Stav. 233
Posamezna številka 20 stotlnk
V Trstu, v nedeljo 14. novembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIV
li'iaji — Lzvzemšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsCkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi — -^sio. — . Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon^ Anton Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, leta L 32.— in ceio leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave
EDINOST
Posamezne Številke v Trsta (in .okolic! po 20 stotlnk. — Oglasi se rs čuna j o v širokosii ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov r.un po -10 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2» stot beseda, najmanj pa L 2. -- O^l-sf, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic3 sv. Frančiška Asiškega šiev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-07.
D' flnnup.zijtu nastop proti l^rsnsKemu rporezuma — KrR In Rab
zasedli Đ'AnnuiiZ j^i lesUsnerJl
Uradno Besedilo pogo^s
S. MARGHERITA, 12. Ker želite kraljevina Italija in kraljevina Jugoslavija ustanoviti med seboj razmerje od* kritosrčnega prijateljstva in prisrčnih odnošajev v skupni blagor obeh naro* dov: ker Italija priznava s svoje strani, da pomeni ustanovitev sosedne države enega izmed najvišjih ciljev vojne, ki jo je vzdržala, je imenoval Njegovo Veličanstvo italijanski kralj za svoje po* oblaščence: Vit. Ivana Gioiittija, mini* sirskega predsednika in ministra za no* tranje zadeve, grofa Karla Sforzo, mini* stra za vnanje zadeve in prof. Ivana Bo* no mi i a, voinega ministra: Njegovo Veličanstvo krali" Srbov, Hrvatov in Slo* vencev je imenoval za svoje pooblaščen* ce: Gospoda MPenka Vcsr.iča, ministr* skega predsednika, dr. Anta Trum biča, ministra za vnanje stvari, gospoda Ko* sta Stojanovića. finančnega ministra, kateri so si medseobjno pokazali svoja pooblastila, ki so bila spoznana kot ve* ljavna, in se sporazumeli. kakor sledi:
ČL 1- Med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev se določa sledeča meja: Od hriba Peči (1511 ni), na tromeji med Italijo, Avstri* jo in kruMevino Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, do hriba Jalovca (2643) črta, ki se ima določiti na ozemlju in ki bo šla na splošno od severa proti jugu črc~ točko 2277 (Ponca). Od Jalovca črta, ki nai sledi razvodju med kotlinama reke Soče in rrke Save od Podkorena do Tri?
a *2£64). dalie razvodju med kotli-n inia Soče in Save od Bohinja do seye-! ) '^odne^ obronka hriba Možica (1602). dotikajoč se toček 2348 na Vo* 2t H)3 na L .^n še vici in 20S6 na Kuk". Od severovzhodnega obronka Možič* ob vzhodnem obronku Porezna (163* črta. ki se ima določiti na ozemliu in V! bo šla na sploino od severa prot; jugu. Od vzhodnega obronka Porezna do za* padnega nb-onka Blegaša (1562) črta, k? sc ima določiti na ozemliu in k; naj ure na splošno od zapada proti vzhodu, pu* ščajoč vas Davčo kraljevini Srbov, lir? vatov in Slovencev, vas Novake pa Italiji.
Od zahodnega obronka hriba Blegaša (1562) ob vzhodnem obronku hriba &evk (1050) črta ki se ima določiti in na splošno od severa proti vzhodu in jugozapadu, puščajoč vasi Leskovico Kopačnico in Sovodenj kraljevini Sr* bov. Hrvatov in Slovencev, a oba prelaza pod L on išče m Italiji; od vzhodnega obronka hriba Bevk (1060) do tik za* padno od vasi Ifotedršice črta, ki se Ima določiti in ki pušča kraje Javorjev bol, Zire, Opale, Hlevišče, Rovte in 1 foterdršico kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev, a Prapretno Brdo (1006) in kraje Vresnik, Vrcdnik, Zavratec in Medvedje Brdo Italiji. Odtod do vasi ZelŠe črta, ki se drži najprej vzhodno ob vozni cesti Hotedršica*PIanina. pu* Ičajoč za tem vasi Planina, Unec, Zelše In Rakek kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od Zelš do Čabranske črta. ki se ima določiti in ki pojde na splošno od severa proti zahodu in jugovzhodu in se viie najprej ob vzhodnih obronkih Javornika (1268) puščajoč kraje Dole* nja Vas, Dolenje JcLcro in Otok kralje* vini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a vi* šine toček 875. 9x5 in 973 Italiji. Dalje ob vzhodnih obronkih Bičkc gore (1236) in Pleče gore (1064) puščajoč Ita* liji Leskovo dolino in razpotja na točki 912 zapadno od Škodnika in na točki 1146 vzhodno od Cif rov (1399) in dose* gajoč Čabransko. ki ostane na italijan* skem ozemlju z vozno cesto vred, kate* ra se vije na vzhodnih obronkih Snež* nika od Leskove doline do Čabranske. Od čabranske do Griže (502) črta. ki se ima določiti na ozemlju in pojde na splošno od severa proti vzhodu in jugo* zahodu vzhodno od hriba Trstenika (t. 1243) in se bo dotikala točke 817 ju* govzhodno od Suhove, dalje ju/no od-Židovja (660). nato vzliodno od Gri* že (502) pušča toč Klano in Brezo Italiji, a Studeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od Grize (502) do meje re* ske države črta, ki se ima določiti na ozemliu in ki naj pojde na splošno od severa proti iugu do vozne cestc Kupa* Kastav približno na pol poii meti Jušiči
-a razpotja, bodo na prosto razpolago Italiji kakor tudi reški državi.
Čl. 2. Zader in njegovo^ v naslednjem opisano ozemlje bosta priznana kot del kraljevine Italije: Zadrško ozemlje pod italijansko suvereniteto obsega mesto in davčno občino Zader ter davčne ob* čine Arbanasi, Cerno, Bocagnazzo in del davčne občine Diclo in ga določa črta, idoča od morja okoli 700 m jugo? vzhodno od vasi Diclo ravno proti se* verovzhodu do točke 66 (Gruž). Potom oosebnega sporazuma se bo določilo vse. kar se tiče tega člena o Zadru in kar se tiče njegovih odnošajev s političnim okrajem in z deželo Dalmacijo. Ravno tako se bodo uredili medsebojni odno* šaji med Italiji prisojenim ozemliem in drugim ozemljem, ki je pripadalo do sedaj občini, političnemu okraju in de* >eli. katera pripade kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Tukaj je vkliu* čena tudi pravična razdelitev deželnega in občinskega imetja in tozadevnih ar* Mvov.
čl. 3. Ravno tako se priznava Italiji ast otoka Cresa in Lošinja obenem z manjšimi otoki in školji, ki jih obsega* o dotični sodni okraji in tudi manjši otoki in školji, ki jih objema upravna ne j a istrske dežele. Italiji sta prisojena rudi otoka Lastovo in Pelagruž z bliž* njimi otočiči. Vsi drugi otoki, ki so pri* padali bivši avstroogrski monarhiji, pri* ladejo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ČL 4. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznavate t opol no svobodo in neodvisnost reške Iržave in se obvezujete, da jo boste vselej spoštovali. Reška država se se« stavlja: a) iz »corpus separatum« v se* danjih mejah z mestom in reškim okra* i cm; b) iz pasa bivšega istrskega ozem* "'ja v sledečih mejah: Na severu črta, ki se ima določiti in ki bo izhajala nepo* sredno južno od Kestva in bo dosegala na cesti od Sv. Matija na Reko mejo »corpus separatuma« puščajoč vasi ">ar* loči severno od Hostov kraljevini Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, a reški drža* vi vso cesto severno od železnice za v Matulje, ki pelje črez trojno razpotje zahodno od Kastva v Rupo; na zapadu: črta, ki gre od Matulj k morju pri Pre* luki, puščajoč postajo in vas Matulje na italijanskem ozemlju.
ČL 5. Meje ozemelj, o katerih je bila beseda v dosedanjih členih začrtajo razmejitvene komisije, ki bodo setavlje* ne iz zastopnikov kraljevine Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v enakem številu. V slučaju nesoglasja bo razsodnik brez priziva predsednik eivetske konfederacije. Radi jasnosti in večje natančnosti je priložen priču* ;oči pogodbi zemljevid z meriiom ?00 1000, na katerem so označene smeri mej, dolčenih v členih 1 in 4.
Čl. 6. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev boste skli* cali konferenco, ki bo sestavljena iz iz* vedencev in strokovnjakov obeh držav, v dveh mesecih potem, ko stopi v ve* liavo pričujoča pogodba. Omenjena kon* ferenca bo imela predložiti oebma vla* dama natančne predloge o vseh argu* mntih, ki so v stanu dovesti do najpri* srčnejših gospodarskih in finančnih od* noša je v med obema deželama.
ČL 7. Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev priznava v prid italijanskim državljanom sledeče: 1. Koncesije gos* nodarske naravi, ki so bile dane od vlade ali od javnih uprav držav, katerim je sledila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, italijanskim društvom ali držav* Hanom, katere pravice posedujejo na podlagi koncesijskih listin, izdanih do 12. novembra 1920.. se bodo popolnoma upoštevale in vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se obvezuje, da bo spoštovala vse pogodbe Izpod prejšnjih vlad; 2. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pristaja na to, da bodo Itali* iani, ki so bili pred 3. novembrom 1918. pristojni na ozemlju bivše avstro * ogr* <ke monarhije, katero ozemlje je bilo na podlagi mirovne pogodbe z Avstrijo in z Ogrsko in pričujoče pogodbe pri* sojeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, imeli pravico odločiti se za i ta* lijansko državljanstvo v teku enega leta potein. ko stopi v veljavo pričujoča po* godba, ne da bi bili vsled tega primo?
in Spinčiči in naj preseče rečeno ce*!rani izseliti se z ozemlja te kraljevine, sto, izogibaioč se na zapadni strani va*jOni ohranijo svobodo rabe svojega je*
sem Mizerii in Trinajstiči, ki ostanete kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter dosegajoč vozno cesto Matulje*Ka* 6Nv na prelazu vzhodno od Matulj in slednjič na cci»ti Rcka*Kastav severno mejo neodvisne reške države, in sicer ob severnem robu vasi Rubeši na raz* pot j u pri Tomtičih okoli 500 m od ka* Btavskega trojnega razpotja. Dokler pa ne bodo urejene na italijanskem ozem* J?u redne vozne razmere na omenjenih cestah vzhodno od kastavskega trojne*
zika in svobodo izražanja svoje veroiz* povedi z vsemi pravicami, ki jih vsebu* jejo omenjene svoboščine; 3. Doktorati ali druge vseučiliške diplome, ki so jih že dosegli državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na vseučiliščih ali drugih visokošolskih zavodih v kralje* vini Italiji, bodo pripoznani od vlade Srbov, Hrvatov n Slovencev za veljav* ne na njenem ozemlju in bodo dajale iste stanovske pravice kot doktorati ali diplome, dosc/enc na visokih šolali kra*.
Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predmet poznejšega sporazuma bo vprp sanje veljavnosti višjih študij, ki jih končajo italijanski podaniki v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali poda* niki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo* vencev v Italiji.
ČL 8. V interesu dorbih intelektualnih in moralnih odnošajev med obema na* rodoma boste sklenili obe vladi čimprej dogovor, ki mu bo namen o jači ti prisr* čen vzajemni razvoj kulturnih stikov med obema deželama.
ČL 9. Pričujoča pogodba je sestavljen na v dveh izvodih, eden v italijanščini, drugi v srbohrvaščini. V slučaju neso* glasi a se bo verovala besedilu v itali* ianščini, ker je ta ;e*Jk znan vsem po* oblaščencem. V potrdilo tega so gori*
omenjeni pooblaščeneLpodpisali priču* jočo pogodbo.	,
Sestavljeno v Rapallu, dne 12. no* vembra 1920.
Podpisali: Giovanni Giolitti; Carlo Sforza; Ivanoe Bonomi; Milenko Ves*
nič; Ante Trumbič; Kosta Stojanovič. • » •
Cerimonija pri podpisu rapallske pogodbe
S. MARGHERITA, 13. (S.) Cerimo* nija podpisovanja rapallske pogodbe se je izvršila v dvorani vile Spinola, kjer so se vršila tudi pogajanja o pogodbi sami. Besedilo je prečital v italijanščini minister za zunanje stvari grof Sforza. Pooblaščenci so bili pokonci okoli mize. Poleg pooblaščencev sta bila navzoča načelnik armadnega glavnega štaba gen. Badoglio in načelnik pomorskega glav* nega štaba admiral Acton, dalje kom. Salata in Volpi, polkovnik jugosloven* skega vrh o vn ga štaba Kalafatovič, pol* kovniki Carlettl, Siciliani, Sogno in Tro* iani, kom. Ricci, Busatti, Rotolo, načel* nik kabineta pri ministrstvu za vnanie zadeve, osebni tajnik ministra vit. Ri* cottija, dr. Mattoii, linijski poročnik Recadeo, pobočnik admirala Acton a, vit. Gabrlele, g. Stojanovič, načelni kabineta pri finančnem ministrstvu, in slednjič ie bila prisotna tudi grofica Sforza. Pogodba je bila podpisana ob tako pozni uri, ker se je bila morala pre* vesti v srbohrvaščino: prevedel jo je g. Trumbič, nakar je bila pogodba pod* pisana v hotelu »Imperial«. Trumbič je prišel samo ob času podpisa v vilo Spi* nola.
Odhod delegacij
5. MARGHERITA, i3. (14* 13) Danes prepoldne ob 9*50 je odšla jugosloven* ska delgacila s posebnim vlakom v Bel* grad, najprisrčneje pozdravljena od ita* lijanske delegacije in številne množicc. Ob 12T0 se je odpeljala tudi italijanska delegacija. In sicer ministrski predsednik Giolitti in ministra grof Sforza in Bonomi s svojim spremstvom. Kolodvor je bil dobesedno poplavljen z odobravajočo množico fz S. Margherite in bližnje oko* lice. Prišle so bile godbe, društva z za* stavami, med njimi društvo invalidov in povrnjenih vojnikov. Predno je dospel vlak iz Genove, se je Giolitti dolgo po* mudil med ljudstvom in šolsko mladino in se ž niiml razgovarjal; Šolska deca mu je razkošno poklanjala šopke, in ko ic odhajal, ga je množica urnebesno pozdravljala.
Tako se ie bil zaključil zgodovinsko velepomembni sestanek v S. Margheriti Ligurski.
Banket italijanskih in jugoslovenskih novinarjev v S. Margheriti
S. MARGHERITA; 12. Nocoj so po* vabili skoraj vsi poročevalci italijanskih listov, ki so prišl v S. Margherito, po* ročevalee jugoslovenskih listov na obed. Med banketom je vladala največja pri* srčnost.
