22. številka. V Trstu, v soboto 15. marca I8S0. ( Tečaj X „E D I N O S T" ishajn dvakrat na fodf-n. vsako srode mi- zadovoljni s sedanjo uredbo človeštva, lijona povoljno vladi, čeprav je Bizmarck ampak širijo ti nekake čudne nazore o menil, da ima vse državljanstvo na svojej lastništvu, družinah in človeškej družbi strani; 4 V« milijona glasov so dobile stranke, sploh. Socijalni demokratje trobijo z ko-vladi nasprotne, in 1*3 milijona demokra- munisti v isti rog: vsi smo pred Bogom tični socijalisti. Zadnji so od I. 1887 sem jednaki in vsi moramo imeti iste pravice pridobili preko pol milijona glasov ! do imetja in v državi; država mora biti Uzrok temu prevratu in očitnemu na- nekaka mati svojim državljanom; razlike predovanju nezadovoljnih elementov v dr* 0 8tanu ne poznamo itd. žavi, vvidevajo razni časnikarji v napačnej Kdo ve> države 8 namerovano politiki državnega kancelara, ki je neiz- konferenco ne postavljajo res na stališče merno poviševal colnino na inostranske socijalnih demokratiških držav ter same pridelke, ter v napačnih mislih hotel, da 8ebi kopljejo jamo P Ko nam bodo vspehi se Nemčija osvobodi tudi trgovinskega konference znani, spregovorimo zopet o vpljiva druzih držav, h kojo politiko je perečej zadevi, sicer bogatel državno blagajnico, a izžemal | in odiral ubozega delnica in manjšega kmeta. Od njegovega carinskoga sistema imeli so dobiček zgolj veleposestniki in bogataši, delalce je pa tlačil in pehal v revščino« Od tod nezadovoljnost mej zadnjimi, od tod napredovanje socijalizma, komunizma „Wiener Ztg.- objavila je naredbo in anarhizma. | poljedelskega ministerstva, katera z dne- Nemški cesar sam je spoznal pretečo tom objave razveljavlja prepoved tržiti nevarnost ali prepozno. Jelo se je misliti s trsnimi bilfi in s koreninami, na urejenje delalskega in socijalnega pra-1 „Politik" sedaj izrečno priznava, da sanja, ter namislila se posebna mejnarodna je nastala kriza v državnozbor-konferenca. Ista imela seje obdržavati v skej večini. Čudno je, da so konser-svobodnej Švici dne 5. maja t. 1., ali Nemci vativci v poslanskej zbornici nestrpnejši, so je želeli v svojem središču, v Berolinu, nego oni v gospodskej zbornici, dasi v tej kjer se bode tudi vršila. j poslednjej sede škofje, ki bi bili in so Na tej mejnarodnej konferenci obrav- prvi poklicani, da branijo verska načela, navale se bodo sploh stvari in uredbe za- j Toda stvar je čudna le na prvi pogled ; devajoČe delalce, ter se bode odgovorilo ako pa odnošaje pozornejše motrimo, vina prasanja : I. Prepoved nedeljskega dela. j dila se nam bode čisto naravna. Mej dr-— a) Kako se da omejiti nedeljsko delo P žavnozborskimi poslanci Širi se vpliv ne-b) Kedaj se izvenredno sme dovoliti ne-1 strpneža Lienbacherja, v gospodsko deljsko delo P c) Predpisi raznim podjetjam zbornico pa še ne sega. Lienbacher je stra-glede nedeljskega dela. II. a) Določitev | sten protivnik slovanstvu in poleg tega dobe, v kojej se otroci smejo sprejeti na tudi starokopiten centralist in bi prej ko delo po tovarnah, b) Se more določiti ta prej rad zrušil sedanjo državnozborsko doba P Jeli ta doba, ista v vseh deželah, večino, ker ni hotela biti njegovej čeBti-ali je zavisna od fizičnih ali podnebnih hlepnosti na uslugo. Oni nemško-konser-razmer P c) Katera je ta doba P d) Se vativni poslanci pa, ki so jeli tako pridno smejo goditi izjeme v določenej dobi P stopinjice pobirati za gospodom dvornim III. Določitev dnevnega Časa za delo pri1 svetnikom, naj bi pomislili, da s tem naj-odrašenih otrocih. IV. Prepoved, da se' več škodujejo uprav onej stvari, katerej ženske in otroci ne smejo nastavljati v hote služiti. Narodne ideje v nas no bodo tvornicah in pri delu, skodjlivemu njihovemu uničili — zato se pa tudi ne plašimo pred zdravju. V. Skrajšanje poučnega dela za eventuvalnostjo, da bi morali iti v opozi-ženske in otroke, in VI. Izvrševanje teh cijo — pač pa bodo jako otežkočili po-določil. ložaj našim klerikalnim poslancem, Kakor je videti, gledala bode konfe- kateri z ozirom na širečo se narodno idejo ne renca, da reši nekatera pereča prašanja, bodo mogli tako zvesto žnjimi hoditi, ka-zadevajoča delalski stan. Je-li pa bode kor bi sicer prav od srca radi. Gospodje tudi uspeh konferenčnih 'posvetovanj in se bodo na njih škodo uverili, da je strast določil povoljen in bode isti popolnoma slaba voditeljica. ugajal? Na tem prašanju jako dvomimo.' Škofje so previdnejši — dasi