Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS tneseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meietno 35 Din nedel)ska Izdala celoletno vJugo-slavlll SO Din. za Inozemstvo lOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. petU-vreta mali oglasi pol SO ln 2 D, veCf I oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-SO. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem dela vršilca po lO Din o Pri vcCtcro o naročilu popust Izide ob 4 z|uir^J razen pondelIKe ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon šl. 2050, upravnlšlva št. 2323 Političen list sca slovenski narod Uprava Je v Kopitarjevi ul.št.e * Čekovni račun: Ljubljana štev. tO.630 In 10.349 xa Inserale, Sarajevo št.7363. Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj št. 24.797 Bfra Znana slvar je, da je bila pravemu patentiranemu demokratu zadnja desetletja na Slovenskem najljubša beseda »bira«. Če izvzamemo izraza »klerikalec« in »protidržavni element«, se pač nobena ni vlačila večkrat po svobodomiselnem časopisju. Označevala je vse sovraštvo malomeščanskega liberalizma proti duhovščini in njenemu delu in obenem vso idejno revščino iz Nemčije prenešenega frajzina, ki si je domišljal, da bo na materialistične instinkte ljudstva preračunano dema-goško sredstvo vzelo ljudskim prvoboriteljem potrebni ugled. Ker so bili proti svojemu ljudstvu — poznali so le megleno »živiosloven-stvo«, spremenjeno po vojni v jugoslovanstvo, — so bili tudi proti zagovornikom ljudskih pravic, kjer je stal v prvih vrstah slovenski duhovnik. Naj spomnimo na boje našega zadružništva za osvoboditev iz oderuštva in ua boje za splošno in enako volilno pravico. Kako naj bi današnji predstavniki te zastarele miselnosti pozabili na — biro! In res. Poslanec stolnega mesta Slovenije, bivši minister dr. Albert Kramar, je rešil v imenu slovenskih demokratov to važno orožje iz slavne orožarne starega liberalizma pred pozab-ljenjem. Narodna skupščina je imela 6. t. m. čast poslušati navdušena govora Radiča in Kramerja o tem priljubljenem predmetu naših svobodomislecev. Ko se je samostojna kmetijska stranka ločila začasno od Zerjavo-ve stranke, ni noben trenutek pozabila na duhovniške plače. »Kmetski list« in '.»Domovina« sta se vedno našla pri pobiranju bire v sladkem objemu. Sedaj, ko so se končnoveljavno našle sorodne duše v KDK, ni nič bolj naravnega kot da zastopnik mesta Ljubljane in g. Radič spregovorita o biri. Premalo je bila opažena v slovenski javnosti ta velika državniška gesta opozicionalne gospode, zato naj jo podčrtamo, da slovensko ljudstvo ne pozabi na pečat pravih kranjskih liberalcev. Ne smemo pa tudi pozabiti hinavščine, ki se skriva v »človekoljubnosti« predloga KDK. Dr. Kramer je po »Jutrovem« poročilu izjavil: »Mi ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da se potom definitivnega zakona regulira vprašanje bire, dotlej pa pobiranje suspendira.« Dokler torej ne bo zakona, naj duhovnik, ki je navezan na biro, živi od zraka. Če bi na tem mestu hoteli ponovno razlagati žalostno gmotno stanje slovenske duhovščine, bi morali našteti visoko število onih, katerih mesečna plača znaša 400 Din, ki si radi tega ne morejo omisliti najpotrebnejših stvari, ki si ne morejo nabaviti najnujnejših knjig in z upravičenim strahom gledajo na stara leta. Preveč so znane te stvari, da bi jih ponavljali. Pa pridejo potem demokratje in zahtevajo, da se vzame vsak vir dohodkov še tistim, ki imajo biro. In dalje govorenje o odkupu bire! Znano je, da je danes najslabše preskrbljeno za duhovščino tam, kjer so pred vojno naliujskani po svobodomislecih izvršili odkup bire. Tako govorjenje se pač samo dovolj obsoja. Celo najbolj pravovernih slovenskih demokratov nimamo za take kaline, da bi sedali na limanice kakor sta govora Ra-dičev in Kramarjev in pa hinavsko ter dema-goško pisanje »Jutra« in »Kmetijskega lista«. Časi se izpreminjajo in z njimi razmere. Kjer je bira zastarela, neurejena, je ne bo nihče zagovarjal. Toda prej hočemo nove ureditve. Danes bi jo že lahko imeli, ko bi SDS, ki danes hinavsko zavija oči, ne nastopala proti naši avtonomistični misli. Imeli bi jo že lahko, ko bi ta gospoda v sedmih letih svojega vladanja to kdaj res hotela. Porabljamo pa to priliko, da ponovno povemo: Mi se ne strašimo svobode in želimo čim večjo avtonomijo Cerkve. Pustite 11. pr. na Slovenskem gozdove verskega zaklada Cerkvi, kako velik del gmotnega vprašanja duhovščine bo s tem rešen brez ozira na to, da bi se dohodki teh gozdov v tem slučaju znatno zvišali. Zalibog ue bomo tega slišali, zastonj bomo čakali od strani današnjih demagogov pozitivnih predlogov o avtonomiji Cerkve. In žal predobro vemo, da bi vsak poskus dati Cerkvi več svobode, naletel na satansko nasprotstvo. Vse preizkušene metode denunciranja bi prišle v polni meri do veljave. Saj vemo, kolikokrat je že b" '-■•°пчка duhovščina denuncirana kot prt in protinarodna. Pamflet o klerilm o ga tihotapsko pošiljali slo- venski e v Relgrad in debata o biri spadat; i - 1 sta najboljše ogledalo naše SDS. Pi ; ričan.i 110, da se bodo tudi v naši državi . uredile in da bo svobodoini-selst,4 • i1.' 1 injo doživelo polom, zalo smo pa tud. ti 40 \ erjeni, da pride doba, ko se Za pravice slou. železničarjev Govor narodnega poslanca Fr. Žebota - Nedopustna pro-tekcija uradnikov, ki so pristaši SDS - Zadovoljni železničarji Slavni predpogoj za dober promet k Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Na snočnji seji je pozno ponoči govoril k proračunu prometnega ministrstva poslanec Jugoslovanskega kluba g. Franjo Ž e b o t. V svojem govoru je izvajal: Sem član vladne večine, vendar smatram za svojo dolžnost, da se pri razpravi o proračunu prometnega ministrstva oglasim k besedi, da navedem dobre, pa tudi slabe strani samega proračuna, kakor tudi prometne politike, ki se danes vodi v naši državi. Govoriti hočem v interesu stvari same. Mislim, da nam prav nič ne pomaga, ako samo gradimo stotine in stotine kilometrov novih železniških prog, če pa pri vsem tem vidimo, da je politika naše države v mnogem oziru taka, da z njo ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Smatram potrebno poudariti, da posebno personalna politika prometnega ministrstva nj taka, da bi mogli biti mi, čeravno smo v vladni večini, z njo popolnoma zadovoljni. Ako hočete imeti v tej državi dobre prometne razmere, je po mojem mnenju absolutno potrebno, da imamo poleg dobrega voznega parka in prog predvsem tudi zadovoljno osebje. Toda, gospod minister in glavni ravnatelj, ki sta navzoča, mi bosta morala pritrditi, da je gotovo 90 odstotkov prometnega osebja nezadovoljnega. Naglasiti moram tudi, da je osebje nezadovoljno ne radi politike sedanjega ministra, temveč radi sistema, ki tudi obstoja že dolgo vrsto let. Biti hočem kratek, vendar pa moram i>o-udarjati vse najvažnejše stvari, predvsem napredovanje osebja, kakor se danes prakticira, posebno pa pri nas v Sloveniji. Pri napredovanju osebja vidimo, da se dogajajo slučaji velikega strankarstva. Mogoče, da g. minister in g. glavni ravnatelj niti ne vesta za vse, kar se dogaja. Toda mj narodni poslanci moramo igrati vlogo posredovalcev med vlado in železničarji in moramo, žal, videti in tudi vidimo skrivnosti, ki se dogajajo pri posameznih ravnateljstvih. Odkrito moram povedati, da se pri ljubljanskem ravnateljstvu v tem oziru mnogo greši. G. minister, pri ljubljanskem ravnateljstvu imate nekaj uradnikov, posebno višjih, ki se ne sramujejo iti ob času volitev na čelu demonstrantov po celem mestu in jih voditi proti aktivnemu ministru in ministru na razpoloženju. Drugi dan pa objavljajo v glasilu SDS zasmehovalne članke proli ministrom in vodilnim osebam stranke, ki so v vladi. Tukaj je, g. minister, Vaša depolitizacija. V tem oziru se lahko navede sto iu sto slučajev. Ugotavljam samo to, da smo zahtevali, da se dotični uradniki strogo kaznujejo. Toda do danes se v tem oziru ni ničesar ukrenilo. Orjunaši in pristaši SDS med uradni-šlvoni izvršujejo razdiralno delo naprej. Tu se vidi, kako se postopa neenako glede kaznovanja krivcev, če se kak strojevodja, ki je dva do tri dni neprestano v službi na progi, pregreši samo v malenkostni stvari, se takoj najstrožjo kaznuje ali celo odpusti, onemu uradniku pa, ki je pristaš SDS, se dovoli storiti, kar se mu poljubi. Vidite, to ni pravičnost, to ni objektivnost. Zal mi je, da vse intervencije in upravičene pritožbe nas poslancev pri ministru ne najdejo primernega odziva, kar bi bilo v nujnem interesu stvari in neobhodno potrebno, ako hočete naš promet res depolitizirati. O priliki zadnjega napredovanja v ljubljanskem ravnateljstvu se je glavnemu ravnateljstvu predložila cela vrsta uradnikov v napredovanje. Toda zopet je igrala glavno vlogo politika, katere posledica je bila ta, da so se ravno pristaši ali prijatelji vladnih strank in uradniki nižjih kategorij in skupin izpustili z liste napredovanj, dočim so bili nekateri najhujši pretepači in Orjunaši, ki niso imeli kvalifikacije, postali deležni napredovanja. Na razpolago imam sicer obilo konkretnih podatkov, vendar se jih danes nočem poslužiti. Uporabil jih bom o prvi priliki. Glede sistema in prakse pri odmerjanju kazni je že moj predgovornik marsikaj omenil. V tem oziru naj povem še to, da se posebno sistem ljubljanskega ravnateljstva odlikuje v tem, da se vedno in vedno ter za vsako malenkost odrejajo stroge kazni. Tu vidimo dvojno mero. Ministru mogoče vse to ni znano. Toda mi poslanci dobivamo dan na dan upravičene pritožbe, da se uradniki in uslužbenci pri ljubljanskem ravnateljstvu, ki so pristaši SDS, lahko kot Orjunaši pretepajo in pijančujejo, ker vedo, da bodo ostali brez vsake kazni, dočim se pristaši drugih strank, čo se pregrešijo v najmanjši stvari, brez milosti kaznujejo, mnogi celo odpuste iz službe. V Mariboru «0 težavne in kritične razmere. Na kolodvoru se je uvedla 24 urna služba. Po zakonu o zaščiti delavcev je 24 urna služba prepovedana. Na to dejstvo sem opozoril ministra in glavnega ravnatelja v vprašanjih in vlogah. Vse skupaj dosedaj ni nič pomagalo. Zato bi ministra še enkrat prosil, naj napravi red. V mariborskem okrožju je namreč še sedaj uvedena 24 urna služba za navadne delavce. V novem finančnem zakonu vidimo veliko in nevarno stvar. Predlaga se, da se odvzame eksekutivnim osebam na progi 20 odstotkov doklad. Čudim se, kako je mogel minister, ki vedno naglaša v svojih nastopih, da ljubi in spoštuje svoje osebje in da bo vedno gledal, da bo železniško osebje zadovoljno s svojim stanjem, to dopustiti. Nočem se dalje spuščati v podrobnosti, ker mi je predvsem na tem, da se naglasi že zgoraj navedeno dejstvo, da ne pomaga graditi tisoče in tisoče kilometrov prog, ako bodo med osebjem nezadovoljneži, ki niso nezadovoljni po svoji krivdi, ampak po krivdi sistema, ki ga ni uvedel sedanji minister in sedanji glavni ravnatelj, ampak, ki je obstojal že pred njim, že od prvega početka. Zato ministra in glavnega ravnatelja posebno prosim, da se posebno zavzameta za naše pritožbe glede osebja. Z dobrini osebjem bomo imeli dober promet, ker upam, da se bo to zgodilo, hočem glasovati za predlog. (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Proračunska debata gladko teče k Belgrad, 0. marca. (Tel. Slov.) Proračunska debata kljub obstrukciji opozicije, ki vsak dan dopoldne in popoldne izpolni s svojimi predlogi, vendar dobro napreduje. Ker se vršijo nočne seje, se lahko sprejmeta vsak dan dve ministrstvi. Opozicija seveda kritizira, da se na ta način preganja proračun, kakor konj z bičem. Ta očitek opozicije in KDK je seveda brez vsake podlage, ker ima KDK, če bi prisostvovala proračunski debati, dovolj prilike, da izrazi svoje mnenje in želje pred najmerodajnejšim foroin. Snoči se je končala razprava o proračunu poštnega ministrstva. Jutri pride na dnevni red agrarna reforma in socialna politika. V nedeljo seje ttc bo, v ponedeljek pride na dnevni red zunanje ministrstvo, nato pa trgovina. S tem bi bila razprava o proračunu po posameznih ministrstvih končana. Ostane še finančni zakon. KDK je sklenila, da se razprave o njem udeleži. Radi tega se bo ta razprava nekoliko zavlekla. Vendar pa bo proračun sprejet mnogo pred 31. marcem. k Belgrad, 9. marca. (Tel. Slov.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih zelo malo zanimanja, ker je opozicija zopet predložila nove obstrukcijske nujne predloge. Najpreje je prišel v razpravo predlog dr. Mačka o spremembi uredbe o ustroju gozdarskega ministrstva. Dr. Maček je obširno obrazložil svoj predlog, posebno gozdarsko vprašanje v Hrvatski in Slavoniji. K temu predlogu sta še govorila radičcvec Pavlovič, in Metikoš (SDS). Nato jc gozdarski minister dr. Miovič izjavil, da sprejme bc vprašanje duhovniških plač in bire, če bo o njej treba takrat govoriti, res definitivno uredilo. Prav dobro pa vemo, da takrat slovenski svobodomisleci z radičevci vred ne bodo sodelovali, ampak metali polena pod noge. ker njim ni za urejeno državo, sploh ne za konstruktivno delo, ker znajo ribariti le v kalnem. Tridesetletna izkušnja bi lahko naše de-mokrate in samostojneže izučila, da z biro ničesar no nabero za svojo stranko. Slovensko ljudstvo je preveč zrelo za tako prazno demagoštvo. Ker sodi ljudstvo po dejanjih, ue po besedah, bosta morala uvideti gospoda Kramar in Radič, da sta v narodni skupščini s svojimi govorjenjem le zapravljala čas. nujnost predloga in je bila nujnost predloga! sprejeta. Na popoldanski seji je prišel v razpravo drugi predlog opozicije in sicer predlog zemljo radnika Tupanjanina in Nastasa Petroviča o likvidaciji kmetijskih dolgov. K predlogu je govoril samo dr. Tupanjanin, ki je obrazložil težavno stanje kmetijstva, ki zahteva, da se vprašanje kmetijskih dolgov likvidira. Interpelantom je odgovoril kmetijski minister Stankovič in izvajal? »Gg. Tupanjanin in Nastas Petrovič sta že enkrat vložila dva predloga o zadolževanju kmetov. Pozneje je sličen predlog vložil tudi posl. Predavec. Vlada je na stališču, da noben teh predlogov ni bil zadovoljiv, zato so bili odklonjeni. Vlada sama je pripravila predlog o tej stvari in ga bo v najkrajšem času predložila narodni skupščini. (Ploskanje pri večini.) Radi tega ne morem sprejeti nujnosti.