Uoriea" izhaja vsaki torek in soboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskanii", ulica Vettiirini št. 9, kamor je nnslavljati pisma. Nefrankirana pinina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. RokopiNi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorica** stane na leto 10 K, za pol leta o K, za četrt leta 2.50. UpravuiNtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulira Vetturini St. 9. /-a i ulane se piačuje od cveterostopiK* petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'uHame/.ii«* 6tfvilkc itanejo 8 vin. in se pro d- bora. Alarsikdo bi rekel. da eden p<>- slancc manj ali več jc u/.c vsecno. To ni tako. Alarsikaterikrat tisti eden po- slanec več ali manj odločuje. Nasi volilci se inorajo tega /. a v e- dati. Pa saj je to njim v korist. Li- beral c i i m a j o uže več k o 1 p r c- v e č i z v o 1 j e n i b p o s 1 a n c e v. Več ko jib bo, b o 1 j b odo o v i ra 1 i tako k r v a v o p o t r c b n o d c z c 1 n o z b o r- s k o d e I o v a n j o. Niti enega poslanca ne sinejo več dobiti. Kakor jili jc pri zadnjih volitvab ljudstvo nagnalo. tako naj pri teb volitvab to ponovi. I'a saj tudi ni vzroka, da bi volilci drugače vo- lili dne 19. t. in., kot so volili due 2u. septembra in 5. oktobra. L i b c i a 1 c i so r a v n o ist i, a g r ami I i b e r a 1 e i enako. Nič niso narcdili, Ie navi- dezno sprli so so nied seboj. kar dajo dovolj dokaza, da so n j i h s t r a n k c gnjile. Kako naj zalitevajo, da bo ljudstvo drlo za njimi, ko se sami v lastni stranki ravsajo in kavsajo! Dr. Franko je odstopil od načelstva agrarno-liberalne stranke in prepustil vse skupaj policaju Mermoljii, kor je prišel do prepričanja, da vse s k u p a j nič ni. Lberalna stranka / (kibrsčekom na čelu ni dosegla In ne bo dosegla pri našem ljudstvu nikoli pozitivnih vspe- bov. To sami liberalci pravijo. Pa saj drugače tudi nc more biti. Ker pa ni ničesar storila za ljudstvo, jimora ljud- stvo. ako je pametno, obrniti hrbet. Smešna je liberalna trditev, da so liberalci prava ljudska stranka, ko niso za ljudstvo nikdar niče- sar storili. — 0 liberalizinu se zdaj samo govori, kajti ta je preminul po- tem ko gaje ljudstvo spoznalo v vsi njegovi s 1 e p o t i. Da ima li- beralizern še tu in tam kak ostanok, ki boče vse prevpiti in še nadalje slepiti ljudstvo, ni nobono čudo, ako se po- niisli, da tudi hudoben č 1 o v e k najde tu in tam kakega čestilca. Na žepu, na ugledu, na časti in veljavi si škodi tisti, ki voliliberalnczastopnike v ta ali oni javni zastop. Nadejamo se, da bo pri teb volitvab število liberalnih volilcev za in n o u o manic kot duo «no ne zivijo vouicf z giavo v zakiju in ; ako ne vidijo i i b c r a I u eg a s v i n d I a, k a t e r e g a u g a n j a j o ! i b era lei s s I o v c n s k i m 1 j ii d s t v o m. kate- rega lo izrabljajo v svoje špekula tlvno in umazane namene. Skrcgani agrarci pa liaj se lepo odpoüjejo za sest let. Ker ni slo zadnjič skiipno /. liberalci. liočejo po- skusali srcCo :«auioMojno. Ali inn re- čcino lc to: Ako niste z adnjič z d r u z c n i n l Č c s a r do s e g I i. In- liko m a ii j dose/etc due I1', t. in. ra /. d r u / e n i. Pcvczi so se vivli na vi- narske zadiuge. ki so postavilc viuii lake com., da so z njimi odgnaii vinske k n p c L- o J ii a š i- d L- /' I¦. da morejo vslod tega vinogradniki trpeti veliko škodo. Take liiuKkc >kodlji\a- ie tivba nagnati. In da se to /godi. zato bodo najbrže poskrbcli na^i volilci. ki so podiičeni o agrarnem šušraarstvu Nasa .siranka jc > 11 a n k a I j u d- s i \ a. l.jiulstvt» cele Goriško ]i jc /ad- njic izrcklo /aupanje. Stranka se tcga /.aupanja /aveda in sc zanaša na mo- žatost volilcev. ha mi vulilci /aJnjič šli v ogciij /a ikisii stranko. so i m c 1 i /at o svii i l c Ii t en v / n» k. In ta telik-n v/.rok jc gotovo delo naše Slovensko Ljudsko Stranke. [>clo i n \' s p eh i / a n a r <» d d i Č i j o n a š o s t r a n k o. Kdo i/.nicd p o Š t e n i Ii mo/ volilcev bi se lie vrgcl v vo- lilni buj /a tako stranko! Vsakdo, ki b o c e sebl in s v o j e in u sotrpinu dobrol Pri nas jc postcnost in dclav- nost za ljudstvo ! T o \\ o čc in o i n a- d a I j c o Ii ra n i t i. II va 1 c/. no 1 j u d- s l v o pa s t o j i i n bo s t a!o z a n a m i. Zaiorcj volilci! Dne I1', i. m.. na volišče za našega kandidata, za kandidata ljudstva! Franc Zlobec. kmet in župan v Ponikvah pri Avberu inora biti naš poslanec! Obrežna cesta Trsf-Tržič (l)alje.) Ko je občina tržaska jela misliti na električno železnico. je bil iijen namen. ttporabiti zgrajeno costo ne-le za pešce. vozove. kočije in avtomobile. marveč tudi za ekonoiuiciK) in vdobno železnico. Brez te bi cesta ne bila popolna, ker bi manjkal so velik del v dosego njene naloge, ki obstoja v tern, da mora oživeti, probudiii in pospeševati sedaj še malodane mrtvo pokrajino. Na tej ce- sti bi se moral torej razviti tisti promet, ki ga imajo drugi kraji, kjer so se zgra- dile promctnc zveze pod enakimi pogoji. V obče clektrična železnica ne spre- minja prvotne cestne trase, dasi ne pri- čenja v Cedasu, marveč v Barkovljab, kjer se združi z že obstoječo clcktrično železnico trž.aško ; od tain vodi naravnost v Tržič. ki ga obkroži, da na ta način omogoči zgradbo gotovoga stevila postaj za potnike in bodočo z/ezo čez Ronke z vsemi glavnimi kraji Furlanije. Za obratovanje eloktrične železnice so bodo rabili enaki vozovi, kakor v Trstu. Ob progi se ne bodo zgradila ra- zun kolnic in delavnic nikaka poslopja. Hlcktrični tok bodo dajale elektri- čne centrale v Trstu, Tržiču in centrala, ki se zgradi ob Timavu. Obratovanic se je dolocilö tako, da la uro. vsaKe pbi ure di iokci po on i tramvaj in ako treba. tudi vsake čctrt ure. Po načrtu se bodo zgradila 4 izo- gibaliiča v dolgosti pf) 20 m Hlektrična žclezuica bi bila doTr/.iča 25 krn dolga. >kupm trošek bi zna.