tudi oni Zakoni se snujejo in prenarejajo in le odločno zahtevajo versko šolo. Temu je redkokedaj vrede tako, da se nekako dokaz seja šolske komisije, gosposke zbor-vžive v človeško družbo. Navadno so njih niče ki je bila dne 12. t. m. Pri tej seji pre-določila le mrtve črke, ki v javnosti nemajo čital je knezonadškof Pražki v imenu epi-prave veljave. Že pripravo za to konfe-' skopata sledečo izjavo: 1. Narodne šole renco se nam ne zde primerne važnosti naj se tako urede, da jih bodo mogli ka- Politični pregled. Notranje dežela. učiteljev dovoliti se mora cerkvenim organom oni upliv, kateri je potreben, da se osvedoČijo o primernej sposobnosti prosi-telja za službo. 4. Nauk veroznanstva mora se razširiti; pri tem pouku mora sodelovati tudi učitelj. Učni pripomočki naj se tako urede, da se v njih ne bo nič nahajalo, kar bi bili izpodtakljivo glede na katoliške otroke, temveč kazati morajo verski značaj šole. 5. Pri nadzorovanju šol treba je cerkvenim organom dovoliti potrebni vpliv, da v vsakem obziru čuvajo in pospešujejo verski značaj šole. Konečno izjavljajo škofje, da so pripravljeni — ne da bi hoteli dotakniti se politiškega motrenja — pogajati se s kompetentnimi faktorji. Minister Gautsch je odgovoril, da hoče — uvažujoč imenitnost te izjave — o tem poročati ministerskemu svetu. Zato pa prosi, da se zaključi seja in se jo tedaj zopet skliče, ko bode mogel dati odgovor. Sejo so potem zaključili. V ogrskem državnem zboru objavil je T i s z a , da je Nj. veličanstvu predložil svojo demisijo in prosil cesarja, da jo vzprejme. Naslikal je tudi vzroke danej ostavki. Naravna posledica je, da mora zbornica seje pretrgati za nekoliko dni. To se je tudi zgodilo. V konferenciji liberalne stranke pripisoval je odstopajoči minister-predsed-uik tej stranki zaslugo, da se je ohranila vera do konsolidacije parlamentarnega stanja. Maurus Jokai slavil je Tiszo, ka-zoč na njega značajnost. Tisza prosil je stranko, da ga vzprejme med se kot priprostoga vojaka. Vnanje države. Za napore bolgarskega kneza, da bi ga velevlasti pripoznale, se šance vidno slabšajo. Turčija izvestno ne bode ganila ni mazinca, da bi ugodila princu Ferdinandu. Ker pa ima Stambulov trdo butico, pričakovati smemo interesantnih razporov mej njim in turško vlado. Knez pa ve tudi ceniti zasluge Stambulova. Jako laskavim pismom podelil mu je zlato medaljo za zasluge. Mutkurov dobil je srebrno. Le naj se drug druzega kade, zidu vender le ne bodo predrli se svojimi glavami in princ ostane to, kar je: nelegitimen vladar. Italijanski prestolonaslednik bavi se v Belemgradu. Obiskal je kralja, kateri mu je tudi vizito vrnil. Kralj je došel v spremstvu ministrov in regentov. Prino je obiskal visoko šolo, kjer ga je rektor primernim nagovorom pozdravil. Njemu na čast bil je gala-diner. Italijanska zbornica dovolila je z veliko večino postavni načrt ob izdavi 17,500.000 frankov za novi brezdimni smodnik in za gradnjo novega mlina za smodnik, Kedaj bode konec tem neznosnim bremenom za vojaške namene P ! Iz Pariza došla je brzojavna vest, da je ministerstvo Tirard odstopilo. Zbornica je namreč dne 13. t, m. odklonila dnevni red, katerega je zahtevalo ministerstvo. Berolinska konferencija v varstvo delalce* zapričela se bode 15. t. m. Ubežniki s Krete, katerih je mnogo po Grškem, jeli bo se kaj živahno gibati. Razni obstoječi „uporni odbori14 preskrbeti jim hočejo orožja in strelivo, da bodo mogli upasti na Kreto. Oficijelni telegram, kateri nam javlja to vest, pristavlja, da vlada oficijelno ne podpira ubežnikov, da pa nema sredstev, s katerimi bi mogla „inicijativo privatni li osob" zabraniti. predmeta. i toliški otroci pohojevati, nepomešani z Berolinska konferenca druzega ne drugoverci. 2. Na katoliških javnih šolah bode, nego zbirališče veščakov in razum- morajo biti učitelji katoliškega vereizpo-nikov, odposlanih od raznih držav, da vedanja; vzgojijo naj se v katoliških pri-ukr^nejo nekatere splošne določbe glede pravnicah in pridobijo naj si zmožnost za delalcev. Države same pa, koje bodo od- poučevanje veroznnstva. 3. Pri nameščenju Domače vesti. Politiško družtvo „Edinost". Pred-sedništvo pol. družtva „Edinost" pozivlje gg. odhornike iti namestnike k odborovej seji, katera bodo jutri v nedeljo dno 16. t. m. u 10W uri predpoludnem v prostorih „Delalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo št. 1). Na dnevnem redu so razni predlogi in sestava programa za prihodnji občni zbor. Občni zbor možke podružnice sv. Cirila in Metoda bode jutri, dne 16. t. m. ob 3 uri popolndne v prostorih „Delalskega podpornega družtva". Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. f>. Posamični predlogi in želje. 6. Volitev novega odbora. 7. Upisovanje novih udov. Častite družabnike se vabi, da se v obilnem številu udeleže tega važnega zbora. Opomnja: Častiti družabniki morejo uvesti v zbor tudi svoje prijatelje, ki se žele vpisati v podružnico. Družtve-nina more se plačati tudi isti dan. Načelništvo podružnice. Na korist družbe sv. Cirila in Metoda prirede razna t-žaška družtva v sredi meseca aprila velik koncert v gledališču „Fe-niceu. Sodelovali bodo : Tamburaški z b o r, d r a m a t i č n i odsek „Tržaškega Sokola" pevci „slovanske čitalnice" in pevci „delalskega podpornega družtva". Vse prijatelje narodnega šolstva prosimo z obzirom na blagi namen, da po svojej moči vzbujajo vsestransko zanimanje za ta koncert, kateri bode — sodeč po pripravah — kaj posebnega. TrŽaike rodoljube opozarjamo še enkrat, da je jutri ob 8. uri zvečer v „Ilotel Europa" „Sokolov" koncert s sodelovanjem tamburaškega zbora, pevskega zbora in dramatičnega odseka. Program je veleza-nimiv. Podrobnosti smo prijavili v zadnjej številki. Gospode petardovce odpeljali so v sredo, dne 12. marca e popoludanskim vlakom v slavni zavod v Gradišču. Doveli bo jih na kolodvor vsacega v posebnem ▼ozu in spremljane — seveda — po redarjih. Prvega so pripeljali Rascovicha, druzega Defranceschija, tretjega S a c c o in četrtega C 1 e m o n t i n i j a. Občinstva se je prav malo sešlo ; najbrže je zamudila slavna policija vrlemu „Indi-pendentiju" stvar pravočasno javiti, da bi se bilo skrbelo za kolikor-moči slovesen odhod. Bilo je videti, da mladi irreden-tovci neso posebnu slabe volje, kajti ma-licijozen posmeh igral jim je vsitn štirim na ustnih. V tem pogledu odlikoval se je osobito mladi Rascovich — sin mestnega zastopnika tržaškega in glaBovitega kolovodje naše irredente —: zrl jo uprav impertinentno okolu sebe in po občinstvu. Poleg poročevalca „Edinosti" stoječ gospod je rekel: „Ne vem, kako bi povedal, kar čutim v tem trenutku. O vsmiljeuju seveda ni govora; poprej bi rekel, da je gnjus ; ali tudi zgolj gnjus ni : čutu temu je pridodan srd, ki človeku živce pretresa. De-monstrujejo proti državi, v katerej imajo, kar-koli hočejo ; toda to jim ni dovolj: vznemirjajo tudi vsa prebivalce in izpostavljajo življenje in zdravje svojega bližnjega v nevarnost, dasi jim ta ni nikdar česa žalega storil. Da bi meni bila dana veljavna beseda, morali bi se brezvestni zločinci vse drugače pokoriti". Prav je imel dotični gospod; toda glede leka, ki bi se imel uporabiti, smo mi drugačnega menenja. Mi smo namreč menenja, da s kaznenjem pojedinčev ni prav čisto nič doseženo, kajti, ako kaznujejo jednega rogovileža, pa stopita dva na njegovo mesto. Zdraviti bi morali začeti tukajšno socijalno življenje, kajti v tem se širijo korenine našemu zlu. Izvito neomejeno oblast onim iz rok, ki nečuvenim cinizmom in kakor le morejo pospešujejo bolezen, razjedajočo javno naše življenje — in pomagano bo. Da strižete le vejice in peresca temu zlu, vam nič ne hasne: izruti je morate pri korenini. Dixit! Dne 30. marca prirede pevci „Delalskega podpornega družtva" koncert v „Hotel Europa" sodelovanjem tamburaškega zbora. Plačilo za zasluge. Minoli teden pre-minol je v tržnškej norišnici oni dr. Ciatto, kateri je pred nekaterimi leti najvišje no- sil zastavo umazanega lahonskega libera- dosti navozilo in nakričalo po Gorici, nd-lizma in skrajne nestrpljivosti. Pokojnik peljali so se v Gradišče ob Soči, da tam bil je duša zloglasnemu listu „L" Alabarda* nadaljujejo one svoje robatosti, s katerimi kojemu glede nesramnosti in neznačajnosti se v Gorici niso upali na dan. V gostilni, menda v vsej Europi ni bilo para. Ta kjer so popivali, razbili so veliko zrcalo; nesramni časopis je osobito ob času voli- podobo Rudolfa in Štefanije so vso pore-tev italijanskej skrajnej stranki v Trstu zali, a Rudolfu so izrezali „srce" ; drugo veliko koristil, kajti z nečuveno brezob- podobo cesarske družine so vso grozno zirnostjo blatil j« vse, kar ni bilo „skrajno opljuvali, da je ni bilo več spoznati; Črno-lahonsko" ter napadal osobito Slovane, rmeno dekoracijo neke druge slike po-Omeniti moramo, da je ta iznašel in po- trgali, razrezali in uničili. Razgrajali in