Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., sa .jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
VredniStva telefon - itev. 74.
Naročnino in oznanila (in sera te) »sprejema upravnIStvo ln ekspedloija t ..Katol, TIskarni'4 Kopitarjeve ullee 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 242.
V Ljubljani, v petek 21. oktobra 1898.
Letiiilc XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 20. oktobra.
Finančni minister dr. Kaizl je nastopil slabo dedščino. Zagovarjati mora nasproti trdovratni opoziciji in nezaupljivi večini nagodbene predloge, v katerih sam najde malo dobrih stranij. Edino, kar priporoča nagodbo, je v prvi vrsti takozvano državno vprašanje, skupnost carinskega' ozemlja. To je za vlado najmočnejša opora. Tudi levičarji to uvidijo, zato se ogibljejo te nevarne točke ter hodijo ob nagodbi, kakor mačka okolu vrele kaše. Drugo razbeljeno železo, katero iir.a vlada v rokah, je vprašanje obstanka za parlament. Finančni minister je gotovo v sporazumu s svojimi mini-sterskimi tovariši koncem svojega govora v ponedeljek v nagodbenem odseku resno prijel opozicijo ter jej očital, da je ona odgovorna za mate-rijelno škodo vsled nerešene nagodbe in dveletno krizo v Avstriji. Nagodba je že od jeseni 1. 1895 na dnevnem redu, toda opozicija je kriva, da to za skupno državo velevažno vprašanje še danes ni rešeno ; opozicija je kriva, da je morala avstrijska vlada brez moralne opore udajati se oger-skim rastočim zahtevam in da je opustila tako-zvani »iunetim«, kar danes obtežuje rešitev nagodbe. Minister sam prizna nedostatek, da prejšnji vladi nista določili kvote. A danes teče voda v grlo, nagodba se mora dognati. In če je ne sklene parlament, potem »so v nevarnosti še druge stvari, kakor konkretne določbe teh predlog.«
S temi besedami je finančni minister izrekel ultimatum na parlament, nastavil mu nož na vrat. In tega se bojo mnogi levičarji, ker bi kot poslanci in partibus inlidelium morali le od strani opazovati, da se državni stroj pomika preko njih.
LISTEK.
Popotni listi.
(Jos. Lavtižar.)
V.
T raf o i pod Ortlerjem, 2. avg. 1898.
Proti večeru sem došel v Trafoi pod Ortlerjem. To je planinska vas s cerkvijo v višini 1541 metrov. Prebivalcev ima samo 85, toda odlikuje se po naravni silovitosti. Zato so zgradili bogataši tukaj velikansk moderni hotel, ki bi bil ponos vsakemu mestu.
Da povem vse današnje dogodke, vrniti se moram nazaj v Schlanders. To je precej čeden trg, toda ptujcem znajo dobro puščati. Vrček pive stane 18 kr. in razglednice so po 7 kraje, brez marke. Potem naj ostaja človeku še kaj humorja za pisanje. Ko ogledam prostorno cerkev, katero ravno slikajo, stopam dalje po strmi cesti. Svet se hitro zvikšuje in konec jo vinogradov. V klancu srečam dva kapucinska brata iz Schlandersa. Kako je jima vroče ! Gologlavcma sije žarna luč v ogoron obraz. Dva stara zakrpana habita in sandali na bosih^iogah: to je vsa njuna oprava. Posvctnjak
Finančni minister pa ob jednem čuti močan odpor v klubu svojih poslanskih tovarišev. Struna bi počila, ko bi jo preveč nategnil. Zato je za sedaj opustil zvišanje davka od piva in žganja, da reši nagodbo. Dr. Kaizl je v dogovoru z grofom Thunom zgradil zlat most, da se more umakniti, a tudi z ozirom na desnico odstranil tehtno pomisleke. Navzlic temu levica prikriva svojo rakovo pot z najtežjimi topovi ter z brezupnimi atakami zavlačuje odločitev boja.
Parlament en miniature je sedaj nagodbeni odsek. Tu se razvija in rešuje kriza, za kulisami pa parlamenterji menjavajo poročila z bojišča in mirovne pogoje. Boj še ni končan. Mogoče, da sovražnik še zbere svoja razkropljena kardela, a mogoče je tudi, vsaj izključeno ni, da odpovedo službo najeti polki, ako se jim ne izplača zaslužena plača. Periculum est in mora, v kratkih dneh se odloči.
Dar.afn.jo sejo
je večinoma izpolnil s svojim govorom poslanec Stojalovvski. Mož je znan po svojem političnem prepričanju, in to izraža na vsa usta, iz polnih prs, brez vseh ovinkov in ozirov. Danes je govoril nad dve uri ter na veliko veselje nemške levice smešil desnico, češ, da dela tlako vladi, ki ne zasluži nobenega zaupanja. Da, kritikovati in razdirati je laglje, nego zidati in snovati. Stojalovvski naj pove, kako in kje naj dobimo vlado, s katero bode i on zadovoljen. Sicer pa je povedal marsikatero resnično in trpko za poljski klub in takozvani gališki zistem.
Ob V.3. uro predlaga posl. Treuinfels konec debate o proračunskem provizoriju.
Predlog je bil vsprejet brez — glasovanja po imenih. — Glavnima govornikoma sta bila izbrana dr. II er o ld z desnice, d' Elvert z levice. Zatem se je nadaljevala debata o nujnih
zaničuje tako revščino, a vprašam: Kdo je bolj srečen? Siromak nima o smrti ničesar zapustiti, pričakuje pa kaj boljšega v večnosti. Bogatin, tukaj z vsem oskrbljen in živeč mnogokrat le za ta svet, ne ve, kako bodo na onem svetu.'Starejši brat pripoveduje, da sta šla obiskat samostanskega kuharja, ki biva v Schgums u v toplicah. Revež se je prehladil v kuhinji in dobil hudo trganje po udih. »Ako bodete šli, ljubi gospod, v Schgums« mi pravi »prosim, obiščite ga in povejte mu, da ga jaz brat Kristelj in moj tovarš lepo pozdravljava«. Rad obljubim, da mu izpolnim to željo, ker se tako mislim ondi oglasiti.
