Poštnina plačana r gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
29.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 13. aprila 1932.
Letnik
III.
288. Kraljeva odločba o oprostitvi kazni po el. 33. zakona o državni trošarini.
289. Uredba o višini nagrade dnevničarjev v resortu ministrstva za promet.
290. Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o znižanju prejemkov.
291. Uredba o pavšaliranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev pri občih upravnih oblastvih prve stopnje.
292. Uredba o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda.
293. Pravilnik o ureditvi razsodišča (za zavarovanje drž. prom. osebja) in o sodnem postopanju pri tem sodišču
294. Norme za plošče iz mavca, mavca in žlindre, žlindre in cementa.
295. Norme za žlindro.
296. Norme za opeko in kamen iz žlindre.
297. Norme za lomljen kamen.
VSEBINA:
298
299.
300.
301.
302.
303.
391
305.
30!».
307.
308. 339.
Postopanje pri uvozu meril in merilnih priprav iz inozemstva.
lzpremembe in dopolnitve pravilnika o cenzuri filmov. Predpisi o reflektornem steklu na vozilih, liazpis-pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel.
Razpis o prilaganju računov in vrednostne specifikacije deklaracijam pri uvozu, postopek pri pobiranju skupnega davka in opravičbi valute.
Popravek v priobčitvi zakona o obmejni četi Otvoritev novih telefonskih prog z Avstrijo.
Telefonski promet z Letonsko in Litavsko.
Razglas o kontroli nad ceno kruha.
Objave . banske uprave o pobiranju občinskih trošarin V letu 1932.
Izprememba v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Razne objave iz »Službenih novink.
Zakoni in kraljevske uredbe.
288.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
smo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta na podstavi čl. 30. ustave odločili in
odločamo :*
Da se osebe, ki jih je po čl. 32, t. 15., zakona o neposrednih davkih smatrati za poljedelce, kakor tudi obrtniki in proizvajalci vina ter žganja oproste kazni za prekrške po čl. 33. zakona o državni trošarini, učinje-ne do 31. januarja 1932. in da se za vse prestopke po omenjenem členu, učinjene do 31. januarja 1932., izterja samo redna trošarina, vendar se že izterjane globe ne povrnejo.
Naš minister za finance naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 26. februarja 1932.
Aleksander s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevi« s. r.
dne
Uredbe osrednje vlade.
289.
Na osnovi § 172. zakona o državnem prometnem osebju se predpisuje ta-le
uredba
o višini nagrade dnevničarjev v resortu ministrstva za promet."
Clen 1.
Dnevničarji v resortu ministrstva za promet tako v centrali kakor v vseh zunanjih edinicah dobivajo nagrade po naslednji razpredelnici:
rt C	Vrsta dnevničarjev	Začetna nagrada v dragtnjskem razreda		
£ g.		I.	II.	111.
a N		dinarjev na mesec		
1	dnevničarji, ki opravljajo službo zvaničnika I. kategorije . . .	do 1200	do 1100	do 1000
2	dnevničarji, ki opravljajo službo zvaničnika II. kategorije . .	do 1050	do 950	do 850
3	dnevničarji, ki opravljajo služi-teljsko službo		do 950	do 850	do 750
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 22, marca 1932, ŠL 66/XXVI/174,
due
Člen 2.
Po vsakem drugem letu neprekinjene in neoporečne službe se nagrada lahko zviša, in sicer
a)	dnevničarjem	iz	točke	1.	za	GO'—	dinarjev,
b)	dnevničarjem	iz	točk*	2.	za	50'—	dinarjev,
c)	dnevničarjem iz	točke	3.	za	40-—	dinarjev.
Člen 3.	'
Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v moč, v službi državnih prometnih naprav z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; rokovi iz člena 2. pa se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade za dotično vrsto službe.
Člen 4.	|
Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko je dobil moč zakon o državnem prometnem osebju, na uradniškem položaju, se morajo pred vsem uravnati po zakonu o državnem prometnem osebju, če izpolnjujejo zakonske pogoje, dotlej pa obdrže sedanje nagrade.
Člen 5.
Ta uredba stopi v moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
,V Beogradu, dne 1. februarja 1932.
Minister za promet Lazar Radivojevič s. r.
Minister za finance dr. Mil. Dordevič s. r.
290.
Na osnovi § 62. finančnega zakona za leto 1932./1933. je odobril ministrski svet po predlogu ministra za finance to-le
uredbo
o izpremembah in dopolnitvah zakona o znižanju prejemkov z dne 20. septembra 1931. z dopolnitvijo z dne 29. oktobra 1931.*
Člen 1.
V § 1. se dodajata nova odstavka (3) in (*), ki se glasita:
»(3) Izza dne 1. aprila 1932. imajo uradniški pripravniki za prejemke mesečno plačo po draginjskih razredih, in sicer:
1.	v strokah, v katerih so zvanja razporejena od
VIII.	skupine:
v I.	draginjskem razredu	,	■	■	■	1525	Din
v II.	n	„	>	■	■	■	1275	n
v III.	„	„	•	■	i	>	1175	d
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z dne
28. marca 1932., št. 71/XXX/198. — Zakon gl. »Službeni list« št. 377/58. iz 1. 1931. [Dopolnitev dodaja le v § 5. odstavek (5) o znižanju prejemkov pomočnika ministra za finance.^
2. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od
IX. skupine:
v I.	draginjskem	razredu	....	1320	Din
v II.	„	„	....	1070	„
v III.	„	„	....	970	„
3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od
X. skupine:
v I.	draginjskem	razredu	....	1205	Din
v II.	„	„	....	955	„
v III.	„	„	....	905	„
(4) Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom iz predhodnega odstavka tudi rodbinska draginjska doklada po 140 dinarjev na mesec.«
Člen 2.
§ 2. prestane veljati* izza dne 1. aprila 1932.
Člen 3.
V § 3. se dodaja nov odstavek (2), ki se glasi:
>(2) Rodbinska draginjska doklada, določena v členih
10.	in 14. uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo, Dr. br. 88.900 z dne 28. julija 1925.,* znaša po 140 dinarjev na mesec.«
Člen 4.
V § 4. se dodajata nova odstavka (2) in (3), ki se glasita:
»(*) Nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev se znižujejo izza dne 1. aprila 1932. za 5% kosmatega zneska, ki se zateče na dan 31. marca 1932. Če znaša tako znižana nagrada manj od najvišje začetne nagrade, določene v uredbi o velikosti nagrade dnevničarjem dotičnega resorta, se mora rok, predpisan za zvišanje nagrade, računiti od dne sprejema na delo v državni službi, odnosno od dne poslednjega zviška.
(3) Nagrade pogodbenih uradnikov se znižajo izza dne 1. aprila 1932. dalje za 10% kosmatega zneska. Tako znižane nagrade se po preteku pogodbenega roka ne smejo zviševati z novo pogodbo.«
Člen 5.
V § 5. se dodajajo novi odstavki (“), (7), C), (°) in (10), ki se glase:
»(?) Specialne nagrade, specialne doklade na plačo v denarju in stalni honorarji, znižani po odredbi odstavka (l) tega paragrafa, se znižujejo izza dne 1. aprila 1932. še za 5% kosmatega zneska.
(7) Dotacije iz odstavka (2) tega paragrafa se ne znižujejo po 1. aprilu 1932., tantijeme, ustanovljene na katerikoli osnovi, pa se znižujejo za 20% kosmatega zneska.
(9) Prejemki poedincev, znižanih po odredbi odstavka (3) tega paragrafa, se znižujejo izza dne 1. aprila 1932. še za 4% kosmatega zneska.
(9) Draginjska doklada pomočnika ministra za finaft-ce, ki mu je določena pokojnina po plači državnega podtajnika, se določa na 2700 dinarjev na mesec.
(10) Osebna draginjska doklada vojvodi (člen 25S. zakona o ustroju vojske in mornarice) se določa na 800 dinarjev na mesec.«
Člen 6.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem 1. aprila 1932. Iz občega oddelka ministrstva za finance, v Beogradu, dne 25. marca 1932.; št. 11.800/1.
* »Uradnilisj« št. 255/80 iz 1. 1925.
291.
Na osnovi tretjega odstavka člena 106. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929., točke 5. § 38. finančnega zakona za leto 1931./1932. in člena 10. pravilnika o ureditvi šumarske službe pri občih upravnih oblastvih predpisujem to-le
uredbo
o pavšaliranju potnih stroškov šumar-skih uslužbencev pri občih upravnih oblastvih prve stopnje.*
Člen 1.
Glede na policijsko-nadzorstveni značaj terenske službe šumarskih uslužbencev pri občih upravnih oblastvih prve stopnje se izplačuje za delno povračilo potnih stroškov in dela na terenu po službeni dolžnosti potna povprečnina po predpisih te uredbe.
Clen 2.
Potno povprečnino dobivajo sreski šumarski referenti in ostalo strokovno šumarsko osebje, navedeno v členu 4. te uredbe, če se uporabljajo za delo na terenu.
Clen 3.
Glede na težavnost terena, prometne razmere in intenzivnost gospodarstva se delijo sreska načelstva na tri kategorije, in sicer:
f. kategorija: težak teren, prometne razmere slabe, povprečna oddaljenost od sedeža znaša okoli 40 km, ali če je gospodarstvo zelo intenzivno z umetnimi kulturnimi deli in naprednim sistemom izseke;
II. kategorija: teren srednje težak, prometne razmere ugodnejše, srednja oddaljenost od sedeža okoli 25 km, ali če gre za bolj napredno in intenzivno gospodarstvo;
III. kategorija: lahek in dostopen teren ali intenzivno gospodarstvo.
Razdelitev po kategorijah vrši ministrstvo za šume in rudnike na predlog pristojne kraljevske banske uprave.
Člen 4.
Višina potne povprečnine znaša:
III. kat. 500 400
200
Te potne povprečnine se izplačujejo vsak mesec naprej obenem z ostalimi prejemki.
	I. kat.	II. kat.
1. za sreske šumarske referente,		dinarjev
		
odnosno njih vršilce dolžnosti	700	600
2. za strokovno šumarsko osebje,		
dodeljeno sreskim šumarskim		
referentom		600	500
3. za pomožno tehnično in nad-		
zorstveno osebje (tehniški in		
šumarski diurnisti), višji lo-		
garji • *,,•••••	300	250
Člen 5
V breme potne povprečnine so dolžni uslužbenci, navedeni v predhodnem členu, opravljati vse uradne posle na osnovi zakona o gozdih in pravilnika o ureditvi šumarske službe pri občih upravnih oblastvih (§ 38.) kakor tudi one posle, ki jim jih nadrejena oblastva v sreskih mejah določijo, razen onih službenih potovanj, ki se posebej omenjajo v členu 6. te uredbe.
Člen 6.
Poleg potne povprečnine se morajo izplačevali še posebej potni stroški po veljavni uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, odnosno po predpisih, ki veljajo v tem pogledu za sodne uradnike:
1. za prisostvovanje pri sodnih razpravah;
2. za uradovanje po zakonu o zaščiti domače lesne industrije (člen 4. pravilnika o uporabi tega zakona);
3. za pokritje stroškov pri delih sezonskega pogozdovanja (točka 12. člena 3. pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje);
4. za izvrševanje večjih hudourniških del po zakonu o urejanju hudournikov z dne 26. februarja 1930. in pravilnika o izvrševanju tega zakona;
o.	za oglede in komisije po tretjem in četrtem odstavku člena 10. pravilnika o ureditvi šumarske službe pri občih upravnih oblastvih.
Uradniki, ki so zaposleni pri izvajanju dolgoročnih pogodb in za to delo ne prejemajo posebnega terenskega doplačila, zaračunijo lahko dnevnico in kilometrino samo, če jim tvrdka ne daje prevoznega sredstva v naravi. Drugače zaračunijo samo pripadajočo dnevnico;
6. za vsa potovanja zunaj upravnega področja;
7. za vsa potovanja, za katera se izposluje v poedinih konkretnih primerih odobritev kraljevske banske uprave.
Člen 7.
Uživalci potne povprečnine so dolžni, da prebijejo v terenu zaradi izvrševanja službenih poslov povprečno najmanj pet dni v mesecu.
Za izvrševanje službenega posla v terenu čez odrejeno minimalno dobo ne pripada nikakršno povračilo, dočim se za primer pod tem minimalnim časom potna povprečnina razmerno znižuje.
