Političen list za slovenski narocL
F» ¡»oili prejemsn velja: Za celo leto predplačan !f) gld.. za pol leta 8 ?ld., za četrt leta
i gid., za on mesec 1 pld. 10 tir. 7 »dmlnlstracljl prejemati veljd: Za ceio leto i?ld.. za pol leta 6 eld., za četrt leta * gld., z» en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 pld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri Večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob V,ti. uri popoludne.
Ktev. ^(>7
V Ljubljani, v tor
('K
septembra 1889.
Leti lile XTII.
Vovi nsimcsiiiik hü deškem.
Vsi listi se pečajo z imenovanjem novega cesarskega namestnika na Češkem.
Osem let je fini. baron Kraus opravljal težavne posle češkega namestnika. Češki narod mu more biti hvaležen, ker baron Kraus je bil dokaj pravičen Čehom. Niti primerjati se ne moreta ž njim baron Weber ali general Koller. Kot novinec v upravi in t jako kritičnem času je prišel v Prago, da bi pomiril stranke, sprijaznil v Taall'ejevem smislu Cehe iu Nemce. Voljo je imel dobro, vendar se mu želja ni izpolnila, in temu je največ kriva trdovratna nemška stranka in češki radikalci. On ni zmagal, a tudi ni bil premagan, temveč je častno odstopil z bojišča.
Nalogo Krausovo je prevzel novi namestnik grof Fran Thuu-Hohenstein, ki je rojen in vzrejen v deželi iz stare plemenitaške rodovine. V deželi ima velika posestva ter je v sorodstvu in svaštvu s prvimi češkimi plemenitaši, kot: Martinici, Lobkovici in Schwarzenberg^
Grof Thun je najstarejši sin 1. 1881. umrlega grofa Friderika Thuna. L. 1870. je bil voljen v državni zbor in bil član češkega kluba. Po smrti svojega očeta je bil kot dedni član poklican v go-spodsko zbornico, ki ga je izvolila v delegacijo, kjer je bil poročevalec o vnanjih stvareh. Od 1. 1883 je bil član tudi češkega zbora. Lansko leto je v znamenitem govoru ostro bičal konfuzse radikale.1 na obeh straneh.
Prva naloga novemu namestniku bode, da pomiri Čehe in Nemce. On je pristaš zgodovinskega prava in kot tak bode smatral Češko kot jed no deželo z dvema enakopravnima narodoma.
„Politik" piše med drugim: Narodna stranka z zaupanjem pozdravlja novega namestnika in kar obžalujemo, je to, da ne razumi popolnoma češkega jezika, kar pa bode gotovo z vso resnostjo popravil.
O novem namestniku vemo, da stoji glede zgodovinskega prava in narodne jednakopravnosti na
istem stališči, kakor ves naš narod. Grof Thun je cel značaj, ki ne bi prevzel namestil štva, ko ne bi imel trdne volje, da bode uresničil svoje ideje, iu nekaj upanja, da se mu bode posrečilo. Na drugi strani bodo pa tudi Nemci morali nasproti novemu namestniku, ki se je imenoval rodom Nemca, napeti druge strune, da ne izgube vsega političnega nagona."
„Hlas Naroda" piše, da je najsposobnejši naslednik baronu Krausu grof Tliun, ki je v deželnem zboru večkrat pokazal svojo voljo za jednakopravnost in zgodovinsko individualnost češkega kraljestva.
„Narodni Listya pravijo, da jim grof Thun kot federaiist iu pristaš češkega državnega prava ni do skrajne meje nesimpitičen. „Upamo, da bodemo ž njim shajali, a manjka nam zadostnih vzrokov, da bi si raztolmačili odstop barona Krausa. Toda ni ga uradnika, ki bi mogel spraviti nasprotni si narodna toka."
„N. Fr. Pr." je pobita, ker je kmalu po bero-linskem obisku našega cesarja imenovan tak namestnik. To pa je le dokaz, da Prusi nam Avstrijcem še ne narekujejo notranje politike in ne imenujejo namestnikov našega cesarja.
Negotovost v visoki politiki.
Zuaui rumeni listi so prinesli v zadnji številki prav zanimiv članek z naslovom „Cesarski obiski in narodnost." Clankar dokazuje, kako je Nemčija za-gazila na kolovozno pot gole narodnosti in s tem dala vzgled sosednim državam, da se tudi drže na-rodnostue, torej protinemške politike V članku pa nas še bolj zanimajo druge opazke, ki nam utrjujejo prepričanje, da se dandanes na nikogar no moremo zanašati, t u d i n e na milijone bajonetov tr o drža v ne zveze, ker v visoki politiki je popolna negotovost in vedua preinemba.
„Cesar Fran .Josip je bil od septembra 1. 1872 prvič zopet v Berolinu, tedaj skupno z umrlim carjem Aleksandrom II. Tedaj so je rodila „trocarska
zveza", o kateri so govorili, da bode dolgo kazala pot svetovnim dogodkom. In kaj je iz trocarske
zveze ?
Kdo bi si bil tedaj mislil, da bode sedem let pozneje knez Bismarck moral prositi Avstrijo pomoči in podpore proti Rusiji, in konečno še Italijo vzeti v igro. Sedaj je pa ta „trodržavna zveza" slavila svoj praznik v glasnem veselji prebivalstva in srčnih izrazih vladarjev. Carju je moralo biti hudo, da še ni vrnil prvega obiska nemškega cesarja.
Dokler se je Bismarck zanašal na Rusijo, bila je Anglija črn mož. Tedaj je pruski zgodovinar Treitschke hvalil Ruse kot „politično najbolj nadarjeni slovanski narod", čegar državno življenje je treba le poznati. Nemčija mora imeti zaupanje do „slovanske velesile", ki je najboljša zaveznica, katero jo Nemčija sploh kedaj imela Zveza z Rusijo je podlaga miru in novega reda. Tedaj je imenoval imenovani Prus Anglijo „le še nesramno zastopnico barbarstva v ljudskem pravu in državo reakcije."
Se lansko leto je trdil Prus, da Anglija bolj potrebuje trodržavne zveze, nogo ta Anglije, ker je osamljena in bolj odprta sovražniku, kaker trodržavna zveza. Še nekaj tednov pred zadnjim potovanjem nemškega cesarja na Angleško je pisal Prus, da bode turški sultan na prošnjo cesarja nemškega grškemu prestolonasledniku podaril otok Kreto, in da bo s tem Nemčija nastopila pot protiangleške politike.
Zadnji čas pa se je Anglija začela oboroževati na morji. Dunajski svetovni list je celo pisal dne 8. avgusta, da je zadnji obisk nemškega cesarja v Londonu odstranil vse politične mržnje in nespora-7.11 ml jen j a, da se je Anglija približala trodržavni zvezi, kar bode posebno važno za mogoče dogodke na jugovzhodu Evrope.
