Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše maj 2025 Letnik XXVII/1  številka 105 cena 7,50 eur V žarišču: Klic v stiski stran 22 stran 30 stran 32 Naš pogovor: Pametni telefoni in Socialna dr. Eva Trpin Fortuna otroštvo povezanost Marie in Jean-Baptiste Maillard Biografija Karel Acutis, goreča duša ob njegovi razglasitvi za svetnika podrobno predstavi njegovo življenje in razmišljanja ter čudeže, ki so se po njegovi smrti zgodili na njegovo priprošnjo. Italijanski mladenič, ki je pri 15 letih odšel k Bogu, je s svetosti pobrisal prah. Pokazal nam je, da je svetost danes še vedno aktualna in mogoča: tudi z današnjim tempom in pritiski, tudi s sodobnimi skušnjavami, tudi z internetom. 135 mm x 210 mm • 260 strani • 25 € Slikanica Povej mi tisto lepo zgodbo o  Karlu Acutisu nam občuteno približa njegovo 15-letno življenje ter čutečo predanost ljudem in Bogu. Tudi po njegovi smrti so se na priprošnjo k njemu zgodili številni čudeži in milosti  – in se še dogajajo! 220 mm x 250 mm • 88 strani • 25 € Ljubljana, Nazorjeva ulica 1 • T 01 244 36 50 Celje, Prešernova ulica 23 • T 03 490 14 20 7. mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države KORENINE NARODOVEGA DREVESA sobota, 22. november 2025, OŠ Frana Albrehta Kamnik Vabljeni predavatelji: dr. Ignacija Fridl Jarc, ddr. Igor Grdina, dr Borut Holcman Rok prijave za udeležbo: 11. 11. 2025 Informacije in prijave: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana, 01/43-83-983 (tor., čet. 9.00-12.00) konferenca@dkps.si ALEŠ ŠTRANCAR www.dkps.si/izobrazevanje www.mohorjeva.org VZGOJA 105 Uvodnik Revija za učitelje, vzgojitelje in starše maj 2025, leto XXVII/1 Izdajatelj: Društvo katoliških pedagogov Slovenije Kaj človeka Svet revije Jože Mlakar osrečuje? Marjan Peneš dr. Andrej Perko Marija Šušteršič Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in Marija Žabjek duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. Odgovorni urednik dr. Silvo Šinkovec Pedagoški inštitut praznuje 60 let. Obletnico majo države, ki dosegajo zelo visoke rezul- obeležuje s predavanji in simpoziji. V Lju- tate v mednarodnih primerjalnih raziskavah Uredniški odbor bljani je 27. 3. 2025 predaval dr. Kristjan Kri- (Singapur, Hongkong, Finska). Strokovnja- Tatjana Fajdiga stjansson z Univerze Birmingham, kjer dela na ki iz teh držav ocenjujejo, da so učenci res dr. Dejan Hozjan Jubilejnem centru za preučevanje osebnosti in uspešni na mednarodnih testih, toda njiho- dr. Jana Kalin vrlin. Njegov kolega dr. David Carr je pisal za vo dejansko stanje je skrb vzbujajoče. Prepo- dr. Vanja Kiswarday našo revijo v 60. številki. Oblikovanje oseb- gosto so depresivni, nagnjeni k zasvojenosti mag. Marijana Kolenko dr. Nives Ličen nosti vključuje vzgojo za vrednote, moralno in samomorilnosti. Daleč od sreče. Kaj mo- prof. Bernarda Mal vzgojo in vzgojo značaja. ramo v šolskih ustanovah ponuditi mladim, dr. Anton Meden Za resne odnose in resno delo pričakujemo da bodo srečni? zanesljivost in poštenost. Kjer je zaupanje, od- Razvojna psihologija pol stoletja poudarja, Naslov uredništva nosi trajajo in so ustvarjalni. Raziskave kažejo, da je cilj razvoja doseči poln razvoj: postati Vzgoja, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana da sta poštenost in sočutje dve najbolj iskani zrel človek, integrirana osebnost, samoure- 01/43-83-983 vrednoti sodobne družbe. sničenje, celostno razvita osebnost. Sodobni urednistvo@revija-vzgoja.si info@revija-vzgoja.si Vsako vzgojno delo potrebuje dobro filozof- dokumenti uporabljajo pojem »razcvet člo- silvo.sinkovec@rkc.si sko podlago, dober pedagoški koncept. Jubi- veške osebnosti«. Tudi Kristjansson je pisal o http://www.revija-vzgoja.si lejni center se je odločil, da svoje delo gradi tej temi in pravi, da bi danes o isti temi pisal na grškem filozofu Aristotelu, ker je filozof in popolnoma drugače. To je velik izziv tudi za ID za DDV naravoslovec. Aristotel uči, kako živeti dobro slovensko pedagoško stroko. Kakšna vzgoja SI64231160 življenje in doseči ravnovesje. rodi zrelo osebnost, pripelje do razcveta oseb- Transakcijski račun Osnovna vzgoja pripada družini. Kristjans- nosti, do sreče? Kakšno vzgojo bomo ponu- SI56 6100 0000 9750 496 son pa se sprašuje, kaj tedaj, ko družina ne dili mladim ob porastu agresivnega vedenja, odprt pri Delavski hranilnici d.d. opravi svojega dela ali ko otrok nima druži- samopoškodb, depresij in anksioznosti? ne. V takih primerih ima šola večjo nalogo. Kristjansson trdi, da ima Aristotel prav, ko Oblikovanje in prelom Kristjansson ne verjame v zgodnji determi- pravi, da je kreposten človek tudi srečen. Tiskarna Oman, Kranj nizem, češ da je z izkušnjami v prvih letih Kdor dela prav, še ne pomeni, da bo postal življenja že vse določeno. Otrok ima tudi bogat, res pa je, da bo srečen. Aristotel pravi, Tisk Belin kasneje možnost, da postane dober človek; da je temeljni smoter človekovega življenja tudi otrok, ki je rasel v agresivni družini, ima postati srečen. Sreča ne prihaja od zadovo- Lektoriranje možnost razviti dober značaj. Pogoj pa je, da ljevanja potreb. Sreča je v doseganju najvišje- Barbara Rodošek ima dobrega učitelja. ga dobrega. Srečo človek doživlja, ko deluje v Za dobro odločitev je treba imeti vrednote in skladu z vrlinami, kajti dejanja, ki so v skladu Revija Vzgoja izhaja štirikrat letno. Cena kreposti. Na inštitutu raziskujejo vlogo phro- z vrlino, so že sama po sebi užitek. Človeku izvoda v letu 2025 je 7,50 €. Naročnina za nesis, ki je po Aristotelu nadvrlina, ki upo- prinašajo zadovoljstvo notranja skladnost, naročnike v Sloveniji je 29 € (tujina 40 €). DDV in poštnina sta všteta v ceno. števa vse podatke v dani situaciji, upošteva prava mera, sredina med dvema skrajnost- Odpoved naročnine sprejemamo samo vrednote in vrline ter omogoči pravo odlo- ma. Notranje ravnovesje prinaša občutek pisno za naslednje obračunsko obdobje. čitev za pravo dejanje. Dodati moramo, da izpolnitve – to je sreča. Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite imajo pri tem velik pomen vest, procesi, kot Zaradi mnogih težav v duševnem zdravju na uredništvu ali na spletni strani. so pravi čut za krivdo, priznanje napačnega otrok se bodo morale šole v prihodnje mno- Prispevkov ne honoriramo. dejanja in poravnava krivice. V raziskave o go bolj posvečati vzgoji osebnosti – učiti se Če naročniki svojega izvoda ne prejmete na dom, prosimo, da nas o tem obvestite. moralnih odločitvah pa bo treba vključiti biti – in ne samo pridobivanju znanja, ki se Natisnjenih 1200 izvodov. tudi vlogo duha. ga da testirati. Kristjansson trdi, da imajo šole Mojo pozornost je pritegnila informacija, da veliko zahtev in pravil, premalo pa priložnosti, ISSN: 1580-0482 se za program moralne vzgoje močno zani- da se mladi ljudje učijo samostojno odločati. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 3 Slovenska zveza društev za telefonsko Uvodnik pomoč v stiski 3 Silvo Šinkovec: Kaj človeka osrečuje? … Telefoni za klic v sili so sestavni del zago- tavljanja duševnega zdravja in psihosocialne V žarišču: Klic v stiski pomoči. Gre za posebno obliko psihosocial- 5 Samo Babuder: Slovenska zveza društev za telefonsko ne podpore, katere namen je takojšnja pomoč pomoč v stiski 5 osebam, ki doživljajo stisko pri spopadanju s težavami v svojem življenju. Gre za dopol- 7 Nada Tržan-Herman: Prvi klic v stiski nilne storitve pri zagotavljanju pomoči na 9 Darinka Vrabič: Dr. Cvijeta Pahljina in njena dobrota področju duševnega zdravja. … 11 Prostovoljka: Prostovoljstvo na telefonu TOM 12 Tatjana Gorjanc: Tvoj telefon v Postojni Vzroki stisk sodobnega človeka 14 Jovan Popov: Društvo Čriček Ormož deluje 25 let … V zahtevnem sodobnem tempu življenja 16 Samo Zupanc: Vzroki stisk sodobnega človeka doživljamo obremenilne situacije na mno- 18 Brigita Rupar: Supervizija kot podpora prostovoljcem gih področjih, in če se predolgo ponavljajo, 20 Prostovoljec: Poslušati na telefonu za klic v duševni stiski je normalno, da se srečamo z različnimi duševnimi stiskami. Vzroki za stiske so zelo 20 Sonja Molek Cestnik: Klic, ki se je moral zgoditi 16 različni, nastanejo pa, kadar obremenjujo- ča stanja ali okoliščine trajajo dlje časa, naj Naš pogovor bo to nekaj tednov, mesecev ali let. Dlje kot 22 Ksenija Fänrich: dr. Eva Trpin Fortuna: Duh ostaja vedno razlogi za nezadovoljstvo in slabo počutje mlad vztrajajo, bolj negativno delujejo na nas in naše duševno zdravje. … Biti vzgojitelj 26 Leon Kernel: Adam, kam si se skril? 28 Katarina Jensterle Nečimer: Motnje vedenja in Supervizija kot podpora prostovoljcem temperamenti … Prostovoljci na telefonih za pomoč v du- Vzgojni načrt ševnih stiskah so izpostavljeni čustvenim obremenitvam, ki lahko vodijo v izčrpanost 30 Octavian M. Machidon: Pametni telefoni in otroštvo 18 zaradi sočutja, povzročajo zasičenost in v 32 Branka Borjanić: Socialna povezanost končni fazi vodijo celo v opustitev dejavno- sti. V teh situacijah se je supervizija izkazala 34 Urška Končan: Beseda zdravi ali… kot učinkovita metoda pomoči, kjer poteka konstruktivna razprava o tem, kaj in kako Starši delajo. … 36 Barbara Zupančič: Medgeneracijsko sodelovanje v luči demografskih sprememb 38 Benjamin Tomažič: Spolna vzgoja mladih Motnje vedenja in temperamenti 40 Tina Mežnar Kosec: Travma pri otroku … Otroci instinktivno spoštujejo odrasle, ki Področja vzgoje znajo uravnavati svoje vedenje in se soočati s svojimi šibkostmi na konstruktiven način. 42 Milček Komelj: Slikarkin klic upanja 28 Ključ do uspeha torej ni le v poznavanju 44 Toni Kores: Nasilje – vse, kar nam je storjeno na silo otrokovega značaja, temveč tudi v pogloblje- nem vpogledu v lastno naravo – le tako lahko Duhovni izziv učitelj vzpostavi avtentičen stik z učenci in ustvari temelje za učinkovito in harmonično 46 Janko Jarc: Jezus med nami vzgojno-izobraževalno okolje. … 47 Barbara Peterlin: V vojni sva se srečala Izkušnje 48 Lucija Gerdevič: Spremljevalci otrok s posebnimi Spolna vzgoja mladih potrebami v vrtcu … Včasih si mislimo, da ne poznamo dovolj 50 Klara Lanc: Sodelovanje staršev in učiteljev za uspešen medicine, da bi odgovarjali na vprašanja razvoj otroka otrok, zato smo raje tiho. Otroci in mlado- 38 stniki pa ne iščejo strokovnih odgovorov, 52 Iz življenja DKPS ampak človeka, ki se trudi, jim je na voljo, se pogovarja tudi o kočljivih temah ter ima 53 Napovedni koledar svoja stališča in spregovori o svojih izku- 54 Bralni namig šnjah. … 55 Summary Klic v stiski Slovenska zveza društev za telefonsko pomoč v stiski Samo Babuder, psihoanalitični psihoterapevt, je predsednik Slovenske zveze društev za telefonsko pomoč v stiski. Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija ter druge deluje v javnem interesu. Namen ustano- svetovne in regionalne organizacije poudarjajo, da sta duševno zdravje vitve zveze je, da bi dejavnost, ki že teče in psihosocialna podpora bistvenega pomena za posameznikovo dobro znotraj posameznih društev, članov zve- počutje ter polno delovanje in udejstvovanje v življenju. Telefoni za klic ze, potekala kontinuirano, strokovno in tehnično ustrezno organizirano, da bi se v sili so sestavni del zagotavljanja duševnega zdravja in psihosocialne učinkovito povezovali s sorodnimi obli- pomoči. Gre za posebno obliko psihosocialne podpore, katere namen je kami organizirane pomoči ljudem v stiski takojšnja pomoč osebam, ki doživljajo stisko pri spopadanju s težavami v doma in v tujini ter da bi se lažje povezo- svojem življenju. Gre za dopolnilne storitve pri zagotavljanju pomoči na vali za skupno nastopanje pred upravnimi področju duševnega zdravja. organi in strokovnimi institucijami na na- cionalni in lokalni ravni. Telefoni za klic v sili imajo tri prepleta- • Zaupni telefoni za pomoč v duševni Delovanje STS urejajo Zakon o društvih, joče se komponente. Prvi dve sta krizna stiski delujejo neprekinjeno 24 ur na Zakon o prostovoljstvu ter Zakon o hu- intervencija in psihosocialna podpora. dan, vse dni v letu. manitarnih organizacijah. Organi STS se Tretja, ki določa vrednote in edinstveno • Vsak klicalec ima pravico do pomoči srečujejo na rednih sejah in najmanj en- značilnost telefonov za klic v sili, pa je preko zaupnih telefonov v duševni sti- krat letno organizirajo skupščino STS kot oblika pristnega druženja – prijateljska in- ski, ne glede na starost, spol, religijo, njen najvišji organ. Na skupščini delegati terakcija. To je posebna oblika druženja, nacionalnost, vrednote ali prepriča- posameznih društev, povezanih v zvezo, ki v trenutkih obupa daje upanje – zave- nja. odločajo o vseh pomembnih zadevah, ki danje, da je nekomu mar. Je veščina – ne- • Prostovoljec na zaupnem telefonu se navezujejo na uresničevanje poslan- profesionalna podpora, ki ima prav zaradi vodi pogovor prijazno, strpno in v stva in namena zveze. Realizacija sklepov, tega nedvomne prednosti. Vključuje de- skladu z načeli aktivnega poslušanja. sprejetih na skupščini, je v pristojnosti in ljenje čustev, bolečine in misli v okolju, ki Klicatelju ne vsiljuje svojih prepričanj, odgovornosti izvršnega odbora, ki je izvr- temelji na sočutju in empatiji in ki nudi predlogov ali pričakovanj. šilni organ zveze. občutek varnosti ter tolažbo brez vsakr- • Vsebina pogovora je strogo zaupna. šnega obsojanja. Oseba, ki nudi takšno • Prostovoljec ostaja dosledno anoni- Sedanje delovanje zveze STS interakcijo, izraža pristno zanimanje in men, prav tako ima pravico do anoni- skrb za osebo v stiski. Poslušanje z glo- mnosti tudi klicatelj. STS nudi telefonsko pomoč 24 ur na dan, bokim občutkom spoštovanja je ključni • Zaupni telefoni v duševni stiski de- vse dni v letu, na treh linijah hkrati. Dve li- izraz pristnega druženja, ki osebi v stiski lujejo na prostovoljski osnovi. Pro- niji pokriva Društvo Zaupni telefon Sama- omogoča, da na njej lasten način izrazi stovoljci so ustrezno usposobljeni, rijan, eno linijo pa preostala društva (Klic svoja čustva in potrebe. Med pristnim društvo in vodstvo zaupnih telefonov upanja Celje, Tvoj telefon Postojna, Čriček druženjem poteka proces opolnomoče- pa zagotavljata in izvajata strokovno Ormož), ki so povezana v mrežo Sopotnik. nja, ki gradi na virih moči, ki jih ta oseba usposabljanje ter podporo. Sopotnik ima tedenski urnik, po katerem nosi v sebi. • Pogovori so za klicalce brezplačni. posamezna društva prevzemajo linijo 116 123. Prevezave med društvi v tehničnem Tu smo za vas Področje delovanja zveze smislu ureja Telekom Slovenije. Društva v zvezi STS so imela v letu 2024 Temeljne vrednote društev v Slovenski STS skupaj 248 aktivnih prostovoljcev, sedem zvezi društev za telefonsko pomoč v stiski Področje delovanja zveze STS je področje oseb v delovnem razmerju, opravljenih je (skrajšano STS) so zapisane v etičnem ko- socialnega in zdravstvenega varstva. STS bilo 32.678 klicev v povprečnem trajanju deksu zveze: ima status humanitarne organizacije, ki 22 minut. 47 odstotkov vseh klicev sodi v Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 5 Klic v stiski organizirajo vsako žuje odnose z organizacijami, kot so Sve- leto. tovna zdravstvena organizacija (WHO), STS je bila ustano- Mednarodno združenje za preprečevanje vljena leta 1994. Na samomora (IASP), in z drugimi mednaro- začetku so bila v zve- dnimi organizacijami telefonskih linij za zo povezana društva pomoč, članicami Svetovnega združenja Čriček iz Ormoža, za krizno pomoč (WACH). Klic upanja iz Celja, Tvoj telefon iz Po- Enotna telefonska linija stojne in Zaupni te- Enotna telefonska linija za telefonsko po- kategorijo kroničnih. Med povodi za klic lefon ZA-TE iz Ljubljane. Pobudnica usta- moč je dosegljiva na številki 116 123 in prevladujejo posledice duševnih motenj in novitve je bila dr. Cvijeta Pahljina, dr. med., je začela delovati leta 2009. Pred tem so bolezni, osamljenost in težave v odnosih. spec. psihiatrije in psihoterapevtka, takrat bila društva zveze dosegljiva na lastnih Člani zveze STS se udeležujejo letnih sre- predsednica društva Klic upanja iz Celja. številkah. Ta številka je na voljo klicate- čanj, ki jih vsako leto organizira eno iz- Dve leti kasneje, leta 1996, se je zvezi pri- ljem v mnogih državah (Velika Britanija, med društev zveze. Letno srečanje STS je družilo Društvo Zaupni telefon Samarijan. Irska, Norveška, Nemčija, Madžarska, namenjeno dopolnilnemu izobraževanju Društva Čriček, Klic upanja, Tvoj telefon in Romunija …). Klic na številko 116 123 je in usposabljanju prostovoljcev za telefon- ZA-TE so se povezala v mrežo Sopotnik. brezplačen. V Sloveniji stroške delovanja sko pomoč v stiski, neformalni izmenjavi STS je bila na kongresu v Jeruzalemu (Izra- te linije pokriva Telekom Slovenije. izkušenj s področja telefonske pomoči ter el) leta 1994 kot polnopravna članica spre- Na skupščini STS 8. junija 2015 je bilo utrjevanju vezi znotraj zveze ter druženju. jeta v mednarodno zvezo za telefonsko sprejetih več sprememb statuta in delo- pomoč IFOTES (International Federation vanja telefonske linije. Ena izmed spre- Zgodovina zveze STS of Telephone Emergency Services). IFOTES memb je bila nova metodologija zasto- je bila ustanovljena leta 1967 in združuje Zametek zveze STS sodi v leto 1991, ko panosti v skupščini STS. Prevzeta je bila nacionalne zveze za telefonsko pomoč v je Klic v duševni stiski Celje, ki ga je orga- po IFOTES-ovi metodologiji. Skupščina stiski. Trenutno združuje 338 društev in nizirala skupina entuziastov Psihiatrične je potrdila tudi predlog za uvedbo odziv- drugih centrov za telefonsko pomoč iz bolnišnice Vojnik, ob svoji peti obletnici nika o izbiri Samarijan/Sopotnik (tipka 24 držav, večinoma iz Evrope. Vse članice organiziral srečanje 'telefonov za pomoč 1 oz. 2). Odzivnik je začel delovati 19. IFOTES-a združujejo preko 20.000 uspo- v stiski' iz cele Slovenije. Srečanja so se oktobra 2015. Pri klicateljih je bil dobro sobljenih prostovoljcev ter več kot 800 poleg organizatorja udeležili TOM telefon sprejet, saj so pridobili možnost izbire, strokovnih sodelavcev, ki prostovoljcem (telefon za otroke in mladino, ki ga je usta- opaziti pa je bilo tudi porast novih kli- nudijo podporo. Članice IFOTES-a poleg novila Zveza prijateljev mladine), Telefon cateljev, saj nova tehnična rešitev one- telefonske pomoči nudijo podporo iskal- »Karitasa« Maribor, SOS telefon za pomoč mogoča avtomatsko ponavljanje klica, če cem pomoči tudi preko elektronske pošte, ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, Klic je linija zasedena, kar so prej uporabljali internetnih klepetov in srečanj iz oči v oči. v duševni stiski Ljubljana, Zaupni telefon mnogi kronični klicatelji. Letno opravijo štiri milijone telefonskih ZA-TE iz Ljubljane in Tvoj telefon iz Po- Društvo ZA-TE iz Ljubljane je leta 2022 pogovorov, 80.000 stikov preko e-pošte, stojne. Srečanju so se pridružili še kolegi prenehalo nastopati samostojno. Članice 120.000 klepetov in več kot 30.000 sre- iz Telefonseehlsorge iz Gradca. Na zelo društva so se priključile društvu Klic upa- čanj iz oči v oči. Izvršni odbor IFOTES-a plodnem sestanku je bila izpostavljena nja iz Celja. na vsaka tri leta organizira mednarodne pomembnost medsebojnega povezovanja STS je organizirala tri mednarodne kon- kongrese. Kongresov se udeležuje veliko in sklenjen je bil dogovor, da se srečanja grese IFOTES: prvega na Bledu leta 1996, število prostovoljcev in strokovnih sode- drugega v Lipici leta 1997 in tretjega v lavcev z vsega sveta, vključno iz Slovenije. Ljubljani leta 2003. Kongres v Ljubljani se Foto: Rebeka Hozjan Zadnji kongres je bil organiziran leta 2023 je imenoval The joy of living (Veselje do v obmorskem mestecu Lignano Sabbiado- življenja) in je potekal od 10. do 14. julija ro v Furlaniji - Julijski krajini. Udeležilo pod častnim pokroviteljstvom predsedni- se ga je 800 prostovoljk in prostovoljcev. ka države dr. Janeza Drnovška. Gostil ga je Poslanstvo IFOTES-a je spodbujati delo- Cankarjev dom. Udeležilo se ga je 600 čla- vanje telefonskih linij za pomoč in izme- nic in članov centrov za telefonsko pomoč. njavo izkušenj med nacionalnimi člani z Kongres so finančno omogočili Telekom organizacijo kongresov, izobraževanj in Slovenije, Adria Airways in Mestna občina seminarjev. IFOTES podpira prizadevanja Ljubljana pod vodstvom županje Danice za vzpostavitev telefonskih centrov in na- Simšič. Informacijo o kongresu so objavili cionalnih združenj po vsem svetu. Vzdr- vsi večji mediji v Sloveniji. 6 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski Prvi klic v stiski Nada Tržan-Herman, prostovoljka v Društvu Klic upanja Celje. Prvi telefon za preprečevanje samomorilnosti Samaritans je leta 1953 Ustanovila je telefonsko linijo, na kateri so ustanovil anglikanski pastor Chad Varah (1911–2007), ker je v predelu prostovoljci poklonili svoj čas in sočutje Londona, kjer je deloval, opazil velik porast samomorov. Prvo srečanje osebam v stiski. s samomorom ga je močno pretreslo. Bil je mlad vikar v cerkvi St. Giles, 13. oktobra 1986 je v Celju zazvonil prvi telefon. Celjsko društvo za telefonsko pomoč Lincoln (UK), ko je umrla štirinajstletnica, ker se je prestrašila svoje prve v stiski se je kasneje preimenovalo v Klic menstruacije. Kot mlad, ambiciozen pastor je razmišljal, kako pomagati upanja. ljudem, ki so v hudi stiski in nimajo nikogar, ki bi jim prisluhnil. V naslednjih letih so bila na njeno pobudo in z njeno pomočjo ustanovljena društva: Chad Varah je s prižnice pozval vse, ki se ni osnovi, je leta 1986 ustanovila pokojna Čriček Ormož, Tvoj telefon Postojna in te- počutijo zapuščene ali jim prevladujejo psihiatrinja in logoterapevtka dr. Cvijeta lefon ZA-TE Ljubljana. Ta štiri društva so negativne misli, so potrti, jih muči tesnoba Pahljina. povezana v mrežo Sopotnik. Prostovoljci ali so pomislili celo na samomor, naj Po končanem študiju medicine je so na razpolago za pogovore 24 ur na dan, se oglasijo pri njem na pogovor, nadaljevala specializacijo iz psi- vse dni v letu. Klicna številka je 116 123. da bodo skupaj skušali najti hiatrije in z možem, družin- Isto številko ima tudi društvo Samarijan. izhod. skim zdravnikom, sta zasta- Dr. Cvijeta Pahljina je vedela, da je najve- V osebnih ali telefonskih vila svoje družinsko življenje čja moč v sodelovanju ter pretoku znanja, pogovorih je reševal obu- v Ločah pri Poljčanah. zato je leta 1998 povezala vsa društva pane, jim prisluhnil in jim Pri svojem delu je v skupno zvezo STS (Slovenska pomagal po svojih najboljših videla, da ima ve- zveza društev svetovalcev za močeh. V začetku se je posve- liko ljudi hude du- telefonsko pomoč v duševni čal predvsem tistim, ki so imeli sa- ševne stiske, ki vo- stiski). Na ta način je s svojo momorilne misli. Ker se je število klicev dijo v samomor. V Celju daljnosežno organizacijsko povečalo, je objavil v časopisu oglas, da išče in okolici je okrog leta 1980 politiko pokazala moč de- prostovoljce, ki bi v cerkvi St. Giles po tele- naraslo število samomorov. lovanja kriznih telefonov in fonu prisluhnili temnim mislim, ki se pora- Začela je razmišljati o vzrokih Slovenija se je uspešno vklju- jajo ljudem v stiski. Odzivi so bili pozitivni. za samomorilnost in se lotila ob- čila v mednarodno združenje kri- Prvi pogovor na telefonski liniji Samaritans sežne znanstvene raziskave. Študija znih telefonov IFOTES (Ženeva). je bil 2. novembra 1953. je bila v letih 1983/84 izdelana v okviru Psi- V naslednjih letih je bilo organiziranih ve- hiatrične bolnišnice Vojnik. Rezultate študi- dno več centrov za telefonsko pomoč lju- je je skupina slovenskih raziskovalcev pred- Ljudje smo družabna bitja dem v stiskah. Leta 1966 je v Veliki Brita- stavila na kongresu v Beogradu. Pri študiji Ljudje ne maramo biti v osami. Osnova be- niji delovalo na telefonih v 80 centrih 6.637 je sodelovala tudi takratna tesna sodelavka, sed družina, družba, družiti se je druž – kar prostovoljcev. terapevtka, medicinska sestra in socialna pomeni skupino ljudi z istimi interesi ali v Organizacijo Samaritans, ki je delovala za delavka Lučka Belak, ki je še zdaj članica in sorodstvu, ki živijo skupaj ali se srečujejo. vse, brez političnih ali verskih opredelitev, supervizorka društva Klic upanja Celje. Želimo si družbe, želimo si biti slišani, ra- je Chad Varah razširil na mednarodno ra- Tako kot Chad Varah je tudi dr. Cvijeta Pa- zumljeni, opaženi. Najprej v osnovni celici, ven in leta 2006 je Varahov sin Michael na- hljina na začetku največ pozornosti name- družini, potem med prijatelji in tudi na de- daljeval očetovo delo. nila tistim, ki so imeli samomorilne misli, lovnem mestu ali v izobraževalni ustanovi. Delo Chada Varaha je bilo podlaga za šir- a se je kmalu pokazalo, da ljudje potrebu- Kadar imamo težave in smo v stiski, ko jenje pomoči preko telefona, ne samo v jejo pomoč tudi v drugih primerih: zaradi ne najdemo rešitve in se nam zdi položaj primeru samomorilnih misli, ampak tudi v stiske zaradi osamljenosti, depresije, težav brezizhoden, družino in družbo toliko bolj raznih drugih stiskah, največkrat duševnih. v odnosih, odvisnosti in drugih duševnih potrebujemo. Za nasvet, tolažbo in toplino. težav, ki vodijo v vedno slabše počutje. Pomaga pristen stik s sabo, drugimi in Dr. Cvijeta Pahljina je naredila velik ko- naravo. Včasih so ljudje živeli v močni ro- Prvi telefon v Sloveniji rak v organiziranju telefonske pomoči v dovni in sosedski povezanosti. Živeli so v Prvi slovenski telefon za sprejemanje kli- Sloveniji, ko je po vzoru drugih ustanovi- naravnem okolju in delali na zemlji. Z glo- cev v stiski, ki še danes dela na prostovolj- la telefonsko linijo za klic v duševni stiski. bokim doživljanjem naravnih ritmov in Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 7 Klic v stiski povezanostjo z njimi so poskrbeli tudi za Druga polovica pokliče samo enkrat v ži- svojijo in pustijo prazne. Virtualni svetovi duhovno plat. vljenju, ko se jim nakopiči toliko težav, da nikogar ne ozdravijo, ampak stiske pogla- Danes so ljudje prostovoljno ali neprosto- ne vedo, kaj bi, ne najdejo izhoda, zavedajo bljajo. Na tem planetu človek ohrani svoje voljno izolirani, osamljeni, izločeni in ne- pa se svojega obupa, zmedenosti in nemoči psihofizično zdravje le s pristnim stikom s opaženi. Na drugi strani so tisti, ki še ve- ter nujno potrebujejo pogovor, ki pomeni sabo, bližnjimi in stikom z naravo. dno hitijo, se pehajo za vedno več denarja, zanje razbremenitev in razjasnitev misli, saj Velikokrat moramo sebi in bližnjemu samo vpliva, moči, uspeha, kjer je pomembno nimajo nikogar, ki bi jih poslušal, ali pa so pozorno prisluhniti. zmagati, uspeti, zaslužiti in za vsako ceno njihovi bližnji celo razlog za njihovo stanje. dobro izgledati. Vsi, ki ne prenesejo pri- Velikokrat je treba ljudi samo popolnoma Primer, ko po koncu razgovora tiskov družbe in službe, da je treba delati zbrano poslušati, da se počutijo slišane in vedno več in vedno hitreje, da so sodelavci razumljene. Lahko rečemo, da je tak po- jokam tekmeci in ne resnični sodelavci, se uma- govor po telefonu vrsta spovedi, po kate- Zazvoni, dvignem slušalko, pozdravim in knejo, izgorijo ali se na drugačen način zlo- ri ljudem odleže. Poznam prostovoljko, se predstavim. Zaslišim žalosten otroški mijo. Uspešneži za takšne nimajo posluha, po poklicu višjo medicinsko sestro, ki od glas, ki me plaho vpraša: »Ali lahko govo- ostanejo sami, obsojani, pozabljeni, celo za- upokojitve dalje veliko dela na klicu v du- rim z vami?« smehovani. Dodatna osamitev je sporazu- ševni stiski, velikokrat ponoči. Ko človek Odgovorim: »Seveda.« Vmes razmišljam, mevanje na daljavo. Namesto pristnega sti- na drugi strani pove, da je veren, najprej ali naj ga usmerim na telefon za mladostni- ka v živo otroka vsak v svojem domu igrata posluša njegove težave, potem pa z njim ke TOM. Odločim se, da ga bom najprej računalniško igrico v virtualnem svetu. skupaj moli. poslušala, ker ni nujno, da bo tam takoj Odrasli opazujejo zlagano življenje drugih Približno dva odstotka klicateljev ima sa- koga dobil. na družbenem omrežju in se 'všečkajo', na- momorilne misli. Slovenija je po številu Pove: »Danes imam rojstni dan.« mesto da bi se v živo pogovorili, kako so v samomorov nad evropskim povprečjem. Vprašam: »Koliko si star?« resnici, se objeli, poljubili, šli na sprehod. Moški naredijo od dva do trikrat več samo- Fant: »Enajst let.« Odtujenosti virtualnega sveta človeška psi- morov kot ženske. Pri nas se v zadnjih letih Vprašam: »Zakaj si poklical?« ha ne prenaša dobro. Posledice so že dobro giblje število samomorov med 300 in 400 na Odgovori: »Nihče mi ni čestital za rojstni vidne. Veliko otrok in mladostnikov potre- leto, vendar se o tem ne govori prav veliko. dan. Vsi so pozabili name.« buje pomoč psihologov in pedopsihiatrov. Pogosto kličejo ljudje zaradi osamljeno- Vprašam: »Ali si prepričan, da je danes tvoj Za nenujne težave čakajo na obravnavo dve sti, nezdravih, celo ogrožajočih odnosov v rojstni dan?« leti. Podobno je pri odraslih; če iščejo po- partnerstvu, družini, med prijatelji in so- Odgovori: »Da.« moč, je enkraten obisk psihoterapevta med delavci. Pokličejo žalujoči zaradi smrti ali Zberem se in mu iskreno voščim: »Vse naj- 60 in 80 evri, česar si veliko ljudi ne more drugačne izgube bližnjega, ki je ne morejo boljše za rojstni dan.« privoščiti, ker vemo, da ga je treba obiskova- preboleti. Velikokrat kličejo ljudje z dušev- Zahvali se. ti večkrat ali redno. Strokovna zdravstvena nimi motnjami in boleznimi, ko so sami ali Vprašam: »Kje sta oči in mami?« pomoč je v večini primerov omejena na de- ko se jim stanje slabša. Kličejo odvisniki od Odgovori: »Sedita pred televizijo.« lovnike med 8. in 14. uro. Tisti strokovnjaki najrazličnejših snovi, dejanj in tehnologij. Vprašam: »Kaj, ko bi šel k njima in ju vpra- v psihiatričnih ustanovah, ki delajo na klicu Kličejo ljudje s telesnimi težavami in bole- šal, ali vesta, kateri dan je danes?« ponoči, lahko sprejmejo le omejeno število znimi, ki so povezane z bolečinami ali dol- Vpraša: »Ali mislite resno, kar vprašam naj klicev. Zato se v stiskah vseh vrst zatečejo gotrajnimi stanji, ko ju?« Očitno si ne ljudje tudi h klicu na brezplačno številko ljudje izgubijo upa- upa in se mu zdi to 116 123. Linija za klice v stiski je odprta 24 nje, da bo kdaj bolje. ur na dan, vse dni in noči v tednu. Tu so za Odtujenosti virtualnega sveta nepojmljivo. Kličejo ljudje, ki so pogovor na voljo usposobljeni prostovoljci. človeška psiha ne prenaša dobro. Vprašam: »Ali imaš se jim zgodile krivi- kakšnega prijatelja, ce ali so v finančnih sošolca?« Vsak klic je prošnja na pomoč stiskah, ko izgubijo službo ali že zelo dol- Odgovori: »Tukaj ne, smo doma dvajset Samo Društvo Klic upanja je v letu 2024 go iščejo službo. Na primer zapornik, ki je minut od šole in danes je sobota.« prejelo 3.468 klicev. Klicatelji so iz vse Slo- svojo kazen že davno odslužil, leta ne dobi Še enkrat se zahvali in poslovi. Želel si je venije. Po številu je nekaj več moških kot službe, družba ga je izločila in pozabila. samo, da mu vsaj nekdo vošči za rojstni žensk. Veliko klicateljev ima diagnosticira- Velikokrat so uvodne besede klicatelja: dan. V svetu naprednih komunikacij in ne psihične težave. Od vseh klicateljev jih je »Nočem več živeti,« ali: »Tako ne morem množice socialnih mrež je fant ostal sam, več kot polovica občasnih, rednih ali celo naprej.« Zgodi se, da na začetku pogovora neopažen. Verjetno ni edini. 