52 L. P.: Jezikoslovne črtice. sem svojo sodbo o prvih dveh zvezkih kar na kratko s številkami izrazil sam6 zategadelj, da nam ta razgovor preveč ne narase. Ako bi mi ali g. izdajatelj ali katerikoli njega zagovornik očital lahkomiselno strogost, pripravljen sem, vsakega berila in vsake pesmi odklonitev podpreti z vzroki, katere sem si vestno zabeležil; objavim jih ondaj z dovoljenjem cenjenega uredništva. Ali razven v tem skrajnjem slučaji nečem zlorabljati potrpežljivosti blagovoljnih čitateljev. Da pa že med tem podprem svojo ostro sodbo z nekolikimi vzgledi, naj navedem dve, tri pesmi, ki se med drugimi ponujajo naši mladini kot pesmi s plemenito vsebino v plemeniti obliki. (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. Jezikoslovne črtice. I. O čit in o citati. V lanskem »Zvonu* sem mimogrede" opomnil, da glagola očitati ne zmatram za izimensko tvorbo, izvšdeno iz pridevnika očit, češ, da bi v tem slučaji moral biti glagol prikrojen po četrti vrsti, zakaj četrte vrste tran-sitivni glagoli pomenijo, kakor uči Miklosich (Vgl. Gr. II. 435), zu dem machen, mit dem versehen, was das Thema aussagt. — Bel: beliti (belo delati), črn: počrniti (črno narediti), čist: čistiti, svet: posvetiti, sit: nasititi, gost: zgostiti (verdichten), prost: oprostiti (liberare), plah: oplašiti (ver-scheuchen), slep: oslepiti (blenden), zlat: pozlatiti (vergolden) i. t. d. — Očito narediti kaj (aliquid manifestum reddere) reklo bi se torej le poočltiti. Tega pravila se držeč, torej tudi naši srednješolski disciplinarni zakoni nemške besede: »die Griinde der AusschlieCung werden im Abgangszeug-nisse ersichtlich yemacht% Slovenijo tako-le: »Vzroki izključitve se poočltijo v odhodnem izpričevala« Seveda je ta pooČititl skovanka, toda drži se vsaj analogije. Narod res da ne pozna glagola očititi, a tudi očitati ne v takem pomenu, kakor so ga rabili Prešeren, Koseški in Vodnik (n. pr. izočitati-objaviti). — O tem tedaj, da se očitati ne izvajaj od očit, kakor se je doslej učilo (glej »Letop. Mat. Slov.*, 1892. pag. 24.), o tem menim, da nam ni treba dvojiti, če stvar le nekoliko preudarimo. Pridevnik in glagol si torej v tem slučaji nista oče in sin, ampak tak6 rekoč brata iz istega pokolenja. Kak<5 si to mislim, naj poskusim pokazati v nastopnih vrsticah. Najprej si oglejmo pridevnik očit. Slovnice naše ga izvajajo s sufiksom — it% iz oko\ oziroma oči, die Augen (Suman 235; Janežič-Sket 136). V L. P. : Jezikoslovne črtice. 53 tem se ravnajo po Miklosichi, ki (Vrgl. Gr. II. Einleitung XXI.) uči: »In nahem Zusammenhange mit dem Suffixe der partic. praet. pass. /s stehen die Adjectiva auf ath und ih>: bradata barbatus, oČith manifestus (oko-ith), \velche lateinischen Adjectiven wie barbatus, auritus entsprechen.« — Temu pa treba primeriti drugo mesto v isti knjigi (pag. 193), kjer Miklosich dalje uči: »Die mit dem Suffixe itb gebildeten Adjectiva bezeichnen den mit dem Gegenstande des Thema begabten. Es stimmt demnach itn mit dem Suffix ath in der Bedeutung im allgemeinen iiberein.