« Večina je odklonila nujnost. Skupščina je prešla na razpravo o proračunu kmetijskega minstrstva. Dr. Korošec ureja občinsko samoupravo v Vojvodini k Belgrad, 9. marca. (Tel. Slov.) Dopoldne je imel notranji minister dr. Anton Korošec konferenco z vojvodinskimi radikali in demokrati o ureditvi občinskih vprašanj v Vojvodini. Tozadevna konferenca se bo prihodnjo nedeljo nadaljevala. Dr. Korošec uživa splošno zaupanje 5Samouprava«, glavno glasilo narodne radikalne stranke, na uvodnem mestu ostro kritizira zadnje izbruhe Pribičeviča in Radiča v narodni skupščini. Podrobno analizira značaje, zgodovino in ravnanje teh dveh vodij opozicije in označuje njuno delo kot skrajno škodljivo za naše politično življenje, za narod in državo. Posebej se list bavi z napadi Pribičeviča na dr. Korošca in ugotavlja, da dr. Korošec ni niti v najostrejših političnih bojih zapustil tal zakona, miru, dostojnosti in spravljivosti, da pa je nasprotno g. Pribičevič storil ravno v tem oziru najbolj grobe napake. V tem član ku pravi list o dr. Korošcu: »Niti z enim svojim pokretom ta politik ni dal povoda obema šefoma kmelsko demokratske koalicije, da ga obsujeta s tem, kar je pri njih najgrše in najnedostojnejše in vendar se je drugi šef osmelil, da ga je napadel z vso drzovitosljo- Abstrahiramo gotove politične poglede gospoda Korošca, s katerimi druge politične stranke lahko tudi ne soglašajo, toda samo dejstvo, da sta se dve najresuejši politični stranki zedinili v lem, da naj prevzame g. dr. Korošec ministrstvo notranjih del, je doka/, zaupanja, ki ga imata ti dve stranki v njegovo osebno poštenost in sposobnost. G. Korošec je res v toku minulih devet let politične borbe zastopal gotove ideje, proti katerim smo se mi morali boriti. Toda on se je vedno ponašal kot resen in umerjen po-iltik.« Marinkovič-Sfresemann v Ženeva, 9. marca. (Tel. Slov.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič bo imel jutri razgovor z dr. Stresemannom ter bo v nadaljnjem poteku uvedenih razgovorov po svojem dopustu, katerega hoče preživeti v vili Rot nad krajem Bex v dolini Rodana, obiskal Berlin. Dr-Stresemann bo v ostalem, tudi če bo jutri končano zasedanje Sveta Društva narodov, ostal še do ponedeljka v Ženevi, da se pouči o bodočih razpravah za razorožitev. Iz mariborskega obč. sveta Maribor^ 9. marca. (Tel. »Slov.«) Za da. nes zvečer ob 18.30 so bili sklicani odseki mestnega občinskega sveta, da se konstituirajo. Na predlog dr. Leskovarja so se odseki konstituirali takole: 1. odsek: načelnik dr. Leskov ar, namestnik dr. Strmšek, 2. odsek: uač. dr. Strmšek, nam. Jože Stabej, 3. odsek: nač. Jože Stabej, nam. Rudolf Tumpej. 4. odsek: nač. dr. Jerovšok, nam. dr. Lipold (se je konstituiral še prej), 5. odsek: nač. Robavs Kari, nam. Murko Vid. — K predlogu je izjavil v imenu socijalistične opozicije občinski svetnik Grčar, da opozicija ne more ukreniti proti predlogu ničesar, na kar je bil ta pred-log soglasno sprejet. S tem se je začelo redno delo občinskega sveta po odsekih. Večino ob-činskega sveta tvorijo vse skupine razen soci-jalistov. Okenski imenovan za Tokio v Varšava, 9. marca. (Tel. »Slov,«) Dose-danji poljski poslanik v Belgradu Okenski je bil imenovan za poslanika v Tokiiu. MALI OGLASI Vaaka drobna vrst' ce t-SO »In ali vsaka beseda SO par NnJman|Hl og'us 3 ali S I In. Oglasi Mil devet vrnile se ručuuajo vlic. Za odgovor ZDaniKo Na vpra&anjn brez znamke nc odgovarjamo? Prodajalka dobro izuriena v manu-fakturni stroki,, želi spremeniti mesto. Gre tudi na deželo v meš. trgovino, -Cenj. ponudbe nn upravo »Slovcnca« pod št. 1949. Proda se V službo se sprejme trgovski pomočnik rojen I. 1908. ali 1909., galanterijske, modne ali mešane stroke. Ponudbe na poštni predal št. 85 Ljubljana, z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja. Zastopnike in potnike v vseh večiih kraiili Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja Herceg - Bosna splošno 7.av. dr., podružnica Ljubljana, Šclenbur-gova ulica št. 7. trnovska hiša velik lokal, 5 sob, velike kleti, pri cerkvi in postaji za 85.000 Din; potreba samo 30.000 Din. Breznik, Celje, Dolgo-polje 1. 1934 Majhno posestvo 3 orale, hiša zidana, z opeko krita, s 5 prostori, za 20.800 Din takoj prodam. - V. Fleisch, Zbe-lovo pri Poljčanah, Slov. Gostilno z mesarijo brivnico in čevljarnico -pri farni cerkvi, blizu Maribora, proda za 250 tisoč Din Zagorski, Maribor, Tatenbahova ul. 19. Јб/oproda? Vsakovrstno Zlat** hapnip po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana, \Volfova ulica št. 3. Kupim 8 metrov dolgo, 4—6 cm močno transmisijsko vre-teno iz jekla (Stahlvvelle) z visečimi ležišči (cv. 2 komada) z jermenico ter 4 KS elektr. motorjem z navedbo sistema. Frij. ponudbe na M. Klammer, Doleniavas pri Cerknici, via Rakek. 1872 Selitve v mestu in ua deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3b Telefou št. 2718 500 Din dobi, kdor mi preskrbi kinetski event. umetni MLIN v najem: najemnino plačam za pol leta naprej. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1962. V najem oddam enonadstr. hišo r vsemi gospodarskimi poslopji in vrtom za daljšo dobo v Suhadolab. Lastnik: Anton Zamik, Moste št. 21, pošta Komenda pri Kamniku. 1952 V manjšem toda prometnem kraju na štajersko-hrvatski meji sc dajo v najem počenši s 1. majem 1028 veliki trgovski prostori s celim trgovskim inventarjem, dalje stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami. Poleg trgovskih prostorov se nahaja šc ena velika soba, ki jc primerna eveni. za gostilno. Ponudbe naj sc pošiljajo na upravo Slovenca pod šifro »Dober posel« 1989. »Ford« avto popolnoma nov, se proda po izredno nizki ceni. Lastnik ga je zadel v loteriji. - Za informacije ie vprašati pri ravnateljstvu »Martinišča«, Mur. Sobota Iščem manjši dinamo in en dinamo do 12 KW za malo električno centralo v Dalmaciji. - Ing. Kostjeiev - Mažuraničev trg 29. Zagreb. 1988 Poravnafte naročnino f Cenj. čitatelem se prioororaio naslednje tvrdke: Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAV0RN1K muat i ubllana. Oomobranske i. stolnica ooleg žmalskeg« mostu Blaž Jantar pieshar LlUDIIono. Brce Deželna lekarna uri .Mar. Pomaga Mr. oh. M.Leustek i ubHani Resi'evt tstt K. Pečenko trgovina vseh vrst nsnja n ^evliarukih potrebščin . ubl'ant S« Petr> tista 3} fRISTOl l BRICELj "rkoslikaria Liubliana Reslina c. 4 - Sv. Petra t. 3E le'et 2908 Dstan 190 franc ocvlrh mesar t.iubllana, Poljanska cesta 53 (Šolski drevored) franc foton krovec Ljubljana Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru ElektroiriStalacije zu luč in popron, prodaja in previjanje elektromotorjev, inebuuična delavnica Eiektropodlttle. Ljubi ana VI1. JerneJevn' c. 5, telef. 3252 za prodajo ratne štete iščemo. Dajemo visoko provizijo ter fiksne plače. Oziramo se le na resne ter inteligentne reflektante. Ponudbe nasloviti na firmo M. S. serdarnsic. Beograd Tovorni avto Bianchi, 1 !4 tonski, '0 HP, v najboljšem stanju, radi selitve ugodno naprodaj - event. tudi na obroke ptoti sigurni garanciji. — Ogled in pojasnila v garaži ŽUŽEK, Ljubljana, Kolodv. ulica. Ovesinftornzo kupite nn'ccne!e url tvrdk S. VOLK, LJUDLi/INA tJosljeva ccsta Volpfrirovln« 7 >Mom EKSPT.OZIVNI MOTORJI ter posamezni deli Bati, batne osi, batni obroči. Cilindri, razplinjači i. t. d. »Jugomot«, Tržaška c. 4. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najccnejc direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 NAJBOLJŠI /4KOKSI Cebln Wolfova 1/2 Opeka. Po najmodernejšem sistemu preurejena opekarna Brata ŠTUHEC, Ormož, nudi za sezono prvovrst. strojno zidno opeko, za-rezno strešno opeko in bobovec po nizki ccni. A HO PARITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEII TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO тш TISKARNA BHZOJAVKt': JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRšU-JEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO oitset tisk ♦ kanenotisk knjiootisk ♦ unitnlski tisk tRKOLIVNICA« KtJ.OOVEZNICA ZA VELIKONOČNO DOBO priporoča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA CERKVENIM ZBOROM: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor Part. 16 Din, gl. po 6 Din. Faiat dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za meš. zbor Part. 20 Din, gl. po 4 Din. Foerater Ant.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor Part. 12 Din. Foerater Ant.: Te Deum, op. 18 za mešani zbor Part. 4 Din. gl. po —50 Din. Grum Ant.: Asperges me et vidi aquam za meš. zb. 16 Din. Hladnik Ig.: Regiua coeli, op. 49 za mešani zbor. 5 Din. Hladnik Ig.: Asperges me et vidi aquain za meš. zb. 5 Din. Hribar p. Ang.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din, gl. po 10 Din. Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. 24 Din, gl. po 8 Din. Sattner p. Ilugolin: »Te Deum« za mešani zbor. Part. 6 Din, gl. po 1 Din. Sicherl Jos.-Premrl St.: 15 velikonočnih pesmi zi mešani zbor. (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi Gerbičevi in drugi napevi.) Part. 30 Din. Radio NauK o radiolehnlkl Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jugoslovansko hnfigarna v Liublianl. Proda se premogovnih v vzhodni Srbiji z blizu 5000 kalorijami, dobro preiskan. — Kupci naj sc obrnejo v Beograd, poitanski predal 369. siovensko-srbohrvatshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70*—. Srbohrvafsho- slovenshi slovar. Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—. Jugoslov. hnfigarna v Liublfani, Dne 11. marca t. 1. se bo oddalo na javni dražbi ob 11. uri dopoldne v župniščv tesane za popravo župne cerkve v Starem trgu ob Kolpi. - Množina tesanega lesa znaša I okoli 38 m3. Stavbeni odbor. 80 Sir II. Rider Haggard: Kleopatra, egiptovska kraljica T,adja se je potopila ž vsemi možmi, ki so bili na njej. V istem viharju pa se je potopila tudi ona oborožena galeja, ki jo je bila Kleopatra poslala iskat sirij-skega Irgovca. Tako so izginili vsi sledovi za menoj jn kraljica je bila trdno prepričana, da sem bil mrtev. Valovi so ine gnali proti obrežju. Veter je tulil in slani valovi so mi udarjali v obraz, nad menoj pa so vreščale morske ptice. Vzlic tolikemu viharju me ni bilo strah, pač pa me je navdal silen pogum; v tej veliki nevarnosti mi je bilo, kakor da je v meni iznova oživela ljubezen tlo življenja. Plaval sem na svojem lesu dalje; sedaj so me valovi zagnali visoko pod nižajoče se oblake, sedaj zopet v globoke doline morja; naposled se je pred menoj prikazalo kleče-vito predgorje; videl sem, kako so se valovi silovito zaganjali ob skalovje in sem v tulenju vetra slišal njegovo nitko bobnenje in ječanje skal, ki so jih vode odtrgale od obrežja. Naenkrat sem se znašel vrh grebena mogočnega vala, pod katerim je petdeset ko-molccv globoko šumela površina penečih se voda. Nad menoj je bilo črno nebo. Prišel je konec! Sila votle mi jc iztrgala les, teža vrečice zlata in premočenega oblačila me jc vlekla v globine in Jjuto se boreč sem sc pogreznil. Za trenutek so je razlila zelena svetloba po vodah, nato me pa je objela tema in v temi so so mi prika- | zale slike preteklosti. Sliko za sliko — ves dolgi prizor svojega življenja sem videl pred seboj. V ušesih mi je donelo petje slavca, šumenje poletnega morja, in sledil mu je zvonki zmagovestni smeli Kleopatre, mehko, vc 'no mehkejše, in pogreznil sem se v spanje. Iznova sc mi je vrnilo življenje in ž njim čut smrtne bolesti in skeleče bolečine. Odprl sem oči in Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Karel Ce& zagledal prijazne obraze nad seboj in spoznal, tla sem se nahajal v sobi zidane hiše. Kako sem pi išel semkaj? « sem vprašal s slabim glasom. Morski bog Pozejdon te je prinesel, tujec,« mi je odgovoril surov glas v barbarski grščini. Našli smo te tlaleč na obali, kamor te je vrglo morje kot mrtvega delfina, in prinesli smo te v našo hišo; mi smo namreč ribiči. In vse kaže, da boš moral nekaj časa tukaj ležat', ker so ti valovi zlomili levo nogo.« Skušal sem premakniti nogo, a je nisem niogel. Bilo je res; kost mi je bila zlomljena poti kolenom. »Kdo si in kako ti je ime?« je vprašal ribič z lazmršeno brado. >Popotnik sem iz Egipta; naša ladja se je potopila v silnem viharju; iinc pa mi je Olimp,« sem odgovoril; ti ljudje so namreč rekli gori, ki smo jo bili zagledali, Olimp in jaz sem si tjavendan nadel to ime. In odslej sem živel pod imenom Olimp. Skoraj pol leta sem oslal pri teh preprostih ribičih in jim plačal za vso skrb in trud, ki so ga imeli z menoj, z zlatom, ki sem ga bil olel. Dolgo je namreč trajalo, tla so se mi kosti zopet zrastle, in ko se je to zgodilo, sem bil prccej podoben pohabljencu. Jaz, ki sem bil prej velik in močan, sem sedaj šepal, ker je bila ena noga dokaj krajša od druge. Ko sem popolnoma okreval, sem oslal pri njih in postal ribič. Sam nisem vedel, kam naj bi se obrnil ali kaj bi delal, in lako sem sklenil, tla poslanem kmet in ribič in tako preživim ostale dni svojega življenja. Ti ljudje so dobro ravnali z menoj, dasi so sc me močno bali in menili, da sem čarovnik, ki me je morje prineslo k njim. Moja tuga mi je namreč vtisnila take poteze na obrazu, tla so se ti ljudje zbali onega, kar je pokrivala po-kojnost mojega obraza. Tako sem dalj časa ostal pri njih, kar se me je neko noč, ko sem ležal v svoji sobi in skušal zaspati, lotil silen nemir in mogočno hrepenenje, da bi zopet gledal obličje Sihorja. Ne morem pa reči, ali je to hrepenenje izviralo od bogov ali se mi je porodilo v srcu. Bilo je pa tako veliko, da sem se naposled še pred zoro vzdignil s svoje slamnate postelje, si oblekel ribiška oblačila in se skrivaj poslovil od dobrih ljudi, ker nisem želel, da bi jim odgovarjal na vprašanja. Na čedno mizo sem položil nekoliko zlatov, vzel lonec moke in jo natresel v obliki črk po tleh. Napisal pa sem: To vam daruje Egipčan Olimp, ki se vrača v morje.