'kroničnih', torej takih, ki kličejo vsak te- tako jokajo, da je težko razumeti, zakaj kli- den, vsak dan ali večkrat na dan. Pri posa- čejo. Viri fotografij meznikih opažamo celo odvisnost od klica Odtujenost, individualizem, materializem, • Chad Varah - https://en.wikipedia.org/wiki/Chad_Varah • Cvijeta Pahljina - Živeti, živeti je smisel človeka. Ljubljana: Lo- v duševni stiski. pohlep in virtualni svetovi nas hkrati za- gos, 2022. 8 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski Dr. Cvijeta Pahljina in njena dobrota Darinka Vrabič, je prof. sociologije in filozofije ter bibliotekarka v pokoju. Že 25 let je prostovoljka na zaupnem telefonu Sopotnik. Dr. Cvijeta Pahljina je bila zdravnica, psihiatrinja, doktorica znanosti in Izžarevala je notranji mir, zadnja leta predvsem logoterapevtka. Vsi pa se je spominjamo kot dobre modrost in čuječnost in plemenite osebe. Rada je citirala rabina Hillela, ki pravi: »Če ne jaz, Prvič sem jo spoznala pred kakšnimi 25 kdo bo? Če ne zdaj, kdaj? Če samo zaradi sebe, kdo sem jaz?« Zdi se mi, leti, ko je bila gostja na televiziji. Takrat je da je živela prav po teh načelih. spregovorila o zaupnem telefonu, ki poma- ga ljudem v stiski. Poklicala sem jo in takoj Z Raba do Vojnika me je vključila v svoj program. Po kratkem Rodila se je 21. januarja 1943 na otoku izobraževanju sem začela delati na telefonu, Rab. Tu je preživela svoje otroštvo in mla- ki je bil takrat kar v njeni zasebni ambulanti dost. Medicino je študirala na Reki in v v Celju. Nikoli ni imela svojega avtomobi- la, v Celje se je vozila z vlakom. Ob vsako- Zagrebu, kjer je specializirala psihiatrijo. mesečnih supervizijah sem jo spoznala kot Najprej je službovala na Kosovu, kjer je osebo, ki je izredno strokovno podkovana bolnike včasih obiskovala celo na konju. in išče razlago za še tako zapletene primere. Biti zdravnica je bilo njeno življenjsko Izžarevala je notranji mir, modrost in ču- poslanstvo, zato je šla tja, kjer so jo potre- ječnost. Dela se ni lotevala zaradi zaslužka, bovali. Ker je v Sloveniji primanjkovalo saj je bila prva med prostovoljci. zdravnikov, sta s soprogom Božidarjem Povedala je, da na Rabu, kjer se je rodila, takoj dobila službo. Mož je bil zdravnik ni bilo samomorov. Ko je začela kot mlada splošne prakse v Ločah, Cvijeta pa se je psihiatrinja delati v Psihiatrični bolnišnici najprej zaposlila v Psihiatrični bolnišni- Vojnik, je soočenje s samomori zanjo pred- ci Vojnik. V zakonu se jima je rodilo šest stavljalo pravi kulturni šok. otrok, o katerih je vedno govorila z veliko Cvijeta Pahljina Vir: Živeti, živeti je smisel človeka. Ljubljana: Logos, 2022. ljubeznijo. Klic v stiski Ljudje, ki delajo na zaupnih telefonih za Slišati ljudi v stiski V Psihiatrični bolnišnici Vojnik je v letih pomoč ljudem v stiski, opravljajo izjemno 1983/84 skupaj s sodelavci izvedla anketo z V sodobnem svetu relativne materialne humano delo. Svetovalci niso profesionalci, naslovom Samomori v celjski regiji. Hotela blaginje se človek srečuje s številnimi du- seveda pa gredo skozi proces usposablja- je odkriti vzroke samomorov, ki so se zgo- ševnimi stiskami. Prevečkrat je v tej stiski nja. So le ljudje, ki imajo čuteče srce in so dili v družinah. Želela je, da bi v prihodnje sam in obupan. V ekstremnih primerih pripravljeni poslušati stiske ljudi. Kličejo lahko morda preprečili to tragično dogaja- seže tudi po svojem življenju. Nima člove- mladi, stari, izobraženi in manj izobraženi. nje. Raziskava je bila obširna in že na osno- ka, ki bi mu odprl srce, in ne vidi izhoda. Za vse se najde topla beseda, predvsem pa vi te raziskave bi takrat lahko dobila dokto- Težava je tudi veliko pomanjkanje psiholo- ljudi poslušamo. rat, vendar ji to takrat ni bilo pomembno. gov in psihiatrov, ki se v časovni stiski ne Cvijeta je verjela, da dober človek lahko Njeno življenjsko poslanstvo je bila pomoč morejo dovolj posvetiti svojim bolnikom. premaga zlo. Pri delu ji je veliko pomagala ljudem v stiski, zato je leta 1986 ustanovi- Premnogokrat so odpravljeni s tabletami, tudi globoka osebna vera v Boga. la Klic v duševni stiski Celje. To je bilo prvo ki pa morda niso vedno najoptimalnejša Po večletnem delu v Vojniku je v Celju društvo prostovoljcev v Sloveniji za pomoč rešitev. Včasih dolg in iskren pogovor od- odprla zasebno psihiatrično ambulanto. ljudem v stiski izven zdravstvenih ustanov. pravi marsikatero stisko. Prostor v njeni ambulanti je odstopila tudi Na tem telefonu so začeli delati usposo- Cvijeta je iskala različne načine, kako po- prostovoljcem, ki smo delali na telefonu. bljeni prostovoljci. Kasneje se je ta telefon magati ljudem v stiski. Eden od teh načinov Najemnino prostora za delo na telefonu je preimenoval v Klic upanja. Njena želja je je bil zaupni telefon. V Sloveniji je na tem sama plačevala še kar nekaj časa po tem, ko bila, da bi podobna društva zaživela po vsej področju orala ledino. je bila že v pokoju. Sloveniji, zato je leta 1994 ustanovila Zvezo Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 9 Klic v stiski ževalni program je dve leti kasneje uvedla na Hrvaškem, kjer je začel izhajati tudi ča- sopis Logosfera. Prav tako je leta 2012 dala pobudo za usta- novitev Slovenskega društva za logoterapijo Logos. Bila je članica njihovega strokovnega sveta in izobraževalnega sveta. Udeleževala se je logoterapevtskih kongre- sov v tujini, na katerih je tudi aktivno so- delovala. Sledila je misli Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva.« Cvijeta je tako delovala v obeh domovinah, v Sloveniji in na Hrvaškem. Vabili so jo tudi v svetovalnico Tu smo zate v Celju, kjer je predavala o pereči temi sa- momorov. Prepričana je bila, da nas pred Cvijeta Pahljina z Elisabeth Lukas. Vir: Živeti, živeti je smisel človeka. Ljubljana: Logos, 2022. samomori varuje vera v enkratnost našega življenja in da je pomembno najti razloge, društev za telefonsko pomoč ljudem v stiski subspecializacijo iz logoterapije. Od tedaj zaradi katerih bi živeli. (STS), ki je vključevala več slovenskih dru- naprej je bilo njeno poslanstvo širjenje lo- Študente logoterapije je spoštovala tudi do štev (Čriček iz Ormoža, Klic upanja iz Ce- goterapije. Začela je izobraževati logotera- te mere, da njihovih nalog nikoli ni popra- lja, Tvoj telefon iz Postojne in Zaupni telefon pevte najprej v Sloveniji, kmalu nato pa še vljala z rdečo barvo, ampak z zeleno. ZA-TE iz Ljubljane). Leta 1996 se je zvezi na Hrvaškem. Na njeno pobudo je bilo leta V 77. letu starosti je Cvijeta postala dokto- pridružil Zaupni telefon Samarijan, društva 2012 ustanovljeno Slovensko društvo za lo- rica znanosti s področja logopedagogike. Čriček, Klic upanja, Tvoj telefon in ZA-TE goterapijo Logos. Naslov disertacije je bil Kako logoterapija pa so se povezala v mrežo Sopotnik. Aktivna je bila tudi v žički kartuziji, kjer pomaga učiteljem, da bi začutili veselje do je leta 1994 ustanovila prvi poletni tabor svojega dela in življenja. Širina delovanja za duhovno rast, ki je postal tradiciona- Takoj za tem je Cvijeta začela z mednaro- len. Leta 2008 pa je ustanovila zavod Žički Smisel življenja dnim povezovanjem. Tako je bila STS leta tabor za duhovno rast. Tu je vsako poletje 1994 na kongresu v Izraelu sprejeta v Med- vodila skupine ljudi, ki so prišli iskat mir v Smisel življenja je našla v plemeniti skrbi za druge. Upamo, da se bo uresničila tudi narodno zvezo za telefonsko pomoč IFOTES neokrnjeno naravo. Tudi sama sem se ude- (International Federation of Telephone ležila enega izmed teh taborov. Cvijeta se njena velika želja, da bi osnove logoterapije Emergency Services). Devet let pozneje, ni obnašala kot 'šefica', prijela je za krpo in vključili v vse stopnje izobraževanja. Njena dobrotljiva narava, prežeta z duhov- leta 2003, je bila Cvijeta soorganizatorka in prva začela čistiti. Bila je prava voditeljica, nostjo in globoko vero v Boga, njena milina strokovni vodja mednarodnega kongresa ki je znala tudi poslušati. Tu je organizira- in občutek za sočloveka, posebno tistega na društev za klic v duševni stiski (IFOTES), la likovne, psihološke, glasbene in biblične družbenem dnu, nas še vedno spremljajo ki ga je gostila Slovenija. Ljubljano je ta- delavnice. Na tabor je vedno vabila stro- pri našem nadaljnjem delu. krat obiskalo 600 udeležencev iz 23 držav. kovnjake, ki so vodili posamične delavnice. Iskala je smisel življenja, ki ga je našla, tako Kongres je nosil naslov The joy of living oz. Vsak večer smo v soju bakel naredili obhod kot Viktor Frankl, tudi v trpljenju. Veselje do življenja. Prireditev je bila zelo po kartuziji in prepevali Angelček varuh Po kratki bolezni v času kovida je leta 1921 odmevna in objavljena v vseh večjih medi- moj. odšla v večni pokoj. Počiva na otoku Rabu, jih v Sloveniji. najlepšem otoku na svetu, kot ga je sama Leta 2009 je začela delovati enotna telefon- Ustanovitev logoterapevtske velikokrat imenovala. ska številka 116 123 za pomoč ljudem v sti- Dr. Cvijeta Pahljina me spominja na slo- ski. Pred tem je imelo vsako društvo svojo šole telefonsko številko. Ta številka je brezplač- V okviru zavoda Žički tabor za duhovno rast vensko-hrvaško mater Terezo na področju na, stroške krije Telekom Slovenije. Dosto- je organizirala tudi štiriletno izobraževanje psihiatrije. pna je 24 ur vsak dan. Od leta 2015 klicatelj iz logoterapije. To izobraževanje je povzela Opombe ob klicu izbira Sopotnika ali Samarijana. po Institutu za logoterapijo in eksistencialno Dodatni viri informacij o dr. Pahljini: Ko se je v devetdesetih letih srečala z lo- analizo ABILE, ki ga je vodila Elisabeth Lu- • Lisec, Martin; Rebula, Tanja (ur.) (2022): Živeti, živeti je smi- sel človeka: zapisi v spomin na logoterapevtko dr. Cvijeto Pa- goterapijo, je spoznala, da pravzaprav dela kas. S tem študijskim programom je začela hljina. Ljubljana: Slovensko društvo za logoterapijo – Logos. po njenih načelih. Pri dr. Elisabeth Lu- leta 2010. Ta študij psihoterapevtske smeri • Tudi zvezde umirajo, mar ne? (b. d.). Ljubljana: Slovensko društvo za logoterapijo Logos, dostopno na: https://drustvo- kas, učenki Viktorja Frankla, je opravila je bil prvi te vrste v Sloveniji. Enak izobra- logos.si/cvijeta-pahljina/. 10 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski Prostovoljstvo na telefonu TOM Prostovoljka telefona TOM. Tudi danes zvečer se bom odpravila na dvourno dežurstvo na TOM, tako še vedno so pripravljeni zavzeto opravljati kot že tolikokrat v preteklih 20 letih. In še vedno odhajam tja z neko mero prostovoljno delo, za katero se morajo tudi treme, ker ne vem, kaj me čaka. Sploh se ne spomnim več, kako je prišlo redno izobraževati. Častno je biti v taki do tega, da sem začela s tem delom, zdelo se mi je najbrž, da imam smisel družbi. za to. Prepričana sem tudi, da bi moral vsak od nas nekaj prispevati skupnosti. Kaj veš po 20 letih svetovanja na TOM-u? Telefon za otroke in mladostnike (TOM) Tematike klicev glede na pogostost v različ- • Da vedno veš premalo, pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slo- nih obdobjih nekoliko variirajo. Lahko jih • da še nismo slišali zadnje zgodbe, venije deluje 35 let, vsak dan med 12. in 20. razvrstimo v večje skupine: medvrstniški • da je na svetu veliko žalosti in trpljenja, uro, in sicer na brezplačni anonimni tele- odnosi, dom in družina, šola, ljubezen in • da je na svetu veliko dobrega, fonski številki 116 111. V nacionalni mreži spolnost, psihične in telesne težave, nasilje, • da moramo v korak s časom, TOM deluje približno 140 svetovalcev v zasvojenosti, zlorabe, samomor. • da vseživljenjsko izobraževanje za nas devetih svetovalnih skupinah (Ajdovščina, Pogosto smo deležni preizkuševalnih kli- ni floskula, Idrija, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska cev, ki jih imenujemo tudi 'zafrkancije', • da veliko prenesemo, Sobota, Slovenske Konjice, Tolmin in Ve- ko se mladostniki iz dolgočasja, pogosto v • da »zakaj« ni pravo vprašanje, lenje). skupini, 'obesijo' na naš telefon in si izmi- • da smo izgubili predsodke, Svetovalci imamo zelo različno izobrazbo šljujejo vprašanja in zgodbe, večkrat pa nas • da smo razvili smisel za črni humor, in poklice, zato so za naše 'profesionalno' tudi grdo zmerjajo. Tudi s tem smo se nau- • da je supervizija 'sveti' termin, delo izredno pomembna izobraževanja in čili spopadati. Naše pravilo je, da vsak klic • da se tudi 'zafrkancij' navadiš, supervizije. jemljemo resno in spoštljivo, saj se zaveda- • da imamo pred dežurstvom še vedno Pred vključitvijo v delo TOM-svetoval- mo, da je tudi dolgočasenje mladih svoje- tremo, ca opravimo obsežno izobraževanje, ki ga vrstna težava, z našim odnosom pa dajemo • da smo tomovci 'fajn' ljudje, ki smo na vsako leto dopolnjujemo na enodnevnih in 'zafrkantom' vedeti, da lahko računajo na TOM-u zaradi sebe. večdnevnih izobraževanjih. Najpomemb- našo resno pomoč, ko nas bodo zares po- nejše pa so gotovo redne supervizije, kjer trebovali, ne pustimo pa se zlorabljati in pod vodstvom usposobljenega supervi- poniževati. zorja analiziramo opravljene pogovore ali Kot gotovo vsi drugi podobni telefoni ima- pa se podrobneje posvetimo določeni pro- mo tudi mi svoje kronične klicalce, ki jih blematiki, s katero se srečujemo pri delu. 'obvladujemo' s pomočjo nasvetov strokov- Supervizija nas uči, razbremeni morebitnih ne službe TOM-a. stisk in dilem ter nas povezuje v enotno Zadnje čase se srečujemo z vse pogostejši- skupino, kjer se v varnem in podpornem mi klici odraslih, ki se ne znajdejo v svoji okolju počutimo sprejeti. Ugotavljamo, da starševski vlogi in se čutijo nemočne v raz- je izredno dobro dežuranje v parih, saj ti ličnih situacijah. lahko kolega pomaga s kratkim nasvetom, Veliko je bilo storjenega tudi za promocijo ko se znajdeš v slepi ulici s sogovornikom, TOM-a, saj danes večina naše 'ciljne publi- ki odklanja vse poskuse iskanja rešitev, kar ke' pozna TOM-številko in njen namen. ni redek pojav. Poleg tega pa se lahko takoj TOM ni le urgentni telefon, ima preventiv- po težkem pogovoru razbremeniš s podeli- no in kurativno vlogo. Bistvo naše pomoči tvijo občutkov kolegu. klicalcem se skriva kar v našem sloganu Tudi TOM mora v korak s časom, zato ima- »Odgovor je pogovor«. mo spletni portal e-TOM z najpomemb- Ponosna sem na kolegice in kolege sveto- nejšimi informacijami za naše uporabnike valce, saj smo v letu 2024 skupaj opravili in od leta 2013 tudi spletno klepetalnico. V 9.698 ur prostovoljnega dela. Večina ima letu 2024 smo prejeli 23.935 telefonskih kli- zahtevne službe, družine, tudi različne te- Foto: Peter Prebil cev, 787 e-vprašanj in 751 klepetov. žave, aktivni so na različnih področjih, a Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 11 Klic v stiski Tvoj telefon v Postojni Tatjana Gorjanc, koordinatorka v društvu Tvoj telefon. Društvo Tvoj telefon deluje od leta 1992, ko se je skupina strokovnih Eden takšnih klicateljev je 72-letni gospod delavcev odločila vzpostaviti telefonsko številko za pomoč ljudem v stiski. Marko, ki živi sam in nima bližnjih soro- Ideja o nastanku društva se je porodila že leta 1991, ob Tednu otroka, dnikov. Zaradi težav z gibanjem le redko navdih pa je prišel iz Ljubljane, kjer je že delovala podobna linija. Idejni zapusti stanovanje, njegovi dnevi pa mine- vajo v osamljenosti. Klic v stiski mu pred- vodja tovrstnih programov je bil gospod Marjan Čonč, s katerim je stavlja edini stik z zunanjim svetom, edini bil zastavljen cilj, da bi nudili otrokom in mladostnikom podporo pri prostor, kjer lahko pove, kako se počuti, sprejemanju življenjskih odločitev ter reševanju stisk, saj takratni centri ne da bi se bal zavrnitve ali nerazumeva- za socialno delo in šole niso imeli dovolj usposobljenih strokovnjakov za nja. Pogovori z usposobljenimi svetovalci pomoč mladim. mu prinašajo občutek varnosti in človeške topline, kar mu pomaga ohranjati voljo do Nastanek društva Tvoj telefon spregovorijo o svojih stiskah ter poiščejo življenja. S podporo občine Postojna, ki je priskrbela razumevanje in usmeritve. Pomoč je do- Pomembna prednost telefonske pomoči stopna na brezplačni telefonski številki 116 je njena dostopnost. Klicatelji lahko ano- primeren prostor, so 26. oktobra 1992 za- čeli sprejemati klice. Hitro se je pokazalo, 123, vsak delovnik pa tudi na stacionarni nimno poiščejo podporo, ne glede na kraj številki 05 720 1 720. bivanja ali socialni status. To je še posebej da potreba po tovrstni podpori presega generacijske okvire, saj so pomoč začeli is- Poleg programa Klic v stiski društvo izvaja dragoceno za tiste, ki se sicer ne bi obrnili kati ljudje vseh starosti. Kmalu je postalo še program Nasilni odnosi – pomoč in sa- na strokovne službe zaradi sramu, strahu mopomoč. Dejavno sodeluje s Slovensko ali stigme. S tem program Klic v stiski od- jasno, da je kratkotrajni projekt mogoče preoblikovati v trajno dejavnost. Tako se filantropijo, je član Socialne zbornice Slove- pira vrata pomoči tudi najbolj ranljivim je 11. februarja 1993 program preobliko- nije in deluje v javnem interesu kot huma- skupinam ter krepi občutek povezanosti in val v Klic v stiski. Določen je bil čas dežu- nitarna organizacija. varnosti v družbi. ranja, vzpostavljen pa je bil stalen urnik Poleg neposredne pomoči društvo s svojim delovanja v popoldanskih urah, vse dni v delovanjem prispeva k ozaveščanju o du- Vloga telefonske pomoči letu. Leta 1993 so se formalno registrirali ševnem zdravju, zmanjševanju stigme in pri duševnem zdravju in kot društvo, katerega primarna dejavnost krepitvi družbene solidarnosti. Vsak klic je preprečevanju stisk je nuditi čustveno podporo in svetovanje korak bližje k bolj sočutni družbi, kjer naj osebam v stiski. ne bi nihče ostal sam v svojih stiskah. Anonimnost in dostopnost telefonskega svetovanja omogočata, da posamezniki, ki 18. marca 1994 so se takrat delujoči kri- zni telefoni združili v Slovensko združenje Neprecenljiva vrednost se soočajo z duševnimi stiskami, poiščejo pomoč, še preden se njihove težave zao- telefonov v stiski z imenom Sopotnik. 25. telefonske pomoči ljudem v strijo. Mnogi ljudje se v kriznih trenutkih novembra 1998 je v Celju potekala usta- stiski ne želijo ali ne morejo obrniti na bližnje ali novna skupščina Slovenske zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski s Program Klic v stiski pomeni mnogo več strokovnjake v živo, zato je možnost var- kot zgolj telefonski pogovor. Za mnoge nega in nevtralnega pogovora po telefonu profesionalnim vodenjem, novembra 1999 je bil potrjen statut zveze s sedežem v Ce- klicatelje predstavlja edini prostor, kjer so ključna. Pogovor lahko posamezniku po- slišani, razumljeni in sprejeti brez obso- maga prepoznati njegova čustva, ubesediti lju; 31. avgusta 1999 je lahko začel delovati Sopotnik s 24-urnim dežurstvom. janja. Takšna oblika pomoči je izjemno stisko in poiskati načine za spopadanje s pomembna, saj omogoča razbremenitev težavami. Tako telefon za pomoč ne služi čustvenih stisk in preprečitev poglabljanja le kot trenutna opora, ampak tudi kot most Pomen delovanja danes težav, ki bi sicer lahko prerasle v resnejše do drugih oblik pomoči in virov podpore Društvo Tvoj telefon ostaja nepogrešljiv del duševne in socialne krize. Telefoni za psi- v skupnosti. podporne mreže za ljudi v stiski. Je eno hosocialno podporo tako niso le v pomoč Za kakovostne pogovore in podporo so redkih društev na Primorskem, ki nudi posameznikom, temveč razbremenjujejo ključni svetovalci – prostovoljci, ki s svo- specializirano telefonsko pomoč, deluje pa tudi zdravstvene in socialne ustanove, saj jo nesebičnostjo in predanostjo ustvarjajo po vsej Sloveniji. Anonimna in brezplačna mnogim klicateljem nudijo pravočasno varen prostor za klicalce. Njihova vloga je podpora je ključnega pomena, saj posa- oporo in preprečijo potrebo po bolj inten- izjemno pomembna, saj omogočajo, da meznikom omogoča, da v varnem okolju zivnih oblikah pomoči. ljudje v stiski niso sami. Prostovoljci so de- 12 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski ležni več izobraževanj, redno sodelujejo na supervizorskih in intervizorskih srečanjih Foto: Rebeka Hozjan ter obiskujejo predavanja priznanih stro- kovnjakov. Interakcijo med svetovalcem in klicateljem na ozaveščeni ravni doživljanja prepleta fenomen transferja, pri katerem klicalec na svetovalca nezavedno prenaša svoja pričakovanja, občutja in izkušnje iz preteklosti. Mnogo je dejavnikov, ki vpliva- jo na vzpostavitev zaupanja in kakovostne- ga odnosa. Umetnost svetovalnega procesa je v tem, da svetovalec razume klicalca in se vanj vživi, a hkrati ohranja strokovno dis- vosti svetovalnega dela. Prav tako skupno Učimo se sočutja, a hkrati tudi postavljanja tanco, ki mu omogoča, da ostane učinkovit delovanje omogoča boljšo organizacijo de- zdravih meja, da lahko pomagamo, ne da in ohrani svojo notranjo stabilnost. Čas, ki žurstev ter učinkovitejšo porazdelitev virov, bi ob tem izgoreli. Prav ta ravnotežna igra je namenjen klicalcu, je omejen in drago- kar zmanjšuje obremenitev posameznih med dajanjem in skrbjo zase postane dra- cen, zato mora biti pogovor osredotočen na svetovalcev ter izboljšuje njihovo dobrobit gocena lekcija, ki se odraža tudi v osebnem njegove potrebe in iskanje poti do razbre- in motivacijo. življenju. menitve. Njihova stalna usposobljenost in Na širši ravni ta mreža telefonskih linij pri- Društvo ni le prostor, kjer se ljudem v sti- predanost omogočata, da lahko klicalcem speva k večji dostopnosti pomoči po celotni ski ponudi pomoč, temveč je tudi skupnost nudijo strokovno podporo pri soočanju z Sloveniji. Tako ljudje iz različnih krajev, ne tistih, ki si delijo isto poslanstvo. Prosto- osebnimi stiskami, osamljenostjo, dušev- glede na socialno ali finančno stanje, lahko voljci niso sami, povezujejo jih pogovori, nimi težavami ter drugimi življenjskimi anonimno in brezplačno poiščejo podporo. izmenjava izkušenj, izobraževanja in med- izzivi. Poleg tega sodelovanje na nacionalni ravni sebojna podpora. Iz tega se rojevajo močne Sodelovanje z drugimi organizacijami in omogoča tudi lažjo povezanost s strokov- vezi, nova prijateljstva in občutek pripa- vključevanje v nacionalne ter mednarodne nimi ustanovami (centri za socialno delo, dnosti nečemu večjemu. Obenem pa vsaka mreže omogoča društvu, da se prilagaja zdravstvenimi ustanovami ter drugimi or- zgodba, ki jo slišimo, odpira širši pogled na novim izzivom in potrebam družbene sku- ganizacijami), ki delujejo na področju du- življenje in nas uči hvaležnosti za drobne pnosti. Pri tem ima ključno vlogo Zveza ševnega zdravja. stvari, ki jih v vsakdanjem življenju morda telefonskih svetovalcev Slovenije, ki združuje V prihodnje si bodo društva v okviru kon- spregledamo. organizacije, ki nudijo telefonsko pomoč v zorcija prizadevala dodatno okrepiti svojo S sodelovanjem v društvu ne pomagamo le stiski, in skrbi za enotne strokovne standar- prepoznavnost ter izboljšati dostopnost in drugim, temveč tudi sebi. Razvijamo svoje de, izobraževanje svetovalcev ter povezova- kakovost telefonske pomoči. Cilj je širši komunikacijske sposobnosti, poglobimo nje na državni in mednarodni ravni. družbeni vpliv – ne le pomoč posamezni- razumevanje duševnega zdravja in postaja- Znotraj zveze ima pomembno mesto kon- kom, temveč tudi krepitev ozaveščenosti mo bolj občutljivi na stiske, ki jih sicer mor- zorcij Sopotnik, ki ga sestavljajo društva o duševnem zdravju, zmanjšanje stigme v da ne bi opazili. Vsak pogovor je priložnost Tvoj telefon, Klic upanja in Čriček. Ta dru- zvezi z iskanjem pomoči ter razvoj preven- za osebno in strokovno rast. Prostovoljstvo štva so se povezala z Društvom Zaupni te- tivnih programov, ki bi zmanjšali število nam daje občutek vrednosti in hkrati mo- lefon Samarijan, da bi skupaj zagotovila ne- oseb v hudih stiskah. Skupaj ustvarjajo var- žnost, da pustimo pečat v življenju nekoga, prekinjeno 24-urno dosegljivost za vse, ki no in sočutno okolje, kjer lahko vsak posa- ki nas v tistem trenutku resnično potrebuje. potrebujejo podporo. Takšno sodelovanje meznik najde razumevanje in podporo. Občutek, ko slišiš iskreno izrečeno »Hvala, omogoča, da se klicalci v vsakem trenutku Sodelovanje v društvu za telefonsko pomoč ker ste tu«, je neprecenljiv. Spomni nas, da lahko obrnejo na usposobljenega svetoval- v stiski prinaša več kot le pomoč drugim, tudi v najtežjih trenutkih nismo sami – ne ca, ne glede na uro ali dan v tednu. To je kajti odpira vrata v globlje razumevanje tisti, ki kličejo, ne tisti, ki poslušamo. še posebej pomembno za tiste, ki v nočnih sočloveka in samega sebe. Vsak pogovor, urah ali ob praznikih doživljajo hude stiske vsaka zgodba in vsaka izkušnja prispevajo in bi sicer ostali brez možnosti za pogovor. k občutku smisla, saj se zavemo, kako po- Vsako od društev prinaša v skupno delo- membna je preprosta človeška prisotnost v vanje svojo specifično strokovno usmeri- trenutkih negotovosti in bolečine. Pomoč je dostopna na brezplačni tev in izkušnje, kar omogoča raznovrstne pristope k reševanju stisk. Prostovoljci in Poslanstvo telefonski številki 116 123, vsak delovnik pa tudi na stacionarni strokovni delavci iz vseh društev redno so- Ko se pogovarjamo s tistimi, ki potrebuje- številki 05 720 1 720. delujejo pri usposabljanjih, izmenjavi znanj jo podporo, se učimo prisluhniti ne samo in supervizijah, kar prispeva k dvigu kako- besedam, temveč tudi tišini med njimi. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 13 Klic v stiski Društvo Čriček Ormož deluje 25 let Jovan Popov, inž. biokemije, je pesnik in pisatelj ter predsednik Društva Čriček in njegov strokovni vodja. Društvo svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski Čriček Ormož je del Najpogostejše težave slovenskega sistema za podporo ljudem v stiski. Deluje pod okriljem Težave, s katerimi se klicalci soočajo, so Sopotnika, katerega članici sta tudi društvi za telefonsko pomoč v stiski zelo različne in kompleksne. Nasilje, žalo- Tvoj telefon iz Postojne in Klic upanja Celje. V Slovensko zvezo za vanje, osamljenost, samomorilnost, odvi- telefonsko svetovanje in podporo (STS) je poleg Sopotnika vključeno tudi snosti, bolezni in eksistenčne težave – to je društvo za telefonsko pomoč Samarijan iz Ljubljane. samo nekaj primerov težav, ki jih klicalci doživljajo. Zgodovina telefonske pomoči jali novi in sveži prostovoljci, željni poma- Odnosi so lahko veliko breme za člove- Prvi začetki telefonske pomoči so eviden- gati soljudem in jim stati ob strani v težkih ka, saj lahko vključujejo konflikte, neza- trenutkih. Še vedno pa imamo v društvu dovoljstvo in razočaranje, bodisi v dru- tirani v Angliji že leta 1953. Pastor Chad Varah je poznal veliko oseb, ki so se borile prostovoljce, ki aktivno dežurajo in po- žinskem krogu, na delovnem mestu ali v magajo že od vsega začetka ter prenašajo medsosedskih odnosih. s svojimi težavami, iz katerih niso poznale izhoda. V želji, da bi jim pomagal, je obja- svoje znanje in izkušnje na mlajše člane. Nasilje, fizično ali psihično, je zelo resna vil oglas, v katerem jih je nagovoril, da ga V petindvajsetih letih našega delovanja je težava, ki ima lahko trajne posledice. Veli- pokličejo, če želijo njegovo pomoč. Ideja društvo dvakrat zamenjalo svoje prostore, kokrat je treba v takšnih primerih klicalcu danes imamo svoj sedež v Centru starejših pomagati z nasvetom, kam naj se obrne, je obrodila sadove, saj se je odzvalo veli- ko število ljudi, ki jim je z nasveti preko občanov Ormož. mu pomagati s predstavitvijo ustanove, ki telefona nudil pomoč pri reševanju težav. Velikokrat se v javnosti pojavi vprašanje, lahko pomaga, tudi s posredovanjem klic- ne številke. Novica se je hitro razširila po svetu in tako zakaj se društvo imenuje Čriček. Pojasni- Žalovanje je boleča izkušnja, saj lahko je danes pomoč preko telefona na voljo v lo je preprosto: člani so ga izbrali zato, ker vključuje izgubo bližnjih, razhod ali smrt, številnih državah. Društvo Čriček Ormož odseva duha, ki prežema vse naše člane, to lahko tudi izgubo hišnega ljubljenčka, ki je bilo ustanovljeno leta 2000. Prva izobra- je duh veselja, glasbe in zaupanja v življe- prav tako zelo prizadene čustva in povzro- ževanja in napotke za delo na telefonu je nje. Ko čriček zapoje, se njegov glas sliši či čustveno praznino. nudila dr. Cvijeta Pahljina, dr. med., spec. daleč in je lahko slišan tudi iz širne daljave. Osamljenost je zelo pogosta težava, ki je psihiatrije, ki je prevzela strokovno vode- Društvo ima dvajset članov, od katerih skoraj v največji meri prisotna na SOS nje in izobraževanje novih prostovoljcev jih dvanajst dežura na zaupnem telefonu, telefonu. Doživljajo jo ljudje v različnih ter skrbela za našo povezanost s slovensko drugi pa opravljajo v društvu koristna življenjskih obdobjih, vendar je posebej zvezo telefonistov. Zaradi njenega toplega opravila skladno z našim statutom. Kli- pogosta med ljudmi v domovih za osta- in človeškega pristopa ter bogatih izkušenj catelji, ki pokličejo na našo brezplačno rele in v poznejših letih življenja. Vzroki se je prvega izobraževanja pod njenim telefonsko številko 116 123/2, imajo raz- za osamljenost so lahko izguba partnerja vodstvom udeležilo trinajst prostovoljcev. lične težave, ki jim preprečujejo normalno ali bližnjih, izolacija od družine in prija- življenje ali jih spravljajo v stisko. Pomoč teljev, zmanjšana mobilnost in aktivnost, Prostovoljci v Čričku osebam v stiski je zelo pomembna, saj jim zdravstvene težave in kronične bolezni, Prostovoljci so bili večinoma upokojeni omogoča, da lahko govorijo o svojih teža- finančne težave in omejena finančna ne- učitelji, zdravstveni in socialni delavci ter vah in prejmejo podporo, tolažbo, sveto- odvisnost. Pomoč osamljenemu človeku uradniki. Prostor za dežurstva je društvu vanje ali napotitev v ustrezno ustanovo. je zelo pomembna, saj ima lahko negativ- brezplačno ponudil v uporabo Telekom Klicalec lahko ostane anonimen, če želi, ne posledice za zdravje in blagostanje lju- Slovenije, ki je bil nad pošto v Ormožu. prav tako pa mu zagotavljamo popolno di, kot so depresija in anksioznost, slabše Skozi leta so se prostovoljci v društvu iz- diskretnost in tajnost vsebine pogovora. telesno in duševno zdravje ter zmanjšana menjevali, nekaj jih je prenehalo delati za- Zelo je pomembno, da klicalci začutijo, kakovost življenja. radi osebnih obveznosti ali pa so spoznali, da so slišani, da nam lahko zaupajo, da jih Samomorilnost je najresnejša težava, prav- da jih težave drugih preveč obremenjujejo, nekdo razume, da niso sami ter da jim je zaprav ena najhujših, saj vključuje misli o in niso vzdržali. Vedno znova pa so priha- nekdo pripravljen pomagati. samomoru ali poskusu samomora. To je 14 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski zelo kompleksna tema, ki zahteva veliko prostovoljci visoko motivirani za ukvar- kakovostnih predavanjih ob prisotnosti pozornosti in podpore. Samomorilnost je janje s socialno-psihiatrično problema- priznanih strokovnjakov. Vsako leto pri- stanje, v katerem se oseba počuti brezu- tiko, da imajo human odnos do soljudi, pada organizacija srečanja drugemu dru- pno, brez izhoda in brez smisla življenja. se redno doizobražujejo, da imajo smisel štvu. Letos bo letno srečanje v Ormožu. Povzročajo jo lahko različni dejavniki, kot za delo z ljudmi, da spoštujejo načela in Društvo Čriček je prostovoljno nepro- so depresija in anksioznost, travme in stres, norme delovanja društva v smislu sveto- fitno društvo, ki