« Ako tedaj sledimo označenemu pravilu ter izvajamo pridevnik očit s sufiksom it% iz samostalnika oko, dobiti moramo do cela drug pomen negoli: augenschein-lich, ofTenbar (manifestus). V tem slučaji bi bil očit (oculatus) znani mitolo-giški "Aoyoc, 7rav6~T7]?, o katerem pravi Ovid, da je bil stook (Met. I. 625; centum luminibvs cincttim caput Argus habebat). Očit bi bil torej veliko-<5ki velikan Polifem, o katerem veli isti pesnik, da je imel oko podobno velikanskemu ščitu (Met. XIII. 851 : unum est in media lumen mihi fronte, sed instar ingentis clipei). Očita bi se utegnila potem nazivati boginja Hera, kateri Homer daje pridevek ^ow~i? i. t. d. — Toda vse to je prazno gatanje. — In Miklosich menda zadnji čas sam ni več verjel na to razlago, sicer, mislim, da bi besede očit v etimologiškem slovarji (sub okos pag. 220) nikakor ne bil popolnoma prezrl. Z večjo pravico bi se dalo soditi, da ta pridevnik ni oč-it, (da »0« tedaj ne spada h korenu), ampak o-čit, (da je torej », weithin feldwarts fliehen. — In tako nam je poleg: počbt%, s%čbt% (numerus) umeven tudi očifa (manifestus); primeri tudi čislo iz čbt-tlo. — Početni in prvotni pomen tega pridevnika pa je utegnil biti: qui in aliquo numero habetur, 0-6loyo?, in Rechnung, in Betracht kommend; gravis L7UTi;xo;, geehrt, hervorragend, bedeutend, w i c h t i g. Takov pomen, zdi se mi, da še proseva iz Dalmatinovih besed, ki piše v predgovoru k Svetemu pismu: >}Ty imenitniši in o čit i špruhi ali bessede od Kristusa inu drugih artikulou naše karščanske vere so zVekšimi puhštabi postauleni.« Ti o č i t i špruhi se mi zdi, da so uprav: IsEst.; ~koyxozg, \6yta s7tCXsxtten pa je oslabel in preminil, oba prikaza sta v zvezi z naglaševanjem. — Kakor smo videli, da je očit s sufiksom % izveden iz korena čbt, a dalje s sufiksom bn% očiten, takč nam je iz ravno istega, korena izvajati tudi glagol očitati. Ta glagol je namreč imperfektivnik od nerabnega per-fektivnika * očisti, očtem (očisti, oč^ta),1) ki nam je pa ohranjen še v 3. vrsti: ošteti, oštejem (iz o-čbt-š-ti). Očitati (vonverfen, vorhalten, tadeln) se po svoji sestavi lepo ujema z analognim grškim izrazom h->,~vj.xv (t. j. s-pac^sTv), zakaj prosti citati je imav (colere.) — Primeri: očitar, S7aTtu.7rr»fo, der Tadler, očitek, l~vxi [i/flffi;, der Vorwurf. — Perfektivni glagol ošteti se gledč pomena tudi prav dobro ujema z očitali, sam6 konstrukcija jima je nenavadno različna, ker pravimo: očitati komu kaj, a ošteti koga zaradi česa, t. j. okarati ga (ausmachen, abkanzeln, jemandem Leviten lesen). — Fraze, kakor so: v oči metati (vreči), v oči vtikati i. t. d. se mi zde" bolj podobne slabim narodnim etimologijam nego pa oblika opočitati, o kateri se trdi, da je po napačni analogiji ponarejena po oponašati. Analogija med opočitati in oponašati se ne da tajiti, toda nepravilnega ni nič v nji, zakaj oba glagola sta se menda razvila popolnoma podobno: o-po-čit-a-tl in o po-naš-a-tl. — Ob-noviti in o-po-noviti (renovare) sta si pač tudi v jednakem razmerji, kakor o-čitati in opo-čitati. — Tako imamo dalje poleg ovreči tudi opovreči (widerlegen), poleg ovirati tudi opovlratl (hindern), in primeri ogovarjati (verleumden) in opogovoriti (accusare) i. t d. — Glagol opočitati pozna tudi naša poljanščina, a ta ima poleg opočitati tudi izpo-citati, in ta oblika se pač ne da razlagati kot ponarejek po napačni analogiji, ampak utemeljuje in podpira razlago tega glagola iz korena čbt, tedaj izpo-čit-a-ti, zakaj predponke izp nimamo. — Očitati ali opočitati (izpo-čitati) se pravi: komu kaj kot nedostatnost naštevati, češ, kaj in kako bi moralo drugače biti. N. pr. Brez dote se možiti, to ni nič; kadar se kaj '] Primeri: procvžsti, procv/tati; po-č?u-ti (početi, počnem\ poč/nati (incipere); na-pm-ti (napeti, napnem), nap/njati iii napenjati (iiiteiidere) [Mik. Gr. II 456.] M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. 