^al po prora- čunu. ako se napravi kolovoz s sinami. ki sc rabijo pri železnicab s parnim sirojein. 1.r»71J.im liberalcem žolč takö narastel, da bljuvajo iz njega smrad in psovke, laži in obrekovanja (kot italijanski ognje- niki lavo) na njim neljube osobe. In kaj so te osebe strasTiega zakrivile? Povemo že pozneje. V prvi vrsti sikajo svoj napred- njaSki „visokoizobraženi" strup na g. župnika. Kratek odgovor: Vase tulenje bode poprej prevrnilo Čaven, kakor pa omajalo cast in spoštovanje, katero uživa g. župnik bodisi doma ali v gori^ki dozoli. Kaj ne. to Vas jezi! Za župnikom je samostanu na vrsti. O revčki! Ali so vain ne smili vasa šKčlluvjo r \ i nueeie- >ciiiiu^uiiiu l \ čimhh i la/.mi in obrek^r^pmiein ukrastf 'ugl'S.zt " cast in spustovanjc! Kjc jc VaŠa,.,srcK * * * ^y mota ? Kmet skuha tropinc. da iVaT'edi žganje. \'i pa stj si skubali možgane, narcdili psovke. smrad in laZi. da jih mečcte na samostan. No. vemo prav dobro. da Vam to žolč polni. ko vidite uglcd. cast in spostovanje. katero vži- vajo čč. oo. kapucini. To bi Vi radi vničili ! Nc boš. .Jaka! ČČ. oo. kapucine naj nič ne žali. da so napadeni od takih ncsramnili dopisunov. Prepričani naj bodo. da stoji za vsakim tell dopisnikov na stotine in stotine ljudstva. ki z gnju- som obsGja take nesramneZe. Dopisnik! Ali bi ne bilo boljše. da bi ta čas. ko bodis okrog. pomagal postreči mrtvo- udncga o. vikarja. ki ga vidiŠ v Tvoji usmilieni dusi zapuščenega? Ali nisi dobil od samostana se nikdar nobene dobrote. za katero bi bil dolžan hva- le/nost nc pa graje '! No. naše nazadnjake. pardon ,.na- predniake". peco tudi samostanska polna klct. katcru so napolnili dobrot- mki /a plačo v znak spostovanja. Kaj nc. gg. lib. voditelji? Zmago pri volit- \ah in samostansko klet bi radi imeli. Ali bi bili vcscli. ali bi pili! Ja pili bi. \si bi pili: Stare in AUadcnč. Aledved in Volk. Tone in vsi. vsi. vsi. samo črni klerikalci ne. Se za tisto peščico glasov, ki ste jih iztisnili. se je baje nekaj pilo. Zdaj pa organist! Oh! kako so inn in urn prestevajo „glide", sree in obisti, zakonsko dolžnosti in prestopke. Videli so vse z rentgenovimi zarki. üg.! kje ste pa takrat bili. ko je Vaš nad- pristaš hodil v sosedovo zelje? Tam, tam ste imeli popisati žaiostne dru- žinske razmere. N'odi g. dopisnik. da vzlic vsemu tvojemu sramotenju ostane g. Karol Černigoj posten mož. spošto- van od pametnih in treznih ljudi. Za- konske zamude mu ne predbacivaj. ker s tern si se posteno vrezal: in ako tudi Černigoj pusti orglanje. ne bode prišel n tebi beračit kruha. Nikar pa ne misli, da boš Ti potem orgljavca izbiral, morda še kacega ognjusnega pijanca... (i. dopisnik ne pusti pri mini tudi staresinov. podžupanov in župana. Vsi so tepci pri Vas. posebno ker gredo k masi in držijo „diplir11. Cudno se nam zdi. da jih s.e vidijo nekateri do- pisniki. ker ne gredo v ccrkev, razun če jih žena vleče za podpazduho. Vedite g. dopisnik. da županstvo oziroma starasinstvo molči do zdaj na Vaše bljuvanje. a tihoma plete metlo, ki prej ali slej pomete „kuratelo". Sra- motno bi bilo, da bi križko županstvo in starasinstvo stalo pod oblastjo ka- kega dopisuna ali kakega tujca. Liberalni kaporjoni tujci! Nikar ne mislite. da nam bodete Vi vsiljovali Vaše pirlie. pardon, Vaše klopotce. Ali se ne spominjate. kako so lansko leto kmetje „cvikali" za trte sajenke ? Nas- protno je pa bila na Krasu živahna kupčija z istimi! \'i nam hočete zabi- jati v glavo to. kar nam ravno ven sili. Ali ne poznate vipavske burje. ki \'as prej ali slej odnese v zverinske brloge, ali pa v tisto poslopje. na šempeterski cesti, ki Vas najbolj v oči bode ? Dragi čitatolji! Kaj mislite, kaj so strašncga zagrešiii ti napadanci! Volili so po svojein prepričanju, storili so svojo Letos, to je v tern šolskem lctu, še sploh ni bil izključen noben dijak iz „D. k.", lahko pa se to pripeti zaniker- nim in nemarnim po drugi konferenci ali konec semestra, naj imajo kako po- litično prepričanje ali nobenega. Za sprejem v „DijaŠko kuhinjo" je prosilo letos 91 učencev. liden jekojpo prvein kosilu svojevoljno izostal, ne da bi svoj izstop naznanil nadzorstvu, ka- kor je to navada; 14 pa jih ni moglo biti sprejetih. Med temi jih je šest, katerih sta- riši bi bili radi plačevali vso hrano in povrhu še kaj darovali „D. kuliinji", ko bi le bili njih sinovi med kosilom in popoldansko solo pod nadzorstvom. Ka- teri izmed odklonjenih in sprejetih učen- cev so klerikalci ali naprednjaki ali li- beralci ali še kaj drugega, tega nadzor- stvo ne ve; a sprejeti ni moglo vseh radi pomanjkanja prostorov. Ako bi želel kdo izvedeti, zakaj je" bilo lani in predlanskim nekaj dijakov izključenih iz „D. k.", postrežemo