veličeval kandidaturo Mauronerjevo ter svoja protiavstrijska čustva so kazali na očitno ščuval meščanstvo na okoličane, tako surov način, da je moral gospodar kateri so navzlic temu hujskanju in pre- uteČi. — Gorica, ponosna bodi na svojo tenju složno volili vrlega g. Nabergoja. sinove, katere „uzorno" vzgajaš! To pa i Vsemu temu gibanju bil je duša pokojni niso bili mladiči najnižje vrste, kajti med .Ciatto ter si pridobil v tržaškej židovskej njimi je bil tudi znan visokošolec, arhi-i žurnalistiki dostojno ime. A ob njega pre- tekt na Dunaju, ki je došel na novačenje ranej smrti — kot zdravnik pravijo, da je v Gorico. — Radovedni smo, ali omeni ! bil veščak — se isti lahonski časnikarji kaj o tem škandalu v pravem pomenu te skoraj niti ne spominjajo svojega nesreč- besede naš „Corriere", ki izve vsako ba-nega kolege in srboritega Rodomonta za barijo iz slednjega kota našo deže in ki italijanstvo Trsta, temveč kratko naznanjajo je z veliko zadovoljnostjo zabileževal, ko-i to vest. Tako plačuje italijanska židovska liko slovenskih „razsajačev" iz okolice je ! klika v Trstu zasluge svojih prvoborilcev!! policija dela pod ključ. — O tempora, o Mohorjeve družbe tajnik objavil je v moreš!! „Nova Soča". „Miru" nastopni dopis: Dopisnik iz Be-, Laška narodna strast. Avstrijski Lahi ljaške okolice v zadnji številki „Mira" na Tirolskem, na čelu jim Tridentinci, skle-■ izrekel je željo, naj bi se v „Slov. Ve- nili so v Tridentu povzdignoti italijanskemu ^ černicah" ali pa v „Koledarji" družbe sv. pesniku-prvaku „Dante Allighieri-ju" spo j Mohorja mej drugim berilom priobčeval menik. V isti namen nabirajo se darovi j tudi po jeden igrokaz za slovensko ljudstvo. Tridentinsko mesto samo jo darovalo j Ta misel je izvrstna, in prav nič se ni 10.000 lir (avstrijskih goldinarjev j bati tega, kar pravi slavno uredništvo v neso menda imeli v blagajnici!) in nek j „opazki", da bi se moglo družbi zaradi katolišk duhovnik je neki tudi | take tvarine kaj očitati, češ, da je postala za ta spomenik daroval 12.000 fr. Da bodo glumačka ali pa celo prestopila svoj delo- Italijani uporabili priliko odkritja sporne-krog. Saj je omenjenima dvema knjigama nika za politiško demonstracijo, o temu ni glavni namen, prinašati leposlovnega blaga dvojiti. Tržaški „Indipendente" je bil'radi „v pouk in kratek čas*, in ta namen se tega že enkrat po nedolžnem za-dosega ravno tako dobro z lepimi igrokazi plenjen ali dramatičnimi prizori, kakor pa z na- Slavjansklj v Ljubljani. V Ljubljani vadnimi povestmi; knjiga postane le še priredil je Slavjanskij dva koncerta. Pri tem zanimivejša, čim raznoličnejši so spisi obeh koncertih bila je redutna dvorana po vsebini in obliki. Samo tega se je bati, natlačeno polna. Obžalovati je, da mnogo da bo takih stvarij se teže dobiti od naših ljudij, došlih z dežele, ni našlo prostora, pisateljev, kakor pa dobrih, družbi ugaja- Nam se je takoj dozdevalo, da bode rečena jočih povestij. Sicer pa naznanjam, da dvorana za ta namen nedostatna. K kon sem iz istih razlogov, kakoršne navaja g. certoma došli so prvi dostojanstveniki, vo dopisnik, že začetkom tega leta zaprosil jaški in civilni. Vspeh je bil popolen, kakor znanega družbinega pisatelja za dramatičen povsod drugod; občinstvo oduševljeno. Po prizor, ki naj bi prišel s podobo že v drugem koncertu bil jo sestanek v čital prihodnjem koledarji. Morda se s temi niči, kjer so Blavno goste pozdravljali v vrsticami vspodbudi še kak drug pisatelj, ruskem, slovenskem in srbsko-hrvatskem ki v dramatični obliki spiše kaj kratkega jeziku, pevci so pa pevali pod vodstvom za družbo ter jej pošlje spis v pregled, g. Gerbiča. Na pozdravih zahvaljevala sta Za vzgled naj bi služili podobni spisi se gospod Slavjanskij in njega soproga v drugih literatur, prirejeni za predstave v ruskem jeziku. Ob polunoči odpeljal se je katoliških odgojiščih in družtvih rokodel- ruski zbor iz Ljubljane v Zagreb, skih pomočnikov. Osob v igrokazu, menj Podporno družtvo za slovenske visoko jih je treba, bolje je. Bog daj srečo! košolce na Dunaju doposlalo nam je „prvo Laškega vseučilišča je v Trstu toliko l«tno poročilo". Dohodkov je bilo 2.259 treba, kakor Kraševcem kamenja ali vozu gld- 64 kr. Podpor so podelili v znesku petega kolesa. Navzlic temu so pa naši 564 gld. Premoženja ostalo je koncem leta italijanissimi zanje potezajo in še vedno 1889. 