Poffnfita platana v gotovini
I HIPI "vsi« tu e pidtona v goravmi ^ ^
Slovenski
Stev. 72.	V	Ljubljani,	sreda	29.	marca	1939.	Leto	IV
Madrid v Francovih rokah - po 2 in pol letih bojev
Po pobegu rdečih poveljnikov so skrivni pristaši generala Franca prevzeli v Madridu oblast in pripravili vkorakanje Francove vojske
Rurgos, 29. marca. o. Ker so se zaradi nepopustljivosti generala Franca pogajanja med generalom Miajeni in nacionalisti za izročitev Madrida končala brez uspeha, so voditelji madridskega obrambnega odbora uvideli, da bi bil spričo Francove vojne sile vsak odpor nemogoč. Zato so se 27. marca zvečer vsi poveljniki rdeče vojske a generalom Miajem in Casadom vred umaknili iz Madrida v Valencijo. Za njimi je z vso naglico začelo odhajati tudi jedro rdeče vojske.
Takoj, ko je rdeče poveljstvo zapustilo Madrid, se je v mestu začela vstaja, katero so vodili člani takoimenovane »pete kolone«, to se pravi, tihi pristaši nacionalistov, ki jih je bilo v Madridu, kakor po ostalih španskih mestih med rdečo oblastjo, še kljub preganjanjem ogromno. Peta kolona je v nedeljo in ponedeljek začela zasedati vsa javna poslopja ter važnejše vojaške točke, katere so jim rdeči brez boja prepuščali. Voditelji Francovih pristašev v Madridu so v pone-
Kai ie dobila Nemčna z Memelom-Kla pedo
Memel-Klajpeda, edina uporabna litvanska luka, katero je Litva pretekli teden morala prostovoljno odstopiti Nemčiji, ni sicer največje, je pa po gospodarskem in vojaškem pomenu morda najvažnejše pristanišče ob Baltiškem morju. Memel je edino pristanišče ob Baltiškem morju, ki mu dolgi zemeljski jeziki tvorijo naravno zaporo in s tem preprečujejo, da bi tudi v najhujši zimi zamrznilo. Zaradi tega je promet s pristaniščem mogoč v vseh časih. Memel leži ob ustju Njemena, po velikosti in po prometu druge poljske plovne reke.
V	členu 99. versajske mirovne pogodbe se je Nemčija 6ama odrekla Memelu in okoliškemu ozemlju. To ozemlje je 1920 zasedel oddelek francoskih alpincev pod poveljstvom generala Ordrya. Memel bi moral po določilih mirovnih pogodb ostati svobodno pristanišče pod pokroviteljstvom Zveze narodov — kakor Gdansk. Leta 1923 pa je Memel in ozemlje zasedla po kratkem spopadu s Francozi litvanska vojska. Leta 1024 je konferenca veleposlanikov mesto dodelila Litvi in v sporazumu z njo določila posebno ustavo, ki je glede uprave tega mesta določala:
1. V memelskem ozemlju vlada državni zbor, čigar sklepe izvaja direktorij, izvoljen i* članov zbornice.
2. Litvanska vlada imenuje za Memel posebnega guvernerja, ki ima pravico odkloniti vsak sklep državnega zbora, če se mu zdi, da nasprotuje ustavi.
Vse notranje težave na memelskem ozemlju so izvirale iz te nesmiselne delitve oblasti na dve ustanovi. Ker 60 v memelskem državnem zboru večino imeli vedno Nemci, je bil direktorij neprenehoma v boju z litvanskim guvernerjem tako, da je litvanska vlada od leta 1926 do 1938 na memelskem ozemlju morala neprestano vzdrževati strogo vojno stanje.
Površje memelskega ozemlja meri 2410 kv. km celine in 426 kv. km vode. Na njem
Erebiva po zadnjem ljudskem štetju 37.000 itvancev, 88.000 »Memelcev«, 59.000 Nemcev. Med »Memelce« štejejo tiste prebivalce, ki so se pri ljudskem štetju izrekli proti spojitvi z Nemčijo in za široko upravno avtonomijo pod vrhovno oblastjo Litve.
Promet v memelskem pristanišču je predlanskim znašal 1414 ladij z 900.000 tonami blaga za uvoz in 370.000 tonami blaga za izvoz. Ves blagovni promet je torej znašal 1,270.000 ton.
Odkar je zavladal v Nemčiji narodni socializem, se je v Memelu začelo močno gibanje za priključitev k Nemčiji. Ko je narodni socializem izvedel svojo znano organizacijo za Nemce v tujini, in jo podredil enotnemu vodstvu v Berlinu, je bil za voditelja Nemcev v Memelu imenovan dr. Neumann, ki se je že prej odlikoval po svojem delovanju za priključitev k Nemčiji. To delovanje mu je 1934 prineslo 15 let ječe, a so mu čez dve leti kazen po amnestiji odpustili. Dr. Neumann je nato začel organizirano gibanje za ločitev Memela od Litve in za združitev z Nemčijo, do katere je prišlo pretekli teden čisto nenadno.
Z Memelom je Litva izgubila svoj edini izhod na morje. Ker Nemčija zdaj iz Memela lahko nadzira ves promet iz štirih baltiških držav: Poljske, Litve, Estonije in Le-tonske, je z njegovo zasedbo dejansko razbita zveza baltskih držav, ter zamisel poljskega zunanejga ministra Becka, ki je hotel proti Nemčiji postaviti zid držav, ki bi segal od Baltiškega do Črnega morja. Z zasedbo Memela je močno prizadeta Anglija, saj je večina pomorskega prometa iz tega pristanišča veljala Angliji. S tem so ogrožene njene trgovske in politične postojanke v baltiških državah. Po drugi strani povzroča zasedba Memela razumljiv nemir na Poljskem in pri Sovjetih. Memel leži nekaj nad 300 kilometrov zračne črte od poljske Vilne, 200 km od litvanske prestolnice Kaunasa, 200 km od estonske prestolnice Rige ter 600 km od Leningrada. V primeru vojne bi nemške bojne ladje iz Memela varovale prevoz železne rude s Švedskega v Nemčijo in s tem omogočale nemški vojni industriji nemoteno delo.
deljek stopili v zvezo s poveljnikom nacionalne vojske v vseučiliškem mestu in se z njim domenili o načrtu, po katerem naj bi Francovi oddelki zasedli Madrid. Poveljnik nacionalnih čet je s svojimi sodelavci včeraj dopoldne prišel v Madrid ter poskrbel za zadnje priprave pred vkorakanjem.
Francovi pristaši v Madridu so predvčerajšnim že sestavili začasno vlado in prevzeli v svoje roke vso oblast. Začeli so takoj aretirati vse vidnejše rdeče voditelje, kar jih je še ostalo v mestu. Ta začasna vlada se je s Francovim poveljstvom dogovorila, da bodo nacionalisti začeli korakati v prestolnico včeraj ob treh popoldne in sicer z vseh strani likratu v manjših oddelkih, kar se je tudi zgodilo. Ob 3.30 je poveljnik Francovih oddelkov že bil v središču mesta in s svojim štabom zasedel ministrsko predsedstvo ter takoj prevzel skrb za mir in red v mestu. Naeionalno vojaštvo je vse do večera korakalo v Madrid. Prebivalstvo je Francovo vojsko sprejelo s silnim navdušenjem, ki je po dve in polletnem obleganju in stradanju docela razumljivo. Mesto je bilo v trenutku v zastavah, nacionalna vojska je bila deležna navdušenih manifestacij.