ne ustvarja lastnih pri- zdravstvene težave in kronične bolezni, fi- vanja ljudem v stiski, da opravijo začetna hodkov. Delo prostovoljcev na telefonu nančne težave, težave v osebnih in družin- izobraževanja in edukacije ter prva uva- je brezplačno; ne prejemajo nobenega skih odnosih, izolacija in osamljenost. janja v dežurstvo pod nadzorom mentor- povračila ali nadomestila. Edino plačilo Odvisnosti so težave, ki vplivajo na življe- ja. Vse to so tudi pogoji za sprejem pro- so zadovoljni klicalci, ki velikokrat svojo nje odvisnikov, njihovih svojcev in prijate- stovoljca v društvo. Glede na hiter tempo zahvalo izrazijo. ljev. To so odvisnost od drog, alkohola, ni- življenja in številne težave današnjega Pa vendar so za delovanje društva po- kotina, igralniškega hazarda, interneta in časa pa je potrebno nenehno dodatno trebna tudi finančna sredstva, ki jih pri- drugih substanc. Pomoč običajno najprej izobraževanje, ki ga zagotavlja društvo, dobivamo preko občinskih razpisov za poiščejo svojci ali prijatelji, ki prvi opažajo potrebno pa je tudi samoizobraževanje. humanitarne dejavnosti. Občina Ormož številne negativne posledice, kot je zmanj- Na naših rednih edukacijah je prisotna je prostovoljstvu prijazna občina, zato s šana kontrola nad lastnim življenjem, strokovna delavka ali naš supervizor psi- pomočjo dodeljenih sredstev lahko ure- zmanjšana sposobnost za delo in šolanje, hiater. sničujemo svoje humanitarno poslan- slabše telesno in duševno zdravje, težave v Člani društva ob vstopu v društvo podpi- stvo. Pri našem financiranju sodelujeta osebnih in družinskih odnosih. šejo etične norme, ki jih morajo pri svo- tudi občini Središče ob Dravi in Sveti Bolezenska stanja so za človeka, ki zboli, ve- jem delu strogo spoštovati. Naloga čla- Tomaž. lika težava. Lahko gre za kronične bolezni, nov društva je dežuranje ob telefonu vsaj težko ozdravljive bolezni, psihične teža- enkrat mesečno, sodelovanje pri organi- Pogled v prihodnost ve, poškodbe ali invalidnost. Veliko klicev zaciji in izvajanju telefonske pomoči lju- prejemamo od oseb, ki so na zdravljenju v Rezultati našega dela iz leta v leto rastejo dem v stiski v skladu s statutom društva, psihiatričnih ustanovah in zavodih. Značil- in s tem trendom želimo nadaljevati tudi redno vodenje dokumentacije o delu, nost za bolnike s tovrstnimi težavami je, da v prihodnje. V letu 2024 smo imeli več redna udeležba in sodelovanje na super- opozarjajo na svojo težavo z nenehnim kli- kot 1500 klicev v stiski, od tega je bilo vizijah, skrb za lastno kontinuirano izpo- canjem, vedno znova in znova predstavljajo 1398 ur aktivne komunikacije s klicatelji. polnjevanje na področju celotne osebno- svoj problem, običajno za vse svoje težave Letos načrtujemo razširitev članstva. Va- sti, zlasti na strokovnem področju, skrb krivijo okolico. Zelo pomembno je, da tem bimo vse zainteresirane, ki vas delo na te- za tajnost osebnih podatkov klicalcev in ljudem prisluhnemo, da začutijo, da je ne- lefonu zanima, imate empatijo in sočutje spoštovanje molčečnosti, negovanje har- komu mar zanje. Običajno nasvete celo do ljudi, da nam pišete ali nas pokličete. moničnih in ustvarjalnih odnosov med zavračajo, želijo biti samo slišani in imeti Ne odlašajte s klicem in ne imejte pomi- svetovalci, pomoč možnost razkrivati svojo duševno stisko. slekov. Iz izkušenj in sodelovanje pri Po končanem izpovedovanju večina začuti vemo, da svetoval- širjenju humanitar- V dobrem in slabem, vedno z olajšanje, zato imamo tudi svetovalci dober ci na tem telefonu ne dejavnosti. občutek, da smo bili vsaj začasno njihova vami in za vas društvo Čriček. prejemamo od kli- Društvo Čriček je v luč na koncu tunela. calcev veliko več, primerjavi z dru- To je samo nekaj primerov težav, s kateri- kot dajemo. gimi društvi za pomoč v stiski manjše mi se klicalci soočajo. Zelo pomembno je, Hkrati pozivamo ljudi, ki imate kakr- društvo, vendar je njegova majhnost tudi da imajo taki ljudje podporo in svetovanje, šnekoli težave, ste osamljeni, obupani, naša prednost, kar se kaže v lažji organi- pogosto samo uho za poslušanje, ki jim razočarani nad življenjem, pokličite 116 zaciji srečanj ter večji medsebojni pove- lahko pomaga preživeti tiste ključne prve 123/2. Oglasil se bo Sopotnik, zaupni zanosti in pripadnosti. Velikega pomena trenutke, ko se znajdejo v krizi in nimajo telefon v stiski, pa naj bo to Tvoj telefon za dobro delovanje društva so pozitivni nikogar ob sebi, ki bi jim lahko pomagal. Postojna ali Klic upanja Celje ali Čriček odnosi, zadovoljstvo in zaupanje ter čut Tako kot povsod pa se pojavljajo tudi pre- Ormož, odvisno od trenutnega urnika pripadnosti društvu. Za to, da vse nave- ko SOS telefona zlorabe in neresni klici, ki dežurstev. Če boste po klicu na 116 123 jih moramo v korist ostalih klicalcev, ki deno ohranjamo, poskrbimo s strokovni- izbrali 1, se bo oglasil prostovoljec dru- čakajo na prosto linijo, prijazno zavrniti. mi ekskurzijami in izobraževanji, prilo- štva Samarijan iz Ljubljane. žnostnimi druženji, pikniki in trgatvami, Srečno in pogumno naprej. Življenje vča- kjer združimo prijetno s koristnim. En- sih ubira res čudna pota. Ni vedno lahko, Podpora prostovoljcem krat letno se srečamo vsi prostovoljci zavedati pa se moramo, da imamo vajeti Glede na številne probleme sodobnega zaupnega telefona pod okriljem sloven- za veliko stvari v svojih rokah, samo upo- človeka je zelo pomembno, da so naši ske zveze STS na prijetnem druženju in rabiti jih je treba. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 15 Klic v stiski Vzroki stisk sodobnega človeka Samo Zupanc, socialni delavec in specialist managementa, kot trener že 20 let vodi izobraževanja zaradi katerega trpi veliko ljudi. Raz- za razvoj veščin in znanj. Dolgoletne izkušnje ima pri delu z ranljivimi skupinami, največ v zaposlitveni iskave tudi dokazujejo, da veliko ljudi rehabilitaciji. Kot strokovni delavec v Društvu Zaupni telefon Samarijan skrbi za podporo prostovoljcem. v sodobnem svetu trpi zaradi občutka V zahtevnem sodobnem tempu življenja doživljamo obremenilne neuspešnosti in nezadovoljstva s sabo zaradi nedoseganja želenih ciljev. situacije na mnogih področjih, in če se predolgo ponavljajo, je normalno, • Soočanje z negotovostmi in strahovi da se srečamo z različnimi duševnimi stiskami. Vzroki za stiske so zelo je naslednji pogost vzrok za stiske. Z različni, nastanejo pa, kadar obremenjujoča stanja ali okoliščine trajajo negotovostjo se soočamo na različnih dlje časa, naj bo to nekaj tednov, mesecev ali let. Dlje kot razlogi za področjih, kar vpliva na naš obču- nezadovoljstvo in slabo počutje vztrajajo, bolj negativno delujejo na nas tek varnosti ter duševni mir. Ljudje si in naše duševno zdravje. večkrat delamo pretirane skrbi zaradi različnih stvari, in če nismo prepri- Vzroki stisk so osebne narave in so pove- da bi jih uspešno rešili. Pravočasno pre- čani, da smo sposobni stvari odlično zani s tem, kako uspešno smo sposobni poznavanje stanj je zato za posameznike urediti (da obvladamo situacijo), po- reševati ali obvladati različne življenjske zelo koristno, kajti kadar smo v stiski, se tem bo negotovost glede prihodnosti, situacije. Pomembno vprašanje je, ali me- ne čutimo sposobne hitro in zadovoljivo služb, partnerskih odnosov, plačeva- nimo, da smo lahko uspešni pri premago- izboljšati položaja. nja računov ... imela za posledice sti- vanju ovir, in ali imamo občutek, da smo • Obremenjujoče življenjske situacije, ske. Strah je okrepljena skrb in lahko sposobni zadovoljivo izboljšati situacije. ki na različnih področjih vztrajajo dlje močneje negativno vpliva na nas in na Če te samozavesti in prepričanja ni, lah- časa, so pogost vzrok stisk, enako kot naše delovanje, saj nas lahko ohromi ko pride do negativnih posledic. Stiske se globlja razočaranost nad življenjem in poruši notranje ravnovesje. Stres razvijejo postopno, če so nam obremenju- ali odnosi. Obremenjujoči, nezadovo- nam povzročajo različne stvari. Če joče situacije pretežke in težave prevelike, ljivi odnosi so naslednji razlog stisk, nismo uspešni v obvladovanju stresa, ki ga doživljamo na nekem področju, lahko to privede do slabega počutja in večjih stisk. Vprašanje je, kako uspe- šno se soočamo z njim in kako hitro ga obvladujemo. • Zelo pogosta vzroka stiska sta osamlje- nost in pomanjkanje socialnih stikov. Če nekdo dlje časa nima socialne mre- že oz. sogovornikov, je to lahko vzrok za slabše počutje in stiske. V zadnjih letih opažamo vse več primerov osa- mljenosti tudi med osebami, ki sicer imajo primarno družino, vendar v njej zaradi zelo slabih odnosov ni komuni- kacije in te osebe v resnici nimajo so- govornikov, s katerimi bi se pogovar- jale, ki bi jim prisluhnili ... Dejansko lahko rečemo, da je oseba osamljena in nima zadovoljujočih socialnih stikov. • Telesna dejavnost ima lahko več pove- zanih pozitivnih učinkov in dokazano lahko izboljšuje zdravje – počutje. Bo- lezni ali drugi razlogi pogosto onemo- gočajo zadovoljivo telesno aktivnost, kar lahko postopno negativno vpliva na počutje in zdravje ter prispeva k vzdrževanju trajanja stisk. 16 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski • Del težav, ki vzdržuje trajanje stisk, je v tem, da ljudje težko spregovorimo o stiskah. Na žalost je mnoge še vedno sram deliti z drugimi lastno slabše počutje oz. priznati, da imajo težave. Zadrževanje stisk v sebi je škodljivo in duševne stiske nikakor ne bi smele biti tabu, saj se lahko zgodijo vsem nam. Mi, ki delamo na telefonu, vemo, da pogovor pomaga in da se moramo, ko smo v stiski, povezati z drugimi lju- dmi. Marsikdo se lahko v pogovoru sčasoma razbremeni in se mu izboljša počutje. Pozitiven človeški stik in po- govor lahko delujeta zdravilno. Usposabljanje za delo Dokončano usposabljanje za delo na te- lefonu za klic v duševni stiski je pogoj za delo na telefonu, zato morajo uspo- Foto: BS sabljanje dokončati tako prostovoljci kot zaposleni strokovni delavci društva. Usposabljanje je zelo pomembno za ka- Bistvo našega načina je v poslušanju. Na Poslušanje kot rešitev za kovost, ki jo želimo zagotavljati ob delu usposabljanju se posvetimo tej dimenziji problematiko odnosov na telefonu za klic v duševni stiski, saj in odpiramo teme, ki so tudi širše koristne smo certificiran javni socialnovarstveni za osebni napredek in odnose v naših ži- Možnosti za izboljšanje odnosov se skriva- vljenjih. Delamo po priznani Rogersovi jo tudi v veščinah poslušanja, saj je problem program. Usposabljanje je le prvi korak v izobraževalnem procesu. Po končanem metodi nedirektivnega svetovanja. Dolgo- večkrat v ustaljenih navadah in načinu po- slušanja nam pomembnih ljudi. Večkrat se usposabljanju in v prvih korakih spozna- letne dobre izkušnje iz prakse kažejo, da je ne zavedamo, da bi se lahko poslušali bo- vanja dela na telefonu za klic v stiski pro- to res kakovosten temelj, na katerem lah- lje oz. na drug način; to bi lahko pozitivno stovoljci niso sami. Ob pomoči in sprem- ko gradimo. Spoznana tehnika poslušanja vplivalo na odnose. Različne napake v po- stvu mentorjev na hospitacijah začenjajo odpira nove poglede in nova spoznanja, slušanju preprečujejo, da bi pravilno razu- delo na telefonu za klic v stiski. Nadaljnjo kaj vse je mogoče doseči s kakovostnim meli sogovornika in njegovo sporočilo, zato pomembno pod- poslušanjem ter onemogočajo izboljšanje odnosov. poro prostovolj- spraševanjem. Poslušanje je odlično za gradnjo odnosov. cem predstavljajo Poslušanje je odlično za gradnjo Na usposabljanju se Kakovostne rešitve, kako izboljšati odnose redne mesečne odnosov. naučimo bolje ra- v zadovoljstvo obeh strani, nudi nenasilna supervizije, različ- zumeti, kako lahko komunikacija, ki od začetka s poslušanjem na izobraževanja s gradimo odnose, v in postavljanjem kakovostnih vprašanj po- področja duševnega zdravja ter strokov- katerih se bomo dobro počutili, in kaj vse skuša razumeti in sprejeti sogovornike. na srečanja, ki jih društvo organizira. Za kakovostno poslušanje omogoča. Mnogi vse, ki delamo na telefonu za klic v stiski, na njem povečajo zavedanje, da v spretno- je nekako samoumevno, da se ukvarjamo stih poslušanja obstaja še veliko možnosti s permanentnim izobraževanjem in de- za izboljšanje odnosov. Naučimo se, kaj so lom na sebi oz. osebnostno rastjo. Stro- napake pri poslušanju in česa ne narediti v kovni delavci društva morajo izpolnjeva- stikih s klicalci. Ob tem vsebine poskrbijo, O Društvu Samarijan in o njegovem ti tudi druge pogoje (izobrazba, izkušnje da delamo na sebi in napredujemo. Uspo- ustanovitelju smo pisali v: pri delu z ranljivimi skupinami ...), ude- sabljanje poteka v manjših skupinah in je Vzgoja, XXVI, 103, 21- 25 ležujejo pa se tudi drugih strokovnih iz- zasnovano za aktivno sodelovanje udele- Kaj resnično pomeni biti obraževanj, povezanih s področji dela in žencev. Vsebina je zelo zanimiva in v po- tam za nekoga širšo problematiko duševnega zdravja. zitivnem ter odprtem delovnem vzdušju Naš pogovor: Sonja Molek Cestnik Ena od nalog strokovnih delavcev dru- čas hitro mine. Posebnost je tudi v tem, da o Marjanu Žvegliču, ustanovitelju štva je namreč tudi nudenje podpore se udeleženci med sabo zelo povežejo. Vez Samarijana prostovoljcem. med sošolci ostaja za več let. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 17 Klic v stiski Supervizija kot podpora prostovoljcem Brigita Rupar, dr. znanosti, specialistka supervizije, dipl. psihologinja, upokojenka. V Društvu Samarijan deluje kot prostovoljka, supervizorka in mentorica novim prostovoljcem. Prostovoljci na telefonih za pomoč v duševnih stiskah so izpostavljeni • Praktično eksperimentiranje, faza, čustvenim obremenitvam, ki lahko vodijo v izčrpanost zaradi sočutja, v kateri posameznik preizkuša nova povzročajo zasičenost in v končni fazi vodijo celo v opustitev dejavnosti. znanja in spretnosti, do katerih se je V teh situacijah se je supervizija izkazala kot učinkovita metoda pomoči, dokopal v prejšnjih fazah. kjer poteka konstruktivna razprava o tem, kaj in kako delajo. Vloga supervizije pri Kaj je supervizija denji in ni rezultat poučevanja ali aktiv- strokovnem in osebnostnem Supervizija je kompleksen proces več za- nosti drugih ljudi. Samoregulativni posa- razvoju porednih srečanj skupine in supervizorja, mezniki usmerjajo svoje vedenje v skladu Supervizija je metoda pomoči strokovnim ki omogoča izmenjavo idej, skupno uče- s svojimi cilji, kar je temeljna paradigma delavcem v tistih poklicih in dejavnostih, nje, načrtovanje in reševanje različnih vseživljenjskega učenja. Za učečega se od- kjer je odnos bistvena delovna prvina. težav in izzivov. Namenjena je strokovnja- raslega je torej značilno, da je neodvisen, Proces supervizije ima svoj začetek, ra- kom in ljudem, ki delajo z ljudmi; mednje samomotiviran in samoregulativen (Vec, zvoj in zaključek. V začetni fazi se člani lahko uvrščamo tudi prostovoljce na tele- 2023). in supervizor spoznavajo in vzpostavljajo fonih za pomoč v stiski. Supervizija poleg Učenje je kontinuiran in cikličen proces, zaupne odnose. V tej fazi prihaja do ra- nudenja podpore prostovoljcem omogoča v katerem posameznik usvaja znanje s zvoja skupinske strukture, soočajo se vre- njihovim uporabnikom bolj kakovostne transformacijo izkušenj. Vendar samo dnostni sistemi posameznikov, pojavijo storitve (Videmšek, 2021). Dobro pozna- izkušnja ne zadostuje. Potrebna je pre- se prve norme oziroma skladnost članov na je v socialnem delu, uveljavila se je v delava te izkušnje, ki se začne z zaznavo glede pričakovanega vedenja v skupini. šolstvu, zdravstvu, v nevladnih organiza- dogodka in njegovo refleksijo, na podlagi Člani skupine analizirajo svoje težave in cijah in drugod. Tudi med strokovnjaki katere lahko pride do oblikovanja kon- odkrivajo vzorce vedenja, moči in šibkosti in laiki, ki delajo z ljudmi v stiski, varnih ceptov in generalizacije. Znan je Kolbov vseh drugih članov. Obvezen element je hišah, z onkološkimi bolniki, je postala model učenja, ki so ga nekateri avtorji evalvacija procesa, kjer se vrednotijo de- redna oblika dela na sebi. Med supervi- (npr. Žorga, 2002) prenesli na polje su- lovni dosežki, sodelovanje in vključevanje zijo ljudje podelijo svoje izkušnje, stiske, pervizije. Značilnosti posameznih faz v skupino. Če želimo, da ima supervizijski bolečine in težave s supervizorjem in člani Kolbovega modela v supervizijski situaciji proces določene učinke, mora biti reden skupine, ki opravljajo podobno dejavnost so (Vec, 2023): in trajati dalj časa v ustreznih časovnih in ki lahko ponudijo svojo oporo in razu- • Konkretna izkušnja, ki jo sodelujoči v razmikih (na tri do štiri tedne). V skupi- mevanje. superviziji pridobi pri svojem delu in ni naj bo manjše število članov (od šest je ne zna pojasniti, ga miselno in ču- do osem), po možnosti naj bodo stalni. Koncepti izobraževanja in stveno okupira. Naloga supervizorja je, da poskrbi za zau- • Refleksija izkušnje, ko učeči se raz- pnost v skupini, da člani lahko spregovori- učenja odraslih mišlja o vzrokih in okoliščinah, ki so jo o svojih težavah, dilemah in ranljivosti. Značilnost učinkovitega učenja je usmer- pripeljale do izkušnje, spoznava ozadje Zato je zelo pomemben način komuni- janje lastnega mišljenja in ravnanja. Go- svojega ravnanja, odkriva, kaj je skušal kacije med člani, ki mora biti spoštljiv in vorimo o samoregulaciji, ki ni mentalna doseči in zakaj je ravnal na tak način. spodbuden. V skupini se mora slišati glas sposobnost ali veščina, temveč samou- • Abstraktna konceptualizacija, ko pri- vsakega posameznika, spodbujajo se pozi- smerjevalni proces, s katerim oseba spre- haja do primerjanja izkušenj z dru- tivna vprašanja pri raziskovanju situacije minja svoje mentalne sposobnosti v ko- gimi člani skupine, iskanja zvez med in graditev skupnosti. Člani morajo imeti gnitivne veščine (Pečjak in Košir, 2008). obstoječim znanjem, veščinami in vre- možnost izraziti svoja stališča in vrednote, Učenje je v tem kontekstu percipirano kot dnotami. V tej fazi prihaja učeči se do pomembno je, da se poslušajo in slišijo. posameznikova dejavnost, ki je izzvana z novih spoznanj, ki jih mora integrirati V superviziji je ključna kompetenca in njegovimi lastnimi mislimi, čustvi in ve- v svojo kognitivno strukturo. osrednji proces reflektiranje. To pomeni, 18 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski da smo zmožni pogledati nazaj na svojo rim naj, da le dobra skrb zase pripomore na empatije je prisotnost, kar pomeni, da izkušnjo, razmišljati o njej in o tem, kaj k preprečitvi čustvene izčrpanosti, vztra- smo v celoti navzoči za sogovornika in bi lahko bilo drugače. Refleksija spodbuja janju v prostovoljnem delu in k večji ka- njegovo razmišljanje, ne da bi mu vsilje- razmislek o spremembah in je neizogibno kovosti dela. vali svoj način razumevanja, mu ponujali potrebna za osebno rast. Supervizija je odlična priložnost, da go- tolažbo, nasvete ali rešitve. Za uporabnike Skrb zase je v današnjih časih velik izziv, vorimo o svojih čustvih, ker pogovor o telefonov za pomoč v stiski empatičen od- ker ni receptov, ki bi bili primerni za vsa- čustvenem doživljanju pomeni stabilnost. ziv prostovoljca pomeni, da je bil slišan in kogar. Odziv v stresnih situacijah je od- Šele ko smo čustveno stabilni in ko ozave- razumljen, hkrati pa mu daje priložnost, visen od osebnih značilnosti ljudi in od stimo svoje občutke ter smo občutljivi za da v celoti razišče in izrazi svoj notranji okolja, kjer delajo. Na supervizijskih sre- to, kaj se z nami dogaja, smo sposobni spo- svet ter da za svoje nadaljnje življenje in čanjih se supervizorji pogosto srečujemo z štljivega in odgovornega odnosa z drugimi ravnanje prevzame odgovornost, kar je ljudmi, ki kažejo znake kroničnega stresa. v odnosu pomoči, kar tudi je prostovoljno tudi najvišji cilj vseh oblik pomoči. Naloga vsakega supervizorja je, da takšnih delo. Pomembno je, da prepoznavamo občutkov ne spregleda in pomaga članom Viri kompleksnost svojih občutkov, zavestnih • Pečjak, Sonja; Košir, Katja (2008): Poglavje iz pedagoške psiho- pri skrbi zase. Pozitivna psihologija teme- in nezavednih, in da o njih razmišljamo. logije: izbrane teme. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske lji na tem, kako narediti življenja ljudi še fakultete, Oddelek za psihologijo. Svojih čustev nikakor ne smemo zanika- • Rosenberg, Marshall B. (2022): Nenasilna komunikacija: jezik bolj zadovoljujoča in kako graditi svoje ti ali jih spregledati. Zato temu poglavju življenja. Rogoza: DobroBit; Ljubljana: DZT Samarijan; Celje: moči v pozitivno smer. Raziskovalci go- Grafika Gracer. v superviziji namenjamo posebno skrb. • Vec, Tomaž (2023): Teoretična izhodišča razvojno-edukativ- vorijo o osebnem vidiku skrbi zase, kamor Raziskovalci pozitivne psihologije ugota- no-integrativnega modela supervizije. Socialna pedagogika, spadata fizična aktivnost, psihološka skrb, let. 27, št. 3–4. vljajo, da se ljudje več naučimo iz dobrih npr. vključenost v prostočasne aktivnosti, • Videmšek, Petra (2021): Supervizija v socialnem delu: učenje kot iz slabih izkušenj (Videmšek, 2021). na podlagi dobrih izkušenj. Ljubljana: Fakulteta za socialno branje, učenje in vzdrževanje ravnovesja delo, Univerza v Ljubljani. Zato je pomembno, da se v pogovorih z med delom, družino, odnosi, počitkom • Videmšek, Petra (2023): Razkrivanja sočutnega zadovoljstva v uporabniki osredotočamo na pozitivna procesih supervizije. Socialna pedagogika, let. 27, št. 3–4. itn. Zelo pomemben je tudi drugi vidik čustva, kot so hvaležnost, upanje, ponos, • Žorga, Sonja (2002): Razvojno-edukativni model supervizije. skrbi zase – vzdrževanje primernih od- V Sonja Žorga (ur.): Modeli in oblike supervizije. Ljubljana: zanimanje itn. Avtorji navajajo, da bi lju- Pedagoška fakulteta. nosov z drugimi, da nas ne prizadevajo in dje morali skrbeti tako za svoja pozitivna da ohranimo lastno integriteto. Tu vstopi čustva kot tudi za pozitivna čustva drugih, supervizija, saj je težišče delovanja te me- Foto: Nataša Pezdir saj ta povzročijo kognitivno fleksibilnost tode ravno v 'čiščenju' toksičnih odnosov, razgovoru o tem, kaj nas je prizadelo, in in kreativnost. Če te ugotovitve prenesem učenju novih pristopov, ki lahko vodijo v na pogovore prostovoljcev z uporabniki boljše počutje. Če pa govorimo o supervi- telefonske pomoči v stiski, je jasno, da naj zijski skupini prostovoljcev, je supervizija bi prostovoljci poskušali voditi pogovor v priložnost, da spregovorijo o svojem delu smeri upanja, uspehov, pozitivnega mišlje- z uporabniki, o zgodbah, ki so jih prizade- nja – kaj se da, kaj nam prinaša zadovolj- le. Gre za preventivo pred tako imenovano stvo, kaj nam je doslej uspelo in podobno. čustveno izčrpanostjo (Videmšek, 2021, Spodbujali naj bi pozitivne misli in dobre 2023). Čustva so pogosto prvi odziv na si- občutke, kar pa seveda ne pomeni, da se tuacijo in so velikokrat povezana z našim izogibamo negativnim čustvom. Tudi te je spominom. treba ubesediti, vendar naj ne bi pogovo- rov s klicalci zaključili zgolj s temi občutji. Skrb za duševno zdravje Gre za perspektivo moči, ki zahteva, da na uporabnike pogledamo brez nalepk ozi- Raziskave kažejo, da se izčrpanost zara- roma da v njih prepoznamo potencial za di sočutja nanaša na psihične in fizične spremembe. simptome kot odziv strokovnih delavcev na pripovedi ljudi, ki so doživeli ali pre- življajo težke dogodke. Mednje spadajo Empatija je učinkovito psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, sredstvo pomoči samomori, nepričakovane smrti bližnjih V medosebnih odnosih je empatija orod- in druge težke življenjske situacije (Vi- je vljudnosti in olike. Z empatijo gradimo demšek, 2021, 2023). Težke izkušnje kli- odnos zaupanja tako v superviziji kot tudi calcev se dotaknejo prostovoljcev, zato je v prostovoljnem delu. Rosenberg (2022) nujno, da jih predelamo v varnem okolju pravi, da je empatija spoštljivo razume- in v krogu ljudi, ki nas razumejo. Pouda- vanje izkušnje drugega. Ključna sestavi- Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 19 Klic v stiski Poslušati na telefonu za klic v duševni stiski Prostovoljec iz Društva Samarijan. Prostovoljska izkušnja na telefonu za klic v psihološko problematiko današnjega časa. Prostovoljska izkušnja na telefonu za sili je ena izmed pomembnejših v mojem Iz prve roke lahko spremljam stiske, ki jih klic v sili nas dela boljše, spretnejše v življenju. Zavedanje, da pomagam ljudem doživlja sodobni človek, ker je pristal na medosebnih odnosih, bolj empatične in in del časa, ki mi je namenjen, posvetim socialnem robu zaradi duševnih motenj sočutnejše. Ob sočutnem človeku pa tr- v dobro skupnosti, mi daje občutek za- ali bolezni, invalidnosti in drugih telesnih peči lahko ohranja upanje, nas uči Sveto doščenja in notranjega miru. Poleg tega bolezni, je osamljen ali drugače socialno pismo. doživljam veliko zadovoljstva ob izrazih izključen, doživlja stisko zaradi konfliktov Ne nazadnje prostovoljci na telefonu za hvaležnosti klicalk in klicalcev, ki sem jim v medosebnih odnosih, če naštejem le naj- klic v sili tvorimo socialno okolje po- v pogovoru olajšal trenutno stisko ali po- pogostejše vzroke za klic na našo številko. dobno mislečih ljudi, s katerimi se lahko magal do uvida pri njenem razreševanju. Ker je glas na drugi strani linije pogosto istovetimo; znotraj njega zadovoljujemo Prostovoljec sem že več kot 20 let in zame glas trpečega, je odgovornost prostovolj- potrebo po socialnih stikih. Naša srečanja je prostovoljstvo pomembna vrednota. cev velika in zahteva zavezanost visokim so vedno zelo prisrčna in vsebinsko boga- Delo na telefonu za klic v sili mi je pomaga- etičnim normam, zapisanim v našem ta. Zgodbe, ki si jih pripovedujemo, nas lo do mnogih spoznanj o samem sebi in mi etičnem kodeksu. Zahteva pa tudi neneh- navdihujejo, krepijo skupinskega duha in neprestano nudi priložnost za osebno rast. no izpopolnjevanje. To je izjemna prilo- vlivajo pogum za vztrajanje v našem člo- Omogoča mi tudi neposreden vpogled v žnost za učenje in osebni napredek. vekoljubnem poslanstvu. Klic, ki se je moral zgoditi Sonja Molek Cestnik, dipl. ekonomistka, prostovoljka v Društvu Samarijan, mentorica, nekdanja predsednica društva. Bilo je jeseni, pred kakšnimi desetimi leti. je z moškim vse v redu, sem se odpeljala morete pomagati, ampak nekomu mo- Takrat so bili prostori Društva Samarijan do društva. ram povedati.« Vprašala sem jo, ali lahko še na stari lokaciji, kamor sem praviloma Tisti dan je bilo na telefonu mirno, klicali pove, kaj je takega storila. Začela je pri- hodila z avtobusom. Tisti dan pa sem se so predvsem stalni klicalci. Potem je spet povedovati, da je bila tisti dan dogovorje- namenila iti z avtom. Ko sem zavijala na zazvonilo in zaslišala sem neutolažljiv jok. na z mentorico za diplomsko nalogo. Na Linhartovo cesto, sem pri avtobusni po- Jok kar ni in ni ponehal. Osebi sem rekla, sestanek je šla z avtobusom in bila je že staji čez cesto na tleh opazila negibnega naj kar joka in da imam zanjo veliko časa. pozna. Ves čas jo je skrbelo, kako bo pro- moškega. Zdelo se je, kot da ni nikogar Ko je končno spregovorila, je rekla: »Na- fesorica zadovoljna z njo. Ko je izstopila blizu njega. Takoj sem začela premišljeva- redila sem nekaj groznega, ne morem si iz avtobusa in prečkala cesto, je hitela čez ti, kako bi mu lahko pomagala. Prav ta- odpustiti, ne vem, kako sem lahko tako prehod proti fakulteti. Videla je, da se ji krat pa se je pri tem moškem ustavilo belo slaba oseba. Najprej sem želela poklicati približuje nek avto in da ne zmanjšuje hi- vozilo z zelenim križem na avtu. Ven je svojo mamo, da ji povem, pa ni dvignila trosti. Pohitela je in prišla na drugo stran stopil reševalec, ki mu je pomagal. Videla telefona. Potem sem videla vašo številko ceste, opazila pa je tudi, da je za njo hodil sem, da se moški premika. Pomirjena, da in vas takoj poklicala. Saj vem, da mi ne moški, ki se avtu ni zmogel ogniti. Avto ga 20 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Klic v stiski je oplazil, padel je. Avto je odpeljal naprej, ampak tudi ona se ni ustavila in je hitela Kam po pomoč? naprej, ker je že zamujala k profesorici. Šele kasneje se je zavedala teže svojega Ob hudih duševnih stiskah ali samomorilnih mislih poišči strokovno pomoč v organi- dejanja, da človeku v stiski ni pomagala, zacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika da ni nikogar poklicala, da ne ve, kako je ali na: bilo z njim, da ne ve, ali je bil poškodovan. • 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč); Poslušala sem jo in nato vprašala: »Je bilo • 116 123 – zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan); to na Linhartovi?« Osupnila je: »Ja, am- • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro); pak kako vi to veste?