« Nato sem odšel in sem tretji dan dospel do velikega mesta Salamis, ki tudi leži ob morju. Tukaj sem se nastanil v ribiškem predmestju in sem čez nekoliko časa našel ladjo, ki je bila namenjena v Alek-sandrijo. Vdinjal sem se pri njenem kapitanu kot mornar in sem čez pet dni dospel v zoprno mi mesto Aleksandrijo ter videl njegove zlate kupole, ki so se lesketale na solncu. Tukaj seveda nisem mogel ostati. Zavoljo tega sem se zopet vdinjal kol mornar, plačal z deiom za prevoz, in odpeljali smo se po Nilu navzgor. Iz govorjenja mornarjev sem izvedel, da se je bila Kleopatra vrnila v Aleksandrijo, kamor je prišel tudi Anlonij, s kalerim je živela v kraljevskem velikolepju v palači na Lohiqesu. Mornarji so imeli že neko pesem o tem, katero so prepevali, ko so veslali. Slišal sem tudi, da se je ladja, na kateri se je bil vozil sirijski trgovec, potopila z vsem moštvom, iu hkratu bajko, t'j je zve-zdoznanec kraljice, Harmakis, zletel s strehe njene hiše v Tarzu naravnost v nebesa. Mornarji so se mi čudili, ker sem sedel in garal, vendar nisem hotel peti njihove pesmi o ljubavih Kleopatre. Zavoljo tega so se me začeli bati in godrnjati zoper mene. Tedaj :cm se zavedal, da sem bil proklet, od ljudi prognan človek — človek, katerega živa duša ni mogla rada imeti. ElllEiS! a o » s c S P a < = Г S s, S iS « K Џ 0 o S cr ~ -- № X* 1 < M S -a to . o »j < 4- f n ГЗ m » _ ~ N C IO g. 5- " k Г p > S3 N OT £ ►C O o > и? s —• f1 4 •Ч . Ф № ГЛ 2 3- V o? o:» ® fr 3 -. o -- a. ,. a n t-E 5 л e S f <§ s s I ® c f/) B O . i 5 <8 1 s 5 S e N) N o I S а M ?f tn < S te O и N к< aq ач C3 i, B ic -i ч a. D S.. Б-® se 2'. M. it- « s F Џ a ni _ ,N -os g: ti ea 0 I fj' s 1 < < £T. m s S ji. ćč U 9 c a 111=111= Izdajatelj, di. Ft. KulOvcc. Urednik: Franc leisetflavs Radio r Vatikanu. V Vatikauu imajo žc deij časa radio. Na sliki vidimo male vatikanske cerkvene pevce pred mikrofonom. V Radečah pri Zidanem mostu je včeraj ob eni popoldne v tamkajšnji naselbini misijonarjev odšel k Bogu po' svoje plačilo njega zvesti služabnik superior Valentin Eržen- V 77. letu starosti je še prav do zadnjega vneto vršil svoje dolžnosti kot spovednik usmiljenih sester. Lahnemu prehlajenju se je pridružila pljučnica, ki mu je po par dneh vdanega trpljenja prerezala nit življenja. Rajni gospod superior je bil rojen 23. oktobra 1851 v župniji Selca na Gorenjskem. V mašnika je bil posvečen 26. julija 1879. Po dovršenih študijah je deloval kot kaplan v Škofji Loki, Polhovem gradcu, Radovljici, pri Sv. Petru v Ljubljani, nato kot spiritual pri uršulinkah in slednjič kot podvodja duhovske-ga semenišča v Ljubljani. 9. septembra 1900 je vstopil v noviciat tedanje avstro-ogrske province misijonske družbe sv. Vincencija Pa-velskega v Gradcu, odkoder je po dokončanem novicijatu prišel 1902 kot superior v misijonsko hišo k Sv. Jožefu pri Celju. 1908 je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je kot superior, vnet pridigar, spovednik in ljudski misijonar deloval do 1926, ko je bil poslan v novootvor-jeno postojanko misijonarjev v Radečah kot spovednik usmiljenih sester. Le malo časa je dal Bog vnetemu delavcu v svojem vinogradu uživati dni mirnejšega življenja — nepričakovano ga je poklical k sebi po nebeško plačilo. Pogreb bo v ponedeljek ob 10 v Radečah. Pokojnega je odlikoval kremenit značaj in borba za načelnost v javnem in zasebnem življenju. Kot tak je bil zvest in neustrašen pristaš Mahniča in njegovega Rimskega Katolika. Tudi pozneje, ko se je kot ljudski misijonar odtegnil javnemu življenju, je skrbno P. Zavališin: Rodbinska sreča Tajnik Ivanovskega sovjeta je vedno bolj zamišljen gledal nosečo ženo, ki mu je zabičala : — Pusti te misli, nesramnež! Moj otrok ne bo za sramoto. Nočem, da bi ostal brez krsta kakor ščene in maček. — — Mar bo boljše, če ga bodo vtaknili v vodo? — Molči, bedak! Brezbožnik hoče biti, a nima nič razen slame v glavi! — Tajnik Šerstakov jc stokal in molčal. — Zakaj imajo zdaj ženske politične pravice? — je mislil. — Kaj je bilo tega treba sovjetski vladi? Pred revolucijo bi se jaz že drugače pomenil z babnico, pa še besedice ne bi zinila. Zdaj pa ne vem, kaj bo. Čemu sem se bahal v sovjetu: »Vse se bo brez popa opravilo.« Zdaj imam. Vse je pripravljeno za oktobrine«: darila, svečana seja, govori. Da se nc bi rodil ta otrok! Rajše bi bil brez dece, kakor tia imam tako proletarsko nezavedno ženo. V soboto zvečer so nujno poklicali vaško babico k Šerstakovu in se je lotila dela. Pol ure pozneje se je cmeril na peči nov državljan v lesenem koritu. Srečnega očeta ni bilo doma, imel je sejo. Cim se je mati zavedla, je poklicala sestro: — Janjuša, pojdi hitro k batjuški. Naj pride po svnt; — ši k nam. Denar je tu .. . pod glave a mož ne bo zvedel. Med sveto mašo no brezbožne seje, hvala Bogu. e bali, — je zamrmrala babica, — m. ospodarji doma? Krstili ga temo, j S e prišel domov, videl sina in takoj ovjet. Tam je z najlepšo pisavo izpolr. st. Zena je bila videti utrujena, vse ji v. Prosila je samo. nai babica nese c' vjet. zasledoval delo in boje naših poslancev za ljudski blagor ter jih podpiral s svojimi molitvami, h čemer je pogosto pozival tudi svoje sobrate. Naj mu bo Bog plačnik za njegova številna dobra dela! Velika nesreča v Mengšu Včeraj dopoldne je prišel 32 letni Franc Burja, doma iz Nevelj pri Kamniku, hlapec pri g. Vinku Habjanu, restavraterju v Domžalah, v Votavčev kamnolom v Mengšu s parom konj po pesek. Med delom se je odtrgala cela plast kamenja, ki je popolnoma zasula in v hipu ubila oba konja ter prebila voz. France Burja je po vsem telesu, posebno pa na glavi težko poškodovan. Ima prebito lobanjo in pretresene možgane. Prvo pomoč je prejel v hiralnici v Mengšu, nato so ga z rešilnim avtom prepeljali v Ljubljano v bolnišnico. Na kraju nesreče so se ves dan zbirale množice ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, tako iz Vodic in celo iz Domžal, ter gledale, kako so reševali konje in voz. Konje so izvlekli — seveda mrtve — šele okoli štirih popoldne izpod kamenja. Stanje ponesrečenega Burje je zelo nevarno. Nesreča radi nesrefe Dne 7. marca se je na gozdni progi tvrdke Gregerson pri Žepču v Bosni smrtno ponesrečil neki delavec. Drugi dan se je podala na lice mesta preiskovalna komisija, v kateri so bili okrajni glavar, zdravnik, sodnik in sodni pisar Jurčič. Peljali so se z avtomobilom. Ko so privozili tik pred most čez Bistrico, je dobil avtomobil defekt, zavozil pod most in se prevrnil. Pisar Jurčič je padel iz avtomobila in ostal na mestu mrtev. Ostali člani komisije so k sreči le lahko poškodovani. Šerstakov je hodil kakor vinjen. Postrež-kinja v sovjetu je šepetala vsakemu članu: — Čestitajte mu! Se je že rodil. Pa kaj mu podarite. Zvečer bo komunistični krst, brez popa. Se v mestu bodo o nas govorili, da smo napredni. — Zvečer se je otvorila seja. Ljudje so se gnetli v sovjet. Babico z novorojenim so posadili poleg predsednika. Zraven je sijal srečni oče z masleno glavo in krivo prečko. — Tovariši! — se je dvignil predsednik — danes imamo kot prvo točko prihod v svet otroka državljana Serstakova. Besedo ima zastopnik komunistov, tovariš Štor- — Tovariši! — je vzdihnil štor, kakor da so mu cigani ukradli konja, — ne boni mnogo-beseden. A moram ... Štor je dolgo dvigal v nebesa svečanost in je končno sunil s prstom proti novorojenčku: —Ta državljan, ki se ga ne bo upala dotakniti umazana popova roka, naj bo nova zarja pod našim vodstvom! — Plenice! — je zasikal predsednik, — ču-ješ, starka, plenice stran! Babica je v naglici pograbila z zobmi rob odeje in jo pričela odvijati. — Podelim v imenu komunistične stranke temu državljanu proletarsko častno ime — je drdral navdušeno štor. Toda nenadoma so vsi zastokali. Babica jc dvignila golo telesce. Nn vratu se je bliščal nov križec na sinjem traku. Dvignil se je ropot. Govornik je obstal na polovici besede. — Kaj godrnjate, je jezno zakričala babica. — Krščen je! —- se je razlegel odgovor. — Nc. pa kaj! Ali vam je žal, da vas nismo vprašali? Ni vam prav, da nismo dali pogubiti nedolžne duše? Oče novorojenega otroka se ie dvignil, grdo zaklel in se nenadmoma krčevito zjokal, kakor da bi bil sam brezpomočen otrok . .. (Komunistična Pravda , Moskva.) Klemeneičeva afera Revirni nadzornik g. Žajdela, ki je zadnje dni vršil preiskave po raznih krajih Slovenije kot v Kočevju, Radovljici, Lescah, Bledu in drugod, se je vrnil v Ljubljano. O uspehih svoje preiskave nam je mogel dati včeraj, z ozirom na to, da bo preiskovalno sodišče sedaj zaslišalo številne priče, le delna pojasnila. Preiskava je ugotovila, da Klenienčič nima nobenih komplicev in je kvečjemu mogoče, da je imel kakega pomagača, ki mu je povedal — lahko tudi nehote — kdaj bo v poštnem ambulančnem vozu dovolj denarja. Ni izključeno tudi, da je za te informacije izvedel v svoji gostilni, kamor je zahajalo precej potnikov. Preiskava se je v njegovi zadevi raztegnila tudi preko mej Slovenije, zlasti pa v Zagreb, kjer so ugotovili v prometu več pogrešanih bankovcev. LTgotovitve policije so tako vsestranske in so z njimi podani, zlasti v zvezi s prejšnjimi podatki, tako neovrgljivi dokazi, da so razne diskusije, ki se sedaj vrše v I jubljani in po deželi, če je Klenienčič res poštni ropar, popolnoma neumestne. To potrjujejo številni momenti in direktni indiciji, ki jih je policija zbrala pred in tudi po Klemen-čičevi aretaciji. Najzanimivejših dejstev iz dokaziluega materijala policija v interesu nadaljnjega poteka preiskave noče izdati javnosti, ker so takega značaja, da bi se mogle številnim pričam sugerirati nepravilne izjave in jih -praviti iz ravnotežja. Tudi bi bilo marsikomu hkrajno neljubo, če bi se njegovo ime omenjalo v javnosti s Klemenčičem hkrati. Z ozirom na obširen materijal, ki se mora in ki se bo obdelal s skrajno doslednostjo, bo preiskava trajala več mesecev. Policija ugotavlja še vedno nove momente, ki govore proti Kle-menčiču. Klenienčič sam dejanje sicer zanika, priznava pa nekatere za preiskavo važne okol-nosti. Ravno te okolnosti ga bodo tudi prisilile, da bo priznal dejanje samo. Najbolj govore proti njemu razna corpora delieti, ki so zelo zanesljive priče. Razen Klemenfiča samega ni bil z njim v zvezi nihče aretiran. Dokument narodne zavednosti iz 1.1872. Pod rajno Avstrijo so Nemci in nemšku-tarji najrajši kazali na Ptuj in okolico, kako da je ponemčena in da tamkaj sploh ni več pravih Slovencev. Kako globoko je bila ukoreninjena slovenska zavest v srcih priprostih kmetskih duš, naj nam priča dobesedno citirani dokument iz arhiva, ki se glasi tako-le: Na dopis, ki ga jc sv. Roka Gomajnsko pred-stojništvo pod brojeni 2714 od Ptujskega gospoda okrajnega glavara Trautfetcra 22 Ju-lia 1872 prejelo, bi takole odgovoriti blo: Slavno okrajno Poglavarstvo na Ptuji: Pred vsem drugim narpervič prosimo, naj nam vse kaj nam želi na znanje dati in zapovedat v slovenskem jeziki piše, ker smo mi štajerski Slo-vcnci, in tudi naš gomajnski predstojnik nemški ne zastopi, in mi nismo kos vaše nemške dopise razumeti, in povoljno izpeljati. Kaj se tiče perve točke, preglejavanja I umerlih, je to doslej pri nas g. Bukalič izver-šaval, mrtvačke bukve se pa vodijo, kakor drugod, tako tudi pri nas farni uredniji, od kod se tudi mrtvaški listi na zahtevanje izdajejo. Ali bo za naprej to drugači, prosimo bolj dotanke-ga pojasnila, ker mi vašega dopisa ne zasto-pimo. Na točko 2. odgovorimo, da pri nas ni ar-cetov, ne učenih babic, niti Žagarja v fari. 3. kaj ta točka zahteva, še bomo gledali po-zvedeti- 4. Beseda Cretinen, nam je nerazumljiva, torej prosimo pojasnila. 5. Tudi beseda Findlinge, nam je neznana dežela, torej nas imete za zgovorjene. fi. Armen-Institute ludi nc poznamo, bomo pa pri žandarmeriji za nje poprašali. 