Današnje uradno poročilo nacionalnega vrhovnega poveljstva pravi:
»Včeraj so naše čete osvobodile Madrid rdečega nasilja in s tem utrgale sad velike prejšnje zmage in zloma vse rdeče fronte, ki se je začel 25. marca. Samo na osrednjem bojišču okoli Madrida so nacionalisti ujeli 42.000 ujetnikov ter zasedli do sinoči razen Madrida še kraje: Los Molinos. Escorial, Aranjuez, Santa Cruz della Carta. Lilio in Nava Hermosa. Nezadržno so napredovale naše čete tudi na juž-
nem delu bojišča in osvojile številne kraje. Očistile so ves rudarski predel okoli Almadena in pri tem dobile v roke velik vojni plen. Skupno število ujetnikov od začetka ofenzive do danes znaša 60.000 ljudi brez tistih rdečih bataljonov, ki so sami prestopili k nacionalistom. Koliko vojnega materiala je nacionalni vojski padlo v roke v Madridu, bo približno_ znano šele čez nekaj dni, ko bodo strokovnjaki lahko površno precenili plen. Do sedaj je znano, da so nacionalisti dobili v roke poleg vsega drugega 20 milijonov nabojev za puške.«
Prva noč v osvobojenem Madridu je potekla silno živahno. Prebivalstvo je vso noč prebilo na cestah in manifestiralo za nacionalno Španijo. Po vseh voglih so bili nastavljeni zvočniki, ki so neprenehoma oddajali poročila o nacionalističnih uspehih in pa nacionalne himne. Vso noč so v mesto prihajale dolge vrste tovornih avtomobilov z živežem, obleko in drugimi potrebščinami za prebivalstvo. Ljudstvo v Madridu je po videzu sodeč manj sestradano kakor je bilo v Berceloni, ker je imelo več možnosti za preskrbo s hrano.
Nacionalne oblasti so takoj izpustile iz ječ vse ujetnike, ki so jih imeli rdeči zaprte ter imenovale poseben odbor, ki bo natančno zapisal vse izpovedi teh ljudi o trpljenju v teh ječah.
V	zaporih so ostali edino komunisti, ki niso hoteli zapustiti zaporov. V Madridu vlada popoln red. Dopisnik Reuterja se je razgovar-jal z nacionalističnimi vojaki, ki so pripovedovali, da so se z republikanskimi vojaki v vse-učiliški četrti pobratili že prej, predno je prišlo povelje za vkorakanje v Madrid.
vprašanja reševati s silo
v Evropi. Za člane tabora narodnega edinstva je samo ena naloga, ki je v nadaljevanju dela za utrditev države, pri čemer naj jih vodi hladno-krvost, pripravljenost in vztrajnost. Ni treba nobene rekonstrukcije ali nove vlade, ker ima sedanja vlada narodno zaupanje. Mi tudi popolnoma zaupamo v osebnost predsednika republike ter vrhovnega poveljnika poljske vojske, ki mora danes več kot kdajkoli prej vplivati na izgraditev naše narodne obrambe. Zato vzklikamo: Živela poljska vojska! Živel njen vrhovni poveljnik! Te naše klice naj čuje ves svet.
Izjave generala Skvarzinskega so bile sprejeto z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Madiarf zahtevajo nove mefe proti Slovaški
Budimpešta, 29. marca. m. V Budimpešti so 6e pričela pogajanja med slovaškim in madžarskim zastopstvom. Na madžarsko-slovaSki meji pa je spet prišlo do novih incidentov, ki so se spremenili v oborožen spopad. Kljub tem spopadom se je včeraj v Budimpešti sestala mešana madžarsko-slovaška komisija Pri tej priliki 60 Madžari povedali slovaški delegaciji svoje predloge glede nove razmejitve Madžarske in Slovaške. Ker slovaški zastopniki niso imeli pooblastil, da bi sprejeli te predloge, so z njimi odšli v Bratislavo, kjer bodo poročali o poteku pogajanj ter dobili od slovaške vlade še nadaljnja potrebna navodila.
Bratislava, 29. marca. m. Bratislavska radijska postaja zanika vse vesli, ki so jih razširili v Budimpešti, da so madžarske čete sestrelile 11 slovaških letal ob zadnjem napadu na Užhorod.
Vesti 29. marca
Italijansko časopisje ostro napada znano »demokratično« časnikarico Tabouisovo zaradi njenega pisanja o tem, da Italija pripravlja nekake korake proti Jugoslaviji. Namen njenih laži je širiti zmedo v tem delu Evrope, kjer po Mussolinijevi in jugoslovanski uvidevnosti že dve leti vlada mir. Predsednik danske vlade Stauning je imel včeraj govor, v katerem je dejal: »Mi verjamemo ponovnim izjavam Hitlerja, da Nemčija nima več nikakih zahtev po kakem ozemlju v Evropi.«
Indijska zbornica v Delhiju je zavrnila odobritev trgovske pogodbe med Indijo in Anglijo, kar bo povzročilo nova vznemirjenja v že itak vznemirjeni Indiji.
Govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera nocoj ob 19.45 bodo oddajale vse francoske postaje, najprej v francoščini, nato v angleščini. Lion, Rennes in Strass-bourg bodo nato oddajale nemški prevod. Nica in P. Parisien pa italijanski prevod. 50 letnico slovitega Eifellovega stolpa praznujejo danes v Parizu. Pokroviteljstvo nad slovesnostmi je prevzel predsednik rebu-blike Lebrun.
Belgijski kralj Leopold je včeraj pregledal vojsko v garnizijah ob nemški meji ter belgijske utrdbe prav tam.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je v zbornici povedal, da se angleška vlada še vedno živahno posvetuje z raznimi evropskimi državami glede nastopa po zadnjih dogodkih v Srednji Evorpi. Ta posvetovanja so pa strogo zaupna, zaradi česar ne more vlada v njih povedati ničesar, dokler ne bodo končana.
Angleški vojni minister Hore Belislin je izjavil včeraj, da znaša po stanju 1. marca t. i. število angleških rednih kopnih čet 204.250 častnikov in vojakov, rezervne vojske 139.312, dopolnilne rezerve 55.037 ter čet za zračno obrambo 137.201.
Nemški radio je snoči uradno zavrnil vse vesti francoskega tiska, po katerih naj bi bila Nemčija naši državi poslala nekake ultimativne pogoje za ureditev vseh gospodarskih vprašanj. Nemci pravijo, da te vesti širijo tisti, ki bi radi skalili dobro razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo.
Nemško-jugoslovanska gospodarska pogajanja sc bodo začela aprila najbrž v Berlinu. Nanašala se bodo predvsem na našo lesno trgovino z Nemčijo in_ na ureditev plačil, ki jih je našit država dolžna raznim tovarnam na češkoslovaškem ozemlju. Šlo bo za to, da bi tiste naše dolgove poravnali s terjatvami, ki jih ima naša država do Nemčije. Te terjatve znašajo blizu 300 milijonov dinarjev.