55 zbesedita ali prideta navzkriž, pa ji lahko opočita, da mu ni nič prinesla k hiši. — Prej mi je ponujal in silil, dasi sem se branil; ko sem vzel, sedaj mi pa opočita. — Opočitane dobrote izgube" vso vrednost. — i. t. d. Da se sestave s po še dalje sestavljajo ali z o ali z iz, o tem imamo razven opocitati in izpocitati še dosti vzgledov; n. pr. o-po-roclti (testieren) in izpo-rociti, iz-po-takniti se (anstossen) in o-po-takniti se. Trubar Catech. pag. 193: »De tebe na rokah noffe de kej neopotaknefh fe s' Nogami na en Kamen* (tuk. E. W. 368.) Iz-po-čiti se (ausruhen) in o-po-citi se (ki- E. W. 116). To črtico pošljem med svet, naj jo li zadene priznanje ali ugovor, z namenom, da se med seboj poučimo, držeč se gesla, da resnice treba iskati, če jo hočemo najti. Več očij pa več vidi. L. P. K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. Dostigdvati, impf. k dostigniti, Svagel, Vranic, Res, bolje: dostizati. — dotekimtje, n. die Bertihrung. kajk. doteknutje: Lalangue med. 188 trebuh njegov na čisto malo doteknutje kruto jako boli. — dotlam, dotlem in dotlen adv. = dokler. dotmar, adv. i.) = dosti: dotmar su mi tvoje reči, dotmar mi je tvojega govorenja. Varaždin. 2.) = dotle, kajk. Mitter-pacher morv. 23 vu kojoj hižici dotmar doklam se kukci držiju, stanuvati nikak ne dobro; još 31 i 50. —¦ dovda, adv. = malo prej, kajk.: gda je bil tu ? Dovda. — dovedovati se česa = dovčdati se. Habd. ad. 224 ljuctvo se ne doveduvalo prokletoga Absalonovoga mišlenja. — dovesliti = dove-slati: Vranic rob. i"i9 doveslili su do krme, to jest do zadnjega kraja ladje, 2.192 predi nego bi nova plima počela se, k ladjotčrini doveslili su se. —¦ dovršdvati = dovrševati. Habd. mar. 211. — dovrsinje w. ¦=. 1.) dovršek, 2.) conclusio, ad 1.) Gašparoti 4'I2 8 jedno listor čudo jošče naj bude na po konec konca završenje. ad 2.) Matakovič nekje. — dovrsitelj m. = dovrševalec. Gašp. 2^593 — dozdvati herbeirufen impf. ad dozvati Mulih pos. 1582 vrage iz pekla i vse druge nesreče pozavaju i dozavaju. — i dozivati. — dozlvanje n. das Herbeirufen. Matakovič 2^235 potrebna je marlivost vu izpitavanju i na pamet dozivanju grehov. — diazdati se = dozdevati se, slutiti: on se d6zda, da bu bit. Varaždin. — dozrejati — zrejem pf. = dozoreti: Habd. ad. 366 dozrejalo je grozdje. — dozrejdvati impf. ad. dozrejati. Habd. ad. 231 magaši vojsku vsako skoro lčto z žerjavi imaju, gda žitek dozrejava. — dozreleti. Habd. ad. 423 i takvi ljudi svoju jesen imaju, v ke dozreleju. Mulih pos. 867 to je on sad, ki nigdar 37o L. P.: Jezikoslovne črtice. Jezikoslovne črtice. II. Možat ali moški? Možatost, ti nedolžna preganjanka, ki te nihče ne vzame v obrambo in varstvo, dovoli, da poskusim — dasi nespreten in malo srečen zagovornik — braniti tvoje pravice in te varovati nasilstva, saj poskus bra-nitve ni nemožat