Torej je še vedno Balkan tečaj evropskega položaja. Koncem julija je govoril angleški ministerski predsednik, da Bolgarija napreduje, in da bode tem hitreje rešeno vzhodno vprašanje, čim samostalneje se razvijajo balkanske države. Nemčija si ne more
LISTEK.
Pisma iz Italije.
i.
„V Rim!" Ta glas mi je večkrat udarjal na uho pretekla leta. Odpravljali so se romarji v večno mesto k raznim slavnostim. Tudi jaz bi bil šel rad ž njimi, a ni mi bilo dano. Zastouj je srce hrepenelo po Rimu, kamor žene vsacega uuetega katoličana; kajti v Rimu je središče krščanskega svetli — v Rimu je stolica sv. Petra, v Rimu jo poglavar sv. cerkve, Kristusov namestnik.
To leto pa mi je sreča posebno mila. Že sem na potu v Rim. I)nč 4. septembra je bilo megleno jutro, ko sedem kot spremljevalec svojega višjega prednika v Ljubljani v železniški voz. IJrni brzovlak nas hitro pelje po močvirji in dalje skozi Nabrežino, Gorico proti laški meji. Prvikrat imam prestopiti avstrijsko mejo in reči moram, da se me je pri tej okolnosti polotila neka bojazen. Pod avstrijskim orlom se tako mirno in varno živi. Pa kdo bo dal prostora tej bojazni? Kraji so tako bujni, kamor pogledam, na desno ali levo, povsodi lepo drevje, po katerem se vspenja trtje, vmes pa zorijo sadeži.
Pri tein razgledu ne pazim, kdaj smo prišli čez mejo. V Vidmu smo in treba je odpreti kovčke, da pregledajo laški „linancarji", ali sem jim kaj dobrega prinesel. Za drugo se uiso zmenili, le po smodkah so povpraševali. Saj so pa avstrijske smodke tudi boljše od laških. Od Vidma do Mestre je vožnja enakomerna, planjava skozi in skozi, le tam v daljavi se vidijo proti desni velikani. Kmalu od Mestre zagledamo lagune in pridemo na silno dolgi most, ki veže Benetke s suho zemljo. To je čudna vožnja. Na obe strani tik tiru voda, samo pod saboj imamo trden most. Pogledam skozi okno in v daljavi se mi stavijo pred oči slavne Benetke. Ne bom tukaj opisaval zgodovine Benetek, ta je pri nas vsakomu znana. Tudi ne bom razlagal, kako so Kenetke stavljene. Krašovce iu Dalmatince prašajte, zakaj je njihova zemlja tako gola. Oni vam bodo povedali, da so Benečani ves les tjekaj na lagune zvozili, zabili ga v mehko zemljo in nanj postavili najkrasnejše in najmogočniše palače. Že smo na kolodvoru. Kjer se bore „Uscita", tam nas pustijo vun in znajdemo se takoj na bregu velicega kanala, kjer mrgoli najlepših gondol. Sedeva vanjo in ob-čudovaje prelepe palače se peljeva v najino stanovanje. Prva moja pot je bila v cerkev sv. Marka. Ko stopim na Markov trg, obstanem ves prevzet.
Pred menoj stoji prekrasna stavba iz 11. stoletja, v kateri se harmonično združujejo razni slogi. V cerkev so pride skozi preddvor, ki je 62 m. dolg, (> širok in je okrašen z mnogimi mozaiki. Cerkev sama je 7(>5 m. dolga, 51 široka. V cerkvi vlada nekak polumrak, kateremu se mora človek še le privaditi. In sedaj človek ne vd, kje bi začel. Ali naj bi občudoval tlak, ki je nekoliko podoben morskim valovom ; ali so zagledal v divne mozaične podobo, katere vso so na zlati podlagi. Da, toliko je zlatega polja, da so ga zmerili na več nego 4000 štirj. m. Ali naj bi se čudil lepoti stebrov, katerih je zunaj in znotraj gotovo 500? Da, lepi so ti stebri, in štirje so za altarjem, o katerih se govori, da so iz jeruzalemskega tempeljna. Dva notranja sta iz ala-bastra, in ko smo dali luč za nju, bila sta popol-, noma prozorna. Posebno lepote pa je tako imenovana „pala d' oro", neko ozadje altarja, 14 m. visoko, 3 38 m. široko iz čistega zlata, obsejano z biseri in s prav lepimi email-slikami. Blizu 2000 žlahtnih kamnov je ondi in stvar je vredna gotovo več milijonov. Zakladnica ni posebno obilna.
Sedaj pa v stolp. Leta stoji sam zii-se in j« visok US fi m. Pot do zvonov pelje na okrog med zidom in je prav lahka. Sodemintridesetkrat so človek zavije, pa je gori. O kako diven razgledi
bolj spriditi v Peterburgu, kakor si je, tudi ko bi priznala kneza bolgarskega.
Že tedaj, ko so r Berolinu tako Sijajno sprejeli italijanskega kralja, je dosegla nevolji najvišjo mero; sedaj pa po obisku avstrijskega cesarja so sodu izbili dno. Kdor se spominja, kaj je [>red osmimi leti knez Bismarck govoril o Italiji in ministri v avstrijski delegaciji, ta se mora čuditi negotovosti t višji politiki. In sedaj pa nemški šovinizem proslavlja v Berolinu italijanski, ki ima najgršo preteklost, kot soroden po začetku in opravičenosti."
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. septembra.
Notranje dežele.
Vsled obravnav stalnega kazenskega odseka se bo sestanek deželnih zborov zakasnil, ker stalni odseki ne smejo zborovati mej zasedanjem deželuih zborov, katerih člani sedé tudi v odseku. Deželno-zborska zasedanja mnogih kronovin bodo trajala do drugega tedna v novembru, kajti državni zbor se bo sklical še-le sredi novembra. Ogerski državni zbor bo že mnogo prej pričel svoja dela, kajti otvorjen bo dné 12. oktobra.
Na Dunaji bo začelo v kratkem izhajati novo časnikarsko podjetje pod imenom „Agence Slave".
Budimpeštanski vladi nasprotni listi pravijo, da je Koloman Tisza pred svojim odhodom v Ostende dal ostavko, katero je cesar že sprejel. Kot naslednika se imenujeta grof Josip Zichy in Benjamin Kallay. Dobro podučeni krogi pravijo, da o tem še ni nič znanega, a verojetno je, da bo Tisza v jeseni, ko se bo dosegel proračun brez pri-manjkljeja, izročil mlajši moči vladno krmilo.
Tnanje države.
„Nov. Vremja" poroča: Srbske upravne oblast-uije strogo nadzorujejo črnogorsko agitovanje. Prepovedano je razpečavati ali razstavljati sliko kneza Nikite. V Belemgradu iu drugih srbskih mestih so več popov, učiteljev, odvetnikov in celo dva prejšnja poslanca zgrabili, ker so delali propagando za črnogorskega kneza ter s tem rovali zoper kraljevo hišo Obreuovicev.