V	Nemčijo jo odpotoval te dni bivSi voditelj nemške manjšine v Jugoslaviji dr. Kraft. Iz Nemčije pa se je vrnil sedanji manjšinski voditelj senator dr. Grassi.
Generalu Francu sta ob zasedbi Madrida čestitala Hitler in Mussolini, ki je imel takoj po zavzetju Madrida z balkona Beneške palače kratek govor, v katerem je ta dogodek imenoval končni poraz boljševizma v Evropi.
Slovaška vlada je prosila madžarsko vlado, naj dovoli, da pride v Budimpešto slovaški poslanik. Za poslanika je bil imenovan Ivan Mileč, dosedanji tiskovni ataše pri bivšem češkoslovaškem poslaništvu v Budimpešti. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je včeraj izjavil časnikarjem, da je vesel nad zavzetjem Madrida in da bo po njegovem prepričanju v Španiji kmalu zavladal popolen mir.
Nemški propagandni minister dr. Giibbels je včeraj dopotoval z letalom v Budimpešto, kjer bo ostal dva dni. Gobbelsa spremlja več njegovih sodelavcev. Danes je nemški minister obiskal predsednika madžarske vlade Telekya, zunanjega ministra Czakyja ter prosvetnega ministra Homanna, ki ga nekateri označujejo kot predsednika nove madžarske vlade. Ta naj bi bila sestavljena tako kakor želi Nemčija.
Grška vlada jc sinoči dala izjavo, v kateri zavrača vse vesti o tem, da bi se Grčija nameravala pridružiti kakim izjavam in zvezam, ki jih pripravljata Francija in Anglija. Grčija bo ostala zvesta eni sami zvezi: Balkanski. Jutri dopotuje v Atene nemški propagandni minister dr. Gobbels s svojimi sodelavci iz Budimpešte.
Angleška vlada je izdelala načrt za povečanje trgovske mornarice in bo dala za to povečanje velike podpore. Načrt utemeljuje z razlogom, da je trgovska mornarica za Anglijo važna ne le v gospodarskem, marveč tudi v vojaškem oziru.
Francosko časopisje obžaluje, da Anglija tako odlaša z uvedbo obveze na vojaške dolžnosti, čeprav daje ogromne zneske za oborožitev. Francoski listi pravijo, da denar kljub vsemu le ne more nadomestiti vojakov.
Nemško časopisje se obširno bavi s protinemškimi demonstracijami na Poljskem in pravi, da so te demonstracije izraz francoskih ter angleških spletk. Žal poljska vlada ne natsopa dovolj odločno pri teh demonstracijah, ki bi utegnile postati resna težava za prijateljske odnošaje med Poljsko in med Nemčijo.
la sodelovanje med Anglijo, Franctro in Sov eti
London, 29. marca. m. Skupina poslancev angleške konservativne 6tranke je dala v parlamentu predlog, v katerem poudarja potrebo po nadaljevanju zunanje politike, katero je v zadnjem času uveljavil zunanji minister lord Halifax. Predlog teh 24 poslancev zagovarja potrebo po tesnem sodelovanju s Francijo in Rusijo. Spomenica se zavzema tudi za koncentracijsko vlado. Na čelu te skupine, ki je stavila omenjeni predlog, stoje bivii zunanji minister lord Eden, Churchill in Duft' Cooper.
Posveti francoskega in angleškega generalnega štaba v Parizu
Pariz, 29. marca. o. Včeraj ob 16.40 je na pa- j riško letališče Bourget dopotoval general Gurt, I načelnik angleškega generalnega štaba, v spremstvu generala Rownalla in več drugih angleških vojaških Strokovnjakov. Na letališču ga je sprejel vodja francoskega generalnega štaba Gainelin z admiralom Darlanom, poveljnikom francoske vojne mornarice, generalom Vnilleminom, načelnikom francoskega letalskega štaba, in raznimi drugimi vojaškimi osebnostmi. Angleško vojaško odposlanstvo je imelo takoj sinoči prve posvete z voditelji francoske vojske. Ti posveti, ki se bodo nadaljevali nekaj dni, imajo namen pripraviti načrte za dejansko sodelovanje francoske in angleške vojne
Nocof - francoski odgovor Italiji
Glede pogafanj o Dž butifu, Tunisu in Suezu
Pariz, 29. marca. o. Danes dopoldne je bila seja francoske vlade, na kateri je predsednik Da-ladier poročal o glavni vsebini govora, ki ga bo imel nocoj po radiu. Predsednik vlade Daladier bo v tem govoru orisal položaj Francije v zvezi z mednarodnim položajem in mednarodnimi dogodki ob priključitvi Češkoslovaške k Nemčiji, prodiranjem Nemčije v Srednjo Evropo in Mussolinijevem govoru. Mussolinijeve besede bodo predmet posebne pozornosti.
Politični krogi različno razlagajo Mussolinijevo vabilo Franciji, naj se začne pogajati. Težko je povedati, kako bo Daladier odgovoril Mussoliniju. Verjetno je, da bo Daladier obrazložil najprej pravno stran francosko-italijanskega vprašanja, nato pa zahteval, da Italija točno pojasni in
Nemci o zbiranfu poljske vojne sile
H tler ne misli gdanskega
Gdansk, 29. marca. m. Poučeni nemški krog i v Gdansku izjavljajo, da so zadnje dni opazili, kako se v bližini Gdanska zbirajo znatnejše polj ske čete. Premikanje teh poljskih čet proti se^ vernemu delu poljskega hodnika med Nemčijo i n Vzhodno Prusijo je bilo izvedeno skrivaj in popolnoma na tihem. Listi v Gdansku niso o t« h dogodkih ničesar poročali in tudi med prebivalstvom ni nobenega razburjenja. Nemci smatr ajo te poljske operacije za dejstvo in verujejo, da ima samo ta namen, da Poljski omogočijo pripriv ljenost za primer kakšnih nemških korakov proti Gdansku in poljskemu koridorju. Isti ljudje tud i zatrjujejo, da Hitler sploh ne bo poskušal nasilno reševati gdanskega vprašanja. Hitler je pr ed petimi leti podpisal s Poljsko nenapadalno pogodbo ter bo svojo besedo tudi držal.
Varšava, 29. marca. o. Poljska vladna stranka je včeraj imela v Varšavi veliko zborovanje, ka-rega sta se udeležila tudi maršal liydz-Sniigly in predsednik stranke Skvarzinski. Predsednik je na zborovanju imel govor, v katerem je dejal, da določa poljsko zunanjo politiko dejstvo, da leži Poljska med Sovjetsko Rusijo in med Nemčijo. Zaradi tega mora Poljska gledati, da ohrani čim boljše odnošaje med obema državama. Ne more se torej priključiti nikakim zvezam ali skupinam držav, ki bi bile naperjene proti komurkoli. Je pa Poljska dovolj močna, da ne bo odnehala pred nikakim pritiskom, naj pride s katerekoli strani.