inu z uzrokom pri vsakem izključenem, kakor smo to storili svoj čas dotičnim sta- rišem. Ü p o in b a uredništva. K temu pojasnilu nadzorstva „Dijaške kuhinje" pripominja naš poročevalec sledeče: Znan mi je slučaj, da je bil neki dijak neliberalnega mišljenja ob začetku le- tošnjega šolskega leta vpisan med one, ki bi smeli obiskovati dijaško kuhinjo. Čez par dni pa sreča neki g. odbornik „Dijaške kuhinje" na ulici dotičnega dijaka ter mu reče, da so se izrazili ne- kateri gospodje proti temu, da bi smel on, dijak, obiskovati dijaško kuhinjo. Sieer da se bo on, namreč g. odbornik kuhinje, za njega zavzel. Omenjeni go- spodje da so se izrazili, da klerikalnih dijakov ne morejo sprejemati v „Dija- ško kuhinjo", ker od klerikalcev nimajo kaj pričakovati. Res pa je, da oni go- spod, ki je tako govoril. ni označil, ali so nasprotniki neliberalnih dijakov v nadzorstvu, ali — zu naj njega, Ce- sar tudi jaz nisem storil. Opozarjamo na skioptiško predavanje „Božič v slikah", ki bo jutri ob 4.h popoldne v „Cen- tralu'1. Z resnico na dan! — Agrarci Žanjejo zdaj, kar so sejali. Moräla, ka- teri so v kratkem času svojega življenja neprestano bili v obraz, se zdaj nad njimi bridko maščuje. Popolni poraz pri volitvah in senzacijonalni razpor v stranttinem vodstvu sta pač najhujša udarca, ki moreta stranko zadeti. In ta strankin polom imenuje zadnji „Km. Glas" „malo nesporazurnljenje"! Čemu prikrivati, kar ni široki javnosti več tajno! Čemu tajiti pravi vzrok odstopa dr. Frankota od strankinega načelništva! Odstopil je ne morda — kakor bi hotel „Glas" „farbati" — „vsled obilih dru- gih poslov, ki jih ima, posebno pa kot predsednik „Kmečke banke", ampak od- stopil je, ker je moral, ker so to zahte- vali drugi člani vodstva s pretnjo, da ga drugače pa oni k temu prisilijo. Se- veda bi bil moral dr. Franko, ako bi kaj držal hase, iz tega izvajati posle- dice, t. j. odstopiti od vsega. Ali dr. Franko si je ohranil to, kar ga je zva- bilo na opolzka tla političnega organi- zatorja: pridržal si je predsedništvo „Kmečke banke" ali prav zapravpravno zastopstvo bankino, kar jedino nese. To, to (poleg težje.dosegljivega dež. od- borništva) je bil motor vsega Franko- vega politikovanja! Mi mu to polagamo na krožnik, ker je svoj čas v „Glasu" z debelimi številkami našteval, kaj nese našim poslancem državno poslanstvo in deželno odborništvo. — Uredništvo „Glasovo" prav dobro ve, da je hotel dr. Franko s „kmečko" stranko le skr- beti zase. Zakaj ne pove resnice ? In če mu to ne kaže, zakaj raje ne molči ? „Napredna stranka je demokra- tična, ljudska stranka, kateri edino je mari za plodonosno delovanje za go- četrtkovi „Soči". Uredniki „Soče" so se najbrže sami smejali, ko so jo dali „nadrukati". Za poc't! Goriški Slovenci, povejte, koliko je naredila narodno-na- predna stranka za Vas ? Koliko je na- redila za slovenski narod? Za našega kmeta? Za našega delavca? Nič! Ona ima delo za narod, za ljudstvo le v svojem programu, o katerem govori uže par let, ne da bi ga začela izvajati. Vedno se junaško tolče po liberalnih prsih o krasnem njenem programu. Kajpada, programe pisati na potrpežljivi papir ni težko delo. Programe praktično izvajati, to je pa drugo delo, kateremu niso bili, in ne bodo liberalci nikoli kos. Pri vsakokratnih volitvah pridejo na dan z njih programom. A ljudstvo hoče tudi videti, da bi se ta program tudi izvajal. Program in program in vedno le program. Liberalci imajo le program, drugega nič! S samim pro- gramom pa ne pritlejo daleč! Duhovske spremembe. — Preč. g. Anton Pahor, vikar v Sovodnjah, je sto- pil v stalni pokoj. Na njegovo mesto je imenovan preč. g. Frančišek Lavrenčič, do sedaj prefekt v malern semenišču. Povišanje. — V VII. činovni razred sta povzdignjena glavni učitelj na tu- kajšnem ženskem učiteljišču, g. Josip Fistravec, in tukajšnji okrajni šolski nadzornik, g. Frančišek Finžger. Društvo krščansko mislečega učitelj- stva je imelo pred pretekli četrtek občni zbor. Pri pozdravnem nagovoru se je spominjal predsednik sv. Očeta in na- šega prevzvišenega vladarja, ki je ravno istega dne praznoval 61-letnico svojega slavnega vladanja. Blagajnikovo in taj- nikovo poročilo jebilo stvarno. Pri točki „prememba pravil" se je vnela živahna debata in sprejela so se spopolnila ne- katerih paragrafov. Obširen je bil tudi razgovor glede visokih šolskih naklad in učiteljskih plač. Sprejeti sta bili dve resoluciji in sicer ena na državne in ena na deželne poslance. Dalje se je izvolil poseben odsek, ki ima nalogo proučiti, kako bi se doseglo znižanje šolskih doklad in konečna ureditev uči- teljskih plač. — V odsek so bili izvo- Ijeni č. g. Blazij Grča in gg. Anton Ru- stija in Ladislav Likar. — Izdelan za- konski načrt se ima predložiti izvan- rednemu občnemu zboru, koj ko konča odsek svoje delo. Konečno s,e je izvršila volitev odbora, ki je tako sestavljen: predsednik : Ant Rustija. podpredsed.: Avgust Poberaj, odborniki: Kolenc, J. Štanta, Ciril Vuga (denarničar) L. Likar (tajnik), Gulin. M. Cei. Bogoslužni Jezik v tržaškl škofiji. — Pod tern naslovom piše sobotni „Slo- venec" : Da se bo „Zarja" postavila na stran tržaškega ordinarjata, kar se tiče izpodrivanja staroslovenščine, oziroma Slaveta v tržaški škofiji, to smo že na- prej vedeli