« Povedala sem ji svoj • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj); del zgodbe, kaj sem videla in da je moški • 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur/dan); dobil ustrezno pomoč in da ni bil videti • 080 11 55 – SOS telefon (24 ur/dan). resneje poškodovan. Nato sem spet dolgo • Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz, v regionalnih centrih poslušala, zakaj je tako ravnala in zakaj ni za duševno zdravje otrok in mladostnikov ali v svetovalnih centrih za otroke, mlado- pomagala. stnike in starše v Ljubljani, Mariboru in Istri. Bila je tako presenečena in hvaležna, da • Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri kar ni mogla verjeti, da je na telefon dobi- spoprijemanju z depresijo. Če se soočate s hudo stisko, lahko pomoč poiščete tudi v la ravno osebo, ki je videla tega človeka in regionalnih centrih za duševno zdravje odraslih. videla pomoč, ki jo je dobil. Tudi jaz sem • Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet v: Ljubljani, Kra- podobno čutila in še po toliko letih se nju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Portorožu; tel.: včasih spomnim na ta pogovor. Na pogo- 031 704 707 ali info@posvet.org (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med vor, ki je bil zdravilen in dobrodošel tako 9. in 19. uro). zanjo kot zame. Bil nama je namenjen. Bil • Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem, tel.: 031 778 772, svetovalnica@nijz. je pogovor, ki se je moral zgoditi. si (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro). • Če se soočaš s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, lahko pokličeš na Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic. Povzeto po portalu Živ Živ Če pri sebi, svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake duševne stiske, poiščite pomoč. Več o osnovni podpori, ki jo lahko nudite osebi v stiski, lahko preberete na spletni strani programa MIRA. Včasih pomaga že, da težave delimo z osebami, ki jim zaupamo. Prvi vir pomoči je lahko osebni zdravnik. Na voljo so vam tudi strokovnjaki s področja du- ševnega zdravja v centrih za duševno zdravje v okviru zdravstvenih domov. Na seznamu poiščite najbližjega. Na spletni strani najdete tudi dodatne vire pomoči v stiski. Na iste vire pomoči se lahko obrnete, če znake duševne stiske opazite pri sebi. Če je vaša stiska zelo huda in drugi viri pomoči niso na voljo, se lahko obrnete tudi ne- posredno na: • dežurnega zdravnika; • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice; • reševalno službo (112); • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljublja- ni (01 475 06 70). Pokličete lahko katerega od telefonov za pomoč v stiski, kjer boste ostali anonimni: • Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj); • zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/dan, vsak dan), klic je brez- plačen; Tema naslednjega žarišča: • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 11 55 (vsak dan, 24 ur/ dan); Upanje • TOM – telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klic je brezplačen. Povzeto po NIJZ Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 21 Naš pogovor Duh ostaja vedno mlad Naš pogovor: dr. Eva Trpin Fortuna Ksenija Fänrich, mag. znanosti, učiteljica slovenščine na OŠ Nazarje in šolska koordinatorica sem izjemno živahna, zgovorna, iznaj- Mreže Unescu pridruženih šol, kot učiteljica podpira vseživljenjsko učenje in v tem duhu tudi deluje. dljiva in vedoželjna deklica. Popoldneve sva s sestro preživljali zunaj, po drevesih, Eva Trpin Fortuna, zdravnica, zobozdravnica in specialistka v gozdu, na kolesu, v pesku. Odkar se maksilofacialne kirurgije, je mnogim znana po pravi družinski spomnim, sem imela veliko ljubezen do humanitarni odpravi na Madagaskar. Z možem Gašperjem Fortuno, ki narave in stvarstva. Kot deklica sem učila je zobozdravnik in oralni kirurg, in njunimi šestimi otroki so se lani poleti hroščke šuštarčke plavati, lovila in vzga- odpravili v medicinsko-šolski misijon, ki ga je postavil slovenski misijonar jala metulje, po gozdu nastavljala vabe za Janez Krmelj, in dva meseca nudili zdravstveno oskrbo tamkajšnjim žuželke, ptiče in medvede, skrbno preuče- vala povoženo žabo, priredila tekmovanje prebivalcem. O tej odpravi je Eva pripovedovala tudi na srečanju za polže, nabirala deževnike … Oboževa- Unescovih šol, in kdor jo je poslušal, je v njenem pripovedovanju začutil la sem babico, ki je vedela toliko o gobah, tolikšno zavzetost, skrb, natančnost, empatijo in predanost zastavljeni zdravilnih zeliščih in čajih. Nisem hodila nalogi, pomagati ljudem, da se je na koncu želel posloviti od nje vsaj s na nobene popoldanske dejavnosti, razen stiskom roke v pozdrav in poklonom za delo, ki ga je ta družina opravila. k verouku. Že v vrtcu so starši in vzgojite- Kdo je ta izredna ženska? lji opazili, da sem spretna pri ustvarjanju z rokami. Ni je bilo stvari, ki me ne bi pri- Gospa Eva, v kakšni družini ste cu kemik, mami ekonomistka. Imam leto tegnila: risanje, pletenje, kvačkanje, voz- odraščali? Kakšna je bila vzgoja? in pol mlajšo sestro, s katero sva bili in lanje, klekljanje, nakit, figurice, šivanje … Živeli smo lepo, a skromno. Dela in izdat- Odraščala sem v štiričlanski družini. Pre- sva še vedno zelo povezani. Ko sem bila kov na hiši nikoli ni zmanjkalo. Ko sem pričana sem, da sem imela najlepše mo- stara štiri leta, smo se preselili v hišo, ki bila v srednji šoli, mami več mesecev ni žno otroštvo. Celo tako lepo, da si sploh sta jo oči in mami zgradila. Živeli smo na dobila plačila za delo zaradi stečaja pod- nisem želela odrasti! Moj oči je po pokli- robu vasi, zraven gozda, reke, polj. Bila jetja … takrat smo okusili tudi revščino. Še dobro, da sva imeli s sestro štipendijo za nadarjene učence, da smo prestali tisto obdobje. Hvaležna sem za vzgojo. Oči je bil avtoritativen, ni se toliko pogovarjal in ukvarjal z nama, njegova beseda in nje- govo mnenje sta ponavadi na koncu ob- veljala. Mami imam zelo rada. Brez knjig in priročnikov naju je s sestro iz srca, z besedo in zgledom nežno vzgajala v de- lavni, pošteni, dobrosrčni in hvaležni ose- bi. Vsako leto bolj se zavedam, kako sem lahko hvaležna staršem in starim staršem tudi za dar vere. Kdaj in zakaj ste se odločili postati zdravnica? Že kot mala deklica sem želela biti ma- mica – najprej številnim medvedkom in punčkam (nobenemu fantku) – oni so spali lepo pokriti v moji postelji, jaz pa na robu postelje ali na tleh. V osnovni šoli smo vse odmore skakali gumitvist in bila sem zelo dobra. Vsi so se mi smejali, ko 22 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Naš pogovor sem zatrjevala, da bom nekoč imela šest otrok, da bodo lahko skakali trikotnik (ena od iger gumitvista – trije držijo ela- stiko, trije skačejo). Od vseh otroških iger sva se s sestro naj- raje igrali zdravnice in učiteljice. Še zdaj hranim kartoteke namišljenih malih bol- nikov. Z nasmehom se spomnim, kako sem jih cepila z brizgo, v katero sem vta- knila šivanko, da jih je vsaj malo zabolelo. In vodo sem pobarvala z vodenkami, da sem lahko potem 'analizirala' urin in kri. Bila sem zelo dobra učenka, na Škofijski klasični gimnaziji sem bila zlata matu- rantka, sprejeta bi bila na katerokoli fa- kulteto. V učenju sem res uživala. Brez posebnih naporov sem si zapomnila veli- ke količine informacij, logično in abstrak- tno sklepanje mi je šlo gladko. Vedno mi je ležalo naravoslovje, izjemno dobra sem bila tudi v latinščini. Kri mi je bila vedno všeč. Tudi stres, akcija in hitre, premišlje- ne odločitve. Zdelo se mi je tako zelo na- ravno, da bom zdravnica, da bom delala s krvjo, da bom reševala življenja, da bodo meni pa se je ambiciozno življenje 'piflar- sam dan v teh dvajsetih letih, da se jih ne moji bolniki tudi mali otroci in da bom ke' postavilo na glavo. bi spomnila. Naše poletno družinsko delo najboljša. mi je dalo nov, svež in neomajen zagon! V petem letniku medicine sem se vzpo- Ko vas človek posluša in gleda, redno vpisala še na študij dentalne medi- vidi pred seboj izjemno odločno V misijone na Madagaskar ste se cine. Dentalno medicino sem šla študirat žensko s trdnim značajem, voljo, odpravili dvakrat – leta 2004 še malo za zabavo, malo pa iz uporništva. življenjem, ki kar sije. Ste od kot študentka in 2007 kot mlada Več kot tri leta sem namreč trikrat teden- nekdaj takšni oz. kdo vam je dajal zdravnica. Kaj vas je nagovorilo, sko obiskovala likovno šolo zdaj že po- zgled, ob kom ste se navduševali in da ste se odpravili v misijon prvič kojnega izvrstnega akademskega slikarja kdo/kaj vas navdušuje zdaj? in potem še drugič? Kako je to Zmaga Modica. Sprejemne izpite na Aka- demijo za likovno umetnost ali Fakulteto Od nekdaj! Rada sem vesela, rada širim vplivalo na vas kot na osebo in za arhitekturo bi verjetno opravila z lah- dobro voljo, nasmeh, sonce, luč. Tako strokovnjakinjo? koto. Oči mi ni dovolil vzporedno študi- malo je potrebno, da naredimo trenutek Študenti petega letnika medicine smo lah- rati arhitekture, zato sem se leto kasneje lepši, službo manj naporno in življenje ko obiskovali izbirni predmet Tropska me- na skrivaj vpisala na dentalno medicino. svetlejše. V Svetem pismu piše: »Veselite dicina, kjer smo spoznavali nevarne ekso- Na začetku je še kar šlo, kmalu pa je bilo se! Bodite pogumni! Ne bojte se!« To ne tične bolezni, poslušali pričevanja starejših izjemno naporno in zahtevno usklajevati pomeni, da me kakšna stvar ali vedenje kolegov in se urili v iznajdljivosti. Predmet obvezne praktične vaje na dentalni medi- ne spravi s tira, znam tudi kričati in se je takrat vodil izjemni in srčni prof. Franjo cini in pripravništvo na medicini. Doma jeziti. Pikelj, ki je tudi sam še v času Jugoslavije sem povedala, šele ko sem se z vsemi Čutim se prav privilegirano, ker mi ži- deloval med Pigmejci. Žar, zanos in nav- opravljenimi izpiti vpisala v tretji letnik. vljenje namenja takšne preizkušnje, ki dušenje, ki so ga izžarevali starejši kolegi, Po spletu okoliščin sem izbrala in opra- jih zmorem; ob njih sicer včasih tudi tr- je bilo tisto, kar me je pritegnilo. Odločitev, vila zame najlepšo specializacijo – maksi- pim, ampak rastem. To močno pozitivno da grem za tri mesece delat na Madagaskar, lofacialno kirurgijo. Je gotovo med naj- življenjsko naravnanost gotovo pripisu- kjer ni zdravnika, mi je kot študentki pe- zahtevnejšimi, potrebni sta diplomi tako jem tudi prvi izkušnji Madagaskarja leta tega letnika medicine osmislila trud učenja medicine kot dentalne medicine. Med 2004, ko sem spoznala, živela in delala z za izpite – ves čas sem premišljevala, kako specializacijo sem spoznala svojega bo- najrevnejšimi med revnimi. Hvaležnost, bom to znanje uporabila sredi ničesar. dočega moža Gašperja, ki je specializiral pristnost in nasmehi teh ljudi so mi po- Oči ni dovolil, da grem tako daleč za tako oralno kirurgijo. On se je zaljubil vame, polnoma zlezli pod kožo in ni minil en dolgo, pa ga je mami počasi pripravila. Za Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 23 Naš pogovor starša je bilo kar hudo, ker smo imeli zelo Boga, da uporabi moje roke in moje zna- možu. In njemu se po 10-sekundni tišini slabe zveze. Ni bilo telefonov, internetni nje, da pomaga tem ljudem, in vem, da so zaiskrijo oči in reče: »Ja, pa pejmo!« Po 14 signal je bil samo ob pravem vremenu, ob bile moje prošnje, včasih tudi po pravem dneh sva kupila karte, takrat sva povedala pravem času, na pravem mestu, za čisto čudežu, uslišane. otrokom. Bili so vznemirjeni, skupaj smo kratek čas … Vrnila sem se spremenjena, načrtovali, kako se bodo starejši štirje srečna in trdno odločena, da se vrnem. Izpeljali ste svojo dolgoletno željo lahko vključili v najino delo. Otrokom je Čez tri leta, tik pred začetkom specializa- in na Madagaskar odpeljali tudi to našo skrivnost uspelo zadržati zase še cije, že kot mlada zdravnica, sem šla s pri- svojo družino. Z možem, ki je cele tri tedne. Posneli smo kratek filmček jateljico instrumentarko ponovno nazaj. zobozdravnik in oralni kirurg, ter in ga sorodnikom predvajali na rojstnem V tem vmesnem času je misijonar Janez šestimi otroki ste odšli na misijon dnevu enega od otrok – vsi so mislili, da Krmelj sredi ničesar zgradil bolnišnico in porodnišnico. Delali sva zahtevno medici- Janeza Krmelja, ki je tako rekoč pričakujemo še enega dojenčka. Nihče si naju ni upal pregovarjati, da ne bi šli, ker no v težkih razmerah s hudo bolnimi, ki sredi ničesar. Kako je zvenel vajin so prihajali od vsepovsod. Takrat sem stro- prvi pogovor o tej nameri? Od kod so vedeli, kako odločena sva, da to spelje- va. Potem je bila vse samo stvar organiza- kovno zrasla, bila ponižna ob nevedenju in moč in pogum, da sta to izpeljala? cije, načrtovanja, dogovarjanja, logistike. neznanju in zagreta ter predana, da poma- Že tri leta načrtujeva celovito prenovo In stotih 'varovalk': kaj če … V tem sva pa gam po svojih najboljših močeh. Uspeh hiše, v kateri stanujemo. Vsi vemo, kakšen res izjemno dobra. zdravljenja je bil večkrat odvisen od naji- stres je to, sploh če moraš za nekaj mese- ne iznajdljivosti in praktičnosti. Hvaležna cev izseliti veliko družino in hišo popol- Povedali ste, da se ljudje, ki ste jih sem bila, da sem bila odlična študentka. noma izprazniti. Računala sva, da bo pre- srečevali na misijonu Ampitafa, Naša letošnja družinska izkušnja je bila nova potekala poleti 2024. Malo v hecu zelo dobro zavedajo, da je neprecenljiva. Mene je spet popolnoma sem možu predlagala, da se lahko z otroki izobrazba edina pot iz revščine, prevzela ljubezen do medicine! Delali 'umaknem' na Madagaskar, on pa 'v miru' smo ogromno, noč in dan, dan za dnem. prenavlja in nadzoruje dela na hiši. Potem in da so se vaši otroci naučili, kaj Brez počitka. Brez jamranja. Ves čas so z pa ni šlo po načrtih, menjala sva arhitek- pomeni dobrodelnost in razvijanje nama delali tudi otroci, spoznali so naji- ta, zato so načrti za prenovo zamujali in sočutja do drugih. Katero je vaše na poklica, bili so nama v nujno potrebno februarja 2024 nama je postalo jasno, da vodilo pri vzgoji otrok? Kako vam pomoč. Prav izživela sem svoj medicinski poleti ne bomo prenavljali. Istočasno je uspe uskladiti poslanstvo mame, adrenalin, akcijo, rojevanje, kirurgijo, ži- bil na letnem dopustu v Sloveniji misijo- žene in strokovnjakinje? vljenje ogrožajoča stanja ... Kot zdravnica nar Janez Krmelj, pri katerem sem bila že Vsi starši vzgajamo s srcem, zgledom, sem tu začutila svoje poslanstvo veliko dvakrat in s katerim smo vzdrževali redne dejanji in besedami. Včasih nam gre bo- močneje kot doma. Hvaležnost so nama stike. Z nasmehom mi je rekel, da bomo lje, včasih se tudi znajdemo v slepi ulici. ljudje vračali z objemom, stiskom rok, morali pohiteti z obiskom, dokler je on Tudi pri nas je tako. Ko sem že mislila, da ponižnim priklonom. Bilo je težko. Umi- še tam. Torej se je vse poklopilo. »Kaj pa, popolnoma obvladam sceno, se je začelo rali so nam otroci, tudi odrasli. Veliko če gremo za dva meseca skupaj delat na najstništvo! smo jih rešili. Vsako jutro sem prosila Madagaskar?« en večer čisto resno rečem Želim si, da bodo otroci zrasli v poštene, odgovorne in delavne osebe. Da bodo spoštljivi drug do drugega, do naju in do vseh ljudi. Da bodo ponižni in skromni. Da bodo ljubili Boga. Da bodo vedno ohranili otroško dušo, čudenje, veselje, vedoželjnost. Da bodo znali izbrati pra- ve življenjske sopotnike in sopotnice. Da bodo cenili domovino in rodbino. Da se zavedajo, da smo vsi ljudje enakovredni, čeprav ne živimo v enakih razmerah. Da delamo vsi za skupno dobro in za mir. Če je mož glava družine, jaz sem vrat, pljuča, srce in celo telo. Eden brez druge- ga težko preživiva. Še skregati se ne mo- reva, ker se sproti dogovarjava, kdo, kam in kdaj pelje naslednji dan otroke v šolo, kdo jih pobira, kdo razvaža na dejavnosti. On je specialist oralne kirurgije, zasebnik, 24 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Naš pogovor deloholik, uživa v svojem poklicu, obvla- da ga, veliko dela. Otroci ga spoštujejo, njegova beseda vedno zaleže, ko so otro- ci z njim sami doma, je vse pospravljeno, igrajo se mirno (dokaj), sploh fantje kot gobe pijejo njegovo tehnično znanje. On je moja desna in leva rama, ko potrebujem objem, pogovor, pomoč, mnenje. Rada se pogovarjava tudi o strokovnih stvareh in poklicnih dilemah. Brez podpore starih staršev bi verjetno težko zmogla. Oni so junaki v zakulisju! Izjemoma sem zaradi bolezni otrok vzela bolniški stalež – vedno mi je na pomoč z varstvom priskočila mami. Pomoči pri go- spodinjskih opravilih nimamo. Če bi en- je pomembno dvoje: 1. da človek če je notranja moč, energija, tvoj duh ve- krat na teden prišla pomočnica pospravit lahko živi dostojno življenje, je sel, pozitiven, neomajen, srečen, to sije iz stanovanje, nihče od otrok ne bi skrbel za nujno, da ima delo; 2. edina pot človeka, to se začuti, to se vidi! Tak človek red, tako pa imajo vsak svoje zadolžitve, ki iz revščine je izobrazba, zato se izžareva voljo in veselje do življenja, lju- jih (s pritoževanjem) tudi izpolnijo. Se pa morajo otroci šolati. Menite, da bezen do sočloveka in stvarstva. To je tudi s številom otrok eksponentno povečujejo drži to tudi za ljudi pri nas in v moja smer, moj cilj. kupi perila, hrane in umazane posode. Evropi? Tudi sama menim, da je šolanje privilegij Ali bi želeli še kaj sporočiti? Prihodnost je v medijih in ne nujno zlo. Da delo krepi človeka, je Če ne bi imela tako velike družine, bi predstavljena skoraj apokaliptično. stara resnica. In če pomislim, je zgodo- verjetno izpopolnila svoj poklic do višav. Kako vi gledate na to? Kaj porečete vinska dolžnost in življenjska naloga star- Mogoče se ne bi zadostila samo s strokov- o tem svojim otrokom? šev, da otroke izšolamo in pripeljemo do no popolnostjo v svetu izobilja in visoke Z otroki se veliko pogovarjamo o vsem. lastnega kruha. S tem se popolnoma stri- znanosti, ampak bi delovala kot zdravnica Največkrat v avtu in pri skupnih obedih. njam. Današnji razviti svet postaja vse bolj misijonarka po zgledu svete matere Tere- Najstnike zelo zanima aktualna politič- usmerjen v to, kako čim manj truda vlo- zije iz Kalkute med najbolj ubogimi po na in gospodarska problematika. Poročil žiti v šolo in delo in kako čim več denarja različnih krajih sveta. po televiziji ne gledamo, spremljamo pa zaslužiti ter ga porabiti za lasten užitek. Vem, da sem izbrala pravi poklic. Srečna novice po radiu in spletu. To ima svoje Nihče ne bi za dosego ciljev vložil truda, sem, da lahko živim zakon in materinstvo prednosti in slabosti – mogoče nam ka- vztrajnosti, trpljenja, bolečine. Ob tem v polni meri. Hvaležna sem, da imam kšna informacija uide in jo spregledamo, pa postajamo vse bolj duhovno revni, ne energijo in moč za vse troje! Vse to me obenem pa dnevno nismo izpostavljeni vidimo smisla, ne znamo razvijati pravih vsakodnevno uči ponižnosti in potrpe- temu oblivu negativnih, zaskrbljujočih osebnih odnosov, smo depresivni in nega- žljivosti. svetovnih stanj, na katere kot posamezni- tivno nastrojeni, ciniki in večni 'jamrači'. Med specializacijo sem se naučila, da ki nimamo nobenega vpliva, spravljajo pa Razvita družba meni, da je naprednejša: »Ne da se« in »Ne znam« v kirurgiji ne nas v stresno stanje in skrbi. Mislim, da vedno višje, hitreje, močneje … Ob tem pa obstajata. Zato pogumno! Vse se da, če tako lažje ohranjam notranji mir in tr- spregleda nizke, počasne in šibkejše. Spra- se hoče! Bodite odprti za življenje, za dnost. Trudim se, da delam dobro v oko- šujem se, ali je to napredno … Toliko se otroke. V našem poklicu za ženske ni- lju, kjer delujem in bivam. Pomembno se lahko naučimo od najrevnejših! koli ni pravi čas za otroke. In obratno – mi zdi, da otroke vzgajamo v odgovorne vedno je pravi čas. Otroci nam spreme- in zavedne državljane, ki hodijo na volitve Na srečanju ste nam zaključni nijo pogled na bistvo življenja in v nas in glasujejo na referendumih. Dogajanja pozdrav povedali v malgaščini, ki vzbudijo srčne, hvaležne, potrpežljive in stvari, na katere nimamo vpliva, pa iz- v prevodu pomeni: »Duh ostaja in iznajdljive ljudi. Ljubezen do otrok in ročamo v Božje roke z molitvijo za mir in vedno mlad.« Kaj to pomeni vam? ljubezen do zdravniškega poklica se ne za modrost svetovnih politikov. To misel ima Pedro Opeka s kamenčki izključujeta, ker se ljubezen ne deli, lju- vtlakovano na tleh pred hišnim pragom. bezen se množi. Povedali ste, da ste bili en teden v Kako drži! On je živi dokaz, živi svetilnik, gosteh pri Pedru Opeki in ste bili da to drži! Telo se stara, pojavijo se gube, Dr. Eva Trpin Fortuna, hvala za priča življenju v skupnosti, kjer lasje osivijo, boli koleno in križ … ampak vse vaše odgovore. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 25 Biti vzgojitelj Adam, kam si se skril? Leon Kernel, univ. dipl. inž. gozdarstva, poučuje strokovno-teoretične predmete s področja gozdarstva na Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli Postojna ter na Višji strokovni šoli Postojna. saj je on novi bog. Temu morajo slediti vsi ljudje, ga po božje častiti, sicer jih čaka kazen. Kopiči bogastvo, kupuje prijatelje, ki pa postanejo zato njegovi sužnji denarja in oblasti. In ki komaj čakajo, da ga bodo nekoč nadomestili. Stopnjuje zgodbo Kaj- na in Abela, a brez razpleta. Kljub vsemu je zaradi tega še vedno nesrečen, saj ve, da je le lutka v rokah zla, da nima nobenega pravega prijatelja in da ga čaka ob koncu nelahka smrt. Seveda najprej poskrbi za to, da si bo v ži- vljenju nakopičil čim več bogastva, ki mu bo morda nadomeščalo prave prijatelje. Zato mora pahniti del sveta v pomanjka- nje, revščino in vojno. Potrošništvo naredi za novo religijo, ki njegovo prestrašeno in prazno srce polni z navideznim boga- stvom. Temu doda navidezno 'protireligi- Foto: Rebeka Hozjan jo' – naravovarstvo ... Tako lahko obide in ubije 'človekavarstvo'. Uzakoni pobijanje Bog je klical Adama v raju, ko sta se po ki je vanj položil edinstveno pot za nje- nerojenih in s tem 'nadgradi' Herodovo prepovedanem sadežu z Evo skrila. Adam govo zveličanje. Tak človek mora zato početje. je Bogu povedal, da se je zbal Božjega gla- ustvariti lasten raj na zemlji, saj v svoji Pod vprašaj mora postaviti vse človekove su in se skril, ker je bil nag. Potem je valil neveri dvomi, da mu Bog lahko sploh še korenine. Nato jih lahko postopno člove- krivdo za njun greh na Evo, Eva na kačo … kdaj odpusti. Meni, da je Bog kralj, ki ne ku in človeštvu poreže, da je upor člove- In tako vse do današnjih dni. Za kazen sta dovoli konkurence, zato se nehote pri- štva neučinkovit in kratkotrajen. Posto- morala zapustiti raj, da se ne bi polastila pravlja na lastno pogubo. V svojo uteho pno in sistematično zastruplja in uničuje družino, jezik, narod, državo, kulturo. Vse še drevesa življenja. V potu svojega obraza želi ustvariti svoj raj na zemlji, dokler to mu uspe, če človeku vzame njegovo in v bolečinah si še danes služita vsakda- ga smrt ne iztrga iz tega sveta. Za raj na vero, ki trdno povezuje človekove koreni- nji kruh, da bi si lahko spet zaslužila raj. zemlji pa kot samozvani bog potrebuje ne. Človeka za neposlušnost kaznuje tako, Evino krivdo je poravnala Marija, ko je svoje podložnike, ki jih naredi za stva- da mu pretrga stik s Presežnim. Tu nas izrekla Bogu svoj »Da« in tako spočela po ri, ki mu bodo omogočile ta raj in jih bo Jezus svari: »Ne bojte se tistih, ki umorijo Svetem Duhu in rodila Jezusa, ki nam je s lahko po uporabi zavrgel. Verjame 'priše- telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se svojim življenjem, oznanjevanjem, smrtjo petovalcu', da je bog na tej zemlji. Zato rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v in vstajenjem ponovno odprl vrata usmi- mu morajo vsi služiti, a on je diktator, ki peklenski dolini!« (Mt 10,28) ljenja v novi raj večnosti. naj bi za svoje ravnanje prejemal denar Človek temu 'novemu bogu' postane sred- A človek ni v polnosti sprejel ponujenega in slavo tega sveta. »Glejte, plačilo, ki ste stvo za uveljavljanje njegovega pojmova- odrešenja. Kljub posledicam Adamove ga utajili delavcem, kateri so poželi vaša nja svobode, ki sočloveka lahko po upo- krivde je skozi vso svojo zgodovino že- polja, kriči – in klici žanjcev so prišli do rabi tudi zavrže. Novi bog človeku pove, lel še vedno postati 'kakor Bog'. Vendar ušes Gospoda nad vojskami.« (Jak 5,4) da je to sedaj zelo moralno, saj sicer tak biti 'kakor Bog' je nemogoče, saj si tako 'Gospodar sveta' odreja, kaj je prav in kaj 'nemočen' človek trpi. Tako poseže človek, Boga – po nasvetu 'kače iz raja' – človek ni, kaj je dobro in kaj ni. Pove, da je resni- skupaj z 'vladarjem tega sveta', po drugem vzame za svojega tekmeca. Tako se zape- ca spremenljiva, prav tako sta spremenljivi drevesu iz raja: drevesu življenja. Določi, ljani človek še zavestno razide z Bogom, morala in etika – seveda po njegovi meri, kdo ima še pravico do življenja in kdo 26 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Biti vzgojitelj ne več. Skuša postati izključni gospodar 'Pomoč' pri smrti je samo 'posel' nakrade- to nerazumna in nesprejemljiva ugotovi- življenja drugih. Sam želi večno življenje nemu bogastvu, brez zavedanja človeških tev. A vendarle: človeku je z boleznijo in zase – vsaj za tisti čas, dokler ne pride pred korenin. Predstavlja način, kako uzakoniti trpljenjem dana milost, da lahko naredi sodbo, ki mu kljub uporu ne da miru. In 'uporabnega človeka'. Vsi ostali pa posta- temeljit obračun svojega življenja, porav- upa, da bo evtanazija morda tudi njemu jamo samo 'nujno zlo' v grabljenju dobič- na zamere, se pobota s prijatelji, se poslovi prinesla hitro smrt in izničenje. ka zaradi izkoriščanja drugih. Ostajamo od najbližjih, sprejme Božjo popotnico v A se moti. Hitra smrt ni hitra, saj tedaj nadležna motnja kratkovidnemu pogledu večnost in se vdano preda v naročje Bož- samo čas preneha teči linearno. Morda 'vladarja/-ev tega sveta'. Je vse to, kar je jega Usmiljenja in Ljubezni. mu bo ob lastnem umiranju v Božjem tako načrtovano, namenjeno samo elitne- Sme človek življenje in smrt brez posledic usmiljenju še dana milost, da se v tem mu ostanku človeštva z navideznim vla- vzeti v svoje roke? Sme tudi o življenju in 'medčasu' do večnosti, ko se mu življenje darjem 'umetne inteligence'? Se iz zgodo- smrti drugih odločati – kakor da bi bil on in vrednotenje njegovih zemeljskih dejanj vine nismo ničesar naučili? Res mislimo, sam bog? in odnosov razgrneta brez oklepajev, od- da smo 'edini gospodarji' zgodovine in da Adam! Kje si? Kam si se skril? loči za življenje in ne za večno trpljenje po bomo to tudi ostali? »Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti smrti. Trpljenje na tem svetu je namreč Jezus nam naroča: »Jaz sem trta, vi mla- vam: predložil sem ti življenje in smrt, bla- nujno za naše zveličanje. dike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta goslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, Pomoč pri samomoru, evtanazija, je na- rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete da boš živel ti in tvoj zarod.« (5 Mz 30,19) mreč samo navidezna, vsiljena, instantna storiti ničesar.« (Jn 15,5) »Ne bojte se!« nam naroča Jezus. Kajti rešitev za okolico trpečega človeka, ki si Ob koncu 19. stoletja je slavinski župnik strah je nasprotje ljubezni. zakriva oči pred trpljenjem, minljivostjo Janez Sajovic zapisal v svoj osebni dnev- »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je in smrtjo. Nima pa vloge osmislitve trplje- nik, ko je obiskal umirajočega: »Dana mu ljubezen.« (1 Jn 4,8) nja trpečega človeka, ob katerem bi se lah- je bila milost dolge bolezni.« Za današnji Jezus nas opogumlja: »In glejte: jaz sem z ko spremljajoči učili živeti polno življenje. čas, ki mu manjka 'življenjskega smisla', je vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) Foto: Matej Hozjan Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 27 Biti vzgojitelj Motnje vedenja in temperamenti Katarina Jensterle Nečimer, prof. športne vzgoje, waldorfska pedagoginja, spec. ped. dok., je zaposlena na Centru IRIS, Ljubljana. V šolah se srečujemo z otroki različnih temperamentov. Temperament ima mo pošteni v identificiranju svojih lastnih posebno vlogo pri tem, kako bo otrok upošteval pravila in kakšne bodo nagnjenj. Najboljši način spoznavanja posledice. svojega temperamenta je, da se vprašamo: Kakšni zagotovo nismo? Seveda imamo v Razlika med karakterjem in lahko vodi k določenim odzivom, vendar sebi vse štiri temperamente, toda običajno prevladata eden ali dva. Če se nekaj časa temperamentom naš karakter določa, kako te odzive obvla- dujemo in kako se v določenih okoliščinah opazujemo, zaznamo, da en temperament Karakter in temperament sta tesno pove- pride v ospredje. Druga naloga, ki jo mora- odločimo ravnati. zana pojma, vendar imata različne kore- mo vaditi, je, da odložimo predsodke. Na- nine in vpliv na naše vedenje ter odzive v učimo se poslušati in opazovati otrokovo različnih situacijah. Čeprav oba oblikujeta Štirje temperamenti vedenje, ne da bi ga sodili. našo osebnost, je ključna razlika v tem, da Otroke lahko razdelimo v štiri osnovne V nadaljevanju sledi opis temperamentov, je temperament prirojen, medtem ko se temperamente. Če jih poznamo, nam je kot se kažejo v šoli. Najbolje jih lahko defi- karakter oblikuje skozi izkušnje, okolje in to lahko v veliko pomoč, da razvijemo ra- niramo športni pedagogi, v telovadnici, pri vzgojo. zumevanje in empatijo do posameznega igranju različnih iger. Temperament je torej tisto, kar nam je otroka. Prvi in najpomembnejši korak, ki dano ob rojstvu, medtem ko karakter zgra- ga mora narediti učitelj, je objektivno de- Kolerični temperament dimo skozi življenje. Temperament nas finirati svoj lastni temperament. Biti mora- Otroci s koleričnim temperamentom vidi- jo pravila kot omejujoče meje, omejevanje svojih pravic. So ekstravertirani in domi- nantni. Njihov govor je premišljen in em- patičen. Igre vidijo kot osebni izziv, ki jim daje možnost za zmago. Velikokrat imajo nemirno naravo. Že pred razlago pravil igre delujejo neučakano. Pogosto kršijo pravila, ker so jih pozabili ali pa jih preprosto niso poslušali. Za lastne napake krivijo druge. So prepričani sami vase in neuvidevni. Ker imajo močan občutek ponosa, moramo biti zelo pazljivi, kako ravnamo v sporih. Z nji- mi se pogovarjajmo mirno ali pa počakaj- mo s pogovorom, dokler se ne umirijo. Če boste vztrajali pri pogovoru tukaj in zdaj, boste še okrepili njihovo kolerično obna- šanje. Postali bodo bolj predrzni. Bodite pazljivi s kritiko, še posebej pred drugimi. Poudarite njihova dobra dejanja, posebej tista, ki zahtevajo pogum. Poudarite nji- hovo sposobnost vodenja. Če se umaknejo in bojkotirajo igro, jim lahko rečete, da so zelo pomembni igralci, da jih potrebujete v igri. Edina pot, da tak otrok ne zablokira in Foto: BS se ne upre, je ta, da poskrbite, da ne izgubi ponosa in ostane pomemben člen igre. 28 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Biti vzgojitelj Če pa se odločite, da bo zaradi kolerične- je: Za vsako stvar mesto in mesto za vsa- mu učitelji moramo dati vedeti, da ga ne ga ravnanja izločen iz igre, mu to povejte ko stvar. Redko kršijo pravila, če pa jih, to obsojamo zaradi dejanj, ki jih je storil, in enkrat in odločno, vaša odločitev pa naj bo priznajo in bodo sprejeli posledice. Če se da bi mu radi pomagali rešiti težavo. Samo dokončna. Lahko ga izzovete tako, da mu ne strinjajo, bodo zavrnili vsako kazen in tako se mu lahko približamo. Melanholiki rečete, da je bil izločen iz igre zato, ker ji ni trmasto vztrajali, da niso naredili ničesar se zelo težko vključijo v igro, tudi če si to dorasel, zato boste poiskali zamenjavo zanj. narobe. Ostajajo trdno pri svojem, ne gle- želijo. Zadržuje jih predstava o tem, da se Kolerik vas bo silil, da spremenite svojo de na to, kakšnega pritiska so deležni. To bodo poškodovali, da jih bodo žalili, se jim odločitev. Če želite pridobiti njegovo spo- so otroci, ki se le redko pritožujejo, se pa posmehovali. Včasih govorijo s presledki in štovanje, ne spreminjajte svoje odločitve! ostro odzovejo, kadar kdo krši pravila in opazujejo ljudi, kako reagirajo, kaj si misli- tega ne prizna. Navadno imajo počasne, jo o njih. Imajo nizek prag bolečine. Obču- Sangvinični temperament toda dobro definirane geste. So logični, tijo jo vsakič, ko se kdo zaleti vanje ali ko prijazni, toda nekoliko umaknjeni. Pri padejo. Radi imajo samostojne dejavnosti, Otroci s sangviničnim temperamentom pravil v resnici ne kršijo namenoma, tem- igri, ki jih zanima, bodo dobri soigralci. kot so branje, ročna dela in dolgi sprehodi več jih preprosto ne upoštevajo. Zdi se jim, Če igro dobro poznajo, se bodo celo javili v naravo, kjer se posvetijo vsakemu detajlu. da pravila veljajo predvsem za tiste, ki jih za vodjo. So strategi, zmožni narediti do- Imajo dober spomin in močno vez s pre- po njihovem mnenju potrebujejo – sami se bro izdelane načrte, če jim damo čas. Če teklostjo. Melanholika potolažimo tako, raje gibljejo svobodno in se ne zadržujejo jim predlagamo, česar nočejo, raje molčijo da z njim sočustvujemo. Če ga vidimo, da dolgo na istem mestu. Njihova prijateljstva in so nekooperativni, kot da se odkrito ne tekmo spremlja od strani, je najbolje, da so pogosto prehodna in spremenljiva, a so bi strinjali. Otrok, ki je bil prej predvidljiv, mu rečemo: »Joj, kako se je težko vključiti hkrati zelo pozorni na dogajanje okoli sebe. lahko nenadoma izrazi svojo jezo na način, v to igro.