Mi nismo pacifisti v malodušnem smislu teh besed. Ako bi bilo treba, se bomo borili in se bomo znali boriti za Poljsko do zadnjega diha in do zadnje kaplje krvi. Vsak Poljak to ve in to mora vedeti tudi ves svet. Poljski narod preveva vojaški duh, dasi je poljski narod navzlic viharju ob naših mejah mirnejši kakor katerikoli narod
sile ob napadu s katerekoli strani. V Londonu in Parizu pripisujejo tem posvetom izreden pomen in iiit smatrajo kot prvo posledico nedavnih dogodkov v Srednji Evropi. Angleški strokovnjaki se bodo udeležili francoskih spomladanskih vojaških vaj.
Francoski letalski minister La Chambre bo prihodnji teden odpotoval v London na razgovor z angleškim letalskim ministrom Kingslejem Wo-odom. Razgovori se bodo nanašali na sodelovanje francoske in angleške letalske proizvodnje po enotnih načrtih in po potrebah, ki jih narekuje sedanji vojaški ter politični položaj obeh držav.
določi obseg svojih zahtev, preden se začno kakršnakoli pogajanja. Daladier je imel snoči dolg razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom ter je ftato sprejel angleškega veleposlanika. Zaradi tega menijo, da je angleška vlada soglasna z izjavami, ki jih bo dal npcoj Daladier.
Na današnji seji ministrskega sveta bodo razen tega sprejete uredbe, ki se nanašajo na vojaški in finančni položaj Francije. Minister notranjih zadev je predlagal uredbo o položaju tujcev, ki so naseljeni v Franciji, za primer vojne. Tujci bodo ob vojni zaposleni v tovarnah, v katerih bodo delali za državno brambo; Razen tega bo vlada razpravljala o vprašanju španskih beguncev. To vprašanje želi Francija rešiti v najkrajšem roku.
v	»
Grozen umor v Seščah pri St. Pavlu
Roparja s kladivi pobila starega mSinarfa Janšo in n>egovo ženo
Ljubljana od včeraj do danes
Celje, 28. marca.
Vas šešče in šentpavelska fara sta pod vtisom dveh groznih roparskih umorov v pretekli
noči. šešče so vas, dobrih 20 minut oddaljene od Št. Pavla. Vas je majhna in raztresena. Pet minut od ceste stoji blizu Savinje preprosta majhna kmečka domačija in mlin Janšetovih. Leta 190? sta prišla Franc in Julijana Janše s svojimi štirimi otroki iz Amerike, kjer si je pridni in podjetni mizar Franc prislužil lepe denarce, se vrnil v domovino, kupil majhno posestvo in si ga prav čedno uredil. Postavil si je ob potoku Hulje mlin, njegov pridni sin Jože, ki je sedaj poročen v Št. Pavlu, pa je postavil mizarsko delavnico in hodil vsak dan domov. Hčerki sta se poročili, tako da je ostal pri starših le starejši 39 letni sin Miha. Pa tudi ta je hodil na delo v tekstilno tovarno v št. Pavlu. Francu je bilo že 70 let, bil pa je še vedno krepak in prav mladosten. Julijana, katera je bila stara že 78 let, je bila slaba in je hodila le s palico. S štedljivostjo in pridnostjo sta si prihranila lepe denarce in jih naložila v hranilnico, nekaj denarja pa sta imela tudi doma. Sploh sta bila znana kot dobra, saj od njihove hiše ni šel nikdo lačen, če je poprosil. Iv njemu so zahajali številni brezposelni in prenočevali na hlevu. Kdo bi mislil, da je bila starčeva misel, ko je pred tednom potožil, da je prišel nekdo ponoči blizu hiše ter ždel tu dolgo uro, da je domači pes zelo lajal, slutnja iu bojazen, da jima hoče kdo storiti zlo. Starček je vstal in šei pogledat ven, neznanec pa je izginil čez polje v noč.
Včerajšnja noč pa je bila usodna za starčka in ženo. Ob 7 zvečer sta povečerjala s sinom Mihom, oče je še čital »Domoljuba*, nato pa sta zmolila rožni venec. Miha je šel po stari navadi po večerni molitvi počivat v hlev, Franc in Julijana pa sta legla k počitku v sobi. Gotovo nista mislila, da sta zmolila svojo poslednjo molitev. Čez nekaj ur sta ležala umorjena na tleh, hiša je bila razmetana, okna razbita. Dosodil se je zločin, kakršnega ni bilo že desetletja v Savinjski dolini.
Ko je danes ob 6 zjutraj stopil sin Miha v vežo, je skoraj padel v nezavest. Sobna vrata so bila na stežaj odprta, na tleh pa sta ležala v mlaki .krvi njegova 78 letna mati in 70 letni oče. Miha je takoj obvestil sosede, ki kar niso mogli verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Čez fctrt ure so bili na kraju umora šentpavelski orožniki in takoj pričeli z najobširnejšo preiskavo ter takoj obvestili tudi drž. tožilstvo v Celju. Opoldne je prišla v šešče sodna komisija. Janšetovo hišo so orožniki obkolili in niso nikogar pustili blizu, da se ne bi zabrisala sled. Morilca, bila sta skoraj gotovo dva, sta se priplazila najbrž od zadnje strani od Savinje. Morilca sta bila zelo oprezna ter sta vsako sled '-koraj popolnoma zabrisala. Ostalo je le nekaj stopinj, katere so orožniki že povzeli. Morilca sta najprej skušala vlomiti skozi svinjsko kuhinjo, odkoder se pride v domačo kuhinjo in nato v sobo. Ker pa so bila vrata svinjske kuhinje znotraj zapahnjena, sta razbila šipo na oknu kuhinje, ga odprla, se splazila skozi okno ter presenetila starca v trdem spanju. Prav gotovo sta si tudi prižgala luč. Vsak s svojim težkim kladivom sta planila v sobo in takoj napadla v postelji ležečo ženo in moža. Morilec je Julijano potegnil z odejo in vso posteljnino na tla, jo z vso silo udaril večkrat po glavi, da so ji izstopili možgani. Drugi vlomilec se je lotil s težkim kladivom Franca in mu prizadejal smrtonosne poškodbe s skoraj pol kilograma težkim kladivom. Franc je bil precej močan, zato se je pograbil z morilcem, dobil pa je s kladivom tako težke udarce, da je omahnil na tla. Vnela se je borba za življenje in smrt, dokler ni morilec, ki je moral biti pravi sadist, zasadil večkrat nož starcu v grlo, da je padel na trebuh, obležal ter čez nekaj minut umrl. Morilca sta nato vzela izpod zglavja materine postelje okrog 4000 din, premetala vse listine iu omaro, nato pa izginila v noč. Komisija je našla kladivi, ki sta bili obe okrvavljeni, na kladivu, s katerim je bila ubita Julijana, pa so se držali lasje. Ročaj drugega kladiva, s katerim je bil ubit oče, je ležal pod posteljo. Morilec je s tako silo mahnil po starčku, da je odletel ročaj, takoj nato je pograbil nož.