Pri lepi cerkvi lurške Matere božje se obrne cesta navzdol in spodaj se prikaže precej veliko selo z imenom Laas, jako zanemarjen kraj. Skozi sredo vasi je nametan na kupih gnoj, da se pari na solncu in razširja smrad okoli. Nekaj hiš je podrtih, v gostilnici se pogreša snažnost, par bebcev sem videl na ulicah itd. Z neko znamenito rečjo se pa vendar ponaša ta »Kriihvvinkel« ; to so kamnolomi belega marmorja, ki sc pošilja daleč po svetu. Podoben je kararskemu marmorju, kamnoseki ga rabijo za najfinejše izdelke*).
predlogih. Pri tej priliki je štajerski poslanec Ha-genhofer prav pošteno očesal soc. demokrata Hesla, ki »osrečuje« kmete v zbornici z obstrukcijo, a doma na shodih z zabavljanjem na katol. ljudsko stranko. Hagenhoferju so ploskali in pritrjevali mnogi navzoči Cehi in celo nekateri levičarski zastopniki kmečkih okrajev. Hesla je trla jezica, da je kar z ušesi migal ter tekel k predsedniku oglasit se za besedo, katero je tudi dobil. A storil bi bolje, da je molčal, ker je s svojimi konfuznimi nazori o položaju kmečkega ljudstva vzbujal le smeh.
Seja je bila končana šele ob 5. uri. Da nagodbeni odsek dobi več čaca za svoje razprave, bode prihodnja seja zbornice v torek.
Proračunski odsek.
Vitez V u kovic jc prvi poročal o Peri-cevem predlogu, naj se po potresu prizadetim Dalmatincem v Sinju m v okolici dovoli potrebna podpora. Vlada je naračunala 350.000 gld. škode. Predlog govori, da je škode brez dvojbe do 800.000 gld. Potres se še vedno ponavlja. Dne 19. t. m. je bil zopet hud sunek, ki je zopet napravil veliko škode. Vukovic jo zato predlagal, naj se dovoli primerna svota v pomoč in naj se dovole potrebne oprostitve pri davkih za nove stavbe.
Dr. Krek jo podpiral Vukovičev predlog in je z vzgledi izza ljubljanskega potresa dokazoval, da se škoda po potresu prvi hip niti oceniti ne da. Se - le, ko se prične popravljati, je mogoče spoznati, kako daleč segajo poškodbe. Pri tem sc izpozna, da je škoda večja, nego se je sodilo iz-prva. — Vrh tega je pri potresu še mnogo škode, ki se ne da s številkami izračunati. Mnogo ljudij oslabi fiziško v tacih slučajih; bolezni, prezgodnja smrt so žalostne posledice. Ponovljeni sunki jem-
Na več krajih sem bral v Vintschgau-u opomin: »Das Uebernachten im Freien ist Karrnern und Zigeunern bei ,Strafe verboten«. Na Tirolskem srečaš včasih celo karavano potujočih družin. Med njimi je dosti postopačev, nekaj se jih pa tudi pošteno preživi, zlasti s pletenjem jerbasov. V prejšnjih časih je bilo menda več tega ciganskega rodu, imenovali so jih »Dorcher«. Briksenški bogoslovski profesor Zingerle opisuje šaljivo njihovo življenje ter je primerja s kraji sv. dežele. Pravi o njih: »Wir sind geboren in llai, kleiden uns in Joppe, leben in Bethel und sterben in Gal-gal«. Pri nas na Kranjskem imajo cigani več prostosti. Včasih bivajo tri dni in še dalj v kakem gozdu, žene pa prosijo in kradejo po hišah ter dona.šajo miloščino in plen v glavni »kvartir«.
Žveplene toplice Schgums so oddaljene od Laas jeuno uro. Namesto po cesti šel sem tje naravnost po travnikih. Zaiti tako no morem, saj imam »generalštabskarto« pri sebi. Kmalo dobim kapucinskega fratra, kateremu sporočim Kristeljnov pozdrav. Mož so mi je zdel tako bled in prepaden, da ne vem, kaj bode ž njim. Sam ima pa trdno upanje, da bode kmalo okreval.
Poludne jc zvonilo v Tschengels-u, ko stopiva v tamošnjo gostilno »zum Lovven« in naro-
/ „ ,
(
Ijejo ljudstvu pogum. Kreditna moč peša vsled tacih nezgod in s tem hira trgovina in obrt.
Draginja v Sinju je že sedaj jako volika. V Sinju je tobačno skladišče, kjer je več delavcev in poslovodij. Ti so sedaj v hudem pomanjkanju. Vlada je dolžna pomagati jim. Z ozirom na to dejstvo predlaga dr. Krek, naj se Vukovičevemu predlogu se doda, naj vlada brž dovoli primerne doklade drža v ni m uslužbencem. Vukovičev predlog se je vsprejel z dr. Krekovim dodatkom.
Janda je nato poročal o raznih nujnih predlogih tičočih se letošnjih uim ; med njimi tudi o Robičevem predlogu, ki zahteva podpore za ljutomerski okraj. Predlogi so se izročili vladi v primerno rešitev.
Posvet o vreditvi plač državnih služabnikov se počasi vleče. Danes so govorili v splošni debati llolmann, Fournier in Schlesinger. Oglaseni so še Tusel, Weisskirehner, Krek, Leuicki, Pergelt, Vukovič.
Poročevalec Pietak je predložil svoj načrt odseku. Po tem predlogu so plače poštnim, brzojavnim in drugim državnim služabnikom jednako določene v štirih razredih s tremi stopnjami tako-le:
1. razred
2. razred
1.
9.
3. 1.
9
3. 1.
3.
stopnja 800 gold. » 750 » » 700 » stopnja 700 gold. » 650 >» » 600 » stopnja G00 gold.
3.	razred ! 2. » 550 » » 500 »
t stopnja 500 gold.
4.	razred ! 2. » 450 » » 400 »»
določajo, v kateri razred spada kak služabnik in kako je mogoče priti iz nižjega v višji. Vsacih pet let napreduje vsak služabnik v višji stopnjo. Poštni in brzojavni služabniki morejo napredovati tudi hitreje.