7. Taubstumme, se tudi niše v našoj srenji ne piše. 8. allgemeine Impfting še tudi nesmo videli, bo-demo pa že na njega pazili. Prosimo toraj slavno Okrajno predstojni-štvo na Ptuji nar nas nikakor z nerazumljivimi dopisi ne martra, da moramo z njimi od Policija do Pilata hoditi, in še vendar ne vejmo, kaj da sc od nas zahteva. Srensko predstojništvo sv. Roka, leto in den Ime in pridavek predstojnika in pisatelja O p o m b a : Gre za občino Sv. Rok čisto pri Ptuju. Največja akropola sveta Profesor Ugolini, šef arheološke ekspe-dicije v Albaniji, je podal včeraj v »Collegi-um Romanum« zanimivo poročilo o svojih iz-kopninah v Albaniji. Tu je prišel na sled ne samo rimskim vpadom, ampak tudi ilirskun, ki so v predzgodovinski dobi prebivali v tej doželi. Tudi, da so mesto Pekini, katero so našli v bližini albanske vasi istega imena, ustanovili že feničanski trgovci. V bližini tega mesta se je raziskovalcem posrečilo izkopati največjo Akropolo na svetu, ki je sedemkrat večja od atenske. Zgradili so jo Grki ali pa Egipčani in njeno starost cenijo na 3000 let. Našli so tudi razvaline ogromnega templja, mestnih zidov iu številne ostanke iz ilirske dobe. Albanska vlada je dovolila, da so Italijani odnesli velik del izkopnin v Rim — da bodo dobili žito in puške v zameno. Koliko ie vreden lep nos Pri avtomobilni nesreči na Dunaju si je neko ljubko dekle poškodovalo nos, ki se je sicer zacelil, vendar je poškodba zapustila sled. Vsled tega so njeni izgledi za možitev nekoliko manjši. Ker lastnik avtomobila ni hotel dali odškodnine, ga je dekle tožilo za 10.000 šilingov. Sodišče ji je prisodilo o000 šilingov. To se ji je zdelo premalo, pa se jo pritožila na višjem mestu, ki ji je prisodilo samo 2000 šilingov. z 10% popsto Koliko prebivalcev ima Palestina V Palestini živi 103.000 beduinov, 633.000 muslimanov, 147.398 Zidov in 75-576 kristjanov. Letno naraste prebivalstvo za približno 20.000 oseb. Zidov je v »židovski« državi razmeroma malo, če se pomisli, da jih živi samo v Newyorku krog 2 milijona. Te dni so se izkazali: morilcu ukrajinskega generala Petlju-re, Sehwarzbartu, ki je bil pred pariško poroto oproščen, ki je hotel vse te spise shraniti v židovskem narodnem muzeju, so prihod v Palestino enostavno prepovedali. Zaklet hotel Na Poznanskem v Poljski je hotel, kjer so kopiči žaloigra nad žaloigro. Nekako pred tremi leti je bil umorjen lastnik hotela, po imenu Konigsmark. Zena je bila odsotna, medtem je pa nio/, podlegel zločinu. Po enem letu se jc vdova poročila z lastnikom bližnje restavracije, po imenu Marekom. Po enem letu zakona je Marek, ki je bil znan kot kot nasilen človek, ustrelil v hotelu nekega živin-skega prekupčevalca, ki si je bil tam najel sobo. Pred sodiščem se je zagovarjal s silo-branom in bil vsled pomanjkanja nasprotnih dokazov oproščen. Tu pa se je poostril prepir v družini in Marek je sedaj ustrelil svojo ženo, nato pa pognal Se sebi kroglo v glavo. Oblast je hotel zapečatila in najbrže ue bo dobil nihče več koncesije. K volitvam na Poljskem. Slika nam predstavlja hišo nekega voditelja opozicijo, ki je bila vsa prelepljena z lepaki vladinih strank. Ko so dijaki poskušali, da odstranijo vladne lepake, je prišlo do boja s policijo. Nato je policijski stražnik stražil lepake, ni pa mogel za braniti lastniku hiše, da ne bi nalepil na svoja okna lepake opozicije s pozivom: Volivci! Volite listo št. 31. Hli razsodišče - ali večen spor Končno je v Ženevi prišlo do zakliučka - Madjarska sprejela razsodišče - Romunija se mu protlvi Novi načrti vlade za povzdigo kmetiistva Scialoia ostal sam Italijanski delegat Scialoja je potem zahteval, da se razprava nadaljuje v tajni seji. Chamberlain se je temu odločno uprl in izjavil, da polaga važuost na to, da vsi dele-gpti Sveta javne zavzamej- stališče k njegovemu prediogu. Tudi Briand je izjavil, da ne vidi nobemii pomislekov proti javni rai-pravi. Ni prav, da se mali vedne žrtvujejo velikim, mali pa iz svoje šibkosti tudi ne smejo napravi jati tirar-stva in m«'ojo račimati z. real-noslm: Briand se vesei' Ghamberlainovega predloga, .! d.''je možnost, da se načelo razsodišča .-brani nesl a'jem-. V interesu Društva narodov apelira ua člana Romunijo in Madjarsko, da tudi sprejmeta sklep Sveta, če bo soglasen. Tudi ostali člani Sveta so se soglasno izjavili za Chamberlainov predlog. Dr. Stresemann je izjavil, da nikakor ne pomeni bankrot za Društvo uarodov, da se zadeva pet let ni mogla urediti, pomenio bi pa bankrot, če bi Društvo narodov sploh ne moglo najti nobene rešitve. Predsednik Urrutia je ugotovil soglasnost Sveta, glasovanje pa je odgo-dil na popoldne. Titu escu se trdovratno upira Popoldne je izjavil Tituiescu, da more epre'eti predlog samo tedaj, če se obema ue-vtralnima sodnikoma, ki se imata na novo imenovati, kot smernica da resolucija Sveta od septembra 1927, drugače da mora po precizni instrukciji svoje vlade dopoldanski sklep odkloniti. Grof Apponyi se je v imenu madjarske vlade brezpogojno izjavil za sprejem sklepa in dostavil, da pomeni zaklavzulirani sprejem Titulesca v resnici odklonitev. Srna- | tra za mogoče, da se < 1 лпа nevtralnima sod- j nikoma dajo na razpolago dosodnnje razprave Sveta v informacijo, izjavlja pa Trtulescuju čisto odkrito, da hi b'lo pač pravilneje, da se jim?, ne stavijo nobeni posebni pogoji, ki jih tudi drut?i člani niso stavili. Zavaruje se proti mnenju Titulesca, da bi se septemberska resolucija spravila v nasprotje z današnjim sklepom Sveta. Apeliral je precej razburjen in s posebnim poudarjanjem soglasnosti sklepa na Titulesca, romunsko vlado in na romunski narod, da naj si dobro premislijo, ali bi ne bilo bolie, da se v interesu obeh narodov, kojih odnošaji so vsled te mučne zadeve zastrupljeni ter v interesu vse Evrope in miru sprejme današnji sklep Sveta. Titulesca tudi s tem energičnim apelom ni bilo mogoče pregovoriti. Izjavil je. da bi s pošiljatviio razpravnih zapisnikov Sveta nc bilo nič storjenega. Gre za pogoje, pod katerimi imajo razsodniki razsoditi. Situacija, da ne more sprejeti odločitve Sveta, gotovo ni prijetna, toda pogum, s katerim se je Apponvi septembra upiral odločitvi Sveta, krepi danes tudi njegov pogum. Potem je Briand prigovarjal Romuniji, da ne gre, da bi se razsodnikom nalagali posebni pogoji in da bi bili tnko rekoč obvezani na resolucijo Sveta. Sploh bi ne bilo mogoče najti uglednih mož, ki bi si t« dali dopasti. Po sebi je umevno, da med današnjim sklepom Sveta in med septemhersklm naziranjem ni nssprotstva. Briand noče verjeti, da je romunska vlada že vnaprej s svojo instrukeijo odklonila današnji sklep Sveta. Prepričan je, če Tituiescu svojo vlado še enkrat pozove k premisleku in položaj pojasni po svoji vednosti. da bi potem vlada n eodklonila sklepa. Dr. Stresemann je izjavil, da mora pojasniti neko nesporazumljenje. Tituiescu je vedno govoril o neki soglasno sprejeti resoluciji Sveta, zato mora Stresemann opozoriti na to, da je bila septemberska resolucija sprejeta soglasno le kot baza za sporazum med obema vladama. Učinkovanje odklonitve po Romuniji se danes še ne da presoditi, zdi se pa. da so člani Sveta mnenja, da bo romunska vlada svoj sklep spremenila. Če se to ne zgodi, bi prišla v poštev možnost, da bi Svet na predlog Madjarske od sebe nadomestil manjkajočega romunskega razsodnika v mešanem razsodišču, ki bi kljub romunski odklonitvi začelo razpravo. Diplomati živahno debatiralo Z ozirom na vedno ponavljajoče se poskuse Titulesca, da na kak način spravi v da- našnjo resolucijo načela septemberske resolucije, ki se mu zdijo za Romunijo ugodnejše, se je na seji Sveta razvila živahna razprava o končani redakciji Cimmherlainovega predloga. Po možnosti hočejo iti Tituiescu na roko, da mu olajšajo v smislu njegovih instrukcij sprejem Cbamberlainovega predloga. Občinstvo je to malo diplomatsko vojno poslšalo mirno in z velikim interesom. Med drugim ! se je videlo, kako je dr. Stresemann odklonil neko predloženo formulacijo in se živahno razgovarjal s Titulescom, ki jo od njega oddaljen dva sedeža. Končno se javna razprava ni mogla vršiti dalje iu predsednik Urrulia sc je ob 17.30 odločil, odgoditi sejo, da da Svetu možnost, da se zedini za tako besedilo, ki bi zadovoljilo tudi Romunijo. Po naporni privatni razpravi, ki je trajala poldrugo uro glede raznih poskusov, da se reši to vprašanje, so se člani Sveta razen Romunije in Madjarske ob osmih zvečer zedinili za sledečo resolucijo: Končno so se ie zedinili Svet Društva narodov jo vpoštevajof, da je najboljša metoda za rešitev spornega vprašanja prijateljska ruzprava med obema strankama, njima to metodo pripornčal meseca septembra 1927, v kateri je navedel tri načela, ki po njegovem mnenju morejo služiti kot ! pravična podlaga za to razpravo. Svet pa ugo-I tavlja, da taka prijateljska razprava meti strankama ni bila mogoča, in soglasno predlaga strankama, smatrajoč slej kot prej svojo priporočilo od septembra 192" zi. koristno in ne da izpreineni svojega mnenja, ki ga je označil v svojem poročilu o teh razpravah, sledeče priporočilo. Tu sledi potem današnji Chamberlainov predlog, ki gre za tem, da sc mešanemu mailjarsko-roniuuskonui razsodišču pridasta dva nevtralna razsodnika, da se romunska vlada obveže da zopet imenuje romunskega razsodnika in da se vse tožbe madjarskih optantov predložijo tako razširjenemu razsodišču. Razen tega je Svet pozval obe stranki, da do junija sporočita Svetu mnenje svojih vlad o tein priporočilu, ter stavil zadevo zopet ua dnevni rod junijskega zasedanja. Ta sklep ima namen posredovanja med popolnoma različnim stališčem romunske vlade, ki sploh noče priznati nobenega razsodišča v tej zadevi, in madjarske vlade, ki brezpogojuo vrtraia uri tem, da o stvari odloči sodišče ali razsodišče. Preiskava bo na'brže v Monoštru v Ženevo, 9. marca. (Tel. Slov.c) Komite j trojice za madjarsko afero bo jutri dopoldne Svetu predložil svoje poročilo, če bo do tedaj dobil pojasnila in dokumente, ki jih je zahteval iz Budimpešte. Dosedaj se iz predloženih dokumentov ni mogel točno ugotoviti niti pošiljatelj uiti naslovnik pošiljatve strojnic, kar je glavno vprašanje vse zadeve. Če se to vprašanje do jutri ue bo moglo pojasnili, bo Svet najbrže smatral za neobhodno potrebno, da se izvrši preiskava ua licu mesta. Turčija vstopi v društvo narodov v Pariš, 9. inarca. (Tel. >Slov.«) »Petit Parisien: poroča iz Ženeve, da je poljski zunanji minister Zaleski sporočil Svetu Društva narodov, da se je poljska vlada že tri' mesece pogajala z a n gorsko vlado o vstopu Turčije v Društvo narodov. Razni člani Sveta so že dali svoje pritrdilo za pristop. Zaleski je predlagal, da se Turčija uvede predvsem k delu v pripravljalni razorožitveni komisiji. Prazna kombinacija v Pariš, 9. marca. (Tel. *Slov.Slov.«) Dva bolgarska komitaša Nancv iu Kouleli, ki ju je vojno sodišče radi nameravanega atentata na jugoslovansko poslaništvo in druga javna poslopja v Solunu obsodilo na smrt in katerih prošnja za pomiloščenje je bila odklonjena, bosta v soboto usmrčena. Poslanik Bnško Jeftič dospel na Dunaj v Dunaj, 9. marca. (Tel. >Slov.<) Novi jugoslovanski poslanik Вобко Jeftič, ki je bil doslej v Tirani, je danes s svojo soprogo dospel na Dunaj in prevzel vodstvo jugoslovanskega poslaništva. Pride do znosnosti med Grfijo in Turčijo? v Atene, 9. marca. (Tel. »Slov.«-) Novi grški poslanik Papas pojde v Angoro z naročilom, da bo vodil pogajanja o nerešenih grško- turških vprašanjih, posebno o grškem prebivalstvu v Carigradu in o bivših grških posestvih v Turčiji v smislu smernic v zadnji grški noti. Romunski spor. v Ženeva, 9. marca (Tel. »Slov. -) Na današnji dopoldanski seji Svota Društva narodov je Chamberlain kot poročevalec v mad-jarsko-romunskem optantskem sporu predlagal kompromis, da naj Društvo narodov imenuje osebe iz bivših nevtralnih dežel, da sc pritegnejo k madjarskemu mešanemu razsodišču, v katero naj romunska vlada tudi zopet imenuje osebe iz bivših nevtralnih dežel, da rp pritegnejo k madjarskemu mešanemu razsodišču, v katoro naj romunska vlada tudi zopet imenuje svojega na odnega razsodnika. To tako razširjeno razsodišče naj potem odloči o zadevnih tožbah madjarskih optantov. Slovenci v Sialiii -Mussolini, pritisni vijak tudi na Primorskem!« Primorskim fašistovskin; krogom je očividno najbolj ugajalo tisto mesto Mussohnijevega govora, kjer duce napoveduje odpust iz' službe še preostalih nemških državnih uslužbencev na Južnem Tirolskem in uničenje vseh nemških listov. Po mnenju primorskih fašistov je Mussolini odgovoril tudi jugoslovanski javnosti, ki se je postavila na stran Avstrije radi položaja jugoslovanskih manjšin v Italiji. »S svojim slovitim povorom je Mussolini položil usodo drugorodn'h skupin v novih pokrajinah v roke niihovih zaščitnikov onkraj meje,« izvaja tržaški »Piceolo«. In ker Musolini drži besedo, je s tem manjšinsko vprašanje spravljeno z evropskega pozorišča: Jugoslovanska javnost bo prisiljena molčati, sicer bo naitišji glas odjeknil na Primorskem; Mussolini bo pritimi! vijak.* Židovsko glasilo gre celo tako daleč, da trdi. da je Mussolini pri svoji grožnji ujx)števal čuvstva slovenske manjšine.« — "Slovensko ljudstvo, ki se je odpovedslo svoji na-odnosti, je fašizmu hvaležno, da ga je rešil izpod jarma slovenskih glavarjev in zahieva samo lo, da ga liberalni advokati in duhovniki politikanti pustijo ua miru.« Nato dokazuje -»Piccolo«, kako se Slovencem dobro godi, a si takoj ;>oniaga iz zadrege s pripombo: »Mnogo dejstev bi lahko navedli v dokaz te trditve, pa se ne izplača!« — '-Ce je fašistovska vlada odstranila kakega slovenskega duhovnika, je to storila, ker ga je zasačila pri agita-ciii proti Itliji, ki ima pravico zahtevati od duhovnikov, da so naičistejši državliani ne samo domovine Kristusa kralja, aninak tudi italijanske države.« Med drobtinami, ki jih uživajo Slovenci v Italiji, našteva »Piccolo« naslednic: V Gorici imajo svojega škoia, Slovencem ie prost vstop v vse italijanske ustanove, tako v iašistovsko stranko (!), v armado in vse državne službe (!); Slovenci so nameščeni šc v industrijskih podietjih, med njimi so celo nekateri jugoslovanski državljani, ki so na vodilnih mestih. - Ali ni torej sveto opozorilo, da bo odslej postopanje napram nar. manišinam tako kakor bodo hoteh krogi onstran meje?« — »Treba je nehali s sugestivnim očarovanjem, ki prihaja iz inozemstva in moti mirno zavest tretjega, Id hoče samo sjvištovati italijanska čuvstva, zakone in navade. Če na do tega ne bo mogoče priti, naj Mussolini, kakor ie obljubil, pritisne vijak tudi v teli naših pokrajinah, kjer jc Italija do danes dovolj pokazala »voio kulturo.