in ne menj časten od napada. Seveda nama ni do tega, da bi obveljala ravno najina, zaradi tega se torej ne lotiva ugovarjanja, ampak zgolj iz resnicoljubja. Pravicoljubnemu človeku namreč mora hudo deti videčemu, da ti jezični sodniki odrekajo tvoje sedaj veljavne pravice in ti namesto njih vsiljujejo že zastarelo veljavo, o kateri gotovo sama priznaš, da je nimaš več. Pa je že taka na svetu, da ljudje v svoji oblast-nosti radi utrgujejo in kratijo pristojne pravice, a potlej v odškodbo kali vsiljujejo navidezne dobrote in nepristojne sposobnosti. — Toda k stvari! V oceni druge Sketove čitanke (»Ljublj. Zvon« XI., 314.) čitam: »Oblika možat (104. 13 in no. 58) ne pomeni mannlich, ampak reich an Mami, kakor se je to že pogostoma poudarjalo.* Poudarjalo res da se je, in to večkrat, toda vselej napačno in krivično. Da je trditev odločna, zato ni še resnična. Ker sem pa omenjeno čitanko ob natiskavanji posameznih p61 tudi nekaj pregledaval in sem torej nekamo sokriv pri slovniških nedostatkih te knjige, čutim se pozvanega, da se oglasim kot ex offo zagovornik preklicane možatosti. Kakor znano, pisalo se je proti besedi možat v »Ljubljanskem Zvonu« (IX., 759 ) ter v »Dom in Svetu* (III., 188.), a zanimljivo je vender vedeti, kdo je bil pravi oče te obtožbe. To pa menda ni bil nihče drugi, nego pokojni pisatelj in slovničar slovenski, Levstik, ki je pri neki priliki v svoji slovničarski gorečnosti očital Jurčiču, da nam je on to besedo »zapljunil* v slovensko slovstvo. To očitanje je bilo seveda prenagljeno in krivično, zakaj beseda je vzrasla med narodom ter v običnem pomenu še danes živi med njim, in naše preprosto ljudstvo v svoji nepo-pačeni govorici pogostoma (in to tudi po Dolenjskem) rabi rečenice: možato govoriti, t. j. resno in odločno govoriti, možato, t. j. neustrašeno se postaviti i. t. d. Da je torej Jurčič to besedo vzel od naroda, o tem nikakor ni dvojiti, kakor se mi sploh zdi popolnoma verjetno, kar (II. 184 izbr. sp.) poudarja sam o sebi, da je rad zahajal med starikave, koreni-časte in nepopačene Slovence, da bi se med njimi in iz njih navzel pravega narodnega jezika in značaja. Sicer pa je bila ta beseda že pred Jurčičem zabeležena v slovstvu. Nahajamo jo v rokopisnem slovarji Krškem »Dictionarium latino-carniolicum« pod besedo masculus, od koder jo je v svojo slovnico vzprejel Miklosich — in nahajamo jo tudi v Murkovem slo- L. P.: Jezikoslovne črtice. 371 varji (pag. 198): moshat, adj. mannhaft in moshatoft f. die Mannhaftigkeit. — S tem bi bila po našem mnenji veljavnost besede možat dovolj podprta. Toda naši slovničarji se za take razloge niso dosti zmenili, ampak širili so brezpreudarno tisti Levstikov L-0; Tcrsposv, češ, možata je tista žena, ki ima moža, kakor ženat znači moža, ki ima ženo, kakor je tudi gorat kraj, ki ima gore, in uhat človek, ki ima velika ušesa i. t, d. — Opirali so se pri tem na staroslovenščino, ki ima zabeleženo M^atara U7txvopo; viro subdita, t. j. unter des Mannes Gewalt, verheiratet — sklicevali so se na ruščino in srbščino. O, kako daleč hodimo časih pri nas po slovanščino, da bi v slovenščini utrdili kaj neslovenskega! — Večkrat je bilo namreč že povedano, da % stara slovenščina le imej svoje pravice, naši zato ne jemljimo njenih*, v