Predsednik osrednjega odbora srbske radikalne stranke Nikola Pasié je razposlal vsem načelnikom krajevnih odborov okrožnico, ki odločno oporeka vsem razburjajočim vestem glede srbskega oboroževanja, rekoč: „Prosimo Vas tedaj, blagovolite v svojem krogu pojasnjevati, da vlado navdušuje miroljubnost, da nikakor ne misli na rušenje miru in da ga ni znaka, ki bi oznanjeval nevarnost za mir." — Vojni minister je orožne vaje od 15. dne septembra preložil na 5. dan oktobra, in sicer zaradi volitev v skupščino, ki se bodo vršile 26. dan septembra. — „Domovina" trdi, da je vest neresnična. po kateri je kraljica odklonila sestanek s sinom v inozemstvu, kajti sama je predlagala sestanek v Jalti. Odbila pa je srbska vlada takó ta nasvet, kakor tudi njeno naznanilo o povratku v Srbijo, in zaradi tega je Natalija sklenila, da bo naravnost prišla v Belgrad.
Bolgarsko sobranje se bo sešlo dné 27. oktobra. Rešil se bo državni proračun, več iinančnih in narodno-gospodarskih zadev, ob enem se bo pa tudi posvetovanje o novem kazenskem zakoniku za-vršilo. — Kakor se iz Sofije poroča, sklicanih je k vajam samó 28.000 mož.
V Rusiji traja še vedno boj zoper katoličan-stvo. Listi so nedavno kot nekaj samo ob sebi
Pod nami mogočne kupole sv. Marka cerkve. Tik nje trg istega imena, in dalje proti morju tako imenovani trg „piazetta" s prekrasno palačo dožev. Trije velikanski mlaji iz cedrovega lesa kipijo proti nebu iu služijo ob posebnih prilikah za zastave. Na „piazetti" dva granitna stebra, ua enem sv. Teodor, na drugem lev sv. Marka, čez veliki kaual pa se vidita bližnja otoka S. Giorgio Maggiore iu Giudecca. „Piazetta* vsacega človeka osupne. Zlasti pa je čarobno zvečer, če se človek po njej sprehaja pri lunini svetlobi. Zdi se mu, daje v prelepi velikanski dvorani, ki ima za strop pravo nebo z brezštevilnimi zvezdami. Človeku nehote postane srce mehko. Zgodovinski so tudi benečanski golobje na trgu sv. Marka, katere hranijo večidel tujci, kajti marsikdo si nalašč kupi kruha iu ga zdrobi nadležnim golobom.
Predno pa pišem še o druzih znamenitostih, povedati hočem nekaj o benečauskih prebivalcih itd. Nekdaj so bili Benečani zelo bogati; oni so bili gospodarji na Sredozemskem morji. A pozneje so dobili tekmece. Danes je v Benetkah le dvoje vrst ljudi: bogatini in reveži. Slednji pa močno prevladujejo, kajti ni je več nobene kupčije, zlasti kar so Benetke pripadle laški vladi. Zato pa Benečani ne morejo pozabiti dobrih dni, ki so jih imeli '
umevnega razglasili, da so vsi katoličani v guberuiji Kursku „v spomin ua čudovito rešitev carjevo pri Borfcijp prestopili k pravoslavni veri." Peteiburški dopisnik dunajske „W. Allg. Ztg." dostavlja: ,0 zgodovini tega nenavadnega „spreobrnjenja" rusko ŠMopiaje trdovratno molči, in vendar je ti zgodovina tako žalostna, kakor se jej mote enaka dobiti le v prvih časih krščanstva. Preganjanje nepravo-slavnih je zadnji čas prikipelo do vfriiubca. Po katoliških cerkvah se nastavljajo popje. Kmetje, ki se nočejo tladi udati, pokopavajo svoje mirliče na tihem ob cestah, krstijo sami svojb otroke ter žive v divjih zakonih. Cele vasi so prestavljene v — Sibirijo. Od časa do časa se objavlja uradno, da je ta ali ona vas prestopila k pravoslavju, to je toliko, kot: Osre-čena je s pravoslavnim popom. Ob enem dobivajo kmetje v stanovanje po pet kozakov, kateri ostauejo pri kmetu toliko časa, dokler se ne odpove veri svojih pradedov. Kozaki prodajajo živino, skrunijo žene, in če to ne pomaga, odženo celo družino v bližnjo mestno ječo, odkoder jo reši le pot v Sibirijo. — V Kijevu so petnajst dijakov, v Karkovu štirideset oseb zaradi zarote zgrabili.
Kolikor bolj se bliža 22. dan septembra, tem živahnejše je volilno gibanje v Franciji. Kandidatur je dosedaj prijavljenih 426. Največ upanja do zmago imajo oportunci pod vodstvom malo priljubljenega, toda nadarjenega Ferryja, vendar pa njihova glasila sama priznavajo, da bodo dosegli komaj 33 glasov večine. Novi zbornici se tedaj ne bo nič bolje godilo, kakor stari, kajti tako majhna večina nikakor ne jamči za trdno, mirno in stalno vlado. Radikalci med seboj so nejedini. Clemenceau in Goblet sta si nevarna tekmeca. Najverojetneje je, da bodo v Parizu dobili večino radikalci, po drugih večjih mestih pa zmerni republikauei. — „Kreutz Zeitung" sklepa iz navdušenja, s katerim je vsprejelo rusko časopisje manifest grofa Pariškega, da je slednji kandidat Rusije za francoski prestol. — Gladstone je obiskal pariško razstavo ter jako pohvalil francosko vlado, katero se je v dobi desetih let, ko je bil na krmilu angleške vlade, naučil spoštovati. V soboto so mu priredili banket, katerega se je vdeležil ministerski predsednik Tirard, več senatorjev in poslancev.
Mejnaroduo posvetovanje o naredbah zoper afriško kupčevanje s sužnji se bo 15. dan oktobra sešlo v Bruslji. Obravnavalo se bo o dveh točkah, namreč 1. o vspešnih sredstvih, da se zatre ta trgovina, 2. pa o skupnem postopanji vseh velesil glede uvažanja opojnih pijač. Vabila so dobile vse države, ki so se vdeležile afriške konferencije 1884/5.
Brzojavka, da je veliki angleški ladijetesarski štrajk končan, ni resnica. Stvar je marveč nastopna: Vsled prigovarjanja londonskega lordmajorja, kardinala Manninga in anglikanskega škofa so ravnatelji ladijetesarske družbe dovolili delavcem od novega leta naprej 6 pence-ov od ure. V nedeljo popoludne je bilo v Hydeparku veliko zborovanje, pri katerem sta sicer načelnika štrajka Burns in Tillet priporočala, naj se zopet prične delo, toda delavci so sklenili, da vstrajajo pri štrajku, dokler se jim takoj ne zviša plača.