Aktivitetna doklada naj se v vsaki vrsti meri po naj n i ž j i stopnji.
Važna je določba, naj se na vsak način vsakemu služabniku da po novem zakonu višji plača, nego jo je imel do sedaj.
Podoben predlog je sestavil tudi Vencajz. Tudi ta predlog pride v odseku v razpravo.
Fosamni
I
jš: I 3. ministri
Spomenica za vseučilišče.
(Dalje.)
Spomenica.
III.
Že zgoraj smo si usodili povdarjati v obče, da sedanja kulturna in politična stopnja slovenskega naroda popolnoma opravičuje njegovo resno težnjo po svojem samostalnem vseučilišču.
Ze od nekdaj se ta rod odlikuje po bogati duševni nadarjenosti, zvezani z ljubeznijo do višjega znanstva. Učenjaki svetovne slave, kakor: Vega, Dolinar, Kopitar, Krainz, Miklosich, Zhis-
čiva priprosto kosilo. Vrščaj je bil kmalo gotov, se vlegel pod tepko in mirno zaspal. Mene je zabavala tačas zgovorna strežkinja, kateri so sicer vže pretekla leta rosne mladosti, pa je vendar še precej postavna oseba. Škoda, da jo kazi precejšnja goža pod vratom. Pripovedovala mi je, kako daleč da imajo v Meran k okrajnemu glavarstvu, da bodo delali kmalo železnico po tej dolini in mnogo druzega. Kazala mi je visoko gorovje v nasprotni strani in naselbine po hribih. Da! ondi v centralnih alpah se vidi Weisskugel (3746 m), to je glava otzthalskih ledenikov. Toda ura pohaja. Treba je izbuditi tovarša, da jo mahneva dalje. Pri vasi Prad dospeva v dolino Trafoi ter kreneva proti jugo-zapadu v Ortlerjevo podnožje. Kočija se vrsti za kočijo, imenitna gospoda sedi v mehkih naslonjačih, pešci pa si brišemo vroče srage z razgoretega lir:a, čevlje imamo od cestnega prahu kar na debelo zamedene, vodo pa pijemo povsod, kjer teče kak studenček iz skarpe. Cesta p st, " i vedno bolj napeta, ob nji gromi potok Sulden, ki izpira nasip in prekucuje vodno maso čez skalovje. Prva hiša v vasici Gomagoi ima napis:
VVir bauen Hiiuser hoch und fest,
Doch sind vvir drin nur fremde Gast:
Und wo vvir sollen ewig sein,
Da bauen vvir gar vvenig drein. (Dalje sledi.)
man, Štefan itd. so njegovi sinovi, da se ne omenja drugih, za to ali ono znanstveno stroko zaslužnih mož, med njimi mnogo njih, ki so dičili in še dičijo stolice avstrijskih vseučilišč. O resnem znanstvenem teženju in žrtvovanju našega rodu pričajo tudi mnogi knjižnični in muzejski zakladi, ki se nahajajo baš v Ljubljani in katerih se hočemo še spominjati.
Našo književnost, osnovano pred blizu 350 leti, so ovirali verski in politični boji; a ko je naš slovenski jezik, srečno prebivši to žalostno dobo, koncem prejšnjega in začetkom tekočega stoletja našel duška, si je osvojil polagoma leposlovno polje, a kmalu prodrl tudi v razne znanstveno stroke. Posebno naše društvo »blovenska Matica«' izdaja že XXXIV. leto strogo znanstvene spise in knjige. To, kakor tudi okolnost, da ji od dne do dno priraščajo novi društveniki, glasno priča, kako živo se Slovenci zanimajo za resno znanstveno delo. Društvo »Slovenska Matica« je v dopiso-valni zvezi z 41 učenimi društvi, muzeji, akademijami, univerzami ter razpolaga z bogato založeno knjižnico, ki se pridno upotreblja v znanstvene namene. Poleg tega gojijo: bogoslovne znanosti »Voditelj v bogoslovnih vedah« (Maribor) in »Katoliški Obzornik« (Ljubljana) pod vod-stvom znanstvene »Leonove družbe«, nadalje pravoslovje »Slovenski Pravnik« pod vodstvom društva »Pravnika«, domačo zgodovino »Izvestja muzejskega društva za Kranjsko« in pa »Zgodo-dovinski zbornik« ter končno umetnost »Društvo za krščansko umetnost«.
To ne dokazuje samo čedalje večjega stremljenja Slovencev po višji znanstveni izobrazbi v narodnem jeziku, nego tudi neovržno istino, da slovenskemu jeziku ne manjka čisto nič sposobnosti, služiti izraževanju v višjih znanstvenih sferah, predavanju na vseučilišču.
Zategadelj, kar se tiče vprašanja, ali je slovenski narod zrel in ali je njegov jezik sposoben za visokošolske dvorane, v tem oziru ne more biti ni-kakega resnega prigovora. Pač pa je trdno napočil čas, da državna uprava, vsem narodom jednako pravična in naklonjena, tudi glede Slovencev uveljavi tisti princip, ki je že uveljavljen za Nemce, Poljake, Čehe in deloma tudi za druge narode, princip namreč, da se tudi visokošolski pouk vrši v narodnem jeziku. Ta princip, ki jez univerz pregnal latinščino, da se je morala umakniti ljudskim, narodnim jezikom, se še dandanes slavi kakor prav poseben pospeševatelj narodne omike, in njegovo moč vidimo na krepkem razvoju ravnokar imenovanih narodnosti.
Zatopa narod slovenski, če se hoče razviti, mora apelirati na visoko državno upravo, naj mu izpolni najboljše pogoje za napredovanje, namreč naj da njegovemu jeziku ustrezajočo univerzo kakor o d g o j it e 1 j ic o stanu, kojega jedini poklic bode, znanstvo gojiti in v narodu širiti.