stari slovenščini je torej pridevnik možat morda res imel navedeni pomen, v novi ga nima in ga nima. Kaj bi rekli tistemu, kdor bi v novi slovenščini hotel odsloviti n pr. besede: smola, postelja, veja, majhen i. t. d. ter bi namesto njih priporočal: pekel, oder, kita, hud i. t. d.? In vender je menda malo drugačno ravnanje tistega, ki za udomačene izraze : neoženjen, neomožena, samski, samec, samica i. t. d. priporoča posiljeno ustrojenko nezenat (ledig) Kajpada, do samostalnika nezenatec (Hagestolz) bi bil le še majhen korak. — In če potlej ta slovničar še nadalje modruje, da je v slovenščini smešno, ako kdo pravi, da je govoril možato besedo — češ, to je: ein verheiratetes Wort — tedaj se nam taka sodba, ki hoče biti zasmešljiva, mora zdeti le sama smešna, kakor je tudi smešno, če v »Sve-tinovi hčeri* (»Slov. Talije(< 56. zvez.) na 32. strani še nezenati Dragan na 62. strani pozabi svoje nenaravne in prisiljene neženatosti ter naravno in vsakdanje povč, da ni bil nikoli oženjen; — seveda ko bi bil ostal zvest in dosleden svoji ulogi, dejal bi bržkone, da ni bil nikoli ženat, ali da je bil vsekdar neženat. — Nenaravna prisiljenost lahko pozabi svojo nalogo, prirojenost se ne izpozabi. Dragi pisatelji in slovničarji slovenski, treznega preudarka nam treba, kam pridemo z nerazsodnim novotarjenjem in z neprilično gorečnostjo ! Ce to vzprejmemo, kaj ne, to morda ne bode dolgo, da začne kdo učiti, češ: gospod, ki ima psa, je psat, a mož z mačico je mačati mož, in gospodar, ki ima v hlevu mnogo glav živine, je živinat. Utegne se potem zgoditi, da začno naši pripovedovalci (novarum rerum cupidi) vse vprek govoriti o sinatih očetih in hčeratih materah in snubatih lepoticah. Ce kdo vse to umeje ali ne, o tem kajpada ne bode dosti vprašanja. — No pa, vsaj imamo slovnike, tedaj pa zapišemo te klasiške iznajdbe v slovnike, in kdor je tak6 izneslovenel, da ne čuti več moči in cene sufiksa »at<(, poglej za vsak slučaj v slovnik, da si poživi obnemoglo jezikovno zavest. —¦ 24* 372 L. P.: Jezikoslovne črtice. Recimo torej, da je pridevnik »možat^ imel v stari slovenščini pomen »maritatits* (dasi človeku po sili misel uhaja na Habdeličev »ženjat* za ženat uxorabilis, češ, da bi tudi »možat* utegnil biti sam6 = zžmužen, heirats-fahig — tedaj bi Horacijeva Lalage (Od. II. 5) še ne bila niti ženata niti možata, 6na Prešernovega jezičnega dohtarja (43) morda tudi ne!) —¦ recimo, da je možat pomenilo nekdaj »verheiratet*, toda mi nismo več stari Slovenci, ampak smo Slovenci devetnajstega stoletja, in sedaj se vse vprek med slovenskim narodom govori in piše možat, in moški promiscue z jednakim pomenom, kakor v nemščini »mannhaft« in >)mannlich<<. To je istina, na katero se treba najprej ozirati, potem šele vprašajmo (če nam je do tega) tudi staro slovenščino, kaj pravi ona. Ce pa potem v sLex. palaeoslov. * najdemo MJKacaTa UTravopo?, zaradi tega še ni nemogoče, da bi bila beseda poleg navedenega pomena tudi že tedaj imela še drugega, kakor mi tudi slučaj, da Trubar in Dalmatin z drugimi protestantskimi pisatelji vred pišeta moški in ne možat, nikakor ne dokazuje, da ta beseda v njih dobi še ni bila spočeta s svojim sedanjim pomenom. — (S tem pa še ne trdim, da je bila). Nikdar namreč še ni noben