in v tern oziru se prav nič ne čudimo. Čudimo se le, da se je v svoji polemiki z nami vspela do trditve, da „Slovenčevi" uredniki ne poznajo katekizma in nimajo bogoslovnih študij. Danes nam došla tržaška „Zarja" na dolgo in široko pripoveduje o znanih dekretih sv. Stolice 1898 in 1906. Te dekrete mi dobro poznamo, vemo pa tudi to, da po kanoničnem pravu, kate- rega nan „Zarja" očita, imajo glede iz- vedbe teh dekretov škofje z ozirorn na to, da edino oni dobro poznajo razrnere v lastni škofiji, jako velike pravice in včasih škofom kake stvari, o kateri so- dijo, da ne bo koristna. niti promulgi- rati ni treba. Dejstvo je in ostane, da dalmatinski škofje dekretov 1898 in 1906 niso izvršili. Čudno je, da sta bila edino poreški in zdaj tržaški ordinarjat, ki sta se tako podvizala, da spravita iz sveta slovansko bogoslužje. Tudi ni res, kar trdi „Zarja", da ostane po novem de- kretu tako kakor je bilo. Dozdaj se go- tovih delov sv. maše ni pelo dvakrat, odzdaj pa se bodo v latinščini in Sla- vetu. „Zarja" nas skuša v svoji pcle- miki spraviti v nasprotje s sv. Stolico. No, to se ji ne bo posrečilo. Mi se v to prav niČ ne vtikamo, mi smo samo re- l.i: i_ a___a x_ j______________;____ j_ _i__n_ zoper slovansko liturgijo ni veri nič v korist, da imata avstrijska in ogrska vlada pri tern velike zasluge, ki se dajo dejansko dokazati, in da laška iredenta to reč hvali in je v to svrho našla pot v gotove kroge; vemo tudi, da je takoj, ko je izšel odlok tržaškega ordinarjata, „Piccolo" zapel glorijo kakor prerokinja Debora, ko so ležali sovražniki pobiti. •Saj je akcijo škofa Flappa tudi sprem- Ijal „Piccolo" z velikim bobnom ... Nadalje je res, kar smo pisali, da dtt- hovščina s temi rečmi ni zadovoljna in da se Kastavci opravičeno boje, da se bo še njihove predpravice pristriglo, kar sicer tudi mi z veliko gotovostjo priča- kujemo. Res je tudi, da je ljudstvo zelo razburjeno. Okoli Pazina so preprosti kmetje, ki se za liberalizem sicer nič ne menijo, vpili, da bodo odslej „fran- cosko volili"! To ni umetno razburje- nje. In končno smo svoje informacije dobili od strani, ki je kanonično dobro •podkovana, vrhtega pa tudi našega po- litiFnega mišljenja. Dalje povemo „Zarji" tudi to, da je ta odlok izšel prav v istem času, ko se tudi hrvaška duhov- Ščina trudi ljudstvo krščansko-socialno organizirati, pa se ji na ta način po- kvari celo veselje in ljudstvo odvrača. Res tudi ni, da glagoljaštva v tržaški škofiji ni bilo. Bilo je. a se je zlasti od strani laškega klera in drugih intrigan- tov kruto zatrlo ali pa nalašč zanema- rilo. Nikar vsaj zgodovine ne izkvarjajte! Končno ni res, da se bojimo zamere pri liberalcih. Mi — pa strah pred liberalci! Nam je zato, da se liberalcem ne olaj- šuje na ta način njihovo delo — tako je! Aretiran je bil Anton Štrukelj iz Trnovega na Notranjskem, dninar v hotelu „Tirolerhof", ker je ukradel so- barici Hauser 25 kron. Sekvestrirane mere. — Sekvestri- rali so v našem mestu pet krivih me- tričnih mer, s katerimi so bili kupci ogoljufani. Odprte trgovine. - Jutri in v nedeljo 19. t. m. bodo v Gorici odprte trgovine na drobno od 8. ure zjutraj do poludne. Vojaška taksa. — Do 31. janu- varja 1910 se imajo prijaviti pri tuk. municipiju (IV. odd.) vsi oni, ki so pod- vrženi vojaški taksi. Stekli psi. — V okolici Herpelj in Kozine kakor tudi v nekaterih drugih vaseh sežanskega in voloskega politič- nega okraja je steklo minole dni nad 30 psov. En takih psov je ugrizel neko malo deklico nad očesom. Prepeljali so jo najprej v Trst, od koder sojoposlali na Pasteur-jev zavod na Dunaj. Za penzijoniste. — C. kr. finančno ministrstvo odredilo je z razpisom z dne 14. septembra 1909, St. 63.710, da se izplačujejo pokojninski in preskrbo- valni užitki, pri dotičnih računskih od- delkih predpisani, od 1. februarja 1910 počenši potom poštno-hranilnega urada. O tern obveščajo se prizadete stranke, c. kr. avstrijski penzijonisti in njih vdove, da te stranke pri uradih, kjer so dosedaj dobivali svoje pokojninske in preskrbovalne užitke, natančno napo- vedo svoje bivališče, oziroma najbližji poštni urad. potom katerega bodo dobi- vale svoje užitke od navedenega dne počensi. Obenem, ko prineso svoje po- botnice za januarski užitek k doseda- njim uradom, prosijo naj za dotični pouk, katerega jim bodo naročili ti uradi brezplačno in po kojim se jim je na- tančno ravnati. Vsako menjavo svojega bivališča naznaniti morajo te stranke takoj dotičnemu računskemu oddelku radi tega, da dobe isti pravočasno svoje užitke. Streia v cerkvi. V sredo je uda- rila streia v zvonik župne cerkve vRo- vinju, ravno ko se je darovala peta sv. maša in sicer na oltarju Matere Božje. Streia je predrla debeli stranski cerk- veni zid ter švignila pred oltar .Matere Božje, katerega je tudi nekoliko poško- dovala, in se je potem odstranila skozi drugo stranko steno. Cerkev je bila na- tlačena z vernimi, vendar ni bil nikdo ranjen. O rudniški nesreci v Ameriki pri Sherryju se še poroča, da sta se poleg že naznanjenih ponesrečila tudi Josip Kravanja, ki zapušča ženo in tri male otroke v Ameriki. in Anton Črmelj sa- mec. Skupno je mrtvih 19 Slovencev, od teh je šestnajst oženjenih in trije samci. Vdov je 14 z 32 malimi otroci. V stari domovini dve zapuščeni vdovi z 12 