Italijanski generalni štab je sklenil, da se ne bodo več cepili vojni kori z razmeščavanjem posameznih polkov; s tem hočejo doseči, da bodo mogli celi kori hitro kakor mogoče potovati v od-kazane jim kraje. — Mornarično ministerstvo je z nova z neko angleško tvrdko sklenilo kupno pogodbo zaradi 60.000 ton premoga. Celo poluuradni listi vidijo v teh naredbah vznemirjajoča znamenja.
Turčija uradno naznanja, da je vstaja na Kreti ponehala in da bo kmalu preklicano tamošnje obsedno stanje.
pod našim cesarjem. Silen je tukaj davek. Celo od lastne glave ga je treba plačati, in če gospii hoče imeti deklo, plačati mora zanjo poseben davek. Seveda je tudi tukaj dosti rovarjev in kričačev, ki obožavajo revolucionarje in gorijo za novo vlado, ne vedo pa zakaj. Ko se nekoč bližam vrtovom dalje od „Riva dei Sehiavoui" in zagledam koj pri vhodu Garibaldijev spomenik, zakliče neki baraba za menoj: „Questo e Garibaldi, uostro re e Dio di terra." Mislil sem si: Ouem Deus perdere vult, dementat, in šel svojo pot. Glavni zaslužek nižjega ljudstva je gondola. Brodniki pa so silno dragi, in treba je paziti, da človik ni opeharjen. Drugi zopet po ulicah prodajejo razne stvari. To je menda navada po celem Laškem. Neznosno je za Kranjca to upitje. Na nekem trgu je eden v euomer upil: Tutta la famiglia reale per dieci centesimi. Mislil sem si: vi Lahi pa vašo kraljevo družino res nizko cenite. In če sem se vrnil na isti trg, vedno je bila vredna le deset centezimov. Silno nadležni so otroci Kakor cigančki tekajo za človekom in kličejo: Uu Santo, lTu Santo, Padre! Če nič ne dobijo, primejo za moj rožni venec in poljubijo križec pa so zadovoljni. Starejše ženske prosijo za „Ave Marija". Vedno se ponavlja tudi ta-le prikazen: Kakor ' hitro se z gondolo pripeljem do suhega, da izstopim,
Izvirni dopisi.
It trnovega pri Ntftranjsli Bistrici, 6. septembri. (Nesreča v Hrušici. — Zvit slepar. — Slaba letina.) [Konec.] Kakar j« ¿Blov." že svojim bralcem naznanil, je po NotrMjskem, sosebno v naši ftri, letina letos jako slabi. Neugodno vreme, fieštetilni črvi, poljske mlSi in dtilf» nezgode so pri-delke skoro jjojjolnoma uničile. Bidja nimajo ljudje nič; grozdje se suši in gnije vsled bolezni na perju, na golih trtah suho grozdičje visi. Posebno po brkinskih hribih, krog Harij in v podgrajski vikariji ne bodo ljudje skoro prav nič pridelali. Tužnega srca, skrbi potrti gledajo v prihodnjost. Lani je bila pri nas prav dobra letina; posebno za sadje so naši Brkini lepe denarje skupili. O takih letih bi morali ljudje na gladna leta pomisliti ter posnemati vzgled starih Egipčanov. Marsikdo se bo morebiti nasmeh-ljal, rekši, da to ni mogoče. Vendar sem trdnega mnenja, da se marsikaj po nepotrebnem potrati, ter vsaj nekoliko bi se za čas „mizerije" lahko prihranilo.
Očita se našim ljudem, da za tobak, za loterijo, za pijačo mnogo denarja izmečejo. To je vse resnica, vendar še drugi rak izjeda premoženje naših gospodarjev, to je prevelik lišp ženskega spola. Kadar gospodar za to ali drugo reč kaj denarja skupi, se prav pogostoma dogaja, da mora znaten del denarja svojim hčeram za nepotrebno, kmetijskim dekletom neprimerno obleko potrositi. Le poglejte ob nedeljah naša dekleta; bolj so mestnim gospo-dičinam, kakor pa priprostim kmeticam podobne. Po stanu naj bi se nosile — in mnogo denarja bo za neobhodne potrebe prihranjenega.
Tolažili so se ljudje pri nas o slabih letih, da pojdejo na „Hrvatsko" in v daljne dežele čez zimo drvarit. Iu res jih je vedno mnogo tja hodilo, kjer so si lepega denarja prislužili. Lansko zimo jim je večinoma tudi to izpodletelo, ker so mnogi s praznimi rokami domov priberačili. Zgubili so ljudje veselje in pogum, podajati se na pot v tuje dežele. Pa saj bo za mnoge bolje, da doma ostajajo, ker za krvavo zaslužene pičle denarje so trpeli na duši in na telesu veliko škodo.	X. Y.
S Tolminskega, 7. sept. Popisovaje IV. občni zbor „družbe sv. Cirila in Metoda" prinesel je „Slovenec" tudi imenik podružnic te prekoristue družbe. Za Goriško jih je veliko premalo. Kje je Tolminska? Saj je bila po nekaterih domoljubih ustanovljena in svoječasuo tudi že v „Slovencu" pohvalno omenjena! Je li morda že koj po rojstvu zamrla? So jo morda nekoji udje pri veselici lanske jeseni zamorili? Vzdrami se vendar iz spanja, saj si potrebna posebno pri nas! Pa tudi druge goriške podružnice hirajo, ali vsaj le životarijo — ne vse, pa nekatere, in med te spada i kobaridska, ki ima komaj 30 udov, in še ti so večinoma gg. duhovniki in učitelji, dočim se je Kobaridci ogibljejo. Trg Kobarid se večkrat ponaša, — vsaj v slovenskih časnikih smo tako brali — da je ves naroden, da je najbolj naroden na Go> riškem. No tedaj Kobaridci! Pokažite svetu, da ste res narodni, podpirajte to izvestno naroduo-katoliško družbo s tem, da se pri prihodnjem občnem zboru,
že je starček tii, ki pomaga s kljuko na dolgi palici gondoli do kraja in prime tujca za roko, da varno stopi na suho. In konec te uljudnosti je: Cinijue centesimi. Potrebni so jih ubogi starčki, ker to je njihov edini zaslužek.
Ženske so kaj borno opravljeue. Večidel imajo „šlape" z lesenimi podplati iu klepečejo ž njimi po kamnitem tlaku. Lahko hodijo v njih, saj v Benetkah, ki so vseskozi s kamnitimi ploščami tla-kane, ni nikdar prahu ne blata. Vlice so jako ozk«, smrdljive in so vijo sem ter tje. Mostov je brezštevila. Po ulicah prodajajo jako lepo sadje, zlasti sladko, seveda drago. Tudi kuhajo dine in jih prav slastno jedo. Sploh niso zbirčni v jedeh. Neki gondolir, ki me je peljal enkrat do dveh popoludne, kupil si je potom polenovke in poletite ter bil jako zadovoljen s tem kosilom. Bogatejši svet seveda tudi v Benetkah dobro živi, in lahko zvede svoj denar.