pisatelj zapisal vseh besed svoje dobe. — Sedaj pa si oglejmo nekoliko natančneje slovniški temelj, na katerega menda naslanjajo nasprotniki svojo neusmiljeno obsodbo možatosti. Kakov je pomen priponke att — Da ni dovolj za sufiks at samo to, da kdo kaj ima (pomni klasiško definicijo: možata je žena, ki ima moža!!), o tem pač menim, da nihče več ne dvoji. Sicer bi bil, kdor ni odkrit, klobukat ali kapat, in naš Vodnik (da je bil v slovenščini izurjen bolj po modernem ukusu) bi bil moral imenovati diskalceata Marka Pohlina nečevljatca, kaj ne ? Nosati in uhati bi bili potem vsi, ker vsi imamo nos in ušesa. — Samo golo »imetje* sufiksa at ne provzročuje in ne opravičuje. Pojdimo dalje. Šuman (pag. 234) uči, da at% čini iz samostalnikov priloge, ki značijo obilo s t onega, kar deblo pravi. Obilost tedaj. — Toda tudi to še menda ne precizira dovolj at-ove zmožnosti. Res je sicer, da lasat še ni, kdor bi imel vrhu glave — kakor železnega kancelarja navadno rišejo — tri lase, a bradat ne, komur poganja na bradi nekaj kocin, ampak kdor ima mnogo las in gosto dolgo brado. Toda če naglašamo sam6 obilost, utegnil bi zopet kak čudak misliti, da je možatost = TCoXu;xvop(«, a žena-tost = mnogoženstvo, die Viehveiberei. — Privzemimo še Miklosichevo ozna-čenje našega sufiksa: (II. 182.) »ath bildet Adjectiva, welche von Substan-tiven stammend, den mit dem Gegenstande des Thema begabten be-zeichnen.« Tedaj pridevniki, tvorjeni s priponko ath, značijo obdarjenost s tem, kar osnova zaznamenuje. — Evo ti, torej je možata z možem obdarjena, saj je mož ženi, a žena možu dar božji. — — Le polagoma! Za L. P.: Tezikoslovne črtice. 373 izrazom »begabt« menda tu tiči neka bolj tesna zveza, neka spojenost. Saj časih pomenijo pridevniki na at naravnost snov, od katere je kaj narejeno, n. pr. usnjat (ledern), kamenata miza (steinerner Tisch) i. t. d. — In le pomislimo, da usnjat ni usnjar ali čevljar, ki ima mnogo usnja v zalogi, njegov predpasnik pa je usnjat, če je od usnja. Rogat ni roženinar (Hornarbeiter), pa imej še toliko rogov, a vol je rogat, ki mu rogovi rast6. Košat ni tisti, kdor nosi koš na hrbtu (bodisi krošnjar ali prosjak, gnojar ali lončar), nego tisti, ki je širokega in močnega koša (Brustkorb), ali pa kdor se tako obleče in našopiri, da je videti širokega koša. Košato je tudi drevo, ki ima velik koš (Krone des Baumes, orbis arboris); a drevo je tak6 tesno združeno s svojim košem, da je koš bistven del drevesa, in da se drevo brez koša misliti ne da. — Dasi pa seveda ima vsako drev6 koš (Krone), vender imenujemo košato le tisto, ki ima posebno razvit koš, in dasi ima vsakdo kolikor toliko koša, imenujemo vender košatega samo <5nega, kdor se odlikuje s svojim košem (Brustkorb). Košata pomeni tudi = v drugem po-jasu; in košat v prenesenem pomenu = prahlerisch n. pr. (Koritko III. 105.): Vino stori revne bogate, De imajo zadosti blaga, Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga. Primeri tudi Prešerna: (29. 17) Ve" Krajnice ste košate — (45. 