1000 gld, 02 kr. Družtvo pa ni samo goje abotne misli, da se jim tudi ta ideja dajalo podpor dijakom, ampak jo tudi po-posreči. Avstrija je dežela, kjer se čuda sredovalo, da so dobili zaslužek v njih gode in morda še dočakamo, da bode mi- prostem času in da so nekateri dobili v nister Gauč od svoje prirojene nemško- gostoljubnih hišah brezplačno hrano. Mej manije nekoliko ponehal ter uprav on — pospešitelji družtvenih koristi imenuje poki Slovencem s kruto roko zatira nižjo ročilo tudi g. Josipa A b rama, prav-gimnazijo v Kranju — podignil vsaj nika v Trstu. Nočemo posebno povda-pravno italijansko fakulteto v rjati važne in prekoristne nalogo, katero Trstu. Minolo soboto je nek tržaški po- je prevzelo to družtvo; prosimo pa vse slanec interpeloval ministra gled6 sporne- katerim njih razmere dopuščajo, da niče irredentarskega družtva „P r o pa- polože dar na oltar višje vzgojo mladine trie", da se to vseučilišče osnuje, na kar >« tako pospeše razcvit bodoče na- mu je minister odgovoril, da je vlada rodne inteligencije. vpeljala italijanski oddelek na vseučilišču Romanje k SV. Jožefu V Ricmanjih se v Inomostu ter da bode še zanje skrbela, počne dne 18. t. m. Dne 19. t. m. bode Italijani, kateri v Avstriji broje 008.053 praznik sv. Jožefa osobito letos slovesno duš, imajo 5 gimnazij in 3 realke a Slo- obhajan. Že leto 18S9 je došlo romarjev venci, ki nas je 1,200.000 duš imamo eno blizo 0 tisuč. Letos pričakujemo še več 8amo deloma slovensko gimnazijo, in no- častilcev sv. Jožefa, osobito onih pravo-bene realke. Ubogi Italijani! — pod: vernikov, koji radi neugodne letine po-avstrijskim jarmom. Spomniti moramo, da manjkanje in uboštvo trpe, da na zaprošnjo so za italijansko vseučilišče v Trstu naj-'flV* Jožefa udani v Božjo voljo laglje pre-bolj potezata konservativna Laha Burg- našajo revščino in pomanjkanje. Znano je staller in Luzzatto, katera sta pri pro- j v«em svetu, da nnjbolj sloveča Jožefova gressovcih na glasu kot mračnjaka in ne- Božja pot je le k sv. Jožefu v Ricmanjih. odiočneža. Škandal goriških novačencev v Gradišču. Ko se je pet goriških mladeničev v noči dno 1. marca. Tičkom so bile lo- Ricmanski. V davkarijo Vipavsko vlomili so tatje kalne razmere urada izvestno jako dobro znane. Iz miznice g. davkarja Vencajz* izmaknili ho 170 gld. v gotovini in jedno obligacijo, vredno 100 gld. ; iz miznice kontrolorja gosp. Vindišerja 21 gld. v gotovini, 1 tolar Marije Terezije, zlato re-montoar-uro z v lato verižico vred — in davčnemu eksekutorju g. Veseliču 1 (i gld. 50 kr. v gotovini. Vradnegu denarja se neso dotaknili. Nesreči Nek a 251ctna Josipina Ber-nardis brisala je šipe na oknu svojega stanovanja v četrtem nadstropju h. št. 36. v ulici Acquedotto. Iver se je pa preveč Čez okno naslonila, zgubila je ravnotežje ter telehnila na ulico, kjer je mahoma mrtva ostala. Prenesli so jo v mrtvašnico k sv. Juntu. — Predvčeranjem ob ft>/> predpoldne ho nalagali sodo v Lloydov parnik „Tinbe" v novej Inki ; nenadoma utrgal se je most naložen s sodami moke in težek sod pal jo na hrbet težaku, 50 letnemu Josipu Babicu, ter ga koj usmrtil. Poti esrečenec zapušča 5 nepreskrbljenih otrok ; mrtveca so pronesli v mrtvašnico k hv. Juntu. Nesreča nikjer ne počiva ! Nesrečna družina. Tako se sme pač imenovati družino Velikonja v Stražicah pri Gorici. V teku 18. mesecev umrlo je pet članov te družine in sicer: mati, ki se je utopila, 40 let stara; stara mati, 71 let štura; dva sina (jeden v 3'/» in drugi v 23 letu dobe svoje) in slednjič 0. t. m. oče, 44 let star. Zapustil je še jedno omoženo hčer in tri male otroke, katere jo k sebi vzela jedna sestra pokojnika. Drobnosti. — Neka kuharica napadla je drugo kuharico s palico ter jej zadala hudo rano na glavi; prva je šla v ulico Tigor, druga v bolnico. — Nek fantalin je povozil OOletnega M. Forluga ; k sreči se zadnji ni poškodoval. — V gledišču RosBetti se predstavljajo nemške operete z dobrim uspehom. — Mesto Trst broji sedaj 100.092 prebivalcev; od 2. d o 8. t. m. se jih je rodilo 131, umrlo pa 7. Izpred SOdiŠČa. Minolo soboto stal je pred sodiščem 21 letni mesar Anton Va-lentinčič iz Zagorij na Kanalskem. Zatožen je nasilnega roparstva. Zločin se je izvršil 12. oktobra 1887 I. Omenjeni dan šel je nek Aoton Košuta iz Skrilj poleg Ajdovščine v Gorico ter tamkaj prodal vrečo vinskega cveta, za kojega je dobil 70 gld. Na večer se je povrnil domov, poprej se jo pa pristavil v krčmi necega Gregoriča. Tu je našel iri postopače A. Ilrovatina, St. Iluuierja