« Melanholiku je torej pomemb- Obtožbe o kršenju pravil jih praviloma ne ki se zdi pretiran, in se ne umiri zlahka. Če no pokazati razumevanje. Sočustvujemo prizadenejo močno in zaradi tega se redko ga pozorno opazujemo, lahko zaznamo z njegovimi preteklimi dogodki in s stra- zapletajo v prepire. Pogosto delujejo, kot zgodnje znake njegovega čustvenega iz- hom pred prihodnostjo. Pokažimo pa mu, da sprejemajo povedano, a ko drugi otro- bruha – postane manj strpen, včasih celo da ob razumevanju njegovih čustev hkrati ci menijo, da so razrešili nastalo situacijo, napadalen. Pomembno je, da ohranimo ponujamo varno roko, ki obvlada trenutno sangviniki hitro spet kršijo pravila. Takšno potrpežljivost in ga mirno vprašamo, kaj ga situacijo. vedenje lahko druge otroke močno razjezi. moti. V primeru, da »se dolgočasi«, imamo V takih primerih imamo dve možnosti: da vso pravico ukrepati tako, da ga za določen Učitelj deluje s svojim jih izključimo iz igre ali pa da toleriramo čas umaknemo iz aktivnosti, na primer temperamentom njihovo šarmantno, a nepredvidljivo vede- tako, da ga posedemo na klop, kjer ne sme nje. Ključno je, da ostanemo mirni in se ne početi ničesar. Morda bo sprva v tem celo Razumevanje lastnega temperamenta je užival, a z vztrajnostjo mu damo vedeti, da ključnega pomena za uspešno pedagoško odzivamo čustveno, saj sangvinični otroci zelo dobro obvladajo svoje vedenje, vendar zanj trenutno nimamo nalog, ker jih sam delo. Učitelj, ki prepoznava in reflektira noče sprejeti. svoj temperament, lahko bolj zavestno ob- pa se slabo počutijo, ko se morajo soočiti s posledicami svojih dejanj. Šele ko sam izrazi željo, da bi spet sodelo- vladuje svoje odzive ter ustrezneje usmerja Pri soočanju s posledicami so najbolj val, ga ponovno vključimo. Gre za proces, dinamiko v razredu. Sangvinična nagnje- v katerem se otrok uči sprejemljivega vede- nost k nepovezanosti, melanholična obču- učinkoviti pristopi, ki vključujejo druge otroke. Sangvinika lahko povabimo, naj nja in razvija razumevanje posledic svojih tljivost, kolerična impulzivnost ali flegma- dejanj. tična pasivnost – vse te lastnosti oblikujejo prisluhne, kako njegovo vedenje vpliva na način, kako učitelj komunicira z učenci in druge – tako pozitivno kot negativno. Če upravlja učni proces. Zavedanje teh notra- želimo doseči spremembo, moramo ukre- Melanholični temperament njih vzgibov učitelju omogoča, da se odziva pati takoj, saj sangvinik hitro preusmeri Melanholika vodi v konflikt zanimanje za bolj premišljeno, s čimer ustvarja varno in pozornost in se že ukvarja z novo situacijo, samega sebe. Tako so zatopljeni vase, da spodbudno učno okolje. Otroci instinktiv- medtem ko je prejšnjo pozabil. ne morejo videti, kako se počutijo drugi no spoštujejo odrasle, ki znajo uravnavati Pomembno je, da ga spodbudimo k soču- igralci. Vsak prepir vidijo kot ranljiv na- svoje vedenje in se soočati s svojimi šib- tju – recimo mu, naj se poskusi postaviti pad nase. Otroka, ki ga izziva, lahko me- kostmi na konstruktiven način. Ključ do v kožo drugega. Lahko tudi izrazimo, da lanholik napade z osebnimi žaljivkami, ne uspeha torej ni le v poznavanju otrokovega nam bo naredil osebno uslugo, če bo situ- zmore pa se spomniti, zakaj se je prepir za- značaja, temveč tudi v poglobljenem vpo- acijo popravil. S pravim pristopom lahko čel (npr. je kršil pravila). Zelo je prizadet, gledu v lastno naravo – le tako lahko učitelj pri sangviničnem otroku vzbudimo obču- če je kdo do njega sarkastičen, sam pa se vzpostavi avtentičen stik z učenci in ustva- tek odgovornosti in ga spodbudimo k bolj zlahka posmehuje s sarkazmom ter strelja ri temelje za učinkovito in harmonično upoštevajočemu vedenju. trdosrčne in destruktivne komentarje na vzgojno-izobraževalno okolje. kogarkoli, ki gre mimo. Tako postane od- Flegmatični temperament prta tarča za zbadanje in izvajanje nasilja. Opomba • Več o tej temi lahko preberete v: Payne, Kim John (1998): Ga- Flegmatiki ljubijo pravila. Njihov moto Čeprav povzroča bolečino sebi in drugim, mes Children Play. Hawthorn Press. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 29 Vzgojni načrt Pametni telefoni in otroštvo Zaščita otrok pred digitalno škodo Octavian M. Machidon, dr. znanosti iz elektrotehnike in telekomunikacij ter diplomirani preverjanju starosti uporabnikov (Rit- teolog, je docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. chie, 2024). Hkrati organizacije, kot je UNESCO, že od V prejšnjem članku smo raziskali nevarnosti, ki jih predstavljajo družbena leta 2023 pozivajo h globalni prepovedi pa- omrežja in njihovi algoritmi priporočil, ki temeljijo na umetni inteligenci. metnih telefonov v šolah. Opozarjajo, da Ti algoritmi manipulirajo z mladimi uporabniki, da srkajo vsebine, ki lahko njihova vsesplošna uporaba škodi učenju, vodijo v nezadovoljstvo s telesno podobo, tesnobo in zasvojenost. Vendar pa povečuje motnje zbranosti in spodbuja druž- beno izolacijo (UNESCO, 2023). Ti premiki se težava začne že pred stikom z družbenimi omrežji. Ključno vprašanje, ki v politiki kažejo na naraščajoče zavedanje o si ga moramo zastaviti, je: Ali bi otroci sploh morali imeti pametne telefone? dolgoročnih tveganjih, povezanih z zgodnjo uporabo pametnih telefonov. Takega pogo- Danes pametni telefoni niso zgolj orodje za v šolah, saj je postalo jasno, da neomejena vora še pred desetletjem skoraj ni bilo. komunikacijo, temveč močno vplivajo na uporaba ni le motnja pri učenju, temveč tudi otroštvo, socialne odnose in duševno zdrav- neposredna grožnja otrokovemu počutju (Chadwick, 2024). Kriza duševnega zdravja, je. Vse več raziskovalcev, pedagogov in obli- kovalcev politik opozarja na nepričakovane • Francija je bila ena prvih držav, ki je povezana s pametnimi telefoni posledice, ki jih prinaša neomejen dostop ukrepala, saj je že leta 2018 prepovedala Zakaj se te spremembe dogajajo prav zdaj? otrok do teh naprav. Razprava o uporabi uporabo pametnih telefonov v osnovnih Odgovor leži v osupljivih empiričnih doka- pametnih telefonov pri otrocih in mlado- in srednjih šolah. Leta 2024 je to pre- zih, ki povezujejo zgodnjo izpostavljenost stnikih ni več zgolj dilema staršev – postaja poved razširila na več javnih prostorov, pametnim telefonom s strmim porastom globalno politično vprašanje. kjer se zadržujejo otroci. anksioznosti, depresije in socialne izolacije V tem članku bomo raziskali naraščajoče • Nizozemska je sledila s celovito nacio- pri mladih (Rausch in Haidt, 2024). svetovno gibanje za omejitev dostopa otrok nalno prepovedjo uporabe telefonov v Knjiga Jonathana Haidta The Anxious Ge- do pametnih telefonov, razloge za to spre- šolah, pri čemer se sklicuje na številne neration (2024) prinaša alarmantne podat- membo in nujnost skupnega ukrepanja za dokaze o negativnih vplivih na učenje in ke, ki kažejo na drastičen upad duševnega zaščito mladih. Proučili bomo empirične duševno zdravje. zdravja otrok in mladostnikov, ki se je začel podatke, ki povezujejo zgodnjo uporabo pa- • Združeno kraljestvo uvaja ukrepe za v zgodnjih 2010-ih, prav v času, ko so pa- metnih telefonov s krizo duševnega zdravja šole brez telefonov, pri čemer starši in metni telefoni in družbena omrežja postali mladih, ter predstavili delo Jonathana Haid- vlada vse bolj podpirajo zamisel o ome- splošno dostopni mladim uporabnikom ta The Anxious Generation, ki ponuja jasne jevanju dostopa do digitalnih naprav do (Haidt, 2024). Njegova raziskava trdi, da smernice za zaščito otrok. Na koncu bomo poznejših let mladostništva. se je otroštvo temeljito spremenilo: iz sveta obravnavali konkretne ukrepe, ki jih lahko • V Združenih državah Amerike se poja- igre, resničnih interakcij in svobodne igre sprejmejo družine, šole in oblikovalci politik, vlja val pobud na ravni posameznih zve- se je preselilo v zaslonski svet, kar je pov- da otroštvo osvobodijo digitalnega primeža znih držav, katerih cilj je omejiti dostop zročilo resne razvojne posledice. pametnih telefonov. do pametnih telefonov v šolah. Do konca Otroštvo je bilo stoletja zaznamovano z ne- leta 2025 naj bi več zveznih držav uvedlo strukturirano igro na prostem, osebnimi Globalno prebujenje politiko popolne prepovedi telefonov v prijateljstvi in reševanjem težav v resničnem šolskih prostorih, medtem ko si zakono- življenju. Te izkušnje so bile ključne za razvoj Dolga leta so se starši in pedagogi spraše- dajalci prav tako želijo strožje starostne odpornosti, čustvene pismenosti (smiselne vali, kakšen vpliv imajo pametni telefoni na omejitve na družbenih omrežjih. čustvene odzivnosti) in socialnih veščin. otroke. Zdaj, v letih 2024 in 2025, smo priča • Avstralija je sprejela enega najdrznejših Toda v manj kot desetletju je bil ta model globalnemu prebujenju – prehodu od skrbi ukrepov in uvedla nacionalno prepoved otroštva praktično izbrisan in nadomeščen h konkretnemu ukrepanju. Države po vsem dostopa do družbenih omrežij za otroke, z digitalnimi odnosi. Namesto plezanja po svetu sprejemajo odločne ukrepe za regula- mlajše od 16 let, hkrati pa je tehnološka drevesih, vožnje s kolesom in soočanja s cijo dostopa do pametnih telefonov, zlasti podjetja pravno zavezala k doslednemu konflikti iz oči v oči otroci danes preživlja- 30 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Vzgojni načrt jo čas z brskanjem po družbenih omrežjih, • Več svobodne igre in časa na prostem. problema in sprejemajo ukrepe za zamikanje igranjem spletnih iger in pošiljanjem sporo- Starši bi morali spodbujati otroke, da zgodnje izpostavljenosti pametnim telefo- čil namesto pristnega pogovora. preživijo več časa na svežem zraku, ima- nom, da bi ustvarile bolj zdravo otroštvo. Posledice so katastrofalne: jo več osebne interakcije in se nestruktu- Vendar pa resnične spremembe ne bodo • Strm porast anksioznosti in depresi- rirano igrajo. To je ključno za socialni in prišle same od sebe. Potrebno je sodelovanje je. Raziskave kažejo, da več kot otroci čustveni razvoj otrok. staršev, šol in oblikovalcev politik. Ni dovolj, uporabljajo pametne telefone, višja je Čeprav te smernice ponujajo jasen načrt, da se le nekaj družin odloči za omejitev upo- stopnja anksioznosti in depresije, še po- je njihov uspeh odvisen od skupnega delo- rabe pametnih telefonov. Potrebujemo ko- sebej pri najstnicah. vanja. Starši, učitelji in oblikovalci politik se lektivno gibanje, da otroci ne bodo imeli več • Kronično pomanjkanje spanca. Pametni morajo povezati, da bi te spremembe resnič- občutka, da so 'edini brez telefona', ampak da telefoni v spalnicah so povzročili veliko no zaživele. Velik izziv je v tem, da se mnogi je to normalno in prav. pomanjkanje spanja, kar še dodatno po- starši počutijo ujete v družbeni pritisk. Ko Z ozaveščanjem, zagovarjanjem šol brez te- slabšuje duševno zdravje. otrok reče: »Jaz sem edini v razredu brez pa- lefonov in odlašanjem dostopa do pametnih • Socialna izolacija. Namesto pristnih metnega telefona,« je izjemno težko upreti se telefonov in družbenih omrežij lahko po- druženj mladi komunicirajo predvsem navadi in sprejeti drugačno odločitev. novno vzpostavimo otroštvo, ki bo temeljilo preko zaslonov, kar vodi v osamljenost Zato sta družbena ozaveščenost in politično na resničnih izkušnjah, ne na digitalnih za- in slabšo sposobnost reševanja socialnih ukrepanje ključnega pomena. Če več staršev, slonih. Cilj ni zavrnitev tehnologije, temveč situacij v resničnem svetu. šol in državnih ustanov hkrati sprejme po- zagotavljanje, da služi otrokovemu razvoju, • Slabša zbranost in težave v šoli. Neneh- dobne ukrepe, bo lažje postaviti zdrave digi- namesto da ga nadomešča ali celo ogroža. ne motnje, kot so obvestila, aplikacije in talne meje, ne da bi se posamezne družine Postavljeni smo pred odločitev in ta korak družbena omrežja, otežujejo učenje in počutile izolirane. Gibanja, kot sta Wait Until moramo storiti sami. Bomo dopustili, da osredotočenost pri otrocih in mlado- 8th (Počakaj do osmega razreda) in OK to pametni telefoni še naprej preoblikujejo stnikih. Delay (V redu je počakati), že pridobivajo otroštvo brez nadzora, ali pa bomo ukrepali Haidt (2024) poudarja, da ta sprememba ni priljubljenost v ZDA in drugod, saj pomaga- in otrokom zagotovili pristne izkušnje, ki jih bila zavestna izbira staršev ali družbe, temveč jo staršem, da se združijo v kolektivni odlo- resnično potrebujejo? nenadzorovan eksperiment, ki ga je sprožil čitvi in tako zmanjšajo pritisk, da bi morali Hkrati pa si moramo, ko se soočamo s po- hiter vzpon pametnih telefonov in družbenih otroci čim prej imeti telefone in družbena sledicami revolucije pametnih telefonov, omrežij. Za razliko od preteklih tehnoloških omrežja. postaviti naslednje pomembno vprašanje: sprememb se je ta zgodila prehitro, zato ni Slovenija potrebuje podobno gibanje, da Ali smo pripravljeni na naslednjo veliko di- bilo časa oceniti njene posledice – vse do zdaj. bi povečali ozaveščenost med družinami gitalno spremembo? Preteklo desetletje nas in šolami. Mnogi starši se bojijo socialne je naučilo, da je nevarno, nekritično spre- Ukrepi za zaščito otrok in izključenosti svojih otrok, če nimajo pame- jemati nove tehnologije, še posebej ko gre mladostnikov tnega telefona, medtem ko se šole spopadajo za otroke. Generativna umetna inteligenca s težavami zaradi motenj pri učenju in ne- (AI) prinaša nov izziv, ki bo lahko korenito Ker postajajo nevarnosti zgodnje upora- gativnih posledic za duševno zdravje zaradi preoblikoval otroštvo, izobraževanje in celo be pametnih telefonov vse bolj očitne, Jo- čezmerne uporabe naprav. Javna razprava, človeško ustvarjalnost. nathan Haidt (2024) predlaga štiri ključna ki bi jo vodile starševske skupine, učitelji in Zdaj imamo drugo priložnost. Izkušnje iz ob- pravila, ki lahko pomagajo otroštvo osvobo- oblikovalci politik, bi lahko pomagala spre- dobja pametnih telefonov in družbenih omre- diti digitalne prenasičenosti: meniti družbene norme in podprla starše pri žij lahko uporabimo pri naslednji digitalni re- • Brez pametnih telefonov pred srednjo šolo sprejemanju premišljenih skupnih odločitev. voluciji, še preden bo prepozno. O tem bomo (približno pri 14., 15. letu). Mlajši otroci Ko se celotne skupnosti odločijo za zamik razpravljali v naslednjem članku. naj imajo dostop le do preprostih telefo- dostopa do pametnih telefonov in družbe- nov za osnovno komunikacijo, pametne Viri nih omrežij, otroci ne bodo več imeli občut- • Chadwick, Lauren (2024): Which countries in Europe have ban- telefone pa bi morali dobiti, šele ko so do- ka, da so edini brez naprave, starši pa bodo ned or want to restrict smartphones in schools? Euronews, 29. volj zreli za njihovo odgovorno uporabo. 12. 2024. Pridobljeno 18. 2. 2025 s spletne strani: https://www. pod manjšim pritiskom. Tako bi lahko vzpo- euronews.com/next/2024/12/29/which-countries-in-europe- • Brez družbenih omrežij pred 16. letom. stavili zdravo digitalno kulturo, ki bo ščitila have-banned-or-want-to-restrict-smartphones-in-schools. Raziskave kažejo, da najstniki ne bi smeli • Haidt, Jonathan (2024): The anxious generation: How the great prihodnje generacije. rewiring of childhood is causing an epidemic of mental illness. biti izpostavljeni algoritmom družbenih Random House. omrežij, dokler niso čustveno in kogni- • Rausch, Zach; Haidt, Jonathan (2024): The Evidence: The Anxi- tivno dovolj zreli, da jih znajo ustrezno Poziv k skupnemu ukrepanju ous Generation and Adolescent Mental Health Trends. The Anxious Generation, 2. 3. 2024. Pridobljeno 18. 2. 2025 s spletne obvladati. Smo na prelomni točki. Dokazi so jasni. Ne- strani https://anxiousgeneration.com/research/the-evidence. • Šole brez telefonov. Šole bi morale biti omejen dostop otrok do pametnih telefonov • Ritchie, Hannah (2024): Australia approves social media ban on under-16s. BBC News, 29. 11. 2024. Pridobljeno 18. 2. 2025 s prostori učenja, socialne interakcije in ima uničujoče posledice za duševno zdravje, spletne strani: https://www.bbc.com/news/articles/c89vjj0lxx9o. resničnega povezovanja, ne pa digital- socialne veščine in splošno dobrobit. Po vsem • UNESCO (2023): Global Education Monitoring Report 2023: Technology in Education – A Tool on Whose Terms? Paris: UNE- nih motenj. svetu družbe končno spoznavajo resnost SCO. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 31 Vzgojni načrt Socialna povezanost Branka Borjanić je mag. prof. inkluzivne pedagogike. Socialno vključevanje in povezovanje omogoča ustrezna družbena praksa, Zrcaljenje in uglaševanje ki razvija empatične in povezovalne odnose med posamezniki. Ob tem Prvi korak k uresničitvi idej inkluzije in spreminja možgane in vpliva na dobro počutje vsakega posameznika. integracije so empatični odnosi. Empatija utre pot družabnosti, ljudje pa smo dru- Integracija in inkluzija integriteto. Inkluzija je v SSKJ pojasnjena žabna bitja. Empatija v sami osnovi zahteva V afriškem jeziku bantu beseda ubuntu po- kot »vključenost, vsebovanje«. V etimolo- našo pozornost. Ostrejša kot je naša pozor- meni, da oseba postane oseba samo preko škem smislu inkluzija pomeni le umesti- nost, lažje lahko začutimo notranje stanje drugih ljudi. Ne samo fizična prisotnost, tev/vključitev brez povezanosti, integracija druge osebe. Bolj kot smo zaskrbljeni, pod tudi mentalna podoba druge osebe lahko pa poleg vključenosti še povezanost. stresom, obrnjeni vase, težje in manj na- vpliva na stanje možganov, vedenje in od- Ko imamo v mislih socialno dimenzijo tančno se vživimo v druge. Ko se osredoto- nose. Na interakcijo med dvema posame- integracije in inkluzije, bi lahko rekli, da čimo na druge, se naš svet razširi, s tem pa znikoma močno vplivajo osebnost vsake prevladuje obratno prepričanje. Integracija se poveča tudi sposobnost za povezovanje osebe, zgodovina, stereotipi, družbene zahteva od ljudi, da se prilagodijo potre- ali sočutno dejanje (Goleman, 2010). sheme, slog navezanosti, pa tudi nenehno bam družbe, medtem ko koncept inkluzije Nevronska vezja se aktivirajo pri osebi, ki spreminjajoči se pritiski okolja (Hari in temelji na upoštevanju in vključevanju lju- izvaja dejanja, izraža čustva in doživlja ob- čutke, hkrati pa se aktivirajo tudi samodej- Kujala, 2009). di v družbo glede na njihove specifike, ob Koncept vključevanja v neko skupnost zah- tem da se družba prilagaja posamezniku no preko zrcalnega nevronskega sistema pri opazovalcu teh dejanj, čustev in ob- teva implementacijo konceptov integracije in mu nudi možnost za aktivno družbeno in inkluzije, ki se najpogosteje interpre- participacijo (Hozjan in Strle, 2012). čutkov. Tako osebno, povezano s telesom, izkustveno znanje nam omogoča namer- tirata kot promocija enakih možnosti za Ideje inkluzije nam dajejo pridih bivanja v vse člane družbe, ne glede na družbeno sožitju, čeprav se zdi, da je premalo izpo- no usklajevanje z drugimi. To pomeni, da razumemo dejanja, ki jih izvajajo drugi, okolje ali osebne okoliščine (Hozjan in stavljen ključni element takšnega sobiva- Strle, 2012). Besedi integracija in inkluzija nja – to je dvosmerni proces, ki omogoča ter čustva in občutke, ki jih doživljajo. Iz- menjava teh vsebin ob pomoči namernih izvirata iz latinščine (integrare, inclusio). Po povezovanje vseh članov znotraj družbe. odnosov z drugimi oziroma preko njiho- SSKJ integracija pomeni »povezovanje po- Zgolj možnost aktivne družbene participa- vih nevronskih podlag ustvarja namerno sameznih enot, delov v večjo celoto, zdru- cije ne pomeni nujno tudi socialnega po- uglasitev. Namerno uglaševanje pa s strje- ževanje«. Pomeni tudi komplementarnost, vezovanja. vanjem namenov drugih v opazovalčeve namene povzroči nenavaden občutek po- Foto: Matej Hozjan znavanja, ki ga dobimo, ko smo v odnosu z drugimi. S skupnim živčnim stanjem, re- aliziranim v dveh različnih telesih, ki kljub temu spoštujeta ista pravila, »objektivni drugi« postane »drugi jaz«. Ta mehanizem modeliranja se imenuje utelešena simulaci- ja. Kot pravi Gallese (2006), ne gre za to, da mi le vidimo dejanja, čustva in občut- ke. Vzporedno s čutnim opisom opaženih socialnih dražljajev, notranje predstavitve telesnih stanj, ki so povezana s temi dejanji, čustvi in občutki, pri opazovalcu izzovejo, kot da bi počel podobno dejanje ali doživel podobno čustvo ali občutek (prav tam). Uglasitev definiramo kot kinestetično in čustveno zaznavanje drugih. Ustvari se dvostranska izkušnja neprekinjenega ob- čutka povezanosti z zagotavljanjem vzaje- mnega afekta in/ali resonančnega odziva. 32 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Vzgojni načrt To je dvodelni proces, ki se začne z empa- Uporaba fMRI za snemanje možganske tijo – biti občutljiv na občutke in potrebe aktivnosti govorca in poslušalca med na- druge osebe; vključuje pa tudi sporočanje ravno besedno komunikacijo pokaže, da so te občutljivosti drugi osebi (Erksine, 1998). med uspešno komunikacijo možgani go- Siegel (2009) pravi, da ko se uglasimo z vorcev in poslušalcev pokazali skupne, ča- drugimi, dovolimo, da se naše notranje sovno povezane odzivne vzorce. Obsežnej- stanje spremeni in odzvanja z notranjim še nevronsko povezovanje pri govorcu in svetom drugega. Ta resonanca je v središču poslušalcu vodi do uspešnejše komunika- pomembnega občutka, da smo občuteni, cije. Zanimivo je, da ta povezava izgine, ko kar se zgodi v tesnih odnosih. Otroci po- udeleženci ne komunicirajo (Stephens idr., trebujejo uglaševanje, da se počutijo varne 2010, v Praszkier, 2016). Med socialno in- in se dobro razvijajo. Pravzaprav vse življe- terakcijo oba udeleženca spreminjata svoja nje potrebujemo uglaševanje, da se počuti- dejanja v odziv na nenehno spreminjajoča mo blizu in povezani. se dejanja partnerja. Ta neprekinjena med- Uglasitev je sposobnost, da sinhroniziramo sebojna prilagoditev povzroči interakcijsko svoj živčni sistem z živčnim sistemom dru- sinhronizacijo, ki jo doprineseta oba člana. ge osebe. Otroci se tega naučijo, ko zaradi Sinhrono delovanje z drugimi okrepi soci- nelagodja jočejo in jih mati dvigne, nato pa alno povezanost v skupini in izboljša med- se počutijo pomirjeno. Njihov srčni utrip sebojno sodelovanje. Tisti, ki so sinhroni- čuti mirnost srčnega utripa matere in oba zirani z nami, so si ne samo bolj podobni, živčna sistema se začneta sinhronizirati. ampak izzovejo tudi več našega sočutja in Pri zlorabi in zanemarjanju se to nikoli ne altruističnega vedenja. Člani skupine, ki zgodi. Otrok se ne počuti usklajeno in var- so izkusili pozitivno čustveno okužbo, so no, možgani pa se zatekajo k delovanju iz izboljšali sodelovanje, imeli manj konflik- stanja boja, bega ali zamrznitve. Velik del tov in se uspešneje spopadli z nalogami. škode, ki jo povzročita zloraba in zanemar- Sinhronizacija v skupini tako poveča iden- janje zlasti v zgodnjem življenju, pomeni tifikacijo, sodelovanje in povezanost. Po škodo tudi za delovanje možganov in člo- Sternovi (2004, v prav tam) teoriji social- vekovo sposobnost zaupanja. Ko je ugla- nih zrcal »ni zrcal v umu, če ni zrcal v druž- šenost poškodovana, je poškodovana tudi bi«. Socialna empatija se ne osredotoča na Foto: Peter Prebil sposobnost navezovanja. Navezanost je posameznike, ampak na odnos med njimi. varna vez in pomanjkanje zgodnje uglasi- Upošteva mrežo vezi in povezav med su- bujemo celo življenje in na čemer bi mo- tve vodi do odraslih, ki ne zaupajo naveza- bjekti v skupini. nosti, ne zaupajo odnosu (Cox, 2018). Ljudje ali skupine, ki so sinhronizirani, rala sloneti vsa prizadevanja za ustvarjanje bolje nastopajo in komunicirajo. Ta proces inkluzivne družbe, družbe z vključenimi Sinhronizacija možganov omogočajo zrcalni nevroni, ki zagotavlja- in predvsem med seboj povezanimi posa- jo utelešeno simulacijo opazovanih dejanj mezniki. V kontekstu povezovanja možganov lahko osebe, kar vodi do povezovanja možganov Literatura sinhronizacijo opredelimo kot usklajevanje z možgani ter sinhronizacijo komunikacije • Cox, Robert (2018): Attunment, Attachment and Connection. možganov, da delujejo skladno in pravo- in družbenega vedenja. Težave na podro- Pridobljeno 1. 10. 2024 s spletne strani: https://thriveglobal. com/stories/attunement-attachment-connection/. časno. Živčni procesi v enih možganih so čju socialnih spretnosti nakazujejo motnje • Erksine, Richard Gordon (1998): Attunement and involve- povezani z živčnimi procesi v drugih mo- v procesih uglaševanja in sinhronizacije. ment: therapeutic responses to relational needs. International žganih preko prenosa signalov iz okolja. Journal of Psychotherapy, 3, str. 3. Analiza ritma v odnosu otrok in staršev • Gallese Vittorio (2006): Mirror neurons and intentional at- Utelešena simulacija lahko privede do si- je lahko orodje za zgodnje napovedovanje tunement: Commentary on olds. Journal of the American tuacije, ko se oboji možgani uglasijo med Psychoanalytic Association, 54 (1), str. 47–57. različnih motenj in oblikovanje ustreznih • Goleman, Daniel (2010): Socialna inteligenca. Nova veda o od- seboj (Praszkier, 2016). terapevtskih postopkov. Trevarthen in Da- nosih med ljudmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Eden od prenosnikov tega uglaševanja je niel (2005, v prav tam) sta ugotovila, da je • Hari Riitta; Kujala, Miiamaaria V. (2009): Brain basis of hu- man social interaction: from concepts to brain imaging. Physi- jezik. Odkrili so, da povezave med možga- asinhroni ritem pri staršu – otroku lahko ol Rev., 89 (2), str. 453–79. ni ne omogočajo toliko vsebina, besede in napovednik nekaterih motenj, kot so npr. • Hozjan, Dejan; Strle, Marko (2012): Inkluzija v sodobni šoli. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno slovnica, temveč predvsem ritem komuni- avtizem ali Rettov sindrom. središče, Univerzitetna založba Annales. kacije. Sinhronizacija procesov v možganih Vključenost in povezanost v družbi ni • Praszkier, Ryszard (2016): Empathy, mirror neurons and je možna tudi s kretnjami rok in obraznimi odvisna le od zunanjih, organizacijskih SYNC. Mind & Society, 15 (1), str. 1–25. • Siegel, Daniel J. (2009): Mindful Awareness, Mindsight, and izrazi (prav tam). pogojev, ampak tudi od notranjih dejav- Neural Integration. The Humanistic psychologist, 37, str. Sodelovanje med nevronskimi mrežami nikov. Učinkovita uglasitev z drugimi daje 137–158. • Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Pridobljeno 1. 9. je oblikovano v določeni, sinhroni obliki. občutek varnosti in povezanosti, kar potre- 2024 s spletne strani: https://fran.si. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 33 Vzgojni načrt Beseda zdravi ali … Urška Končan, dipl. sociologinja, je strokovna sodelavka v hiši Ljubhospic. Medsebojni odnosi so temelj našega bivanja. Od rojstva naprej se povezujemo z drugimi, vstopamo v odnose, se učimo ljubezni, sprejemanja in zaupanja. Odnosi nas oblikujejo, nam dajejo občutek varnosti in pripadnosti, so naš vir veselja in pogosto tudi bolečine. In čeprav so odnosi zahtevni, so najpomembnejši v življenju. Ali ste že slišali za izraz 'bucket list' ali mestu seznama pa bi bila zapisana želja po nam zapolnjevali dneve. Kar naenkrat po slovensko 'seznam stvari, ki jih želim lepih odnosih z našimi najbližjimi? Želja smo soočeni s končnostjo. Z jutri, ki ga storiti, preden umrem'? V svetu postaja to po razumevanju in sprejemanju drug dru- morda ne bo. Ironija je ravno v tem, da precej pomembna stvar, saj ljudje vedno gega kljub različnosti? ob koncu življenja še najmanj govorimo bolj stremimo k temu, da bi pred smrtjo V hiši Ljubhospic smo vedno znova pri- o končnosti, temveč predvsem o življe- izkoristili življenje do polnosti. ča prepletanju odnosov. Ko se človek nju. Obujamo spomine, lepe in težke. Polnost življenja si vsak predstavlja dru- približuje koncu svojega življenja, se Predvsem pa se misel ustavi na ljudeh, ki gače. Nekdo želi prepotovati svet, drugi njihov pomen še posebej izostri. Kot da jih imamo radi, a morda (pre)večkrat ni- osvojiti vrhove gora, spet tretji preizkusiti bi življenje dobilo pomen, šele ko se bli- smo ravnali prav v odnosu do njih. svoj pogum v adrenalinskih izzivih – ko- ža koncu … Odpadejo vsa mašila in na V Svetem pismu, v poglavju Pregovori, so nec koncev se le enkrat živi. Na katerem videz pomembni zunanji dogodki, ki so zapisane besede: »Jezik modrih pa ozdra- Foto: Benedikt Lavrih 34 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Vzgojni načrt vlja rane.« V zadnjih trenutkih življenja pogosto ni več možnosti za dolge pogo- vore in analize, ampak kratke in bistvene besede, kot so hvala, oprosti, odpuščam ti, ne gojim zamer, sedaj bolje razumem, rad/-a te imam … A ravno v teh pomen- ljivih izrazih umirajoči in svojci najdejo zdravilo za notranje rane, ki so nastale v življenju. Kot psihosocialna delavka se srečujem z veliko ljudmi. Nekatere zgodbe sežejo globoko in zaznamujejo življenje. Vsak človek ima svojo pot. Vedno znova sem presenečena, koliko preizkušenj lahko človek preživi in še vedno ohranja dosto- janstvo in spoštovanje do vsakega. Včasih dolgo traja, da svojci in umirajoči zmore- jo iskreno spregovoriti o težkih dogodkih življenja. Večja kot je ranjenost, težje se je odpreti in soočiti. Za vedno mi bo ostal v srcu spomin na gospo z resnično težko zgodbo. Že od samega otroštva ji življenje ni prizanaša- lo. Odraščala je v družini, kjer ni imela zdravih temeljev za vzpostavitev najbolj pristnih odnosov s starši. Poročila se je mlada, saj je želela pobegniti od nezdravih vzorcev in začeti znova. A kaj, ko je ranje- nost obvladovala njeno življenje; tudi kot mama in žena nikoli ni zmogla vzpostaviti ljubečega odnosa z družino, ampak je to- lažbo iskala v alkoholizmu in nasilju. Leta so tekla, otroci so se odselili in oddaljili. Nastopila je bolezen – diagnoza raka. Po neuspešnem zdravljenju so ji zdravniki svetovali hišo Ljubhospic, saj so ji bili šteti dnevi. Ob samem sprejemu ni bilo zaznati no- benih posebnosti v družinskih odnosih. Foto: Nataša Pezdir Šele skozi dneve se je začela razprostirati tančica globoko potlačenih dogodkov, ki so pustili pečat na vseh družinskih čla- ji ničesar ne zameri, odpušča ji vse, kar je trebno, da drug drugemu polepšamo dan, nih. Največje breme pa je nosila umira- bilo težkega, in da jo ima rada. Prišel je ne pa ga otežimo. joča gospa. Viden nemir, za katerega ni čas, da odpusti še sama sebi. Odnosi niso pomembni le ob koncu ži- bilo dovolj telesno zdravilo. Ta umirajoča Ne moremo kar mimo teh pomenljivih vljenja, ampak od samega začetka – gra- gospa je bila do sebe neprizanesljiva in je besed: jaz ti odpuščam, zdaj pa odpusti diti jih moramo vsak dan. Vsaka prijazna vidno izražala žalost zaradi svojih prete- še ti sebi … Kakšno brezpogojno ljubezen beseda, vsak trenutek pozornosti, iskren klih odločitev. V takih trenutkih nastopi in odpuščanje je izkazala ta hči do mame. objem, čas za pogovor, skrb in pomoč so čas za iskrenost. Z družino smo sedli in se Biti priča takim trenutkom je neprecen- del mozaika povezanosti, ki nas oblikuje. pogovorili o pomembnosti odpuščanja in ljivo. Besede lahko zdravijo ali ranijo. Če živimo z zavedanjem, da so odnosi naj- zaključevanja odnosov. Hčerka je po na- Pomislimo na svoje življenje in odnose z večja vrednota, bomo ob koncu poti nosili šem pogovoru odšla k mami v sobo. Ko se bližnjimi. Kolikokrat se po nepotrebnem manj obžalovanja in več hvaležnosti. je vrnila, je opisala njuno srečanje. Sedla zapletamo v nesoglasja, da dokažemo svoj Naj bo naš vsakdan prežet s sočutjem in je k njej ob bolniško posteljo, jo prijela za prav, ali pa imamo le slab dan in je lažje ljubeznijo, saj je prav to tisto, kar ostane v roke in pogledala v oči. Povedala ji je, da vzkipeti kot potrpeti. Kako malo je po- srcih ljudi, tudi ko nas ne bo več. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 35 Starši Medgeneracijsko sodelovanje v luči demografskih sprememb Barbara Zupančič, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, je vzgojiteljica v Vrtcu Jarše. Medgeneracijsko povezovanje Demografske spremembe so privedle do demografskih težav, ki jih V preteklosti je medgeneracijsko sodelo- ima ves svet. Ena izmed njih je, da so generacije premalo povezane, vanje večinoma potekalo znotraj družine. da bi se poznale med seboj, se dopolnjevale in na tej osnovi razvijale Starejši družinski člani so mlajšim preda- medgeneracijsko solidarnost, ki je temeljna človeška lastnost za preživetje jali svoja znanja, veščine, norme in vre- posameznika in družbe. dnote, vendar so se s hitrim tehnološkim razvojem, industrializacijo in družbeni- Demografsko stanje v V Sloveniji starejši predstavljajo veliko mi spremembami pojavile spremembe v Sloveniji družbeno skupino, saj ima 15, 4 % slo- medgeneracijskih odnosih. Medgenera- venskega prebivalstva več kot 65 let in cijsko sodelovanje danes razumemo kot Po podatkih statističnega urada bo v Slo- le 15 % je mlajših od 15 let (Statistični izmenjavo izkušenj in spoznanj, druže- veniji leta 2060 več kot 30 % prebivalstva urad Republike Slovenije). Takšna struk- nje, učenje, pomoč ene generacije drugi, starejšega od 65 let, saj ima Slovenija že tura prebivalstva nakazuje družbene ustvarjanje, ohranjanje in širjenje social- od leta 2003 več starostnikov (starejših posledice v prihodnosti: neravnovesje v ne mreže. Gre za materialno varnost in od 65 let) kot mladih (otrok do 15. leta). družbi, spremembe na področju social- ohranjanje kulturne dediščine ter social- Generacije, stare 65–74 let, so po svojem nega varstva, zdravstva, izobraževanja in no in čustveno oporo. življenjskem ciklu veliko bolj podobne ali dela. Starostniki se v tretjem in četrtem Zaradi staranja prebivalstva in vse dalj- sorodne v povprečju 10 let mlajšim pre- življenjskem obdobju pogosto soočajo s še življenjske dobe sta se poleg osnov- bivalcem kot pa starostnikom med 75. številnimi osebnimi težavami, ovirami, nih potreb po materialnih dobrinah, in 84. letom. S staranjem prebivalstva pa veliko jim pomeni biti aktiven in soude- ohranjanju duševne, telesne in delovne se spreminja tudi odnos družbe do sta- ležen v družbi. K temu veliko pripomore vitalnosti oblikovali pomembni potrebi rostnikov, kar se kaže v tem, da je vedno sodelovanje z drugimi, predvsem z mlaj- starostnikov: po človeških odnosih ter več osamljenih ljudi – ne samo starejših, šo generacijo, zato je nujno razvijati nove predajanju življenjskih izkušenj in znanj tudi otrok in zakoncev. oblike medgeneracijskega povezovanja. mlajšim generacijam. Medosebne pove- zave ter potrpežljiva in spoštljiva komu- nikacija starejšim zagotavljajo občutek varnosti in sprejetosti. Fizična in družbe- na samopodoba se s staranjem običajno zmanjšujeta, starostniki se pogosto pri- lagajajo pojmovanjem, ki se nanašajo na njihovo starostno skupino, ali se samoo- cenjujejo v skladu s svojim prepričanjem o tem, kakšni naj bi bili v tem življenj- skem obdobju. Občutek nekoristnosti in izločitev iz določenih skupin, zlasti ob upokojitvi, večkrat vodita v osamljenost, celo v pomanjkanje volje do življenja. Na samopodobo starejših pomembno vpli- va tudi zdravstveno stanje, saj je tipično, da bolezen samopodobo posameznika Foto: Peter Prebil zmanjšuje, zdravje in dobro počutje pa njeno raven dvigujeta. S starostjo so po- 36 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Starši gosto povezane tudi povečana čustvena cijskem sodelovanju in učenju, vendar sočutne družbene skupnosti. Zato je občutljivost, nestabilnost, depresija in je nujno ozavestiti, da je stikov v družini pomembno iskati poti za medgenera- psihološka občutljivost. manj kot v preteklosti. Zato je pomemb- cijsko sodelovanje že od najzgodnejšega Vendar je med starostniki, zlasti tretjega no vzpostavljanje novih priložnosti za otroštva, če želimo graditi in vzdrževati življenjskega obdobja, veliko takšnih, ki medgeneracijsko sodelovanje in učenje, odnose med starimi in mladimi, krepiti so v življenju zelo aktivni in pomembno ki bodo izboljšale stike, dialog in odnose socialno povezanost v skupnosti ter pre- prispevajo k usklajevanju družinskih in med generacijami. poznavati vlogo starih staršev v življenju delovnih obveznosti svojih otrok, dejavni mlajših otrok in tako bogatiti učenje sta- pa so tudi na področjih družbenega, so- Medgeneracijsko učenje rih in mladih. cialnega in političnega življenja. Družba se mora zato prilagajati spreminjajoči se Medgeneracijsko sodelovanje ni novo. Babice in dedki povabljeni v starostni sestavi prebivalstva. Staranje bo Znanje se je nekoč prenašalo iz roda v treba sprejeti kot razvojni proces, ki bo rod in je bilo posledica skupnega življe- vrtec spodbujal k sožitju in strpnosti med ge- nja v istem gospodinjstvu. Temu danes Najmlajši otroci, ki v vrtec vstopajo še neracijami. rečemo medgeneracijsko učenje. Razlika pred dopolnjenim prvim letom, s svojimi je v tem, da se danes ne dogaja več samo starimi starši nimajo stikov, ki smo jih bili v ožjem krogu oziroma v krogu družine, Komunikacija in odnosi vajeni še do nedavnega. Babice in dedki, temveč je dobilo širše razsežnosti. ki v vrtec prihajajo po malčke, so postali med generacijami Programi medgeneracijskega učenja na- redka izjema, saj je večina še vedno de- Družina je v človekovem življenju po- vadno vključujejo dve nestični generaci- lovno aktivna in se je njihova vloga tudi membna, pomeni primarno varnost. ji, včasih tudi več različnih generacij, ki z vidika podpore staršem bistveno spre- Ljudje smo socialna bitja in nihče ne so vključene v organizirano ali namerno menila. Čas, ki ga stari starši danes pre- more živeti sam. Lahko rečemo, da se izobraževalno dejavnost. Najpogostejša živijo z vnuki, je vse krajši, obiski in stiki življenje začne in konča v družinski sku- oblika je učenje mlajših od starejših, ko so redki, saj večina družin ne stanuje več pnosti. To zakonitost so procesi v raz- starejši v organiziranih situacijah uči- na istem naslovu. Pričevanja malčkov, vitih družbah skoraj izničili, danes pa jo ali delijo svoje spretnosti z mlajšimi. njihovi odzivi na doživetja s starimi star- jo poskušamo ponovno oživiti. Medge- Pogosti so tudi programi, ko se starejši ši, veselje in sreča, ki smo jim priča ob neracijski odnosi temeljijo na vzajemni učijo od mlajših. Starejši morda ne potre- njihovem srečanju, so nas spodbudili, da pomoči, ki je včasih v ravnovesju, včasih bujejo vseh znanj, tako kot mlajši, toda s smo babice in dedke povabili k sodelova- pa se nagiba v smer ene ali druge gene- pridobivanjem nekaterih novih znanj na nju. V letošnjem šolskem letu nas babice racije, odvisno od življenjskih okoliščin. področju družbenih, kulturnih in tehno- in dedki obiščejo v vrtcu in z nami preži- Pogost vzorec današnjega družinskega loških sprememb se izognejo nevarnosti, vijo del dneva. Njihov odziv na povabilo življenja je, da so razširjene družine, v da bi postali marginalizirani. Medgene- je nepričakovano velik. Mnoge babice in katerih v skupnem gospodinjstvu živi racijsko učenje se tesno povezuje z uče- dedki vzamejo prost dan, dopust, da se več generacij, redke, zato je tudi manj njem v prostorih, kjer ljudje živijo ali de- lahko vključijo v naše dejavnosti. Za ta priložnosti za medgeneracijsko učenje lajo. Pogosto povezujemo dva koncepta obisk se vsi tudi pripravijo – prinesejo in podporo, predvsem pa vzpostavljanje učenja: medgeneracijsko in skupnostno slikanico, preberejo zgodbo, pripravijo medgeneracijskih odnosov. Razlike v učenje. Oba ljudi povezujeta, krepita predstavitev svojega konjička, nas prese- stališčih, vrednotah in izkušnjah, ki jih vključenost in solidarnost. Z različnimi netijo z lutkovno predstavo in sodelujejo imajo posamezniki določene generacije, strategijami (od e-mreženja do skupin- pri praznovanjih. Potrpežljivost, ljube- lahko pomembno vplivajo na kakovost skega učenja) posameznikom omogo- zen in umirjenost, ki jo stari starši ob medgeneracijskega sožitja in sodelova- čata, da izstopijo iz svoje osamljenosti srečanjih izžarevajo najmlajšim, iskrice nja. Za vzpostavitev medgeneracijskih in postanejo dejavni, ter pripomoreta k v očeh vnukov in vnukinj, ponos in hva- odnosov je pomembna komunikacija, medsebojnemu spoznavanju, razumeva- ležnost, ki jih ni mogoče spregledati, so ki med generacijami ne poteka vedno nju in premagovanju stereotipov. Med- neprecenljiva zaveza k spodbujanju med- ustrezno in je pomanjkljiva. generacijsko in skupnostno učenje imata generacijskih druženj. Mladi danes pogosto nimajo veliko mo- tako podobne funkcije, njun namen pa žnosti za vzpostavljanje stikov s starejšo je, da bi v življenje ljudi vpeljevali kako- Več o tej temi • Klančnik, B.; Pivk, K.; Zakšek, K. (2010). Medgeneracij- generacijo, kadar pa to možnost imajo, vostne spremembe. ska solidarnost in medgeneracijsko učenje. V Ličen, N. in dialog med njimi ne steče. Komunika- Otroci in starostniki sta starostni sku- Bolčina, B. (ur.). (2010). Izobraževanje – most med gene- racijami. Priročnik za medgeneracijsko učenje (str. 17–24). cija steče, če znajo sodelujoči posluša- pini, ki ju pogosto prepoznavamo in Ajdovščina: Ljudska univerza Ajdovščina. Pridobljeno 14. ti in sebe ustrezno izražati na način, ki obravnavamo kot najranljivejši del druž- 10. 2024 s spletne strani: https://www.lu-ajdovscina.si/ wp-content/uploads/2022/02/Prirocnik-za-medgenera- ga drugi razumejo; prisotna morata biti be, vendar združitev teh dveh generacij cijsko-ucenje.pdf. medsebojno zaupanje in empatija. Dru- nesporno pomembno prispeva k ustvar- • Statistični urad Republike Slovenije (2015). Projekcije 2015. Pridobljeno 14. 10. 2024 s spletne strani: https:// žina ostaja pomembna pri medgenera- janju bolj povezane, harmonične in bolj www.stat.si/StatWeb/News/Index/6584. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 37 Starši Spolna vzgoja mladih Benjamin Tomažič, prof. matematike, prof. informatike, geštalt pedagog, je direktor Inštituta Integrum, profesor informatike v Zavodu sv. Frančiška Saleškega v Želimljah, predavatelj, vodja seminarjev in delavnic. Zmedenost na področju identitete in ljubezni, ki jo prinašajo mediji, družbena omrežja, videoigre in pornografija v naš svet, je ogromna. Kaj še oblikuje otrokov pogled na spolnost in kaj starši in vzgojitelji na vseh stopnjah lahko naredijo za mlade, ki odraščajo v sodobni družbi? Okolje oblikuje pogled mladih vloga primarne družine. Pred puberteto reproduktivnosti ipd. Razlike pri podajanju na spolnost začnejo postajati stiki z vrstniki pogostejši teh vsebin nastajajo zaradi različnosti oseb, in zanimivejši. Starši in vzgojitelji lahko v ki te vsebine poučujejo. Pogledi na mnoge Družina tem času omogočimo otroku predvsem vsebine s tega področja družbo polarizira- Družina je bila vedno pomemben, če ne druženje z vrstniki z vrednotami, blizu jo, zato se nekateri učitelji teh vsebin raje najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju našim. Po raziskavah pridejo danes otroci izogibajo, drugi pa aktivistično predstavijo posameznikovih vrednot in njegovega po- najpogosteje v stik z neprimernimi spolni- samo en pogled. Zato mladi, kljub lahke- gleda na spolnost. Spolna vzgoja se v veliki mi vsebinami preko vrstnikov. mu dostopu do informacij, pogosto nimajo meri odvija v domačem okolju. Spolnost Če bi starši oz. vzgojitelji želeli otroke objektivnega poznavanja celostne slike o pojmujemo kot del telesnosti, ki je širši po- popolnoma obvarovati pred negativnim kontracepciji, splavu, spreminjanju spola … jem od spolnih odnosov. vplivom vrstnikov, jih 'popolnoma zaviti v Negotovost na tem področju je tudi posle- V svoji družini otrok prejme zgled spolnih vato', bi se to kaj kmalu vrnilo kot bume- dica spolne vzgoje, ki jo izvajajo zdravstve- vlog in odnosov med njimi. V domačem rang z uporniškim otrokom, ki bi bil nepri- ne ustanove, kajti ni jasno, kaj naj bi otroci okolju nas je veliko prejelo rane, s katerimi pravljen živeti v realnem svetu. že vedeli od doma in iz šole ter kaj naj pred- se ukvarjamo desetletja in jih razrešujemo. Starši so odgovorni, da otroku nudijo oko- stavijo zdravstveni delavci. Ko smo prisotni Starši vzgajamo s tem, kdo smo, in s svojim lje, ki ga bo spodbujalo rasti na zdrav na- v enem vogalu tega trikotnika, se nam hi- odnosom do drugih oseb. čin. Naj omenimo nekaj primerov dobrih tro zazdi, da bosta za določene teme spolne Otrok, ki je deležen pozitivnih izkušenj na praks. Zakonske skupine, družinske kate- vzgoje že poskrbela druga dva vogala. telesni ravni (objemi, trepljanje po rami, pre- heze, manjše skupnosti družin … omogo- izkušanje svoje moči, blagoslov na čelo …), čajo povezovanje tako staršev kot otrok, Idoli se v svojem telesu počuti dobro in lažje gradi ki so si v spodbudo pri premagovanju iz- Otroci in najstniki naravno iščejo starejše zdravo samopodobo. Če otrok prvo infor- zivov. Obenem pa prinašajo občutek, da osebe, po katerih se zgledujejo. Pred 70 leti macijo o odnosu v zvezi prejme od staršev 'nismo edini, ki tako mislimo in se s tem se je lik idola močno prenašal prek knjig, in njunega izkazovanja medsebojne naklo- spopadamo'. Skavti in druge organizacije, revij, pogovorov … Pred 40 leti smo z ob- njenosti, bo doživljal kot normalno, da se ki celostno naslavljajo vzgojne izzive in ka- čudovanjem zrli v junake preko televizij- izkazuje naklonjenost s poljubom, držanjem terih vrednote so jasne, lahko igrajo ključ- skih ekranov, danes mladi pogosto najdejo za roke na sprehodu, objemom pri snidenju. no vlogo pri ustvarjanju varnega okolja, v svoj idol na spletu. Kratki videi, družbena Pogosto pa take izkušnje v družini manjkajo, katerem si lahko najstniki ustvarijo trdne omrežja, igrice … so vstopna mesta v svet zato otroci na čustvenem področju doživlja- prijateljske odnose in kjer starejši vrstniki številnih idolov. In prav na področju spol- jo velik primanjkljaj in informacije o odnosu uspešno prenašajo znanje in vrednote na nosti so sporočila, ki jih ti idoli predajajo, iščejo drugje, pogosto pri nezdravih zgledih. mlajše. Odprti dom je še ena možnost, ki zelo različna. Današnji vplivneži vstopajo v Otrok lahko v svoji družini doživlja fizič- jo lahko izkoristijo starši, da vzpostavijo medijski svet z željo po slavi in posledično no in psihično nasilje, celo zlorabo. Spolna varen prostor za druženje otrok z vrstniki v prilagajajo svoja sporočila, da bi bili čim zloraba pripne k pogledu na spolnost veliko svojem domu in tako pozitivno vplivajo na bolj všeč publiki. negativnih misli, čustev in sporočil. Gnus, vrstnike. To je bolje, kot da bi otroci hodili sram, krivda, žalost, obup, občutki osamlje- drugam, kjer otrok nihče ne spremljanja, Družba nosti, zapuščenosti, nevrednosti … so lahko zato so v negotovem in nevarnem okolju. V Evropi je med državami precejšnja raz- posledice zlorab in jih velikokrat srečujemo lika v zakonodaji, šolskih programih, ne- pri mladostnikih in otrocih. Šola formalnih izobraževalnih programih v Šolanje pokrije precej vsebin, ki so poveza- odnosu do tradicije, veroizpovedi, vrednot, Vrstniki ne s spolnostjo. Različne države imajo raz- do tega, kaj so pričakovane in običajne pra- V obdobju odraščanja (adolescence) se lične programe. Povsod pa se, če ne drugje, kse in kaj ne. Na tem področju ne gledamo običajno veča vloga vrstnikov in manjša pri biologiji učijo tudi o spolnih organih, samo trenj, ampak vojne med različnimi 38 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Starši pogledi na spolnost. Politično prevladu- Ali ima življenje smisel in kaj je to? joča struja med najvišje vrednote EU po- Kaj pomeni, da smo bili ustvarjeni po Božji stavlja idejo enakosti spolov, ki gre v smer podobi? tako imenovane fluidnosti spolov. Razliku- Zakaj smo bili ustvarjeni kot moški in žen- jejo gender in sex, izraza za poimenovanje ske? Zakaj je pomembno, da smo enega ali družbenega in biološkega spola. Krščanski drugega spola? in islamski sistem prepričanj pa temeljita Kaj zakonska zveza moškega in ženske na različnosti in komplementarnosti spo- pove o Bogu in njegovem načrtu za naše lov, na dopolnjujoči se vlogi moškega in življenje? ženska. V radikalnejši, konservativni smeri Kakšno je poslanstvo zakoncev oziroma določenih katoliških gibanj je moč zasledi- posvečenih oseb? Foto: Peter Prebil ti tudi ostanke janzenistične miselnosti in Kaj točno pomeni ljubezen? ob tem pogleda na spolnost, ki ji pripisuje Je res mogoče živeti s čistim srcem? zgolj reproduktivno vlogo, sicer pa jo pove- Odgovore z razlagami je sv. Janez Pavel II. do spolnosti, pogum, da se temam o spol- zuje z grešnostjo in umazanostjo. podal od leta 1979 do 1984 v 129 sredinih nosti ne izogibamo, ker mlade to zanima, katehezah, znanih kot Teologija telesa. Nje- ustvarja odnos med generacijama. Upora- Kaj lahko naredi učitelj? gova razmišljanja temeljijo na Svetem pismu ba besed penis, vagina, prsi, spolni odnos, in vsebujejo celostno vizijo človeške osebe. penetracija … mora biti spoštljiva, saj od- Ustvarjanje varnega prostora Papež pravi, da je bistvo ljubezni samopo- raža naš odnos do spolnosti in razodeva, ali S pogovorom o teh temah lahko počasi v daritev, zato se zoperstavi družbenim tren- spolnost doživljamo kot lepo in jo kot tako različnih skupnostih (družinah, razredih, dom, ki na telo gledajo zgolj kot na predmet želimo predati prihodnji generaciji. skupinah …) vzpostavimo ozračje, v kate- užitka ali kot na stroj za manipulacijo. Papež S tem sporočamo tudi željo, da sledimo rem si bodo mladi upali pogovarjati o spol- predstavi telo kot klic, da bi ljubili, kot ljubi resnici. Spolni organi imajo velik pomen nosti. V pogovoru je pomembno, da osebe, Bog. Teh in sorodnih tem se dotikajo knjiga pri oblikovanju osebne identitete. Lepota ki išče, ne obsojamo. Hkrati pa smo kot Janeza Pavla II. Ljubezen in odgovornost ter jezika odraža tudi lepoto stvari, o kateri go- voditelji dolžni razodevati resnico in o te- papeški dokumenti, na primer Familiaris vorimo, zato z govorico sporočamo o vre- matikah spregovoriti celostno ter predsta- Consortio in Mulieris Dignitatem. dnosti telesa, odnosov in smislu življenja. viti posledice dejanj, kot so kontracepcija, Janez Pavel II. spodbuja k resničnemu spo- Poimenovanje stvari in dogodkov s pravi- splav, spreminjanje spola, samozadovolje- štovanju daru spolnosti in poziva, naj jo ži- mi imeni pomaga prepoznavati nevarnosti, vanje ipd. vimo na način, ki je vreden našega velikega ustvarjati varno okolje, pa tudi razkrinkati dostojanstva. Njegova teologija ni name- laži, ki so v moderni družbi lažnih infor- Izobraževanje in učenje o njena le mladim odraslim ali poročenim macij in nasilnih ideologij vse bolj prisotne. spolnosti parom, temveč vsem starostnim skupinam S spoštljivim odnosom do svojega telesa in poklicem.4 učimo otroke tudi spoštovati lastne meje in Danes se o spolnosti lahko poučimo na meje bližnjih. mnoge načine: e-pošta, podkasti, videi, iz- obraževalne oddaje, knjige. S poznavanjem Zgled (Za)upanje različnih pogledov na spolnost bo vzgoji- »Zgled ni samo najboljša pot učenja, am- Kljub še tako velikemu trudu staršev in pe- telj bolj suveren v pogovorih o spolnosti. pak edina pot učenja.« (Albert Schweitzer) dagoških delavcev bo vedno na področju Hkrati pa bo lažje razumel ljudi, ki mislijo Na spolnem področju vsak človek nosi spolne vzgoje prihajalo do ran. Vsi smo jih drugače. V angleščini je veliko kakovostnih s seboj kakšno rano, ki vpliva na njegovo bili deležni in utopično bi bilo pričakovati, knjig in oddaj, ki vključujejo vrsto zgodb in dojemanje spolnosti in nepopolnost pri da se temu lahko izognemo. Kljub temu pa izkušenj (npr. podkast Jasona Everta Lust is poučevanju drugih o spolnosti. Zato ima je prav, da se potrudimo biti dovolj dobri boring,1 podkast dr. Boba Schutchsa in Jaka vsak človek priložnost, da se zave, da ni po- in zaupati, da bomo s tem prihodnjim ro- Khyma Restora The Glory,2 veliko vsebin s trebno, da je popoln, ampak da je bolj po- dovom zagotovili popotnico, s katero bodo področja osebne identitete najdemo v Per- membno, da zna drugim prisluhniti in biti sposobni sprejemati dobre odločitve. son and Identity project3). iskren tudi glede svojih napak. Nikoli pa ne pozabimo, da naše življenje Za katoliške pedagoške delavce je izredno Včasih si mislimo, da ne poznamo dovolj in življenje otrok ni v naših rokah, ampak pomembno, da poznajo pogled Cerkve na medicine, da bi odgovarjali na vprašanja pripadamo Očetu, ki vidi celotno sliko in spolnost. Velik del gradiva najdemo v Teo- otrok, zato smo raje tiho. Otroci in mla- ve s svoje najširše perspektive, kaj je za po- logiji telesa, ki je celosten pogled papeža Ja- dostniki pa ne iščejo strokovnih odgovo- sameznika najbolje. neza Pavla II. na človeško osebo. Človeško rov, ampak človeka, ki se trudi, jim je na telo ima poseben pomen, zaradi česar je voljo, se pogovarja tudi o kočljivih temah Opombe nevidna resničnost vidna in lahko razkri- ter ima svoja stališča in spregovori o svojih 1 https://chastity.com/podcast/lust-is-boring/ 2 https://www.restoretheglorypodcast.com/ je odgovore na temeljna vprašanja o nas in izkušnjah. Tudi besede, s katerimi govori- 3 https://personandidentity.com/ našem življenju: mo o spolnih organih, govorijo o odnosu 4 https://theologyofthebody.net/ Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 39 Starši Travma pri otroku Tina Mežnar Kosec, pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok v Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Travma je verjetno tisti vzrok človeškega trpljenja, ki je največkrat zanikan, napačno razumljen in redko zares zdravljen. Otroci so ranljivi in občutljivi, zato se največ travmatskih doživetij v telo vtisne ravno v najzgodnejših obdobjih življenja. Obrazi travme so različni in večkrat neprepoznani ali napačno interpretirani. Travma ni samo v dogodku nih razvojnih obdobjih otroštva (fizično in vih najstarejših in najglobljih strukturah. Onkraj besede travma si ponavadi pred- čustveno zanemarjanje, stroga avtoritarna Ko zaslutijo grožnjo, samodejno aktivi- stavljamo zastrašujoč dogodek, ki se je vzgoja s popolno podreditvijo otroka, ne- rajo izjemno veliko količino energije, ki zgodil v preteklosti. Vendar pa sama trav- realna in prevelika pričakovanja staršev). sproži več kot dvajset fizioloških odzivov Je ponavljajoča se in dolgotrajna, njene ma ni dogodek, temveč nastane kot vpliv (razbijanje srca, osredotočenost, hitro di- korenine pa segajo najgloblje, ker se v tem hanje …), namenjenih temu, da se pripra- dogodka na živčni sistem. Močan dražljaj času otrokov živčni sistem še oblikuje. vimo na obrambo. nenadoma preplavi otroka, ga pusti spre- Travma kot posledica šoka se pojavi silo- Naš živčni sistem se deli na dva dela. Pa- menjenega in odtujenega od njegovega vito in nepričakovano. Takrat naše spo- rasimpatični živčni sistem je aktiven, ko je telesa in duha. Počuti se popolnoma ne- sobnosti odzivanja večinoma niso uspe- mirno in varno. Simpatični živčni sistem močnega. Lahko se pojavi tudi kot posle- šne (naravne nesreče, napadi, prometne pa se aktivira, kadar imamo občutek, da dica dolgotrajnega strahu in živčne nape- nesreče, nenadne smrti ...). Osnova trav- nam preti nevarnost. Ko ocenimo, da se tosti. Dovzetnost za travmo se od otroka me, ki jo je povzročil enkraten dogodek, zmoremo odzvati, vklopimo mehanizem do otroka razlikuje, odvisna pa je tudi od je fiziološka in ne psihološka. To pomeni, boja ali bega, ki je vgrajen vanj. različnih dejavnikov, kot so starost, gen- da ob soočenju z grožnjo ni časa za raz- Če pa ugotovimo, da nobena od teh dveh ske predispozicije, telesne in intelektualne mišljanje. Prav zato so naše prvinske re- možnosti ni mogoča in je simpatični del že zmožnosti in psihična odpornost. akcije nagonske. tako ekstremno vzburjen, da telo ne zdrži več, se na tej točki znajdemo v neuspelem Dva obraza travme Razvoj travme preživetvenem mehanizmu. Stanje pride Razvojna travma je posledica neprimerne Glavna naloga možganov je preživetje. tako silovito, da utiša celotno telo, oseba nege, vodstva in težavnih okoliščin v ključ- Naš odziv na nevarnost domuje v njiho- pa se znajde v stanju zamrznitve. To lahko pomeni popoln kolaps, šok, disociacijo ali manj ekstremne različice, kot so nezmo- žnost jasnega razmišljanja, uporabe besed ali premikanja delov telesa. Odziv je lahko trenuten ali pa se vleče v neskončnost. Dr. Peter A. Levine v svoji knjigi Kako prebuditi tigra (2015) navaja zgovoren primer, kako živali v naravi uporabljajo instinkte, ki jih ljudje ponavadi preslišimo zaradi moči intelekta, ki ga živali nimajo. Močan plenilec lovi šibkejši plen. Antilo- pa nagonsko ve, da boj z lačno levinjo ni mogoč, zato bo poskušala pobegniti. Če ji ne bo uspelo, bo njena zadnja možnost, da zamrzne. V tem stanju si poveča možnost za pobeg, saj lahko plenilec preneha z lo- vom, ker mu ne bo več zanimiva, ali pa v stanju zamrznitve otopi, ne čuti bolečine, ko jo plenilec neusmiljeno raztrga. Če pa Foto: Benedikt Lavrih ji bo le uspelo zbežati, se bo otresla otrplo- sti (tresavica je naraven fiziološki odziv na 40 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Starši strah), ponovno dobila nadzor nad svojim Tudi če ima otrok katerega od naštetih telesom in brez travme živela naprej. Upo- znakov, še ne pomeni, da je bil travmatizi- Foto: Nataša Pezdir rabila je spontan odziv, se tresla, njeno telo ran. So pa to lahko smerokazi, da se mu je pa je zaključilo naraven proces od zamr- nekaj zgodilo. znitve do sprostitve energije. Otroci velikokrat notranje napetosti iz- ražajo z 'neprimernim vedenjem', kot so Vzrok za travmo siloviti čustveni izbruhi in agresija. Trav- matična doživetja poškodujejo pogled na Funkcija strahu ima na začetku pomemb- resničnost in mnogi celo življenje ostanejo no vlogo, saj sproži odzive, da telo vstopi v zvesti nauku, ki so ga potegnili iz svojih stanje pripravljenosti. Čeprav smo ob res najgrenkejših izkušenj. hudih preizkušnjah lahko sprva zavarova- Dr. Peter A. Levine v svoji knjigi Skupaj ni pred čustvenim odzivom in celo jasnim premagujmo travme in stres (2019) opisuje spominom (disociacija), zamrznemo ali se svet petih otrok različnih starosti, vplete- v grozi zgrudimo, je nujno, da se telo zmo- nih v različne dogodke. Vsem je skupno re povrniti v normalno stanje. Če se ne, je to, da so na neki točki doživeli občutke oseba travmatizirana. popolne nemoči. Vsak od njih je bil trav- Ker se travma zapiše v telo, moramo razu- matiziran zaradi načina, kako je izkusil meti, da so ključ do razrešitve telesna obču- tisto, kar se je zgodilo. Čeprav so ti otroci tja (strah je čustvo, panika in nemoč sta ob- v vsakdanjem življenju delovali, kakor da čutji), ki so jezik najstarejših možganov, ne so na dogodke pozabili ali da se jih morda pa intenzivna čustva ali razmišljanje. Zato sploh ne spominjajo več, pa so igra, vede- najpomembnejšo vlogo pri razreševanju nje in telesne težave razkrivali, da so še ve- travme igra prav telo. Spomin je kognitivna dno v stiski, čeprav je resnična nevarnost sti, za otroka je strašljivo, za najstnika pa le funkcija, zato nima nobene vloge pri zaklju- že minila. nelagodno. Zato razvite telesne zmožnosti čevanju naših nagonov po preživetju. Kljub in razumevanje trenutnega položaja igrajo temu pa je pomembno, da se travme zave- damo, saj v nasprotnem primeru ustvarja Pomoč izredno pomembno vlogo. Bistveno je prepoznati izvor travme in 'naj- potrebo po ponovnem udejanjanju. Preko igre (domišljijska igra), umetnosti ti sebe' v takšnih situacijah, kar pomeni, Kadar ta izjemno intenzivna, negativna, (glina, risanje, plastelin), glasbe in branja da moramo delati na lastnih vsebinah, da celo življenjsko ogrožajoča izkustva osta- knjig (verzi, pesmice, zgodbice) nam ome- bomo zmogli ostati 'umirjeno prisotni' in nejo nepredelana in spominsko odceplje- njena knjiga ponuja možnosti za razvijanje pomagati otroku. na, govorimo o psihični travmi. psihične odpornosti, utrjevanje telesnih Knjiga Skupaj premagujmo travme in stres Razlog, da nas travma posrka vase, je, da zaznav in pomoč v primeru, ko se je trav- (Levine, 2019) nam ponuja veliko načinov, svojim biološkim ritmom ne dopustimo, ma že zgodila. Avtor podrobno opiše osem kako se lahko tudi sami urimo v zavedanju da bi se zaključili. Tako so posttravmatski korakov za njeno razrešitev. Ponuja nam telesnih zaznav, da nam bo lažje, ko bomo simptomi v svojih temeljih nezaključeni fi- vodila za prepoznavanje spolnega nasilja, pomagali graditi samozaupanje svojega ziološki odzivi, ki so obviseli v strahu. Na na kakšen način otroka podpremo v pri- otroka od dojenčka pa vse do mladostnika. tem mestu ni prostora za razmišljanje, pre- meru ločitve ali smrti in mu pomagamo Tudi kontekst varne navezanosti je izre- pustiti se je treba naravnim mehanizmom skozi fazo žalovanja. Ponuja tudi napotke, dnega pomena, saj otroku lahko pridemo telesa (tresenje, jok, drgetanje, kričanje, kako učinkovito reagirati, ko se otrok po- bližje in pomagamo uravnavati notranja agresivni impulzi ...). Le tako se zamrznje- škoduje, je udeležen v nesreči, pri operaci- intezivna stanja, ki jim sam ni kos. Otroci, ni del živčnega sistema lahko sprosti. jah, ugrizih psov, v okoliščinah, ko otroka ki niso varno navezani na svoje starše (za- Znaki travmatskega stresa pri otroku so: močna in intenzivna občutja lahko popol- upanje, občutek varnosti), so dovzetnejši • nezmožnost osredotočanja, hiperak- noma preplavijo. za nastanek travme. tivnost in hiperbudnost; Če travmatski simptomi močno ovirajo Situacijam, ki izzovejo stanje šoka, ne mo- • težave s spanjem, more in nočne groze; normalno vsakodnevno delovanje, je se- remo ubežati, vendar ima prav vsak od nas • nihanje razpoloženja, neobvladljivi na- veda treba poiskati tudi strokovno pomoč. prirojeno zmožnost, da se posledic ozdravi. padi jeze ali pretirani čustveni odzivi; Travma je življenjsko dejstvo. Vendar pa • somatske težave (bolečine v trebuhu, Naloga odraslih ni nujno, da je hkrati tudi dosmrtna ob- glavoboli ...); Ker so dogodki in odziv otroka nanje raz- sodba. • pretirana plahost, umikanje, zapiranje lični, se moramo tudi odrasli na njih od- Literatura vase; zivati na različne načine. Če nemočnega • Levine, Peter A.; Frederick, Ann (2015): Kako prebuditi tigra: • vračanje v predhodne vzorce obnašanja dojenčka pustite samega v temni sobi, je zdravljenje travm. Ljubljana: Založba VBZ. • Levine, Peter A.; Kline, Maggie (2019): Skupaj premagujmo (sesanje prstov, močenje postelje ...). zanj to lahko položaj popolne premagano- travme in stres. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 41 Področja vzgoje Slikarkin klic upanja Tinca Stegovec: Klic, barvna reliefna jedkanica in akvatinta, 1978 Akad. Milček Komelj, dr. znanosti, likovni kritik in pesnik, je do upokojitve leta 2011 predaval komponiran iz ravnih in zaokroženih ge- na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je redni član umetniških razredov ometričnih oblik ter svetlobnih nasprotij, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu ter častni občan Novega mesta. Deset let je bil predsednik Slovenske matice. Njegova in je tako upodobljeno dogajanje likovno bibliografija ima več kot 2200 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. osredotočila na bistvo. Zlasti v prikazu pokrajine v ozadju njenega odseva pa se Tinca Stegovec (1927‒2019) je v svoji prilagodljivost in bila docela predana je iz take elementarnosti skušala z rahlo veliki občutljivosti, težavnih zasebnih Bogu. Njeno življenjsko vodilo se je že zamegljenostjo barvnih prelivov približa- okoliščinah in družbenih razmerah po- od srednješolskih let glasilo: Vse z Bo- ti celo mehkobi renesančnega »sfumata«. gosto doživljala življenjske stiske. Vse te- gom, nič brez Njega. Najbolj jo je odbijal Nad umetničinim napol vidnim obra- gobe pa je, zaupajoč v svoje delo, skušala izrek Carpe diem, katerega sporočilo, da zom in nad grozečo kljukico za obešanje ustvarjalno premagati z obvladovanjem je treba iznajdljivo izkoristiti trenutek, slušalke je kot sijoče upanje nad obzor- najzahtevnejših grafičnih nalog, z obli- je razumela v zanjo neetičnem, hedoni- jem in kot znamenje na nebu viden rdeč- kovno in tehnično popolnostjo, ki usklaja stičnem smislu. kasto izstopajoč krog počasi zahajajočega vsakršna protislovja v kar najbolj enovite V življenjskih dilemah se je opirala na sonca. Na ploskoviti podobi izstopa še in popolne umetniške dosežke. nasvete ozkega kroga kulturnih oseb- umetničina dlan, ki drži slušalko in kon- Harmonijo, po kateri je stremela, je do- nosti, ki jih je najbolj cenila, posebno trastno temno rokavico, na zrnato sivi segala z ritmično usklajenostjo kompo- Božidarja Jakca, pri katerem je opravila površini ohišja telefona z okroglo številč- zicijskih sestavin, monumentalno zlitih v tudi grafično specialko, psihologa An- nico pa ne manjka jasno berljivih »na- pomensko učinkovito, a lirično poetično tona Trstenjaka ter nadškofa oziroma vodil za uporabo novčičnega aparata«, celoto. Ker je od nekdaj ljubila doslednost kardinala Franca Rodeta. Kot je napisala uokvirjenih v pravokotnik in prikazanih in preglednost, čistost zamisli in jasnost li- v avtobiografiji, se od njih »ni učila nji- s prav fotografsko preciznostjo. kovne izvedbe, so ji bili najljubši vzorniki hovih strokovnih in značajskih lastno- Taka grafična natančnost in sposobnost italijanski renesančni umetniki, ki so po- sti, temveč, kako se praktično znajdejo kombiniranja zahtevnih grafičnih tehnik vezovali arhitektonsko urejenost in pesni- v življenju, kako plujejo med Scilami in je bila za umetnico, ki je s svojo tehnično ško milino. V vsakem ugledanem prizoru, Karibdami, kako se izognejo neumnosti, dognanostjo izstopala že na akademiji, ki jo je likovno pritegnil, pa je skušala od- zavisti in nasilju«. Ker so nekateri njeni najzgovornejše potrdilo njene resnosti, kriti prikrit globlji življenjski pomen, du- kolegi po vojni obiske cerkva v mestu vse s katero se je hote izogibala zlahka dose- hovni namig ali idejno sporočilo. preveč budno nadzorovali, je hodila k ve- gljivim učinkom. Usmerjenost na vsak- V razmerju do soljudi je bila Tinca Stego- černim nedeljskim mašam na Rudnik in danjo predmetnost je navzven razumljiva vec nadvse zahtevna etična presojevalka nekoč pozneje, po sprehodu na Golovcu, že v znamenju sočasnega poparta, vendar in vzgojiteljica. Vse življenje je delovala iz rudniške telefonske govorilnice za nek je bila umetnica zavezana stilizirani figu- tudi kot požrtvovalna likovna pedagogi- nasvet poklicala profesorja Jakca, ki je raliki in jasnemu obrisovanju predmetov nja, rojena v šolskem poslopju v družini bil nekdanjim vestnim študentom vselej ves čas in ne glede na modne usmeritve šolskega upravitelja. Ob vsej mediteran- očetovsko naklonjen. Takrat je v prosoj- (razen deloma v letih pariškega izpo- sko obarvani radoživosti se ji je ustvarjal- nem zavetju telefonske zaščitne kabine polnjevanja, ko se je uspešno preizkusi- na domišljija lahko sprostila prav na tej ugledala svoj odsev in iz presenečene za- la tudi v bolj abstraktnih prijemih). A je 'pedagoški' osnovi, ki je predpostavljala zrtosti v lastno podobo je nastala ume- predmetni svet nikakor ni pritegoval sam premišljeno odmerjenost, zadržanost tnina Klic, ki velja poleg grafike Knjiga za po sebi, marveč le v povezavi s človeškim in nazornost; ta je bila očitno del njene njeno najznamenitejše delo. življenjem, na pričujočem prizoru kot osebnostne identitete, usmerjene v pou- Četudi gre za svojevrsten klic v sili, po- pojasnilo njene tedanje potrebe po ko- darjeno likovno strogost in pedantnost. dobe ni izoblikovala ekspresivno sun- munikaciji. Kljub življenjski polnokrvnosti, ki jo je kovito in je ni ekstatično napolnila z Prav ta slika, edina, ki jo je izvedla v letu razkrival že njen estetski videz, je bila vznemirjeno munchovsko grozo, marveč 1978, je bila za avtorico celo tako po- ne le odmaknjena od vsakršne lahko- je strmenje svojega obličja premišljeno membna, da jo je uvrstila na naslovni- živosti in banalnosti, marveč je v svoji uskladila v statičen in zgoščen, na preteh- co svoje monografije Človek in njegovo moralni načelnosti prezirala sleherno tanih razmerjih temelječ vizualni prikaz, okolje. Tak knjižni naslov bi bil zagotovo 42 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Področja vzgoje nimi ter vsiljivimi kolegi bolj bridke iz- kušnje. Zato se je toliko bolj odločno in samostojno dokazovala samo z delom, ki je zaradi svoje kakovosti zelo postopoma, a nezadržno doživljalo vse večje moralno priznanje. Ustvarjalnost Tince Stegovec je poetično izoblikovano opozorilo na človeške stiske in hrepenenja ter na lepote sveta, ki jih je odkrivala v izbranih knjigah, umetnosti in v naravi; s tem pa je postala tudi klic po humanosti, po sočloveku, ki bi jo razu- mel, in tako tudi najbolj avtentična ema- nacija avtoričine duhovne eksistence. Ob vseh upodobljenih samotah in hrepene- njih ter podobah medčloveške odtujeno- sti pa umetnica ni prenesla, da bi jo ozna- čevali za samotno, kaj šele osamljeno, ker je bila tako živo, razmišljujoče, ljubeče in sočutno zazrta v življenje okrog sebe, da se je v svojem delu tudi sama spojila z njim. Četudi je bila s perspektive svojih upodobljenih prizorov ali zgodb največ- krat 'utelešena' le kot opazovalka (na gra- fiki Klic kot opazovalka same sebe), se je primernejši za kak učbenik kot za ume- različnih možnih razlag te zelo odmevne povzdignila iz pasivne pričevalke o tirni- tniško predstavitev, a je pri njem vztrajala grafike se mi zdi najbolj točno hrepene- cah življenja v kontemplativno ustvarjal- prav zaradi svojih pedagoških nagnjenj, nje po svobodi in povezavah. (Izredno je ko nepričakovanih situacij in simbolnih kot da bi bilo njeno delo v resnici neka- ugajala profesorju Trstenjaku, v Parizu so oblik, ki jih je razbirala kot bežne uvide, kšen učbenik življenja. Zaradi poudarka jo na razstavi Salon des Nations obesili pa tudi kot usodna znamenja na življenj- na aktualnih življenjskih témah ali idejah na najbolj reprezentativno mesto in na- ski poti slehernega človeka. so bile njene grafike že nekajkrat predsta- gradili s srebrno medaljo, v Zagrebu so Tako znamenje je postala zanjo tudi te- vljene tudi v reviji Vzgoja, kar ji je veliko jo odkupili za Jugoslovansko akademijo lefonska govorilnica, ki ji je omogočila pomenilo. znanosti in umetnosti ter kupili na med- vzpostaviti stik z mentorskim nasvetom Likovna dela Tince Stegovec so v ži- narodnem kongresu Arts & Communi- ali življenjsko tolažbo. Zato je lahko tre- vljenjske prizore projicirane meditacije, cations v Los Angelesu).« Iz njenih spo- nutek pred telefoniranjem, z dvignjeno izluščene skozi opažanja, ki so v svoji minjanj pa je tudi razvidno, kako so jo slušalko v roki, ki jo na grafiki posebej prečiščenosti lahko pedagoško nazorna kolegi zaradi tovrstnih uspehov v tujini izpostavlja, spremenila v trajno podobo kot kake sentence ali definicije, pa tudi onemogočali, kako jo je 'spremljala' var- upanja na odrešilni pogovor med razu- kot tihe molitve; toda hkrati so prežete nostna služba (Udba) in kako je prav iz mevajočimi se, četudi oddaljenimi lju- z zadržano, a pristno poezijo, čistostjo in življenjske stiske kot klic po rešitvi nasta- dmi. Ker je njeno oko umeščeno natanko lepoto, kar jim daje ponekod celo magi- lo tudi še kakšno drugo njeno sporočilno v središče slike, lahko v njem zaznamo čen pridih. izrazito delo. celo simbolično vsevidnost središčne- Kot pedagoginja je Tinca Stegovec o Človeka v stiski, na življenjskem razpotju, ga Božjega očesa, svetlobno poudarjena umetnikih tudi naklonjeno pisala, po- v njegovi samoti, izgubljenega v množici slušalka pa vzbudi aluzijo na najbolj za- sebno v Prosvetnem delavcu, popularizi- ali zatekajočega se pred nenadnimi ne- upanja vredno in za človeške tožbe naj- rala je grafiko in je v svoji monografiji varnostmi v gruče ter oklevajočega med bolj odprto Božje uho. V tem duhu sem pričujočo lastno umetnino tudi sama la- zbliževanji ali razhajanji, je kot lucidna besedilo njene monografije, ki ga s svojo pidarno opisala. Globino upodobljenega opazovalka dojemala vsenaokrog sebe. pomenljivostjo uvaja grafika Klic, opre- prostora je pri tem pojasnila »s funkcijo Sama pa je iskala vir takega ustvarjalnega mil z naslednjim motom: »Tišine klic telefona, ki z glasom poveže razne da- navdiha in odrešilno uteho v potovanjih v negibnosti sveta / strmi v odsev / nad ljave«. V avtobiografski knjigi Bilo je ta- in srečevanjih z ljudmi duha, toliko bolj, snom narave. / V brezčasnosti sijoč, iščoč kole. Romanje za lepoto pa je vsebino in ker je imela kot očarljiva ženska posebno Boga, / se z glasom upanja lovi odmev / pomen grafike Klic osvetlila takole: »Od z manj nadarjenimi in manj izobraže- Neznanosti v očeh Daljave.« Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 43 Področja vzgoje Nasilje – vse, kar nam je storjeno na silo Toni Kores, univ. dipl. teolog, zakonski in družinski terapevt, vzgojitelj mladostnikov s čustveno-vedenjskimi motnjami, svetovalni delavec, opravlja svetovalno in psihoterapevtsko delo. Če si to priznamo ali ne, če nam je všeč ali ne, je nasilje prisotno v svetu, glede na obliko nasilja. Verbalno nasilje ni ki nas obdaja – mimo tega ne moremo. Katerokoli zgodovinsko obdobje nič manj nasilno od spolnega ali fizičnega. pogledamo, se srečamo z različnimi oblikami nasilja: od krvavih vojn, Nasilje je nasilje in pika! trgovanja s sužnji, prostitucije, hladnih vojn, raznih oblik totalitarnih Vsako nasilje je vselej del travme – ozi- sistemov do nasilja v ožjem krogu družine in še bi lahko naštevali. roma ni travme, kjer ne bi bilo prisotno nasilje. Nasilna travma zaznamuje naš or- Z gotovostjo lahko rečemo, da o tej te- (poniževanja, obtoževanja, zasmehova- ganski sistem, kar pomeni, da pusti sledi matiki še vedno premalo govorimo, jo nja, zbadanja, razvrednotenja ...) zaradi v našem spominu, na psihosomatskem odrivamo in pospravljamo pod preprogo, šoka zmanjka besed. Pritihotapi se ob- področju in na področju duhovnega. s tem pa se minimalizira in omalovažuje čutek krivde (kaj sem naredil/-a narobe, Zlasti zaradi tega je pot iz vrtinca nasilja dinamika nasilja, ki ga s takimi odzivi žal da se mi je to zgodilo) in potem se zač- dolgotrajna, naporna in zahteva angažira- ne zmanjšamo, temveč mu tako kvečjemu ne pojavljati vprašanje, kako naj ponov- nost celega človeka ter sočutno podporo omogočimo še večjo moč in nadaljnje de- no stopim v družbo, pred ljudi, sošolce, in oporo bližnjih, večkrat pa zahteva tudi lovanje v družbi ter medosebnih odnosih. znance – zasramovan/-a, ponižan/-a, strokovno pomoč. Travmatične izkušnje, Je pa kljub temu treba dodati, da je svet, razvrednoten/-a, ko me nihče zares ne ra- zaznamovane z nasiljem, se prenašajo iz v katerem živimo in ki nam je zaupan v zume in ne jemlje resno tega, kar se mi je generacije v generacijo, še posebej takrat, skrb, dober in to tudi ter zlasti zaradi vsa- zgodilo. Ne glede na to, da različne oblike ko niso bile izgovorjene, procesirane, kega posameznika, ki se trudi za dobro in nasilja v našem organizmu puščajo različ- predelane. Velika verjetnost je, da se bo s tem za omejitev delovanja nasilja. Tam, ne posledice, je nedopustno delati bilanco vzorec nasilja, ki so ga bili deležni posa- kjer sta na delu človeška dobrota, ki vodi v skupno dobro, in posluh za človeka, za kakršnokoli obliko nasilja ni prostora. Čustvena dinamika nasilja in posledice Za nasilje opredeljujemo vse, kar se nam je zgodilo na silo, ne glede na to, ali je bilo storjeno hote ali nehote. Posameznik, ki nam naredi nekaj na silo, brez naše privo- litve, še posebej če gre za avtoriteto v so- cialnem okolju (starši, učitelji, vzgojitelji, duhovniki ...), nas izpostavi in osramoti. Počutimo se osramočeni, nevredni druž- be. Vsako nasilje okruši in načne naše dojemanje sveta, ljudi okoli nas in same- ga sebe. V zavesti posameznika vznikne občutek, da je postal žrtev storilca, žrtev rablja. Pojavijo se občutki groze, nemoči, ponižanja in odvzete jeze ob samem do- godku. V primeru telesnega nasilja, zla- sti spolnega, zaradi nasilnega posega telo »zamrzne«, v primeru verbalnega nasilja 44 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Področja vzgoje mezniki ali cela družina, pa nikoli niso polagoma uničujemo, ubijamo svoje telo čenši s procesiranjem nasilja na način, ki imeli možnosti spregovoriti o bolečinah in opuščamo potrebno skrb zase. Kot do- je njemu in drugim neškodljiv in varen. ter grozotah, ki so jim bile nasilno stor- bro vemo, ubijajo tudi besede, saj je od žr- Ko se odloči, da z drugimi ne bo ravnal jene, prenesel na katero od naslednjih ge- tev nasilja pogosto slišati, da bi bilo veliko tako, kot so oni ravnali z njim, naredi ve- neracij. Ni nujno, da bodo ti ljudje fizično 'lažje', če bi jih udaril kot pa rekel kaj tako lik korak iz začaranega kroga nasilja. nasilni drug do drugega, lahko pa bo npr. bolečega. Pri zajezitvi nasilja med otroki in najstniki pri njih navzoč alkoholizem, ki ravno tako je še posebej pomemben odziv odgovornih, velja za obliko nasilja, ali pa bodo tarča Pot iz nasilja odraslih, ki pa lahko predstavlja velik pro- nasilja od zunaj ali kake druge oblike nasi- lja, od žaljenja, zanemarjenosti itd. Ljudje, Pot iz vrtinca nasilja lahko v grobem raz- blem, zlasti tedaj, ko le-ti ne verjamejo žrtvi ki povzročajo nasilje drugim ali so nasilni delimo na štiri stopnje. Na prvi stopnji gre oz. je ne zmorejo, ne znajo ali pa ne želijo do sebe, so bili običajno sami deležni na- za zavedanje in ozaveščanje, da se nam je razumeti. Kadarkoli se odgovorni odzovejo silja in ga potem na način, ki so ga prejeli, zgodilo nasilje. Na drugi stopnji se sooča- na kakršnokoli obliko nasilja na omalova- podajajo drugim, okolici, ali pa ga obrnejo mo s čustvi, ki jih je v nas pustil nasilni žujoč, neodziven, prezirljiv način (tudi če nekdo potoži, da ga zbadajo), nosijo od- navznoter, proti sebi. Lahko se zgodi, da dogodek. Kot je že bilo omenjeno, govo- začnejo uživati razna mamila, postanejo rimo o občutjih sramu, jeze, žalosti, poni- govornost pri nadaljnjem razvoju nasilnih dogodkov. Tako ali drugače so bili sezna- zasvojeni z alkoholom, se prenajedajo itd. žanosti, zasramovanja. Naslednja stopnja Vse našteto in še kaj sodi med oblike na- je izražanje bolečine, izpoved prizadeto- njeni, pa niso ukrepali, da bi nasilje zajezili, ustavili. Odrasli imamo moč, da ukrepamo silja. Taki ljudje postanejo nevarni zase in sti v varnem okolju, bodisi najbližjim in za okolico ter nujno potrebujejo omejitve najožjim ali pa strokovnemu osebju. Če- na različne načine, od opozorila storilcu ali izdaje raznih (vzgojnih) ukrepov, če gre za od zunaj, saj so od znotraj nerazmejeni, trta stopnja je običajno najzahtevnejša in njihove meje so porušene. Vsako nasilje dolgotrajna. Gre za dokončno okrevanje vzgojno-izobraževalno okolje, do prijave dogodka pristojnim organom. namreč poruši posameznikove notranje in navezovanje novih stikov. Na tej stopnji meje. Da ne naštevamo dolgega seznama, gre za slovo od vloge žrtve, za vrednotenje Ne oklevajte glede ukrepanja, pa četu- di gre za zbadanje, in vzemite resno, ko kaj vse spada pod nasilje, se lahko posluži- dogodka, za sprejetje dejstva, da nismo mo dogmatičnega imperativa »Ne ubijaj!« popolnoma nič krivi, še manj pa odgovor- otrok potoži, da se mu je zgodila krivica, da se mu je zgodilo nasilje. Poskušaj- kot pete zapovedi dekaloga. Ta imperativ ni za to, kar se nam je zgodilo, ne glede poleg dobesednega »Ne ubijaj!« prepove- na spol, socialni status, videz ali na primer te izvedeti čim več, vstopite z otrokom v dialog, mu podarite besede tolažbe, duje tudi vsako drugo obliko nasilja – če versko prepričanje. Na tej stopnji je ključ- si npr. ne dopustimo dovolj spanca, tako nega pomena tudi odločitev, da ne bomo kajti vedite, da nima prav nobenega ra- iz žrtve postali storilci, kar je pogosta past zloga, da bi si izmišljeval. Nikakor pa ga v krogu nasilja. ne napadite z jezo in ostrim tonom, češ, V življenju in doživljanju posameznika si že sam/-a to izzval/-a. Taki odzivi so stopnje nikoli ne potekajo popolnoma lo- le dodaten pritisk na že prizadeto dušo čeno ena od druge, ampak se med seboj posameznika in dodajanje bolečine ter prepletajo, kar pomeni, da lahko iz četrte utrjevanje nezaupanja, kar žrtev še bolj stopnje zdrsnemo npr. na prvo in da tak potegne vase in lahko povzroči, da bo zdrs nikakor ne pomeni neuspeha v pro- storjeno nasilje obrnila vase ter se začela cesu rehabilitacije. do sebe vesti nasilno, destruktivno. Dia- metralno nasproten učinek pa se zgodi, ko okolica zavrne nasilje kot nespreje- Odgovornost vseh mljivo in stopi na stran žrtve. Takšno K zaustavitvi nasilja smo torej poklicani dejanje se kaže kot žarek upanja in kot vsi kot posamezniki. Odločimo se, da ključni trenutek pri zajezitvi širjenja na- rečemo ne vsaki obliki nasilja, brez mi- silja, kot začetek okrevanja ter prvi obliž nimaliziranja katerekoli oblike nasilja. na rano prizadetega. Še posebej gre za apel žrtvam in storil- Vsakič, ko stopimo na stran žrtve nasilja cem nasilja – vsak od teh ima možnost in se postavimo zanjo (tudi s prijavo, če je in priložnost, da naredi še več kot nekdo, treba), odpremo možnost, da vlijemo po- ki sam nima take izkušnje, saj zelo dobro gum v marsikatero, še posebej najstniško razume in čuti, za kaj pri nasilju pravza- dušo, da bo zbrala moč in spregovorila o prav gre. Kot se žrtev nasilja skozi dol- tej težki in neprijetni tematiki, odraslim gotrajen in zahteven proces dela na sebi in družbi pa postanemo zgled in dajemo Foto: Petra Duhannoy odloči, da ne bo več žrtev, tako se lahko upanje, da se je nasilju mogoče upreti ter storilec odloči, da ne bo več storilec, za- ga zajeziti. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 45 Duhovni izziv Jezus med nami Janko Jarc, spec. pedagog in univ. dipl. teol., upokojenec. Delal je v prehodnem mladinskem domu, 23 let je bil vzgojitelj v fantovskih in dekliških skupinah v Dijaškem domu Tabor in 13 let pomočnik ravnatelja. V Ognjišču in Družini so od leta 1969 pod psevdonimom Smiljan izhajale krajše zgodbe, katerih izbor je izšel pri Ognjišču v knjigah Samo še pet minut in Marija na kolencah, v samozaložbi pa Otroka Male ulice. Napisal je vrsto člankov in uredil tri zbornike. med njimi, ne da bi se te kdo dotaknil. Go- Jokal si z njimi spod, ti, ki si s pogledom razorožil množi- Jezus, v Betanijo si prišel, ko je bil Lazar co, si se pustil križati. Zaradi mene, zaradi že štiri dni v grobu. »Ko bi bil ti tukaj, bi vsakega izmed nas. O, moj Bog, kako mo- moj brat ne bil umrl ...« je v bolečini re- gočna je Božja ljubezen. kla Marta. Do srca te je ganilo, ko si videl jokati njo in vse okoli stoječe. Vzdrhtel si, Brat in sestra in mati se zjokal in jo vprašal: »Kam ste ga polo- Jezus, obiskala te je tvoja mati skupaj s žili?« »Gospod, pridi in poglej.« Stopil si sorodniki, ker bi radi govorili s teboj, a do groba in navzočim naročil: »Odvalite zaradi množice niso mogli priti do tebe. kamen!« In Lazar je prišel iz groba. Foto: Rebeka Hozjan Nekdo jih je opazil in te opozoril: »Tvoja Gospod, vedno več prikritih grobišč se mati in tvoji bratje stojijo zunaj ...« Ti pa odkriva po naši deželi. Vedno več člove- Daj mi slišati pokažeš na množico: »To so moja mati in ških kosti prinašajo iz številnih jam, grap moji bratje … Kdorkoli namreč spolnjuje in rovov. Gospod, kje si se mudil tisti čas? Jezus, okoli tebe se je trla množica, ki si je želela tvoje bližine ali pa bi samo rada do- voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, mi je Ali nisi vedel, da se zgrinja sovraštvo nad brat in sestra in mati.« našo deželo in se odpirajo grobovi? Zakaj živela kakšen čudež. In v množici je bila tudi žena, ki je krvavela že dvanajst let, a Gospod, rad imaš vsakega iz te množice si čakal? Joj, kako velika skrivnost je to! tako kot svojo mater, čeprav ti ni nihče Toda vemo, da si takrat, ko so se polnile si ni upala stopiti predte in te prositi, da jo ozdraviš. Le od zadaj se je dotaknila tvoje vsak trenutek stal ob strani tako kot ona. jame in brezna, jokal tudi ti. In jokal si z obleke. In je ozdravela. Samo poslušat so te prišli. Morda samo iz našimi materami in ženami tudi vsa leta, ko so čakale in upale, da se njihovi sinovi Gospod, daj mi takšno vero! Nakloni mi radovednosti. Gospod, okoli tebe se je ve- in možje vrnejo. Jokal si z njimi, ko one tako močno zaupanje, da se te bom upal, dno zbirala množica. In vsakega imaš za niti jokati niso smele. da se te bom hotel tudi jaz dotakniti. In daj brata in sestro. Tudi tiste, ki so naščuvano »Tvoj brat bo vstal!« si dejal Marti in to za- mi, prosim, Gospod, čutiti, da se me doti- vpili: »Križaj ga!« V teh množicah se, sko- gotovil tudi tem materam, ženam in vsem kaš tudi ti. Močno, trdno. Lahko tudi čisto zi leta življenja, znajde vsak izmed nas. nam trpečim. na lahno. Naj ne bom le del množice, ki se Gospod, tvoji bratje in sestre in mati smo. preriva okoli tebe. Gospod, daj mi slišati: Če spolnjujemo voljo tvojega Očeta. Verujem, Gospod »Tvoja vera te je rešila!« V belih oblačilih Gospod, ko si prišel k Lazarjevemu gro- Tisti pogled bu in videl jokati Marto in Marijo, si bil Vedel si, zakaj si vzel na goro samo tri ganjen, da si vzdrhtel in se zjokal. Jezus, Jezus, vrnil si se v domači kraj, kjer si od- učence, tebi najbližje. Hotel si jih pripra- tako kot si občutil njuno bolečino, občutiš raščal, in šel v shodnico. Vzel si v roke zvi- viti na težke dneve, ki so bili pred teboj in tudi našo stisko ob smrti naših najdražjih. tek, prebral Izaijevo napoved in povedal, pred njimi. Da bodo takrat, ko bo prišla In tako, kot si zagotovil Marti »Tvoj brat da se s teboj spolnjujejo njegove prerok- preizkušnja, trdni in polni zaupanja. Tam bo vstal,« govoriš tudi nam, da se življe- be. Ljudje tega niso mogli sprejeti. Niso te na gori si vstopil v svet, ki je izven resnič- nje samo spremeni, ne pa izniči. Skupaj mogli priznati za preroka. Zanje si bil še nosti našega bivanja in kjer ne veljajo ze- z Marto pa nas sprašuješ: »Veruješ to?« vedno eden izmed njih, samo tesarjev sin. meljski zakoni. Ko se je učencev dotaknil Martin odgovor je bil jasen: »Da, Gospod. Zgrabila jih je jeza in so te odvedli na pre- ta svet, je celo Peter, ki je vedno našel mo- Trdno verujem ...« vis nad mestom, da bi te pahnili v prepad. dro besedo, postal zbegan in je v svoji ne- In kakšen je naš odgovor? Gospod, če ne Ti pa si jih samo pogledal in se sredi med moči govoril nekaj o postavljanju šotorov. bi verjeli, se ne bi v duhu pogovarjali z na- njimi napotil dalje. Vsak izmed nas bo vstopil v ta svet, ko nam šimi pokojnimi, ne bi zanje molili in da- Gospod, rad bi videl tisti tvoj siloviti po- bo zmanjkalo dni in besed. Daj nam, Go- rovali svete maše, ne bi hodili na grobove, gled, s katerim si umiril razdraženo mno- spod, da te bomo takrat videli v oblačilih, polagali rož in prižigali svečk … žico, da se je razklenila, in si odšel sredi ki jih noben belilec ne more tako pobeliti. Da, Gospod, verujem ... 46 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Duhovni izziv V vojni sva se srečala Pismo prijateljem in dobrotnikom, božič 2024 Barbara Peterlin, dipl. medicinska sestra, je redovnica v Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje, od leta 2011 je misijonarka v Ukrajini. Tam služi predvsem bolnikom na njihovih domovih ter brezdomcem na ulici in v bolnišnici. Februarja se je dopolnilo tretje leto vojne. pripravljati na prejem zakramentov. Sama ji jo podarile, in rekla: »Tale Marija od Zelo smo je že naveličani in upanje o kon- pravi: »Več kot štirideset let sem živela mene odganja vsakršno zlo. Če bi ve ve- cu včasih že zamira. Posebej težka mese- brez Boga, v vojni sva se srečala in moje dele, kaj vse se tukaj dogaja. Ona pa me ca sta bila oktober in november, ko se je življenje je dobilo nov smisel.« varuje pred hudobnimi ljudmi.« Pričeva- zračna nevarnost z eksplozijami v bližini Jeseni smo na več župnijah prodajali vin- nje te preproste brezdomke me navdaja z vrstila noč za nočjo. Ko se srečujemo z cencijanski medenjak. Letošnja sredstva veseljem, da so ubogi odprti za božje in ljudmi, pozdravu »Dobro jutro« vedno smo namenili družinam, ki imajo otroke deležni potrebnih milosti. sledi vprašanje: »Kako ste preživeli noč?« s posebnimi potrebami. So naša poseb- Velikokrat smo od brezdomcev deležne Strahu in negotovosti je veliko, prav tako na skrb. Od pomladi se enkrat mesečno zahvale, da smo z njimi. Tudi za nas je v paničnih otrok in izčrpanih staršev. Kot srečujemo pri nas. Mame se pogovarja- teh težkih časih najpomembnejše, da je da je zlo podivjalo in mu ni videti konca. jo, izmenjujejo izkušnje in nam odkri- Bog z nami. Hvaležne smo vam za vaše Sredi zla, ki nas obdaja, skušamo služiti vajo svet, ki ga živijo. Otroci pa skupaj s zvesto spremljanje z molitvijo in za vso ubogim. Skoraj vsi mladi prostovoljci, ki prostovoljci ta čas ustvarjajo in se igrajo. pomoč. Naj vam Novorojeni prinese mir, so bili do kovida zelo aktivni, so v tujini. Lepo je videti, kako se sprostijo ob glas- veselje, preprostost in naj v vašem srcu Tudi to je eden od žalostnih obrazov voj- bi ter koliko truda je vloženega v izdelek najde prostor, ker se uresničuje odreše- ne. Treba je bilo začeti znova. Naša do- iz papirja. Mame svoje otroke zelo dobro nje. brodelna skupina se redno zbira vsak po- poznajo. Tudi če ne govorijo, razumejo, nedeljek zvečer. Prihajajo starši, najstniki, kaj potrebujejo. Zanje se žrtvujejo dan in študenti, pa tudi nekaj starejših. Za vsake- noč. Z zbranimi sredstvi jim bomo lahko ga se najde kakšno ročno delo. Večina se pomagali pri zdravljenju, fizioterapiji, šo- je naučila plesti rožne vence iz vrvi, nekaj lanju in v preprostih vsakodnevnih potre- jih izdeluje vizitke, vedno pa pride prav bah, da bi jim malo olajšali življenje. lepljenje nalepk na vrečke za vincencijan- Med brezdomci, ki jih srečujemo na ulici, ski medenjak ter pripravljanje čudodelnih smo razdelile že veliko čudodelnih Mari- svetinj za širjenje. Marsikdo si vzame delo jinih svetinj. Marsikdo je je bolj vesel kot tudi domov. Lepo je videti navdušenost čaja in sendviča. Opazujem, kako jim ob prostovoljcev za ročno delo in druženje. pogledu na svetinjo zažarijo oči ali pa jo Med prostovoljci je tudi Ira z možem in spoštljivo poljubijo ter si jo nadenejo. Ne- hčerko. Večkrat se čudim, kako to, da v kateri prosijo, naj jim jo takoj zavežemo času trpljenja in stiske ni več ljudi v cer- okrog vratu. kvi. Prav Ira pa mi govori, da je Bog na Pred kratkim smo jo podarile slepemu delu in išče človeka tudi v vojni. V prvem brezdomcu. Medtem ko smo mu dajale še mesecu vojne je v Kijevu policijska ura čaj in sendvič, mu je svetinja iz roke zdr- trajala tudi več dni. Vse je obstalo. Kaplan snila v vrečko. Preden se razidemo, zaskr- Bogdan je že nujno potreboval frizerja. bljeno vpraša: »Kje je pa svetinja?