« Priobčili smo izvleček »Piccolovili« izvajanj ne za to, da bi nam rabil v polemične svrhe, ampak, da si bo naša javnost lahko ustvarila vsaj medlo sliko o sodobnem tržaškem žu>nalizmu iti o ljudeh, ki odlofi'no vplivajo na politiko napram Slovanom v Italiji. Vemo sicer, da Žid v kupčiji ne jiozna skrup-lov, kljub temu pa nismo pričakovali, da bo senator Мауег v zameno za drobtinico, ki naj pade z dik-tatorieve mizice, ponudil gorko kri iz telesa našega naroda v Pritnoriu, če jc še iz niega sploh mogoče iztisniti kako kapljico. Ker gre žalibog le za umazano kupčijo, lahko povemo še senatorju Мауегји, da slabo služi koristim Tr&fa. Proti goriškemu nadškofu. Tržaški »Piccolov. je pričel zonet z gonio proti goriškemu nadškoiu dr. Sedeiu. Ta list namreč v zavitih besedah vprašuje, kako je še mogoče, da Italija tolerira Škofa, •ki je izdaja! pastirske liste o prehodnem značaju italijanske okupacijc tostran Soče." Ali ni značilno, da se orav židie zaganjajo v katoliške škofe. Nerazumljiv ukrep reškega škofa. Mons. Sain, reški škof je izdal na vse duhovnike svoje Skoti je okrožnico, v kateri iili poživlja, da opustijo vsako delovanje pri gospodarskih orpmizaciiali. Okrožnica je vzbudila veliko vznemirjenje med duhovščino in tudi med nrebivalst'oni, ki je kmalu o njej zvedelo. Če bo škof vztraial pri svoji prepovedi, jc obsojena večina zadružnih organizacij, ki jih duhovniki požrtvovalno in brrzpbčno vodiio, m smrt. Tudi drugi koraki mons. Saitia (izključitev Slovanov iz sto'neca kaoitlia itd.) kažejo, da se jc vieoki pastir pod pritiskom gotoviii krogov precej oddaljil od smernic Vatikana. V interesu cerkve je, da čimprci umakne omenjeni ukrep. Fašistovski pritisk v cerkvi. Fašisti so od župnika v Skednju pri Trstu zahtevali, r!a mora biti slovesna služba božja ob I0 italijanska. Na grožnje fašistov je tržaški škof v to privolil. Slovenska služba božja bo eno uro poprej. Ker je Italijanov v Skednju malo in še ti ne hodijo v cerkev, so učitelji šolskim otrokom zabičali, da morajo iti vsi k italijanski maši, sicer bi bila cerkev prazna. Parlamentarna konfereha ČSR in SHS bo zborovala v Dubrovniku k Belgrad, 9. marca (Tel. »Slov.c) Danes se je vršila seja naše parlamentarne komisije za okrepitev prijateljskih odnošajev z ČSR. Seji je predsedoval Čeda Mihajlovič. Navzoč je bil tudi predsednik češkoslovaške parlamentarne komisije dr. Uhlir. Na splošno začudenje se je seje udeležil tudi Stjepan Radii" s svojimi. Prišel je kot spokornik. Izjavil je, da hoče tudi opozicija sodelovati v komisiji in sprejeti tudi referate. Referati so se razdelili takole: Trgovinsko pogodbe: dr. Rehmen in Kra-mer, izvoz vina in živine: Bajlie in Račan, eksponiranje češkoslovaškega kapitala: Pavle Radič in Sečcrov, borze dela: Žebot in Kra-lrer, izvozne In uvozne družbe: Dukanac in Janković, veterinarska konvencija: Predarec in Strcin, železnice in plovba: Žebot in Ko-šutič. Donava in Sava: Daka Popovič in Pavle Radie, turistika: Sljepan Radič in Strcin. upravne in carinske formalnosti, vizumi: Pavlo Radič, šolstvo: Škerovič in Vilder, trgovske šole, akademije, strokovne in industrijske šole: Baljić in Prcdavec, umetnost: Parežnnin, upravni ukrepi: Radivojcvič. Na željo češkoslovaške delegacije se bo vršila skupna konferenca obeh komisij v drugi polovici meseca maja v Dubrovniku. Cerkveno odlikovanje, v Dunaj, 0. marca. (Tel. Slov.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, je knez veliki prior suvere nega malteškega viteškega reda podelil sekov-skemu knezoškofu in vojaškemu vikarju avstrijske vojske dr- Ferdinandu Pavlikovskemu mag1 strahu veliki križ tega reda. MacJ5ari v ČSR oroti Valikpnu v Praga, 0. marca. (Tel. Slov.) V izvršilnem odboru madjarske kiščansko-socijalne stranke na Češkoslovaškem je izjavil poslanec Sziillo, da se mora proti modusu vivendi, ki je bil sklenjen med Češkoslovaško in Vatikanom, bojevati tako dolgo, dokler ne doseže ustanovitve madjarske škofije z madjarskim škofom. Nemirov v Azi'i ni prelahko vzeti, v London, 0. marca. (Tei. Slov.) Daily Te-legraph« izjavlja v nekem poročilu, da se nemiri v Prednji Aziji ne smejo smatrati prelahko, kei ima Ibn Saud načrt ustanoviti arabsko cesarstvo V okolici Kovejta je med angleškimi četami iu Vahabiti prišlo do boja piedstraž. Trdi se, da ic prišlo do sovražnosti tudi v Transjordaniji. Va habiti so zasedli nekatere obmejne kraje ter prekinili karavansko cesto med Jeruzalemom in I>a-maskom. / Lepa polt je za triumf uspeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana. Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče. ELI D Afe^M I LO leznic Karel Rauscher ln bo pokopan danes ob 5 popoldne. — Umrl je 76 letni svetilničar državnih železnic Franc Zierniger, kojega pogreb bo danes ob 4 popoldne. — Na Lajtcrš-bergu je umrla v starosti 39 let lastnica vino-tw5a Antonija Tomažič, ki je bfla pokopana v petek. □ Dva dogodka ob Dravi. Na Ruški cesti je rokodelska šola. Med odmorom so se zbrali • fantje iz te šole ob Dravi in začeli prižigati z užigalieami suho travo. To nevarno početje je zapazil starejši mož in posvaril neprevidno mladino. Fantalini so navalili na svaritelja s kamenjem in ga ranili občutno na glavi. — Gospodinja je oštela služkinjo, ker ni dobro pazila na otroke. Oster opomin je deklo tako razljutil, da je tekla iz stanovanja proti Dravi z zatrdilom, da hoče skočiti v valove. Za služkinjo jo je ubrala proti vodi v strahu tudi gospodinja in še več ljudi, ki so preprečili zimsko kopelj v Dravi. 'Dopisi Črnomelj 5. telovadno akademijo priredi tukajšnji Orel t nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Prosveti. Bogat, pester spored kaže, da mladina ljubi svojo organizacijo in resno stremi za napredkom. Gospodarsko-politični tečaj SLS se vrši 18. iu 19. t. m. v Črnomlju v Prcsveti. Prične se po tihi maši ob 9. uri. Dopoldae Lado trije referati, popoldne tudi trije. Oba dneva bosta nudila mnogo poučnega in zanimivega, zlasti kar se tiče poljedelstva in vinogradništva. Tečaj je namenjen vsem Belokranjcem, ki se ga naj udeleže v čimvečjem številu. Natančnojši program objavimo prihodnji teden. Občinsko volitve za mesto Črnomelj bodo 25. t. m. Vložene so štiri liste. SLS lista bo imela prvo skrinjico. Kočevje Stanovanjsko gibanje. Pretekli teden je sklical g. Al. Kresse kot sosvetnik gerenta nekak shod, kjer naj bi meščani oz. davkoplačevalci povedali g. sosvetniku, kakšno stališče naj zavzame pri soji gerentstva, ko se bo zadeva zidanja stanovanjskih hiš na račun občine (ali ena hiša ali več) končnoveljavno rešila. Po raznih govorih, pri katerih so dobili poslušavci vtis, naj se ta zadeva odloži za eno leto, jo vstal slovenski govornik in stavil predlog, da naj zborovalci najprej skleneio, ali se letos zida ali ne zida, potem je šele vprašanje, ali se zida ena hiša (kasarna) ali več eno- ali dvostanovaujskih hiš. Ta predlog je pa povzročil nekako razburjenje, češ da se s tem Nemcem predbacivi, da so sploh zoper zidanje, česar jim pa nihče očital ni, ampak jc bilo tisto razburjenje povzročeno lo, ker zborovalci niso docela razumeli izvajanj govornika, kar se kaj lahko ztrodi, kadar zborujejo Slovenci tn Nemci. Obrazložil pa je stališče Nemcev drug govornik, ki je upravičeno poudarjal, da so Nemci v načelu za zidanje, dovoljeno pa naj bo izraziti bojazen, zvaliti to breme na davkoplačevalce v času, ko je prejšnje občinsko gospodarstvo privedlo občino pod Damoklejev moč, ki vsak čas lahko pade na občino in jo gospodarsko ruinira. Za te besede so mu dali (udi Slovenci prav, posebno še ker je obljubil, da bodo z vsom svojim vplivom delali na to, da hišni posestniki, ki so že odpovedali strankam stanovanja, prekličejo odpovedi. Po kratki debati so zborovalci končno sklenili, da naj občina zida štiri hiše, kjer bi imelo prostora osem strank. Vse zborovanje pa je bila prelepa ilustracija prejšnjega občinskega gospodarstva, ki je volilo »Berggassi« 40.000 Diu in trgu Kralja Petra 50.000 Din, naj se odteka voda na njem ob kanalu, ki je za ped višji kakor cesta. Trbovlje Smrtna kosa. Umrla je v 58. letu starosti tfrigitu Selevšek, soproga Mihaela SelevSeka iz <»i»trega. Pogret) 9« vrši danes ob 9. uri dopoldne. • • » Ljutomer. V nedeljo, dne 18 t. m., priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru v drevesnici in sadonosniku osnovne šole tečaj za obrezovanje, snaženje, sajenje in pre-cepavanje sadnega drevja. Začetek takoj po osmi sv. maši. Na ta tečaj opozarjamo vsn Člane in prijatelje podružnice, posebno še mladino. Tečaj bo vodij okrajni ekonom g. Vek. Stampar. CJubljansko Gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 10. marca ob lo. url: DIVJA RACA. Dijaška predstava, obenem spominska predstava ob lOOletnici rojstva Henrika Ibena. Nedelja, 11. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Mladinska predstava pri izredno znižanih ccnab. Ob 20. uri: zvečer: CYRANO DE BER-GERAC. Premierski abon. Ponedeljek, 12. marca: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Red C. Torek, 13. marca: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. ,obota, 10. marca: FIDELIO. Red D. Nedolja, 11. marca ob to. uri pop.: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 12. marca: Zaprto. Marib&rsko gledališče Sobota, 10. marca ob 20. uri: DOBKI VOJAK SVEJK. Kuponi. Nedelja, 11. marca ob 15. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Kuponi. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kuponi. Glasba Operni orkester izdatno pomnožen izvaja v ponedeljek dne 12. t. m. v Unionu orkestralni dol Jos. B. Foereterjevih Štirih junakov in Vit. Novaka: Treh pesmi. Obojo sta daljši skladbi ki uživnta v češkem glasbenem svetu velik sloves. Tri nas sta še neznani in so izvajata na ponedeljkovem koncertu prvič! Koncert gospo Ivanke Nogro-Hrastove. V petek, dne 16. t. m. se vrši v Filhnrmonični dvorani samostojen koncert koncertne pevke g- spe Ivanke Ncgrc-Hrastove, ki je svojčas absolvirala eolopetje na šoli Glasbeno Matice v Ljubljani ter nato itu- Spori Vremensko poročilo iz Kranjske gore. Snega je 20 am, barometer 687 (spremenljivo) južno vreme, toplomer zjutraj -f- 3 C°, opoldan + 20 C°. Smuka neugodna, tudi v višjih legah. Ker sneg vidno kopni tn imamo trajno južno vreme, ee lahko smatra s tem poročilom ziraskosportna sezona pri nas za zaključeno. S. K. Jadran. Jutri ob 14. uri popoldne obvezen trening za vse igralce prvega in rezervnega moštva. Po treningu sestanek v gostilni Pele, kjer so bo volil kapetan oboh moštev. V slučaju slabega vremena se vrši samo sestanek v gostilni Pele ob pol 15. uri. Udeležba strogo obvezna. — Tajnik. TEKME ZA PRVENSTVO LNP. Jutri Ilirija : Hermes in Primorje : Slavija. Na športnem prostoru S. K. Ilirije odigrajo jutri, v nedeljo ob 14. in 15. uri 40 minut prvi dve letošnji prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes ter Primorje : Slavija. Rezervna moštva nastopijo ob 10. uri dopoldne, in sicer prva dvojica na prostoru Ilirije, druga na prostoru Primorja. Ker morajo biti pomladne prvenstvene tekme po odredbi JNS v vseh sedmih podzvezah zaključene že 13. maja, se vršita vsaj obe popoldanski jutrišnii tekmi ob vsakem vremenu. Le prav posebno slabo vreme bi jih moglo preprečiti Ako se vpošteva dobro formo, ki jo je pokazal Hermes v letošnjih pokalnih tekmah, obeta prinesti njegovo jutrišnje srečauje s podzveznim prvakom Ilirijo dober šport, na vsak način pa otvorjeno in zelo napeto igro. Ilirija postavi za svoj prvi nastop sledeči team: Miklavčič — Verovšek, Pleš — Volkar. Dekleva, Lado — Zupančič I, Šiška, Zupančič IV, Oman, Doberlet. Primorje nastopi proti Slaviji z dosti si-gurneišimi iansami. Mlada Slavija bo pač sposobna, nuditi svoji črno-be!im nasprotnikom trd odpor, ako bi pa bila sposobna ogroziti zmago Primorja. bi pa zuačilo to veliko presenečenje. Rezervi Ilirije kot Primorja gresta v prvo letošnjo borbo za točke kot sigurna favorita. BODOČNOST OLIMPIJSKIH IGER. Mnenje, kako bo z olimpijskimi igrami v bodočnosti, jo kaj različno. Nek.ij jih je, ki jim nič dobrega ne obetajo, drugi zopet veliko pričakujejo od njih. Poglejmo, kaj govori o igrah njih moderni stvaritelj baron Pierre Ceubertin. Institucija resnične živ!.'enske zmožuosti je tista, ki ima trdna načela in koje oblike imajo toliko prožnosti, da se lahko prilagodijo potrebam napredujočega časa. 'Ге las'nosti je imel stari o'im-pionlzem, in te lastnosti ima tudi novodobni olim-pionizem. Kakor je prvi prenesel vojske, revolucije in intrige, tako ima tudi drugi isto odporno silo in ni odvisen od volje tega ali onega. Po olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. sem napisal v »Revue de Genčve sledečo vrstice, ki veljajo še danes: nič jim ni treba pridejati in nič jim ni treba odvzeli. Moč novega plamena se javi v tem. da gori sedaj okoli vse zemlje. Čeprav na kakšni točki plamen zatreš, se ti na drugi zopot na novo pojavi. Gori kot sveti ogenj na različnih mestih zemlje, a po enakih zakonih. Bodoče olimpijsko igre bodo resničnost te trditve na uovo dokazale. In še nekaj druorega bodo pokazalo: da naj se vsi narodi kot enakopravni teh iger udeležujejo. To načelo je vsebovano v olimpijskih temeljnih zagonih in je bilo potrjeno hkrati z zopetuo vpeljavo olimpijskih iger. 28. junija 1894. Mednarodni olimpijski odbor »Milka, Milka, gumb od ovratnika sem snedel. »Odslej bom vsaj vedela, kje je.« dirala petje na Dunaju in Budimpešti. Gospa Hrastova je v zadnjem času absolvirala celo vrsto koncertov v Budimpešti in raznih drusjih ogrskih mestih, ter žela povsod veliko pohvalo. Njen petkov koncert je po daljšem presledku zopet njen prvi javni nastop v rodnem mestu, saj je gospa iz znane narodne ljubljanske družine, hranilniškega ravnatelja g. Hrasta. Predpvodaja vstopnic v Matični knijgarni. Naše difašivo Krfčanskosocialistični akad. klub -»Borba« ima svoj prvi sestanek v poletnem semestru v soboto, dne 10. marca ob 20. uri zvečer. Na sporedu je razgovor o temi: Psihološko ozadje kršč. socialističnega gibanja in njegovi nasprotniki. Vabimo vse kat. akademike, zlasti pa tovariše iz društev ■»Danice« in »Zarje*. Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Orlice-dijalrfnje prirede v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Rokodelskem domu gledališko predstavo »Ljudmila« žnloigro v petih dejanjih. Predprodaja vstopu k' ла dan predstave eno uro pred pričetkom. Vsi iskreno vabljeni. — Odbor. Predavanja v Rokodelskem domu. V okviru predavanj »Ljudstvo in kultura«, ki jih prireja kat. društvo rokodelskih pomočnikov, bo govoril v nedeljo, 11. f. m. ob 88. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma g. prof. M. Bajuk o godbi in pesmi v življenju slovenskega naroda. Vabimo k obilni udeležbi k predavanju o zelo zanimivem predmetu. Vetop prost. Sentprtorsko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 6. uri predavanje s skloptičnimi slikami. — Mladina in odrasli vljudno vabljeni. — Vstop prost. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojenrev kraljevino SHS v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovn sejo v kleti I. del. konz. društva. Kongresni tro 2. — Predsednik. tudi nobenega drugega načela poznati ne sme. In zato je kongres v Lausanne leta 1921. grešil, ko je dovolil spremembo tega načela in je že vnaprej sestavil seznam, ki je število udeleženih držav omejil. Vsak tak seznam je v nasprotju s prvotnim zakonom. To se ne sme nič več zgoditi. Igre leta 1932. v Los Angeles poudarjajo na smotren način še drugo značilno lastnost novodobnega olimpionizma, njega vsesplošni in nikakor ne več samo evropski pomen. In prav zato je bil kraj za deseto olimpiado že tako zgodaj določen. Enkrat že so se igre vršile v Ameriki, leta 1904. v St. Louisu, a na tako nezadovoljiv in nerazumljiv način, da je bila vsestranska dobra volja organizatorjev brez uspeha. Ta pojav in pa tekmovanje ameriških mest sta napotila olimpijski odbor, da prireditev dolgo časa ni več Ameriki oddal. Nato je pa vendarle spet prodrla misel, da naj se na n"vo poudari vsesplošni značaj novodobnega olimpionizma. Še tretjo točko moramo upoštevati. Igre let 1928 in 1932 eo pripravljali in bedo pripravljali d~]go dobo in izredno pazljivo, dočim so bile igre let 1920 in 1924 prav za prav le improvizacije. Vendar so igre leta 1920. imele dobre posledice; pokazale so, da razumna in močna volja vse težkoče premaga. Za igre letn 1924. je bilo na razpolago dosti časa, a «a niso izrabili. Nauk te prireditve se glasi: državne oblasti naj so nikdar n v'ikaio v športne organizacije. »Državni šport« ne bo nikdar nič dobrega napravil. Veliko doslej še nerešenih vprašanj bo za bodoče igre še treba rešiti; tako u. pr. tehniški program tekem in kvalifikacija tekmecev. Socialno vprašanje bo povzročilo, da bomo v petih ali šestih letih marsikakšno vpraSanje čisto drugače motrili kot sedaj. Zato tudi sedaj ne hitimo z re- Občni zbor Krekove prosvete v Ljubljani bo v društveui dvorani v nedeljo 11. marca ob pol 6 uri zvečer. Zjutraj ob pol 7. uri bo pridiga in sv. maša v kapeli Alojzijevišča, Vse Članice vabljene. Maribor. Slovensko lovsko društvo — glavna podružnica Maribor ima svoj redni občni zbor dne 17. t. m. ob 16. uri v stekleni dvoraui hotela Meran. Članstvo jc vabljeuo k poluoštevilni udeležbi. Studenci pri Mariboru. Jutri, 11. marca se vrši redni letni občni zbor katoliškega slov. izobraževalnega društva. Občni zbor se vrši v društveni sobi v samostanu pri Sv. Jožefu takoj po večerni-cah. Za člane udeiežba obvezna. Ostali kraji. Ljudski oder v št. Vidu pri Ljubljani vpri-zori v nedeljo, dne 11. marca 1928 ob 1. uri popoldne: Egiptovski Jožef, svetopisemska igra v petih dejanjih in štirih slikah s predigro: Jožefovi bratje. Ježira V nedeljo, dne 11. marca 1928 gostuje v društvenem domu s krasno živllensko komediji orlovski odsek sv. Jakob, Ljubljana. Naslov igri je -.Zemlja« spisal K. Schonherr, poslovenit M. Skrbinšek v treh dejanjih. Začetelt predstavo je ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji na dati predst.ive od 3. ure dnlje v dvorani društvenega doma. Francoski krotek v Ptuju priredi v nedeljo dno 11. marca skioptično predavanje. Tipi in prizori francoske revolucije — v Mestnem gledališču ob II. uri dopoldne. Ime predavatelja — prof. Renč Martol — jnmči, da bo predavanje vseskozi zanimivo, pojasujevano z obilimi skioptlčnimi slikami. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Bled. Vsled ustavitve obrata v elektrarni so predavanje Slov. Stražo v nedeljo. It. marca preloži na poznejši čas. Novo mesto. Ustanovni občni zbor Jadranske Straže bo v soboto 10. t. m. (danes) ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Poverjenik in kurzist »J. S.« učitelj Viktor Pirn.it predava 5>0 pomenu in namenu Jadranske Straže. Vabljeni vsi, ki se za ta pokret zanimale! Posebej že vab- j Jiono dijaštvo. šitvami, ker bo vse skupaj rešil čas in bi imela vsaka sedanja rešitev samo provizoričen značaj. Olimpijske igre naj so in naj ostanejo vsako četrto leto na novo prihajaioč praznik svet obsegajoče človečanske pomladi, a take pomladi, ki diha red in ritem in koje moč je v službi duha.« OVIRE NOVEMU FORDU V EVROPI. Ni minulo še mesec dni, odkar se je pojavil na tržiščih Evrope davno napovedani novi Fordovi model, katerega je javnost dolgo pričakovala, in komaj se je polegel ob takih prilikah običajni naval radovednežev na razstavne in razkazovalne lokale, ko je povsem nepričakovana stvar znova vzbudila vsestransko pozornost na to zadevo. Tokrat pa ne gre več za nadaljnje odkritje še neznanih vrlin novega Forda, tudi ne za krepek dodatek k dolgi verigi zadevnih reklam in priobčil, temveč za čisto nepričakovani preokret v zaključnem stanju procesa uvajanja novega Forda na našem kontinentu, ki se zdi tembolj začudenja vreden, ker se stvar steka na polje neinformira-nosti v splošno znanih in obče veljavnih policijskih predpisih v vseh evropskih državah. Iz Dunajske »Neue Freie Presse« posnemamo tozadevno sledeče: »Iz Berlina nam spor čajo: Na predlog združenja avtomobilskih inženerjev v Berlinu je izdalo deželno sodišče odredbo proti Ford Motor Сотрапу d. d. v Berlinu, po kateri se prepoveduje tej tvrdki pod pretnjo denarne in zaporne kazni zatrjevati v javnih priobčilih in sporočilih, katere bi slednja izdala sama ali potom svojih zastopnikov, da odgovarja novi Fordov voz zakonitim predpisom v Nemčiji glede zaviralne naprave, od-nosno, da je voz brezhiben in da ie kot tak v Berlinu po državni preizkuševalni komisiji že prepuščen javnemu prometu. V zvezi s tem je najbrže tudi prihod Forda v Berlin.r« Gre torej za zaviralno napravo novega Forda, ki ima sicer zavore na vseh 4 kolesih, kar ee je tudi nepretrgoma poudarjalo kot važen argument sodobne dovršenosti, katera pa se je morda iz ozirov do čim nižjih produkcijskih stroškov v nesoglasju e cestno policijskimi predpisi v celi Evropi tako poenostavila, da učinkujeta zavorni pedal in ročni vzvod, čeprav medsebojno neodvisno, zgolj na -ene in iste zavore. Temu nasprotno pa predpisujejo evropske cestno policijske odredbe iz tehtnih varnostnih razlogov pri vsakem motornem vozilu dvojno zaviralno napravo, ki je tako konstruirana, da učinkuje zaviralni pedal neodvisno od ročne uaprave na vse 4 zavore in učinkuje od druge strani ročna naprava tudi zase neodvisno na posebne z njo zvezane zavore zadnjih koles. Iz gornjih razlocov je malo izsleda, da bi ta Fordov voz inogel biti prepuščen prometu, ker se pač nobena država ne bo mogla ozirati na posebne slučaje in dopuščati izjeme, ki bi eventualno ogrožale javno in osebno varnost v notranjem in meddržavnem prometu. Tudi vsaka eventualna naknadna zasilna naprava bi ne odgovarjala zakoni-tim predpiVm in bi bila tudi iz konstruktivnega vidika zelo dvomljiva. Tako menijo razni strokovni časopisi. Kakor smo informirani, so tudi zagrebške oblasti Izdalo podobno odredbo. Interesiranfm krogom je to dejstvo seveda povzročilo precej neprijetno presenečenje, tembolj, ker so vse nadaljnje posledice še neznane. Mama, zborovanje mladih političark je bilo naravnost sijajno. Sklenile smo voino sploh odpraviti. JCa / / a//e novega KOLEDAR. Sobota, 10. marca. 40 mučencev, Makarij, Viktor. — Sobice vzide ob 6. uri 26 minut zjutraj in zaide ob 5. uri 56 minut. — Jutri: Konstantin. Novosadska vremenska napoved za 10 marec: Oblačno vreme v vsej državi. Ponekod dež. V severozapadnih krajih zapade morda sneg. V severnih krajih se bo temperatura nekoliko znižala, vendar mraza ne bo. Vreme v Belgradu dne 9. marca: Oblačno. Temperatura —2 in plus 10. Dunajska vremenska napoved za 10. marec: Izpremenljivo, potem vedno manj oblačno, ponekod bo nekoliko snežilo. Ponoči zmrznjeno. podnevi temperatura blizu ničle. V višjih legah mraz, severni vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI. 10. marca: 1772. se je rodil nemški pisatelj Friedrich von Sehlegel. — 1910. je umrl vodja avstrijskih krščanskih socialistov in dunajski župan Karel Lueger. — 1906. so Japonci zasedli po enajsiduevnein boju Mukden. — 1881. je bil umorjen ruski car Aleksander 1*1. _ 1825. se je rodil slovenski pisatelj P. Ladislav Hrovat. — 1872. je umrl Mazzini. k Naseljenost Mohorjeve knjige v Sloveniji. Kakor čujemo, pripravlja Mohorjeva družba lepo presenečenje svojih bravcev. Koledar bo namreč objavil čisto posebne vrste zemljevid Slovenije: notri bo označena za posamezne kraje relativna gostota naseljenosti Mohorjeve knjige, to je koliko Mohorjanov je leta 1927 prišlo na sto prebivalcev. To bo nekak kulturni zemljevid slovenskega naroda v naši državi. Kajti v splošnem se lahko reče, da je razširjenost Mohorjeve družbe precej zanesljivo merilo za razširjenost slovenskega tiska sploh v kakem kraju. Kolikor je v kakem kraju Mohorjevih knjig, približno v istem razmerju jo tam razširjen tudi naš časopis in naša knjiga. Izvzeti moramo samo mesta in deloma tudi industrijske kraje. V splošnem pa lahko rečemo, da je veljala Mohorjeva družba skozi dolga desetletja in da velja večinoma tudi še dfndanes za splošno narodno last, tako da ni politična pripadnost nikdar igrala znatnejše vloge pri naročanju njenih publikacij. Kajti noben Slovenec, ki želi ostati kar mogoče v tesnem stiku s svojim narodom, se noče odtegniti naročilu knjig, ki so najmočneje vtisnile svoj pečat slovenskemu narodu- O krajih, kjer je Mohorjeva družba slabo razširjena, lahko rečemo, da je tam tudi sicer razmeroma malo knjig. Zlasti v zadnjem času se je Družba pod Finžgarjevim uredništvom s svojimi leposlovnimi, poljudno znanstvenimi in strogo znanstvenimi spisi priporočila tako, da si skoro ue moremo misliti zavednega Slovenca, ki bi ne smatral pripadnost k Družbi za samo po sebi umevno stvar. Ce je spoznavanje samega sebe pogoj za napredek posameznika in uaroda, bo tudi obljubljeni zemljevid naseljenosti Mohorjeve knjige zanimiv prispevek za spoznavanje slovenskega naroda v posameznih pokrajinah. Kupujte stadionske srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne Z5. marca к Meštrovič potuje v Ameriko. Danes odpotuje v Ameriko hrvatski umetnik kipar Meštrovič, da nadzoruje postavitev svojega kipa Indijanca. к Večerne šole za začetni pouk. Zagrebška mestna občina je sklenila, da začetkom aprila otvori večerne šole za začetni pouk. Poučevali bodo mestni učitelji in učiteljice trikrat na teden od 7. do 9. ure zvečer. -k Zgradtia drugega tira na progi Zagreb —Belgrad. Železniška proga Zagreb—Belgrad je preobremenjena, lako da je bil že zadnji čas, da se v interesu gospodarstva in države prične z ozdravljenjem prometnih razmer na progi Zagreb—Belgrad. Sedaj se je pričelo s polaganjem drugega lira na tej progi. Proga od Belgrada do Slavonskega Broda spada pod belgrajsko železniško direkcijo, dočim spada pod zagrebško železniško direkcijo proga od Broda do Novske. Od Novske do Zarrrcba obstojlta dve železniški zvezi in sicer ena preko Siska, druga pa preko Du-gega sela ter je prometno ministrstvo opustilo zgradbo drugega tira od Zagreba do Novske. Dne 17. prejšnjega meseca so se pričela dela na progi od Novske do Bro la. Tu je zaposlenih nekaj nad dva in pol tisoča delavcev. V kolikor ne nastopijo nepredvidene zapreke, bi bila ta ptoga dogolovljena še letos, oziroma po desetih mesecih tlela. Na področju belgrajske železniške direkcije je zgrajenih že okoli 40 kilometrov nasipa za progo. k D-žavni osrednji zavod zn ženski domači obrt iz Ljubljane priredi propagandno razstavo čipkarskih izdelkov v nedeljo, dne 11. marca v osnovni šoli v Litiji. Vabimo zlasti ženski svet na to razstavo, Vstopnine ni- * Petletnica obstoja sanatorija ruskega rdečega križa na Vurborgu pod Mariborom. V nedeljo 4. marca jo bila lepa slovesnost v sanatoriju ruskega rdečega križa v vurber-škem gradu. Obhajala se je namreč petletnica, odkar jo ustanovil v gradu sanatorij g. dr. Bo-leslav Fr. Okolokulak, bivši specijalist na kliniki v Petrogradu. 