Trgovinska pogodba In pogodba za defenzivno zvezo med Italijo in Jugoslavijo
BELGRAD, 12. (S.) Poročevalci jugo* slovenskih listov v S. Margheriti brzo* javljajo svojim listom, da se tekom dveh mesecev baje poidpiše trgovinska po* godba ined Italijo in Jugoslavijo in da bi se morala med obema državama pod* pisati v kratkem pogodba za defenzivno zvezo.	_ __
D'Annunzljevi leiljinorji zasedli otolia Krt lin Rob
SUŠAK, 13. Preteklo noč so zasedli oddelki D'Annunzijevih legijonarjev oto* ka Krk in Rab, ki sta bila prisojena po rapaliski pogodbi Jugoslaviji. Tudi DAnnunzijeva flota je odplula neznano kam. Sodi se. da je odplula v dalmatin* ske vode.
Vest o teh operacijah D'Annunzijc* vih čet je precej iznenadila reško prebi* valstvo, ki je sprejelo s precejšnjo ra* dostjo vest o jadranskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, saj bi morala biti prva logična posledica tega spora; zuma, da bi moral DAnnunzio pobrati šila in kopita ter iti tja, odkodr jc bil pri šel v Ta posledica ni ostala skrita nobenemu človku na Reki in seveda še najmanj D'Annunzijcvim ljudem, ki so zbrani okoli vlade »Karnarskega Re* gentstva«.
D'Annunzijeva vlada je zares izja* vila. da ne pripoznava rapalLske pogod-
be v rezoluciji, ki so jo sprejeli D'An* nun zi je vi »rektorji t na seji, ki se je vršila včeraj zvečer in v kateri se pravi, da je naperjena rapallska pogodba proti reški državi in njeni ustavi kakor tudi proti njeni pravici »samoodločbe«. »Kar* narsko Regentstvo« da ima namen ustvarjati pogoje za priključitev Reke k Italiji in radi tega se ne priznavajo meje Italije, ki jih ji določa rapallska pogodba, ker da so pretesne. V rezolu* ciji se tudi protestira proti priključitvi Kastva, Trsata in Sušaka k Jugoslaviji.
Po zadnjih vesteh, ki so dospele iz Dalmacije, se sodi, da bo postopal tudi admiral Milio solidarno z D'Annunzijem ter se obenem poroča tudi o nekaki for* malni zvezi med obema upornikoma in pustolovcema. Položaj, ki je nastal vsled tega nepričakovanega D'Annunzijevega 'nastopa, je precej delikaten. Nastaja namreč vprašanje, koliko časa si boste dali kljubovati od D'Annunzija obe po* godbenici iz S. Margherite in kako bo* ste prisilili samozvanega »kvarne-skega diktatorja«, da bo spoštoval mednarod* ne pogodbe.
Iz Čehoslavije
Vojaški dogovor med Čehoslovensko in Jugoslavijo
PRAGA', 13. Čehoslovenski listi ob* javljajo besedilo pogodbe, veljavne za dve leti, s katero se Čehoslovenska in Jugoslavija obvezujete k vzajemni pod* pori v slučaju, da bi Madžarska napadla eno izmed dveh držav.
Poljsko s čehoslovenska pogajanja
PRAGA, 13. V Prago je prispela polj* ska delegacija v svrho pogajanj za do* govor med obema državama glede pri* padnosti in zaščite narodnih manjšin.
Kriza Čehoslovenske vlade
PRAGA, 13. Ker je zbornica odobrila Brodeckyjev predlog glede izboljšanj gmotnih razmer državnih nameščencev, je finančni minister odstopil. Senat je odobril s 75 glasovi proti 30 vladno iz* javo, ki jo jc pred par dnevi razložil predsednik ministrskega sveta Černv pred narodno skupščino.
Proti spominom na Habsburžane
PRAGA, 13. Češki vojaki so odstra* nili spomenik cesarja Josipa II. v Tepli* cah; spomenik, ki je bil postavljen leta 1913., je postajal v zadnjem času povod za nemške demonstracije proti čeho* »loven&ki vluui iic samo v Teplicah, tem* več tudi v narodni skupščini ob priliki prečitanja interpelacije Nemcev. Zbor* niča je sklenila odstraniti ta spomenik vkljub odporu s strani Nemcev, od ka* terih so bili štirje izključeni iz zbornice za pet sej.
Spomladanska razstava vzorcev v Pragi
PRAGA, 12. Za pripustitev k spomla* danski razstavi vzorcev je prišlo že polno prošenj. Za mnogo skupin se bo* do morali zgraditi samostojni paviljoni. Razne skupine želo dosedaj naslednje površine: Stroji in elektrotehnika 3268 (2800) m2, lesne obrti 1514 (1197), gum* barstvo 260 (61), igrače 371 (295), ke* mične industrije 735 (97), industrija za higijeno 211 (70), tkanine 2925 (2603), kozarstvo 918 (776) ma. Števila v oklepa* jih značijo površino, ki je bila zasedena v jesenski razstavi 1920. V gorinavede* nih prošnjah niso vštete prošnje od* delkov konsorcija industrijalcev, ne one posameznih zadrug. Uprava razstave v kratkem razpošlje tiskovine za prošnjo za udeležltev, v katerih bo naznačen rok za predložitev prošnje, ki je določen za konec meseca decembra t. 1. Vkljub zgradbi novih lokalov se ne bodo mo* gle upoštevati poznejše prošnje radi pomanjkanja prostorov.
Popoln neuspeh Uranielove
akcije
Vrangel se je umaknil rudeči premoči
SEBASTOPOL, 11. (S.) Neki proglas generala Vrangla naznanja, da se je vsled numerične premoči rudečih čet umaknila njegova vojska nazaj v prvot* ne postojanke.
PARIZ, 13. (S.) Agencija Havas ima iz Carigrada vest. da so boljševiške čete prodrle II. t. m. fronto vojske generala Vrangela. V ruskih krogih se pripisuje ta uspeh silnemu sovražnikovemu na* padu na Perekop, ki je bil izveden z znatnimi ojačenji. Prodor ruske fronte j C napravil situacijo Vrangelovih čet skrajno kritično. Vprašanje izpraznitve se je usililo v malo urah, vsled česar je postal položaj zelo kritičen.
Parnik \Valdeck * Russeau bo sodelo* val pri izpraznitvi civilnega prebivalstva.
LONDON, 13. (S.) Neko poročilo iz Moskve javlja, da so rudeče čete zav> zele vas Ušičko ter zajele 18 topov in veliko množino materijala.
Direktna železniška zveza med Rigo in Moskvo
RIGA, 12. Med Letonsko in Rusijo so se vršila pogajanja za določitev di* rektne železniške proge med Rigo in Moskvo. Ruska vlada je predlagala le* tonski vladi, naj bi se ustvarila leton* sko* ruska trgovska zbornica v RigL
Volilno borto no Grškem
Volitve se bodo vršile v nedel jo
ATENE, 12. (S.) Grška bo v nedeljo poklicana, da izvoli 369 poslancev. V 33tih volilnih okrajih stare Grčije se bodo vršile volitve po starem zistemu belih in črnih krogljic. Na vsakem vo» lilnem sedežu so na dolgih mizah po* stavljene žare, katerih število narase včasih na 60 do 70. .Na vsaki žari je pri* trjena slika kandidatova z njegovim imenom in osebnim popisom, in volilec vrže v vsako žaro krogljico, ali belo ali črno, belo v žaro onega kandidata, za katerega voli, črne pa v žare ostalih kan* didatov. Šest volilnih okrajev v Traeiji voli z glasov., na katere napise volilec imena kandidatov, za katere voli, in sicer toliko imen, kolikor poslancev za* stopa dotični okraj. Tudi mobilizirana vojska na fronti voli po istem zistemu in vsak vojak bo volil z glasovnico, ki se bo glasila na imena onih kandidatov, ki kandidirajo v njegovem pristojnem volilnem okraju. V vseh volilnih okrajih je bilo postavljenih mnofio kandidatur, ♦oda na podlagi organ i'/ne i ie strank se bo glasovalo samo za kandidate, ki so vpisani v Venizclosovi listi in v listi opozicie.
Število kandidatov v vsakem okraiu jc sorazmerno številu prebivalstva, tako n. pr. voli Solun 32 kandidatov, atiška Feocija z Atenami in Pirciem 22 kandi» datov. nekateri otoki pa 2—3 kandidate. Trid volitev se bo začel raro^evati v ne* delio ponoči in v poncdel;ek. konečni izid se pa razglasi šele tedni, ko se do» 7ns;o glasovi volkov na fronti in se prište;eio onim, ki 'ih ie dobil kandidat v svojem okraiu. Venizelos kandidira v Pireiu, Dunaris v Patrasu.
Vprašanje povrnitve Konstantina na prestol
RIM, 13. Posebni poročevalec agencije Štefani brzoj avl ja 12. t. m. iz Aten, da so povzročili govori, ki sta jih imela v zadnjih dneh Venlzclos in Gunaris v nekaterih grških mestih, živahne manifestacije obeh strank in postavili podla* go volilni borbi, ki se bo bila prihodnjo nedeljo. Z ene strani jc Venizelos, pro* slavljajoč narodno delovanje liberalne stranke, zahteval zanjo priznanje s stra* ni naroda; z druge strani pa kritizirajo nasprotniki notranjo politiko liberalne stranke, ki je nastala z revolucijo v So* lunu, in zahtevajo, naj ne zaupa narod Venizelosu. Venizelos ie spričo dinasti* čnemu vprašan i u vložil tožbo proti kralju Konstantinu, opirajoč se na ab* solutizem, ki ga jc on uvedel vsled svo* jega protidemokratičnega prepričanja. Gunaris je odgovoril zatrjajoč, da je samo Konštantin zakoniti vladar, da jc on vladar, ki ga hoče absolutna večina in da mora torej biti izvoljen. Venizelos zatrjuje, da bi povzročil povratek Kon* štantina ohlajenje simpatij, ki jih uži* va Grčija pri ententnih vlastih, in našte* va nevarnosti takega dejstva. Opozicija zatrjuje svojo lojalnost nasproti ententi in izjavlja, da bo to tudi dokazala. Na ta način bi se lahko zdelo, da bi morala zmaga v volitvah za enega ali za druge* ga pomeniti povratek Konštantina ozi* roma sprejem kakršnekoli rešitve, ki bi jo hotel Venizelos izbrati; ker se na bo* do vršile volitve ne samo na parlamen* tami temveč tudi na dinastični poda lagi, bi morala biti zmaga popolnoma poražujoča bodisi s številom izvoljenih ali pa z množino volilcev, ki bi se bili izjavili v tem ali v onem zmslu, da bi mogla biti sprejeta od vseh kot končno ve'iavna
Poslaniška konfernca proučuje predloge
komisij za določitev spornih meja
PARIZ. 12. (S.) Poslaniška konfercn* ca je proučevala poročilo komisije za določitev mej v sarski kotlini, katero daja pregled o stanju dela in vsebuje predloge komisije same, kako bi se dala vprašanja rešiti.
Poslaniška konferenca je odobrila nato poročilo komisije za določitev polj* sko s nemških moj u spremembah, ki bi se imele izvršiti na meji med vzhodno Prusko in ozemljem svobodnega mesta Gdanskega. Konečno je proučevala tež* koče, ki so bile nastale pri reševanju vprašanj, ki se tičejo Romunske in Ogrske, in izrazila nado, da se diplo* matični stiki med obema državama zo* pet vzpostavijo.
Nemški vojni spomenik v Charleroiju pognan v zrak
BRUSELJ, 12. (S.) Ob priliki druge obletnico premirja jc v Charleroi občin* ska uprava z dinamitom pognala v zrak nemški spomenik, ki jc proslavljal bit* ko pri Charleroiju.
Trimesečni post političnih jetnikov v Corku
LONDON. 12. Politični jetniki v za* porih v Corku, ki so prostovoljno držali post od 11. avgusta, so danes zavžili nc* kaj živil. _______
Zavezniški zastopniki gostje nemške diplomacije
BUDIMPEŠTA, 12. Svetnik nemškega poslaništva v Budimpešti je priredil članom podonavske komisije, ki stanu* jejo v Budimpešti, obed; ob tej priliki so bili zastopniki entente prvi krat gost* je nemške diplomacije.
V T«fit «ae 1%
MM«
5bod katoliških znanstvenih organizacij
PARIZ, 12. (S.) Roiland Gossclin. ki je danes predsedoval prvi seji na shodu mednarodne zveze katoliške vede, je prečital brzojavko kardinala Gasparija, v kateri pošilja blagoslov Sv. Očeta z voščili za popoln uspeh plemenitih poip kusov v prid dobrobiti narodov. Nato je prevzel predsedstvo Fornier, član inšti* tuta katoliške vede. Kanonik Beautin je prečital seznam dežel, ki se udeležujejo j»hoda: Belgija, Čile, Italija, Nizozems .ska, Francija, Poljska, Cehoslavija in Švica. Nadalje so se prečitala sporočila raznih odličnih katoličanov. Bar. Mont« mac je pojasnil cilj nove organizacije. Shod jc sprejel prvi del programa kato= li.ške zvez. Zborovanju je prisostvoval tudi minister Meda.
Socijalisti !n liberalci v Mehik!
PARIZ, 12. (S.) List »Liberte« prinaša iz Mehike poročilo, da so v Jukatanu napadli socijalisti liberalce. Vladne čete so posredovale. Mrtvih da je 185 in ra^ njenih veliko število.
IZ JUGOSLAVIJE
Bratski dar- Jugoslovcnska Matica je prejela od gospoda generalnega konzula čehoslovenske republike sledeče pismo: »Čast mi je naznaniti, da so bili pri slavs nostnem koncertu na dan 28. oktobra 1920. v narodni operi na proslavo osvo^ bojenja čehoslovenskega naroda vse vstopnice razprodane, razen nekaj vstopnic na galeriji, katere zaradi kon? trole prilagam. Na podlagi priloženega računa so iznesle vstopnice, sporedi in doplačila skupno K 11.175 kron, katero vsoto izročam v Vaše roke, kajti ves dohodek slavnostnega koncerta sem namenil v Vaše dobro. Vse izdatke, ki so bili v zvezi s koncertom, sem porav* nal iz svojega, kajti moj namen je bil, da bi bil naš češkoslovenski praznik Vaši Jugoslovenski Matici v kar v naj* večjo korist, na dokaz, da bratska lju* bežen čehoslovenskega narod*, do na= roda Jugoslovenov ni le idealna, mar* več, da sloni tudi r.a materijalni podlagi. Želim torej Jugoslovenski Matici, da bi denarno moč podpirala po vseh svojih silah vsa slovanska društva tako, da se bo mogla popolnoma posvetiti uresni* čenju svojih plemenitih ciliev. Izvolite sprejeti izraz mojega globokega spošto* vanj a, s katerim beležim — Generalni konzul dr. Beneš I. r.
Kako so Nemci na Koroškem golju* fali! Da so goljufali koroški Nemci pri plebiscitu na debelo, ve danes že ves svet, a da so goljufali dvojno, to prihaja sedaj počasi na dan. Tisočake, ki so jih plačevali za glasove, so delili v soboto, torej šele dan pred plebiscitom. In vedeli so, zakaj so tako delali. V nedelio je volilec glasoval in ni imel časa, da bi
šel v Celovec ali Beljak menjat prislu-žene tisočake. Na to veselo pot je odšel v ponedeljek. A vračal se je dolgega obraza. V Celovcu in Beljaku niso hoteli namreč menjati, niti sprejemati denarja, ker je bil ves denar — ponarejen! Za Nemce je bilo torej podkupovanje iako poceni. Ni nobenega vzroka za pomi!o*» vanje tistih, ki so se prodali za ponare? jen denar, bati se je samo, da bodo oškodovani s tem tudi pravi Slovenci, zato jim je priporočati skrajno previdnost nasproti temu denarju.