Če uslužbenec, ki uživa povprečnino, zbog slabega vremena ali drugih zaprek ni mogel potovati minimalni čas, določen za dotični mesec, mora to nadomestiti v naslednjih treh mesecih tako, da doseže letna vsota vseh v terenu prebitih dni vsaj število dni, označeno v prvem odstavku tega paragrafa.
Člen 8
Nihče ne more ob istem času uživati dveh popolnih potnih povprečnin.
Uslužbenci, omenjeni v členu 4. te uredbe, ki uživajo potno povprečnino za režijsko delo ali terensko doplačilo na osnovi dolgoročnih pogodb, smejo uživati največ polovico potne povprečnine po tej uredbi. Višino potne povprečnine odredi v tem primeru pristojna gozdna direkcija.
Osebju državne gozdne uprave, ki mimo svoje redne dolžnosti zastopa in vrši dolžnost enega ali več sreskih šumarskih referentov, tudi pripada potna povprečnina
po predpisih te uredbe; vendar v tem primeru to osebje ne sme prejemati tudi potne povprečnine za uslužbence pri upravi državnih gozdov.
Ob premestitvi uživa izročitelj dolžnosti potno povprečnino do konca onega meseca, v katerem se je pričelo prevzemanje in predaja
Člen 9.
Zaradi kontrole dela so dolžni prejemniki potne povprečnine voditi poslovni dnevnik, v katerega se vpisujejo dan, objekt, namen izvršenega terenskega dela in porabljeni čas.
Po členu 40. pravilnika o ureditvi šumarske službe pri občih upravnih oblastvih se mora izpisek iz poslovnega dnevnika predlagati vsako četrtletje kraljevski banski upravi na vpogled.
Nepravilno in neresnično vpisovanje v poslovni dnevnik se smatra za disciplinski prestopek, kolikor ta kršitev ni dejanje, označeno v kazenskem zakonu.
Morebitna materialna škoda radi prejete povprečnine, do katere uslužbenec, po tej uredbi ne bi imel pravice, se mora po stvarni ugotovitvi obračuniti in od njegovih prvih mesečnih prejemkov odbiti.
Člen 10.
Prehodna odredba.
Če so proračunski krediti za službena potovanja v letu 1931./1982. že potrošeni ali nezadostni, se morajo v členu 4. te uredbe označene potne povprečnine sorazmerno po razpoložljivih kreditih znižati.
Člen 11.
Ta uredba stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. februarja 1932.; št. 5505.
Minister za šume in rudnike Stanko Šibenik s. r.
292.
Na osnovi člena 3. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929. z izpremembami in dopolnitvami z dne 3. decembra 1931. in § 4., prvega odstavka, zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931. in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem to-le
uredbo
o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda.*
Člen 1.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je najvišje nadzorstveno oblastvo nad vsemi organizacijami (zvezami,
podzvezami, župami, odbori, društvi, združbami) in napravami, ki jim je namen telesna vzgoja naroda;
je nadzorstveno oblastvo nad telesno vzgojo mladine v šolah in izvršuje to oblast sporazumno z ministri, v katerih pristojnost dotične šole spadajo;
je vrhovna instanca za odobravanje združb in osnav-ljanje naprav za telesno vzgojo naroda (sokolstvo, športne združbe, strelske družine, prostovoljna gasilska društva in pod.) kakor tudi za nadzorstvo nad njimi;
je nadzorstveno oblastvo in skrbi za izvrševanje zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije z dne 5- decembra 1929.
Člen 2.
Da skrbi za telesno vzgojo naroda, izdeluje ministrstvo za telesno vzgojo naroda potrebne zakonske načrte;
podpira materialno in moralno zveze, društva in posamezne osebe pri organizaciji dela in izboljšanju načina telesne vzgoje naroda;
ustanavlja šole, prireja tečaje za pridobivanje kvalificiranih učiteljev za telesno vzgojo;
skrbi za stalno in redno zdravniško nadzorstvo nad vsemi člani organizacije in naprav, ki spadajo v pristojnost tega ministrstva;
izdaja strokovno slovstvo ter občasne spise in priporoča ter podpira zasebno iniciativo v tem smislu, kolikor ta ustreza namenu;
spravlja, kolikor to gre, delovanje različnih športnih organizacij v sklad s sokolstvom in obratno;
zasleduje delovanje in zbira podatke o telesni vzgoji v drugih državah, zbira in ureja statistično gradivo o uspehih delovanja na tem polju pri nas;
ukinja in prepoveduje delovanje organizacijam (zvezam, podzvezam, župam, odborom, društvom, združbam) in napravam, če greše zoper osnovna načela viteštva, dostojnosti ali zakona ali če ne ukrenejo, kar so dolžni, zoper poedince, ki se zoper to pregreše;
sodeluje po tej uredbi z ostalimi ministrstvi,, v katerih področje uredba sega.
Člen 3.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda se deli na ministrov kabinet in en oddelek: obči oddelek.
Člen 4.
Ministrov kabinet.
Ministrov kabinet prevzema in razdeljuje vso službeno pošto, poslano na samega ministra, in opravlja vse ostale posle, ki mu jih daje minister v delo.
Posle kabineta vodi oseba, ki jo določi minister za telesno vzgojo naroda.
Člen 5.
Obči oddelek.
Obči oddelek ministrstva za telesno vzgojo naroda se deli na tri odseke, in sicer:
I.	Administrativni odsek. — Administrativni odsek opravlja obče upravne posle ministrstva, ki niti po izrečnem predpisu, niti po naredbi ministra, niti po značaju predmeta ne spadajo v pristojnost kakega drugega oddelka v ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
V pristojnost administrativnega odseka spadajo med ostalimi tudi ti-le posli: sestavljanje zakonskih načrtov,
uredb in pravilnikov o organizaciji in poslovanju ministrstva; ureditev osebnih razmerij uslužbencev pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda (postavitve, premestitve, napredovanja, odsotstva, bolovanja, kazniva dejanja, ocenjanje, odlikovanja itd.); evidenca nad osebjem m uslužbenskimi listi celotnega osebja; razpisi občega značaja; proučevanje predlogov za sestavo proračuna; izdajanje potrdil; nadzorstvo nad celotnim služabništvom; voditev glavnega (odprtega in zaupnega) arhiva ministrstva (vložni zapisnik, register, prejem pošte, odprava m dr.); upravljanje knjižnice ministrstva kakor tudi vsi drugi posli upravnega značaja, ki jih minister določi.
II. Odsek za telesno vzgojo (strokovni od-s?k). — Odsek za telesne vzgojo opravlja vse posle radi organizacije in nadzorstva nad družbami in napravami, ki jim je namen telesna vzgoja naroda.
V pristojnost odseka za telesno vzgojo spadajo zlasti ti-le posli:	„
1. da skrbi za izvrševanje zakona o Sokolu kralje-v ine Jugoslavije kakor tudi za vse posle, ki so v zvezi s tem zakonom;
2. da odloča o odobritvi združb j n drugih naprav, ki jim je namen telesna vzgoja naroda;
3-	organizacija in nadzorstvo nad strelskimi društvi, prostovoljnimi gasilskimi društvi, skavtskimi društvi in planinskimi društvi;
4. organizacija in nadzorstvo nad vsemi športnimi društvi in napravami, ki se bpvijo z nogometom (futbal, hazena, ragbi in tenis); vodnim športom (veslanje, jadranje, plavanje in vaterpolo); zimski m športom (drsanje, smučanje in drugo); mehaničnim športom (zrakoplovstvo, avtomobilstvo, motociklistični in biciklistični šport); lahko in težko atletiko (tek, skakanje, metanje diska, krogle in kopja; mečevanje, boksanje, rokoborba, vzdiganje bremen in dr.);
5. zbiranje statističnih podatkov; skrb za organizacijo higienske službe; skrb za organizacijo strokovnih tečajev in šol za telesno vzgojo, kakor tudi vsi drugi posli strokovnega značaja, ki jih minister določi.
III. Odsek za računovodstvo. — Računovodstvo pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda je poseben odsek skladno s § 33. zakona o organizaciji finančne uprave. Uradnike odseka za računovodstvo postavlja minister za finance, celotno poslovanje odseka pa se opravlja po odredbah zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nu-kazovalcih D. R. br. 178.896 z dne 31. decembra 1928.
Člen 6.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda sme imeti:
1 načelnika,
2 inšpektorja,
2 svetnika,
6 tajnikov,
4 pristave,
1 šefa računovodstva,
1 knjigovodja,
1 arhivarja,
1 ekonoma (odstavek (‘) § 45. zakona o uradnikih),
4 arhivske uradnike,
2 uradniška pripravnika (odst. (’) § 45. zakona o Uradnikih),
6 zvaničnikov,
8 zvaničnikov-dnevničarjev,
6 služiteljev-dnevničarjev.
Število pogodbenega in honorarnega osebja se določa s proračunom.
Vsi uradniki .in uslužbenci ministrstva za telesno vzgojo naroda morajo imeti kvalifikacijo po zakonu o uradnikih.
Člen 7.
Minister za telesno vzgojo naroda odreja z naredbo, kdo naj načeluje I. in II. odseku, razporeja ostalo osebje ministrstva po poedinih odsekih in odreja, kdo podpisuje spise, ki jih ni pridržal sebi za podpis.
Dokler se ne postavi načelnik, odreja minister za telesno vzgojo naroda z naredbo, kdo naj načeluje občemu oddelku.
Člen 8.
Ta uredba stopi v moč, ko se objavi v »Službenih n oviri ah«.
V Beogradu, dne 19- marca 1932.; K. br. 270.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Dragan Kraljevič s. r.
m § —	■—
293.
Na osnovi § 89. naredbe ministra za promet z dne
30.	maja 1922., št. 16.276, o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode, odnosno na osnovi § 3. zakona z dne 5. aprila 1931. o izpremembi te naredbe predpisujeva ta-le
pravilnik
o ureditvi razsodišča in o sodnem postopanju pri tem sodišču.*
§ i.
Na osnovi § 76. naredbe ministra za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode z dne 30. maja 1922., razglašene v št. 170 A »Služ-benih novin« z dne 4. avgusta 1922.,** za reševanje spornih vprašanj med osebami, zavarovanimi za bolezen in nezgode ali med njih pravno pooblaščenimi sorodniki in bolniškim fondom, odnosno državnim prometnim proračunom je postavljeno razsodišče v Beogradu. Temu razsodišču je naslov: »Razsodišče za zavarovanje državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije« (»Izbrani sud osiguranja državnog saobračajnog osoblja kraljevine Jugoslavije«). Ta naslov se uporablja tudi v službenem pečatu tega sodišča.
§ 2.
Sestava razsodišča je določena v §§ 77. in 84. naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. marca 1932., št. 67/XXVII/186. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 2. aprila 1932., št. 76/XXXII1/226.
** »Uradni list« šL 296/95 iz 1. 1922.
in člani razsodišča in njih namestniki se volijo tako, kakor je določeno v § 78. omenjene naredbe.
§ 3.
Izvoljeni prisedniki so dolžni izvolitev sprejeti; na to zvanje smejo podati ostavko v naslednjih primerih:
1. če	so	starejši od 60 let;
2. če	so	zadržani, da bi to dolžnost vršili,	zbog	večje
telesne hibe	ali zbog hujše bolezni;
3. če	so	to dolžnost že vršili v	dveh	predhodnih
periodah.
O prisednikovi ostavki na prisednikovo zvanje odloča predsednik razsodišča.
§ 4.
Če pade število prisednikov, določeno v § 77. naredbe, najsi zaradi primerov iz petega odstavka § 78. naredbe ali zbog ostavke ali iz drugega razloga pod polovico, obvesti predsednik razsodišča ministrstvo za promet in zaprosi, naj se število prisednikov dopolni.
§ 5.
V pristojnost razsodišča spadajo spori, označeni v § 76. naredbe ministra za promet z dne 22. maja 1922. Razsodišče je pristojno za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije.
§ 6.
Razsodišče sodi v svetu petih članov. Svet sestoji iz predsednika ali njegovega namestnika in štirih prisednikov, odnosno namestnikov po § 84. naredbe.
§ 7.
Predpisi glede pritožbe razsodišču zoper odločbe centralne uprave so v § 64. naredbe ministrstva za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276. Pritožbe v ostalih sporih, katerih rešitev spada v pristojnost razsodišča po predpisu § 76. naredbe ministrstva za promet z dne
30.	maja 1922., št. 16.276, je vložiti pri razsodišču v 15 dneh, računši od dne, ko se vroči stranki odločba ali rešitev, zoper katero ima pravico pritožbe, če pride poslednji dan roka za vložitev pritožbe na nedeljo ali praznik, se smatra za poslednji dan prvi prihodnji delavnik.