otroci. Preiskušnja merll in tehtnic. — Do konca februvarja leta 1910 morajo vsi trgovci v mes^u dati preiskusiti in sicer mere za dolgost in one za tekočine na- pravijene iz kake kovine. ki so bile preiskušene pred letom 1907, ;.n vse tehtnice in uteže kakor tudi lesene mere za tekočine, ki so bile preisku- šene pred letom 1908. Onega, ki bi to opustil, zadene kazen do, 200 kron. Dr. Anton Chlondowski, Božične pesml za mešan zbor. — Založila „Ka- toliška Bukvarna". Cena partituri K 1-30. Morilci bančnega ravnatelja. — Z Reke poročajo, da se bo vršila porotna razprava proti roparjem tamošnje ban- ke, ki so ustrelili ravnatelja in odnesli večjo svoto denarja, dne 17. in 18. t. in. Grozne številke! btevilo sarnomo- rilcev v Nemčiji je narastlo od ustano- vitve nemške države, torej komaj v štirih desetletjih, na 380.000 ljudi.Go- tovo grozno število! In vedno se množe samomori. Leta 1905. jih je bilo 12.810, leta 1907. 12.877 in lansko Ieto 13.000. Največ samomorov se zgodi v mesiih, zlasti v velikih mestih. 2akvala. Vsem p. n. gospem in gospodom, ki so počastili z vdeležbo pogreb naše drage matere, Katarine vdove Pavletič, ali nam kako drugače izrazili sožalje in se nas spom- nili o tej britki izgubi, se najiskreneje zahvaljujemo. V Gorici, dne 11. decembra H)09. Rodbina dr. Fp. Pavletiča. je Vase tolike muke in Vaših ponočnih tajnih shodov in posvetovanj. Dragi občinarji! 19. t. m. vsi na volišče! Pokažimo naprednjakom, da se ne damo slepiti s pirhi klopotci. Potem pa metlo v roke. Na svidenje! Polifični pregled. Državnl zbor. V četrtek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizonju. Finančni minister je pokazal na bistveni razloček med prejšnjimi pro- računskimi provizoriji, ki so bili ak- tivni, dočim pokazuje takratni proračun primanjkljaj 42,000.000 kron. Minister je obširno govoril o tozadevnem pokritju ln o novih davkih, ki jih je treba v to svrho. Minister je naglašal dalje, da je treba na kak način. rešiti davčno vpra- Šanje; zavaroval se je proti očitanju, Češ, da je bil predložen napačen prora- Čun, kakor da bi bil primanjkijaj Ie fingiran in da se je določilo carinske dohodke prenizko. Posl. Bugatto' je zahteval ustano- viiev italijanskega vseučilišča v Trstu. Trdil je, da ne tvori italijanska pravna fakulteta v Trstu nikake nevarnosti za kako narodnost države in da je nje sedež v Trstu ne 1 e v korist Italijanov, ampak tudi v interesu vseskupne mo- narhije. Bayil se je tudi z vprašanjem premestitve Lloydovega arzenala in je rekel, da naj bi se v Tržiču napravil novi arzenal, ako bi se onega v Trstu opustilo. Zbornični predsednik je pred- lagal. naj se po rešitvi prvega čitanja proračunskega provizorija postavi na dnevni red trgovinsko politični poobla- stilni zakon. Posl. Okuniewski je predlagal, naj zbornica ta zakon razpravlja še le po tretjem čitanju proračunskega provi- zorija. Vlada žuga s § 14. Trgovinsko- politični pooblastilni zakon je edino, kar ni možno izvršiti s § 14. Če se pa enkrat vladi dovoli ta zakon. zamore poslati parlament domov. V včerajšni seji poslanske zbor- nice je stavil posl. dr. Ellenbogen pred- log glede upeljave električnega obrata na raznih železniških progah med temi tudi na progi Trst-Opčina. Na tern je nadaljevala razpravo proračunskega provizorija. Posl. dr. Šu- steršiČ je izjavil: „Slov. Jednota" ne zahteva ničesar. Brez pogoja opusti ob- strukcijo. Ne dela nič drugega, nego kar je svobodno vsaki stranki, vsakemu po- slansu, namreč da se bori proti viadi, ki jo smatra kakor utelesbo povsem zgrešenega sistema. Rekel je dalje, da ;,Slov. Jedn." ni nikdar stavila v ospredje malenkostnih osebnih vprašanj. „Slov. Jedn." dela le to, kar se ii zdi, da je za koristi slovanskega prebivalstva naj- bolje. „Slov. Jednota" je in sicer, ko je stala v najhujši opoziciji, glasovala, ko je Avstriji pretila vojska, za rekrutni kontingent. Storila je to, da pokaže na zunaj, da smo vsi jedini, ko se gre za to, da branimo meje dornovine. Za se- daj, rekel je govornik je „Slov. Jedn." za to, da se sestavi izvenparlamentarni kabinet, ker ni Še ugoden položaj za sestavo oarlamentarnega ministerstva. „Slov. Jedn." je pripravljena na kom- promis, a pri tern ne sme nobena stranka zmagati ne premagana biti. Le* država in parlament naj zmagata. Le takemu kabinetu, ki bi mu nekoliko zaupali, bi dovolili vse državne in ljudske potreb- ščine. Sedanji vladi ne dovoli „Slov. Jedn." ničesar. Govorili so še drugi poslanci, med temi tudi kršč. soc G ess mann, ki je izrazil nado, da pride do narodnega premirja. Posl. Klofač odgovarjajoč nem- škim govornikom jo rekel, da je že sit vedne nemške pesm.i o hvaležnosti, ka- tero bi bila Avstrija dolžna Nemčiji. Resnica je in ostane, da potrebuje bolj NemCija Avstrijo, nego pa Avstrija Neni- odločno protestirati, da se v Avstriji samo zato proti njem vlada da se s tern bolj podpira ekspanzivno politiko nemčije. Mi nočemo vojske z Nemčijo. Pri vsem tern pa zahtevamo, da stopi naša država v prijazne odnošaje z ju- goslovanskimi državami in z Rusijo. Danes zopet seja. Madžarska bosenska oderuška banka onemogcčena. Iz Sarajeva poroča „Bosenska ko- respodenca", da prihodnji bosanski de- želni zbor odkloni odkup kmetov po „Bosenski agrarni banki. Bombe na car ski Jahtl. V dumi