Dvo stvari najdeš po vseh Benetkah, namreč male in večje levčke, pri hišah pa mačko. In pa komarjev ob tem času na milijone. Ko bi jaz danes v Ljubljauo prišel, zaprli bi me, ker bi mislili, da imam koze; tako hudo pikajo.
Pa dovelj tega. Kratko ša nekaj o druzih ; cerkvah. Benetke imajo L liku lepih in velikanskih
ki bo menda v kratkem, v obilnem številu vpišete v njo. Vaš donesek ne bode zavržen, prinesete ga na oltar svoji domovini, v podporo zapuščenih otrok, v obrambo, da jih ne pohrusta laški moloh. Pa tudi vodstvu bi priporočal več živahnosti, delavnosti, da bi družbo vedno bolj spopolnovalo v dosego postavljenega smotra. Na noge torej rojaki! Posnemajte Korošce, ki kar na stotine pristopajo k tej važni družbi. „Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna palača."
It Polhovega Gradca, dne 9. septembra. Včerajšnji dan je bil za naše novo ustanovljeno gasilno društvo silno imeniten. Po poludanski službi je namreč prečast. g. dr. Marinko, ki je imel zjutraj radi patrocinija veliko sv. opravilo, blagoslovil novo brizgalnico.
Še le meseca maja t. 1. se je začelo ustanov-ljati gasilno društvo in že šteje 45 udov, ki so že precčj izurjeni. Društvo je kupilo brizgalnico pri g. Samassi za 680 gld. Cevi, katerih je dosedaj še le za 150 metrov, veljajo posebej 207 gld.; torej vse skupaj 887 gld. Plačana seveda še ni niti jedna četrtina te svote, a gasilno društvo upa, da bodo dobrotna srca znatno pripomogla, da se dolg prej ko mogoče plača. Polhograško prebivalstvo je samo na sebi preubožno, da bi moglo brizgalnico in drugo potrebno orodje poplačati, zato je bilo prisiljeno obrniti se na znane dobrotnike. Njegove prošnje pri mnogih gospodih niso bile zaman. V kratkem času je došlo društvu 224 gld. 25 kr. podpore.
Izmed dobrotnikov našega gasilnega društva naj omenim samo nekatere: Blag. gosp. Janko Ur-baučič, posestnik tukajšnje graščine, ki sploh uneto podpira celo podjetje, je dal 50 gld. z obljubo, da ne bode to zadnji dar; čast. g. župnik Mihael Zupan in g. Štefan Rihar, strojar, sta dala vsak 20 goldinarjev; prečast. gosp. Ivan Zore, nadžupnik v Mengšu, 30 gld.; gospa Marija Altmann, g. Ivan Bant in g. Anton Zalaznik po 10 gld.; g. Jakob Sodnikar in gospa Jen Tomšič po 5 gld.; čast. g. Avgust Turk, župnik na Jančem, tudi 5 gld.; ravno toliko sta darovala g. Alojzij Zorman, mokar v Ljubljani , in neimenovan dobrotnik iz Črnega vrha nad Polhovim Gradcem; čast. g Fr. Povše, župnik na Ježici, je daroval 2 gld.; čast. g. Fr. Štupica, župnik pri sv. Heleni, g. Jakob Setničar, nadučitelj v Ajdovščini, g. Franc Tomšič, g. Anton Tomšič in gspdč. Ivana Tomšič pa po 1 gld.
Vsem tem dobrotnikom se gasilno društvo prav toplo zahvaljuje. Bog jim stoteruo povrni. Naj bi jih še mnogi posnemali!
Iz Adlešič, 6. septembra. Dne 1. t. m., na angeljsko nedeljo, praznovali smo v naši fari nenavadno slovesnost. Ta dan je bil namreč blagoslovljen nov veliki križ na pokopališču in nov križev pot. Denar za oboje dobili smo po prostovoljnih doneskih naših rojakov, zlasti iz Amerike. Nabrali smo vsega skupaj v devetih mesecih 46S gld., od katerih so poslali samo Amerikanci, naši župljani, drugi beli Kranjci in Hrvati 418 gld. Novi križ na pokopališču stoji 48 gld. Kristusova podoba je vlita iz železa in pozlačena. Kupili smo jo na Dvoru pri Žužemberku. Nov križev pot pa stoji 320 gld.
Prej je bil zelo slab in majhen ter je stal 31 gld. in bil postavljen 30. junija 1850. 1. Za nov križev pot pa smo naročili slike na platnu od J. Miillerja na Dunaju za 200 gld. ter so prav lepe in ne predrage. Izdelane so po Fahriebu. Okvire pa nam je naredil domačin g. Ignacij Pintar, rezbar in po-zlatar v Semiču, ki je že prej prenaredil in pozlatil v naši cerkvi tabernakelj in je zdaj zopet pokazal, da je mojster v rezbariji in zlatenju ter da se sme za enaka dela toplo priporočati. — Slavnost se je pričela ob	uri. Table sv. križevega pota neslo
je iz farovža v cerkev 28 mladeničev, pred vsako je pa nesla deklica venec, a ob straneh svetilo je 64 deklet s prižganimi voščenimi svečami, katere so podarile potem cerkvi v dar. Križ na pokopališču blagoslovil je visokoč. g. dekan semiški A. Aleš, a križev pot č. g. o. Otokar iz Novega mesta, ki je imel tudi primeren govor. Po govoru je pa daroval slovesno sv. mašo č. g. dekan z azisteucijo sosednjih gg. duhovnikov.
Iz Ščavniške doline, dne S. septembra. (Duhovniške zadeve) Naši obče poznani, marljivi misijonarji iz „družbe Jezusove", čast. gg.: Do-ljak, Stare in Kos, so od 4. do 11. avgusta praznovali sv. misijon pri sv. Juriju na Ščavniei in upamo, da z dobrim vspehom, ker so se ga ne le domači farani, ampak tudi verniki iz sosednjih far v obilnem številu vdeleževali.
Taki misijoni so velika pomoč dušnim pastirjem, katerih število se vedno krči, dasiravno se število ljudstva množi. Kmalu po svetem misijonu smo zgubili zopet tri duhovnike, ki so bili v našem kraji kot dobri dušni pastirji poznani iu priljubljeni. Dva sta bila frančiškana in dolgo časa delovala pri sveti Trojici v Slov. Goricah, pomagaje sosednjim župnikom pri raznih prilikah v izpovednici in na propo-vednici, namreč: o. Tomaž Zunič in o. Coelestin Fošner; tretji pa je umirovljeni duhovnik France Jančar. Vsi trije so bili nekakšni posebneži, pa dobri in ljudstvu priljubljeni gospodje.
0. Tomaž — navadno g. Tomažek zaradi svoje majhne postave — so bili rojeni v Karlovcu na Hrvatskem leta 1819, iskren narodnjak, so služili pri sv. Trojici, kar mlajši ljudje pomnijo, letos pa so jih prestavili v Maribor, kjer so pa kmalu umrli; ljudje pravijo: stare omare ni dobro prenašati.