in zatoženca Valentinčiča, kateri so ga. ko je iz krčmo izšel, zasledovali ter ga šiloma okradli, preteč mu, da ga umore, ako jim ne da denarja. Prva dva je policija kmalu dobila v roko ter ja je porotno sodišče v Gorici obsodilo na 7 let trdo ječe. Valentinčič je prišel sto-prav minoli september oblastuiji v pest. Obsojen je bil tudi on na 7 let ostre ječe. RAZNE VESTI. Resnici na Čast. Znano je, da se vsak nemški pisateljski šušmar čuti poklicanega, da piše prav oblastno sodbe o Rusiji in o balkanskih narodih, dasi revše Rusije in balkanskega poluotoka niti vidilo ni in se mu o pravih odnošajih niti ne sanja. Slika se Beveda navadno črno na Črno, da je skupna slika kaj odurna. Resnici na čast oglasil so jo nek nemški podlistkar ter piše mej drugim : „Črnogorci so v zapadu na slabem glasu. Toda godi se jim huda krivica, kajti Črnogorci so vrlo in gostoljubno ljudstvo in napad ali nasilstvo na potujoče ptujstvo bilo bi pri njih nezaslišano. Tisočere črtico iz narodovega značaja kličejo nam staro istino v spomin, da najvišja civilizacija ne pomenja še najvišje nravnosti in da marsikako prvotno, jedro-vito ljudstvo nadomesti po značajnosti, pra-viooljubju in hrabrosti, kar mu nedostaje v kulturnem obziru". Tržno poročilo. Cene »o ravnino, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C«o» od for. da for Kava Mocca.......100 K. 13'2.— 13*.— Kio biser jako tina . „ —.— —.— •Tava „ „ . „ 124— 126.- Santo* tina..........* 111.- 115.— srednja ... , 110.& 111.- Guatetnala..........„ lltf.— llrt,— Portoricco..........„ 12«.— 130.— San J a jo de (Juba . „ 137.— 13^.— Cejlon plunt. tina . . „ 132.— 1H5._ Java Malang. zelena . „ 118.— 120 — t Campinas ..... „ —— Kio oprana .... „-- . lina..............114.— 115.- „ srednja .... „ 10U.— 110.— CftUia-llgtloa v zabojih . . „ 3U.— 31.— Macieov cvet............„ 420.- 430.— Ingter Bengal..............21.-22." Paoar Singapore..........„ 73,— 74 — Penang............„ 56.— 58.- Batavia............„ 5M.— tiO.— Plment Jamaika..........„ 39.— 40,— Petrolej ruski v sodih . . lUO K. 7.75 — .— „ v zabojih . „ 9.-- 9.25 tTlje bombažno amerik. . . „ 3t>.— 87,— Lecce jedilno j. f.gar. „ 42.— 43 — dalmat. h certifikat. . „ 44.— 45,— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 53.— 54 .— Aix Viorge .... w (i4— t56. - „ tino..........„ 60 — H2.— Božiči pulješki ..........„ 9.— H.25 dalmat. h eert. . . „ —. - —.— Smokve pulješke v sodih . „ —.— — .— „ v vencih . „ 13.— 13.50 Limoni Mesina......zaboj 4.— 4.50 Pomaranča sioilijanike . . n f. 50 S.— Kandiji Bari I.a.....1U0 K. 95-- 96.- dal m l.a, s cert. „ 98 — 100.- Pignolli..................„ 09.-71.- BlŽ italij. liajtineji..........18.— 19.- „ srednji .... „ 16.50 17.— Kangoou extra .... „ 15.75 — .— I. a..........n 1^.75 14.- II.a .... „ 12.50 12.75 Sultasine dobre vrsti . . „ 34.— 38.— Suho jrozdje (opaša) ... B 20.— 21,— Glbefce..................„ 2U.- 21.- Slaaiki Yarmouth l.a . . . sod 7.— —.- Polenovke »redne velikosti „ 35.— — .- velike..........„ 36.— —.- Sladkor centritug. v vrečah certifUk. . . . 100 K. 32.50 3.'.75 PažolCokH................8.75 9.- Mandoloni..........„ 8-25 — .— »vetlorudeoi .... „ 8 75 — • — teuinorudeei .... „ 8.50 — .— bohinjski............w 9.— —.— kanarček............„ 9.— — .— beli, veliki .... „ —.— —.— zeleni, dolgi .... „ 7.— —.— „ okrogli ... „ 6.25 —.— mešani, štajerski . . „ 6.— —. - Masla . •................„ 92.- 93- Seno konjsko..............„ 2. - 3.20 „ volovsko............n 2.— 3.0(J Slama ..................„ 3.— 3.70 Duuujska borsa 14. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. f8.l5 v srebru — — — „ h8.20 Zlata renta— — — — — — — — p 109.70 5% avstrijska renta — — — — — „ 102.40 Delnice narodne banke — — — — „ 935.— Kreditne delnice — — — — — — „ 315.50 London 10 lir sterlin--— — — „ 119.35 Francoski napoleondori — — — — „ 9.43'12 C. kr. cekini — _____ — „ 5.62 Nemške marke — — — — — — — . £8 45 Kaj naj se stori na spomlad. Vsi oni, ki trpe c.a zgoščenej krvi in torej na izpuščajih nu koži. siljenju krvi v glavo in prsa, bitju srcu, emedlericah, trudnosti itd. nuj ne zamude, da ne bi svojemu telesa ohranili svežega in zdravega po vzpomladnem kričistilnem zdravljenju, katero stane lu par krajcarjev. Vzaine naj so za to najbolje sredstvo: leknrnarja Riharda Brandta švicarske krogljice, katere se dobi po lekarnah ikatljico za "o kr. Pnziti je treba na podpiane crte in krstno ime Riharda Brandtu. Poslano. Kwizde fluid proti kostobolu, star.