Naj se nadalje ne prigovarja, da je slovenski narod za univerzo premajhen. Res, da ga je le blizu poldrugi milijon. Ali to v nikakem slučaju za kulturno državo, odnosno za kulturni narod odločevati ne more, zlasti če je izkazana še na druge strani nujna potreba vseučilišča in mu tudi zagotovljena razmeroma zadostna Irekvenca.
Slovenski narod nima dandanes dovolj teologov, niti filozofov in medicincev, še manj pa — vsled civilno-pravdne relorme — juristov. Ako smemo verjeti preračunu — in dvomiti nimamo povoda — je treba Slovencem že sedaj 1750 duhovnikov, 850 pravnikov, 280 filozolov in 350 medicincev, narodovega jezika popolnoma zmožnih. Da bi se primanjkljaj dopolnil in odslej reden prirastek dosezal, bi trebalo vsako leto dijakov, in sicer teologov 227, juristov 186, filozofov 72 in medicincev 117, torej vsega vkupe 602. Dočim pa je bilo leta 1894 teologov po raznih semeniščih res nad 200, kaže statistika, da je v poletnem tečaju leta 1894 bilo slovenskih juristov na dunajskem in graškem vseučilišču le 99, filozofov le 58 in medicincev le 37. Izkušnja pa nadalje tudi uči, da se žalibog vsi slovenski visokošolci ne povrnejo v domovino, nastopit zanje pri-
pravljene službe, nego, rekli bi, cla morebiti več nego polovica jih ostane za domovino izgublje-mh, ker bodisi radi svoje gmotne revščine omagajo sred. študij, bodisi da se zavežejo v službe kam drugam.
_______iDalie sledi.)
Politični pregled. *
v Ljubljani, 21. oktobra. Obatrukoija v državnem zboru ni ponehala kakor se je do sedaj splošno domnevalo, marveč je le počivala in čakala ugodnega trenutka, da izbruhne z novo silo. Vendar se pa sedanjo obstrukcijo ne more primerjati s prejšnjo. V državnem zboru, v nagodbenem odseku se marveč resno dela, tudi obstrukcijonisti delajo in še pre-več Poslanec Menger je »delal« v nagodbenem odseku ceh dan, poslanec Lecher pa je obljubil delatt kar tri dni skupaj. To »delo« znanih mož je torej obstrukcija nove vrste, ki je pa lahko mnogo bolj usodepolna, kakor pa razbijanje ali kričanje. Ako bodo ta dva moža posnemali še vsi ostali levičarski poslanci, kar jih je oglašenih za besedo, traja lahko razprava še več mesecev Tako dolgo pa vlada ne more čakati na rešitev nagodbe m prisiljena bode poslužiti se znanega paragrafa ob jednem pa razpustiti državni zbor, ki jej je v poslednjem času tako slaba opora. Vlada seveda tudi brez obstrukcije ne more imeti mnogo nade na parlamentarno rešitev nagodbenih predlog kajt, lepo število članov je še vedno v desnici, ki za nobeno ceno ne marajo glasovati za nespre-menjene nagodbene predloge, in to je tudi levi-čarjem dobro znano, toda njim se gre za to, da zvale vso krivdo na desnico, sami se pa pokažejo pred svetom kot take, ki so bili voljni pripomoči do parlamentarne rešitve nagodbenih predlog Pameten in razsoden človek se seveda ne bo vjel na take limanice, toda slepo jim bodo verjeli njih zapeljani in že popolno zaslepljeni volilci.
Posl. Stojalovski in zahteve Slovanov. V včerajšnji seji poslanske zbornice je povodom razprave o vladnih naredbah glede budgetnesra provizorija govoril mej drugimi tudi poljski poslanec Stojalovski. Mož je dokazoval, da v seda-njem parlamentu ni mogoče najti pravic in pomoči zatiranim stanovom, ker so se dosedaj skoro vse vlade s parlamentom vred pokazale ljudstvu sovražne. Umevno je toraj, da njegova stranka ne more podpirati vlade in da bo šla z opozicijo skozi drn m strn, toda le pod pogojem, da se ne zaide s parlamentarne poti in slovanskim bratom ne gode krivice. Ostro je nato prijemal poljski klub ter Mladočehe, da premalo store za zatirane brate Rusine, Slovence in Hrvate. Njegov govor bi bil na vse slovanske zastopnike napravil najboljši vtis, ko ne bi bil vpletal v svoj govor tudi drugih' posebno osebnih stvarij.
Anglija in Francija. Omenjali smo že, da so razmere mej tema dvema državama čedalje bolj napete in to največ radi neznatne pokrajine Fašode v središču Afrike, na katero prežita obe državi. Fašodo smatrajo Angleži za del Egipta in kot taka, pravijo, je z Egiptom vred pod njihovim varstvom. Nasprotno pa trdijo Francozje, da je Fašoda terra nullius, zapuščena pokrajina, katere se lahko polasti vsaka vlast. Vsled tega je poslala francoska vlada tjekaj kapitana Marchanda s 120 Senegalci, da vzame to zemljo v posest. To postopanje Francije pa nikakor ne ugaja Angležem in z vso odločnostjo hočejo varovati naravna vrata iz severa na jug Afrike ob gorenji nilski dolini. Angleška vlada je to svoje stališče označila že v nedavno izišli višnjevi knjigi, minulo sredo na volilskem shodu v Northsfieldu pa državni kancler Hicks-Beach. V svojem govoru je ta mož stavil naravnost ultimatum Franciji. Rekel je mej drugim: Ministri kraljice Viktorije vedo, kaj je njihova dolžnost; velika nesreča bi bila sicer, ko bi Anglija morala pričeti vojsko, toda preti nam sicer še večje zlo, nego vojska. — Te besede in pa tajne priprave francoske vlade na severnem obrežju Francije, vse to kaže, da se nekaj resnega pripravlja, da je storila Francija korak, katerega smatrajo sosedni Angleži za casus belli in ga hočejo takoj porabiti. Angliji se mudi še vsled tega, ker francoska zaveznica na vzhodu še ni tako pripravljena na vsak slučaj, da bi vzela Angležem ves pogum. Sicer pa je še vedno mogoče, da se reši to kočljivo vprašanje mirnim potom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra. (»Slov. Narod« in »Agramer Zeituug«.) Že
čestokrat smo morali omenjati, da »Narod« vsako domačo politično akcijo presoja s svojega orne-jeno-strankarskega stališča. Isto je storil tudi glede govorov članov katoliško-narodne stranke na Su-šaku. Namestu, da bi bil izjave presojal z obče slovenskega stališča, podtikal je »Narod« zastopnikom naše stranke na Sušaku, da jo bil njih nastop le strankarsko-taktičen nastop, s katerim so hoteli naši zastopniki pridobiti hrvatsko stranko prava za naše klerikalne namene. Kedo je tega bolj vesel nego Magjaroni in njih židovsko-magja-ronsko glasilo »Agramer Zeitung«, ki se boji vsake tudi najmanje skupne akcije Slovencev in Hrvatov? — Zato se pa »Agramer Zeitung« z veseljem pridruži v štev. 240. »Narodovemu« članku ter sklepa, da na tem nastopu ni nič resnega, ter da o kakem skupnem postopanju Hrvatov in Slovencev ni nobenega govora. — Mi ne bomo odbijali ne napadov »Naroda«, ne »Agramer Ztg.«, ker jo za nas stališče popolno jasno, in ga bo pisava židovsko-mažaronskega lista le utrdila. »Narod« pa ima zopet priliko spoznati, kako se ne sme pisati, ako hočemo, da skupen naš nasprotnik iz te pisave ne bo za-se koval kapitala.