Korošci se že kesajo! Iz Gornje Sa* vinske doline nam pišejo: V zadniem času prihajajo preko meje številni Ko* rošci in prosi i o za božjo volio, da bi se jim prddala živila. Kmetje jih navadno zavračajo. Korošci pa tarnajo, da so bili zapeljani in da niso vedeli, da bo imel plebiscit zanje tako strašne posledice. Pravijo, da je moke že povsod zmanj* kalo. nikjer ni dobiti več kruha, živino so jeli žq rekvirirati in prdpisovati ogros mne visoke davke. Tako tožijo in tar* najo. Ker so Slovenci mehki ljudie, se jim reveži smilijo in marsikateri Koro? šec odnese preko meje par kil moke ali pa suhega mesa, kar bo pa tudi pre* nehalo, ker je na meji že pričela delovati finančna straža.
Poziv vsem dobromislečim! Ljubljan* mestni magistrat objavlja: Na stre* *?sču na Suhem bajarju v Ljubljani je pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne ju* stice. Naše javne oblasti bi se rade obr* nile do sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam pokopane svoice prenesti na poko* pališče v domači kraj. Kjer bi ne bilo
najti aorodstva, bi se ukrenilo potrebno« da se ustreljeni uradoma prepeljejo na ljubljansko pokopališče. Treba pa je, da se ugotovijo Imena, Vsled osebnega
zanimanja slovenskega podčastnik«, ki je med vojsko na strelišču služboval, je dognano, katerega dne je bil kdo ustre* ljen, ki leži v tem ali onem grobu. Imeni
sta pa onemu podčastniku bili znani le dve. JMaša pokrajinska vlada se je s temi podatki obrnila na vojni sodni ar* hiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih zaman, ker obsega arhiv poldrag milijon aktov in bi se moralo vedeti za opravilno številko vojaške sodnije in za ime sodnije. —-Obračamo se torej do vsakogar, zlasti do onih, ki so med vojsko službovali p.-i ^lnjiijatiii in vojnih sodnijah, da nam poskrbe podatke, katere naj bla* govolijo vposlati mestnemu magistratu v Ljubljani. Doslej znani podatki (datum ustrelitve) so naslednji: Grob štev. I, ustreljen 26. junija 1915 (neki voiak). Grob št. 2, ustreli en 8. julija 1915 (vo* jak). Grob št. 3, ustreljen 16. julija 1915. Grob št. 4, ustreljen 19. julija 1<>15 fvn* jak). Grob št. 5, ustreljen 26. iuliia 1015 (vojak). Grob št. 6, ustreljen 21. avgusta 1915 (vojak). Grob št. 7, ustrelien 24. avgusta 1915 (kmet z Gorenjskega). Grob št. 8, ustreljen 4. septembra 1915. Grob št. 9, ustrelien 30. septembra 1°15. Grob št. 10, ustreljen 16. oktobra 1915. Grob št. 11. ustreljen 11. mafa 1916. Grob št. 12, Ivan Petrič, že prenešen 17. decembra 1919. Grob št. 13, ustrelien 11. decembra 1915 (neki cigan). Groh 14, ustreljen 4. januarja 1916 (vcrnVV Grob št. 15, ustrelien 7. iamiaria 1916 (baje neki kovač z DoleniskegaV Grob št. 16, ustreljen 10. februarja 1916. Grob št. 17. ustrelien 25. februarja 1916 (ruski ujetnik). Grob št. 18, ustrelien 26. fes bruarja 1916 (vojak). Grob št- 19. ustre* lien 14. marca 1916. Grob št. 20. ustreben 25. juliia 1916. Grob št. 21, ustrelien 20. maja 1916. Grob št 22. ustreljen 10. ia* nuaria 1917 (ogniičar Scbmi^t). Grob št. 23, ustreljen 11. junija 1917. — Pro* simo za ponatis tega poziva!
Habsburžanska propaganda v slavi ji. Povodom tega. da je zagrebška vlada izgnala iz Zagreba korespon^enta amer. novinarske agencije United Press, ki je v tesnih zvezah s habsburžar^V-rni krogi v Švici, javlja belgrajska »Politi* ka« iz Zagreba, da ie imel izgnnni no= vinar dr. Erih JCrdnes tesne zveze z za* Grebškimi frankovskimi krogi in vo^il habsburžansko propagando v Hrvatski. Ta habsburžanska propaganda ie Hnpe«* na Hrvaškem že dobro organizirana in ima svoje stalne zveze z Dunajem in Švico. Ker so se dosedanji babsb^ržan* ski agitatorji tŠachs. Frank. GagHat'di in drugi) v Jugoslaviii preveč komr»ro= mitirali, hoče habsburžanska propačans da angažirati no-e-c	ki 1"»'
uspešneje vršiti agitacijo. — Te rini ;e hotel potovati na Dunaj neki hrvatski politik, ki danes sicer ne Heluie v po* liričnem življenju, a zagrebška polici i * mu ni hotela izdati potnih Istov, rro -?{> ie niegova pot no ooticiiskih in form akcijah sumljiva. Znnčilno pa ;e, r!a cn za tega moža intervenirali	^'npi
Hrvatske zajednice, a da vladp Vlvib temu ni hote'a izdati potnega list?! — Tsti list pojoča, da nameravajo žanski agenti poskusiti no vo'-h*?^
nn Mrvat^V^-nr« nekakšen državni udar. hočejo t»ptt«-«**1 ko j po volitvah sklicati v Zagrebu br^ vatsko konstituanto — kier nai se proglasi avtonomna Hrvatska in stav* zaščito zavezniških držav. >»PrJitika«r opozarja na te agitaciie. ki zfjJe^a*o cer na p: /i pogled malo fantastične, ali vendar niso izmišljene, ter je nekaj resnice na niih!
To moramo, to hoftmo, to bomof
Aga. — Ideja zadružništva je v nekem smislu revolucijonarna. Sicer ne poziva na požig in uboj, na rop in tatvin no, na vesoljni potop socijalnega prevrata, vendar je revolucijonarna v do brem in plemenitem smislu besede: stoji namreč v miselnem in dejanskeir nasprotju z vladajočim kapitalizmorr liberalnega kova- Liberalna gospodar ska teorija je razdevala, drobila, atomizirala gospodarsko življenje — zadružna ideja pa veže, druži, organizira. Li beralizem je priporočal in pospeševa1 svoobdno konkurenco do razbrzdanosti
in nepoftteajč etdruSBtttvo Jo ome« Jule, tncjt, blaži. UbenMsem je pom čal pravico močnejšega — zadružništvo hrani in ščiti šibkejšega. Liberalizem je gojil produkcijo e* trg in zalogo do škodljive »adprodukciie, fz katere so se razvijala težka nasprotja v svetovni trgovini — zadružništvo hoče urejevati produkcijo po potrebah konsuma. Libe* ralizem je umetno gojil človeške po? trebe radi špekulacije, — zadružništvo hoče le zadoščati že danim potrebam. Liberalizem je dvigal obrestno mero — zadružništvo jo skuša znižati. Liberali« zem je z rezultati vojne človeštvo potisnil v nedopovedljivo zlo — zadružni* štvo se neomadeževanih rok z novo vmes mo poprijema dela, da dvigne in vzpo* stavi gospodarski red in blagostanje. Lis beralizem je ločeval poštenje in eko» nomijo, moralo in profit — zadružna ideja propagira absolutno r»eločljivost obeh. In ravno v tem je neodoljiva sila zadružne ideje, v tem je nje revolucionarni duh, ki je štiristo let kljuboval liberalni ^uševnosti, ddlkler > iso težke skušnje življenja izvojevale niegove pravde. Organizacija in poštenje! To je parola zadružništva, ki osvaja danes srca ponižanih irfh-azžaljenih, ko se pri* pravljajo, da fcončno vel javno vržejo s sebe jarem liberalnega sistema.
Zato pa je in mora biti zlasti v seda* nji doib zadružna misel simpatična vsa« komur, ki se le kolčkaj spoznava v j a v* nem življenju. Pa ni dovolj, da mu je le oddaleč simpatična, ampak pri* pravljen mora biti, da v danem trenot* ku z živim dejanjem priskoči na pomoč že bivajočim ali snujočim se zadrugam! Samo simpatiziranje v mislih in bese? dah nima v teh zgodovinskem momen« tu nobene vrednosti. Njiva ne rabi vzdihov sentimentalnega pesnika, ne hvale mestnega izletnika — ona vpije po plugu in motiki, po semenu in gno* iilu. Le oratar zavihanih rokavov in potnega čela je nje naravni ornament, nje čast in dika.
Razumništvu te nase, s poštenim in tožnim srcem ljubljene dežele je govor* jena ta beseda. Nemcev ni več tukaj, ni več njihovega kulturnega vpliva, njih<^ ve a a duha, reda in organizacije in di-scipline. Marsičesa smo se naučili od niih. marsičesa prevzeli. Danes pa smo postavlieni na lastne noge, izročeni smo, Wkor šolski absolvent, sami sebi, pri* dobljenemu znanju in osvojenim nače* 1om življenja. Mi in naš narod ne more« mo in ne smemo pričakovati nobene čotove podpore od prav nobene strani. Svet ima sam S seboj preveč opravila; nas maJe pozablja in pušča v nemar. Kdor danes premišlja nezasluženo uso* do slovenskega naroda, ki je na ozemliu Radgone do Devina, od Smohorja do Žumberka razdeljen med tri evropske mu srce sti<*lff-t^žko zatajevana bo, Včina, stara dedščina naSega rodu. Tos ne smemo se uda jati žalosti in obu« pu! Stisnimo zobe, zavihajmo rokave
vrzimo se v podrobno, tiho, a vstra:no 'Vlo! Delo zdravi srce in glavo, Helo b*nži tudi zatajevano bolest. Ircem biie •*ra svobode: Albion, ponosna kraluca ♦noria. se uklanja niihovi vstrainosti: z ^bupancem, ki ga Bog podpira, je bor* hp izgubljena. •.
Zadružna njiva vpije po delavcih. Vsak naj poprime, kjer more in sme. ^o^elujte z besedo in pismom, iavno in -»nvatno, na sejah in občnih zborib, v predavanjih in društvenih prireditvah t ^reba je še ogromnega duševnega dela, ^a se zadružna misel v narodu razširi, poglobi, utrdi. Treba vzgaiati člane, da bodo umevali svoje pravice in dolžno* sti; treba vzgajati zlasti odbornike, da ^odo umevali vodstvo posiov. Hn boHo -amostojno znali svetovati In ukrepati, ^reba zato člankov po časonisih in bro* šur, treba zadružnih predavani in teča* 'ev, treba vzornih sej in pouka od ose* Se do osebe.
V deželi potrebujemo produktivnih in Vonsumnih zadrug. Organizirati bi se Hal n. pr. izvoz lesa in oglia, pri kate* -em so naši kmetje neusmiljeno odirani. ^ako tudi prodaja vina, sadia, sena, "»r-.i^Vi^ r»rHeH-nv. Organizirati se mo* ra po vsej deželi tudi zavarovanje- Or*
anizirala bi se lahko marsikaka domača :ndustrija (sušenje sadja, izdelovanie ipna, vrbarstvo in pletarstvo). Zavedati moramo, da jc zadružništvo nanra* "ilo doslej še le prve korake v živi i en i u, i že ti kažejo njegovo moč in sposob* nost. Razvije pa se še do neslučene
veličine, ker predstavlja edini realni, po* •lopni In neškodljivi prehod v novo gospodarska dobo! Naše ljudstvo ne sme zaostajati v tem velikem procesu, pa tudi ne sme pasti v revolucij onami fatalizem, ki ga širijo komunisti! Ne sme upati vse rešitve od imaginarnega svetovnega prevrata* ampak le od svoje izobrazbe, svoje organizacije, svojega dela.	____
Predvsem nam je potrebna za vso de* želo karmoč enotna osrednja organiza* cija, prvič kreditnega poslovanja, dru* gič konsuma, tretjič produkcije. O vseh teh nujnih življenskih potrebah naroda razmišljaj, slovenska inteligenca, študi* raj, posvetuj se, razpravljaj v javnosti. Za geslo si vzemimo Kacijanarjevo besedo:
To moramo,• to hočemo, to bomo!
javnih funkcijonarjev, da napravijo kot nec javni korupciji. Za posameznika p4 velja parola; hladno kri! Komunistična propaganda živi od razburjen; ljudskih strasti. Kdor miri, tolaži, vliva pogum in zaupanje, ta izpodkopuje tla komu* nizmu. Največja človečnost, ideal pošte-s nja in zadovoljnosti, izključuje tako korupcijo kakor nebesa na tem svetu,
Dr. Ivan Shvegcl (v »Slovencu):
Osieporieni izseljenci
Denarji, ki jih vračajoči se izseljenci nosijo s seboi. tvorijo le del vseh tistih
pri
riško statistiko iz predvojnega časa. l.ct;i 190S. so po podatkih ameriškega gene* ralnega komisarja za izseljeništvo po* slali izseljenci iz Amerike domov: V Avstro-Ogrsko 28,038.751*88 dol.; „ Italijo . . . 23,719.115-55 „ „ Rusijo. . . 11,416.009-83 „ „ Skandinavijo 5,980.233 60
bal k. države orient . , » Finsko . . Netnčijo . . ostale Evropo
2,440.000 — 1,155.000'— 1.067.02S-G5 085.385-26 3,164.507-69
Zoba] se komunizem širi?
Aga. — Kdor z znanstvenim apara«! tom tiplje žilo sodobnemu komunizmu, j ne more umevati, zakaj se ta zapletek; nerazumevanih teorij tako burno širi med narodom. Svesti si moramo biti iz vsega početka, da moč komunizma ni v j jasnosti in doslednosti nauka s teoretične 1 strani; njegova moč ni v svetli luči um«! skega prepričanja, temveč ravno v nje* govih praktičnih zahtevah, ki se laskajo samoljubju, in v njegovem versko s mi« stičnem značaju mesij anskega kralje; stva, ki bodo v njem izpolnjene vse prerokbe »starega testamenta«, ki je doba kapitalističnega gospodarstva in Marxovega manifesta.
Vsaka mesijanska propaganda na ^ ^ .........
svetu je žela nekaj uspeha. O tem pri^^l njihoW pošiljati v domovino v resnici zgodovina srednjeveških herezij (nL pr. pQ 100 miiij0r»ov dolai jev na leto. (Od
tega je prinašalo 150 tisoč vsako leto r Avstro-Ogrsko vračaj očih se izseljencev
Skupaj . 77,666.035-46 dol.