>, izkušeno domaće sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. gold. 1.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah ; pošilja po pošti vsak dan glavno skladišče : Kreisapotheke Komeuhug Dolnja Avstrija. (i) Prosimo naše gospodo naročnike, ki imajo dati popraviti mlatilnice, naj nam jih dopo&ljejo čim preje, da bodo še o pravem času gotove. Vsem poljedelcem priporočamo že sedaj na-'e nove mlatilnice, ki so priznane kot najbolje, kakor tudi nase plavuiee ali čistilnice za žito. Priporočamo se za nujno naročbo nu na.se škrop lnice, zistema Candeo, proti peronospori, kuti ni gotovo, ali bodemo mogli sicer vstroči naročilom, dnšliin nam prekasno ; ker letos je izredno povpraševanje t« h škropilnicah, ki služijo lahko tudi v druge namenu, rabijo se po vrtih za uničevanje gosenic itd. V zalogi imamo tudi sesnlke vsako vr.ste, kmetijske in obrtnijske stroje itd. itd. Schivitz & Comp.i (Živic in dr.) 1—3 v Trstu, ulica Zonta Št. 5. Lastnik pol. družtvo „ c*lino8t". Natečaj. Predsedništvo „Delalskega podp družtva* v Trstu, razpisuje natečaj /a enega družtvenega zdravnika. Pismene ponudbe je doposlati v roku enega meseca podpisanemu pred-sedništvu, pri katerem se poizveio natančnejši pogoji. 2—2 V Trstu dne 7. marca 1890. Predsedništvo „Delalskega podpornega družtva". Prašek za prsi 8—G (Ne kaSljaj). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataraiističnim afekcijam. Ena škatljica z navodilom stane 30 kr. Dobiva sc edino le v lekarni Praxmai'er Palazzo Mnniclpale, Trst. Zvunanja naročila izvršujejo sc z obratom pošte Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsnk kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujojo mnoija naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri: ima dober okus in vel a en zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile 7.a proštenje života in proti madronu iz soka neke oosebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z.iprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in so lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 nvč. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — cena 3 plaštrov zh kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina ziiIorh v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni. 5 — 12 V tej lekarni govori se tudi slovenski. Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TRST, ulica al Toatro štev. 3. bila jo vnovič preskrbljena s popolnimi oprnvomi za spalnice in (odilne sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slo^u in prodajo proti popolnem poroštvu za kukovost in po neizmerno nizkih cenah. pristoja tudi/ 1 pohištvo za spalnico, staro-netn, slogu iz svitle orehonine gl. 255] bogato za odlične j ] „ „ baroko «, „ „ „ 2s5j naroz- družine ( 1 * zajed. sobo, „ n „ „ „ iJSoJ 1 j u n o V zalogi se dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanega in po jako nizkej ceni. Iladi pomnnjkanja prostora, zaloga železnega pohištva so je izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. J.&S. KESSLER, v BRNU 16-4 (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodajalniea za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin in galimteri jskegn blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. Razpošiljutev po povzetju. Zaloga snkncnega blaga. Rjuhe, 1 komad brez šiva, 2 m. dolg f. I.SO ltlago za poletno obleko, more se oprati, najnovejše, praktično, i> in pol metr. za popolno moško obleko. for. 3.— Modne stvarij za gospode. Srajce za gospode iz Sifonu, kretona, oxford, najboljši izdelek T a f. 1,so ll.a f. I tO Osford- srajce za delaven močne dobro kakovosti, 3 komadi prve vrste for. - Sukneni ostanki za možke obleke m ženske dežno haljine, 8.10 m. za celo obleko f 3.9S Pristni angležki Seviot. B'10 m za popolno možko obleko for. S.50, T.50 in f. 41 — Spodnje hlače i/, trpežnega platna, za 3 komade I. v. for. 2.50 11 vrstu fnr l.ftO itlago za vrlino suknjo najnovejših barv, najfinejše kakovosti, 2'lU m. za popolno vrhno suknjo for. S, —j Normalno perilo, Jiigerjev zistem, iz čiste volne, za gospode in gospe, l srajca f ''.50, 1 hlače 3 f„ iz pavole l kom f. I.SO hleg,notno urejeni lizorniki z 400 podobami gospodom krojitčem nefraukirano. Moške nogovice za poletje, bele in barvane pleteno. <> parov for. I IO Potni plašči, volneni, 3-50 dolgi l'(>0 široki tor. I.AO