(Osebua vest.) G. Jan. P i b e r, župnik v Brusnicah, je prezentiran za župnijo Bohinjska Bistrica.
(Iz Plauiue) 20. oktobra. Včeraj smo imeli tu presvetlega knezoškofa dr. Jegliča. Pripeljal se je popoludne s poštnim vlakom obiskat svetlega kneza \Vindischgraetza in njegovo rodbino v gradu Haasberg. Na Uncu je doli stopil in pozdravil gosp. župnika zlatomašnika Klemenca, ki se je bil minoli teden vsled padca po stopnjicah nekoliko — toda hvala Bogu brez zlih posledic — poškodoval. — V Planini je najpreje obiskal knežjo rodbino, potem pogledal farno cerkev, ki je letos na novo prebeljena in s slikarijami okrašena. Zvečer je vodil v grajski kapelici rožno-venško pobožnost ob azistenci preč. gosp. dekana iz Cerknice in domačega župnika, na koncu podelil je blagoslov. — Po končani pobožnosti smo ogledovali fotografijo sv. tančice Zveličarjeve, ki jo je prinesla princezinja Aleksandrina iz Turina, kjer je bila dragocena, zdaj že kmalu 2000 let stara relikvija letos v očitno počeščenje izpostavljena. Dne 25. majnika t. 1. se je v metropolitni cerkvi turinski redka svečanost pričela in trajala do 2. jun. V teh dneh je prišlo okrog 800 tisoč ro marjev iz Piemonta, Italije, Francije in Švice gledat in počastit sv. sindono, v katero je bilo Odreše-nikovo mrtvo truplo zavito in v grob položeno. Božja roka je iz usmiljenja do nas v tem prtu zapustila pravi obris Jezusovega trupla. Velikost Zveličarjeva, natančno zmerjena na prtu, znaša 1 m 78 cm. Kraljeva hiša savojska in mesto Turin uživata srečo, da hranita la imenitni zaklad, ki nam ga je Bog zapustil in na čudovit način ohranil do sedanjih časov kot krvavo trofejo človeškega odrešenja. Na fotografiji je paznemu gledalcu jasno razviden obris Zveličarjeve glave, rok in nog in madežev krvi. Po večerji se je Premi-lostni odpeljal na Rakek in s poštnim viakom nazaj v svojo stolico. V gradu biva nekaj dnij princ Viljem Radzivvill iz Petrograda, potem grof Ed-mond Robilant iz Italije.
(Povodenj v Planini.) Silni nalivi zadnjih dni so naplali toliko vode v planinsko dolino, da je podobna ogromnemu jezeru. Voda je v ponedeljek zjutraj pridrla s toliko naglostjo in divjostjo z višin, da je vse poti razorala ter blato, pesek in kamenje odnesla v dolino. V mnogih hišah so imeli vodo do kolen in višje, splavale so postelje, sodje, krompir in druge stvari. V jedni hiši v »Zgorenjem koncu« so ljudje zbežali pod streho, tako naglo je voda zalila spodnje prostoie. Tudi po njivah je deroča voda mnogo škode napravila, izruvala repo in jo valila seboj, ozimna žita razkopala in prst odnesla. Posestniki nižje ležečih njiv so morali kar v vodi prstnino puliti in v čolnih domov voziti, da jim ne bi pod vodo se-gnila. Hidrometer kaže 230 cm. nad normalnim tekom.—Ako se ne bodo Putickova vodoodpeljavna dela nadaljevala in struga Unca iztrebila, bomo vedno trpeli škodo od povodnji.
(Občinski svet ljubljanski) ima v torek popoludne ob peti uri drugo izredno sejo v tem
mesecu, na katere dnevnem redu so nerešene točke iz zadnje seje ter poročila o določilu pristojbin za vsprejem v obč. zvezo in za podelitev meščanstva in o tozadevnih prošnjah ter o pogodbi mej plinarno in mestno občino.
(Tatovi) v ljubljanski okolici so postali jako predrzni. V kratkem času so vlomili v Rudniku na Ježici v treh hišah, v Šiški, v Tomačevem in v Stožicah. Način tatvine je povsod enak. Žan-darmarija jim menda ne moro do živega.
(Iz Ljutomera) 20. oktobra. Danes so odposlali podpisani narodnjaki sledeči brzojav na dr. Stransky-ja: Ljutomerski Slovenci Vam izrekajo toplo zahvalo na izbornem govoru in na krepkej hranitvi pravic slovenskega naroda. — Dr. Rosina, dr. Mihalič, Kokrčan, Kukovec Karba Misija, Brglez. Weiksl, Skuhala, Babnik, Sršen,' Vaupotič, Schneider.