V tej vsoti so obsežene samo tiste de* narne pošiljatve, ki so bile nakazane po pošti ali bankah, ne pa tisti zneski, ki so jih vzeli potniki s seboj, ki so se pri* ložili pismom ali se na drug način žara* cunili. Tako se je n. pr. glede izseljen* cev iz Avstro^Ogrske trdilo, da znašajo
Katarov, Bogomllov, Valdencev, Husis tov). Značilno je pri teh herezijah da niso imele glavnega korena v razlikah verskega nauka, ampak v odporu proti zlorabam vladajočih slojev, v odporu proti družabni korupciji. Kjer se je ko? rupcija odpravila zakonitim potom, tam so tudi jeli upadati valovi mesojanizma. Do trajne veljave pa mesijanstvo ni pri= šlo nikjer ravno radi tega, ker samo v sebi nima zadostne trdnosti. Bukva ra? ste v letu in zimi, goba le za par dni ob vlažnem vremenu, Tudi sodobna komunistična propa*
približno 30 milijonov dolarjev s seboj). To tem računu bi mogli smatrati, da Je pritekalo v današnjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Severne Ar ief rike približno 30 milijonov dolarjev iz': izselniških bank, H se nečajo s tem po> slom, teh denarjev izkorišča n:.še izseljence približno 400 malih takozvanih izseljeniških bank, ki se pečajo s tem po* slom. na najhujši način. Denarni promet takih bank, ki istočasno ^rodajajo n<v> šim ljudem vozne listke in služijo kot
ganda ima mesiianski (ali hiliastičen) poštni uradi, gostilne in spccerijske tr* značaj. Obeta človeštvu bistveno izpre* govine, zna?ia večkrat 5 do 10 milijonov membo življenjskih pogojev, dobo ne? j dolarjev na leto. Mnogokrat izseljenci skaliene sreče in blaženosti, dočim znan? i o poslanem denarju niti potrdila niso stveno «trezen razum dopušča misliti le dobili. Včasih denar ni došel na svoje prrHčno (akcidentalno) izpremembo od mesto, včasih se jc izplačilo vleklo celo slabega na manj slabo, ali od dobrega na leto. Šele v zadnjih dneh sem prejel rc* boliše Tako pritično izboljšanje uče vse klamacije z Gorenjskega, tičoče se de« sociialno s reformistične struje, ki jih narnih pošiljatev slovenskim uružinam, pravoverni komunizem vse obsoia in ki so že leto dni na potu. Mnogi teh iz* prepoveduie. Ta strastni ekskhizivizem seljeniških bankirjev, knkor Maks Ko« im<* naivečio moč ravno v klasičnih de* bre, Deutsch Brothers, Pdowe Mogile\v> želah vsesplošne korupcije. V ,Nemčiii skv, P. V. Rovnianek, Jarmulo\vsky. n. pr., kie»- korupcija ni bila tolika, se Aleksander Boris, Grochoskv, Adolf
III. internaciionala ne more uveljaviti. V naši dežeH so razmere iavneca gos?
Mandel itd. so propadli, drugi so z za* upanimi denarji pobegnili. Največjo
podarstva in politične uprave zlata ias škodo so imeli naši ljudje pri propadvi ma že razne »Mesiie«. Narod v svoii Franka Zotti, ki je uživa! med Dalnia^ tor»i obunnosti, nevedoč kako nai se tinci veliko zanpanje. Kna najzlocjas* obrne, česa nai se poloti; vlada uporab* nejših bančnih firm te vrste je John lia dvoien zakonik, tako, da ie pravna Nčmeth. Washington Street. Newyork, si^umost iluzorična: sodniie nimaio za* ki je vsled ogrskega vpliva več let zavze* <?otov^ene tiste samostoinosti. ki ie ide* mal tudi mesto avstroogrskega kozulais al noštene unrave: vse politične svobo* nega agenta v Hazletonu, Pennsvlvania. šHne so snsnendirane do volie božie: 5e tekom vojne, ko je bil oficijelni kurz Šolstvo nronada; množe se Gostilne, al* avstrijske krone le še 10 centov, so pro* VohoHrem -"zsaia: ^di se Vakor da ie dajali ti ljudje jugoslovanskim delavcem Pandora tekla od Snežnika do Furl«n? iz Avstrije velike množine kron po 16 sVe ravni, iztresaloč zlo na zlo iz svoie do 18 centov, slepeč jih, češ da je očka ŠViJtliice. Če v ta pahdemonii pride člo* Franc Jožef iz posebne dobrote do svojih vek < a<*ita+or. zadostuje, da izreče nar podanikov v Ameriki izieinoma zniža' navd"3enib	da r, eovom;5Vo 0esto ceno krone za kratko dobo od 20 na 11
r>oko*f> v debelo sreče in blaženosti, ki centov. Po vojni so bile pa velebanke> io s^fl^i angeli t ofinier^im mečem — ki so pri denarnih pošiljatvah uganja'« bin-7v<»Tiia: kmalu pridobi srca ob"na^ največje roparstvo, kakor hitro je bilo nega liivfstva za svoie blagovestie. Vse, zopet dovoljeno pošiljati denarje iz kar izloča on, se na poti od ušes do sr* Amerike v ozemlja, ki so preje prtpa> ca spreminia v trden na»4c, v sveto do^s dala centralnim velesilam. Skoraj pri mo. in eorie tis+emn. ki bi prišel z dvo* vsaki denarni pošiljatvi iz Amerike sta m' maiat temne'i blaženega lmanin. izgubila pošiljalec in prejemnik 25 do Kakor ie mrzlica znak bolestne kri^e 50 odstotkov. Ko je bila meseca juni.U telesu, tako je mesiianizem znak tez* 1^19 avstrijska krona vredna sanica . j sociialne in gosnodarske kri^e. Če ;e 15 centimov, so se prodajala nakazila v telo podleglo bolezni, ni zmagala mrzli* Avstrijo s 6 do 7 centov ameriške vc* ca. amnak n^eneha s smrfio vred če ie ljave; ko je krona v Švici notirala samo nror>»de! socijalni organizem, ni zma^a* še 5 centimov = 1 cent amer., so se v 1a	propaganda, ker sama za* Newyorku prodajala nakazila v Avstrijo
se nima razloga za oibstoi: organizem bo in nasledstvene države po 5 centov za pač mrtev, zdravnikov ne bo treba več krono, to je petkrat više, nego je bila
sh«*Kn nastonaio grobokopi.---vrednost. To sleparstvo je pospeševala
KpVo nastoniti i»sne*no proti Ir^muj okolnost, da so se uradni kurzi, ki so nizmu? V prvi vrsti ie kaipada dolžnost razpoloženi po vseh poštnih uradih
v ke
PODLISTEK
TUJINEC 8
Danilo ŠtmanOvić,
—	Eni">sla'."no tako, bilo je slučajno — razgovor sem samo čul, a dogodka ni tu nikakega. — Ali, odpri okno, zadušiva se od dima in vročine. Preveč kadiva, in pila sva precej.
Ko jc Stanko odprl okno. je postalo #rcieje v aobt: dim sc je začel rvijati \en in začul se je Rum Krvavega potoka. Sedaj so 6e jasneje razJoč. stvari v sobi in slike po zidovih: nizka Široka o-mara, d\ e postelji in nekoliko stolic okoli podol-gate mize, a na zidovih slika poleg slike. To so bili kosovski junaki slike, slike ustanov srbskih vladarjev, različni dogodki fz srbske zgodovine. pa.k slika Save posvečevalca z visečo svetilko.
—	Pfuj, kako zaduiljivo mora biti tu ob nedeljah. je rekel doktor.
—	Zakaj v nedeljo?
—	Ali nisi čul? Tu poučava, pop Vlado ljudstvo ob praznikih m tedaj mora biti vse polno.
—	Da, čul sem — ali pripoveduj mi to povest...
—	Saj sem ti rekel, da tu ni nobene • povesti, a tebi je vse pripoved. Sel sem bil k bolniku, padal je dež — pomlad je bila. Doiel sem ▼ Strmea-dolac ves moker, a tam je tudi dobra krčma — pri poiti. Poštni voz jc X« davno feJ mimo, pok tem mislil, da ne najdem robene^a potnika; ali, t svoje veliko začudenje sem naletel sa ai£ manje
nego tri gospe. Od daleč so se ms zdele vse tri mlade dame, ker so bile oblečene tako elegantno, da sem se začudil. Ali, od blizu sem bil opazil, da je ena izmed njih stara gospa, druga zreleje dekle, jako lepa, a tretja je bila precej visoka, ali Se pravo dete. To je tista, o kateri sem ti govoril malo poprej. A. moj Botf! Ne morete si zamisliti, kako čudo lepote ie bilo to; a sedaj, ko Je malo porasla in podivjala, je Se lepša, nego tedaj, ako je to možno — no. videli boste. Ali podivjala, veš — vea prava vsa. In kakor da sc veseli, da mu je prišla na misel ravno ta beseda, ki fe najbolje tolmačila njegovo misel, fe nadaljeval ves zadovoljen in z nasmehom:
— Osal... Vse tri so stale pokonci, kakor da se £e ne morejo odločiti za nekaj. St&rejia deklica sc je naslonila kot okamenena, a obraz ji fe bil miren in bled, a po njem so rosilc same solze, tako. da tem se čudil, od kodi toliko solz pri njej. Pravim ti — cel potoki A Stara fe neprestano nekaj brbljala, lako nemirna, a v moje veliko začudenje sc je dekletce neprestano smehljalo fa gledalo v sestro in nieae solze---Ali ta sme-
Sek... Jaz ti ne morem reči tega — zdelo se fe, da fe ona mnogo aad njima, pak vse vidi, razume in oproiča kakor otroku — a sama fe dete, In kakor da se smeje tivljenfu, ki jc povsod tako lepo, tudi v borni krčmld — samo da oni dve m morete razumeti vse te Ispalr, ki fo ona vUi Is čisti... K mgil Kdo U vse to (vekeS - meni ps fa dovoli, d» atprrm oči Id vidim copat tM smeSsk.	(Dsljs*.
Jos. Jurca;
Opilna
Gospod uredniki Ne vem, če ste storili prav. ko ste mi dovolili, da se začasno nastanim v podpritličju Vašega lista. Nakopali ste si s tem dokaj neprilik. Moja slabost je pač, da se rad vtikam v zasebne zadeve raznih strank In da stikam celo po njih imenih in rodovnikih ter od časa do časa raztrobljam v svet* kakšne krvi In pokolenja je ta, lcakine oni. To početje so zdi mnogim sila nespodobno in čuje se 2e od reč strani glasno mrmranje. Saj faz so ne menim dosti zanje, toda Vi, gospod urednik, ste prizadeti huje. Vam. ki urefate političen list, se bode &te!o v zlo. da dopuščate v nJem takSne nepolitične čenče.
Ondan U se bHa kmalu hudo zamerila dobrim Kobaridcem, In jih rszisHla potom tiska. Sicer se meni t rcsnici smilijo, če pomislim, kaj vse so že pretrpeli radi svojega imena. Toda, VI, gospod urednik, ste mi za pričo, da sem pustil njih ime aerazreieno ta ncraztolmačeno in sem le pokazal, do kam sega icžnost slovenske razlage. Za kon-čnoveljavno razlago, sem dejal, fe potrebno novo gradivo in sem priporočal nabiranje krajevnih Imen. Spominjali •a bost«, da sem v isti razpravi psvdarfsl razloček med idefo, hipotezo, teorijo in ugotovljeno resnico; da sem zahteval za vsako raz-Ugo, da bodi acfaničaa. kakor fa fszOc orfsničen; d« cetn si ▼ sledečih razpravah izbral metodo Si-
vega primerjanja; da sem stvari opisoval, predno sem jih razlagal; sploh, da sem iskal same pozitivne elemente za razlago in mi je jezislovje, kolikor ga obvladujem, služilo bolj za kontrolo, nego za izvajanja — za božjo voljo, kritičneje in oprez-neje vendar ni mogoče pisati, če se hoče napisati sploh kaj pozitivnega, zlasti pa v nazornem, poljudnem. fcljtonističnem slogu, ki sem si ga izbral. Res je. gospod urednik, da midva nima v a potrebne legitimacije; jaz ne za etimologijo. Vi pa ne za priobčevanje znanstvenih stvari v političnem listu. Zakaj se pa ne pojavi strokovnjak-etimolog, da nam v teh kritičnih časih razreši uganke, s katerimi si moramo beliti glave, ker so deli nalegs narodnega problema, ker moramo ▼ sebi samih iskati trdne opore. Nc pojavi se, ker jc krajevna etimologija zelo opolzlo polje, na katerem priznan učenjak ne mara tvegati svojega slovesa in ker učenjak često pri vsem svojem trudu ne zasledi tega, kar lahko uzre in najde intuicija in kombinacij ski dar diletanta, ki ne tvega svojega znanstvenega slovesa, ker ga — nima. Ta ravna lahko čisto po pravici, brez vseh obzirov: Rimljanom, kar je rimskega, in Langobardom, kar je lango-bardakefa predvsem pa svobodno razglablja, do-kod segajo možnosti slovenske razlagel Te so zelo dalekosežne in. čeprav diletant, vam lahko zatrdim, da se boste Se čudili, kako zelo slovenska so naia tla! Opozarjam na sledečo razpravo o Du-tovijah.
Prednost pa naj ima Općina ali, kakor se tudi naziva z množinskim imenom: Opčine, za Slovence
znamenit Itraj po svuji neposredni bližini s Trstom, kot križišče želcznic in po naraščajočem prometu, zlasti tujskem v letnem času.
Pri iskanju korena pridemo kmalu na lo, da ime ne more proizhajati od pečevja s korcroin pek — kakor n. pr. Mirna Peč. Debela Peč itd. To nam svedoči 2c naglas na začetnem o: OpCina, še bolj pa posebnost, da sc prebivalci kraja imenujejo Openci in ne Opčinci, in da se zove vrh pri obelisku Openski Vrh. Vse to nas navaja k temu, da smatramo op za iskani koren in sicer že prvotno, ker je taJc koren skoraj nesposobe.i za izpremem.be, vsaj v slovenščini. Koren op- y%. je prav malo podoben ostalim slovenskim j likovnim korenom; nahaja se kvečjemu se % besedi op-ica, in to je nemški Alfe. Kaj pravite, jo« spod urednik, k temu? Ali ste z* to, da prepustimo kraj germanskim Longobardom, sosedno Sežano Rimljanom in Komen Ilirom, da se s slovensko razlage preveč ne osmešiva pred slavnim ob-* činstvom?! Če to storiva, verjemite mi. da bova prav kmalu oba priznana etimologa, znana po vscio Širnem germanskem in romanskem svetu, J-vrti romanskem. Poprej vendarle presodiva de)arisk/ položaj.
Za Općino se mi zdi najznačilnejše, pa naj tr.o trim njeno lego od katrekoli strani, da se nahal? na krajo ali ob robu, kjer se kratka planota na svoji najpomembnejši točki, pred tržaikim mcstc.n spušča proti morju- Imamo izglede v slovenske n krajepisju, kako se lahko imenujejo take razgled ae točke in taki na rol> planote pomaknjeni kraji
V Trftia. dm* K novembra M*.