Okrog treh popoldne so ob navzočnosti komisije položili trupli v krsti in ju odpeljali v mrtvašnico v Št. Pavel, kjer je bila obdukcija. Zdravnika gg. dr. Pintarič in dr. Ivič sta raztelesila najprej Julijanino truplo, nato pa še Francetovo. Julijana je imela glavo skoraj popolnoma zbito, da so gledali z nje možgani, na \ratu pa je imela tri vbodljaje z nožem. Morilec ji je zlomil tudi več reber. Še hujše poškodbe ima Franc. Na glavi ima nešteto ran, dobil pa je tudi več vbodljajev z nožem v glavo in v vrat.
Orožništvo z vso skrbnostjo in vnemo zasleduje morilca in je upati, da bosta kmalu v rokah pravice. Šentpavelski orožniki so aretirali
dva tujca, ki sta se klatila nekaj dni po okolici in ju zaprli v Št. Pavlu. Otroci, ki so se vračali iz šole, so pripovedovali, da so slišali dva moška pri znanem hrastu v šeščab, ko sta kazala proti hiši. Vsa javnost upa, da bo prišla kazen za ta dva brezsrčneža in da bo kazen primerna njunemu groznemu dejanju.
Slovenski umetniki v Milanu
Milano, 28. marca.
Včeraj ob petih popoldne je bila v Milanu v »Casa degli Artisti« odprta razstava slovenskih umetnikov Mihe Maleša, Francefa Goršeta, Božidarja Jakca, Iv. Kosa, Toneta Kralja in Maksima Sedeja. Pokrovitelja te razstave sta italijnski minister za narodno kulturo in propagando, g. Al-fieri, ter ban dravske banovine, gosp. dr. Marko Natlačen. Ob svečanem pričetku te razstave so bili prisotni Nj. kr. Vis. vojvoda Bergamski, podprefekt mesta Milana, upravnik mesta, zastopnik fašistične stranke, predsednik Združenja bivših bojevnikov, zastopniki vseh kulturnih organizacij, tuja konzularna zastopstva, številni časnikarji, jugoslovanski konzul g. Mikačič z osebjem generalnega konzulata in velika množica kulturnega občinstva. Razstavo je odprl jugoslovanski generalni konzul g09p. Stankovič, ki je poudaril dejstvo, da se kulturne vezi zdaj že trajno pleto med obema sosednima državama. Zahvalil se je ob koncu svojega govora, iz katerega je izzvenevala ugotovitev, da je razmerje med Italijo in Jugoslavijo vedno lepše, za gostoljubnost, ki so jo izkazale italijanske oblasti, posebej pa se je še zahvalil direktorju galerije »Casa degli Artisti«, gosp. Agostinu, ki je bil to razstavo pripravil.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, predsednika francoske skupščine Her-riota, ministra Zaya, jugoslovanskega poslanika in ministra Puriča ter generalnega direktorja zavoda za lepe umetnosti v Parizu Huismansa, so jugoslovanski umetniki — slikarji in kiparji te dni odprli svoj prvo razstavo v Parizu v ulici Faubourg St. Honorč.
Dolgo časa 60 že naši umetniki, ki študirajo v Parizu, mislili, da bi se združili v organizacijo ter bi postali na ta način reprezentativnejši pred oblastmi, in pred javnostjo. Kot skupina bi lažje branili posamezne in skupne interese. Letos se jim je to posrečilo in je razstava, ki je bila otvor-jena pred nekaj dnevi, njihov prvi uspeh.
Eenaintrideset umetnikov razstavlja svoja dela. Res pa je, da je v tem po sebi lepem številu Slovenija slabo zastopana, saj razstavlja en sam Slovenec. Ne vemo za osebne možnosti posameznika, gotovo je le, da se večina vzdržuje z državnimi podporami — z umetnostnimi štipendijami. Tudi nam ni podrobno znano, koliko Slovencev je v zadnjih letih bilo deležnih teh podpor. Rezultat, prikazan zdaj v Parizu, nam dovolj jasno priča, da se v tem oziru dela pri nas pristransko in da so le drugi, bolj z juga, deležni teh dobrot, medtem ko se moramo Slovenci zadovoljiti z ostanki.
V	nadaljnjih vrstah se sicer ne bomo spuščali v oceno razstavljenih del. Podati hočemo le majhno sliko, da bodo čitatelji »Slovetiskega doma« vedeli, kateri jugoslovanski umetniki zastopajo in prikazujejo našo lepo umetnost.
Na razstavi se čutita dve šoli: italijanska in francoska. Prvo mesto iz italijanske šole gotovo pripada znanemu umetniku Vasi Pomorišcu. Njegova dela so poznana že iz paviljona za časa svetovne razstave 1. 1987. Pa tudi z razstavo, ki jo je bil priredil lansko leto v Parizu, je dal povod, da se je njegov ime precej razvedelo in prišlo v vrsto dobrih umatnikov-slikarjev. Posebno pozornost na tej razstavi vzbujajo njegov portret, nje-
fova »Kompozicija« in pa idica Sv. Jakoba. Melič 'eriša bi bil drugi iz italijanske šole. Mlad, velik talent, v katerega delu se jako čuti umetnost Leonarda da Vincija.^ Izvrsten je portret njegove žene. Svoje, zelo sveže in od Francozov priznane akvarele prikazuje Nikola Markovič.
Nas Slovence pa posebno zaniama naš rojak, umetnik Rihard Debenjak, čisti kolorist, ki je z velikim znanjem in talentom dosegel žo velike uspehe. Uspehe lahko rečemo, saj je njgovo delo >Boulevard sv. Mihaela« v Parizu bilo odkupljeno za neko francosko galerijo na dan otvoritve, ko je vendar znano, da Francozi neradi v svoje ga-
Močno se je že podaljšal dan. Marsikdo je tega vesel, najbolj pa menda tisti, ki morajo zjutraj zgodaj vstajati. Človek prav gotovo rajši zleze s postelje, če je v sobi že svetlo. Pozimi pa je moral vselej tarnati, ko je v temi prižgal luč, češ, marsikdo še lahko poleži zdaj, ko moraš ti že pokoncu, čeprav se še dan ni bil napravil.
Po hribih je padlo precej snega, zato je včeraj, ko se je zvedrilo, tudi postalo bolj mrzlo. Seveda tako občutnega mraza kakor je bil v zimskih mesecih, ne bo več. Davi je vreme še nekaj oklevalo; zdelo se je, kakor ne bi prav nič vedelo, ali naj se odloči za poslabšanje ali pa do kraja zvedri.	Za to zadnje	se	je v	zgodnjem dopoldnevu odločilo. Morda	bo	sonce	zdaj zemljo vendar že	toliko ogrelo,	da	nam	čez dober teden
dni, ko	bo velika noč,	ne	bo treba prezebati, če
se bomo mudili na prostem. Ljudje godrnjajo, da že dolgo ni bilo tako mrzlega vremena ob tem času kakor je letos.
Neka; manfših nesreč
Na reševalni postaji so imeli od včeraj do danes dvanajst prevozov. Rubrika pa včeraj ni zaznamovala nobenih ponesrečencev.
V	bolnišnico pa je bilo včeraj pripeljanih nekaj ponesrečencev.
Sobarica Minka Jelen iz Ljubljane, je pri delu padla s stola in si zlomila desno nogo.