se je razširjala govorica, da so našli na carski jahti „Standard" dve bombi. Na Jahti je bilo baje areti- ranih več oseb. Proces contra Friedjung-„Reichpost". V četrtek se je pred dunajsko po- roto začela obravnava zoper zg'odovi- narja dr. Friedjunga in odgovornega urednika „Reichposte" Ambrosa, ki ju toži 50 hrvaških poslancev, med njimi Supilo, Pribičevič in Lukinič. ker sta imenovana v več člankih oCitala tern poslancem, da so od srbske vlade pla- čani in zasledujejo veleizdajniške težnje. Obravnava zoper odgovornega urednika „N. Fr. Presse" se je odložila. ker je slednji zbolel. Darovi. Za „Šol ski Do m" je došlo našemu upravništvu: Anton Budin, klesarski mojster v Mirnu 20 K; Josip Munih pri Sv. Luciji 4 K. Predsedništvu so plačali: GoriŠko dijaštvo 17 K; vesela družba na Voj- ščici dan sv. Karola 6 K 80 v; Filip Abram, vikar v Pliskovici 5 K; nabrali na svatbi Josipa Žerjala z Roziko Du- gulinovo v Pliskovici 5 K: Štefa Kin- derčev v Gorici 20 K; dr. Ant. Gregorčič v Qorici 20 K; dr. Ferdinand Terkuč. c. kr. notar v Kanalu 48 K; Gotard Pavletič, dekan v Št. Petru 20 K. Mesečnino za oktober so plačali gg.: Fran Bitežnik. vodja „Centr. posoj."' 2 K; Anton BrešČak. trgovec 2 K; Ivan Rejec. prefekt 3 K; Teod-or Hribar, po- slovodja „Kroj. zadruge" 5 K; N. N. 20 K; Svetoslav Premrou. vodja „Gor. zveze" 2 K; Josip Fon, drž. in dež. po- slanec 10 K; Anton Šantel, Š. svetnik 5 K; dr. Anton Papež. profesor 2 K; Jakob Cebular, profesor 2 K; Ivan Mer- cina, vadnični učitelj 3 K; Anton Fon, trgovec 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; Ivan Pirjevec, rač. ravnatelj 2 K; Fran Setničar, kancelist 2 K; Anton Fras, Š. svetnik 5 K; Anton Gvaiz, pro- fesor 2 K; Karol Cigoj, dež. uradnik 3 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Leopold Bolko, velepo- sestnik 10 K; dr. Josip Dermastia, odvetn. koncipient 1 K; dr. Josip Ličan, prof, bodoslovja 3 K; dr. Karol Capu- der, profesor 1 K; Fran Finžger, c. kr. okrajni Š. nadzornik 4 K; Viktor Bežek, ravnatelj 5 K; Gustav Novak, š. svetnik 2 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; dr. Josip Pavlin, profesor 2 K; Milton Klav- žar, deželni uradnik 2 K; Ivan F. Kalin. dež. uradnik 2 K; Franc Ravnikar, tr- govec 2 K; Fran Sivec, vadnični učitelj 3 K; dr. Ivan iLržen, zobozdravnik 4 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 5 K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K. Mesečnino za sept in okt so pla- čale gospe in g.ne: Gabrijela Finžger, okr. š. nadzornika 4 K; Štefanija Havel, učiteljica 80 v; Antonija Hrovatin, na- dučiteljeva 4 K; Marija Kopač, svečar- jeva 10 K; Milena Papež, profesorj-eva 2 K; Berta Pavletič, odvetnikova 4 K; Avgusta Šantel, š. svetnika 2 K. Za božičnico so plačali predsedništvu: Andrej Lašič, c. k. okr. š. nadzornik 5 K; Ivan Mu- rovec, dekan 3 K; Josip Golja, župnik 5 K; dr. Ferd. Terkuč, c. kr. notar 6 K; Jonko, veleposestnik 5 K; Blazij Grča, župnik 2 K; Ivan Koršič, kurat vojne mornarice 5 K; Ludovik Kumar, Župnik 20 K; Gotard Pavletič, dekan 5 K; dr. Ant. Gregorčič v Gorici 10 K. Srčna hvala vsem blagim dobrot- nikom in prijateljem šolske mladine. Domače in razne vesti. Volllcl, pozor! — V občinah, kjer imajo večino nasprotniki, zahtevajte od volilnega ^komisarja, da sprejme ljudi naše stranke v volilno komisijo. Po vo- litvi shranite izkaznice za morebitno ožjo volitev. Glasovnic ne kažite na- sprotnim agitatorjem; pri zadnjih vo- litvah so zamenjavali nasprotniki na-, šim volilcem glasovnice. Zaupnikom smo poslali glasovnice za dopolnilno volitev dne 19. t. m. s tiskanim imenom našega kandidata. Prosimo, da razdele glasovnice med ljudstvo. Kdor od zaupnikov želi Še glasovnic, naj piše „Narodni Tiskarni" na dopisnici. Pošlejo se mu takoj. Za našega kandidata Zlobca. — Menda nisino mogli izbrati v sedanjih razmerah primernejšega kandidata za poslanca v deželni zbor, kakor je naŠ Zlobec. Sam kmet, posestnik, ki ve naj- bolj, kje posestnike čevelj žuli, bo go- tovo uporabil vse svoje moči v to, da se skaže v slučaju izvolitve vrednim zaupanja Ijudstva. V zadnjem času ga je avbersko ljudstvo postavilo za svojega očeta, vodnika in svetovalca, skazalo mu je najvišjo cast s tern, da ga je po- klicalo zasesti županski stolec. Avbersko ljudstvo ga uže dobro pozna. Da pa štejejo tudi nasprotniki Zlobca k moža- kom poštenjakom in k izobraženim mo- žem, so pokazale zadnje ožje volitve na Krasu med dr. Hinkotom Stepan - čičem in Zlobcem. Naši liberalci in agrarci so se vrgli za Zlobca v vo- lilni boj proti Stepančiču. No, ker jim zadnjič ni bila sreča mila, se jim nudi prilika, da skažejo našemu Zlobcu sedaj tisto zaupanje in spoštovanje, katero so hoteli zadnjič izkazati. Ako držijo napr.