Svileno-Finicli nogovice za potne nogo, 12 parov for 1 »O Bla^o za ženske noše. Žepno rute, 12 kom , obrobljene, z barva-nim obrobljeni, za možke f. 1 20 za gospe f. I — !! Najugodnejša prilika!! Cepiče iz sukna iz najfinejšega hrnskoga sukna, za gospode in dečke, A kom. f. I 90 lilago-zeiir, pristno barvano, najkrus-nejšili barv 10 metrov for. 3.SO. Perilo za gospe. Carirovano in progasto modno hlago. ^0 cm. široko, za ponočne suknje žensko iu otroško obleko, 10 metrov for. t.SO Ženske srajce, <» kom , iz trpežnega plntiia z zobci f. 3.25 s štikarijo for. S,— Župon- iu trožično hI igo vseli barv 10 m. I. vrste 3.5o, 11. vrste for *.»0 Nočni korseti iz finega Sifona iu linim stik«njem, H kom I v f. 4, TI. v. f. 1 mo Brocat-, .lakuart in volneno ltips-hlago, <> cin, široko, v vseh mogočih barvah 10 Ženski predpasniki iz oxforda, kretona, surovega platna nli sifonu, »1 kom. for. 1 OO metrov for. 3.00 Spodnje kitlje za gospo iz rouire. suro- Nervi. 90 om. širok, nežno lisasto modno blago najnovejših barv, 10 metlo v for. I.SO vega platnu ali sifona, 3 kom. t. H.— iz mohfkirja ali zefirja, 1 kom f 1 50 in f. 16 — Heige in Doris najnovejšo gladko iu kari-rovano sukno iz Čiste volne 10 metr. f. O.SO Rute za na glavo iz foila. najnovejših uzorcev, R komadov for l,tO Termi in kašmir, dvojnuto široko, črno in barvano 10 metrov for. fl.— Ženske nogovice za poletje, bele in barvane, t! parov pletenih for I.SO Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko. 10 metrov f 250 f. % ftO Blago iz platna in tkanine. 1 komad = 29 vatlov Volneni atlas, dvojuato široko volneno sukno, črno in v vseli barvah. 10 m. f. O SO Zastori, odeje, preproge. Domače platno močne kakovosti. 1 kom. (29 vatlov) s[4 for. 5.50, */, for. 4*80 Zavese iz jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 četverobuvene f. 3 SO King-tkanina, bolja od platna, najboljše znamke 1 kom 4|, for. 7.50, V, for. S.NO Garnitura iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvenc for. 3.50, četvurobarvene for. O — Oxfnrd najnovejših uzorcev, 1 kom. (29 vatlov) for, I.SO Cliifon za možko in žensko porilo, ] kom 30 vutlov) 1 v. for. 6.50, II. vrsto for. -1 SO Štepane Ronge-odeje, popolno dolge in široke, komad for 3 — Cannevas za posteljno preprnpe, ' kom 30 dunajskih vatlov) I. v. fi f.. IT. v. f. S «0 .faci|uard-Maiiiila preproge, 10 metr. dol(;o trpežno kakovos i for. 3.SO Atlas Gradi za posteljne preproge, 1 komad (30 dumijukih vatlov) I vrste for 7.50 11 vrste for S.SO > Rips-garnltnra, 2 posteljni in 1 namizna odeja, najtuoden jšo barvune sestave f. l.SO Iz Križa v trmkej okolici ubežal je prvi dan tega meeeea pes istrske pasmine z verižico in torbo. Kdor ga ujame, prijavi naj uprav-ništvu tega lista in dobil bode primerno nagrado' 2—2 m I1 Riccardo Dinelli l ^ niccarao urnem S Lr| Via 3. Lazzaro št. 15, Trst. j$| L?! Zaloga alabastra vsake kvalitete j^i [ikj >» oblike. ligi m m 1 Tovarna za gips S m 0 r cM različnih vrst na drobno in debelo. Illli Jjj=j Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih Ti^l cenah. 7—44 jJ-fl ^^_____ Mirodiliiica Gr. 13. Angeli v Trstu Piazza riella Legna štev. 1, na debelo in drobno združena z odlikovano izdeloval-nico čopičev (pinzeljnev) in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Angležke, Krancozke, Noin-čije itd itd. kakor tudi z veliko zalogo 111 i n e r a 111 i h v o d a dobljenih neposredno od izvirov in jamčene svežosti, in romanskega žveplja za žvopljanje trt. pomešanega z modro galico in namenjenega v zatiranje peronospore. Zaloga v lastne j, v Loju pod Ricmanjih ležečej hiši g Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kmi-couijonovani zustop 8—42 Ludwig WieJieh na Dunaju, IV Weyringergas8e 17, ali pri Josip-u Strasser-u Spodit.ionaburean fiir die k. k. Stnat-bahnen in Innsbruck. Snovii za obleke. Peruvion in Dosking za višjo duhovenstvo predpisane snovij za uniforme e. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nepromočljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje odgl. 4 12 itd. Vse to se dobi ceneje nogo kje dru od in najboljšo, trpežne kvalitete. Joh. SlikarolskivBriiii (BrBnn) Najvacja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospode krojače knjige z naj-raznovrstnejšimi in najlepšimi vzorci PoSiljatve s povzetjem čez 10 gld fruueo. Pri mojoj stalnej zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojoj svetovnej kupčiji so razume <>b sobi