§ 8.
Po prejemu pritožbe in premotritvi pribavljenih pravdnih spisov mora predsednik razsodišča odrediti, kar smatra za potrebno, da se pribavijo dokazi in točno ugotovi stanje stvari. Sodišča in druga oblastva morajo razsodišču, odnosno predsedniku razsodišča dajati pomoč v službenih poslih.
§9.
Predsednik razsodišča določi aan naroKa (razprave) in poziva stranke. Pri določanju narokov mora upoštevati čas, ki je potreben, da se poziv lahko vroči strankam, pričam in veščakom tako, da se jim vroči pravočasno po § 83. naredbe.
§ 10.
Narok (razpravo) pri razsodišču vodi predsednik razsodišča in skrbi, da se spor popolnoma razčisti, da se more izdati pravilna odločba.
Razprava je javna in ustna.
§ 11.
Pravdnim strankam je na izvolji, pregledati pravdne spise in iz spisov prepisati ono, kar jim je potrebno. Vpogled v spise je dovoljen tudi med trajanjem spora.
f ‘ -
§ 12-
Vsaka stranka ima pravico, da si izbere zastopnika v sporu in ta odrejeni zastopnik jo zastopa pri naroku (razpravi).
§ 13.
Če pravdna stranka ne govori službenega jezika ali če je nema ali gluhonema, se zasliši po zapriseženem tolmaču. Če tolmač še ni prisegel, priseže pred sodiščem-
§ 14.
Pozivi k naroku (razpravi) se vročajo strankam, pričam,.,in veščakom na recepis po policijskem oblastvu ali po uradu, kjer dotični, ki se poziva, službuje.
§ 15-
če pravdna stranka, ki ji je poziv k naroku bil pravočasno vročen v roku, določenem v § 83. naredbe, ne pride na narok (razpravo) niti ne pošlje zastopnika in je recepis o vročitvi poziva dospel k razsodišču, zasliši razsodišče stranko, ki je prišla na narok, in izreče razsod. če recepis o vročitvi poziva še ni dospel ali če se uveri razsodišče, da poziv stranki ni vročen ali da je to dvomljivo, se narok preloži.
§ 16.
Če stranki poziv k naroku ni bil pravočasno vročen v roku, določenem v § 83. naredbe, pa stranka vendarle pride na narok (razpravo) in pristane, da se razprava tega dne opravi, jo razsodišče opravi in izreče razsod.
§ 17.
Če pravdna stranka iz važnega vzroka, kakor: zbog neodložnega zadržka, nenadne obolelosti ali vobče brez svoje krivde ne more priti k naroku, mora najkesneje do dne naroka (razprave) to razsodišču javiti in dokaze o tem predložiti. Če more razsodišče iz predloženih dokazov zaključiti, da obstoje navedeni vzroki ali zadržki in da zanje ni kriva dotična pravdna stranka, izda odločbo, da se narok (razprava) odloži in drug narok odredi.
§ 18.
Če je bila pravdna stranka, ki k naroku ni prišla, brez lastne krivde zadržana, da bi to do dne naroka razsodišču javila, ima pravico v osmih dneh, odkar je vzrok prestal, ki jo je zadržal javiti sodišču, da ne more priti k naroku, predložiti razsodišču dokaze o tem, da je bila zadržana. Če razsodišče te dokaze uvaži, izda odločbo, da se narok preloži in odredi drug narok; če pa je razsod že izreklo, proglasi razsod za neveljavnega in odredi drug narok.
§ 19-
Narok se odloži tudi, če je to potrebno zaradi izvedbe dokazov, ki jih je ena stranka ponudila.
§ 20.
Pravdne stranke se smejo v vsaki dobi pravde poravnati. Če se sklene poravnava pred razsodiščem, jo
zapiše sodišče v zapisnik. Taka poravnava ima moč izvršne razsodbe.
§ 21:
Obe stranki imata pravico prisostvovati izpraševanju prič in veščakov in podajati svoje pripombe k izpovedbam prič kakor tudi k mnenju veščakov.
Priče in veščaki se lahko zaslišijo na zaprosbo tudi pred rednimi sodišči.
§ 22.
Ko je o sporu izčrpno razpravljalo, se razsodišče posvetuje in izda razsod. Posvetovanje in sklepanje o razsodu je tajno.
§ 23.
O poteku razprave se vodi zapisnik (zapiski). Ta zapisnik vodi uradnik, določen po § 77. naredbe, ove-ravljata ga pa predsednik in uradnik, ki ga je vodil.
O posvetovanju in sklepanju o razsodu se sestavi kratek zapisnik in ga vodi predsednik sodišča ali član sodišča, ki ga predsednik za to odredi. Ta zapisnik podpišejo predsednik in vsi sodniki.
§ 24.
Člani razsodišča morajo po dokončani razpravi oddati svoje mnenje po svoji najboljši vednosti in vesti in na osnovi' tega, kar so čuli in videli pri naroku (razpravi), tako da se spor reši.
§ 25.
, Stroški za razpravljanje in sojenje so v breme državnega proračuna ministrstva za promet, razen če razsodišče spozna, da so nastali ti stroški z zlonamernim postopanjem stranke, ki zahteva odškodnino
§ 26.
Ko se posvetovanje dokonča in se razsod sklene, se razsod pravdnim strankam ustno priobči, pismeno pa se jim vroči v 15 dneh na recepis (z vročilnico).
§ 27.
V vsakem razsodu morajo biti označena v zagtavju naziv razsodišča, imena predsednika in članov, ki so razsod izrekli, kakor tudi ime poslovodje.
Razsod podpisujeta samo predsednik razsodišča in poslovodja.
§ 28.
Glede pritožbe zoper razsod razsodišča veljajo predpisi § 89. naredbe, odnosno predpisi § 3. zakona o izpre-membi naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276, o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode z dne 5. aprila 1931.*
§29.
Pritožbo je vložiti pri vložnem zapisniku razsodišča ali pa jo pc dati razsodišču po pošti. Dan oddaje pritožbe na pošto se smatra, kakor da je tega dne pritožba neposredno razsodišču predana.
Če pride poslednji dan roka za predajo pritožbe na nedeljo ali praznik, se smatra, kakor da je poslednji dan roka prvi prihodnji delavnik.
* »Službeni list« št. 214/36 iz L 1931.
§ 30.
Ko se pritožba prejme, se zapiše nanjo dan prejema in dan oddaje na pošto in se vpiše v vložni zapisnik, predsednik razsodišča pa oceni njeno pravočasnost. Če je pritožba pravočasno vložena, se pošlje z vsemi pravdnimi spisi in z overovljenim prepisom razsoda razsodišča kasacijskemu sodišču v rešitev. Če pritožba ni vložena pravočasno, se zavrne z rešitvijo kot zakesnjena in se vroči rešitev o zavrnitvi pritožilcu na recepis (z vročilnico).
Zoper to rešitev o zavrnitvi, ki jo izda predsednik razsodišča, je dopustna pritožba na kasacijsko sodišče v 15 dneh od dne prejema .rešitve.
O predaji in odpošiljatvi take pritožbe veljajo odredbe §§ 28. in 29. tega pravilnika.
§ Bi.
če glede postopanja ni odredb v tem pravilniku, v naredbi ministra za promet z dne 30. maja 1922., štev. 18.276, ali v zakonu o izpremembi te naTedbe z dne
5.	aprila 1931., je uporabljati ustrezno predpise sodnega postopanja v civilnih pravdah o postopanju pred razsodišči.*
§ 32.
Na osnovi § 189. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. in po § 6. tega zakona je postopanje
pri razsodišču za zavarovanje državnega prometnega osebja oproščeno od vseh vrst taks.
§ 33.
Ta pravilnik stopi v moč petnajsti dan za dnem, ko se razglasi v »Službenih novinahe.
V Beogradu, dne 10. marca 1930.; št. 22.242.
Minister pravde	Minister	za promet
B. Maksimovič s. r.	Laz.	Radivojevid s. r.
291.	’
Na podstavi § 36. gradbenega zakona je gospod minister za gradbe predpisal sledeče
norme
za plošče iz mavca, mavca in žlindre, žlindre in cementa.**
I.	Plošče iz mavca.
Pojem: Plošče iz mavca se izdelujejo iz gradbenega mavca, ki ustreza službenim normam in iz primernih rastlinskih vlaken, ali stukaturne trstike po službenih normah ali lesne volne kot dodatka.
Dimenzija: Velikost 25X200: širina 25 cm, dolžina 200 cm, debelina 5 ali 7 cm.
Velikost 50X200: širina 50 cm, dolžina 200 cm, debelina 2 ali 3 cm.
* »Službeni liste. št. 76/12 iz 1. 1931., str. 252—254. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. marca 1932., št. 66/XXVI/179 — Gradbeni zakon gl. »Službeni list« št, 297/47 iz leta 1931.
Dopustne razlike so za dolžino in širino ± 1 cm, za debelino ± 0’2 cin.
Teža: V suhem stanju po uporabljenem polnilnem materialu 600—900 kg/m3. Dopustna razlika je + 10 %.
Obče zahteve: Pri ploščah iz mavca morajo biti vsi robovi ostri —, pri udarcu se mora čuti jasen zvok, in morajo imeti plošče enakomerno gosto sestavo (strukturo) in biti popolnoma suhe.
Trdnost proti sukanju: 10 kg/cm5.
Stalnost prostornine: Plošče iz mavca morajo imeti stalno prostornino, to je da se ne smejo razsušiti niti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz mavca postanejo po daljšem ležanju v vodi neuporabne.
Uporaba: Za pregradne zidove in obloge vsake vrste, ki niso izpostavljene trajnemu vplivu vlage ali velike toplote.
Trgovski običaji: Prodaja, izmera in obračun se vršijo po površini s 0’5 m2 za velikost 25X200, odnosno 1'0 m2 za velikost 50 X 200. Dopustno je 5 % razloma. Naklada se brez zaobale v zaprte vagone.
II. Plošče iz mavca in žlindre.
Pojem: Plošče iz mavca in žlindre (skaljolne plošče) se izdelujejo iz gradbenega mavca, ki ustreza službenim normam in normirane izgorilne žlindre, a) ali b) kot dodatka.
Dimenzija: Velikost 33 X50: širina 33 om, dolžina 50 cm, debelina 5‘7 ali 10 cm.
Velikost 33X60: širina 33 om, dolžina 60 cm, debelina 5'7 ali 10 cm.
Dopustne razlike so za dolžino in širino + 1 cm, za debelino pa + 02 cm.
Teža: v suhem stanju 900 kg/m3. Dopustna razlika je ± 10%.
Obče zahteve: Pri ploščah iz mavca in žlindre morajo biti vsi robovi ostri, pri udarcu se mora čuti jasen zvok, in morajo imeti plošče enakomerno gosto sestavo (strukturo) in biti popolnoma suhe.
Trdnost proti sukanju: 5 kg/cm2.
Stalnost prostornine: Plošče iz mavca in žlindre morajo imeti popolnoma stalno prostornino, to je, da se ne smejo razsušiti niti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz mavca in žlindre postanejo po daljšem ležanju v vodi neuporabne.
Uporaba: Za pregradne zidove, ki niso izpostavljeni trajnemu vplivu vlage ali velike toplote.
Trgovski običaji: Prodaja, izmera in obračun se vrši po površini z 1/(J m2 za velikost 33X50, odnosno 1/5 m2 za velikost 33 X 60. Dopustno je 5 % razloma. Naklada s» brez zaobale v pokrite vagone.
III. Plošče iz cementa in žlindre.
Pojem: Plošče iz cementa in žlindre (plošče iz lahkega betona) armirane ali brez armaturo se izdelujejo iz portlandcementa, ustrezajočega normam ministrstva za gradbe št. 2816/31*, izgorilne’ žlindre vrste a), ki ustreza službenim normam in dodatka peska v velikosti prahu do grobega drobca iz kamna.
Dimenzije: Velikost 33X50: širina 33 cm, dolžina 50 cm, debelina 5-7 ali 10 cm.
* .Službeni list« št. 134/10 iz leta 1932.
Velikost 33X60: širina 33 om, dolžina 60 cm, debelina 5-7 ali 10 cm.
Dopustne razlike za širino in dolžino so + 1 cm, za debelino pa + 0’2 cm.
Teža: V suhem stanju 1200 kg/m3. Dopustna razlika je + 10 %.