- agrarni Kraševci še kaj na svoje moštvo, bi morali soglasno voliti Zlobca. Saj Zlobec je ravno isti kot pred 2 meseci, zraven tega ga je avbersko ljudstvo, kakor uže omenjeno. postavilo na žu- panski stolec. Torej kaj hočejo se več. Sedaj se jim lahko izpolni njih želja, da bode Zlobec deželni poslanec. Naša in agrarno-liberalna skupna želja bi morala biti :Zlobecvdeželni zbor! Da bode tudi goriška okolica po večini volila Zlobca, menda ni treba posebej povdarjati. Enako naši liribi. Agrarni liberalci ua Krasu naj se pokažejo kot možje in ne sieve, ki danes eno trdijo, jutri pa drugo. Zlobec jim je bil zadnjič drag, drag jim mora biti tudi sedaj. V boj torej za Z'obca! Tolminski Vrtovec - llberalni kan didat za deželni zbor. — Torej ga je konečno doletela cast, biti kandidat li- beralne stranke za deželni zbor. Vrtal je in vrtal, dokler je zvrtal kandidaturo. Vrtovec pa sam ne veruje, da bo izvo- ljen. Gabršček bi najbrže postavil dru- gega kandidata, ako bi imel kaj upanja na zmago. Zato je poslal Vrtovca po blamažo na volišče. Ako povemo da je Vrtovec vpokojeni učitelj, ki bi se v slučaju izvolitve potegoval z vsemi šti- rimi za znane zahteve liberalnega uči- teljstva, češ da bi morali imeti liberalni učitelji take place kot uradniki do VIII. čmovnega razreda, torej od 2300 K do 5400 K na leto, mag^n na račun kmeta, potem je jasno kot beli dan, da slo- vensko ljudstvo ga ne bo volilo poslan- cem in da ga pusti za sedaj le pri kandidaturi. Agrarci kandidirajo za poslanca v deželni zbor znanega Vrana iz To- maja, ki uže par let sanjari o dežel- riem poslanstvu. Sedaj ga je sreča do- letela, da so ga agrarci postavili kan- didatom. Mož naj bode prepričan, da ne gre. „Soča" pravi, da nam je po- magal pri zadnjih volitvali do zma?e na Krasu. Mi o tern neveino ničesar,pač pa štejemo Vrana med naše nasprotni- ke, ki venomer rtivajo proti nam. Torej Vrana ne bomo volili. Vran je eden tistih agrarnih mož, ki le zabavljajo, sami pa nič ne iiaredijo. Novi generalni štab agrarne stranke. — Novi generalni stab agrarne stranke je sestavljen tako-le: Mrmolja predsednik, podpredsedniki oziroma za- upniki so: Klanjšček iz Št. Ferjana, Mrevlje iz Dornberga, Vran iz Tomaja in Rutar iz Zatomina. Samo modre glave, kaj ne?! Agrarno liberalna stranka sili na površje. Na trg sv. Andreja je sklical Mrmolja shod k „Zvezdi", Haterega se je udeležilo do 100 mož agrarcev in liberalcev. „Soča" piše, da če bi ne bilo zraven liberalcev, bi ne imel Mrmolja komu pridigati. Tega shoda se je ude- ležil tudi Franko, kl pa ni sedel za predsedniško mizo. Mož se pomika vedno bolj proti vratom.....Postavili so za kandidata tomajskega Vrana, s katcrim pa niso niti agrarci zadovoljni, kakor piše „Kniečki glas", češ, da zna premalo. Nam potemtakem ni treba agitirati proti Vranu, ko ga še sami agrarci ne marajo in pravijo, da je mar- sikaj pomanjkljivega na njem. Torej smo se vendar enkrat našli skupaj. Liberalci Vrana ne marajo, mi tudi ne, sedaj pa pride še „Glas" in pove. da celo inteligentnim pristašem agrarne stranke ni po volji, da kandidira Vran. Ni hudir potem, da bi Vran ne padel! „Soča se dela nedolžno. Ta pre- drzni list, ki je tudi pred leti smešil sodne price in prikrito dolžil sodni dvor pristranosti, misli še vedno, da mu je vse dovoljeno, da zanj ni zako- nov. Tudi povodom Gabrščekove tožbe proti „Gorici" je skušala „Soča" še pred končano pravdo vplivati na javno mnenje in na porctnike. Proti takemu kršenju določnega zakona. smo morali v svojem interesu nastopiti in prosili smo državno pravdništvo. naj brzda predrznost „Soče" in postopa proti nji po zakonu. Četrtkova „Soča" se dela nedol- žno in trdi, da je poročala le o javni razpravi pred okrajno sodnijo, da je po svoje imenovala „znano reČ1' in da ni zagrešila nikakega vplivanja. Proti temu hinavskemu zavijanju konstati- ramo, da je imenovala „Soča" 3 dni pred porolno obravnavo in drugi dan po odgodeni in torej še ne dovršeni obravnavi inkriminovani članek „Go- ricp" „Znano obreko vanj e". AH je tako predrzno vplivanje na javno mnenje pregrešek proti VIII. členu k. z. od 17. dec. 1862 ali ne, razsudijo drugi možje, in ne jurist! okoli „Soče". Liberalna „Soča" piše, da libe- ralci so imeli zadnjič svoj vzrok, zakaj so šli v ogenj za Zlobca, sedaj pa da ga ne bodo volili. „Sočo" pozivamo,naj navede tisti vzrok, ki jih je gnal v ogenj za Zlobca proti dr. Stepančiču. Še pred dobrim mesecem ga je „Soča" priporočala, sedaj pa uže noče nič ve- deti o njem. 0 liberalna značajnost, kje si? Tukaj vidimo spethinavske liberalce, da delajo, kakor jim kaže ! V pojasnilo in popravek domače vesti „Naprednjaki in ne liberalci", v kateri so stale tudi te le besede: „Di- jaško kuhinjo so ustanovili (napred- njaki), katero vzdržuje po Tumi in du- hovnikih ustanovljena „Trgovska za- druga", iz katere so izključili dijake ne- liberalnega misljenja", — smo dobili od nadzorstva imenovane kuhinjedaljši spis, iz katerega posnemamo sledeče odstavke: Dijaške kuhinjene vzdržuje Trg. obrt. zadruga, temveč rodoljubi vse dežele. Trg. obrt. zadruga jele ustanovilaDijaško kuhinjo in jej prepušča leto za letom brezplačno primerne prostore: kuhinjo, dve sobi za dijake, eno sobo za kuha- rico in deklo, shrambo za živila in drvarnico; rodoljubi pa darujejo živila Voliko presencfenje! Nikdar v življenju taka priložnost več. 600 ko- madov samo mr ± k 20 v. -*i Imenitno pozlačena, dobro gredoča ankerca z ve- nžico, za katcro se za 3 leta jamči, I modern svilen ovratnik za moške, 3 tine žepne rute, I prstan za moSke s ponarejenim diamantom, I elegantna garnitura ženskega liäpa obstoječa iz 2 elegantnih zapestnic. I par uhanov, \ prekrasncga ženskega žopnega ogledala, I nsnjate denainke. I par gubm za manšete. 