Dne 1. septembra so umrli pri sv. Trojici čast. o. Coelestin, gotovo najbolj originalen frančiškan naše dobe. Coelestinova mladost je popisana v knjižici: „Življenje iu trpljenje mladega Gašparja", dogodki njihovega poznejšega življenja, ki so še bolj zanimivi in tudi podučljivi, pa še niso priobčeni, in večinoma menda tudi ne zapisani. Rojeni v Stranicah blizu Konjic leta 1805, so dosegli redko starost 84 let. Službovali so kot pridigar in katehet v frančiškanskih samostanih v Gradci, v Lankovici, v Mariji Trošt, v Mariboru in pri sv. Trojici v Slov. Goricah.
Čast. gosp. Franc Jančar, od leta 1873 duhovnik v pokoju pri sv. Petru zunaj Radgone, kjer so bili blizu svojega rojstvenega doma kupili lepo posestvo, so umrli 31. avgusta v svojem 70. letu. Bili so vedno delaven iu skrben gospodar, zato so
cerkva, da se splača semkaj priti samo zaradi njih. Največeso: „S. Giovanni & Paolo" in pa „de'Frari". To so velikani, v katere gré vsaka naših cerkva. Prva ima mnogo spomenikov dožev, vsi iz drazega marmorja. Vsak bi kot veliki altar dičil naše cerkve. Tik cerkve je bolnišnica, nekdaj šola bratovščine. Na njeni fasadi se v kamnu perspektivno predstavlja preddvor s kolonami. Pravi biser cerkva je : Madona dei Miracoli. Neki patricij je posestoval lepo sliko Matere božje. Mož je umrl in samo radi slike so sezidali malo cerkev, ki je znotraj iu zunaj obložena z najdražjim marmorjem in porfirjem. Dvanajst stopujic vodi do edinega altarja. Na levo je mali kipček sv. Frančiška Seraf., preumetno delo. Sploh kamor pogledam z malo izjemo sama klasična dela. Večkrat mi pride na misel: Bog znft, ali se Benečani zavedajo lepote svojih cerkvû.
V	jezuitski cerkvi občudujejo posebno kamnito zagrinjalo nad iri ob prižnici, kakor tudi pregrinjalo na altarnih stopnjicah, ki je iz kamna zloženo. To se v resnici ne dii popisati, marveč le videti.
V	cerkvi „M.trii deli Orto" sem občudoval Tintorettijeve velikanske slike in lepo fasado.
„S. Maria délia Saiate" je meni bila posebno všeč. Je bolj svitla. Na glavnem altarji kameniti kipi: Benečanka-gospa kleči pred Marijo in jo prosi
odvruitve strašne kuge. Na drugi strani pa se vidi angelj, ki morilko kugo, grdo ostudno ženo, proč podi. V zakristiji klasične slike. Sploh so po Benetkah slike tako obilne, da jih morajo že po zakristijah obešati. So pa zakristije velikauske, kakor naše srednje farne cerkve; v vsaki stoji tudi altar.
Pri cerkvi „II Redentore" so kapucini. Ima posebno lepe relife. V zakristiji se vidi košček plašča sv. Lavrencija Bruuduškega in glave kapucinskih svetnikov, umetno narejene iz oska in drugih tvariu.
V „S. Giorgio" so bili benediktini. Tam je bil konklave, v katerem ie bil za papeža izvoljen benediktinec Chiaramonti kot Pij VII. Za velikim al-tarjem velikansk kor z rezbami. ki predstavljajo življenje sv. Benedikta.
Bil sem tudi na otoku S. Michele, kjer imajo Benečani svoje pokopališče. Videl sem tudi troje pogrebov. Benečan, kakor se v življenji vedno giblje po morji, tako je tudi njegova zadnja pot — po i morji. Na Murauu, drugem otoku, je tovarna za j steklene izdelke, kakoršno menda in blizo.
Čas poteka. Treba bo zopet vzeti prtljago v j roke in iti dalje. Iz daljnih Benetk kličem: Živela | domovina!
Benetke, dne 6. septembra 1889.
P. H.
umrli v ugodnih gmotnih razmerah, ali njih navdušenost in odločnost za narodne pravice so jim mnogo grenkih ur prouzročiie, tudi že zadnja leta, ko so oskrbovali častno službo predsednika krajnega šolskega sveta pri sv. Petru.
Malo kapelanov je razumelo tako dobro besede Gospodove: „Idite po vsem svetu in učite vse narode!", kakor g. Jančar, kajti biii so kapelan na nemškem Štajerji, pri sv. Petru na Otersbachu, t Fladnici, v Kirchbergu na Rabi, potem so prišli na slovenski Štajer in kapelanovali pri Svetinjah, pri sv. Petru zunaj Radgone, v Arnožu, v Ormožu, pri sv. Nikolaji, pri sv. Benediktu, v Negovi in pri sv. Marku pod Ptujem. Utrujeni vsled tolikih selite?, so se podali v pokoj v svojo domačo faro, kjer so se pečali večjidel s svojim posestvom. V prejšnjih časih so g. Jančar tudi po časnikih zagovarjali in branili pravice Slovencev, in za „družbo sv. Mohora" so napisali knjigo: „Gospodarsko berilo", s katero pa zdaj še niso bili zadovoljni, ker se jim je zdela preveč pomanjkljiva. Kako odločen in unet za umno gospodarstvo so bili gosp. Jančar, kaže nam do-godba, ki se še zdaj pripoveduje pri Svetinjah. Ko so namreč g. Jančar tja za kapelana prišli in videli, da h krščanskemu nauku nobeden gospodar ne zahaja, oznanili so, da bode prihodnjo nedeljo krščanski nauk za same gospodarje, ki naj ne zamudijo priti, ker jim oni hočejo pokazati „zlato rudo". Drugo nedeljo pride res mnogo gospodarjev, katere g. kapelan pohvalijo, potem pa jih peljejo za šolo na gnojišče ter jim razložijo, kako si naj pripravijo gnojišča, ki so za vsakega kmeta v resnici „zlata ruda".
Ker so bili tedaj vsi trije pokojni gospodje marljivi delavci v vinogradu Gospodovem, naj za-vživajo zdaj pri Njem večni mir in pokoj!
Iz Gorij, 8. sept. Ker drugi molče, pa jaz pomočim pero. Za celo gorjansko župnijo je bil 28. dan avgusta jako vesel in slovesen. Novi veleč, gospod župnik A ž m a n pripeljal se je na svoje novo domovanje, spremljan od mnogo župljanov, ki so mu šli nasproti do postaje Lesce-Bled. V Grinšici je pričakovalo gospoda nad 30 kmetskih fantov na konjih z narodnimi zastavami ter so ga pozdravili z glasnimi „živio"- klici. Na meji župnije do cerkve so bili postavljeni mlaji z venci, napisi in zastavami. Topiči so odmevali od gora. V gorjanski vasi je gospoda čakala velika množica ljudstva, šolska mladina, dekleta v pečah, deklice belo oblečene, fautje na konjih, bralno društvo z zastavo „Narodnega doma." Mala deklica je podala g. župniku lep šopek domačih cvetic. V imenu vseh župljanov je pozdravil g. župnika g. nadučitelj Žirovnik. Vsa množica je spremila gospoda skozi okrašeno Gorje do žup. dvorca. Na vsaki hiši so visele zastave, mlaji na desno in levo skozi vso vas Iskrena hvala g. Žirov-niku za skrb in trud.	Hribarjev Fojde.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
X. Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič poroča o prošnji občine tuhinjske, da se jej dovolijo štirje semnji za živino in blago.