1. marca 1923 jo bil sprejet v sanatorij prvi bolnik. Ob tej priliki so prišli ruski odposlanci iz raznih krajev Jugoslavije. Bilo je več pozdravnih govorov. Kot prvi je govoril g. minister Vasilij U. Strand-mann, delegat ruske delegacije v naši državi. Njemu sta sledila člđn državne komisije g. ing. B. M. Oreškov in delegat ruskih izseljencev U. S. Ursati iz Beograda. Zagreb sta zastopal« ondotni predstavnik ruskega rdečega križa g. P. M. Boiarsky, in predstavitelj tamošnjih emigrantov g. admiral Vjatkin. Rusko bolnico v Pančevu je zastopal g. dr. Pelca. V imenu ruske gimnazijo v Hrastovcu je govorila načeluicti g. A. Rajevskaja. Ptuj sta zastopala g. okrajni glavar Vončina in g. lekarnar Orožen. Vsi gospodje so proslavljali ter naglašali velike zasluge, ki jih ima vodja sanatorija g. dr. Okolokulak za ruske emigrante. Odposlanci so prinesli lepa darila ter so prečitali več zahvalnih pisem, katera so jim izročili bivši hvaležni bolniki, ki so ozdraveli v sanatoriju. Doslej je odšlo iz tega zavoda z odličnim uspehom 67 odstotkov vseli bolnikov, ki so iskali tamkaj zdravja. G. vodja sanatorija zasluži pohvalo, ker je izvrsten zdravnik in zelo podjeten. Stari grad je popolnoma prenovil. Z marcem je zasvetila v njem tudi električna luč. Z njegovim sanatorijem je postal Vur-berg znan ne le v domači državi, ampak tudi daleč preko njenih mej. Lepe članke o Vur-bergu so prinesli Ruk v Berlinu )n Nove Vreuija«- v Belgradu. •k Demonstracije brezposelnih. Včeraj dopoldne je v Zagrebu nekoliko stotin delavcev zahtevalo od borze dela, da se jim izplača podpora za brezposelne. Ko so jim je odgovorilo, da je načelnik urada službeno odsoten, eo začeli demonstrirati ter šli v sprevodu ua Jelačičev trg in potem po Ilici in Preradovi-čevi ulici proti delavski zbornici. Redarstvo je demonstrante razpršilo. Aretiranih je bilo pet demonstrantov iz Zagreba. Banjaluke in Kostajnice. -k Slovenska Bistrica — sejem. V ponedeljek 12. marca sc vrši v Slovenski Bistrici živinski sejem. •k Nove Smamice : Skrivnosti Marijinega življenja«, spisal dr. Janez Ahčin. so ravnokar izšle v Prodajalni KTD (H. Ničman) v Ljubljani. Cena Din 36. po pošti 1.50 Din več. •k Vinski sejem v Belokrajini. Da pokaže uspeh in kakovost lanskega vinskega pridelka, se je odločila podružn'ca vinarskega društva, da priredi tudi letos vinski vzorčni seiem. Vršil se bo pri znanih -»Treh Farah«, železniška postaja Rosalnice pri Metliki, 15. marca po prihodu ljubljanskega vlaka ob 11. Kogar zanima napredek vinarstva v Belokrajini, ta naj si ogleda ta sejem. Razstavljena bodo bela in črna vina. -k Nadrobni spomenik, ki bo veljal 10 milijonov dinarjev. Na pokopališču v Apatinu izdelujejo kamnoseki že lelo dni monumenta-len spomenik umrlemu milijonarju in velikemu dobrotniku Ferdinandu Speizerju. Spomenik bo veljal 10 milijonov dinarjev. Spomenik predstavlja Mater božjo, ki drži v rokah s križa sneto Jezusovo telo. Vsi kipi so iz brona v naravni velikosti. Spomenik je visok 16 metrov; bronaste statue so bile vlite v Milanu in prepeljane v petih vagonih v Apatin. Marmornati deli spomenika so bili izgotovljeni v Jugoslaviji iz dalmatinskega marmorja. Spomenik bo dogotovljen šele čez leto dni in bo gotovo najbolj monumentaleu nagrobnik v državi. ■k Radi dediščine ubila hčer. V vasi Vrči pri Buaojnu v Bosni se je pripetila te dni težka družinska žaloiVečerniku« povemo, da je Koroška cesta od Glavnega Irga naprej državna in ne spada lic v območje mesta in ne okrajnega zastopa. □ K poročilu o koncertu »Stvarjenje« je Ireba dodati, kar je včeraj pomotoma izostalo, da sc je koncerta udeležil tudi mestni župan dr. Juvan z gospo soprogo. — Avtoomnibus promet je na vsesplošno zadovoljnost kar najboljšo funkcijoniral, za kar gre posebna zahvala g. ravnatelju inž. Tomšiču. □ Dober brat, Neka služkinja se je prejšnji uieeec preselila i/. Cvetlične ulice v Fran-kopanovo. Ker ni mogla vseh stvari vzeti s seboj, je prosila stranko, da ji za nekaj časa shrani razno obleko. Stranka pa ji je tudi ostala še malenkosten znesek dolžna. Nekaj dni po odhodu služkinje pa se oglasi pri stranki okoli 17 letni fant, ki se je predstavil za brata služkinje ter zahteval reči in dolžni znesek. Služkinja je prišla poznejo po svojo stvari in se je nemalo začudila, ko ji je go spa razložila ves položaj. Vlogo -brala«• je igral neki O. J. iz Pragerskegr. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V starosti 50 let je umrl za jetiko delavec državnih že tn srce s/ / / ша гпши&и? vrvema I!1 Iu Srbi o novi Rusiji (Konec.) Gledališč menda ni nikjer (oliko ko v Rusiji lil nikjer umetniško boljših, kot v Moskvi. Najbolj znana so: Komorni teater, Teater Revolucija, Mah teater, Teater Satire, Realistični teater, Hudožestveni teater. Glavni režiserji so priznani Stanislavskij, Ma-jerhold, Tairov. Program je največ ruski, iz prole-tarske umetnosti in revolucionaren. Igravcc imajo najboljše. Zavese sploh ne uporabljajo več. Dekoracij med dejanji ne menjavajo. Le boljševiška tendenca dramatskih del je preveč očitna. Evropejske fipe kreirajo v odvratnih, potcncirano-zasovraženih pozah, Azijce pa pohlevno, kot trpečo živino. Še en drastičen primer propagande: govornik - propagan-dist si na Koncu govora pred množico odseka prst in Z odsekanim delom piše po zidu: Doli imperija-lizeni! Ruski muzeji so najbogatejši na svetu. Znani so: čisto ruska Tretiakovska ga'erija, Muzej revolucije (Moskva, Ljeriingrad), Muzej Izjasnili Izkustev, Ščukinska galerija z zapadnimi deli. Posebno zanimiv in lepo urejen je moskovski Muzej Revolucije. Pcrijoda se vrsti za perijodo: Pugačev s svojim uporom, Stjenika Rjazin, |>a dekabristi in naro-dovoljci, socijalisti, komunisti s prvim Sovjetom in predsednikom Trockim 1005., I. revolucija, II. revo-ucija, meščanska vojna, lakota in nazadnje obnova. Film so začeli ustvarjati čisto svoj, ruski, ki ne bo zsvisen od Evrope. Atelje imajo po vseh večjih mestih in kmalu bodo mogli na leto izdelati 80—ICO filmov Posebno je razvit političen in propagandisti-čen film. Inscenacija ni pompozna, ampak naravnost siromašna v primeri z evropsko ali ameriško, toda snov in vstvarjenje je močnejše. Pravkar snimajo: Petrolej, Peterbuifj-Petroprad-Ljeningrad. Moskva v oktoberskih dneh in pa 2 filma k Tolstojevi stoletnici (Živ mrlič, Prva armija na konju.) Imajo že nekaj umetniško uspelih (Car in pesnik, Mati (Gorjki), Oktjabr, Kinoglaz.) Vasem posveča uprava posebno pažnjo. Ustanavlja t. zv. kolektive, nekake ko'onije, ki so čisto moderno ureiene. Kmet zida novo hišo z državnim kreditom. Elektrifikacija se širi. Tramvaje imajo že po deželi. Aeroplani prihajajo v najzakotnejše predele. Po deželi so nastanjeni zdravniki, geometri, veterinarji, ki pontagaio ljudstvu Časopisi so med kmeti izredno razširjeni in pišeio kmetje sami vanje. Deistvo je, da v »barbarski« RuMii prodaio na leto 200 milijonov kniig, a v kulturnih Zeditrenih državah samo 50 milijonov. Sole se zelo širijo. Sprejeti kako službo pomeni žrtvovati se. Korupcija je strogo kazniiva; vendar so vsi, revoluci-jonarji kakor profirevoludionarji prepričani, da obstoja, a ne pri naiviš'ih. Ti so mora'no čisti. Do karijere priti je težko. Načelo komunizma je: Napredovanje je mogoče le s priznanjem lastnih napak. Zato je kritika svobodna. Se več! Moraš kritizirati. Delavski sinovi se ženiio v aristokratskih krogih. Razlike med inte'igenco in ostalim skorai ni. Vse se ie /lilo v en val. Boljševjki radi pokažejo vse in (saikemu, ki je prišel z dobrim namenom. Le tistih novinarjfsv ne morejo, ki iščeio samo senzacionalnih in farttasBfnih ve^ti: to pa zato, ker so njihova poročila navadno najbolj zlagana. Za vojaštvo imajo osnovane posebne šole, kjer poleg diugega vsak dan obveščajo voiake o notranji, a " sak teden o zunanji politiki. Tako jih politično izobražujejo iu pripravljajo za zveste pristaše režima. Ljenin jc šc vedno alfa in ornega vsega; ne morejo mu najti naslednika. Vadomestuieta ga dva: Stalin, ki je izboren organizator, in edeolog Buha-rin. Za Trockera pravi narod, da je zablodil. O vseh naštetih problemih govori Stoianovi-čeva knjiga obširno. O slabostih komunističnega režima in o težkem moralnem padcu ne čujemo nič. Pa bi bilo dobro slišati še to stran! Ilustraciie so večinoma dobro izbrane. Posebno ugajajo: Lebe-deva: Sovjetska zveza, Frih-Hara: Mornarteva povest (\ lesu). Domagackeea: Вугоп in pa ciklus Efi-movih karikatur: Pdeča Rusija. Do nedavna ie Rusija nekako oscilirala med Vzhodom in Zapadom. Sedai se je bolj nagnila na Vzhod. Poleg vse razrvanosti in grozot, ostrega režima in zatiranj, ki jih ie doživela, je treba priznati, da 'e ubrala pot konsolidacije. Narod se je prebudil in hoče svoje. Samo škoda, da kniiga nI izčrpna In da je boli časnikarsko in premalo sistematično naoisana. Nad jezikom nai se nihče ne pohujšuie (bečke šne-šue, veš — perilo, bista — soha — die BUste), ker je knjiga izšla v Belgradu! Kljub temu se knjiga prijx>roča sama. Po епгт mesecu, odkar je izšla, je namreč že skoraj popolnoma razprodana. Belgrad. 7. marca 1928. Bolgarsko-slovenski večer Dne 8. t. m. sta v Unionu priredila bolgarsko-slovenski večer gospa soproga tukajšnjega opernega pevca Gospodinova Vanja in njen soprog Grigori. Gospa je čitala začetkoma svoje predavanje o bolgarski ženi in nienem socia'ncm stanju. Končala je gospa predavateljica svoj vznešeni, poetični govor s pozivom, naj bi moderna evropska žena složno pri vseh narodih delovala za svobodo, miroljubje in ntirno, kulturno in civilizatorično delo za napredek Evrope. Njen govor je poslušatelistvo pozdravilo z burnim in navdušenim ap'avzom, ki je veljal lepemu govoru in njegovim vzvišenim ideiam. pa obenem tudi ideji bo'garsko-slovenskega zbližanja, ki ga moramo pospeševati Slovenci z vsemi silami. Večer je zaključil g. operni tenor, soprog gospe predavateljice, Grigori Gospodinov z enajstimi bolgarskimi pesmi. Te pesmi so bile prireiene za klavir od skla-dafelia Hristova. Grusti'ana, Spasova iti Mihailova. (Radi bi čuli od bolgarskih skladateljev i samostojne skladbe! tal. da čuiemo pri nas tako tnalo bolgarske glasbe!) Podal ie g. Gospodinov vse skladbe, zelo ritmično in melodično zanimive, s pravim ognjem Bolgara in s krasnim glasom, ki smo ga često že ime'i priliko pohvaliti pri opernih predstavah. Zel je tudi on prisrčen aplavz. — Želeti bi bilo, da se bolfarsko-s ovenski večeri ponove in da se ut^di pot kulturnemu in narodnemu zbližamu med obema bratskima južnoslovanskima narodoma! Slovensko kult. društvo v Zagrebu Skuoina Slovencev, ki žive v Zagrebu kot javni kulturni delavci, je dala iniciativo, da se v Zagrebu osnuje Slovensko kulturno društvo in sicer v okviru »Zajednice Sla venskih društava«. Njegov namen bi bil poglabljanje kulturnih vezi med hrv. in slov. narodom. V to svrho sklicuje ZSD v ponedeljek, 12. i m. ob 7. uri zvečer v svojih društvenih prostorih javni sestanek, na katerega poziva vse Slovence v Zagrebu in priiatelie slovenskega naroda. Sestanek sklicujeta v imenu »ZSD« Srečko Kumar, dirigent »Kola« in Srečko Kirin, tajnik ZSD'. Stoletnica lb.sena Stoletnica Ibsenovega rojstva (20. marca 1928) se bo v njegovi domovini Norveški slovesno praznovala. Slavnostni pripravljalni odbor s prosvetnim ministrom prof. Habund-om tla čelu je sestavil program slavnostnega tedna (14.—20 marca). Kralj Ha-akon bo 19. marca spre;el inozemske goste v avdijenci. Na umetnikov rojstni dan sc bo okrasil njegov grob v Oslo in se bo vršila spominska slavnost na univerzi. Diiaška predstava ob stoletnici Ibsenovega rojstva v ljubljanski drami. Danes popoldne se bo uprizorila v Narodnem gledališču v Ljtihliani Ibsenova drama »Divja raca«. Pred začelkom predstave ima spominski govor o H. Ibsenu g. prof. France Koblar. Cene so znižane. Mussolini o D' Annunziu Mussolini se je napram norveškemu pisatelju I. Boier-iu izrazil o d'Annunziju, da ie svojo vtogo v literarnem življenui Italije doigral. Bil ie pozer. Sodobna Ifalp'a boke pol intenzivnega "notranjega življenja. M. Jai o njem: »Velikih in največjih enega ga imenuje naš čas. Najviše ga bo morda cenila nova generacija.. Vsekakor Torropovo stremljenje za bodočnost ne bo zastonj, prednost, ki jo ie Bog podelil le res velikim in odlično nadarjenim.« Srečen Mussolini Stara, a bogata Egipčanka jo hotela kljub svoji brezpomembnosti zasloveli po svetu. Obenem bi bila rada dopovedala Mussolini ju, da ga občuduje. Storila ie to na tn način, da je imenovala Mussolinija za svojega dediča. Mussolini se seveda oporoke ni branil in iz Egipta je potovalo v Rim pet milijonov lir- ' r-Ч, V V f » • Disec glasovir Norvežan Byrdens je izumil poseben »simfoničen glasovir«, ki spominja na cerkvene orgle. Razen godbe proizvaja ta čudežen instrument ludi dišave, ki so ubrane v doslednosti popolne kromatične lestvice. Poslušalci bodo tedaj akorde vohali. Tipfce so razdeljene v pet oktav in glasbeni harmoniji strogo odgovarjajo posebne posode. Vsebujejo dišave v sledečem redu: vijolice, hiacinte, smrečje, vrtnice, španski bezeg. Ti temeljni zložki dovolijo najrazličnejše kombinacije in poluton-ske mešane okuse Zvok vpliva na uho, zvok je gibanje zraka. Naravno je tedaj, da obenem uživa glasbo še bolj občutljivi nos, če je na-pojen gibajoči se zrak z primerno snovjo. Lunina sonata se bo zdaj igrala s pomočjo nočnih vijolic, Griegove nordijske romance bodo dišale po borovcih, razgretih v solncu. To bo ntenda vsakemu dišalo. Nabiralci čikov Angleški »Uradni bulletin za tobačno industrijo« poroča n nabiranju čikov, ki je od nekdaj doma v londonski četrti Kingsway. Nikar ne mislite, da je to posel usmiljenja vrednih beračev, ki nimajo denarja za cigarete. Kaj še! Ti gospodje obrtniki dobro zaslužijo. Sin podeduje poklic od očeta. Nabiralci celo plačujejo reden obrtni davek! Vsak ni za nabiranje čikov. Tukaj so potrebni vaja, j dobro oko in strokovno znanje. Profesionalni j nabiralec zasluži tam. kjer bi izgubil novi I nec samo čas. Vsak čik ni vreden, da se pobere. Razen tega so pogoj hitre in pravilne kretnje, brez katerih bi bilo iskanje zamudno In malo dobičkanosno. Nabiralci so oboroženi s sprehajalno palico, na koncu katere štrli cs'ra jeklena igla. Z njo nabodejo žrtve in Sicer vsak trenutek. Normalen lov znaša tri in pol funte tobaka na dan. Seveda se morajo čiki prati, razvrstiti po kakopvosti, posušiti in potem ostane do 1 kg »čistega blaga«. To pomeni kakih 25 kg tobaka na mesec. Mar ni to prava tobačna tovarna, ne da bi govorili o stalnem dohodku in brezskrbnem življenju? — Dober tek! — Bo rekel zaničevalno kadilec. ki misli, da se lo ne tiče njegovih cigaret. Kdo ve! Prnvijo, da so stalne odjemalce tega blaca največje tobačne tovarne, samo, da tega ne bodo nikoli uradno priznale ... Pomlajevanja ni Dunajsko zdravniško društvo se je pečalo s pomlajevalno teorijo dr. Voronova tn je prišlo na podlagi referatov in skušenj posameznih zdravnikov, ki so operirali po Voro-novem sistemu, do nepovoljnega zaključka. Enako so priredili nemški zdravniki tovrstno razpravljanje, kjer je Voronov na pol propadel. Najbolj ga je pa zadel dr. Hoffmeister na kirureični kliniki v Freiburgu. Dr. Hoffmeister je napravil poskus s tem, da je prenesel opičje žleze na človeka, prav tako, kot predpisuje dr. Voronov. Poskuse je napravil na 54 letnem možu, ki je imel znake prezgodnjega postaranja, imel uvelo kožo, sive lase in trpel na duševni in telesni utrujenosti. Žlezo je vzel iz opice otoka Jave. Posledic oziroma sprememb ni bilo. Dr. Hoffmeister je žleze preiskal mikroskopično. Toda v nasprotju z dr. Voronom je našel, da so žleze opice prišle v človeško telo, da so pa zarodilne celice popolnoma izumrle. Zleze torej niso moa je treba, da krivde za to ne nosi ono samo, marveč jo nosi bivša madžarska uprava, ki ljudstvu ni dala potrebne gospodarske podlage. Gospodarska kriza postaja vedno večja, vsakdanje potrebe sr množijo in kmetski narod se mora vedno bolj pogosto vprašati, kako zadostiti naraščajočim potrebam. Prišel je do edino mogočega odgovora: /.boljšati jo treba način gospodarjenja. Ni dovolj, da se vsa zentlja obdela, marveč je potrebno, da se obdela tako, da bo izrabljena vsa njena moč. Delo za povzdigo gospodarstva se je žc г.