(Povodeuj.) Z Reke. dne 19. oktobra. Na Reki je velika povodenj. Zdaj se že kaže grozna škoda in razdejanje Okolu desetih v jutro bili so oblaki grozni, strašni blisk in grom, začelo je grozno liti in okolu poldne narasla je Rečina za dva metra in začela svoje razdevajoče delo. Več ko 100 000 gld. škode napravila je v papirnici, podrla je most — in še drugi je v nevarnosti — vdrla je v tovarno, ljudje so bežali, kakor so mogli. Mline je vse strašno poplavila in prizadela velikansko škodo. Vdrla je v hiše, tako, da so komaj ljudi reševali, vendar, kolikor se do zdaj vd, zadušila je eno žensko v mestu blizu Rečiue. Poginilo je več konj in druzega blaga. Drvila je voda cele sode in razno stvari. Plula je čez most pri papirnici, v nevarnosti je bil čvrst železni most z Reke na Sušak zaradi lesa, ki se je tam zajezil. Ulica od mostu v mesto bila je skoro do pasu pod vodo, katera je vdrla v prodajalnice. Do pol Corsa vdrla je voda v prodajalnice. Iz samostana benediktink morali so prenašati gojenke na vozeh in kakorsibodi. Po dolnjem mestu stala je več ali manj voda. V tobačni tovarni, nasproti železnični postaji, je čez milijon goldinarjev škode, čez 15.000 gld. tudi v vojaškem skladišču. Vas Grahovo v zgorenji strugi Rečine je v nevarnosti
Še celo v tovarni za torpede je bila voda. _
Leta 1852 bila je slična povodenj, ali zdi se, da je letošnja veča. Iz podrobnosti, ki jih novine prinašajo, vidi se, koliko življenj je bilo v nevarnosti, in da se morajo zahvaliti le Bogu in pogumnim pomagalcem za rešitev. Voda je sicer vpadla, vendar je še velika.
(Iz Ajdovca), 20. okt.: Dne 17. t. m. bil je na večer grozen vihar, ki je trgal strehe in podiral kozolce. — V sredo 19. t. m. je bil vihar zopet celo noč in lilo je, kakor bi iz škafa izlival, gromelo, bliskalo se je in treskalo ; proti jutru okrog su na 5. uro se je vsula gosta toča ter tolkla z vso močjo ob okna. Padala je kake 3—5 minut in tla kar pobelila, da si jo še popoldne in proti večeru na senčnatih krajih lahko videl. Redek gost o tem času, vendar moramo biti hvaležni ljubemu Bogu, da smo spravili že grozdje, ker bi bil drugače vničen ves letošnji pridelek.
(Nove zvonove) posvetil bo v nedeljo 30. t. m. mil. lavantinski knezoškof za novo, krasno izdelano cerkev v Čadramu. Vsi zvonovi tehtajo 00 met. stotov.
(Grozen vihar z nalivom) obiskal je v noči 17. t. m. Zdole pri Kozjem. Veter je bil tako močan, da je lomil veje ter odkrival strehe. Mej gromom in bliskom je lilo kakor iz škafa. Najstareji ljudje ne pomnijo takega viharja.
(Lokomotiva ga je strla.) Jernej Loitsch, doma iz Šentvida na Koroškem, je prišel v Št. Lambertu med lokomotivo in med razkladišče za oglje. Prenesli so ga v bolnišnico v Judenburg, kjer je takoj umrl.
(Duhovniške pokojnine.) Dogajalo se je zadnji čas čestokrat, da so se delale onemoglim duhovnikom, prosečim pokojnine, neopravičene ovire. Posameznih tacih slučajev ne bi vpoštevali, marveč pripisovali bi jih na račun tega ali onega okr. zdravnika, ki je v prvi vrsti merodajen, oziroma druzih posebnih okoliščin. A ker so se ponavljali slučaji nekako sistematično, se nam je morala zdeti stvar sumljiva. Zato je skoro verjetno, kar se čuje, da je visoka c. kr. deželna vlada dala okrajnim zdravnikom navodilo, da strožje postopajo izdajajoč zdravniška spričevala. Če je to res, potem se osmelimo trditi, da tako ravnanje deželne vlade ni opravičeno. Dočim uradnik, četudi duševno na-
pet. vendar-Ie sedi v pisarni, kjer zamore shajati tudi z rahlejšim zdravjem, mora biti duhoven vsak čas pripravljen tudi na naporno fizično delo bo-d.si v spovednici, na prižnici ali v šoli, ali pri obhajilih v burji in zametih, v dolinah in strminah. Posebno, če je duhoven sam, ni vprašanja, ali moreš ali ne moreš - moraš! Kje naj išče namestnika ? Zato ni čuda, da se pogosto duhovni po kratki dušno pastirski službi — uničijo, ker vstrajajo na svojem mestu do zadnjega v svesti si svoje odgovornosti. Da pa bolehav duhovnik r e d n o in za trajno vseh duhovskih opravil vršiti ne more. to more vsak trezen mislec priznati. A vkljub temu je gotovo slehernemu duhovnu pokoj najboli odijozna stvar, katere se izogiba, dokler mogoče. Zato najdemo starčke pri 80, celo 90 letih še zmeraj v aktivni službi. Kaj naj ga vleče v pokoj ? Mar briljantna pokojnina 225, 275 ali 300 gl.. kolikor dobiva kapelan, in če je služil tudi 40 let ? Ali mar kaka nagrada za stroške selitve, kakor jo dobivajo gospodje uradniki ? Zadnji »Catalogus eleri« ljubljanske školije izkaže 43 duhovnikov umirovljencev, med njimi mnogo samo začasnih, in 1« njih pomaga še kaj malega na ekspoziturah ali kapelanijah ter prihrani tako škofiji nekaj duhovniških moči, vladi pa nekaj sto-takov, katere bi sicer morala izplačati kapelanom na kongrui. - Recimo, da se izplača pokojnine kranjskim duhovnikom 15.000 gl., in več se je gotovo ne. Nasproti tem umirovljencem pa deluje v pastirstvu 43 duhovnikov, ki so n a d 4 0 let v službi in katerim, kakor je vsaj običajno po drugih službah, gotovo pristaje pokojnina, ki bi znašala okoli 20,000 gl. Teh d v a j s c t t i s o č a-kov ti gospodje vsako leto podarijo državi. Potem takem si lahko vsakdo izračuni, da je po odbitih izplačilih glede duhovniške pokojnine vlada še zmeraj za 5000 gl. na dobičku. - Toliko smo hoteli pojasniti, da uvidimo, koliko stane vlado »titulus mensae«, in ob enem pokažemo prizadetim krogom, da je njihovo postopanje skrajno ne-kulantno, če delajo ovire duhovnikom, ki se hočejo v slučajni sili nasloniti na itak skromno po-kojnino.