Občinski odbor tuhinjski utemeljuje prošnjo s tem, da občina Gorenji Tuhinj leži v sredi tuhinjske doline, katera je od Kamnika do Motnika dobrih šest ur hoda dolga. V vsej dolini ni občine, katera bi imela semnje, in Tuhinjci morajo goniti svojo živino malone štiri ure hoda na semnje, kar pa je za prodajalce zelo neugodno.
Nadejati se je tudi, da bodo semnje dobro obiskovali ne le domači ljudje iu prebivalci bližnjih občin, ampak tudi sosednji Štajerci, pri katerih je planinska goved priljubljena.
Posestniki v tuhinjski dolini pečajo se pridno z govedarstvom in živinarstvom sploh. Živinarstvo daje jim v prvi vrsti sredstva za nakup potrebnega živeža, katerega se v goratem svetu malo prideluje, dalje pa tudi sredstva za nakup kmetijskega orodja, kar se ga doma ue naredi, in konečno sredstva za nakup drugega potrebnega blaga.
Ko bi biti semnji v tej občini, prihranilo bi si ljudstvo mnogo potov, kajti zdaj mora hoditi tri ure v bližnje mesto, ako si hoče nakupiti reči, katere se ne dobivajo doma.
Iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva, katero podpira to prošnjo, vidi se, da tudi najbližnji se-uienj-ko pravico ima joči občini Kamnik in Motnik ne ugovarjata dovolitvi semnjev, ki naj bi bil v ako leto dne 20. februarija, 3. aprila, 12. julija in 21. septembra.
Odsek se na podlagi natančuega preudarjauja strinja z mnenjem občinskega zastopa, da so v Gorenjem Tuhinji semnji potrebni, in se pridružuje priporočilu c. kr. okrajnega glavarstva. V tej občini je že zdaj živinarstvo na dobrem glasu in bi še bolj proevelo, ako bi ustanovili semnje ter tako olajšali promet iu odprli prodaji živine nova pota. Živina bi se tudi laže in z malimi troški prodajala.
Odsek je torej popolnoma uverjen, da se z dovolitvijo semnjev promot tega kraja olajša in poveča ter da so semnji potrebni. Z ozirom na to priporoča, da slavna zbornica pritrdi naslednjemu nasvetu: Slavna zbornica izreče naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade za dovolitev semnjev v Tuhinju. — Predlog je bil sprejet.
XI. Zbornični tajnik poroča o pravilih zadruge rokodelskih in dopuščanih obrtov v sodnem okraju loškem.
Zadruga rokodelskih in dopuščauih obrtov, iz-imši krčmarje in mesarje davčnega okraja loškega y Ložu ozirala se je, sestavljajoč nova zadružna pravila, na nasvete, ki jih je zbornica s poročilom od 20. aprila 1888, št. 1763, predložila c. kr. deželni vladi.
Pravila se zdaj skladajo z zakonitimi določili in ker so se tudi tam, kjer je bila kaka pomota, pre-menila, ni nasvetovati nobenih nadaljnih prememb. Poročevalec torej uasvetuje: Slavna zbornica priporoča naj rečena pravila pri c. kr. deželni vladi v potrjenje. — Predlog se je sprejel. (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
(Fcm. baron Sckonfeld) bode dne 22. t. m.
praznoval petdesetletnico svoje vojaške službe.
(Premovauje konj v Ribnici.) Minolo soboto so prignali 17 kobil z žrebeti, 11 mladih kobil, 14 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Ign. Mer h ar iz Dolenjevasi 40 gld., Bernard Kovačič iz Sodrašice 25 gld., Mat. Nosan iz Vinice 20 gld., Št. HOnigman iz Srednjevasi 20 gld., Janez Rus iz Ribnice 15 gld., Janez Salzer iz Slovenske vasi, Mat. Pere iz Srednjevasi in Janez Fajdiga iz Sodrašice svetinje; za mlade kobile: Fr. Oražen iz Prigorice 30 gld.. Mat. Kreiner iz Kočevja, Ad. Ivren 15 gld., Al. Bartelrne iz Klinjevasi iu A. Cesar iz Rakitnice svetinje; za žrebeta: St. Honigman iz Srednjevasi 10 gld.. Janez Zobec iz Krobač 10 gld., St. Peterlin iz Poljan 10 ^Id., Jakob Lavrenčič iz Sodrašice, Mat. Pere iz Kovlerjev in Jos. Merher iz Dolenjevasi svetinje.
(Nesreča.) Med postajama Borovnica-Logatec je pal z železničnega voza zavirač Avg. Sever iz Ljubljane. Šlo je čez-nj trinajst voz; bil je takoj mrtev.
(Kanonično umeščena) sta bila danes čč. gg. Mihael Horvat na iaro Čatež pri Krškem iu Ivan Ju van na Spodnjo Idr j o.
(Umrl) je na svojem letovišči pri Katinaru pod-admiral barou Manfroni. Rodil se je v Kopru lita 1S32, vdeležil se potovanja okoli sveta leta 1S57—1859 na vojni ladiji „Novara", ter se odlikoval v avstrijsko - laški vojski. Odlikovan ja bil z redom Marije Terezije.
(Razglas.) 0. kr. okr. glavarstvo v Kamniku nazuanja, da leže načrti za odkup zemljišč za projektirano lokalno železnico Ljubljana Kamuik, dotični imeniki nepremakljivih posestev in kozolcev z izkazom potov in vodotokov in imeniki razlaščencev pri župaustvih v Trzinu, Depalji vasi, Domžalah, Jaršah, Homci, Mengši, Šmarci, Podgorji in Kamniku za vsako teh občin, skupni podrobni načrt pa pri tukajšnjem uradu med uradnimi urami od 9. do 23. septembra 1889. 1., da jih more vsakdo pregledati. V tej dobi sme vsaki vdeleženec pri tukajšnjem uradu ustuo ali pismeno ugovarjati proti zahtevani razlastitvi ali opominjati, da bi se železnica preložila ali se drugod napravile postaje in dovozne ceste. Omenja se, da smejo vsled § 18 postave o razlastitvi z dne 18. februvarja 1878, št. 30. drž. zak. razlastitveno razsodbo pobijati samo ti.-ti razlaščenci ali njihovi pravi nasledniki, ki so o pravem času podali ugovore proti razlastitvi.