."233
Združenih držav tekom cele vojske dr* 2aH mirovne relacije. Krona Je bfla Še vedno označena z 2ffh centa, ko Jc bila
vredna samo Se 5 do 1 centa. To jc noše nevedne Izseljence zapeljalo in jih po* gnalo v roke sleparjem. Ko sem bil pred 14 dnevi na Dunaju in je znašal dolar* ski kurz 180—200 avstrijskih kron. so plačevale tamkajšnje velebanke (tudi Jugoslovenom, ki so na začtido potovali preko Dunaja) samo 150 kron, manj 2% provizije! Z& vsakih 10.000 dolarjev so zaslužile pri menjanju 3000 dolarjev. Pri tem se je dvakrat menjavalo, en* krat dolarje v avstrijske krone in nato avstrijske krone v dinarje. Dasiravno so valutne kupčije na Dunaju prepove* dane, so dunajske banke meseca junija izkazale milijonske dobičke v devizah. Bank*Verein je v svojem letnem poro* čilu (Neue Freie Presse dne 4. junija) napovedal 12 in pol milijona kron dobička pri valutnih poslih, zaslu/il je pa v resnici najbrže desetkrat toliko.
Za odpravo teh razmer,' ki prizadevajo našim rojakom težko škodo in ki sem jih prav zato nekoliko obširneje opisal, bi bil poklican ravno izseljeniški komi* sar. Le*ta naj odpravo denarja v domo* vino napelje v pravi tir, od česar ne bo* do imeli koristi le naši ljudje, katerim se bodo zneski doma hitro in brez od* bitkov prekomernih kurznih dobičkov izplačali, ampak tudi naša država, ka* ter i se bo s tem nudila možnost, da si nabavi velike dolarske imovine. Dokler tega važnega vprašanja od tu ne ure= dimo, bodo <vse tamkaj ustanavljajoče se zasebne banke, tudi jugoslovanske, zlo Ic nadaljevale in izkoriščanje ljudi pomnoževale.
Domače vesti
»I-'&a Nuora« b« naslov Jngoslovenov na zasedenem ozemlja. »L'Era Nuova« nas je včeraj presenetila: zgodilo se fc menda prvikrat, da pite
o nas brc z sirupa. Priobčuje skoro v dobesednem prevodu na? predvčerajšnji čJanek o spora7umu v Rapallo ter dodaja precej komentarja. »Fra-sklepa iz naših izvajanj, da se začenja nova doka so življenja obeh plemen ▼ Julijski Benečiji; vidi celo neko obljubo za bodočnost. Sicer da ni Se tu jasnega umevanja ncodklonljive usode; ie da zvene nameni grenkosti; vendar da je to pot govor * Edinosti* kaj različen od onega, ki so ga morala doslej poslušali italijanska ušesa, in to ne le v prejšnjih avstrijskih časih, marveč do včeraj. In to vzbuja — pravi »Era^t — nado v bodočnost. Na to sledi v tržaškem listu odstavek: * Slovenci, ki sedaj definitivno zadobe italijansko državljanstvo, naj bodo uverjeni. da ne samo oblasti, am^ak tudi Italijani na tem ozemlja ne bodo hoteli nalagati jim kazni po pravilu, zob za zob za vse tisto, kar so morali oni (Italijani) pretrpeti od njih strani. Pod zaičito italijanskih zakonov bodo uživali * sako pravico pod pogojem, da bodo pač delovali j zo ohranitev svoje posesti, da pa ne bodo konspl- 1 rirali na Ikode naše (italijanske), kar bi danes pomenjalo. da spietkarijo na škodo države. Preveč so bili navajeni na to. in Žc predolgo časa, da bi se moglo zahteviti neposredne izpremembe, edino zato, ker je sedaj njihova usoda določana. Razumemo to predobro, in zato gremo preko tega, kar jc še nasprotnega v tem članku ^Edinosti*. Ali taka izprememba mora priti in pride.« — Ta (izvajanja v *Eri poživljajo na odgovor, ker hočejo malo prehudo premakniti stvari r njih pravega mesta. Za danes nam ne dopušča prostor. I.e na eno naglašanje bi odgovorili takoj. Če pravi »Era« — v nasnrostvu z resnico — da takega govora še niso slišala italijanska ušersa od slovenske strani, pa odgovarjamo mi z vso pravico, da ne le v *Eri.», ampak v vsem italijanskem nacionalističnem časopisju sploh ni bilo še tako mirne besede o sodeželanih jagoslovenske narodnosti. Seveda čujejo naša ušesa iz izvajanj *Ere* za sedaj le drugačen ton in še le bodočnost nas pouči.
Tužna vest. Našega dutovlian&kega domačina, vsled njegovega delovanja kot vodjo pri raznih pevskih in godbenih društvih, posebno v tržaških krogih dobro znanega, svoiečasno pri Sv. Jakobu več let delujočega, v odhod v Jugoslavijo vsled razmer prisiljenega izseljenca, g. Josipa Laha, sedaj uradnika pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, je zadela velika nesreča s tem, da mu je kruta smrt pobrala v najlepših. letih njegovo zvesto družico, našo domačinko, g. Josepino Lah. Pokojnica jc spremljala svojega soproga vkljub veliki družini po vseh njegovih poteh po Goriškem ter je šla. čeravno nerada, tudi iz svojih domačih krajev v Jugoslavijo, kjer ji je pa prestrigla kruta smrt nit življenja. Bila je vzor naših žena srednjega sloja ter je stala v prvi vrsti onih šentjakobskih žensk, ki so svoječasno pripomogla k vzdrževanju prepo-trebnega otroškega vrtca. Ona in nje obilna družina niste manjkala nikdar, ko je klicala dolžnost; vsi njeni otroci so vedno delovali v najlepši slogi na naših narodnih prireditvah. Njen sin, Josip Lah ml., je bil pri vsaki otroški zabavi s svojim izvajanjem na klavirju ca sporedu. Sedaj se nahaja ta njen sin na praškem konservatoriju, in je pripisati njegovi vztrajnosti in marljivosti, če vkljub izgubi svoje dobro mamice postane umetnik glazbe. Ti, dragi Joško. ne kloni duhom vzlic pre bridki zgubi in kruti usodi, ki Te preganja! Mi, Tvoji Ilirijaši in Šentjakobčani, občutimo bridko bol, občutimo jo
veliko Mj eedaf, ko oe Bih besed fa dsfanj Tvofe blage, sedaj pokoja« gospe soprog«. K« obmpaff Saf Tečno te traje ničesar na crvvtul Upamo in smo trdno prepričani,
da ona blage besede, poživljajoče k potrpežljivosti, ki jih je tolikokrat izrazila Tvoja, sedaj pokojna soproga, privedejo Tebe, ali pa Tvoje potomce med nas delovat na narodnem polju! To naj H bo v
tolažbo ob bridki izgubil
Dr. Alfonza Scrjuu, zdravniku v Tolminu, se je prigodila pred nekoliko dnevi v baSki dolini
grozna nesreča: telebnil je z vozom, voznikom in konji vred pri Stein-Stogerjevem mostu v prepad. Poškodoval sc je tako silno, da se je že razširila govorica, da je u tur L Dr. a Ser jun a zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Spričo tolike nesreče, ki bi bila mogla imeti za življenje ponesrečenca katastrofalno posledico, je v največjo tolažbo zagotovilo v r Goriški Straži«, da zdravljenje dobro napreduje in da je nade, da bo gospod doktor v deglednem času zopet na razpolago svoiim klijentom. Vest o nesreči, ki je zadela dr.a Ser-juna, jc globoko pretresla tudi številne prijatelje in znance njegove v tržaški slovenski družbL Sporočamo mu najiskrenejše pozdrave s prisrčno željo, da bi ga skoro zopet videli med nami — tako vedrega in čilega, kakor jc bil vedno.
Pretresljiv sprevod. Zadnja Goriška Straža« pripoveduje: Dne 10. vinotoka, zjutraj, ko je bila južna Tirolska prikl opijena k Italiji, se je vršil v nekem nemškem gorskem večjem selu južnega Tirala sledeči pretresljivi prizor:
Na vse zgodaj je zapel pri župni cerkvi veliki zvon. Dolgo, dolgo je pošiljal svoje tužnoubrane glasove črez hrib in plan. Naenkrat pa jc spremenil svojo tužno melodijo in pričel biti v plat zvona.
Staro in mlado je prihitela na dan. Tiho, svečano je bilo vse.
Mladeniči in možje 60 prihajali z žalinimi trakovi na rokavih, dekleta in žene v črnih pajčo-lanih. otroci s črnimi zastavicami. Vsi so se uvrstili v dolg sprevod. Osem krepkih mlad.-ničev je prineslo črno-rdeče-žolto zastavo, dekleta pa trakove enake barve, okrašene s hrastovimi listi. Sprevod z zastavo se je začel pomikati proti zadnji hiši v selu. Prišli so do mesta. Tam jih je čakal župan z oHčinskim odborom. Kaj T*" je to? Jama zija nasprotil Komu velja ta? O Bog — zastavi. Torej zastava, znamenje življenja našega, naj gre v grob?!
S solzami v očeh so oddali mladeniči zastavo v roke župana, ihteča dekleta pa trakove. Starčki in stare mamicc so plakale kot otroci. Župan je položil zastavo v jamo — v grob — z besedami: »Tu počivaj, da te dvignemo, ko se naši kraji zopet združijo s severno Tirolsko.«
Nagrobno pesem fe pel še veliki zvon; zadaj za sprevodom je točil pa najgrenkejše solze sivolas: župnik in molit za svoje zasužnjene ovčice.
V srcih — kaj jc bilo pa tam notri?!
In nam?!
NaSim druStvoir. Prejeli smo: Z narodnega, pa tudi najširšega socialističnega stališča ue moremo razumeti, da rojaki te dni prirejajo razne zabav«. Ali se mora človek danes veseliti? Naj nam bo v izgled tirolsko prebivalstvo. Mi pa: čim huje nam je. tem bolj se veselimo. Prosimo torei nnSa društva, naj vsaj teden dni ne prirejajo nikakih zabav.
Ali naj bi nestrokovnjaki in politični listi i. silili na polje izsledovanja besed?! Nikar ne mislite. da bom pisal o Kobaridu samem, ki se jc v zadnjem času že toliko pisalo o njem. Gospod
L._ar. je mnenja, da naj bi se političen list ne
havil s takimi stvarmi in, da naj bi pisci onih razprav ne silili na polje etimologije, ki jene razumejo; kaiti, dokazana stvar je po učenjakih, da je Kobarid baje langobardskega izvora »Karfat«. Gospod L.—ar. meni, da sc s takimi izvajanji le osmešimo pred drugimi učenimi narodi in niib učenjaki. Na koncu članka je bila opazka uredništva, da se nt strinja popolnoma s piscem, da ne bi »Edinost« prinašala takih razprav. In to je upravičeno.
Mi v zasedenem ozemlju smo popc'^ma odrezani od vsega slovanskega sveta in nimamo tu nobenega strokovnega lista ali revije. Da bi se pa tudi takozvani nestrokovnjaki in morda neakade-miki ne smeli spuščati v take razprave, se mi zdi nepraktično, če se pomisli, da moramo biti zadovoljni, če se duševnega dela soudeležuieio čim širši sloji. Gospod L.—ar. je mneja. da na tak način gojimo -r-itmkovičizeni«. Naprej, kdo je gospod Žunkovič? Meni ni osebno znan; vem le toliko o njem, da je štabni častnik in da je spi«al knjigo: -Die Slaven ein UrvoHt Eurooas«, ki je, če se ne motim, doživela sedmo izdajo. Ker 2nn-kovič ni akademik, ampak le navaden samouk, ki se je v svoji vojaški službi pečal z etimologijo, je njegova knjiga zbudila med učenim svHora precej vrišča in je bilo mnenj večinoma seveda proti njemu. Koliko je to upravičeno, pustimo na mira, vendar se mi zdi, da ima Žunkovič v marsičem prav. Oglejmo si stvar malo o4 bliže.
Vsi naši učenjaki so imeli sto- in stoletja te latinske, v zadnjem stoletju pa nemške univerze, tako, da se je slavistika na avstrijskih univerzah predavala izključno le v nemščini. Torej pomislite* naši slovenski profesorji so se učili slovenščine na podlagi nemščine in naši slovenski profesorji aa univerzah, kakor: dr. Miklošič, dr. Krek, dr. Jagič, dr. Murko. dr. Nachtigal. dr. Štrekelj itd., so učiH slovenščino slovenske dijake v nemščini. Tako fe hotela Avstrija in tako je moralo biti. PredavaH pa so slavistiko tudi tujerodd, Nemci in drugi, Id so pač poznali slovanske jezike, kakor drugi učenjaki grščino, latinščino, a govoriti je niso znali vsi. Kar so se naši dijald, bodoči profesorji, naučili, to so znali. Da so pa nemški profesorji, ki so učili slavistiko in druge jezike, razlagali korenine in etimologije, kakor tudi zgodovino, po Želji in
ff?i^»Mw viaJe, j« zaano, ker fe tudi veda btla koHkortofcko rantafria, ako fe dotični profesor hotel avanzirati do dvornega svetnika se je moral pač vkloniti vladni volji. Na podlagi take znanosti in želje avstrijske vlade smo dobili, poleg slo-venskega, hrvaškega in srbskega jezika, še bosen-*ld jezik. Tekom let in tekom generacij se take novotarije med učenjaki ukoreninjajo, te če to trdi učenjak, veljak, kakor je bil gospod dr. Jagič. kako mu ne bi verjel mlad študent, bodoči profesor? In brez izpitov nihče ne more posuti profesor in iker dijak pri izpitu ne sme imeti dražega mnenja, nego ga ima univerzitetni profesor, če hoče, da ne pade, mora to verjeti, in potem, seveda, tudi tako učiti. Tako sc je v naš učeni »milije u-vedlo več izrazov, ki mojo trditev podpirajo, znanost pa smešijo. Dolgo časa se je pri nas po šolah in univerzah rabil izraz, rindogermanski« in vsak učen Slovan sc je štel med Indogermane, da-si jc bil Slovan: istotako pa bi morali romane prištevati indogermanom. Dolgo je trajalo, predno so prišli na to nczrnisclno imenovanje in smo Slovani začeli rabiti izraz »indoevropejskii. Kako smo bili zavezani in oslepljeni ter primorani priznavati nemško kulturo, kažejo naše bivše šolske knjige in način pisave. Ako knjiga ni bila, če žc ne prevedena iz nemščine, pa vsaj pisana v strogo nemškem duhu, ni dobila aprobacije naučnega ministrstva. Nemci so vlekli vodo na svoj .mlin, mi 9 svojimi učenjaki smo jim pa pomagali. Večini in-teligentstva bo znana zemljepisna kniiga, v kateri so naslikane po nekod tudi barvane človeške rase. Tam so našteti, narisani in barvani, črni zamorci rdečkasti indijanci itd. In za našo belo raso je bila naslikana lepa bradata moška glava, od spodaj pa napis »Nemec*, kakor da bi mi Slovenci ne t-meli takih obrazov, kakor jih imajo Nemci, Francozi, Italijani in drugi Evropejci! Na podlagi take znanosti bi noben Slovenec, Čeh itd. ne mogel postati nemškutar, ozir. Nemec. Seveda je dobila talrn knjiga takoj aprobacijo ministrstva, veda in znanost pa se je osmešila. Tako nekako, v tem smislu Se je pri nas poučevala mladina, iiril germanski duh. zatiral in moril slovanski razvoj. Učenjaki so etimologijo razlagali v prvi vrsti iz germanskih korenin: četam ni bilo mogoče nič dobiti, so si izposodili »Kelte« in to je šlo od leta do leta, tako. da bi naša učeča se mladina, ako bi se jerik ne bil ohranil na deželi, bila morala res misliti, da nimamo nič več svojega. To ja pokojni profesor Mam večkrat naglašal. Omenim naj še sledeče: Ko sem se nekoč vozil s profesorjem dr. M urkom v kopel v Lesko, sem ga vprašal, kaj meni on. kakega izvora je izraz »žerve«, kakor imenujejo ljudje okrog Cclfa domači, ročni mlin. Takoj tn brez premišljevanja mi je povedal, da je to gotskega izvora. Jaz sem mu oporekat da to ne bo tako. posebno že z ozirom na to. da kakih pet ur od Celja, v hribih, imenujejo to »žerve in žrcmlje«. Je to pač mal mlin. na dva kamna, ki je le Se redko v rabi. pač pa so ga med vojno, ko jc bila pri obratovanju velikih mlinov stroga kon-trnla, kmetje izvlekli fzpod stare šare ki zgoraj tri žrelu žre, pri spodnjem kamnu pa izmetava meljo — moko. Torei žre-melie, odtod »žremlie«. Take spakedranke, naj že bodo Kobarid ali žrve-žrem-lje, nam zopet dokazuiejo, da ni potreba nam Slovanom svoje etimologije vedno iskati pri tujih n« rodih. Nisem jezikoslovec, tudi taka mziO-avanja niso moja specijaliteta, prepričan pa sem. da so s samouštvom in dOetantomom da tudi doka* doseči in da se tako marsikak pojm razbistri. Tako »o delali tudi dmjt: narodi, ker menda Bog ni ustvaril samo nemškega Adama.