20) Le"p junalc serce bil vnel je Gospodične zl6 košate. — (stolz.) Nikdar pa ni košat, kdor bi imel koš oprtiv, ki ga pa lahko odloži. Vreča z volno natlačena, polna volne, zatrt še ni volnata, volnata pa je n. pr. ruta od volne tkana i. t. d. — In če vse to obrnemo na naš slučaj, tedaj nam, je pač umevno, da ne bodi možata žena, ki ima možž poleg sebe kot soproga (nestanovit imetek), nego da se imenuj možat mož, ki ima kaj možd v sebi, ki je mož skozi in skozi, mož, kolikor ga je od nog do glave (jeder Zoll ein Mann). — — Kaj pa moški? Kaj znači priponka s kit Slovnice nam povedo samo to, da je ta priponka drugotna (secundar) in da tvori pridevnike iz samostalnikov, redkokdaj iz pridevnikov, ter jo primerjajo grški -isto, lat. -icu got. -isk, n. pr. ntikzpmog, publ-icus (iz popul-icus) i. t. d. Tak6 posredno zvemo, da znači pristojnost in zadevnost (Zugehorigkeit), lastnost in posebnost (Eigenthumlichkeit). Moško je tedaj to, kar je možu lastno in pristojno, kar ima nekaj moškega na sebi, kar je za možd, spodobno i. t. d. Vender ne smemo prezreti, da je ta posebnost in pristojnost časih osnovana nekamo na zunanjem videzu, in da imenujemo moško večkrat tudi to, kar 374 M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. je le po zunanjosti možu spodobno, a je le bolj ošabno in oholo. (Primeri: »E kako je moški, še ne pogleda me ne«). Tudi nemški »mannlich* zaznamenuje zunanjo podobnost, tedaj = mannlichen Korper habend (Kluge 211). Primeri Miki. Et. W. pag. 169: der Stamm lik- bezeichnet Aehnlichkeit, Erscheinung. Mannhaft (možat) pa je napravljen s sufiksom haft (kor. hab v glagolu haben), ki pomeni: mit etwas behaftet, mit etw. (innig) verbunden. — Dandanes pa se je tudi v nemščini razloček med »mannhaft* in »mannlich* skoro popolnoma izgubil, in jednako tudi v slovenščini dostikrat ne delamo razločka med »možat« in »moški«, dasi se ta ne da popolnoma zatajiti, in je moški prav za prav možu sličen, možu podoben, a možat = moški skozi in skozi, moški v svojem bistvu. — Sufiks at\> tedaj zaznamenuje obilost in polnoto,' zajedno pa tesno spojeno pristojnost. Možatost je vsa moška zajetnost, moštvo v vsi popolnosti. — Ob to ne mešajmo jezika ter vsaki besedi pustimo njeno značenje ! Bodimo torej, dragi Slovenci, v vseh reččh ne samo »moški*, ampak tudi »možati«, bodi nam ne samtf do videza, ampak tudi do bistva in istine! — L. P. K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. (Konec.) fucmcm m. 1.) kravji in volovski gobec. 2.) nekova sliva. — fnčki-riti, irim = fučkati. — fufnjati skozi nos govoriti = hohnjati. — fufnjavec m. kdor skozi nos govori. — fuglolov m. trioglat čižmarski žebelj (madj.). — funddvati impf. od fundati. — funtus m. koža za podplate. — fura f. 1.) Unterfutter; podstava: sukno ali platno, ki se deva pod suknjo. 2.) ime kobili. — furdac: iti na furdac = iti na potep, potepati se. — furdeta f. kolec, od katerega čižmar dela čavlje, tudi: drevč, na katerem čižmar obrača čižme. — furek m. 1.) trček ali štor, kar ostane v zemlji, če se poseka drevo. 2.) prostor med dvema stolpoma na lesenem stanji. 3.) majhen človek. — futa f tisto, kar imajo žene zvezano zadi na glavi. —• futovdti peti kakor futač. — gačica. f. jermen na bičalu = nalovka; popove gačice = zimolez. — gajka f. palica ali šiba nakriž zabodena v zemljo za znamenje, da se ne sme' hoditi onod. — gdlek galka adj. = grenek: to je galko. — galijVm m. neka morska ladja. Habd. ad 583. — galomboci m. pl. neko jelo (madj.). — galženjak m.