(Javno predavanje.) Kakor čitamo v „Obzoru", predaval bode naš rojak, tajuik hrvatske kmetijsko družbe, gosp. Kuralt, dne 12. t. m. v dvorani hrfatsko slavonskega gospodarskega društva o svojem potovanji po vinorodnih krajih Francije in o delovanji francoskih vinorejcev proti libkseri.
(Fršnlinska šola v Škofjiloki), notranja in vnauja, prične se v pouedeljek, duo 16. t. m. Doslej štirirazredna vnanja šola bode petrazredna.
(Imenovanja.) Pri računskem oddelku tržaškega namesti)ištva so imenovani: Dr. Korsič revidentom, Miroslav Viličič oficijalom in Anton Grubišič asistentom.
(Začetek šole) za otroški vrt in dvnrazreduo slovensko ljudsko šoio sv. Cirila in Metoda v Trstu pri sv. Jakobu prične se prihodnji pouedeljek. Ob S. uri bode v cerkvi sv. Jakoba sv. maša, pri kateri bodo peli učenci.
(Prvo obešenje v Mostaru.) Dne 31. avgusta je bil v Mostam obešen Risto Komejnovič zaradi roparskega umora. Ko so ran prečitali razsodbo in ga izročili krvniku Seyfried-u, stopil je obsojenec naprej ter rekel glasno: „Gospoda moja, nisem jaz sam storil ono stvar, moja žena je kriva. Hvala Bogu in carju." Ko mu je krvnik vrgel vrvico okoli vrata, zavpit je s slabim glasom: „Odpustite — z Bogom!" To ¡e bilo prvo obešenje v Mostaru.
(Cetverorazredua ljudska šola v Krškem) je imela v minolein šolskem letu 87 dečkov iu 9S deklic. Kmetijsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 32 rokodelskih učencev iu učenci iz ponavljalne šole. Poučevali so na tej šoli gg.: FrauGabršek, c. kr. okr. šolski nadzornik, nadučitelj in šolski voditelj; Ivan Knavs, katehet; Jernej Ravnikar; Marija Michel iu Ana Schmidinger. Šolarska kuhinja je imela dohodkov 79 gld. 40 kr., troškov 88 gld. 72 kr., torej nedostatka 9 gld. 32 kr.
(Razpisano) je mesto občinskega tajuika v Pa zinu z letno plačo 700 gl. Potrebno je znanje" hrvatskega, laškega in če je mogoče tudi nemškega jezika. — Razpisano je mesto občinskega tajuika v Kanfunaru z letno plačo 600 gld. iu 150 gld. za orglanje. Zahteva so znanje laškega iu slovansko-isterskega (sic!) jezika.
Telegrami.
ig"
Dunaj. 10. septembra. „Wiener-Zeitun Cesar jo deželnega poslanca Poklnkarja imenoval za kranjskega glavarja, za njegovega namestnika pa deželnega poslanca Apfaltrerna.
Litomišlja. 10, septembra. Cesar je zjutraj ob U1'i Galicije pri lepem vremenu zdrav došel. ' Sprejem in vhod sta bila veličastna izjava lojalnosti in domoljubja prebivalstva i/, mesta, okolice, vzhodnje Češke in zapadnih moravskih mejnih okrajev. Na kolodvor so došli baron Kratiš, knez Lob-kovic, vojaški in civilni dostojanstveniki, duhovščina itd. Cesar jo mllostivo na namestnikov pozdrav odgovoril, isto tako višjemu deželnemu maršalu; vsprejel jo vojaške prijave in predstave, potem pa je med pokanjem inožnarjev, zvonjenjem in navdušenimi „slava"-klici skozi poldrug kilometer dolgi špalir korporacij, društev itd. šol v mesto.
Pri slavoloku mu jo župan lojalnost, zvestobo in udanost prebivalstva izrazil. Cesar je milostivo odgovoril. Blizu slavoloka ga je pozdravila duhovščina raznih vero-izpovedanj. V gradu so ga čakali grof Wol-kenstein, brambovska častna stotnija, strelci hrudimski in litomišeljski, oblastnije in belo oblečene meščansko hčere. Cesar je mej svi-ranjeni cesarske pesmi pregledal častno stot-nijo in strelce ter nagovoril je milostivo posameznike. Po kratkem mudenji v stanovanji
si je ogledal defilovanjo strelcev, sokol,slcili društev, banderijev na konjih itd. Večkrat je izrazil odobravanje. Ob 8. uri zvečer so jo umaknil v stanovanje.
Antverpa, 9. sept. Kralj je včeraj došel ter si jo ogledal v bolnišnici ranjence. Po-poludne je odpotoval navdušeno od prebivalstva pozdravljali. Ogenj je popolnoma zadušen. Stovito žrtev znaša več kot 400, mej temi je 125 do 130 mrtvili. Kralj jo podaril 12.000 frankov za družine ponesrečenih tovarniških delavcev.
Umrli so:
(i. septembra. Koza Pramru, kondukterjeva vdova 37 let, Kravja dolina 11, spridenje možgan.
7. septembra. Pran Jori, pleskar, 4:! let, Poljanski nasip 50, pleiirit. exsudât.
7. septembra. Marija Sluga, gostija, 70 let, Kravja dolina 28, marasinus. — 1'rša ITražem, gostija, 70 let, Kravja dolina 11, marasinus.
Vremensko »poročilo.
Dani	Cas	Sta	nje	Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrolcoraorn v mm	toplotnem po Celziju			
9	/. u. /.jut.	7384	13-4	brezv.	megla	
	2. u. pop.	738 0	18-0	si. jzap.	oblačno	o-oo
	9. u. zveč.	739-1	13 4	si. svzh.	jasno	
......— ,vv - I	P». BW.U.	JilhllU
Srednja temperatura 14 'J° za 0-1" nad normalom
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 10. septembra.
Papirna renta 5% po Srebrna „ 5% .,
100 gl. (s 16% davka)	83
100 „ ., 16 % „	84
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	10!)
Papirna renta, davka prosta......99
Akcije avstr.-ogerske banke......910
Kreditne akcije ..........305
London.............ljtt
Srebro ..............
Francoski napoleond..................9
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........58
, 60	kr.
55	„
00	„
30	„
"	»V
70	.,. 45	„
n
48	„
66	„
071
Osem svetinj!
Miits ročne harmonike
a <
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in- usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, plvni in vinski kozarci, necessairs /m gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik,	(30—
Dunaj, VII., Kalser.stra.s.se 74.
Ceniki franko in zastonj.
«fcl
x Brata
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X	in napisov.	^
Pleskarska obrt ¿a stavbe in meblje. %
«® p* hjiltt te»	^
za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. i.
n
priporočata preeast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbuohsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše Jg nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
Cenilce uu zahteTunj«. "TBlt@ W
K
n n
n
Vrelec „Oarinthia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu llagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne Vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga jo v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kisolica v svet: za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(23)