S temi izvajanji bi bil hotel nekako dokazati, da ni smeti naša imena pripisavati Ic germanskim in kcltiškim izvorom, na ker so prišli že Nemci sami. Tako sem čital pred par leti v »Tagesposti«, ki je tudi politični list, neko tako kratko razpravo o nekem imenu in končno opazko: Učenjaki kaj radi iščejo korenine povsod drugod, le tam ne. kjer je bližje in ne gre drugače, naprtijo izvor Keltom. šlo je za neko ime na Koroškem, ki sc ga ne spominjam več, in ki je je nekdo kvalificira! za keltiško besedo. »TagesposU pa je odlično rekla, da je slovenskega izvora. Nikakor pa nočem oporekati g. L.—ar-ju, da bi Kobarid ne bil langobardskega izvora, kakor je Livenza menda čisto navadna slovenska Livnica.
Razpis natečaja ta dote. Do 30. novembra t. !. je razpisan natečaj za tri dote iz ustanove »Andreja Covacicha«; vsaka dota znaša po 110 lir. Namenjene so revnim, poštenim in delavnim dekletom, pristojnim v Trstu in katoliške veroizpovedi. da se lahko poročijo s poštenimi mladeniči iz delavskega sloja. Od teh treh dot se ima ena podeliti mladenki, ki je rojena v Barkovljah, in če bi se taka ne dobila, drugemu primerno opisanemu dekletu. Podeljena dota se vloži na ime one mladenke, kateri je bila dota prisojena. v tržaško hranilnico;	bo shranjena pri občinski za-
kladnici in se izroči mladenki po poroki, ki se mora obhajati najkasneje do 30. novembra 1921. Prošnje, opremljene z rojstnim Hstom, domovnico, z izjavo, da pripada zaročenec delavskemu sloju, z ubožnim listom tn izpričevalom lepega vedenja, za oba zaročenca naj se vložijo vložnemu uradu pri tukajšnjem magistratu.
Statistiko «ihfti<i prahivalstve. Tukajšnji statistični urad fe izdal ravnokar svoji 44. in 45. demografačnl poročili za tedna ed M. do 30. okt. in od 31 okft. do 6. nov. V teb dveh tednih se je rodilo 214 oseb, d očim jih je umrlo 1S1. Celokupno prebivalstvo tržaškega mesta se je cenilo dno 1. septembra t i na 239.M6 duš. ieatfakobski posskl zbgr vabi vse člane, prijatelje in sovražnike, da se udeleže Martinovega večera, ki se bo vršil danes v dvorani Delavskega kons. društva pri av. Jakobu. Na sporedu je petje, igra »Eno uro doktor« in prosta zabava. Začetek ob 18. vstop prost.
ihrtfenfa
v aMaditSa Preteklo noč so seznani tatovi obiskali skladišče zelenjave v ulici & Mau-rizao it. 13. V skladišče so prišli s ponarejenimi j ključi skozi stranska vrata. Tu so se takoj lotili blagajn. Z različnimi škarjami in dleti, ki so jih potem postili v skladišču, so odprli blagajne. Najprvo so odprli eno. V tej blagajni je ž ali bog bila le neznatna sveta. To jim ni na noben način zadostovala. Odprli so Še drugo blagajno, a tudi tukaj so imeli smolo. V celem so odnesli nekaj čs* 300 lir. Po dovršeni tatvini so vlomilci zopet odšli po isti poti, koder so bili prišli. Tatvina je bila naznanjena policiji.
Poizkušen samoumor. Včeraj popoldne ob štirih so pripeljali v mestno bokiico Elviro Zorzcnoni, 18 let staro, bivajočo v ulici Montecuco št. 33. Omenjena Zorzenoui je bila u služb ena že dclj časa v neki slaščičarni v ulici Solitario. Včeraj po kosilu je zavžila veliko množino sublimata. V bolnici so ji iz prali želodec. Sedaj leži mladenka v bolnici v H. oddeku.
Alkohol ni igrača. Včeraj popoldne se jc Klun Henrik, stanujoč v Alloggio Popolare, tako napil »šnopsa«, da jc postal prava »trapa*. Ko je lezel po stopnicah v svojo stanovanje, se mu je v glavi zavrtelo in Klun se je peljal po svojem telesu proti lastni volji po stopnicah nizdol. Pri tej, Henriku nič kaj prijetni dirki, sc mu jc prehitro za-vrtil en kolešček v glavi V bolnico so ga sprejeli vsled pretresenih možganov v X. oddelek.
Ponesrečena tatvina. Salvatore Colombo, 22 let star, šofer, je bil uslužben pri avto parku v Ro-janu. Ker eo dandanes bencin in plašči avtomobilov dragi, }e Salvatore začel prodajati erarično blago sam na svojo pest. Nič ni na svetu tako skrito, da bi ne bilo očito, tako tudi ta tatvina ni ostala tajna. Oko postave je videlo, da naš Salvatore nič kaj ne štedi z denarjem. Policijski agenti so se začeli zanimati za Colomba. Včeraj popoldne so ga zasačili, kako je nesel na telesu o-vito avtomobilno cev iz delavnice. Dedektivi so ga aretirali in ubogi Colombo je šofiral v ulico Coroneo. Zaenkrat je priplul čolnič njegovega življenja v varno luko.
iivtln oprovlzodlsRe Komisije
za teden od 14. do 20. novembra 1920.
(Preščipne se številka 31 živilske izkaz.) Na odmerek:
Testenine? % kg po 1'90 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 stot. kg; Sladkor: 20 dkg po 6 lir kg; Olje: 20 el. po 10 lir liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja.
DopSsl
Dol. Logatec. Dne 9. t. ra. ?mo izročili materi zemlji ostanke umrlega našega občinskega sluge Ivana Bajca. Pokojnik je bil v vršenju svoje službe jako točen in vesten, bil je najboljši ostanek našega bivšega občinskega odbora, in Škoda je za našo občino, da nam ga je ugrabila prezgodnja smrt, zapustivši 741etnega in bolnega očeta in pa dva mala otročiča, vse tri v slabem gmotnem stanju. Mater njegovo smo pokopali dan pred njegovo smrtjo, in jo je sin Ivan še spremljal k zadnjemu počitku. Žena mu je umrla pred par letL Logačani! Ne pozabimo na sirote našega bivšega vernega slugef On naj pa počiva v miruf
Opozarjamo na koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici, ki se bo vršil prihodnjo sredo, dne 17. novembia, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Central« s sledečim sporedom: 1. F. Adamič: »Franica«, moški zbor. 2. a) V Vodopivec: »Le plakajj, bi »Ves dan pri oknu>, mešan zbor. 3. a) E. Adamič: »Po slovesu-, mešan zbor, b) Fr. Gerbič: »Rožmarin«, ženski zbor s spremljevanjem glasovirja (spremlja g.ca Mozetič). 4. a) Brahms: Ballada D-moll op. 10. St. 1, b) Rubinstein: An-dante largamcnte iz sonate F-moll op. 12, igra na glasovirju gosp. prof. Andrej Pervanja. 5. Bet-hoven: FruhHngssonate F-dur op 24. Allegro — Adagio molto sopressivo — Scherzo, Allegro molto — Trio, gosli in glasovir, gg. prof. Fr. Gulič in Andr. Pervanja. 6. a) Liadow: »Vozle rečki«, ruske narodne, b) St. Mokranjac: »Srbske narodne«, mešan zbor. 7. St. Pirnat: »Pomlad in jesen«, moški zbor. 8. P. H. Sattner: »O nevihti«, mešan zbor. — Pevovodja g. Emil Kome!. — Vstopnina: Loža L 9 85, L sedež L T—, IL L 5'—, III. L 2 — stojišča L 2*—. — Iz tega je razvidno, da je spored koncerta bogat tn da bo nudil krasen užitek. Zato pa je naša dolžnost, da se koncerta polno-številno udeležimo.
Is Brega. Vsled dopisa iz Brega v številki od 7. t. m. ee je zglasil pri nas gospod Zobec Josip, vašld načelnik v Bolj uncu, da odločno protestira proti očitanjem tega dopisa, ki da »o popolnoma neutemeljena in okrajno krivična. Pokazal nam je odlok izrednega komisarja za občino Dolina, kakor tudi dotični zapisnik v dokaz, da je bil vaškim načelnikom izvoljen od srenje Bol junec z odločno večino glasov. Nadalje odlok izrednega koanlsarfa aa občino Dolina, ki potrjuje, da se je vsled pritožb nekaterih občanov iz Boljunca vršila pri aprovizacijeki komisiji v Boljuncu stroga preiskava, ki je ugotovila, »da gospod Josip Zobec izvršuje svoje dolžnosti, ne samo nesebično, ampak tudi po določilih pravičnosti vsled česar zamore prebivaltvo srenje Boljunc biti popolnoma mimo i& gotovo, da vživa ono. kar mi z vsemi pravicami pripada.« Iz teh odlokov izhaja tudi, da so pisma nanj naslovljena pod imenom Josip Zobec in nc Sobez. kakor ga piše dopisnik. Gos-
pod Zt/bec jc tudi izjavi?, da ni spraf«! molče pr*f« šnjih napadov, temveč da fe proti aftm protest!«
ral z dopisom od 27. junija 1920, kJ ga pa naš lisi ni prineseL In eiednjic nam je predložil izjava od 9. novembra 1920, podpisano od 76 občanov Iz Boljunca, ki se glasi, da so vso v»4 objavljene
0	gospodu Zobcu x navedenem dopisu, neresnične tn izmišljene, In da se poživlja dopisnik, na) •© oglasi s polnim imenom. Gospod Zobeo zatrjuje, da je bil vedno borilec v narodnih vrstah, da j* član narodnih društev, mej drugim predsednik tamošnje posojilnice, da si ni v »vesti, da bi kaj zagrešil proti svojim narodnim dolžnostim, in da fo na svojem mestu kot župan vedno skrbel v pr\J vrsti za koristi svojega naroda in svojih občanov, Z oblastmi občuje toliko ia na tak način, kake.-: mu veleva njegova služba.
Za sedaj prinašamo to, da te sliši tudi druga plat zvona.
Iz Logatca. V »Edinosti« št, 227 od 7. II. 192. j* izšel dopis »iz Logatca^ s podpisom »Mlad bojevnik«. Ta bojevnik pravi (piše) med drugim: tako?, ko jc bilo zadniič v «Edinosti*, so oni gospod (prosili so me, naj jih niknr z imenom noter »ne dam-] doma prešteli »Wasserleitungs kassa* in — t. dL V resnici pa sem bil jaz ves mesec oktober odsoten na mojem drugem posestvu na Gorenjskem in logično je. da sem o prvem dopisu izvedel šele, ko sem se povrnil v Logatcc,
Kot načelnik vodovodnega odbora nameravam dopisovalca t mladega bojevnika t zaradi ncosno-vanega ter časti žaljivega dopisa pozvali na odgovor in ga prosim v to sv^ho, naj se predstavi, kc« ga ne poznam.
Pripominjam, da sem načelništvo vodovoda prevzel pred dvema letoma le pogojno, ker sem poznal nemale težkocc legale zaupnega in čisto ne. plačanega posla ter nezaupnost vedno varanih
občanov-davkoplačevalcev.
Umrli moj predmk-načelnik ni v celi svoji u-i pravni dobi, t. j. od začetka L 1916. do srede leta "1918-, zabeleževal nobenih izdatkov in dohodkov (razun dveh izdatkov) — torej v poltriletni dobi
toliko kot nič.
Nemalo truda me jc stalo, prodno sem sestavit približno zanesljiv račun izdatkov in dohodkov za gorinavedeno upravno dobo, temeljem katerega računskega zaključka sem ugotovil primanjkljaj ka-kih 23.000 kron. Ta primanjkljaj sem tirjal po premnogih tozadevnih pravnih poteh ter dobil tudi deloma (2 tretjini) izplačan.
Poleg tega primanjljaja je bilo poravnati na vodovodu tudi Še 83.000 kron dolga pri kranjski hranilnici. Plačali so ga Jiranilnici z žigosanim denarjem razni občani potom inene (in tudi jaz sam?, nakar sem izplačal ves dolg upnikom Iz dohodkov vodarine tekom mojega načelovanja> in sicer v i-Ulijanski valuti t. j. I krono s 60% it. liro, to pa na podlagi odredbe »komisarijata za samoupravno posle goriške dežele« 26. IH. 1920 št. 2542.
Poleg tega, da sem plačal ves dolg z od voino 'in železnične oprave 'ztirjano vodarino — nabavil sem še kakih 11.000 lir rez. zaklada.