Prometnik državnih železnic, Franc Omahen iz Jarš je šel po cesti. Nasproti pa mu je privozil neznan kolesar, ki se je v polnem diru zaletel vanj in ga podrl: Čeprav je Omahen padel, se kolesar zanj ni zmenil, ampak je rajši nemudoma ugasnil luč ter se odpeljal naprej v noč. Omahen je precej potolčen.
Prevžitkar Franc Kucler s Črnega vrha je padel s postelje in si zlomil desno nogo.
Končno so ičh prifeli
Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je končno spravila v »samotna stanovanja? zloglasno vlomilsko druhal, ki jo je vodil znani Luka Spruk.
lerije postavljajo dela tujcev. Debenjak se je sedaj še prav posebe posvetil cerkvenemu slikarstvu. V delu ima prekrasno sliko Marije z Jezusom v naročju, ki prejema jabolko od slovenskega kmeta. Delo, ki bo končano do poletja, bo nekaj edinstvenega in bomo kasneje o njem pisali. Upamo in želimo, da bo z Debenjakom slovensko slikarstvo, posebno pa cerkveno, dobilo izredno moč.
Med ostalimi bi omenili še mladega kiparja Majznerja, up srbske skulpture. Izvrsten je njegov kip slikarja Pomorišca. V tem mladem talentu se čuti šola velikega francoskega umetnika-kiparja Carpeaux-a. (Karpoja). V skupino francoske šole pa bi prišli: Uzelac, ki pa je na tej razstavi nekoliko slabše predstavljen, Mirosavljevič, katerega imajo Srbi za enega svojih najboljših slikarjev ter čelebonovič. Lobardin portret ministra Puriča pa je precej ponesrečeno delo. Lobarda je boljši krajinski slikar kot portretist.
Razstavljajo še znani Dalma, Gliha, JeremiČ, Velimirovič in drugi. Razstavljenih je okrog 130 del.
Otvoritvi je prisostvovalo precejšnje število Francozov, kakor tudi v Parizu živečih Jugoslovanov. Razstava, ki je dosegla svoj namen, je tudi dokaz francosko-j ugoslovanskega zbližanja in je zanimivo, da je odprta v času, ko je v Belgradu odprta razstava francoskega slikarstva. Obisk s strani francoskega občinstva pa ni žal tolikšen, kolikršen je brez dvoma obisk naših na belgrajski razstavi. Toda tega so v precejšnji meri krive tudi današnje razmere, ki so svet postavile v veliko negotovost.	L.	B—c.
šport v zadnji minuti
V	Bremenu je bilo veliko plavalno tekmovanje. na katerem je bilo doseženih nekaj prav t dobrih rezultatov. V plavanju na ICO m prosto je zmagal Nemec Fischer v času 59 sek. 2 desetinki. Na 200 m prosto je bil prvi Plath z dvema minutama, 15 sek. in 6 desetink. Dramatičen je bil boj v plavanju na 400 m prosto. Nemec Plath in Šved Borg sta ee borila ogorčeno. Končno je Borg zmagal s časom 4,47.5. S tem je postavil nov švedski rekord. Plath je za Švedom zaostal le za desetinko sekunde. Končno so Nemci postavili nov svetovni rekord v štafeti 4x100 m. Rabili so za progo
4	minute 2 desetinki sekunde. Prejšnji rekord je imela Madžarska s časom 4 min. 2 sek.
Švicarska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo v Zurichu pomerila z madžarsko nogometno reprezentanco, je sestavljena takole: Huber (Grashoppers), Stelzer (Lausanne), Lehmann,
Ta druhal se je zlasti razganjala tam po šiški in po Brežigradu. Luko samega so policijski organi prijeli že pred dobrim mesecem. Imel pa je ta nevarni Luka vse polno »znancev, prijateljev in tovarišev«, ki so se resno ukvarjali z isto »obrtjo kakor mojster. Zdaj je policija skozi mesec dni pridno lovila vse te neznatnejše »ksele in ler-pobe«. Včeraj je navsezadnje zadnjega porinila čez prag in zaprla za njim težka vrata.
Tiho [e še poslopje univerzitetne knjižnice ...
Vse ljubljanske nove stavbe, na katerih je bila z nastopom mraza in zime prenehala gradbena delavuost, so zdaj spet oživele. Pridno rasto v višino, tudi notranja dela so že davno žlici ti rana, ponekod so tudi celo že v polnem teku.
Če pa sprehajalca ali po opravkih hitečega človeka ^zanese pot tja proti Križankam, se nemalo začudi, ko zagleda, da je poslopje naše univerzitetne knjižnice, za katero je tako dolga leta tekel v Belgradu vroč boj, še vedno mirno. Vhodi in okna so še vedno obita z deskami, poslopje je tiho kakor začarani grad. Vsa kamnoseška in zidarska dela, ki jih je opravilo znano podjetje Curk, so že v kraju. Zdaj bi morala priti na vrsto razna notranja dela, ometati bi bilo treba stene, opraviti mizarska, steklarska, ključavničarska, pleskarska in druga dela. Načrti za končno ureditev poslopja so že davno v kraju. Sliši se, da je zdaj na razpolago tudi že čedna vsota takole okrog štirih milijonov dinarjev menda. Pa vendar delo se ni bilo začeto, stavba Se počiva v zimskem mrtvilu. Neki glasovi pravijo, da bi morala priti iniciativa za pričetek in zaželjeni konec tega dela z banovine, tam pa baje niso še sestavljeni preračuni in načrti za notranja dela. Prav bi bilo da bi se merodajni malo podvizali, saj je že čas” da začne univerzitetna knjižnica končno služiti 'svojemu namenu!
Filmi
»Gibraltar« (Kino Matica). Temu filmu so za podlago lanskoletna skrivnostna potapljanja ladij v Sredozemskem morju, človek se ue more znebiti dojma, da v fabuli ne gre za svojevoljno interpretacijo, za golo literarno verzijo, ampak za dejanske izsledke, ki so bili spretno maskirani, da ne bi učinkovali žaljivo...
Brez dvoma je prihranjeno visoko kulturnim in civiliziranim ljudem, da iz po sebi pustolovskega teksta ne napravijo indijanarice v slikah, ampak da pustolovščini dajo zamah veličine, pa-tos in fascinantnost, ki gledalca zgrabita s svojo vitalno prepričljivostjo in ga podredita svoji sugestivnosti. Fantastičen dogodek zaživi v gledalčevi podstavi kol resničen, iz življenja vzet: Tako močna je sila, tako sijajno podajana inter-pretacijska pristnost. Dogodek se nam ne zdi izmišljotina, ampak dejstvo, ki oživlja pred našimi očmi vnovič s polnim obsegom čustev, ki jih vzbuja: s strahom, z zbeganostjo pred neznanim, z občudovanjem, s strastnostjo akcije, s sovraštvom. Ne sledimo samo zunanjemu dejanju, svojske zakone usodnosti čutimo, v zlobi in v dobrem se javljajo nedoumljiva zgodovinska gibala. Angleškega in francoskega uspeha ob koncu tudi ne čutimo kot tendenčne poteze, ki so jo ustvarjalci filma napravili v okras in v poklon svojemu skupnemu patriotičnemu in političnemu prepričanju, ampak kot neko, v toku zgodovine tolikokrat izpričano dejstvo: neke sile, tako sijajno organizirane, s tako premetenostjo pri delu, tako natančne v zamislih in izvedbi, so za končni pozitivni rezultat in zmago vselej za korak pre-kraike...