ло!о. O tem pričajo gospodarski tečaji in gospodarska predavanja, ki so se vršila v preteklih mesecih. Velikega potneua so zlasti gospodarski tečaji, ki so se vršili v Markovcih (v dneh 31. jan., 1. in 3. febr.) in na Pišini (17. in 26. febr.). Na tečajih se je predavalo o vseh panogah gospodarstva: o obdelovanju zemlje, o živinoreji, o gozdarstvu, o zdravju itd. Da se je ljudstvo res začelo zanimati za gospodarska vprašanja in želi po-vzdige, priča velika udeležba. Tečaja v Markovcih ee je udeleževalo krog 60 kmetov, v Cankovi jih je bilo do 90, na Tišini pa nad 100. Navzoči niso bili samo poslušalci, marveč so stavljali predavateljem tudi številna vprašanja o vseh mogočih stvareh. Razen tečajev se je vršilo tudi več gospodarskih predavanj, ki jih je prirejal g. ekonom Pavlica iz 1). Lendave. Zadnji čas tudi naši listi: Novine. Nepujsag, Muravidek, posvečajo gospodarskim vprašanjem več pozornosti kakor prej. Prav jasno se da zaslediti pri njih stremljenja, da bočejo podati ljudstvu najprej potrebne osnovne pojme, potem pa vsestransko kmetsko izobrazbo, brez katere dandanes ni racionalnega gospodarstva. Uvesti ga hočejo v skrivnost uspešnega, pametnega gospodarjenja. Da se je velikopotezno delo za zboljšanje gospodarstva v Slovenski krajini začelo, je zasluga iPodružuice kmetijske družbe« v M. Soboti, ki jo priredjla vse navedene tečaje. Vodil pa jih je okrajni kmetski referent g. Fr. Vojsk iz Beltinec, ki je ludi že prej posvečal mnogo pozornosti našemu gospodarstvu. Ljudstvu je vsestranska kmet-ska izobrazba neobhodno potrebna, zato je le želeti, da se započeto delo nadaljuje. Res da je združeno z žrtvami, loda v očigled nalogi, ki jo ima izvršiti, te žrtve dela ne sinejo ovirati. Zboljšanje gospodarskih razmer zahtevajo tudi interesi ua-: rodnega gospodarstva, zato naj merodajni oblastni krogi tudi za naprej storijo v tem oziru vse, "kar je v njihovi moči. Fr. K. reksiilna razstava v Skoplju Južna Srbija bi mogla postali za našo industrijo posebno važen odjemalec. Tamošnje gospodarstvo še ni prišlo do posebnega razmaha, saj je preteklo komaj par lel od svetovne vojne. Razvojne možnosli južnosrbskega gospodarstva postajajo vedno večje. Tako ima južna Srbija za tekstilno industrijo zelo veliko sirovin: bombaž, volno, lan in svilo. Vse lo se izvaža irt potem moramo v našo državo uvažati velike količine manufakture, saj tvori eno tretjino vsega našega uvoza. Zato se tudi tekstilna industrija zadnje čase pri nas zelo razvija. Tako bo tekstilna produkcija južne Srbije, ki ee bo sčasoma lahko znatno povečala, zastopana na razstavi, ki se vrši od 6. do 28. maja letos v Skoplju ; izložbo vseh predmetov priredi skopljanska trgovsko-industrijska zbornica. Razstavljeni bodo tudi drugi predmeti, ki jih proizvaja južna Srbija. Drugi oddelek razstave bo pa obsegal produkte tekstilne industrije od prediva (ludi sirovin) do tkanin; razstavljene bodo nadalje čipke, preproge itd. Za trgovce in industrijce, ki si ho-hočejo dobiti na jugu trg. Poleg tega bodo razstavljale tvrdke iz domačih krajev in inozemstva, ki izdelujejo stroje za tekstilno industrijo ter poljedelski stroji, za kar bi prišla v poštev tudi slovenska produkcija . Znižana vožnja za 50% je dovoljena za osebe ln blago (za osebe od 1. maja do 1. junija, za blago od 1. aprila do 1. junija t. 1.). Ob priliki razstave nameravajo v Skoplju prirediti tudi kongres tekstilne industrije iz cele države Ln se tozadevna konferenca vršf danes 10. t. m. dopoldne pri Zvezi industrijeev. Vsa pojasnila daje razstavni odbor v Skoplju "ter ljubljanska Zbornica za TOf. —o— BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jugoslavenska banka, d. d. v Zagrebu iz-• kazuje za 1927 10.4 milj. Din čistega dobička na-fcpram 11.5 milj. Din za 1926 (14.8 milj. Din za 1925. 16 milj. Din za 1924). Predlagano je 8% dividende (1926 9%, 1925 11%, 1924 12%). Bančni posli so v letu 1927 narasli: bilančna vsota se je povečala od 864 na 1002, vloge od 308 na 370 milj. Din. Dolnje-lemlavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi. Cisti dobiček znaša na kapital 0.5 milj. Din 97.000 Din napram 59.000 za 1926, 57.000 za 1925. Posojila banke so narasla od 3.8 na 8 milj. Din, menična od 0.5 na 1 milj. Din, vloge pa od 6.1 na 7.4 milj. Din. Iz tega je razvidno ugodno razvijanje poslov. Bilančna vsota 9.8 napram 7.6 milj. Din v 1. 1926. Občni zbor se vrši 24. marra ob 14 v posvetovalnici v D. Lendavi (regularia, izpremembu pravil). * ♦ * Knini sejem v Ljubljani na velesejmu se ponovi dne 20. marca t. 1. Interesenti naj pošljejo na naslov »Divja koža*, Ljubljana, kože vseh vrst divjačine, dobro suSene in neustrojene, do 15. marca. Občni zbori. Kreditna zadruga detajlnih trgovcev. r .z. z o. z. v Ljubljani (izredni) 15. t. m. ob 18 v prostorih Prašledione (izplačilo blag. nakaznic zadruge v gotovini); Strojne tovarne in livarne 2. aprila ob 11 v družb prostorih (bilanca, volitev uprave in nadzorstva); kmečka hranilnica ln posojilnica na Plujski gori, r. z. z n. z. 19. marca ob 14. Horsza Dobave. Ravn. železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 13.0C,0 kg port-land cementa; do 22. t. m. pa glede zgraditve tri-nadstropne stanovanjske hiše na Rakeku. — Ravn. drž. rudniških podjetij v Sarajevu sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 1 krožne žage (Grubenholzkreissage). — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 19. t. m. pri Upravi delavnice III. arm. obl. v Skoplju glede dobave raznega materijala (papir, lepenka, svinčniki, šestila, trikotniki, risalni žeblji, baterije, električni kabli, električni zvonci itd.); dne 20. t. m. pa glede dobave kemikalij, kemijskih aparatov in posode. — Dne 24. U m. pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave vrvic za zalivkanje. — Dne 30. t. m. pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave raznega materijala (pločevine, žični žeblji, okroglo in ploščato železo, vijaki, ključavnice, zakovice, plošče za štedilnike, čopiče, lclej itd.) ter glede dobave 500 košar za premog; dne 31. t. m. pa glede dobavo kalciuirane sode. — Natančnejši podatki v Zbornici TOI v Ljubljani. Nemški jeklarski triist izkazuje za 1927 52 milijonov mark čistega dobička (nad 700 milij. Din) pri odpisih v znesku 85 milijonov mark (t. j. 1450 milij. Din). Dividenda znaša 5% na kapital 800 milijonov mark (10.9 milijarde Din). Gospod Modrijan na samofrču (Dalje.) 9. marca 1928. DENAR. V današnjem deviznem prometu ni bilo znatnih izpremenib v kurzih. Edino Italija je ten-dirala nekoliko čvrsteje. Promet je bil srednji; notacije kakor v tabeli. Devizni teiali na ljubljanski borzi 9. marca 1928. Medtem pa kralja levi so požrli? O ne! Usmiljenega srca pevec levom zapove, naj ga puste. S kitaro kralja v nos s primerno gesto potiplje v znak pomiloščenja. Nato gredo vsi v mesto. Vozili dolgo nad puščavo so prostrano, nzrli tupatam popotno karavano. A končno ugledali gore so, mesto čedno. »Ej, kakšno je to mesto?« vpraša Jakec radovedna Hvaležen, da tako je šlo, vso družbo kralj objame, Obleko vrne Modrijanu, seboj vse štiri vzame, prednjč poi-tvi pladenj pišk pečenih. Na vse kripljc jedo, se nr^s.44 da se jim komaj pas otiplje. Ko čez so pluli, hiš, stebrov so podrtine zagledali pod sabo, same razvaline. >Do sem prišli Rimljani so,« razlaga Modrijan »to mesto gleda tisočpetsto let že beli dan!« VREDNOSTNI PAPIRJI. BLAGO. Ljubljana. Les: hrastovi iplohi »v/v. na ni' od 10—110 mm od 3 m naprej fko vag. meja 3 vag. jk> 1050, zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78-79 kg 2% baška 382.50—385, slav. 37H.50—380, moka Og vag. bi., plač. po prejemu, fko Ljubljana 530—535, oves baški zdrav rešelan 300, koruza času primet-no suha prompt kval. gar. 292.50—295, mare 297.50 -300, april 302.50—305. maj pop. suha 307.50— 310, činkvantin 305—312.50: ajda zdrava rešetana suha 295; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. in srem. 335 —340, gor. ban. aSO—335; rž bč. 310—315; ječmen: bč. in ban. 295—305, mac. 240—245; oves: bč. ban. slav. 250 —260; koruza: bč. 247.50 - 252.50, 3—4 255—260, april maj 257.50—262, bela 255—260, bati. 247.50— 252.50, par. Vršac 250—255, mare—april 255—260, srem. 247—252.50, par. Indjija 250—255, mare—• april 255 - 260; moka: Og in Ogg 465—475, št. 2 445—455, St. 5 425—435, št. 6 370-380, št. 7 300-310, št. 8 220-230; otrobi: bč. 207.50-215. slav. 207.50—212.50. Tendcnca čvrsta. Promet: 10 vag. pšenice, 20 vag. koruze, 3 vag. moke, 2 vag. ječmena, 2 vag. otrobov. Budimpešta (terminska borza). 9. marca. Tendenca medla. Pšenica: marec 32.40, 32.44, zaklj. 32.38—32.40, maj 33.28-33.14, zaklj. 83.16 33.18, okt. 30.50, 30.60, zaklj. 30.50—30.5-1; rž: marec 31.70, 31.64, zaklj. 31.64—31.68. maj 31.74. 31.60, zakli. 31.60—31.64, okl. 26.18. 26.08, znklj 26.0,4-26.10; koruza: maj 2676. 26.72. zakli. 26.72 -26.74, julij 27.20, 27.30. Opoldne so dobili srečno samofrč, nanj vzeli kralja, ki strahu ga lomil krč, So proli mestu stolnem se odpeljali, za njimi levi so začudeni zijali. Ker zmanjkalo je bencina, odložili , so \ mestu kralja brž. bencina tiaiočili, i ki bilo ga samo še dve posodi, so roke ni dali. ua pot odšli nad Sredozemsko ni Ker ntrak jc že, se zmenijo, da tukaj prenoče. Spuste na tla se in letalo k zidu prislone. Nato v okrilju starega zidovja položijo kosti k počitku. Kmalu trdno vsi smrčijo. Zbudi naslednje jutro jih Arabec, ki se sklanja nad nje, prijazno jih: »Salem Aleikuni!« vse pozdravlja. »Prav isto tebi jaz želim!« mu Modrijan odzdravi. »De yeu speak English?« mu Arab vprašanje stavi. »Seveda!« odgovarja Modrijan, ki šolan bil je. Takoj med njima zanimiv razgovor se razvil jc A ko Arabec poslovi od novega se brata, v kitaro alopi, ki natakne se mu ko copata povpraš. pon. srednji sr. S. III. Zagreb. Berlin 1358.25—1361.26, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 799.60—802.60, London 277.12—277.92, Newvork 56.77 —56.97, Pariz 222.77 -224.77. Praga 168.15-168.95, Trst 299.70-301.70. Bolerad. Berlin 1358.25—1361.25, Budimpešta 993.50—996.50, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 799.50-802.50, l.ondon 227.12—227.92, Newvork 56.77 —56.97. Pariz 222.77—224.77. Praga 168.13--l'58.95. Trst 299.72- 301.72. Cnrih. Belgrad 9.135. Berlin 121.15, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.12. London 25.34. Newyork 519.45, Pariz 20.43. Praga 15.H9. Trst 27.45, Sofija 175, Varšava J'8.25, Madrid 86.90. Trst. Belgrad 33.25—33.27, Curih 362.50— 364.50, Dunaj 263.50—269.50. London 92.28—92.32, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.35—74.40. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48475, h'odanj 190.10, London 34,6475, Milan 37.53, Neuvork 710.10. Pariz 27.925, Varšava 79.63,. — Valute: dolarji 709.70, lira 37.58, dinar 12.40, češkoslovaška krona 21.035. Prana. Devize: Lira 178.45, Belcrrnd 59.35, Pariz 132.75, London 164.60. Nevvvork 33.75. Dinar. Ne\vyork 175.87, Berlin 7.36. London 277.40. l udi danes je bilo v Zagrebu malo zanimanja za državne papirje in vojna škoda je zopet padla na 439—440. Bančni in industrijski papirji beležijo prav malo prometa. Ljnbljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Prnštediona 880 den.. Kred. zavod 155 den., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 90.50—91.50. agrari 57.50—58.50. vojna odškodnina 430—440. mnrec 440, april 442. Hipo 65. Jugo 96.25, Praštediona 882—890, Ljublj. kreditna 135. Šećerana 510 den., Drava 520, Slavonija 14. Trbovlje 510, Vevče 140 —150. Brlzratl. Narodna banka 6050. voina odškodnina 438.75. 435.50. uit. marec 140. 435. april 442, 435. maj 453. Belgradska zadruga 5200. tob. srečke 95. 7% invest. posoj. 91.25, agrari 57.50. Trst. Adria 206. Assicurnzioni Generali 6485, Cosulich 202.50, Riunione ndriaticn -A, B 2670, Tripcovich 236, Split cement 253, Trž. Lloyd 688. Dalmatia 123. Ocean ia 93.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran 78.75, Hrv. esk. 5.70, Alpine 40.70, Leykam 10.20, Trbovlje 63.75. Kranjska industr. 40, Mundus 178, Slavonija 1.58,- Amsterdam Berlin Budimpešta Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst Potem ko noč na slami dobro so prespali, so drugo jutro se letalo iskat podali. Na slonu pevec, Jakec, Jurček, Modrijan, na noju Lipi-Lapi, nato pa levov trop neugnan. — 2289- 1358.25 1361.25 — 995-- 1093-50 1096-50 799 60 802-611 277.12 277-92 56.77 56-97 22.777 224-77 168-15 168-95 300-50 300-72 1359.75 J — 1095 — j| 1095'— 801 "10 I 801M5 277.52 277-52 55-87 — 223.77 — 168-55 168.55 — I 300.60