1	Ker nimam lastnosti, da bi podrobno in posameznikom razkladal način in us*>eh mojega no
! plačanega delovanja za občno dobrobit — name. nil sem se prihodnjo nedeljo sklicaU nekak občtt zbor, na katerega povabim tudi »mladega bojevni-ka« na vpogled v tozadevne račune in v pomirja . nje po domišljavosti in zlobnosti razburiemt i možgan.
i Prosim torej za natančni naslov »mladega bo ' jemika«. — Hamerlitz, načelnik vodovodnega od bora za Gorenji in Dolenji Logatec^_
To in eno
Orjaški zrakoplov zasnovan od ne» kefia ruskega inženirja. Londonski listi prinašajo vest iz Moskve, da je ruski in* ženir Maskovič izdelal načrt za zgradbo velikanskega zrakoplova, ki bi lahko prevažal 1000 oseb s hitrostio 60 milj na Mro- Motor orjaškega zrakoplova bo imel 24.000 konjskih sil in bo lahko pre* važal približno 1000 ton. Zrakoplov bo imel več nadstropij, ki bodo v zvezi med seboj potom električnih dvigal. Na zra* koplov se lahko naloži en avtomobil, en aeroplan in en motorni čoln. Načrl ogromnega zrakoplova ie odobrila po* sebna komisija tehniških izvedencev, vsled česar se more računati z veliko zmago mehaniške znanosti. V slučaju, da bi se nameravani poizkus posrečil, bi nova iznajdba povzročila veliko iz: premembo v prevažanju blaga in ljudi in na ta način znatno olajšala svetovni promet in pospešila trgovino med naj* oddalnejšimi kraji sveta.
Prof. Denis, od L 1871. prijatelj če* škega naroda, je prišel 31. oktobra na obisk v Prago. Na kolodvoru so mu pri> redili zastopniki vlade in raznih organi* zacij prisrčen sprejem. Plemeniti Francoz, učenec Palackyjev, je po porazu Francije prišel med Cehe, da proučuj« možnosti skupne obrambe proti nasilni Nemčiji. Spisal je tri knjige o češki zgo* dovini. Več mest se že pripravlja, da gfl dostojno počasti, ko pride tia predavat. Med potovanjem je govoril na visoki šoli v Curihu o Čehoslovenski republiki. Denis ima veliko zaslug za danošnj? mednarodni položaj češkega naroda k države-
omenjam Veliki Rob v čavnovera obrobnem gorovju in Krajno Vas na Krasu. Stv<irno najverjetnejše sc mi zdi. da bo smisel, ki tiči v Imena Općina, kraj ali rob.
Da bo tudi za metodični problem nekaj pridobljenega, tem u izbral daiies novo, »ubstitocijiko ali vitavljalno metodo. Znano je, da v matematiki neznano količino često prav hitro najdem, če jo v enačbah subatituiram a približno določeno količino. Če mi substitucija v vseh zahtevanih slučajih pekaže isto določeno vrednost neznanke, je ta njena vrednost pruva. Jezikoslovno bi to v našem aluča'u pomenilo, da poiičeiso <dovanske besede • korenom op- in zasledujemo v njih pomen kraja ali roba. Le poakushnol
Pred vsem; ali se nahaja v slovenščini ali «lo-vansčini tak direkten izraz? Koren op- jc silno st^r in jc žc malone izginil brez sledu. Le v daljni rutčiiii se nam L&kor srebro zaleskeče izraz opuška, tvorjen na isti način kakor mat-uika, v pomenu rob in «lovarff pristavljajo ic določneje: rob oblačila, rob gozda, vojaško tako važna li-sičra. Pn a substitucija jc torej popolnoma uspela.
V slovenščini imamo od tefa korena t« le dva prišlo vaa izraza, tako daleč v mino! ost sega fivi koren. Iz katerega smo vzeli tone ra naše Opčine, toda, ta dva prialova sta tako namenita, d* {• vredno se ob njiju ^oondHi nekoliko dlje časa.
Prlslbv na t ak. arbsko-hrvataki naopako, nam tudi že počasi izgnja in na njegovo mesto stupa
v rabo — to je torej prava ljudska substitucija —
izraz »narobe.« Doslovno in smiselno ste si besedi enaki, op" in rob identična. Toda, ali more ta identičnost složiti našemu namenu?' »Narobe«. Id znači nasprotno stran predmeta, je vendar nekaj čisto drugega nego »na robove«. Učenjak in priznan etimolog nc bi tu tvegala svojega znanstvenega imena in diskrepanca med izrazom in pojmom bi jima bHa glasen memento, da je tn nekaj nelogičnega in neskladnega. Z nelogičnostjo in neskladnostjo pa se resen znanstvenik najrajši ne ukvarja, da se £ njima ne blamira. Diletanta pa, ki se nimp bati za svo;o slavo, ravno take neskladnosti izzivajo k razmišljanju.
Kaj, ko bi v tem tičal kak poseben način izražanja? Jaz imam svojo rešitev, ki mi duži v tem slučaju in ki jo srečate pri moji razlagi krajevnih imen še parkratr Starosloveaftčinn izraža tran-•ccadcalaod, to {e e*ostranost s lajni mi pojmi To fe fud a mentalno, tudi filozofski važno spoznanj«. Kakor je dih. duša. mejni pofn oafe stvarne telesnosti, a izražamo £ njim drago, aetvamo polovico človeškega bitja, tako je tudi rob krajni ali mejni pojm tostranskega, naličnega dela, a izražam vendar t njun v besedi narobe aH naopak — mm robov kot takih — temveč prekorobni on-atraaaid del predmeta, takozvano aerobno stran. Naglošati moram, de ee vrši to izražanj« ravno « i| I pctmmm kam. de ee eaoolraeoal Izraža Cesto a t os Iran ostjo, to fe navadno prenašanje pojmov, raba bsied v prenesenem pomenu, navadni simbolizam. fVi izrai omtnaoiti e mejnimi pojmi pa ne gre ca pesniške izraze, temveč U
ustvarjanje prvotnih pojmov, za nekako razširjanje pojmovnega sistema kakor pri Številnih vrstah.
Na-op-ak jc prislov načina ali Se bolje jc, Čc ga smatramo za prislov kraja. Ohranjen nam je pa prislov časa: zopet ali srbobrvatskl op-et, češko iz istega korena ia b analognim pomenom tudi sop-čt, ruski op-jatj, ki je nastal iz starosloven-skega samotar nika ijevskega debla: op-entb. Pome nja znova aH v drugo. Tudi tu se uveljavlja izražanje onoetranosti e tostranskim mejnim pojmom, le da si moramo predstavljati onostranost v času. namesto v prostoru. Namesto rob rečem tu kraj ali konec. Z-op-et govoriti znači smiselno: govoriti v drugič kakor na-op-ak postaviti: postaviti na "drugo stran, a čim ur fe izražena onostranost v ob ah slučajih. Toda zavedati se moramo pri tem, da fe :»opet« prvotno samostavnik, ki pomeni kraj ali konec dejanja, in sicer prvega dejanja; ta kra) aH konec je pa obenem kot časovni mejni pojm fe izraz za sledeče drugo dejanje. Prav jasno in natančno nam postane to transcendentno razmerje pit nekem drugem pojmu ob razlagi Dutoveij. Zavedam ee, de je to pojmovanje nekako novo In težavno, nekako kantovsko-filozofsko, a duh staroslovcnščiae ga zahteva. Kdorkoli bo kdaj filozofiral v prostem času, naj ■e pozab! traaaceadaece oncajeaBi dveh prislovov, in če rabi pri transccndenci novih filozofskih izrazov, na} ^ jih po možnosti ustvarja iz korena ep.
Kdor Tahk^ k ■ firtin* slovenskim srcem sprej-
me moje naziranje o izražanju onostranost! s tostranskim mejnim pojmom, mi prizna, da ste se sijajno posrečili tudi druga in tretja, substitucija.
Kdor bi pa imel proti temu naziranju pomisleke, mu priporočam, da stvar preštudira samostojno, ker je temeljne vainosti. Nasprotnike pa. ki bi se utegnili pojaviti, opozarjam, da naj bodo previdni. ker je navedeni izrek za staroslovcnsko etimologijo nekak pons asinorum. Kdor ne more preko njega, lahko ostane na oni strani; kdor pa ga je prekoračil, ta pogumno z mano naprej do novih naukov in spoznanji
Preostaja nam le še substitucija v krajevno ime samo. Općina je sestavljeno ime iz 0-f?+ina. Openec pa iz Op-fen+ec. Imena na-ina, pri čemur fe obrazilo — ina prav tako kakor — ica zdaj naglašeno, zdaj zopet nenaglašeno, so izvedena ponajveč iz pridevnikov, zlastih svojivnih n. pr. Sežanščina in Devinščina iz sežanski-fina, devinak-r iaa. PoljSakov-ioa = Poljsakovo posestvo, tanč-ma. debel-ina niŽ-iea = tanek, debel nizek svet, pa tudi iz samostavnikov n. pr. krajina — pokraj-in a. V vseh navedenih primerih je pripona — ina pomenila ozemlje aH obsežfe, ki je je določal dotični ptidcTnlk ali aamoetavnik. AH tiči v imenu Općina v vpraša vnem i, ki fe gotovo nastal iz k, (saj Kraievci le dandanes govorijo Opkine namesto Opčine), pridevnik op-ek.-ka. km ali samostavnik. in sicer kateri, op-ek aH op-ka. ni mogoče ugotoviti apodiktično. Iz imena U bi pomsnilo Obrobnik aH krajnik.
Op-ee-ec, sklepamo, de fe
obstajati pridevnik ep-en.
na, no, v pomenu obroben. Sicer imamo vzporedna oblike: lah-ek in Iah-en, tan-ek in fhrv.) tan-aa. meh-ek in fhrv.) mek-an. toda v pridevnik pot^f op-en-na, no, op-ek, ka, ko, nci verjamem, ker U nam ostal ob takem obilju besed in oblik najbrž ohranjen. Ostane nam dilema: Kako se ie reklo * staroslovenščini robu; opek ali opka? Beseda nam ni ohranjena nikjer; iz okolnosti pa. da je ruake beseda op-uška. ki je le pomanjsevalna o-blilca, ženskega spola, sklepam s precejšnjo verjetno«^, da se je reklo robu opka. Općina bi bila torej e«l moloSko Op-k(a)-ina, t. j. Obrobina, krajina. Da ime prebivalca ni tvorjeno iz Op-ka. nas nc eot motiti; nasprotno, to nas še bolj potrjuje o aka venskem izvoru tega imena; vzporedimo le ax.aic-gne tvorbe; del a v-en, delav-ka. slav-en. slav-ka.
Enako krajevno ime Opčina nahajamo v Cepo. vanski dolini Razlaga bo ista z razločkom, da fa prvi kraj na robu planote, drugi pa na skrajnem koncu ali kraju doline. Slovanstvo teh Imen po-•vedočoje nadalje šlczijska Op-ava: izmed osebnih lastnih Imen pa mi je znano edino svobodno Imsi Op-itz v nemškem slovstvu, to ie slovanski priimek Opic ali Opec.
Općina, kako staro, častitljivo In izredno cattk mJvo star oslov enako ime n* pragu Trsta! MogcSe, da bo kdaj ta kraj slovenstvu odvzet: prepričanja o slovenskem Izvoru njegovega Imena pa asm, menim, ne odvzame nihče več.
min t
»EDINOST« štev. 233.
Gospodarstvo
Vesti iz naše Kmetijske družbe.
Veliko neprilike ima dandanes živino* reiec s krmljenjem živine pozimi, če mu primanjkuje dobrega sena. V tem slu* laju si navadno pomaga s slamo, koru* zinccm, frudijem itd. Seveda nimajo ta krmila v sebi dovolj redilnih snovi in posebno ne za proizvajanje mleka, mej in delavne energije: toli potrebnih beljakovin. Zategadelj se posebno po* rfiaii, ko ni paše, uporabljajo za zbolj* Sirije krme različna močna krmila. Naj* navadne j ši pridatek krmi tvorijo otrobi, ki jih poklada ve čina-živinorejcev skoro frkozi vse leto svoji živini. In to je tudi prav in jako enostavno, kajti otrobi so industrijski izdelek, ki se ga lahko pov*; sod dobiva, nosebno v krajih, kjer sc prideluje mnogo 2ita. Otrobi so neopo* rečno izvrstno močno krmilo za pre* žvekovalcc, in če treba tudi za konje, ker vsebujejo do \0% prebavljivih beija; kovin, in zato je tudi popraševanje po otrobih jako veliko. Znano je pa tudi, da, če je popraševanje po kaki stvari veliko, vsled tga cene dotičnemu blagu rustejo, posebno če ga je malo na raz* pol ago. Ni čuda torej, če sc živinorejec, ki pri svojem blagu kontrolira prirastek na mleku in mesu, z ozirom na množino porabljene krme povprašuje, kako naj M izbiral močna krmila, da bi imel od živine več dobička? Sto in stokrat se jc že pisalo in govorilo o krmljenju živine z oljnatimi tropinami, vendar pa vidimo, da se še vse premalo cenijo te za kr-
m
li
:nje mlečne in pitalne živine
t________________tolj
izvrstne snovi. Naš živinorejec, ki ni
vajen primerjati vspehe z različnimi
močnimi krmili, se dokaj nerad odloča
Ea vporabljanje oljnatih tropin, češ, da
jih živina nerada sprejema in da se tudi
ahko pokvarijo, da postanejo žaltove.
Medtem, ko vidimo, da v drugih na*
prednih živinorejskih krajih, kakor n. j
pr. na Danskem tvorijo oljnate^ tropine'
neobhodno potrebni vsakdanji pribolj*
šek krmi za živino, ki jih sprejema z ve?
Hko pohlepnostjo, ker je danski živino*
rejec svojo živino temu krmilu privadil,
in se mu tudi tropine ne kvarijo, ker jih
hrani v sul em, zračnem prostoru; se pa
fiaš živinorc ec po kratkem poizkusu s j
takimi krmili kmalu naveliča v svojo:
lastno fckodo. Oljnate tropine se dobi* j
vajo. kakor znano. pri izdelovanju olia!
iz raznih rastlinskih semen, ki se oči*
stijo. zmelieio in iztisncio ter se iz
ostankov napravliaio pogače. Ker osta*
jajo v oljnih tropinah dušične, beljako*
vinske in rudne tvarine skoro neizpre*
men i ene in osta'a v niih i udi neka i olia.
šo ol;nate pogače navadno iako redilne
in mnogo vredne. Nai navadne i še so la*
nene. se7flmow oreškove. bambaževe,
solnčnične. kokosove, nalmine in ma*
kove olinate po«?ače. Oljnate tropine!
krmine torei radi nHhove visoke vsebin
ne proteinov ali beljakovin. Proteini al?;
beljakovine tvorijo sestavni del	;
skega telesa ter se nahaia v živalskih i
tekočinah kot albumin. v mleku kot ka*j
rein, v krvi in mesu kot globulin, fibrin. j
miozin itd. Vsaka rastlina ma več a'i I
mani prebavljivih bel i ako vin v obliki
fcFbrlrnina. globulina, fibrina, đcareina,
gluteina, legumma itd. ki so sestavliene
iz ogliika. v odika, kisika, dušika in žve*
pla in so torej, ker vsebujejo ogliik. or*
ganske tvarine ter služiio za izgradnie
živalskega telesa in proizvajanje žival*
skih pridelkov, mesa, mleka, volne itd.