Režiser Fedor Ozep je znan kot mojster, ki zna poskrbeti za tempo in početju dati zanos veličine. Tudi v »Gibraltarju« je pokazal to svojo lastnost na visoko kvaliteten način. K uspehu so mu pomagali z deležem, ki je prav gotovo bistven odlični igralci Roger Duchesne, Georges Flamant’ Viviane Romance (v tem filmu sicer ne more pokazati vsega svojega igralskega znanja), ljubka rette Lehon in neprekosljivi Erich von Stro-heim. Njegova inteligentna, mogočna igra je vse-obvladajoča. Stroheim v tekstih, kakršen je pričujoči, ne igra ene osebe, ampak se dviga do gladine, ki je večini interpretov nedosegljiva: v liku ponazarja silo, v dejanju iu v padcu je nosilec usodnih zakonitosti, zagoneten, težak, pa fascinanten in navdušujoč; fiimi te vrste so za njegovo izredno igralsko umetnost vselej triumf.
V	»Gibraltarju« je spet dal partijo, ki ne zaostaja mnogo za ono nepozabno iz »Velike iluzije«.
Springer, Vernati. Rauch, Bickel (vse Grashoppers), Sybler (Lausanne), P. Aebi (Grange) pačilo Abegglen (Servetle), G. Aebi (Servetle). Kakor vidimo, je klub Grashoppers dal v reprezentanco kar šest svojih igralcev.
Na razstavi jugoslovanskih umetnikov
v Parizu
Herwey Allen:
186
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Ouvrard je odlagal svoj odhod od tedna do tedna. Delal je velike kupčije z žitom, ki ga je izvažal v Španijo, kjer je bila strahotna suša. To je delal s tihim Napoleonovim pristankom, ki je polagoma že vpletal v svoje mreže špansko kraljevo družino. Seveda ni bilo ntožno v Parizu držati cene žitu visoko, ker je bilo splošno znano, da je bila žetev zelo dobra. Napoleon je zlasti v tem oziru svaril Ouvrarda. Vmes pa so se vmešali špekulanti, ki so navili ceno pšenici tako visoko, da se je zdelo, da vlada lakota ne pa da je Lila tako dobra žetev. V pariških pekarnah se je že čutil nemir; v vojašnicah pa je bilo treba povečati konjenico.
Napoleon je poslal po Ouvrarda in zahteval od njega načrt, kako preskrbeti z žitom Pariz in Španijo. Napoleon je občudoval genialnost, s katero je Ouvrard tej zahtevi ugodil, kljub temu pa se ga je hotel iznebiti in ga izrabiti. Vse mu je povedal odkrito:
»Nikar se nič ne jezite,« je dejal. »V Španijo boste prišli ravno pravi čas, da boste rešili vlado. Slabo leto v Španiji pripisujejo v breme Godoyu. Rešite in izkoristite ga. V Parizu pa hočem biti rešitelj naroda jaz sam. Povzročite, da se cene kruhu zvišajo še za dva sousa, ta teden za enega, naslednji teden pa še za enega. Toda za več ne. Ali me razumete? Nato bom nastopil jaz. Že so začeli pritiskati na me. Prihodnjič vas bom javno ukoril, in pri tem ne pozabite ubogljivo zacviliti. Sedaj pripravite vse potrebno, da boste ta trg lahko takoj razbremenili. To bomo točno ugotovili. Tridesetega septembra bo padla cena za štiri souse, pripravil bom ukaz in dal zapreti uporne peke — vi pa pripravite žito. Izgubo boste lahko zopet nadoknadili v Španiji.^ Ali sva se razumela?«
»Kakor vedno,« je dejal Ouvrard. »Toda prosim, da pomislile na to,« je pristavil, »da sem brez ozira na stroške vedno skrbel za to, da so imele vaše čete vsega v izobilju.«
»Jaz sem jih vodil k zmagam, ko so bile lačne, gospod bankir,« ie dejal Napoleon in udaril po pokrovu svoje tobačnice, »Tak ste i<akor vsi trgovci, in ne morete me razumeti, ker ne poznate mojih nagibov. Ali mislite, da se ljudje bore za ideale? Ouvrard, vi ste velika in preračunan« svinja. Če mi boste še kedaj grozili, vam bom ukazal dati injekcijo svinca. Sedaj stojite tu in se tresete. Ali veste zakaj? Zato. ker se bojite? Ne, ampak zato. ker ste slišali resnico,
ker sem vam pokazal vašo lastno podobo.« Napoleon je pokazal na vrata.
Medtem, ko so v zraku visele take špekulacije, v »Volčjem dvorcu« ni manjkalo zanimivih večerov. Dobave žita za Španijo je prevzel Vincenc. Antonio je prebil pol svojega časa v Parizu, ostanek pa v Saint-Germainu. Dokler Ouvrard ni odšel v Španijo, Antoniu ni preostajalo drugega kot čakanje.
Antonio je ugotovil, da je Pariz za mladega in bogatega človeka brez opravka, krasno mesto. Prebiral je vse knjige o Louisiani ji in obiskoval različne ljudi, ki so tam živeli. Študiral je vse mogoče zemljepisne karte, ki so druga drugi nasprotovale. Na nasvet nekega mladega yankeeja se je vadil v streljanju s samokresom na Fantanovem strelišču, kjer sta poučevala to umetnost dva izkušena strelca. Z Vincencom je zelo mnogo hodil na izpreliode. Enkrat sta bila povabljena celo v hotel Salm, drugič sta plesala na nekem plesu v Tuilerijah. Večkrat sta tudi skupno obedovala. Nato pa je odšel Antonio zopet v Saint Germaine.
Tu se je ob dolgih popoldnevih igral z dečkom. Postala sta si najboljša prijatelja. Otroku je prinašal številna darila, dokler ni Angela tega prepovedala. Po jezeru sta spuščala ladjice in se igrala medveda v gozdu in suhem listju. Pripovedovala sta si dolge povesti in napravljala cele bitke z armadami svinčenih vojakov. Vedno znova se je Antonio veselil otroke življenjske moči in vedno bolj z očmi in s srcem užival nerazumljiv čudež, da ima živahnega sina.
Otroka je hotel vzeti s seboj v New Orleans. Začel si je slikati v mislih, kako bosta skupaj živela in kako bo v novi deželi zrastel iz otroka cel mož. Tudi z Angelo je govoril o tem. Tudi Angelo je končno po vseli teh tednih sililo vprašanje otrokove bodočnosti, da bi prišla na čisto glede svojega odnosa do njega. Toda iz instinktivne želje, ohraniti si dragocen mir v sedanjosti, se nista upala dotikati vprašanje bodočnosti.
Njuno prijateljstvo ni bila več čutna povezanost iz mladosti. Spomin na to je sicer v tem poletju oživel, toda že kot nekaj dovršenega, kar ne pozna več nadaljevanja. Skupni dnevi z otrokom na vrtu, večeri v godbenem salonu, globoko in resno tovarištvo, ki sta ga oba čutila po ure dolgo kot tiho srečo, ju ni silila neizogibno v posteljo.