Obče zahteve: Pri ploščah iz cementa in žlindre morajo biti vsi robovi ostri, pri udarcu se mora čuti jasen zvok, in morajo imeti plošče enakomerno gosto sestavo (strukturo) in biti popolnoma strjene in suhe.
Trdnost proti sukanju: 5 kg/cm2.
Stalnost prostornine: Plošče iz cementa in žlindre morajo imeti popolnoma stalno prostornino, to je da se ne smejo razsušiti niti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz cementa in žlindre morajo biti v vodi stanovitne.
Uporaba: Za pregradne zidove, 10 cm debele armirane plošče in za razdelne zidove, in tedaj če so izpostavljene trajnemu vplivu vlage ali velike toplote, kadar je treba napraviti omet iz cementa kakor tudi za obloge zunanjih površin.
Trgovski običaji: Prodaja, izmera in obračun se vrši po površini ca 1/6 m2 za velikost 33X50, odnosno 1/5 m2 za velikost 33X60. Dopustno je 5 % razloma. Naklada se brez zaobale v pokrite železniške vagone.
Veljavnost norm: Vse norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinahr, obvezno moč pa dobijo z dnem 15. aprila 1932.
Iz pisarne ministrstva za gradbe, Beograd, dne 29-februarja 1932., št. 4389.
295.
Na podstavi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče
norme
za žlindro.*
Klasifikacija po izvoru: a) Izgorilna žlindra: Sestoji iz anorganskih ostankov izgorevanja gorilnega materiala in iz neizgorljivega kamna, ki je vsebovan v gorivu.
b)	Topilniška žlindra: Izvira iz topilniškega obrata (procesa) in jasno kaže stoj ognjeno-tekoči izvor.
Klasifikacija: Pesek iz žlindre: velikost zrna do 6 mm.
P rod ec iz žlindre: velikost zrna od 6 do 20 mm.
Tolčenec iz žlindre: velikost zrna od 20 do 80 mm.
Žlindra za podlago: velikost zrna od 80 do 150 mm.
Uporaba: V graditeljstvu se uporablja v glavnem namesto naravnega kamna in za nasipanje.
Pri gradbi cest se uporablja tako za napravo podlage, kakor tudi za napravo površne plasti (izgorilna žlindra in topilniška žlindra); za napravo nasipov (izgorilna žlindra); pri vseh granah graditeljstva za napravo malte in betona (obe vrsti žlindre).
Kakovost: Preizkušanje kakovosti se vrši po namenu uporabe in obsega z ozirom na to kemične, fizične in mehanične posebnosti, ki morajo ustrezati normam tistega materiala, ki naj ga žlindra nadomesti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 22. marca 1932., št. 66/XXVI/180. — Gradbeni zakon gl* »Službeni lisk št 297/47 iz leta 1931.
Pred uporabo mora izgorilna žlindra vsaj 14 dni, fo-pilniška žlindra pa vsaj 8 dni ležati na prostem.
Žvepla v obliki sulfida sme biti: pri pesku iz žlindre do 0‘5 %, pri proden iz žlindre do 0-6 %, pri tolčencu iz žlindre do 0p6 %, pri žlindri za podlago do O-7 %.
Izgorilna žlindra sme vsebovati gorljivih delov največ:
pri pesku iz žlindre 20 %, pri prodcu iz žlindre 15 %, pri tolčencu iz žlindre 10 %, pri žlindri za podlago 10 %.
Veljavnost norm: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah obvezno moč pa dobijo z dnem 15. aprila 1932.
V Beogradu, dne 25. februarja 1932., št. 3547/32.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
■ • —
QOO
-ud.
Na podstavi § 36. gradbenega zakona je gospod minister za gradbe predpisal sledeče
norme
za opeko in kamen iz žlindre.*
i
I.	Opeka iz premogove žlindre.
Pojem: Opeka iz premogove žlindre se izdeluje iz žlindre, ki se dobiva pri izgorevanju goriva, ki ustreza normam za žlindro, z dodatkom hidravličnih spojnih sredstev in eventualno peska, z mešanjem, tolčenjem in tlačenjem v opečne kalupe. V drugih kalupih izdelana telesa se nazivajo za kamen iz premogove žlindre.
Izdelava se vrši večinoma s strojem (redkeje na roko) v železnih kalupih, nakar se takoj vzame iz kalupa fn pusti, da se strdi. Razmerje zmesi spojnih sredstev in izgorilne žlindre se ravna po zahtevah in posebno po zahtevani trdnosti. Dodatek peska največ 20 %. Izgorilna* žlindra, ki se mora uporabljati: pesek iz žlindre ali pro-dec iz žlindre po normah za žlindro.
Obče zahteve: Opeka iz premogove žlindre mora biti taka, da je mogoče v njo zabiti žebelj, glede prevajanja toplote ne sme zaostajati za zidno opeko.
Oblika: Opeka iz premogove žlindre ima obliko paralel op ipeda.
Velikost: 25 cm dolžine, 12 cm širine, 6P5 cm višine. Dopustne razlike so za dolžino + 3 mm, za širino ± 3* mm in za višino + 2 mm.
Kamen iz izgorilne žlindre se izdeluje v raznih velikostih in oblikah.
Teža: Po kakovosti žlindre, dodanega peska in tolčenja v suhem stanju 0-9 do 1*4 kg/dm3.
Tlačna trdnost: Najmanj 30 kg/cm2. Preizkušanje se vrši po normah za zidno opeko.
Stanovitnost na mrazu: Opeka iz premogove žlindre, ki se uporablja za neometano zidovje, mora biti sta-
novitna na mrazu. Preizkušanje se vrši po normah za zidno opeko.
Uporaba: Opeka iz premogove žlindre se sme uporabljati kakor slabo žgana opeka z najmanj 30 kg/cm2 tlačne trdnosti.
.Trgovski običaji: Prodam se po kesu, oddaja brez zaobale. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5 %.
II.	Opeka iz topilniške žlindre.
Pojem: Opeka iz topilniške žlindre se izdeluje iz žlindre, ki ustreza normam za tcpilniško žlindro, z dodatkom hidravličnega spojnega materiala in eventualno peska, z mešanjem in tlačenjem v opečne kalupe. V drugi obliki izdelana telesa se nazivajo za kamen iz topilniške žlindre.
Izdelava se vrši s strojem v železnih kalupih in se pusti, da se strdi na zraku. Za njeno zdelavo se uporablja pesek iz topilniške žlindre.
Oblika: Opeka iz topilniške žlindre ima obliko para-lelopipeda.
Velikost: 25 cm dolžine. 12 om širine, 6p5 cm višine. Dopustne razlike so + 3 rtvm za dolžino, + 3 mm za širino in + 2 mm za višino.
Kamen iz topilniške žlindre se izdeluje v raznih v elikostih in oblikah.
Teža: Po kakovosti žlindre, dodanega peska in tolčenja v suhem stanju 1-0 do 1‘8 kg/dm3.
Tlačna trdnost: Najmanj 70 kg/cm2. Preizkušanje se vrši po normah za zidno opeko.
Stanovitnost na mrazu: Opeka iz topilniške žlindre, ki se uporablja za neometano zidovje, mora biti stanovitna na mrazu. Preizkušanje se vrši po normah za zidno opeko.
Uporaba: Opeka iz topilniške žlindre se sme uporabljati kakor zidna opeka iste trdnosti.
Trgovski običaji: Prodaja se vrši po kosu, oddaja brez zaobale. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5 %,.
Veljavnost: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinahe, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. maja 1932.
Iz ministrstva za gradbe, dne 9. marca 1932., št. 4971.
297.
Na podstavi § 36. gradbenega zakona je gospod minister za gradbe predpisal
norme
za lomljen kamen.*
Pojem: Za lomljen kamen se naziva ves kamen, ki se dobiva samo z miniranjem (razstreljevanjem) in razbijanjem s krampom.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne
28. marca 1932., št. 71/XXX/201. — Gradbeni zakon gl.	28. marca 1932., št. 71/XXX/202. — Gradbeni zakon gl.
^Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931.	»Službeni	lisk	št,	297/47	iz	leta	1931.
Delitev:
A.	Lomljen kamen za zidavo je:
1. navaden lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila brez kake obdelave pred oddajo na stavbišču;
2. ploščasti lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila, ki ima najmanj dve ravni površini, ki sta pripravni za dosego dobre zveze v zidu;
3. obdelan lomljen kamen, in sicer:
a)	obdelan lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila mora imeti vsaj dve dobri ležiščni površini kakor tudi eno vidno površino, ki se lahko s konico (šiljastim dletom) obdela in ki je pripraven za zidno oblogo po slikah 1 in 2; in
sl. 1.
/f/V'
v
/»
sl. 2.
b)	lomljen kamen za poligonalni zid (eiklopni zid) razne velikosti po pogojih naročila z vsaj tremi dobrimi ležišenimi površinami in eno vidno, ki se lahko s konico obdela in ki je pripraven za zidno oblogo po sliki 3.
u
*• <;
sl. 3.
B.	Lomljen kamen za druge namene.
Razne velikosti, oblike, teže, razno obdelan itd., ki je po pogojih naročila in uporabe poraben n. pr. za ka-menite namete, tlakovanje pobočij (obronkov), kamenite sklade, podlage za ceste, odvajanje vode in dr.
Preizkušanje: Se vrši po predpisih za preizkušanje kamna.
Prevzem: Lomljen kamen pod A,, A„ in B se prevzema po prostornini ali po teža, A, pa po prostornini in vidni površini ali po teži in vidni površini.
Pri prevzemu po prostornini se zlagajo na ravni površini pravokotna telesa (figure) z 1*2 višine in najmanj 3 m širine na proizvodno dolžino tako, da so zunanje strani enake v suhem zidanem dobro zašibranem zidu. V notranjosti mora biti kamen kar najbliže drug ob drugem zložen, luknje pa % manjšim kamnom kar najbolj
izpolnjene. Večje luknje med posameznimi kamni niso dopustne, ker morajo biti figure v svoji celoti čim kompaktnejša telesa.
Prostornina se dobi iz prostorninske enačbe
v . A+š2 v	,
5—X—o X~—‘o—~v kateri pomenijo	V	vsoto višin,
O ' Z	£
merjenih na vseh 4 oglih in v sredini vseh 4 strani, Ši in Š2 širine, D, in D2 pa dolžine, izmerjene na polovični višini figure.
Zlaganju v drugih figurah se	je ako	le	mogoče	izogibati. Radi preverjenja, da so	figure	od	znotraj	po
predpisih zložene, se smejo le-te neposredno na straneh in na poljubnih mestih razdreti.	'	X
Veljavnost: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. maja 1932. in tedaj prestane veljavnost vseh dosedanjih predpisov za lomljen kanien, kolikor jih je bilo.
Iz pisarne ministrstva za gradbe v Beogradu, dne
11.	marca 1932, št. 5915.
298.
Na osnovi člena 17. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in § 2. zakona o izpremembi in dopolnitvi tega zakona ter v sporazumu z ministrom za finance predpisujem to-le
postopanje
pri uvozu meril in merilnih priprav iz inozemstva.*
Clen 1.
Nadzorstvo nad merili in merilnimi pripravami, ki se uvozijo iz inozemstva v našo državo, vrše osrediijd'‘ uprava za mere ih dragocene kovine, njene postaje za preizkušanje tokomerov in oddelki kontrole mer pri > sreskih načelstvih.
Člen 2.
• Nadzorstvu po členu 1. tega postopanja so zavezane:
1. merila in merilne priprave za dolžino, debelino ' in površino;
2. merila in merilne priprave za tekočine;
3. konve za mleko (z označbo prostornine);
4. merila in merilne priprave za suhe tvarine;
5. uteži;
6. tehtnice vseh sistemov, neglede na to, ali služijo za javno ali privatno rabo;
7. avtomatske merilne priprave;
8. steklenice, čaše in vrči za točnjo alkoholnih pijač in mleka (z označbo prostornine);
9. stekleni baloni za nakup ali prodajo tekočin p o., prostornini (z označbo prostornine);
10. plinomeri, vodomeri in taksametri;
11. merila in merilne priprave, ki niso zasnovane na metrskem sistemu;
12. tokomeri.
Nad uvozom meril, navedenih v točkah 1. do 11., vrše nadzorstvo oddelki kontrole mer, nad uvozom tokomerov (točka 12.) pa osrednja uprava za mere in dragocene kovine in njene postaje za preizkušanje tokomerov v Zagrebu in Ljubljani.
Cie n 3.