Tako ima trava 1 -A%% seno 4:5%. slama
0:5%. kromnir 0:5 nšenica 9% otro*
bi 10 %% oves olikine pogače 4
lanene pobace 22%, in sezamove pogače
34% prebavljive beljakovine. Iz teh šte*
vilk ie razvidno, da vsebujejo lanene
in posebno seramove pogače, če niso
tvoriene z drufimi primeski, naiveč
prebavljive beljakovine, torej trikrat
več, neuo n. pr. pšenica, otrobi oves
itd., in da dobimo torej iz 1 kg sezamo*
vih tropin toliko mleka, mesa itd. Ce
primer i amo cene teh raznih krmil, ne
bo težko uganiti, katero krmilo se bolje
izplačuje, oziroma, v katerem krmilu so
prebavljive beljakovine najcenejše. Olj*i
tropine se z naiboljim uspehom dajejo j
suhe in zdrobljene, pomešane z rezani*}
co. poškropljeno malo s slano vodo. Iz!
začetka nai se daieio govedu v malih j
množinah, n. pr. pol kg, a kasneje 1 do j
1 in pol kti dnevno, dokler se jim živina i
ne privadi. Istočasno ndJ se kontrolira;
množina mVka in prirastek mesa. Kosj
njem sedaie 1 kg, preŠičem 1 in pol. Se*j
ramove tronine se dobivajo pri Tržaškii
kmetijski družbi. Vreča 100 kg, ki iih
vzameta skupno dva soseda na poiz*
kušnio, stane 130 lir. V kratkem upamo
dobiti tudi otrobe in oves. Cene trtam
In drevesom se razglasijo v kratkem. % • .
Vinogradnikom se mlado vino noče očistiti. Vzrok temu ic ta, da se burno vrenie ni vršilo v- redu, bodi da nI ves sladkor mošta povrel, ker je bila za časa {davnega vrenja temperatura kleti prenizka, ali pa, da je bilo v grozdju mnogo gniiTega. Posebno bela vina, ki imajo premalo tanina ali čreslovine, ker so bi »a premalo časa na tropinah, sc včasih iičistiio, nosebno tedaj, če imaio malo alkohola. Kalno vino naj se pretoči in poskrbi, da povreje še ostanek slad* koria, če treba tudi s kurjenjem v kleti. Ce pa kalnost izvira od gnjilobe grozdia uaj se mu doda malo tanina in vinskega kamena ter pretoči v žveplan sod. Če se vino še ne učisti, je bo treba kasneje u* inetno čistiti.___
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Sklenjena pogodba veže Jugoslavijo, da da Nemški Avstriji
večje količine fcita in krme, razen tega
surovine v sledečih množinah: 300 va* gonov tanina, 144 vagonov lesnih desiU latov, 805 vagonov drugih ketgikalji, 219 vagonov kovin in kovinastih izdelkov, 500 vagonov lesa, 3000 vagonov drv, 1500 vagonov oglja in 1000 vago* nov cementa. Nemška Avstrija pa da Jugoslaviji v glavnem železnih izdelkov in stroj ev, kakor: železa v šibikah in prečnic za 12 milijonov (nemško*avstr.) kron, jekla za 25 milijonov, železne žice za 40 milijonov kron, . poljedelskega orodja za 40 milijonov, obrtniškega orodja za 13 milijonov, žebljev za 5 mi* lijonov. pločevine 7 vagonov, železnih konstrukcij za 400 milijonov, poljedel* skih strojev za 100 milijonov, raznih strojev, strojnih delov, aparatov in dvi* gal za 175 milijonov, igel in druge drob* narije za 15 milijonov, tračnic za 50 mi* lijonov, kos in srpov 800.000 kosov, vo* zov za 10 milijonov, žičnih vrvi za 3 mi* lijone, raznih ulitih in kovanih izdelkov za 30 milijonov, vagonov za 70 milijo* nov, avtomobilov in drugih transport« nih sredstev za 120 milijonov, žarnic za 10 milijonov, tiskarskih strojev in tiskar? skega materijala za 21*6 milijonov kron.
Izvoz žrebet Iz Slovenije. Na predlog jugoslovenskega ministrstva za kmetij* stvo in vode je dovolil ministrski financ čni odbor izvoz 2500 žrebet iz Slovenije v inozemstvo. Od teh 2500 žrebet se sme izvoziti 500 konj, rojenih v 1. 1918., 1000 rojenih v 1. 1919 in 1000 letošnjih žrebet. Izvoz je dovoljen le preko cari* naren v Mariboru in Borovnici. Na teh dveh postajah pregledoval bo državni živinozdravnik konje, ki se nameravajo izvoziti, na njihovo starost in zdravje. Izvoz je za enkrat dovoli en samo za žrebeta moškega spola belgijske in no* riške pasme.
»orzna poročna«		
Tečafi:		
V Trstu, 12.	oktobra	1920.
Jadranska banka		465
Cosulich		482
Dalmatia		360
Gerolimich		1820
I i beru Triestlna		685
Lloyd		4980
Lussino		2300
Martinolich		330
Oceania		440
Premu Ja		500
Tripcovich		510
Ampclea		620
Cement Dalmatia		355
Tuja valula s a tr2a*k«m frgui		
V Trstu, 12.	oktobra	1920.
Neprepečatcnc krone	6'50— 7"—	
avstrijsko-ncmjke krone	5 50— 6 —	
češkoslovensko ltrcce	31 —	- 32 —
dinarji	74'50— 75'50	
leji	41'50— 42 —	
marke	34'50— 3550	
dolarji	27*75-	— 27'85
francoski franki	167'—	-16750
švicarski franki	438'	—440"
angleški funti, papirnati	96'—	- 96'50
angleški funti, zluti	116*—	—118*—.
rublji	21'—	- 22'—
napoleont	93'—	— 94 —
Za tiskovni sklad	„Edinosti"	
KONSUMNO DRUŠTVO »JADRAN* vabi Člane na izreden občni zbor dane«, 14. t, m, ob 15. liri. — Sklicatelji,	542
MLADENIČ, 33 let star, c dobrimi spričevali, sposoben vsakega dela, iSče službe kot natakar ali v trgovini. Govori več jezikov. Naslov pri upravi,	543
SAPE e toporiSČi, lopate, 700 kosov proda po zmerni ceni Gcntili, ul. S. Francesco 51. 12. 544
ZA KRONE, goldinarje, zlate plačam najvišje cene. Pertot, ulica S. Francesco 6t. 15, II. nadstr. 545
UČITELJ v pokoju poučuje otroke. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove uprava. 550
DVE novi postelji in nove vzmeti se prodajo v ulici Scorzeria 1, I. nad str.	551
DVE enaki postelji iz trdega lesa, nove vzmeti, chitfonier z dvokrilnimi vratmi, 2 nočni orna« rici se prodajo tudi posamezno po nizki ceni v ulici Massimo d Azcglio 3, I. nadstr. 552
SPREJMEM čevljarskega pomočnika. Plača po dogovoru. Jakob Stepančift, Marezige, Koper. 510
PRODAJALKA z večletno prakso, izvežbana posebno v manifakturni in Špecerijski stroki, išče primerne službe v mestu ali pa ca deželi. Ponudbe pod »Trgovka« na upravo.	514
POZORf Plačani srebrne krone po L 2'05, stare goldinarje po 5'20. Salonlchio- Via Olmo 3, III. nadstropje,	__.523
CEPLJENE trte po znižani ceni prodaja Se 14 dni Franc Tavčar, Kreplje, pošta Dutovlje. 530
KRASNE LISICE od 90 lir naprej. Izredna prilika. Zaloga peres. Goldoni 11, I. nadstr.	535
ZLATO in srebrne krone plačam vefl kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga},	537
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Rib)« olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Strop R. za šibke In malokrvne otroke.
—	Kroglice B. za malokrvne ženske. — švedske kapljice, — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mast. —r Tinktura in obliž za kurja očesa.
—	Fluld za živino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve.	434
FRAN BIZJAK, krojač v ulici Chiozza 43, II, nad. pri Birsi izdeluje obleke po zmerni ceni. 391
NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babič, u!. Artisti št. 7. zraven Corsa Vitt. Em., Piazza S. Caterina. Najnižje cene. Svoji k svojim.	190
MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), naznanja, da se je preselila v ul. Cologna 5t, 13, I. nad., ter se priporoča ccrj. damam v mestu in okolici.
507
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Hita Soma vssal o). Mm. — Lastna palača.
Delniška glavnica In rezervni zaklad K C. SI. 235,000.000
IzirtsjflluilaiitoiisebančBi in aenjalBične transakcije.
■ - Uradu« ur« od 9-13 —
Barkovljan L 50. Po koncertu pevskega društva »Postojna < so nabrali oni, ki niso imeli časti sedeti pri mizi Njeg. Veličanstva L 301. Ana Orel L 2. Nabrano dne 6. t. m. na svatbi Franceta Semole in Pavline Koc v Prvačin! L 50. — Da cerkvenemu pevskemu zboru zbranemu pri vinu v gostilni Švara v Ricmanjih dokažejo pravo ljubezen do napredka in naobrazbe, darujejo pravi ljubiteli; lepega petja, združeni pri krstu Borisa Komar-Kuret za tiskovni sklad »Edinosti« znesek 35 L.
Dosedaj izkazanih L 22.603.44. V današnjem izkazu L 438. Skupno L 23.241.44.
DAROVI
Za pogorelce Narodnega doma: Barkovljan 30 L.
Za dijaka L G.: Kraljevi kričači U. nov. 4 L. kraljevi kričači 12. nov. 6 L, Berto in Asturi za Šrajev dober nasvet 4 L, Zajčev čeber 5 L, Mež-narjeva Tinca in Pczdrul 6 L, Dragotin Starec 10 L. plemenite učiteljice v Dolini in Boljuncu 10 L, Janko Vodopivec. • nadučitelj. Kamnje 30 L, Dosedaj izkazanih 247 L; v današnjem izkazu 75 L. Skupno L 322.
IVAN JANČAR
ZOBOTEHNIK <242>
Carducd 28, II.
Zalosa ur In zlatanln«
z lastno delavnico	(225)
ALOJZIJ POVH
Mam OarlbaMI BI. S
prej Barrfera — ielefon Ste v. 3—29
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepulh robcev, možklh nogavic itd.
K.
Trst, Crni V. t III. »ev. 24.
S potrtim srcem naznanjamo vsem so* rodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš preljubi soprog, oče in brat
Alojz Fabili
po kratki in mučni bolezni v starosti 57 let preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 15. t. m. ob 15'30 popoldne' iz mrtvašnice magdalenske bolnišnice v cerkev Sv. Jakoba in od tam na poko* pališče.
TRST, 13. novembra 1920.
Marija, soproga.
Anton, Just, Alojz, otroci, ter drugi ostali.
Pozor mnorelc! 1
Imam bn prodaj vat tisoč cepljenih trt Ifl bili vrst« na raznih amerikanskih ped'-agah, katere bom oddajat v jeseni (od novembra dalje.) — Pipan Josip, Preserje 16 pri Komnu_(iss)
JOSIP STRUCKEL
Trat« vtjal Via Nuova - S. Catarina.
Tel ka izbera vsakovrstnega blaga za moike in ženske. — Blago za suknje, žamet, barluvnt, Sfile, •tamia ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po inižanih konkurenčnih cenah.
HALI OGLASI
GOSPODIČNO, veščo knjigovodstva, in potnika za Istro, »prejme takoj Drag. Starec, glavni zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Barkovljah. 547
NEKAJ vagonov cementnega zarezuega strešnika ima na razpolago tovarna cementnih izdelkov Bogdan Oblak v Logatcu.	541
PRODAM spalno sobo in novo kuhinjsko pohištvo. Sprejemam tudi naroČila, in popravila. Mizar, ulica Udine 28, vogal Torquato Tasso. 546
PRODA SE nioika zimska cuknja. Ulica Fontana 4, II, nad&tr., vrata 5, nasproti ulice Fabio Se-vero 6.	545
MODERNA poročna soba, (nove vzmeti) se proda v ulici Gatteri 23, I. nadstr., Kovaflč. 549
JADRANSKA BANKA
Vel glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VaVa, a v baneogiro prometu po 4"/».
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpoved!, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: gl, caaaa Hlapmr—ia> uL S. Nketo
Telefon: Stev. 1463. 1793, 2«76
Blagajna posluje od • do 13
A. De Masi s G, Sferza
Mavricija Wackvitza nasledniki
Trst, ul. Ton? bicnca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razno velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.	(21
V Trstu, dne 14. novembra 1920.
Riunione Adrlatica di Slcurtft o Trstu
(Lastna palači)	UstanovIJeua leta 1&3&
Zavoro v. proti škodi, povzročeni po ognlu. streU La eksplozijah. Zavarovanja steklenih oloič proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini t vlomom. Zavarovanja poSitjatev na morju in t>o suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnciiiii kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih giavitih mestih i 11 važne&ili krajih.
Bogata iitoga vj«h potrebi«a. Mcau'fi) delavuica it vsako
poprai-HftBja.
Stroj za šivaoje in vezaoje pravi umiki uzarci Seidel & Neumann In ,Slnger4 Gast & Gasser
Tvrd k a uftauovljen 1. 1R79
FRANCESCO BEDilAR
Trst, ul. Campanile
IM
v Trstu
re^istrorana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulico Mar Lulgl do Polestrinn št. 4. L
sprejema hranilne vloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
4 'la °1
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr >nllne pušice na doni. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastav« vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan Iz^zemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
r
„CROAlIfl"
Zavarovalna zadruga v Zagrebu,
Ustanovljena leta 1834.
Podružnica v Trstu ui. Lavslo!»1.ll. n.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame In živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekf. Sipe proti Škodi po razbitju.
Ifc:
Sposobni krajevni zastopniki In akvlza-torji se sprejemajo po najugodnejših
pogojih.
SLjuliljansKa Kreditnu imnJia
* Podružnica v TrsJH«
Centrala v Ljubljani.
roilmsnice:
[teiie, Soruflle, Gorica. Split. Trst, Karliiar Ka).
Delniška §ia«ica H 50.000.030. Resarva K 45.009
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3VV nfenulflHnla na žiro-račune proti 3V0 08I8SIBM0JB
Za na odpoved vezane vloce plača obresti po dogovoru. Izvrštijr borzne naloge In daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-!8. Blagajna je odprta od 9-13.
Edino mazilo
ki ohranjuje usnja in ga vzdržuje mehko. Sklad iS fe v Trstu, ulica Torre toianca štev. 12 - Telefon iiev. 10
%r°---—
- PELLEGRIMO CIMCELLI -
k
Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1823.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bon in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd, • Vse po ugodnih ccnah	Postrežba točna.
osi
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1. □ □

Brzojavke: DREOSSI. Trst. PoStno hran. račun 11—55
ToloffMl* Prodajalna 14-57 JcOii. Stanovanje 30-i I
ZALOGA:
Železnim kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. —• Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige,
žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zistemov.
Najboljše mazilo za čevlje
Podružnico v Trstu, uL del Toro 1110. — Telefon 31-32