« Ena od njegovih župljank je našla frizer- Svojo izkušnjo nam je na vsak način že- ko Iro. Tako se je Ira preko striženja prvič lela posredovati brezdomka, ki je poletje srečala s Cerkvijo. Ker so imeli v župniji preživela v bližini železniške postaje. Dale tudi humanitarno pomoč, so jo prosili, da smo ji že čaj in sendvič in z razdeljeva- bi jim pomagala z razdeljevanjem zdravil, njem nadaljevale pri drugih brezdomcih, saj je po poklicu farmacevtka. Ira je začela ko nas je začela na ves glas klicati, naj se s svojim služenjem in počasi se je prebu- vrnemo k njej, da nam mora nekaj nujno Foto: Nataša Pezdir dila tudi želja, da začne hoditi k maši in se povedati. Pokazala je svetinjico, ki smo Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 47 Izkušnje Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami v vrtcu Lucija Gerdevič, mag. prof. pedagogike in zgodovine, je vzgojiteljica predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in svetovalna delavka v Vrtcu Sežana. Poleg neposrednega dela z otroki in njihovimi družinami, strokovnimi saj nujno potrebuje tudi določena stro- delavci ter vodstvom zavoda mora svetovalna služba svoj čas nameniti kovna znanja in veščine, če želi svoje delo tudi preventivni dejavnosti ter razvoju programa in dela v vrtcu ali opravljati kakovostno in v dobrobit otroka (znanja s področij specialne pedagogike, šoli. Temelj našega dela so programske smernice za posamezno stopnjo pedagogike, psihologije, zdravstva itd.). izobraževanja, vendar pa se količina dela sorazmerno povečuje z Hkrati z delom v oddelku in spremljanjem zaznavanjem novih težav v vzgoji in izobraževanju. V zadnjih letih otroka spremljevalec v praksi predstavlja se v našem vrtcu (in tudi mnogih drugih zavodih) sorazmerno s pomembno vez med strokovnima delav- povečevanjem otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne cema v oddelku in otrokovimi starši. oddelke vrtcev, povečuje tudi število stalnih ali začasnih spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami. Strokovna podpora spremljevalcem Spremljevalci in zakon o usmerjanju …, 2011, 10. člen). V dveh Pri svojem delu začasne spremljevalke Sama se z vsakim novim šolskim letom letih dela kot začasna spremljevalka otro- sem se prvič soočila z delom z otrokom povprečno srečujem s 7–11 spremljevalci ka z avtistično motnjo sem se tudi sama z avtistično motnjo in spoznala izredno znotraj enot našega vrtca. Skupaj s tem spopadala s številnimi izzivi in težavami, pomembno vključevanje svetovalne služ- povečanjem se nakazuje vedno večja po- ki so bile povezane z delom z otrokom, be v pomoč pri delu z otrokom, spozna- treba po ustreznem naslavljanju spremlje- sodelovanjem s strokovnimi delavci vrtca vanju in razumevanju njegovih težav ter in starši ter možnostmi strokovnega izo- valcev znotraj posameznega zavoda. Tu izzivov v oddelku. Omenjeni akterji nujno braževanja. imam v mislih predvsem nudenje pomoči sodelujejo kot tim, ob tem pa je nepogre- Pri svojem delu sem spoznala, da je mesto pri njihovem delu z otrokom (zlasti ob po- šljiva stalna podpora spremljevalcu, ki jo spremljevalca otrok s posebnimi potreba- nudijo strokovni delavci v zavodu – zlasti manjkanju potrebnih izkušenj), ustrezno mi slabo ovrednoteno. Čeprav Zakon o izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki z podporo ob obremenitvah in težavah, ki usmerjanju otrok s posebnimi potrebami otrokom tedensko izvajajo specialnopeda- nastajajo v sklopu njihovega dela, ter pri- opredeli, katerim otrokom se spremljeva- goške ali logopedske obravnave. Spremlje- merno razbremenitev. lec dodeli (prav tam), pa delovno mesto ni valec predstavlja tudi nepogrešljivo vez v Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi zakonsko določeno. Osnova za razpis de- trikotniku otrok – starši – vrtec. potrebami predvideva stalnega ali zača- lovnega mesta je v šoli odločba komisije Izrednega pomena je, da vodstvo vrtca snega spremljevalca za težje in težko gibal- o usmerjanju, ki tudi opredeli, ali otroku spremljevalca napoti na strokovno pri- no ovirane ter slepe otroke, ki so usmer- pripada stalni ali začasni spremljevalec, v merna izobraževanja, ki mu omogočijo, jeni v programe za predšolske otroke in vrtčevskem okolju pa nam podlago nudi da se teoretično in praktično seznani z izobraževalne programe s prilagojenim individualni načrt pomoči družini ali za- otrokovo morebitno diagnozo ter možni- izvajanjem z dodatno strokovno pomo- pisnik multidisciplinarnega tima, ki ga mi metodami in pristopi k delu z otrokom. čjo ter potrebujejo fizično pomoč v času izda pristojna razvojna ambulanta s pri- Osebna izkušnja mi je pokazala pomemb- izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. druženim centrom za zgodnjo obravnavo nost lastnega vložka v samoizobraževanje Izjemoma se lahko začasni spremljevalec (Zakon o celostni zgodnji obravnavi …, in prebiranje ustrezne strokovne literature dodeli tudi dolgotrajno bolnim otrokom, 2017). Pogoj za delovno mesto stalnega s tistega področja, kjer se kot posamezni- slabovidnim otrokom oziroma otrokom ali začasnega spremljevalca je dokončana ki čutimo šibkejše pri svojem delu. Tako z okvaro vidne funkcije, otrokom z avti- V. stopnja izobrazbe splošne ali strokovne strokovni delavci kot spremljevalci mo- stičnimi motnjami in otrokom s čustve- smeri. V praksi se pokaže, da je spremlje- ramo pri svojem delu zasledovati vodilo nimi in vedenjskimi motnjami (Zakon valec veliko več kot zgolj fizična pomoč, vseživljenjskega učenja, prilagajanja in 48 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Izkušnje morebitnega spreminjanja dnevne rutine v oddelku ter ustrezno vključevanje prido- bljenega znanja v prakso. Vendar se tu po- novno pojavi težava financiranja tovrstnih izobraževanj in seminarjev, ki so večino- ma plačljivi, od posamezne vzgojno-izo- braževane ustanove pa je odvisno, koliko finančnih sredstev in katera izobraževanja bo namenila spremljevalcem. Pomen sodelovanja staršev Velikokrat so kandidati za spremljeval- ca ob nastopu dela brez konkretnih iz- kušenj, odvisni od pomoči strokovnih delavcev v kolektivu in vodstva ustanov, zato se moramo svetovalni delavci še po- sebej zavedati velikega pomena vloge, ki jo imamo pri tem. Dobra podpora, zlasti vzgojiteljev, izvajalcev dodatne strokovne pomoči in svetovalne službe, lahko po- membno vpliva na skupno iskanje rešitev in uspešno sodelovanje vseh deležnikov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ob tem moramo starše sprejeti kot enako- vrednega partnerja pri oblikovanju pro- grama pomoči otroku, saj so oni tisti, ki otroka najbolje poznajo – s takšnim pri- stopom pa lahko učinkoviteje dosegamo Foto: Petra Duhannoy zastavljeni program in cilje. Vloga svetovalne službe podpore. Velikokrat je svetovalna služba hodek zaposlenega spremljevalca izre- zaradi obsega del in nalog, ki jih opravlja, dno nizek (po stari plačni lestvici je bila Svetovalna služba mora skupaj z izvajalci ter kadrovske podhranjenosti preobre- začetna plača pod zakonsko določeno dodatne strokovne pomoči spremljevalca menjena, zato zmanjkuje časa za osebno minimalno plačo). Poleg tega so neka- seznaniti in mu v praksi pokazati ustrezne svetovanje in podporo zaposlenim (Sve- teri spremljevalci zaposleni zgolj za štiri oblike in metode dela z otrokom ter mu tovalna služba v vrtcu: programske smer- ali šest ur na dan, kar ustrezno zniža že omogočiti redne konzultacije. Zaželeno je, nice, 1999). Spremljevalcem bi morala tako nizko mesečno plačilo. Upam, da da spremljevalec sodeluje pri specialnope- biti redno nudena strokovna podpora in bodo v bližnji prihodnosti odločevalci in dagoških in logopedskih obravnavah. Po pomoč svetovalnih delavcev v obliki oseb- pristojni na ministrstvih začeli celostno potrebi mora prilagajati izvajanje dejav- nih pogovorov ali izvajanja supervizije po reševati kompleksno problematiko spre- nosti v oddelku in imeti možnost uporabe dogovoru oziroma najmanj enkrat meseč- mljevalcev in obstoječo zakonodajo, ki drugega prostora, kamor se lahko uma- no (Miloševič Arnold, 2004). Le tako bi ureja to področje. kne ob morebitni stiski otroka. Vodstvo lahko ustrezno naslavljali sprotne težave, naj spremljevalcu omogoči udeležbo na Literatura iskali rešitve, hkrati pa bi spremljevalec zanj potrebnih strokovnih izobraževanjih • Miloševič Arnold, Vida (2004): Priročnik za intervizijo. Lju- lahko našel sogovornika, na katerega bi se bljana: Fakulteta za socialno delo. in/ali usposabljanjih, na vabilo staršev ali obrnil ob morebitni stiski, ki je neizbežno • Svetovalna služba v vrtcu: programske smernice (1999). Lju- predlog centra za zgodnjo obravnavo pa bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno 5. povezana z nemočjo in pomanjkanjem 12. 2024 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ministr- tudi obisk obravnav/terapij v zasebni ali izkušenj pri delu z otrokom s posebnimi stva/MVI/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Doku- razvojni ambulanti. menti-smernice/Programske_smernice_vrtec.pdf. potrebami. • Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s po- Zaradi velikega obsega dela svetovalne sebnimi potrebami (2017). Uradni list RS, št. 41/17 (28. 7. službe se v marsikaterem vrtcu sooča- 2017). Pridobljeno 5. 12. 2024 s spletne strani: https://pisrs.si/ Ustrezno plačilo pregledPredpisa?id=ZAKO7681 . jo s pomanjkanjem časa, namenjenega • Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011). Ura- preventivnim dejavnostim, spremljanju Glede na zahtevano stopnjo izobrazbe dni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI (22. 7. 2011). Pridobljeno 5. 12. 2024 s dela spremljevalcev, nudenju nasvetov in za delovno mesto je neto mesečni do- spletne strani: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5896. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 49 Izkušnje Sodelovanje staršev in učiteljev za uspešen razvoj otroka Klara Lanc, prof. nemškega jezika s književnostjo, je profesorica na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Vloga staršev in učiteljev v vzgoji in izobraževanju otrok je ključna za • Komunikacijske težave: nejasna ali njihov celostni razvoj. Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer so starši in pomanjkljiva komunikacija lahko učitelji povezani ter sodelujejo, imajo boljše možnosti za uspeh tako vodi do nesporazumov in nezaupanja. • Kulturne in socialne razlike: različni na osebnem kot akademskem področju. Ta članek raziskuje, zakaj je pogledi na vzgojo in izobraževanje, ki sodelovanje med starši in učitelji pomembno, kakšni so njegovi izzivi ter izvirajo iz kulturnih, socialnih ali jezi- kako lahko obe strani vzpostavita in vzdržujeta uspešno partnerstvo. kovnih razlik, lahko vplivajo na med- sebojno razumevanje. Pomen sodelovanja za • Podporo otrokovim potrebam: ko otrokov razvoj starši in učitelji izmenjujejo infor- Strategije za uspešno macije, lažje prepoznajo in naslovijo Otroci se najbolje razvijajo, ko starši in sodelovanje učitelji delujejo kot tim, ki si deli odgo- otrokove posebne potrebe, pa naj gre vornost za njihovo vzgojo in izobraževa- za dodatno podporo pri učenju ali za Za premagovanje ovir in krepitev par- tnerstva med starši in učitelji so potrebna nje. Sodelovanje omogoča: spodbujanje njegovih talentov. • Celovit pogled na otroka: starši po- • Doslednost pri vzgoji: usklajena ko- zavestna prizadevanja obeh strani. Spodaj so predlagane strategije: znajo otrokove osebnostne lastnosti, munikacija prispeva k enotnim vzgoj- interese in domače navade, medtem nim pristopom doma in v šoli, kar • Redna in odprta komunikacija Kakovostna komunikacija je temelj uspe- ko učitelji razumejo otrokovo vedenje otrokom nudi varnost in jasnost. v učnem okolju ter njegove akadem- • Večjo motivacijo za učenje: ko otrok šnega sodelovanja. Pomembno je, da se ske sposobnosti. vidi, da starši in učitelji sodelujejo, se starši in učitelji redno obveščajo o otro- počuti podprtega in bolj motiviranega kovem napredku, izzivih in dosežkih. To za učenje. lahko dosežemo z načrtovanimi roditelj- Foto: BS skimi sestanki in individualnimi pogovo- Ovire pri sodelovanju ri, ki so odlična priložnost za izmenjavo informacij; z elektronsko komunikacijo Kljub želji po sodelovanju se lahko po- preko e-pošte, aplikacij za komunikacijo javijo ovire, ki otežujejo vzpostavitev (šolski portali) in sporočil, ki omogoča- uspešnega partnerstva. Kot izpostavlja jo hitre in učinkovite stike; pri mlajših Keyes (2002), »učitelji pogosto nimajo otrocih starši in učitelji lahko beležijo po- ustreznega usposabljanja za delo s starši, membne informacije v dnevnike in belež- prav tako pa mnogi starši ne vedo, kako ke, kar je zelo koristno. naj se učinkovito vključijo v šolske de- • Gradnja medsebojnega zaupanja javnosti«. Zaupanje je ključnega pomena za uspe- Ovire pri sodelovanju so: šno partnerstvo. Starši morajo zaupati, • Pomanjkanje časa: hiter življenjski da imajo učitelji v mislih najboljše inte- tempo staršev in obremenitve učite- rese otrok, medtem ko morajo učitelji ljev pogosto onemogočajo redno in razumeti, da starši najbolje poznajo svoje kakovostno komunikacijo. otroke. To lahko dosežemo s pozitivno • Različna pričakovanja: starši in učite- naravnanostjo, pri kateri se pogovori zač- lji lahko različno razumejo svoje vlo- nejo s poudarkom na otrokovih močnih ge, kar povzroča neskladja pri vzgoj- točkah; transparentnostjo, ko jasno izra- nih ciljih. žamo svoja opažanja, odločitve in ukrepe, 50 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Izkušnje povezane z otrokovim razvojem; spošto- vanjem različnosti, pri katerem sprejema- Foto: Matej Hozjan nje različnih pogledov in iskanje skupnih rešitev krepi partnerstvo. • Vključevanje staršev v šolske dejav- nosti Vključenost staršev v šolsko življenje po- večuje njihovo razumevanje šolskih pro- cesov in krepi vezi med njimi, otroki in učitelji. To lahko dosežemo z organizacijo dneva odprtih vrat, kjer starši spoznajo šolsko okolje in učne metode; povabilom staršev k sodelovanju pri projektih, de- lavnicah ali ekskurzijah; spodbujanjem staršev, da delijo svoje znanje in izkušnje z učenci (npr. predstavitev poklicev). • Izobraževanje in podpora za starše in učitelje Organizacija seminarjev, delavnic ali pre- davanj o vzgoji, učenju in komunikaciji »šole, ki ustvarjajo strukture za sodelova- večjo motivacijo za učenje ter imajo bolj- lahko pomaga staršem in učiteljem pri- nje s starši, dosegajo večjo vključenost in še medosebne odnose. dobiti nova znanja in veščine za boljše večje zadovoljstvo vseh vpletenih«. Hkrati raziskave opozarjajo, da sodelo- sodelovanje. vanje zahteva trajno prizadevanje vseh • Reševanje konfliktov na konstrukti- Vloga šolskih svetovalcev pri vpletenih. Pomembno je, da šole ustvarijo ven način sodelovanju okolje, kjer se starši počutijo dobrodošli V vsakem partnerstvu se lahko pojavijo Šolski svetovalci igrajo ključno vlogo pri in vključeni, ter da starši razumejo, kako nesoglasja, vendar je pomembno, da se spodbujanju in omogočanju sodelovanja lahko njihova vloga v otrokovi vzgoji in te situacije rešujejo spoštljivo in odprto. med starši in učitelji. Njihova vloga zaje- izobraževanju presega zgolj spremljanje Koraki za reševanje konfliktov so poslu- ma: ocen. šanje in razumevanje stališč obeh strani; • Pomoč pri komunikaciji: svetovalci Zadnji korak je torej v zavedanju, da je iskanje skupnih ciljev v korist otroka ter lahko posredujejo v primerih nesogla- uspešen razvoj otroka skupna odgovor- vključevanje mediatorja, če je to potrebno sij in pomagajo najti skupne rešitve. nost. Le z nenehno izmenjavo znanja, (npr. šolski svetovalni delavec). • Organizacija delavnic: priprava sre- spoštovanjem različnih perspektiv ter čanj, kjer starši in učitelji pridobijo vzajemno podporo lahko ustvarimo po- Praktični primeri uspešnega nova znanja in izmenjujejo izkušnje. goje, ki bodo otrokom omogočili, da v ce- sodelovanja • Podpora otrokom: svetovalci spre- loti razvijejo svoje potenciale in postanejo mljajo otrokov napredek in poma- samozavestni ter odgovorni posamezniki. Da bi bolje razumeli, kako lahko sodelo- vanje med starši in učitelji koristi otro- gajo oblikovati strategije za njegov Raziskave dosledno potrjujejo koristi razvoj. sodelovanja. Henderson in Mapp (2002) kom, poglejmo primera iz prakse. V pr- vem primeru je učenec z učnimi težavami Kot pravi Hornby (2011), »svetovalci povzemata, da »sodelovanje med šolo in predstavljajo most med šolo in družino, družino izboljša učne rezultate, samopo- napredoval, ko so starši in učitelji skupaj pripravili prilagojen učni načrt. Starši so saj pomagajo pri razumevanju potreb dobo in socialne veščine otrok«. doma izvajali dodatne aktivnosti, ki jih je otroka in oblikovanju skupnih strategij Viri in literatura priporočil učitelj, medtem ko je šola za- podpore«. • Epstein, Joyce L. (2001): School, Family, and Community Par- tnerships: Preparing Educators and Improving Schools. Boul- gotovila dodatno podporo z individualni- der, CO: Westview Press. mi urami. V drugem primeru je pri sku- Raziskave • Henderson, Anne T.; Mapp, Karen L. (2002): A New Wave pinskem projektu učitelj povabil starše, Raziskave na področju sodelovanja star- of Evidence: The Impact of School, Family, and Community Connections on Student Achievement. Austin, TX: Southwest da pomagajo pri organizaciji in izvedbi. šev in učiteljev potrjujejo, da tovrstno Educational Development Laboratory. Otroci so ob sodelovanju staršev pridobili partnerstvo pozitivno vpliva na otrokovo • Hornby, Garry (2011): Parental Involvement in Childhood Education: Building Effective School-Family Partnerships. dodatno motivacijo, projekt pa je bil izve- šolsko uspešnost, socialne veščine in ču- New York: Springer. den na višji ravni. stveni razvoj. Študije kažejo, da otroci, ka- • Keyes, Carol R. (2002): Parent-Teacher Partnerships: A Theo- Primeri iz prakse potrjujejo teoretične terih starši so aktivno vključeni v šolsko retical Approach for Teachers. New York: Routledge. • OECD (2017): The OECD Handbook for Innovative Learning ugotovitve. Epstein (2001) ugotavlja, da življenje, izkazujejo boljšo samopodobo, Environments. Paris: OECD Publishing. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 51 Iz življenja DKPS Vseslovensko študijsko Bomo res svež veter? Zavedam se, da je ponudba strokovnih Drage članice, dragi člani, spoštovani vsebin različnih institucij ogromna. Uči- srečanje pedagogov v bralci revije Vzgoja. telji si pogosto ne želijo nič drugega kot Novi Gorici V marcu sem prevzela vodenje DKPS – miru in mirnega razmisleka o vsem, kar V soboto, 5. aprila, je v Novi Gorici pote- Društva katoliških pedagogov Slovenije. delajo. Kljub temu vse vabim, da spre- kalo vseslovensko študijsko srečanje pe- Ob izvolitvi sem prejela veliko izrazov mljate našo ponudbo ter si privoščite dagogov z naslovom »Sodobni učitelj in zaupanja, voščil, čestitk in dobrih želja, vsebine za dušo in duha. Za to namreč večna pedagoška vprašanja«. Pobudnik za kar sem globoko hvaležna. šolski sistem ne skrbi. srečanja je bilo Društvo katoliških peda- Društvo je nastalo v letih pred osamo- Vabim vas tudi, da ostanete zvesti člani gogov Slovenije, glavno organizacijo pa svojitvijo Slovenije (1989). V do- društva. Vašo podporo potrebu- smo nato prevzeli goriški pedagogi. brih treh desetletjih delovanja jemo za svoje delovanje. Če Pedagoge je najprej v svetoletni cerkvi se je družba popolnoma imate ob sebi še koga, ki ga Kristusa Odrešenika pozdravil škof Ju- spremenila, tako globalno zanima ponudba društva rij Bizjak ter nam podelil blagoslov. V kot v našem, slovenskem ali vsebina revije Vzgoja, dvorani so nas nato pozdravili predse- prostoru. Spremenila se je poiščite prijavnice na naši dnik DS RS g. Lotrič, predsednica dru- šola in z njo pričakovanja spletni strani. Želim si, štva DKPS Helena Kregar ter njegov do vseh, ki smo – ste vpeti da bi nas društvo in revija duhovni voditelj dr. Šinkovec, nazadnje v šolsko dogajanje. Tem po- Vzgoja povezovala in podpi- pa akademik dr. Milček Komelj. Zatem trebam in pričakovanjem naj bi rala. smo udeleženci prisluhnili trem preda- odgovarjale tudi dejavnosti društva. Kar znamo in zmoremo, bomo delali vateljem: Janu Dominiku Bogataju, Anji Naši člani ste večinoma vzgojitelji in uči- za to, da bo društvo v javnosti zagovar- Božič in Nadji Ušaj Pregeljc. V pogovor- telji v državnih ustanovah. V njih danes jalo vrednote človeka v vseh njegovih nih skupinah smo si podelili svoje izzive, vejejo vsi vetrovi, pogosto kar viharji s katerimi se srečujemo pri pedagoškem dimenzijah. sodobnega časa. Društvo si želim voditi delu, kako jih rešujemo in kako nam ne- tako, da bi vam v teh viharjih pomaga- V iskrenem veselju nad dejstvom, da malokrat pri tem pomaga vera. Prijetno li stati pokončno in svojo držo črpati iz smo društvo katoliških pedagogov, naj druženje se je nadaljevalo med kosilom. globokih korenin vere. Zato bomo še zaključim z motom društva: Popoldne smo skupaj praznovali sveto naprej skrbeli za duhovne in strokovne »Utemeljeni v Ljubezni skupaj iščemo mašo ter prisostvovali slovesni umestitvi vsebine: za seminarje, predavanja, konfe- smisel v našem svetu.« Slomškovih relikvij v novogoriški kon- rence in srečanja. Helena Kregar, predsednica katedrali in se pred tem priporočili za- vetniku učiteljev. Tretjina udeležencev je srečanje sklenila še z ogledom grobnice Burbonov in samostanske knjižnice na Kostanjevici. Pedagogi smo s srečanjem dosegli več ciljev. Okrepili smo občutek poveza- nosti, obogatili smo se za marsikatero novo spoznanje, se vključili v živahno kulturno dogajanje evropske prestolnice kulture ter si ne nazadnje nabrali novih duhovnih moči in upanja. Klara Levstek Anton Martin Slomšek, zgled ljubezni Na vseslovenskem srečanju pedagogov je bila 5. aprila 2025 pri sv. maši za domovi- no v konkatedrali v evropskem mestu kul- ture ob maševanju škofa dr. Jurija Bizjaka in somaševanju slovesno umeščena reli- Foto: Valentina Kobal kvija blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika učiteljev, vzgojiteljev, katehetov 52 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 Iz življenja DKPS in staršev. Kakšna čast za vse nas! Dra- Branje in pisanje je le lupina, jedro pa kr- za sestanke, podajala ideje za dogodke v gi Anton Martin, za nas si zgled ljubezni ščanska omika in žlahtno srce.« (Anton Kranju, jih vodila in bila povsod zraven. S do domovine, maternega jezika in mladi- Martin Slomšek) tvojo pomočjo smo izvedli mnogo zanimi- ne. Prosimo in bomo še naprej prosili za Magdalena Jarc vih dogodkov. družine, našo mladino, šolo za življenje in Zahvaljujemo se ti za vsa ta leta požrtvo- trdno vero. valnosti, tvojega dragocenega časa in volje. »Učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost Draga Vlasta! Stokrat bohlonej! dovršil, če je svoje učence gladko brati in Od začetka mojega predsedovanja v Kra- Želimo ti veliko blagoslova na poteh, ki so čedno pisati naučil. Kaj pomaga, če je gla- nju si pristopila in aktivno delala za dru- te poklicale zdaj. va prebrisana, srce pa hudobno in robato. štvo DKPS vse do danes. Bila si opomnik Ula Hribar Babinski Napovedni koledar Seminarji DKPS Razpis za podelitev Vlog, ki ne bodo oddane pravočasno in 2024/2025 Slomškovih priznanj skladno z 2. odstavkom 11. člena Pravil- nika o Slomškovih priznanjih, ne bomo Nevrotaktilna integracija 2025 upoštevali. refleksov MNRI® Razpis za podelitev Slomškovih priznanj Priznanja bodo podeljena ob praznova- Obseg: 20 ur Priznanja se podeljujejo članom društva, nju Slomškovega dne, 4. oktobra 2025, v Izvedba: Ljubljana, 5. in 6. 9. 2025, izjemoma tudi drugim, za delo na vseh prostorih Zavoda Antona Martina Slom- prijave do: 25. 8. 2025 področjih vzgoje in izobraževanja, ki: ška v Mariboru, Vrbanska cesta 30. Predavateljica: Marjeta Krejči Hrastar • zavzeto vzgajajo in poučujejo, Marija Žabjek, predsednica komisije za • pomembno prispevajo k razvoju pe- podeljevanje priznanj DKPS dagoške teorije, • pomembno prispevajo k uveljavljanju Seminarji so namenjeni pedagoškim novih modelov pedagoške dejavnosti, delavcem (vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, razrednikom, šolskim • razvijajo in uveljavljajo modele dobre Počitniško varstvo svetovalnim delavcem, ravnateljem), vzgojne prakse, staršem in drugim posameznikom, • mladim načrtno posredujejo etične in Srčna dežela 2025 ki želijo osebno in strokovno rasti. V moralne vrednote, Letos bomo že osmo leto zapored orga- Društvu katoliških pedagogov Slovenije • pri delu z mladimi sledijo etičnemu nizirali počitniško varstvo Srčna dežela. jih izvajamo že več kot 25 let. kodeksu društva, Rdeča nit tokratnega varstva je ljudsko Pedagoški delavci lahko udeležbo na • se trudijo za uveljavljanje etičnega ko- izročilo in kulturna dediščina. Naslov po- seminarjih uveljavljate pri predlogu za deksa v pedagoški praksi, čitniškega varstva pa je »Oživimo ljudsko napredovanje zaposlenih v vzgoji in • prispevajo k strokovnemu razvoju in izročilo«. izobraževanju. Seminarje izvajamo tudi uveljavljanju društva, Deveturno počitniško varstvo bo poteka- za učiteljske zbore in zaključene skupine. • za življenjsko delo. lo od ponedeljka do petka v treh termi- Podrobnejši podatki so objavljeni na Podrobnejša določila in pogoji so obja- nih, in sicer: naši spletni strani http://www.dkps.si. vljeni v Pravilniku o Slomškovih prizna- 1. termin: 7.–11. julij 2025, Seminarji, označeni z *, so uvrščeni v njih na spletni strani društva http://www. 2. termin: 14.–18. julij 2025, katalog Katis. dkps.si/drustvo/slomskova-priznanja. 3. termin: 21.–25. julij 2025. Informacije in prijave: Predlog mora vsebovati življenjepis, po- Program je namenjen otrokom od 1. do Društvo katoliških pedagogov Slovenije dročje dejavnosti in razlog za pridobitev 5. razreda. (DKPS) priznanja in naj skupaj ne presega 5000 Prijave se bodo odprle v torek, 6. 5. 2025, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana znakov s presledki. ob 7. uri. 01/43 83 983 Predloge pošljite najpozneje do 5. junija Več informacij o počitniškem varstvu (torek, četrtek: 9.00–12.00) 2025 v zaprti pisemski ovojnici na naslov: lahko najdete na spletni strani DKPS ali izobrazevanje@dkps.si Društvo katoliških pedagogov Slovenije, na spodnji povezavi: https://www.dkps. http://www.dkps.si Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana, s pripisom: si/izobrazevanje/pocitnisko-varstvo. »Za Slomškova priznanja – ne odpiraj!«. Vabljeni k prijavi. Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 53 Bralni namig Andraž Arko Benjamin Tomažič Pri nas doma 2: Brez zadrege o o jajcih, torti in vzgoji v digitalni nožu družbi Škofljica: Inštitut Integrum, Koper: Ognjišče, Priročnik za 2022 starše 84 strani, cena: 19,90 € Koper: Ognjišče, Škofljica: Inštitut Integrum, 2024 40 strani, cena: 10,20 € V prvem delu Pri nas doma: ko pogovor nanese na … (ki je bil predstavljen v 95. številki Vzgoje) sta Nejc in Ana spoznavala spolnost. Drugi del je nadaljevanje zgodbe o Novi priročnik je drugi v vrsti priročnikov za starše in sle- spolnosti v družini najstnikov Nejca in Ane. Strip mlade di priročniku z naslovom Brez zadrege – kako začeti vzgo- postopoma pospremi po svetu spoznavanja spolnosti in jo za celostno spolnost (ki je bil predstavljen v 95. številki čustev. Pomagal jim bo prepoznati, kaj pomenijo burna ču- Vzgoje). Knjiga je podporno čtivo za starše in vzgojitelje, stva, kako jih sploh poimenovati, kako se naučiti s to paleto ki želijo svoje otroke voditi skozi digitalni svet s čutom, čustev živeti in kako so jim lahko v pomoč. Prisrčna in nav- jasnostjo in razumevanjem. Naslavlja tematike videoiger, dihujoča zgodba za otroke in mlade, ki je zanimiva tudi za družbenih omrežij, nekemičnih zasvojenosti, medvrstni- starše, ki želijo odgovorno vzgajati. ških odnosov in varnosti na spletu ter ponuja strokovne nasvete in konkretne primere dobrih praks za oblikovanje zdravih digitalnih navad. Priročnik nam pomaga ozave- stiti pomen tega, da starši stojimo otroku ob strani in se z njim kontinuirano pogovarjamo o uporabi digitalne teh- Andraž Arko nologije ter smo opora in zgled v iskanju pravega načina Pri nas doma 3: uporabe. hormonomanija Škofljica: Inštitut Integrum, Koper: Ognjišče, 2024 Bogomila Černelič, 132 strani, cena: 19,90 € Tomaž Urh Pija in Juš Tokratni precej daljši strip bo pospremil mlade pri na- na digitalnih daljnjih korakih spoznavanja spolnosti, uporabe mobil- nih telefonov in hormonskega viharja v najstniških letih. počitnicah Pomagal jim bo prepoznati, kaj pomenijo najstniški izzi- Škofljica: Inštitut vi s hormonskimi nihanji, ter jih spodbudil k premišljeni Integrum, Koper: Ognjišče, uporabi digitalnih naprav. Prisrčna in navdihujoča zgodba 2024 za otroke oz. mlade, ki odpira žal pogosto še vedno tabu 48 strani, cena: 19,90 € temo – spolnost – je zanimiva tudi za starše, ki čutijo od- govornost za razvijanje odnosa do spolnosti pri otrocih in mladostnikih. Knjiga je nadaljevanje zgodb o Piji in Jušu (knjiga Pija in Juš spoznavata svoje telo je bila predstavljena v 95. številki Vzgoje). Tokrat je poudarek na tematiki digitalne tehno- logije v odnosu do otrok/najstnikov. Slikanica predstavlja Foto: Matej Hozjan zgodbo predšolskih otrok, ki odkrivata pomen ljubečih medsebojnih odnosov in nevarnosti čezmerne uporabe di- gitalne tehnologije. Potopite se v barvito zgodbo o predšol- skih otrocih Piji in Jušu, ki skozi igro in druženje spoznava- ta, kako ljubeči odnosi in premišljena uporaba tehnologije oblikujejo naš svet. Barvna slikanica je privlačno branje za najmlajše, ki spoznavajo digitalni svet z ljubečimi starši ob strani. Zgodba nas popelje na morje, kjer bodo junaki odkrivali, kako že v predšolskem obdobju oblikovati zdrav odnos do uporabe digitalnih naprav. 54 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 BSraulnmi nmamariyg The title of the Editorial by Silvo Šinkovec experience of working on a mental health people. Tina Mežnar Kosec discusses as- is What makes people happy? In it, he pres- helpline. Sonja Molek Cestnik writes about pects of trauma in children. ents some thoughts by Kristjan Kristjans- her experience of volunteering in an article In the section Fields of Education, dr. son, who gave a lecture about values at the titled The call that had to happen. Milček Komelj presents the work of painter Educational Research Institute. In Our Interview, Ksenija Fänrich hosts Dr Tinca Stegovec: The Call. In his article, Toni The Focus Theme of 105th issue of Vzgoja is Eva Trpin Fortuna, a doctor, dentist and Kores shares his view on violence, which is titled A Call in Need. In the introductory specialist in maxillofacial surgery, who anything that is done to us by force. article, Samo Babuder has compiled infor- went on a family humanitarian expedition In the Spiritual Challenge section, we can mation about the Slovenian Association of to Madagascar last summer with her hus- read some reflections by Janko Jarc under Helplines. We can read an article by Nada band and their six children. the common title Jesus among us. Sister Tržan-Herman about the establishment of In the Teachers section, Leon Kernel won- Barbara Peterlin shares with us a letter she the first helpline in the world and the first ders where Adam has hidden. We also sent from Ukraine to her friends and bene- one in Slovenia. Darinka Vrabič intro- learn about behavioural disorders and tem- duces us to the life and work of dr. Cvijeta peraments, which have been collected for factors at Christmas. Pahljina, who dedicated her endeavours us by Katarina Jensterle Nečimer. In the Experience section, Lucija Gerdevič's to people in need. A volunteer shares her In the Educational Plan section, Octavian article introduces us to the work of the at- experience of volunteering at the TOM M. Machidon's article is titled Smart- tendants of children with special needs in helpline. Tatjana Gorjanc gives an insight phones and childhood. Branka Borjanić kindergarten. Klara Lanc wrote the article into the work of the Tvoj telefon associa- wrote an article on social connectedness. “Cooperation of parents and teachers for tion in Postojna in her article. Jovan Popov From Urška Končan's personal experience, the successful development of the child”. writes about the Čriček association from we learn about the power of words that can In the Reading Tips section, we present four Ormož, which has been implementing its heal or ... books on education that will help teachers mission for 25 years. Samo Zupanc reflects In the Parents section, Barbara Zupančič and parents, as well as children and ado- on the causes of distress of modern people. shares her views on intergenerational co- lescents. Brigita Rupar introduces supervision as a operation in the light of demographic form of support for volunteers. A volunteer change. Benjamin Tomažič describes what Written by: Tatjana Fajdiga from the Samarijan association shares her influences the sexual education of young Translated by: Tanja Volk Letna naročilnica na revijo Vzgoja SOMNOSOL Revija VZGOJA izhaja štirikrat letno. Pomen spanja in Naročnina za leto 2025 je 29 €. zdravo delovno okolje Izvajamo izobraževanja in svetovanja na področju zdravja v delovnem okolju Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše september 2023 Letnik XXV/3  številka 99 cena 6,60 eur s poudarkom na pomenu spanja. Preventivno izobražujemo in svetujemo različnim interesnim skupinam (npr. športnikom, poslovnežem, delavcem v nočnem Vz in izmenskem turnusu). goja Revija za u v č z it g e o lj j e it , e lje in starše december 20 L 2 e 3 tnik XXV c / e 4 n a  6 š ,6 te 0 v e il u k r a 100 Pomagamo odkrivati škodljive dejavnike, ki privedejo do motenj spanja, ki je pogost, a žal spregledan V žarišču: 2 5 Vzgoja za solidarn oslte itn dejavnik, ki lahko vodi v kronične medgeneracijsko sožitje 100. š stran 35 tevilka bolezni, slabšo storilnost, zmanjšane stran 26 Spolne zlorabe stran 18 Naš pogovor: Tudi predšolski otroci potrebujejo otrok preko motorične sposobnosti, slabši Jacqueline Marie interneta počitnice učni in delovni uspeh ter Fox Fenlon prometne nesreče. Revija za učitelje, vzgojitelje in starše Vzgoja julij 2024 Letnik XXVI/2  številka 102 cena 6,60 eur Predavanja v obliki delavnic in svetovanja V žarišču: S rce , p vodi in organizira oln o lj ub mednarodno priznana s e tra z n https://www. 2 n 3 i Ob izidu 1 strokovnjakinja na s r tr e 00 an v 3 i 5 j . številke e Vzgoja (Samo)vz s p g tra ri o n 47 področju spanja h j o a dnosti Podjetje k i n n j revija-vzgoja. ig prof. dr. Leja Dolenc a Grošelj. si/revija-vzgoja/ cmsdolenc@gmail.com narocilo/narocilo- stran 34 SOMNOSOL, podjetniško letne-narocnine Z otroki na kmetijo V žarišču: in poslovno svetovanje, d.o.o. O kulturi demokracije stran 23 Zvezna ulica 37, 1000 Ljubljana Zagovor vseživljenjske stran 20 vzgoje Naš pogovor: Oleksii Ternovoi Matična številka: 9342869000 Davčna številka: 89381572 Vzgoja, maj 2025, letnik XXVII/1, številka 105 55 Tinca Stegovec: Klic, 1978 barvna reliefna jedkanica in akvatinta, 40,6 x 59 cm Vir: Stegovec, Tinca (2006): Človek in njegovo okolje. Ljubljana: Družina. Stran 123.