Merila in merilne priprave, naštete v členu 2., se smejo uvoziti pri vseh glavnih carinarnicah in carinarnicah prvega reda.
Clen 4.
Vsak uvoznik meril in merilnih priprav, naštetih v členu 2., mora priložiti prijavi za uvoznp ocarinjonje tudi prijavo o uvozu meril. Ta prijava se pošilja:
1. pri uvozu meril po točkah 1. do 11. člena 2. one- j mu oddelku kontrole mer, pri katerem želi predložiti uvoznik uvožena merila v pregled in žigosanje;
2. pri uvozu tokomerov osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu ali njenim postajam za preizkušanje tokomerov, ki so pri zavodu za elektrotehniko na tehnični fakulteti v Zagrebu in na tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Ustanove, naštete v točkah 1. in 2. tega člena, postopajo z vloženimi prijavami po predpisih o pregledu in žigosanju meril, izdanih na osnovi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi.
Clen 5.
Prijava o uvozu meril mora navajati:
1. uvoznikovo ime in priimek;
2. uvoznikovo prebivališče (banovina, srez, kraj, ulica in hišna številka);
3. številko in datum carinske deklaracije z označbo uvozne carinarnice;
4. naziv in bivališče inozemske tvrdke, ki merila pošilja;
5. državo, iz katere se merila uvozijo;
6. število meril, naziv in velikost (dolžina, prostornina, teža, moč itd.) meril; pri merilnih pripravah (pli-nbmerih, vodomerih, taksametrih, tokomerih itd.) se mora po možnosti navesti tudi označba njih sistemov.
Podatke prijave overovi uvozna carinarnica v zvezi s fakturo in carinsko deklaracijo in jo vroči v 24 urah po vplačilu deklaracije oddelku kontrole mer ali ustanovi, na katero se glasi.
Clen 6.
Uvozna carinarnica izvrši po prejemu prijave, omenjene v prednjem členu, ocarinjenje uvoženih meril in merilnih priprav in izroči blago uvozniku.
Brez te prijave ne smejo carinarnice uvoženih meril ocarinjati in jih uvoznikom izdajati.
Clen 7.
Če bi se uvozila merila in merilne priprave v našo državo že opremljeni z žigi kontrole mer, se smatrajo ti žigi za neveljavne in taka meril* so zavezana ponovnemu pregledu in žigosanju.
Clen 8.
Pod odredbe tega pravilnika ne spadajo in se smejo uvažati brez prijave iz člena 4. in brez kakršnekoli omejitve:
1.	vse vrste areometrov (alkoholometri, sahara-metri, laktometri, za modro galico in mere za mošt);
2. merilne priprave za zlati in srebrni denar;
3. sodi, kadi, čebri, cisterne;
4. konve, steklenice, čaše, vrči, baloni brez označbe prostornine in znaka mere;
5. lekarnarske, dozirane steklene posode in temu podobno;
6. matematični, geometrijski, kemijski, fizikalni, geografski in geodetski aparati in instrumenti v zvezi z merami;
7. ravnila in šestila z mero.
Clen 9.
To postopanje stopi v veljavo in dobi obvezno moč po dveh mesecih od dne; ko se razglasi v »Službenih novirah«.
Y i-eogradu, dne 2. marca 1932.; št. 1124/932.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
Minister za finance dr. Milorad Djordjevič s. r.
299.
Na osnovi § 19. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonibuOj proračunskih dvanajstinah predpisujem te-le
izpremembe in dopolnitve pravilnika o cenzuri filmov.*
Clen 1.
V členu 1. pravilnika se na koncu prvega stavka za besedama »in knjižice« dodajajo besede: »in če se plača taksa po zakonu o taksah«. Na koncu drugega stavka tega člena se postavlja za besedami: »ki so s filmom« namesto pike vejica in se dodaja: »če prihajajo iz tvor-nice ali od podjetja, ki film prodaja ali v najem daje. Vse ostale reklame, lepaki, programi, slike in fotografije, ki se izdelujejo ali tiskajo v državi, pregleduje in odobruje pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje.«
Člen 2.
V odstavku (‘) Člena 2. pravilnika se črtajo besede: »brez pristavkov, ki bi razburjali občinstvo ali bi ga zavajali v zmoto glede vsebine filma, ki si ga hoče ogledati«.
V istem členu, odstavku (s), se črtajo besede: »in niso vpisani v cenzurno knjižico filma, ob katerem se v reklamne namene prikazujejo«, namesto njih pa se postavljajo besede: »in če zanje taksa ni plačana«.
Člen 3.
Clen 3. pravilnika in člen 1. izpremembe pravilnika o cenzuri filmov P. br. 7286 z dne 23. marca 1932.** se izpreminjata tako, da se glasita v celoti nastopno:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1932., št. 76/XXXIII/221. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 216/19 iz 1. 1932.
** »Službeni list« št. 262/25 iz 1- 1932.
»(*) Vsi napisi in besedila, ki so s filmom, morajo biti v državnem jeziku napisani in slovnično ter književno popolnoma pravilni. Po pisavi morajo biti napisi in besedila izpisani s cirilico ali latinico, po zahtevi osebe (podjetja), ki jemlje film v najem.
(2) Obe pisavi sta ravnopravni.«
Člen 4.
V odstavku (*) člena 5. se namesto >18 leti« postavlja: >16 leti«, odstavek (s) pa se črta.
Člen 5.
V členu 6. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Lastniki filmov, ki žele dati filme cenzurirati, vlože
prošnjo s potrebnimi podatki (naziv, število metrov, izvor filma, prav kratek popis vsebine) državni filmski centrali v Beogradu, ki določi, če obstoji cenzurna podkomisija, najkesneje v 24 urah, katera komisija naj cenzurira njih filme. Državna filmska centrala mora ob tem določanju paziti na to, da ne bo nobena cenzurna komisija (podkomisija) preobremenjena. Če cenzurna podkomisija ni ustanovljena, vroči državna filmska centrala prošnje nižji cenzurni komisiji v Beogradu.«
Člen 6.
Člen 7. pravilnika se izpreminja in se glasi v celoti:
»Prosvetno-poučni, kulturno-vzgojni in umetniški filmi, ki jih je kot take izbralo ministrstvo za prosveto, kakor tudi dnevniki in aktualnosti za nacionalno in prosvetno propagando in za gospodarsko propagando, propagando turizma in narodnega zdravja, ki so bili sneti po naročilu kateregakoli ministrstva ali osrednjega tiskovnega urada, ni treba, da bi se cenzurirali, če predloži lastnik zanje potrdilo, da so sneti po naročilu in da so navedenega značaja. Toda lastniki so zaradi ugotovitve števila metrov, plačila takse in izdaje cenzurne knjižice dolžni, te filme cenzurni komisiji prijaviti.«
Člen 7.
Na koncu člena 8. pravilnika se dodajajo namesto pike besede: »in plačila takse«.
Člen 8.
V odstavku (■) člena 9. se namesto >18 leti« postavlja: >16 leti«.
Člen 9
Na koncu člena 10. pravilnika se dodajajo 'namesto pike besede: »in če se plača taksa po predpisih zakona o taksah«.
Člen 10
V odstavku (2) člena 13. pravilnika se črtajo besede: »kateremukoli članu cenzurnih komisij ali«.
Člen 11.
V členu 5. pravilnika se dodaja nov odstavek, ki
se glasi:
>(4) Poleg te cenzurne komisije se lahko ustanovi tudi njena podkomisija v Zagrebu. Sestava te podkomisije je ista, kakršna je nižje cenzurne komisije v Beogradu, pristojnost pa ji določa z odločbo sporazumno z ministrom za notranje posle minister za prosveto.«
Člen 12.
Prvi odstavek člena 16. pravilnika se izpreminja in se glasi:	~
»Komisijo za cenzuro kinematografskih filmov sestavlja 12 članov in njih namestnikov, in sicer,- trije predstavniki ministrstva za prosveto, en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico, dva predstavnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje (od teh ena predstavnica prosvetno-nacionalnih ženskih organizacij), dva predstavnika ministrstva za notranje posle, en predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, en predstavnik ministrstva za finance, en predstavnik državnega tožilstva in en predstavnik osrednjega tiskovnega urada pri predsedništvu ministrskega sveta.«
Člen 13
V členu 17. pravilnika je vstaviti namesto »šest članov« besedi: »sedem članov«, za besedama: »in mornarico« se postavlja vejica in črta beseda: »in«, na koncu stavka pa se dodaja: »in ministrstva za finance«.
Člen 14.
Na koncu člena 22. se postavlja vejica in se dodaja: »po členu 1. teh izprememb«.
Člen 15.
Na koncu člena 23. se dodajajo namesto pike besede: »in z ministrom za finance«
Člen 16.
Člen 24. pravilnika se izpreminja in se glasi:
»Če so izdelani filmi v več kopijah, se morajo predložiti vse kopije istočasno cenzurni komisiji v pregled. Cenzurna komisija ugotovi, ali so vse kopije istovetne, in izda toliko cenzurnih kart, kolikor je kopij istočasno predloženih, proti plačilu ene takse iz tar. štev. 99 b) taksne tarife. .
Pozneje predložene kopije se smatrajo za nove filme in so zavezane cenzuri in taksi.«
Člen 17.
V členu 26. pravilnika se izpreminja odstavek (’) in se glasi:
»(*) Če cenzurna komisija po dovršenem pregledu filma spozna, da se sme film v celoti prikazovati, izda dotičnemu lastniku akt za pristojno davčno upravo, da predhodno plača takso iz tar. št. 99 b) taksne tarife; nato pa mu izda po državni filmski centrali overovljeno cenzurno knjižico in cenzurno karto, ki velja kot odobritev za prikazovanje filma. Akt za plačilo takse podpisujeta predsednik in član komisije iz ministrstva za finance.«
V odstavku (*) tega člena se namesto: »18 leti« postavlja: >16 leti«.
Na koncu odstavka (T) tega člena se dodaja: »Cenzurna karta mora biti podpisana tudi po članu komisije iz ministrstva za finance.
Člen 18.
Na koncu člena 30. pravilnika se dodaja nov stavek, ki se glasi:
»Komisija za cenzuro filmov mora ob začetku vsakega meseca obvestiti ministrstvo za finance — oddelek za davke o filmih, cenzuriranih v preteklem jnesecu, o njih dolžini in značaju (ali so zabavni, poučni ali domače izdelave^.«
Clen 19.
V točki 1. člena 31. se obdrže samo te-le besede: >1. kdor prikaže v celoti ali deloma necenzuriran film«; vse drugo se črta.
V točki 3. tega člena se za besedami »slike in fotografije« dodajajo besede: »po členu 1. teh izprememb«.
V istem členu se dodaja kot točka 12.:
»12. lastniki kinematografov, ki. glede pisave ne postopajo po odredbah člena 3. teh izprememb;«
Dodaja se nova točka 13.:
»13. Kazen v spredaj navedenih primerih ne izključuje kazui po zakonu o taksah.«
Clen 20.
V členu 33. se črta poslednji stavek.
Clen 21.
Vnaša se nov člen 34., ki se glasi:
»Izpremembe in dopolnitve tega pravilnika predpisuje minister za prosveto sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za finance.«
Clen 22.
Clen 34. pravilnika postane člen 35.
9	*
Clen 23.
Te izpremembe in dopolnitve v pravilniku o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932., P. br. 5391, stopijo v veljavo in dobe obvezno moč, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. aprila 1932.; P. br. 10.563.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
■ ^ ^ "■
300.
Predpisi
o reflektornem steklu na vozilih.*
Na osnovi § 2. zakona od 5. decembra 1931. o iz-premembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih potov in varnosti prometa na njih je izdal g. minister za gradbe pod M. g. br. 4755 z dne 19. februarja 1932. sledeče
predpise o reflektornem steklu na vozilih.
1. Vsako vozilo mora imeti zadaj reflektorno steklo (ki odseva tujo luč).
2. Reflektorno steklo mora biti rumeno-rdeče barve in mora odbijati svetlobo samo zbog lastne kakovosti in konstrukcije. Njegova zunanja površina mora biti popolnoma gladka, tako da se more lahko očistiti.