(Od istrsko kranjske meje.) V sredo 19. t. m. je zjutraj od 6. do 10. ure tukaj močno grmelo, treskalo, bliskalo ; deževalo je tako, da je voda Reka, katera le uro od tu izvira, prestopila strugo, poplavila travnike in njive. Hudourniki, ki pridrvijo s hribov, so napolnili na široko z vodo ozko dolino in po polju tukajšnih ubogih kočarjev, ker radi pičlih pridelkov malih njivic jih ne smemo kmetovalcem prištevati, silno škode storili. V vasi Zabiče, pičle četrt ure od kranjske meje, je voda vdrla v hiše, vtonila je telica, več ovac, par prešičev, mnogo kokoši, v hiši št. 39 so bolnico prenesli v drugo hišo, domači so zlezli pod streho, ljudje misle, da so se potopili, so jih z vrha strehe klicali, ker voda je segla do slamnate strehe. Živino so s smrtno nevarnostjo sosedi rešili, ker so razbili vrata, presekali vezi in do prsi bredli po vodi, da so speljali živinčad. Velikih hlodov, katere dopeljujejo z gore Snežnik, je polno po vasi, plavair so po vasi Zabiski, da je bilo groza gledati, v kaki nevarnosti in strahu je bilo ondotno ljudstvo. Po letu silna burja, v jeseni do 25. sept. taka suša, da so potoki se posušili, zdaj moča, voda, kateri je bila le ona pred 26 leti podobna, to je prehudo.
(Za male obrtnike.) Državno vojno ministerstvo si namerava nabaviti več oblačilnih in oprav-nih predmetov iz usnja potom malega obrta. Dobava obsega čevlje, jermena, tornistre, torbe, sedala za sedla, pasove i. t. d. Postavno kolekovane (kolek za 50 kr.) ponudbe je vložiti najkasneje do 8. decembra 1898, 12. ure dopoludne. Zlasti pa je pripomniti, da se morejo oni mali obrtniki, ki se dobave ne udeleže samostojno, ampak zadružno, udeležiti te dobave le s posredovanjem dotične postavno obstoječe zadruge. Vse podrobnosti pove razglas, ki se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Vstanovi.) Za dijake tukajšnje višje realke sta do J 5. novembra razpisani dve ustanovi po 50 gld. Oddaja jih ravnateljstvo kranjske hranilnice revnim dijakom s Kranjskega.
(Učitelji v Dalmaciji iu Istri) se obrnejo s prošnjo do Nj. Veličanstva za povišanje plače.
(Mestna župnijska cerkev v Gradcu) je prenovljena. Stolp je sedaj do konca križa visok 00 S6 m. Posebno lep je portal.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. oktobra. Odposlans t v o s 1 o v a 11 s k o krščansko-narodne zveze gre na povabilo jutri k grofu T h u n u, da se ž nji in dogovarja o z a h t e v a h Slovencev, Hrvatov i 11 E u s i n o v. V odposlanstvu so zastopane vse tri narodnosti.
Dunaj, 21. oktobra. Cesar se je povrnil danes zjutraj iz Budimpešte ter se podal v dvorno palačo.
Dunaj, 21. oktobra. V nagodbeneni odseku sta govorila danes dopoludne Schvregel in Lorber; razprava se popoludne nadaljuje.
Dunaj. 21. oktobra. Odkar so levičarji zvedeli, da bo vlada pritrdila raznim spremembam glede nagodbe, katere bo stavila desnica, izjalovil se jim je načrt, po katerem so hoteli, da čim preje pride nagodba pred zbornico, kjer bo vlado njena lastna desni-ška večina pokopala, ker bi bilo mnogo poslancev na desnici glasovalo proti nagodbi, ako bi vlada ne pritrdila nobeni spremembi. Zato so se levičarji zopet vrnili k obstrukciji ne s palicami, pač pa s pljuči. Ako bodo drugi levičarji posnemali dr. Mengerja, ki je cel dan porabil za svoj govor v nagodbeneni odseku, tedaj odsek in pododseki najmanj pol leta ne doženejo svojega dela.
Dunaj, 21. oktobra. Državno sodišče je ovrglo pritožbo mesta Usti na Češkem, kjer se je napravil bojkot proti Čehom, rekoč da je to kaznjivo po § 302.
Dunaj, 21. oktobra. Italijanski poslanik grof Nigra je nastopil sinoči večtedenski dopust in se podal v Italijo.
Dunaj, 21. oktobra. Povodom prihoda ruskega zunanjega ministra Aluravjeva na Dunaj povrne se iz Galicije avstro - ogerski zunanji minister grof Goluhovski.
Dunaj, 21. oktobra. Ruski zunanji minister grof Muravjev je dospel danes popoludne iz Petrograda in ostane tu več dnij. Cesar ga vsprejme v posebni avdijeiud.
Praga, 21. oktobra. Včeraj se je vršila dopolnilna volitev mesto umrlega poslanca Vašaty-ja. Potrebna je bila ožja volitev mej kandidatom agrarcev Ratayem in onim češke
radikalne narodne stranke Klecando. Pri ožji volitvi je dobil Ratay 22S, nasprotnik pa 175 glasov.
Dunaj, 21. oktobra. Služajki v bolnici, ki je nalezla kugo od umrlega Barischa, je vedno huje in ob 1. uri se je govorilo, da umira/Na isti bolezni je zbolel tudi profesor dr. M iiller, ki strežajko zdravi. Stvar je vedno bolj suninjiva in nevarna.