1 album za lazglrdnice, najlt'psi nugledi sveta, 3 Saljivi prcdmeti v ve- liko veselje za nibdino in odrasle, ! praktični spisovnik za ?cn. in moš. ljubaviia pisma. 20 predmetov za dopisovanjo in Se če> 500 drugih doma lu-ubhudno potrebnih prednu'tuv. Vse sku- paj ;: uro vred, ki je sarna toliko vrodna, stane samo 4 K 20 w. PuSilja so proti poitnemn po- vzetu ali predpošiljatvi denarja (tudi pošme znamke se sprejmejo). P. Lust, Krakau St. 196. NB. Pri naročbi 2 paketov se dobi še 1 angležko britev za so briti. — Za neprimerno se denar vrne. nUJdKi. priiikj „Šolskega Doma-, Svoji k svojim! i'odpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se nriporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in stogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. Y zalogi ima razne toiletno potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse po o K in naprej kilogram. Fi;aiie Novak, Gospodska ulica, št. 1. Zahvala. Najsrčnejša zahvala vscm pri- jateljem in znancem, kateri so se dne 3. t. m. potrudili spremiti ranjkega Miha Gabrevšček-a k večnemu poeitku. Od žalujočih sorodnikov Gorjanc. Ako kašljete ali težko dihate (Asthma) poskusite Slavonski zeljiščni 50k iz 0RL0VE LEKARNE v PAKRAG - u. Z njegovim izvrstnim vplivom bodete jako zado- voljni. Tudi otroci ga radi pijejo, kor ima pri- jeten okus. — Ako trpite na želodieuih boleznih ali na črevesih, potetn zahtevajte v lekarnah Pakraške zelodične kapljice in Vi hodete ozdravili. Cena : 1 stekl. Slavoimkega zcljisöuegn soka 1 K DÜ v. — 1 ducat steiil. Pakraškili žt^odičnih kapljic 5 Iv. Kdor si tega pri domači lekarni ne more nnba- viti, naj naroči iz glavne zaloge: Lekarna „pri zlatem orlu'% Pakrac. - Po pošti se marij kot 2 stekl. ne prJšilja. Pozor na semenj. v 1 V Zerovnici pri Rakeku (Xotranjsko) vrsil I se bo dne 15. decembra t. 1. uovi semenj za f zivinö in konje. na katerim se bojo delile razne nagrade od ])rignane živine in kooj. je upati velike vdelezbe; zatorej se vabijo kupei v obilnem stevilu. V najem se odda f KLET zdrava JLJl. I i I A -1. s 1. januvarjem 1910 v velikem 0 rt- nem kraju z veliko Zetezmško po- stajo. — Jako ugodno za vinarske ^adruge. — Ycč pove upnavaišvo Iista. JPriporočamo našim rodbinam 11 Kolinsk o cikorijo if iii:!iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii:ii:ii::i:!rl' Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje pn zelo nizhih cenah. a^^^.r *&*~~ ' M^~^ Sivo perje, skubeno S. Remsch !MS vrne deiiarj Ceniki /astonj in poätnine prosto. Svoji k svojim! «S3 > JŽ ^ O tt O ~ r^ O> 5 o. o 2 s - ^ . c;^ l 5 i*5-o 1-1 e ^S o p: o o "u > ss So &? o 1 '¦ ¦& 1 I 3 CL 23 Dh ßrez konkurence ! 6 e n e zmerne! 3 O O Q. O O Z Dr. Kipo Klri zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10. 11. urc rredp. Frart - Joslpovo tekatišče 6. ' Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar. Cenj. dame in gospodje — pozor! 'mate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" ui najboljšega izdelka. Pi dolg^letnili skušnjah sva prišla do prep i- v.-auja, pa oslane „Original" veduo le uajboljši. Original Victoria st^oji dela 10 še i>o 10 iptni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so aeprekosliivi m i<> nnco rabo in obrtne nami'ne. -' Original Victoria stroj! so uajpnpraviiejši '.a uineuio vezenje (rek amiranje). Tvrdka stav aa razpola^o strankam učiteljico, ki poiičnje jicz- plačno Original Victoria stroji sedai obstoječih tovaien. Za vsak stroji jameiva 10 let. Nikdo naj ne! /tamudi prilik,. »^ledat si pied nakupom „ü r i u i na 1- '¦/' i c t o r i a" stroje. Ediiui z;iioga ,01" i g i n a 1- Vic tor ja" strojev in drngili šiv alnili strojev, dvokoles „Pucli" orožja, nninicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki K^eyan[&J]ykj^Gorica Stolni trg (Piazza Dunmo) štev. 9. lzšel jo uovi slovonski ce-< nik grarnot'o- nov in plošč, dvokolos, ši- valnih stro- j e v itd. s ču- do»\ri(o nizki- n.i ci'nami pri BATJEL-u GORICA Stolua ulica 3-4. Tarn je velika z;ilo«a vsakovrstnih grainot'o- nov od 15 K do 1000K ter različiiih dvokdes, šivalnih strojev. — Za- stopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd. inc- haničiia delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Pijančevanje. IJzore«' praška Zenento se züstonj poslje. Xagnjenost k pijančevanju se za vpdno uniči Sn/.nji pi- osvohoilij«» celo brc.z ila bi sami kaj vedeli. Neškodljiv prašul;, iiuunovan l'OUDRE ZENENTO, se jo izuašel; uziva ga liuiko vsaki c!o\ck iw ^lpde na spol all ^tarost. Stavi se ^a laliko v jodi in pijače brt-z da bi pijanoc opazik Jarnči so, da jo P 0 U 1) H K Z K N E N T 0 ncikodl.jiv. Kdor Jiua v ilrnžini ali mud znanei tiijnnua, naj nu zamudi vprašati poskuSno poäiljatvc POUDKK ZKXF.N'TO zastonj. 1'oSlju so v pismu ; ]iis;iti jn trubii iiemäko. POUDRE ZENENTO 6.0, 76, Wardour Street, London .257, (Amileška). Za pisma 25 v, za dopisnicu 10 vin. rsssxsssj J[\^ (\j I j i&vy^vzÄ Ali vas ne zebe? Razae vrste čevljev prodajam, ter tudi po naro- | čilu napravim. PETER COTIČ čevl$arski mojster I^GORICA — KaStelj St. 32 — GORICA^ IVAN SCHINDLER, Durrj III. L Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zriai\e Stroje vsake vrste za polJedelstvo. . Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke , za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. 0(1 seriaj po zopet %