3. Reflektorno steklo mora postati vidno, ko se mu motorno vozilo s 25 vvattno žarometno svetiljko približa na 150 m.
4. Reflektorno steklo mora biti zaščiteno z okvirom pred vremenskimi vplivi, pred dežjem in prahom.
5. Reflektorno steklo moia biti pritrjeno na vozilu vsaj z dvema vijakoma.
6. Na biciklih in motociklih se mora reflektorno steklo pritrditi najmanj 60 cm od tal ua vidnem mestu ter	se	ne sme z ničimer prekriti.	-
7.	Na vozilih vsake vrste	z eno	ali več osmi	in na
kakršenkoli pogon se mora reflektorno steklo pritrditi na	vidnem mestu na zadnji	levi strani	okoli 100 cm
od tal.
Na vozove, naložene s senom, slamo itd. se mora reflektorno steklo pritrditi na levo lojtrnico v isti višini.
Pripomba. Motornih vozil, ki imajo zadaj rdečo žarnico, ni treba opremiti z reflektornim steklom.
8.	Premer reflektornega	stekla	na	biciklu	mora
znašati okoli 4 cm, na motociklu in vozovih okoli 5-5 cm.
9. Vsa vozila je opremiti z reflektornim steklom najkesneje do konca leta 1932.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu, dne 25. februarja 1932., št. 4755.
301.
Razpis.
Pojasnilo k odločbi ministrskega sveta št. 5072/1V-932 o prepovedi izvoza orehovih debel.*
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in zaradi čim pravilnejše uporabe odločbe ministrskega sveta o prepovedi izvoza orehovih debel št. 5072/IV z dne 17. februarja 1932.,** dajem carinarnicam naslednja pojasnila:
Za orehova debla se smatrajo okrogli deli debla, ki se dobe, če se prežagajo debla, ko so se odsekali vrh in veje ob straneh, in ki služijo za dobivanje rezanega blaga.
Izvozna prepoved se ne nanaša na orehove parobke in korenine; za te se smatrajo oni deli drevesa, ki so v zemlji (korenina), kakor tudi oni deli zunaj zemlje do tam kjer je deblo presekano, kar mora biti nekaj niže pri zemlji tako, da parobek ni višji od V* debeline drevesa — običajno 20 do 30 cm; na močvirnih in nestanovitnih zemljiščih pa smejo biti orehovi parobki nekaj višji.
V Beogradu, dne 28. marca 1932.; št. 9320/IV.
Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r.
302.
Razpis
o prilaganju računov in vrednostne specifikacije k deklaracijam za blago, ki se ocarinja uvozno (člen 34. car. zak.), in postopanje s temi listinami pri pobiranju skupnega davka in opravičbi valute.***
Na osnovi člena 273. carinskega zakona, prvega odstavka člena 14. pravilnika o ureditvi prometa z deviza-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne . 31. marca 1932., št. 74/XXXII/212 in (popravek) z dne
2.	aprila 1932., št. 76/XXXIII/227.
** »Službeni list« št. 198/16 iz 1. 1932.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1932., št. 76/XXXIII/223 in (popravek) z dne 7, aprila 1932., št. 80/XXXV/236.
mi in valutami in odločbe št. 145.300/11 z dne 31. decembra 1931., št. 24.500/11 z dne 1. marca 1932. in br. 37.250/11 z dne 28. marca 1932. in zato, da se za plačilo skupnega davka prijavi prava vrednost blaga po izvirni fakturi, po kateri se naj vrši tudi nabava tujih plačilnih sredstev za plačila inozemstvu, odrejam to-le:
Vrednostno specifikacijo blaga je predložiti vselej v dveh izvodih; od teh se priloži duplikat, ki se ne taksira, po overovitvi z žigom carinarnice in s podpisi uradnikov, ki vrše izračun davščin, duplikatu dotične deklaracije in jo je smatrati za njen sestavni del.
Deklarirana vrednost v duplikatu izvoda mora biti vpisana s številkami kakor tudi z besedami.
Račun, ki se prilaga deklaraciji in na čigar osnovi se prijavlja vrednost blaga v deklaraciji in vrednostni specifikaciji za plačilo skupnega davka, mora prav tako biti overovljen razen s podpisi carinskih uradnikov, odrejenih za izračun davščin, tudi še z žigom carinarnice.
Ta overovitev mora biti zapisana v fakturi na vidnem mestu.
Vrednost blaga, prijavljena v deklaraciji, mora biti izpisana tudi z besedami, in sicer na praznem prostoru v nadaljevanju vrednosti, izpisane s številkami.
Ustanovam, pooblaščenim za poslovanje z devizami in valutami, se nalaga v dolžnost, da ob prejemu uvoznih listin od uvoznika predhodno primerijo vrednost blaga, označenega v deklaraciji, z vrednostjo blaga, označeno v izvirni fakturi, in da ukrenejo samo, če se te dve vrednosti ujemata, česar treba po deviznih predpisih za dodelitev tujih plačilnih sredstev.
Če se vrednost v deklaraciji in v izvirni fakturi ne ujema, se dodele plačilna sredstva za ono vrednost, na katero se glasi prijava v deklaraciji. V takem primeru je vročiti dotično fakturo oddelku za carine radi nadaljnjega postopanja.
V Beogradu, dne 31. marca 1932.; št. 9630/1V.
Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r.
303.
Popravek
v zakonu o obmejni četi.*
V »Službenih novinah« št. 285/XCIII z dne 5. decembra 1931. je objavljen zakon o obmejni četi z dne
5.	novembra 1931.** Ob tisku so se pripetile naslednje tiskovne pomote v členu 100., točki 5., na strani 1865:
V petem odstavku je natisnjeno >po točki 3. pod b)«, mora pa biti: »po točki 4. pod b)<; v šestem odstavku ie natisnjeno »po točki 4. pod a) in b)«, mora pa biti: »po točki 5. pod a) in b)«; v osmem odstavku je natisnjeno »iz točke 3. pod b) in točke 4. pod b) in c)c in posebej še »iz točke 3. pod b)«, »iz točke 4. pod b)« in »iz točke 4. pod c)«; mora pa biti povsod namesto »točke 3.<: »točke 4.« in namesto »točke 4.«: »točke 5,<, — kar se s tem popravlja.
Iz pisarne generalnoštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu, dne 28. marca 1932.; D. br. 6647.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31.	marca 1932., št. 74/XXXII/215.
** »Službeni list« št. 234/21 iz leta 3°32.
304.
Telefonski promet.
Vzpostavitev telefonskega prometa Beograd, Ljubljana, Zagreb, Celje in Ptuj—Vrba ob Vrbskem jezeru (Velden am Worthersee, ■ Avstrija).*
Gospod minister za promet je odobril z odločbo P. t. br. 16.827 z dne 11. marca 1932., da se vzpostavi telefonski promet med niže navedenimi kraji v Jugoslaviji in Vrbo (Velden am Worthersee) v Avstriji, ai se lahko začne dne 25. marca 1932., po naslednji taksi:
3-45 zl. fr. za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora Zagreb—Velden am Worthersee;
4-65 zl. fr. za Beograd—Velden am Worthersee;
2-70 zl.fr. za Ljubljano, Celje in Ptuj—Velden am
Worthersee.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka), dne 14. marca 1932.; P. t. br. 16.827.
305.
Telefonski promet.**
Telefonski promet Jugoslavija—Letonska.
G.	minister za promet je odobril z odločbo P. t. br. 18.346 z dne 10. marca 1932., da se otvori telefonski promet med Jugoslavijo in Letonsko, ki naj se opravlja normalno po vodih Budimpešta—Berlin (čez Češkoslovaško) za vzhodni del Jugoslavije in Dunaj—Berlin za za-padni del Jugoslavije.
Letonska uvaja v promet vse kraje, dočim uvaja Jugoslavija zaslej samo naslednje kraje:
I. — Po progi Budimpešta—Berlin: Beograd, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Sombor, Subotica, Vel. Kikinda, Vel. Bečkerek in Zemun.
II. — Po progi Dunaj—Berlin: Maribor, Ljubljana in Zagreb.
Taksa za navaden triminutni pogovor znaša:
14-80 zl. fr. (2-10 Jugoslaviji, 1-50 Ogrski, 2-40 Češkoslovaški, 5-80 Nemčiji, 1-20 Litavski in 1-80 Letonski) za pogovore Beograda, Novega Sada, Pančeva in Zemuna;
14-20 zl. fr. (1-50 Jugoslaviji, 1-50 Ogrski, 2-40 Češkoslovaški, 5-80 Nemčiji, 1-20 Litavski in 1-80 Letonski) za pogovore Osijeka, Sombora, Subotice, Vel. Kikinde in Vel. Bečkereka;
13-90 zl. fr. (2-10 Jugoslaviji, 1-80 Avstriji, 7— Nemčiji, 1-20 Litavski in 1-80 Letonski) za pogovore Zagreba in Ljubljane;
13-30 zl. fr. (1-50 Jugoslaviji, 1-80 Avstriji, 7-— Nemčiji, 1-20 Litavski in 1-80 Letonski) za pogovore Maribora z Letonsko.
V času slabega prometa (od 19. do 8. ure) znaša taksa za navadne telefonske pogovore tri petine (s/») taksne enote.
Izmed vrst telefonskih pogovorov, razen navadnih, so dovoljeni tudi še ti-le: nujni s trikratno takso, zelo
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	marca 1932., št. 66/XXVI/182.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 18, marca l£32tt št, 63/XXV£66.
nujni z desetkratno takso, pogovori ob določeni uri, državni pogovori, naročniški pogovori, zahteva sporočila in pozivnice ter obvestilnice.
V vsem ostalem se vrši služba po odredbah mednarodnega pravilnika in mnenja mednarodnega posvetovalnega odbora za telefonski promet na veliko razdaljo.
Pogovori se lahko vrše izza dne 16. marca 1982.
Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-tele-fonskega oddelka) v Beogradu, dne 14. marca 1932.; P. T. br. 18.346.
Telefonski promet Jugoslavija—Litavska.
G, minister za promet je odobril z odločbo P. t. tar. 11.177 z dne 11. marca 1932., da se otvori telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo z ene strani in republiko Litavsko z druge strani; promet se vrši normalno po vodih Budimpešta—Berlin (čez Češkoslovaško) za vzhodni del Jugoslavije in Dunaj—Berlin za zapadni del 'Jugoslavije.
Litavska uvaja v promet vse kraje, Jugoslavija pa uvaja zaslej samo te-le:
I. — Po progi Budimpešta—Berlin: Beograd, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Sombor, Subotica, Vel. Kikinda, Vel Bečkerek in Zemun.
II. — Po progi Dunaj—Berlin: Maribor, Ljubljana in Zagreb.
Taksa za navaden triminutni pogovor je ustanovljena tako-le:
13-55 zl. fr. (2-10 Jugoslaviji, 1-50 Ogrski, 2-40 Češkoslovaški, 5-80 Nemčiji in 1-75 Litavski) za pogovore Beograd, Novi Sad, Pančevo in Zemun—Litavska;
12-95 zl. fr. (1-50 Jugoslaviji, 1-50 Ogrski, 2-40 Češkoslovaški, 5-80 Nemčiji in 1-75 Litavski) za pogovore Osijeka, Sombora, Subotice, Vel. Kikinde in Vel. Bečke-feka z Litavsko;
12-65 zl. fr. (2-10 Jugoslaviji, 1-80 Avstriji, 7-— Nemčiji in 1-75 Litavski) za pogovore Zagreba in Ljubljane z Litavsko;
12-05 zl. fr. (1-50 Jugoslaviji, 1-80 Avstriji, 7— Nemčiji in 1-75 Litavski) za pogovore med Mariborom in Litavsko.
V času slabega prometa, t. j. med 19. in 8. uro, znaša taksa za navadne pogovore tri petine (3/s) taksne enote.
Od obstoječih vrst telefonskih pogovorov so dovoljeni vsi, razen borznih pogovorov.
V vsem ostalem se vrši služba po odredbah mednarodnega pravilnika in mednarodnega posvetovalnega odbora za telefonski promet na veliko razdaljo.
Pogovori se lahko vodijo izza dne 16. marca 1932.
Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-tele-fonskega oddelka) v Beogradu, dne 14. maraa 1932.; P. T. br. 21.091.
Banove uredbe.
306.
' II. No. 0149/10.
Razglas.
31.	marca 1932. je bil s tem dnem ukinjen zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931. kakor tudi o kontrolnih ukrepih za njegovo izvrševanje ter zakon o prodaji pšenice v državi kakor tudi vsi pravilniki in naredbe, izdani na podstavi navedenih zakonov.