Dunaj, 21. oktobra. Danes dopoludne odvedli so tudi drugo strežnico za kugo umrlega sluge na dunajski splošni bolnici Bari-scha v posebno sobo, pri nobeni pa dosedaj še niso zasledili simptomov nalezljive bolezni.
Zader, 21. oktobra. V Sinju in Vrh-polju se je pojavil minulo noč precej močan potresni sunek, ki je provzročil precej škode.
Budimpešta, 21. oktobra. Ogerska vlada je pritrdila, da se za sedaj sklene začasna nagodba.
Pariz, 21. oktobra. Mestni zastop v posebni resoluciji svari Brissonovo vlado pred vojsko z Angleži in izraža nado, da se pre-porna zadeva poravna mirnim potom.
Pariz, 21. oktobra. Ministerski predsednik Brisson odstopi takoj, ko se snide zbornica in izreče svoje mnenje o notranji politiki. Nasledoval mu bo Bourgeois.
Pariz, 21. oktobra. V ministerskem svetu je prebral zunanji minister brzojavko poslanika v Pekingu, ki naznanja, da so Kitajci v Paklungu umorili francoskega misijonarja in več kristijanov ter jih sožgali. Poslanik je storil pri vladi potrebne korake.
Pariz, 21. oktobra. Razprava o dopustitvi revizije Dreyfusove pravde se vrši 27. t. m. in bo trajala le jeden dan.
Kaneja, 21. oktobra. Takoj po odhodu turških vojakov prevzetno vodstvo uprave evropski admirali. Vojno sodišče v Kandiji je obsodilo k smrti zopet 28 zločincev.
London, 21. oktobra. Esterhazyu je vložil tožbo proti listu „0bserver", ker mu je očital, da je on pisal znano pismo, vsled katerega je bil Dreyfus obsojen.
Peking, 20. oktobra. Posredovanjem angleškega poslanika je obiskal cesarja neki francoski zdravnik. Cesarja je našel v družbi
cesarice in raznih mandarinov pri najboljši volji, le slaboten je ter potrebuje stalno postrežbe. Neposredne nevarnosti ni nobene.
tTiiiri£ »*»:
19.	oktobra. Julijana Urh, kurilčeva hči, 8 mesecev, Vodmat 103, črevesni katar.
20.	oktobra. Neža Zabukovec, delavčeva hči, 9 mesecev, Dolenjska cesta 13, meningitis bacilaris.
V bolnišnici:
16.	oktobra. Marija Verhovec, dninarica, 59 let, plučnica. — Ivan Furlan, delavec, 66 let, dementia senilis atrolia cerebri.
17.	oktobra. Marija Rustija, prejemnikova hči, 2 leti, plučnica.
18.	oktobra. F rane Miklič, delavec, 24 let, krvavenje pluč. — Ivan Zaviršek, pekovski vajenec, 18 let, legar.
19.	oktobra. Matevž Prelovšek, mizarski vajenec, 19 let, peritonitis perlorativa.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
a =j	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celaiju	Vetrovi	Nebo	1 š i 1« tS 1»
20	9 zvečer	730 7	12-3	šE iu«	Poblačno	
21	7 zjutraj 2. popol.	735 1 735 2	91 14-5	sr. svzh. sl. jug	pol oblačno del. oblač.	5-2
Srednja včerajšnja temperatura 14 3°, za 3-7° nad normalom.
Kdor V hoče piti <lot>er konjak
kupi naj
Cognac St. Julien
pri tvrdki	713 3—3
Kham & Murnik.
Sprejme se takoj krepak deček poštene družine kot	739 2—2
ali pa žo izurjen mlad
k €i> mmm i
v prodajalnico kolonijalnega blaga. — Kdor želi v službo vstopiti, naj se obrne do gosp. Ivana Defranceschi, trgovca v Sturijah pri Ajdovščini.
&ričar s cflZejač, JEjuBljana, Prešernove ulice 9
n so jata si uljudno naznaniti, da so došle novosti za jesensko in zimsko sezono v veliki izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, vrhnih sukenj, zimskih sukenj, nepremoČnili havelokov, sploh vseh narejenih oblačilnih predmetov.
Največja izberapraviRparišRiR in SerolinsRiR damsRiR modelov:
jopic, plaščkov in plaščev, jopic in plaščev za dekleta v poljubni velikosti in najmodernejših barvah.
IC cJtustrovani cen i/i zastonj in franfio.	722 6_3
I > ix 11 a j 8 k a 1> o r
a<»
Dne 21. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4r70> 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. — kr.
100 119 101
119 97
913 351
120 58 11
9
43 5
70
90	»
30	»
85	»
95	» --»
40	»
40	» 87",.
77	.
54	.
75	»
67	»
Dne 2 0. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	165	gld.	-	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	158	»	50	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	40	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	—	>
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	131	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	—	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4° „ kranjsko deželno posojilo.....98	»	50	>
Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/0	98	»	20	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	>
» > južne železnice 3"/'„ .	179	»	40	>
> > južne železnice 5°/0 .	126	>	70	>
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 40 kr
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 > 40
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečko, 40 gld......
St. Genois srečke, 40 gld.....
\Valdsteinove s reške, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska stavbinska družba
Montanska družba avstr. plan.....177 » 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 » — Papirnih rubljev 100 ........ 127 . 37
. 25	>	-
. 82	>	—
	»	20
	>	—
. 22	>	50
. 154	>	50
r. 3440	>	—
. 413	>	—
	>	—
. 107	>	50
??
MERCUR"
XXXVII. letni k.
1. oktobrom se priene jiovo celoletno naročeTanje!
4vt('llti(V|lia oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-ill Itlllll ll*» a|..ih nf„b-i™ izkaz vseh izžrebanih državnih
skih efektov, in zasebnih obligacij.
obsega
RrP7nl9rtlft darilo »Flnanzielles Jahrbuoh", ki DICtjJldUlU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in i-n administraciji . Merour". Dunaj. I. Wollzotle 10.
2 gl. 60 kr.
celoletna naročnina.