Radi tega cene kruha, določene z naredbo bana Dravske banovine z dne 26. februarja 1932., II. No. 6149/9, niso več veljavne.	^
Pekovski obrtniki in preprodajalci kruha in peciva se opozarjajo, da prilagode cene kruha in peciva nižjim in nadalje padajočim cenam moke, da ne pridejo v nasprotje z določili zakona o pobijanju draginje. Upravna oblastva bodo v tem oziru vršila strogo nadzorstvo, proti kršiteljem pa se bo postopalo po zakonu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. aprila 1932.
Ban:
dr. Drago Marušič s. r.
307.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 30.870/1.
Objava.
Občina Pohorje, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«; v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. marca 1932.
II.	No. 2336/3.
Objava.
Občina Topolšice, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«; v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15-—,
f) od prašičev Din 15-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1932.
II.	No. 4706/1.
Objava.
Občina Selo, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v j Službenem listiK v letu 1932. občinsko trošarino:
od 100 1 vina Din 75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1932.
II.	No. 5608/1. j
Objava.
Občina Zgornji Žerjavci, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednji občinski trošarini:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. marca 1932.
308.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravjske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne
23.	marca 1982., I. No. 1190/3, je bil odpuščen iz državne službe Grkovič Branko, uradniški pripravnik pri higienskem zavodu v Ljubljani, v smislu točke 9. §-a 104. u. z.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. februarja 1932., I. No. 368/3, je bil upokojen z dnem 1. oktobra 1931. Jenko Franc, upravno-pisarniški uradnik VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Krškem.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 17. februarja 1932., I. No. 8855/3, je bil postavljen Svetličič Leopold, žigosač IX. položajne skupine pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstvu v Celju, za žigosača VIII. položajne skupine istega oddelka.
B- Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. marca 1932., I. No. 2064/2, je bil postavljen dr. Černelč Stanko, volonter v ženski bol.lici v Ljubljani, za uradniškega pripravnika pri javni bplnici v Brežicah.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. aprila 1932., I. No. 2900/1, je na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih prestala služba Jamšku Ivanu, banovinskemu uradniškemu pripravniku pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 5. aprila 1932, I. No. 2373/2, je bil postavljen za
banovinskega zdravstvenega pripravnika pri javni bolnici v Celju z mesečno plačo Din 1275-— dr. Podpečan Ivan iz Sp. Hudinje pri Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. aprila 1932., I. No. 2899/1, je na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih prestala služba geometru Žbontarju Mihaelu, banovinskemu uradniškemu pripravniku pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani.
*
,Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 7. aprila 1932., 1. No. 1298/2, je bil postavljen Lešnik Adolf za banovinskega služitelja-desinfek-torja pri sreskem načelstvu sreza Maribor levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 7. aprila 1932., I. No. 1300/2, je bil postavljen Novak Franc za banovinskega zvaničnika-desinfek-torja pri sreskem načelstvu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 7. aprila 1982., L No. 1302/4, je bil postavljen Pergar Franc za banovinskega služitelja-desinfek-torja pri sreskem načelstvu v Kamniku
303.
Razne ob’a ve iz »Službeni novm“.
Številka 51 z dne 8. marca 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. februarja 1932. štev. 14182, je bil pomaknjen iz 2. v 1. stopnjo II. položajne skupine predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Rogina Anton.
Številka 55 z dne 9. marca 1932.
Taksna oprostitev. Na podstavi čl. 5., t. 5., zakona o taksah je minister za finance oprostil z odlokom z dne
12.	januarja 1932., štev. 90793/31. Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani« plačevanja takse po tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državnim oblastvom razen onih v civilnih pravdah.
Prepoved uvažana in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. marca 1932. I. št. 6773, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Banater deutsche Zeitung«, ki izhaja v Temešvaru.
Z odlokom istega ministrstva z dne 2. marca 1932., I. štev. 6772, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjali list »Oganj«, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Parizu, ker je povsem komunističen.
Z odlokom istega ministrstva z dne 2. marca 1932., I.	štev.	6771, je	prepovedano	uvažati v našo državo	in
v	njej	razširjati list »Graiul	Romanesc«, ki izhaja	v
Bukarešti.
Z odlokom istega ministrstva z dne 2. marca 1932.,
I.	štev.	6774, je	prepovedano	uvažati v našo državo	in
v	njej	razširjati	list rUnjrea	Romana«, ki izhaja v Te-
mešvaru.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska ia zalaga; Jiskaj»a >Merkur< s Ljubljanii njea predstavnik; Otmar Miekulek v Ljubljani
SLUŽBENI LISI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 29. kosu letnika III. z dne 13. aprila 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 9023/1.	1331
Uradni razpust.
Društvo .Podružnica Ciril-Metodove družbe v Podčetrtku« je razpuščeno v smislu § 11. zakona o društvih, shodih m posvetih (»Službeni list« z dne 3. oktobra 1931 štev. 403/60), ker že več let &e deluje, nima ne članov niti imovine m torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 31. marca 1932.
»j*
H.	No. 9024/1.	1345
Uradni razpust društva.
Društvo Vinarsko društvo za rogaški okraj v llogaški Slatini je razpuščeno v smislu § 11. zakona o društvih, shodih m posvetih (»Službeni lisi z dne 3. oktobra 1932 št. 403/60), ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 31. marca 1932.
❖
Vi. No. 10.386/1.	1330
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Dereani Mano, zasebni zdravnik v Celju, je bil na lastno pr šnjo izbrisan iz imenika zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. marca 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste v
preds. 235—4/32—2	1333—3—1
Razpis.
0,1 da se mesto pisarniškega uradnika PD okrajnem sodišču v Krškem.
Svojeročno spisane in pravilno kolko-yane prošnje za razpisano mesto je vlomiti
do 6. maja 1932.
PD podpisanem predsedništvu.
Poočadniiki, ki so dovršili sodno-pi-s®nušk0 pripravljalno dobo s preupisaloma izpitoma in zvaničniki se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
, prosilci, ki so že v civilni državni slu-P'i, naj priložijo svoji prošnji overjen Uvleče k iz uslužbenskega lista v 2 iz-v°dih, ostali prosilci pa naj opremijo
svoje prošnje z listinami, ki potrjujejo, da imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 6. aprila 1932.
C II 197/32—1.	1363
Oklic.
Tožeča stranka Murko Ljudevit, mizarski mojster v Ptuju, je vložila proti toženi stranki Olbrich Aleksandru, trgovcu s papriko v Krčevini p. Ptuju, Gornji grad, sedaj neznanega bivališča, radi 700'— Din k opr. št. C II 197/32—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2. maja 1932 ob %9. uro dop. pred tem sodiščem v sobi št. 12. razpravna dvorana (civilno sodišče).
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Kogej Josip, nadoficial okrajnega sodišča v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške,- dokler ne nastopi sama ati ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. II., dne 6. aprila 1932.
E 591/31—8.	1335
Sklep.
S tusodnim sklepom E 391/31—2 dovoljena prisilna dražba polovice nepremičnin vi. št. 107, k. o. šedun, se v smislu § 200. št. 3. izvršilnega reda ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se rada iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 1. aprila 1932.
*
No I 25/32	1334
Amortizacija.
Na prošnjo Pevec Ivane, služkinje v Trgov išču, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih ie prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozi vije, da uveljavi tekom šest mesecev počenši od 25. III. 1932. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.	\
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica št. 1092, Kmetske hranilnice in pos. v Ormožu z zneskom 5300 Din.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. I., dne 25. marca 1932.
T 26/32—4.	1351
Amortizacija.
Na prošnjo Šek Ljudmile, posestnice v Brebrovniku št. 64, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pra-
vice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi štev. 560 na ime Ane Kosi s stanjem 31. decembra 1931. v znesku dinarjev 5113-50.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 4. aprila 1932.
A
E 841/31.	‘	1352
Bražbeni oklic.
Dne 2 5. a p r i 1 a 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražiia nepremičnin: zemljiška knjiga K- Buokovci, vi. št. 77.
Cenilna vrednost: 72.342 Din 90 p.
Najmanjši ponudek: 48.228 Din 60 p.
Pravice, ki hj ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 22. marca 1932.
*
E 119/32—5.	1340
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: vložna št. 1513 k. o. Vrlmika-gozdi.
Cenilna vrednost: Din 6792-—.
Na manjši ponudek: Dir. 331:3-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 3. aprila 1932.
❖
E 126/32—9.	1347
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 193 2. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin kmečkega posestva v Sp- Votušu št. 10, zemljiška knjiga Mišjidol, vi. št. 34, 35.
Cenilna vrednost: Din 9743-—.
Vrednost pritikline: Din 985-—.
Najmanjši ponudek: Din 6495'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 29. marca 1992.
*
E 23/32—10.	1362
Dražbeni oklic.
Dne 1 0. m a j a 1 9 3 2. dopoldne ob desetih bo na licu mesta v Rovtah št. 157 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rovte, vi. št. 293.
Cenilna vrednost: Din 57-500-—.
Vrednost pritikline: Din 3480'—.
Najmanjši ponudek: Din 40.654.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 7. aprila 1932.
*
E 1027/30-23, 1224/31—10.	1337
Dražbeni oklic.
Dne 14. maja 19 32. dopoldne ob devetih bo na licu mesta v Roga-čovcih dražba nepremičnin: hiše (gostilne) in druga poslopja, njive, travniki itd.: a) zemljiška knjiga: Sv. Jurij, vi. št. 142 in 91; b) zemljiška knjiga Ro-gačovoi, vi. št. 294 in 78, 46/48 vi. št. 149, zemljiška knjiga Serdica, vi. št. 208 in zemljiška knjiga Sv. Jurij, vi. št.^ 124.
Cenilna vrednost: ad a) Din 65.460'—, ad b) 399.860-—.
Vrednost pritikline: ad b) Din 3700 —.
Najmanjši ponudek: a) Din 32.730, ad b) Din 266.578-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi- se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti.
dne 1. aprila 1932.
*
E 232/31—14.	1336
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog Kmetskega hranilnega in posojilnega doma /jahtevajoče stranke v Ljubljani 'bo dne 1 9. m a j a 1 9 3 2. dopoldne ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 6, na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Glolmko, vi. štev. 56, I. skupina: zemljišča, hiša in mlin, gospodarsko poslopje itd.; zem-
ljiška knjiga Zagradec, vi. št. 273, zemljišča: zemljiška knjiga Zagradec, vi. št. 292 zemljišča in pritikline. Cenilna vrednost Din 356.650'—. Najmanjši ponudek Din 178.325-—. — II. skupina: zemljiška knjiga Žužemberk, vi. št. 5 stavbna parcela, hiša in hlev s šupo ter zemljišča; zemljiška knjiga Žužemberk, vi. št. 6 zemljišča; vi. št. 7 zemljišča; vi. št. 536 zemljišča brez pritiklin. Cenilna vrednost Din 216.659-—. Najmanjši ponudek Din 108.329’—.
Vadij znaša k I. skupini Din 35.665, k II. skupini Din 21.666.
K nepremičnini zemljiška knjiga Veliko Globoko, vi. št. 56, spadajo sledeče pritikline, ki so razvidne iz cenilnega zapisnika v cenilni vrednosti Din 3500. Pori najmanšjim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 1. aprila 1932.
*
E 41/32—9.	1353
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. m a j a 1 9 3 2. dopoldne ob desetih ibo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stavešinci, vi. št. 167.
Cenilna vrednost: Din 2974-10.
Najmanjši ponudek: Din 1983-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicei bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.
dne 6. aprila 1932.
*
E 180/32—6.	1346
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. maja 1 9 3 2. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: malega kmečkega posestva v Trnovem hribu; zemljiška knjiga Sv. Jedert, vi. štev. 193.
Cenilna vrednost: Din 6350-20.
Najmanjši ponudek: Din 4240-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem.
dne 24. marca 1932.
*
E 170/32—6.	1332
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1 932. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem so-
dišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin'. zemljiška knjiga Laboviče, 'A vi. št. 378. Cenilna vrednost: Din 12.056'— Najmanjši ponudek: Din 8042'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg* sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 27. marca 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmC
155. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. aprila 1932.
Besedilo:	Ekspedit« mednarodna špe-
dicija, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: izvrševanje mednarodne špedicije, vskladiščenje prevozov, reklamacij in trgovina s kurivom.
Izbriše se dosedanji poslovodja Gre" goric Franjo.
Okrožno kot trg. sodišče v Maribor«, odd. III., dne 7. aprila 1932. Firm. 272/32 — Reg. C II 13/6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe ia dodatki pri nastopni zadrugi:
456. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 7. aprila 1932.
Besedilo: Pletarna v Ptuju, Slovenija, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Vpiše se novoizvoljeni član načelstva Krčit Hinko, trgovec in posestnik Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
odd. III., dne 7. aprila 1932. Firm. 211/32 — Zadr. II 94/13-
Konkurzni razglasi
Sa 3/32—28.	1350
457.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Vrbovšek Marico, govko pri Devici Mariji v Brezju št. J’’ in njenimi upniki pri poravnalnem 11 roku dne 10. marca 1932 sklenjena Pr silna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik kom, ki jim ne gre pravica do stvenega poplačila, 40% kvoto njih0^ terjatev, plačljivo v 6 enakih in rednih mesečnih obrokih; prvi °kf\j zapade v plačilo 6 mesecev po s p reje poravnavi.
Kot porok in plačnik je pristopil hovšek Rudolf, posestnik in meha11 pri Devici Mariji v Brezju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd.
dne 31. marca 1932.
T 94/31.	1328
Proglasitve za mrtve.
Deželno sodišče r Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase	spodaj	navedeni pogrešanci za mrtve, ker se	more
t> njih po S 240. o. d. z., odnosno po § 1. zak. z dne 31. marca 1918.,	drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance
navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, ako še žive,	ali	naj mu	dajo to kako drugače na znanje.
Po preteku spodaj označenega roka in po prejemu dokazov	bo	sodišče	razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo,	ki bi
kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Dan in opr. št', oklica	Oklicni rok poteče	
Oven Alojzij, rojen 9. septembra 1893., pos. sin, v Gabrovki 24.	Začetku svetovne vojne odšel na fronto in zadnjič pisal 19. marca 1915.	sestra Oven Marija.	21.1.1932. T 94/31-2	1. IX. 1932.	
Trpin Matija, rojen 16. februarja 1894. v Žiberšah, pos. sin v Ži-beršah. 15.	Ob izbruhu vojne odšel s 97. pešpolkom na ga-liško bojišče, prišel v ujetništvo in baje umrl 19. januarja 1917. v Saratovu.	svak Lukančič Janez.	23.1.1932. T 2/32-2	1. IX. 1932.	
Trpin Mihael, rojen 26. septembra 1896., pos. sin v Žiberšah 15.	Dne 15. aprila 1915. odšel s 27. domobranskim pešpolkom na srbsko, pozneje na gališko fronto, kjer je baje leta 1917. padel.	svak Lukančič Janez.	22. 1.1932. T 3/32-2	1. IX. 1932.	
Kopač Matija, rojen 2. februarja 1880. na Ledinici, posestnik v Ži-reh št. 34.	Odšel julija 1914. s 17. pešpolkom na gališko fronto, zadnjič pisal 30. avgusta 1914.	žena Kopač Ivana.	13.1.1932. T 92/31-2	1. IX. 1932.	
Mekina Ivan, rojen 10. maja 1875., tov. delavec v Mostah.	Odšel julija 1914. na rusko bojišče, ob zavzetju Pčzemysla ujet. Baje umrl v ujetništvu.	žena Mekina Ivana.	4. III. 1932. T 18/32-2	1. X. 1932.	
Škerbinar Josip, rojen 22. avgusta 1877. v Kamni gorici.	Ob splošni mobilizaciji odšel na gališko fronto, se udeležil bojev pri Kuty-Stari, baje tam padel.	sestra Rešek Marija.	3. III. 1932. T 18/32-2	l.X. 1932.	
Pangeršič Franc, rojen 25. marca 1883., čevljar v Zalogu 44.	Odšel 25. februarja 1915. s 17. pešpolkom na rusko fronto, pozneje bil na ital. bojišču, prišel baje oktobra 1918. v ital. ujetništvo in navedkoma tam umrl.	žena Pangeršič Alojzija	9. III. 1932. T 20/32-2	1. X. 1932.	
					
Razglasi raznih uradov in oblastev
1358
Razglas.
Drnovšku Antonu, roj. 1909, rudarju v Zagorju št. 89, se je razsodbo okrajnega sodišča v Litiji Kps 22/32-8 prepovedalo posečanje gostiln od 26. mar-ca 1932 do 26. marca 1934.
Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vondar postreže taki osebi z opojilom.
. Načelstvo sreza litijskega v Litiji, dne 2.3. marca 1932.
*
$tev. 2572/11.	1356
Razpis.
Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 19. aprila 1982 dobavo:
20.000 kg pšenične moke,
1.500 kg koruznega zdroba,
300 kg surove kave,
400 kg cikorije,
500 kg mala za pranje,
1.000 kg riža,
500 kg bučnega olja,
300 kg ječmenove kave.
Pogoji pri podpisani.
Erekcija državnega rudnika Velenje, Velenje, dne 5. aprila 1932.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 30. marca 1932.
Razne objave
1341
Vabilo na XIII. redni letni občni zbor Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana,
ki se vrši
dne 28. aprila 1982 ob 11. uri dopoldne v družbeni posvetovalnici v Ljubljani, Dunajska cesta št. 35.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1931.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Predložitev in sklepanje o odobritvi bilance ter računa zgube in dobička za poslovno leto 1931. in o razrešnici upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Volitev v upravni odbor.
5. Volitev v nadzorstvo.
6. Sbičajnosti.
Gg. delničarji se opozarjajo na določilo § 17. družbenih pravil, po katerem daje posest 10 delnic pravico do glasu. Da more delničar glasovati, mora vsaj 6 dni pred občnim zborom založiti potreb-
no število delnic z nezapadlimi kuponi. Kot založ/itvena mesta se označijo: druž-bina blagajna, Jadransko-Podunavska banka, fil. Ljubljana, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani ter Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1932.
Upravni svet.
*
1354
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
dne 13. maja 1932 ob pol šestnajstih (ob pol 4. uri popoldne) v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19.
Dnevni red:
1. Računsko poročilo nadzorništva.
2. Poročilo preglednikov.
3. Odobritev računa za leto 1931.
4. Dopolnilna volitev nadzorništva.
5. Volitev revizorjev.
Po § 21. zavarovalničnih pravil je občni zlx>r sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, neglede na število navzočih članov.
Predsednik.
Vabilo
1859
na izredni občni zbor
ki ga bo imela
»Universal« trgovska in industrijska delniška družba v Ljubljani
dne 30. aprila 1932. ob 5. uri popoldne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 4.
D nevn i red:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev bilance.
3. Sklepanje o likvidaciji družbe.
4. Eventualnosti.
V Ljubljani, 9. aprila 1932.
Načelstvo.
*
1361
Vabilo na IV. redni občni zbor Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek, dne 18. aprila 1932. ob 20. uri v sejni dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo.
2. Potrditev računskih zaključkov.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Sklepanje o likvidaciji zadruge.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
*
1348
Računski zaključek Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Taka-rekpenztar v Murski Soboti.
Bilanca z dne 31. decembra 1931.
Aktiva. Gotovina: a) v blagajni: Din 601.049'55, b) pri Narodni banki: Din 8.185-03, c) pri Poštni hranilnici: Din 143.947-65 skupaj Din 753.182‘23; Valute: Din 59.644-96; Menice: 5,961.672'89 Din; Vrednostni papirji* a) lastni: Din 2.089-—, ib) rezervnega fonda: 25.000-— Din, c) pokojninskega fonda: 7.285-— Din, skupaj Din 34.374-—; Dolžniki: a) denarni zavodi Din 94.230'—; b) ostali: Din 13,820.361-70, c) na zadolžnice: Din 1,299.208-50, skupaj Din 15,213.800-20; Dolžniki za garancije in kavcije: Din
173.000-02; Prehodne postavke:	Din 199.125-38- Nepremičnine: Din 390.000; Podjetja: Din 600.000-—; Inventar: Din
30.000-—. Skupna aktiva: 23,414.799-68 Din.
Pasiva. Delniška glavnica: 1,250.00 Din; Rezervni fond: Din 164.309'55; Posebni rezervni fond: Din 30,000'—; Pokojninski fond: Din 47.901'70; Hranilne vloge: Din 15,163.289'58; Upniki: a) denarni zavodi: Din 2,704.144-08; b) osta-
li: Din 3,689.355-97, skupaj 6,393.500-05 Din; Garancije: Din 173.000'02; Prehodne postavke: Din 63.901.78; Dobiček: a) prenos iz leta 1930: Din 979-17, b) dobiček za leto 1931. Din 127.917'83, skupaj Din 128.897-—. Skupna pasiva Din 23,414.799-68.
Račun zgube in dobička z dne 31. decembra 1931.
Zguba. Obresti: a) hranilnih vlog in upnikov Din 1,701.914-45, b) različnih fondov: Din 9.152-85, c) denarnih zavodov: Din 131.810*52, skupaj 1,842.877-82 Din; Upravni stroški: Din 91.673-94; Plače in doklade: Din 184.600-—, Davki in pristojbine: Din 93.059'10; Odpisi: a) od nepremičnin: Din 10.(XX>'—; b) od podjetij: Din 7.500'—, c) od inventarja: Din 3600, skupaj Din 21.100; Dobiček: Din 128.897"—. Skupna zguba:	Din
2.362.207-86.
Dobiček. Prenos iz leta 1930: Din 979-17; Obresti: a) menic: 869.525-02 Din, b) dolžnikov po tekočih računih: Din 1,137.237-78, c) ostalih dolžnikov in vrednostnih papirjev:	Din 137.066-84
skupaj Din 2,143.829'64; Iznos bančnih poslov: Din 159.804-75; Dohodki podjetij: Din 39.644-30; Dohodki nepremičnin: Din 17.950-—. Skupni dobiček: Din
2.362.207-86.
Murska Sobota, 31. decembra 1931.
OBJAVA.
Po sklepu občnega zbora z dne 24. marca 1932 izplačuje blagajna Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti za leto 1931. izza dne 25. marca 1932 6% dividendo, t. j. Din 6’— za kupon štev. 8.
Upravni svet.
*	,366-3-1
Likvidacija zadruge.
Agrarna zajednica reg. zadruga z neomejeno zavezo v Murski Soboti se je po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1931 razdražila ter prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Vogrinec Franc, stolar in posestnik ter Šebjanič Franc, krojač in posestnik, oba v Murski Soboti. Besedilo likvidacijske firme: Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti v likvidaciji. Firmo podpisujeta oba likvidatorja kolektivno.
Načelstvo.
*	,360	3—1
Poziv upnikom.
Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota, Gornje in Spodnje Krapje, registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski zadrugi pri podpisanima likvidatorjema naj kesu eje do 10. maja 1932.
Cven, dne 8. aprila 1932.
Zadruga za elektrifikacijo vasi: Cven, Motil, Gor. Krapje in Spod. Krapje s sedežem na Cvenu.
Ferdo Magdič s. r. Andrej Roškar s. r.
1339—3-1
Poziv upnikom.
Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo zadrugi morebitne terjatve v enem mesecu.
Agrarna zajednica r. z. z 11. z. v Murski Soboti v likvidaciji.
1301	3-2
Poziv upnikom.
»Prva pomoč«, registrovana podporna zadruga z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo in pozivlje svoje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve pismeno do 20. maja 1932.
»Prva pomoč« registrovana podporna zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/1-
*
Objava.
1342
Ukradeno mi je bilo dovoljenje o zaposlitvi v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kraljevske banske uprave Dravske banovine pod VI—12.271 ex 1930.
Proglašam ga za neveljavno.
Černja Anton s. r.
*
1355
Objava.
Izgubil som izpričevali I. in II. razreda državne realke v Mariboru iz let* 1921./22. in 1922/23. Proglašam ju za neveljavni.
Čas Maks s. r.
*	rr
1357
Objava.
Podpisana izjavljam, da sem izgubil* šo 1 sno izpričevalo I. a razreda mestno ženske realne gimnazije v Ljubljani z*
1.	1924/25 in ga proglašam za neveljavno-Spreitzer Marija s. r.
Ljubljana, Majstrova ul- ®*
*
1365
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico na i®* Jezernik Antonija, izstavljeno od obči®' skega urada Velika Pirešica št. 67 z dno
9.	januarja 1927.
Proglašam jo za neveljavno.
Jezernik Antonija s. r-
*
136«
Objava.
Izgubila sem dovolitev za zaposleni® z dne 17. junija 1931. — VI No. 1732/2 e* 1931, izdano od kraljevske banske up1'®’ ve Dravske banovine v Ljubljani 11 ime: Humar Terezija rodom iz Podme”5** Proglašam ga za neveljavno.
Humar Terezija S. r-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michžlek v Ljubljani