In vendar sta bila zaljubljena. Več ju je gnalo drugega k drugemu kakor do katerega koli. Kljub temu p> <='“ vAdela: nekega dne se boata morala ločiti in živeti vsak zase.
Ta misel je stopnjevala njuna čustva do boleče prisrčnosti ki ni bila mkako strastno poželjenje, toda vendar neko hrepenenje sočutje in zahteva po ljubezni ter po medsebojnem, več kot samo telesnem zbližanju. Vse to ni bilo povedano, vendar je bilo tako resnično in hkrati krhko, da sta so oba izogibala dotikali se z cro-blnu rokami da ne bi razdrla rahlih sanj. Preko vsega sta šla v teh tednih brez besede in sta vsako prosto uro živela samo za sedanjost. Drug drugemu sta bila hvaležna za to in sta molče prešla preteklost in bodočnost. Vsak nov načrt bi pomenil konec. Nekega dne pa sta oba nenadno opazila, da sta nekam zašla, kar ne more poroenRi nič drugega, kakor konec te negotovosti.
Sedela sta skupaj in opazovala otroka, ki je na robu jezera ob vrtu spuščal svoje papirnato ladjice. Te popoldanske ure niso imele ne začetka, ne konca. Od časa do časa se je slišalo ropotanje kakega voza na cesti, ali pa Debrullejevo petje, ki je pri klavirju komponiral novo pesem. Antonio ji je živahno pripovedoval o svojih načrtih za New Orleans in pri tem upal, da bo Angela dejala nazaj, kar jo 1)0 izdalo, da gradi z njim gradove v oblake. Toda ona ni odgovorila ničesar, nakar je obmolknil še on.
Deček, ki je bil zaradi igranja utrujen, je pri pripovedki zaspal. Angela je čutila, da je Antonio več govoril za otroka kakor za njo. Tega se je ustrašila, kar je Antonio tudi takoj opazil. Ni dobro vedel, kako naj zopet začne. Oba sta pogledala na otroka in vsak je videl v njem svoje lastno potezo. Zavest združitve njunih dveh življenj ju je nosila kakor na krilih. Privila se mu je v naročje. Poljubil jo je. Po vsem, kar je bilo zamujenega, ju je prevzel boleč kes tako močno, da se je vse, kar jima je pravkar pomenilo, sreča, mir in veselje nepričakovano in nenadoma izpremenilo v bolečino in v obupno razjedajoče hrepenenje, biti tako kakor sta bila nekoč.
Njegova kljubovalnost je postala silna.
»To pot boš Šla z menoj Angela. Kaj nama mar vse, kar sva delala? Zopet sva se našla in sedaj imava otroka.«
Tesno se je privila k njemu; zopet je zaživela.
»Vendar se nama je posrečilo,« je vzkliknila. »Ali se veseliš?«
»Veselim se! Ali ne čutiš, kako ti skušam to dopovedati. Zakaj nočeš iti z otrokom z menoj? Povsod bova šla. kamor boš hotela — v Italijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo?« Ob tej misli se je nenadoma razgrel. Poroči so z menoj! Ne slutiš, kako lepo bi lahko Živela v Angliji. Daleč proč od tega malega vojaka, ki ti jemlje nilr. Vse dobro iz preteklosti je v Angliji in najina bodočnost je varna in svobodna. Ali hočeš morda iti z menoj v Ameriko, ali kam drugam?
tu In tam
Propagando za pogozdovanje goličav je organiziralo za tekoče dni ministrstvo za gozdove in rudnike po vsej državi, zlasti pa v kraškib krajih. Že pred leti je bil v Belgradu ustanovljen poseben odbor, ki usmerja in vodi to propagando ter skuša pridobiti razna društva za svoje cilje. Še naj-veeji odmev je imela akcija v dalmatinskih krajih, kjer skrb e za pogozdovanje v prvi vrsti razna turistična društva. Pa tudi v krajih, kjer je dosti gozdov, se izvaja pogozdovanje, da se pogozde predeli, kjer so lastniki les preveč izsekali. Mnogo manj navdušenja pa kažejo južni kraji, kjer prebivalstvo ne ve ceniti koristi gozda, ker njegovih blagodejnih vplivov nikoli ni občutilo.
O	prevelikem številu inteligence se dandanes mnogo govori in piše. Mnogokrat pa so take tožbe in tarnanja neutemeljena, ker se dogodi, da izobraženci čakajo le na službe v pestih, nočejo pa prevzeti namestitve kje na podeželju. Tak je primer z brezposelnimi inženirji. Na sestanku sarajevskih inženirje^ je bilo ugotovljeno, da je v Bosni dosti podjetij, ki bi vzela v službo mlade inženirje, pa jih ne morejo najti. Nasprotno pa je zbranih v Belgradu okrog 800 inženirjev, ki vsi čakajo na državne ali podobne službe, vendar pa nočejo službovat kam v provinco, temveč hočejo vsi ostati v mestih.
Zaradi številnih poneverb in utaj je moral ▼ preiskovalni zapor ugledni bitoljski protojerej Stojan Konstantinovič. Do nedavnega je mož užival pri svojih predpostavljenih ugled dobrega gospodarja in veščaka za vodstvo cerkvenega gospodarstva. Sprva je vodil vse računske posle pri bitoljski pravoslavni škofiji, pozneje pa je dobil v upravo tudi posestva treh bližnjih samostanov. Naloženo mu je bilo, naj spravi gospodarstvo teh samostanov spet na zdravo podlago. Začudeni pa so bili vsi njegovi znanci, ko so izvedeli, da je škof Platon Konstantinovica odstavil in proti njemu poslal na sodišče prijavo zaradi večjega števila utaj in poneverb. Konstantinovič je iz samostanskih blagajn jemal denar, pa ga v knjige ni vpisoval. Tako je kupoval na tuj račun živino, pa io potem pridržal zase. V celem gre za okroglo 70 prevar, ki bodo dale skupaj več desettisočev dinarjev.
Z bencinom se je polila in potem zažgala 56-letna Marija Salaj, žena subotiškega strugarja. Že pred letom je poskušala izvršiti samomor, pa so ji ljudje namero o pravem času preprečili. Huda živčna bolezen, zaradi katere je mnogo trpela, jo je mučila, da je bila ženska prepričana, da bo nazadnje še znorela. Pred dvema dnevoma, ko nf bilo nikogar v njeni bližini, se je vsa polila z bencinom in se potem zažgala. V groznih mukah je umrla.
Tri mesece strogega zapora je dobil za žalitev sodišča belgrajski odvetnik dr. Bogoljub Jovanovič. Po svojih opravkih je odvetnik prišel na osiješko sodišče in pregledoval zemljiško knjigo. Medtem je k njemu pristopil neki znanec in mu pokazal razsodbo v svoji pravdi. Vpričo večjega števila ljudi je Jovanovič izrekel na račun sodnikov več psovk, češ da o pravu nimajo niti pojma. Zato je prišel pred sodnike, ki so ga >zašilk kar 23 tri mesece.
Strašno noč so doživeli prebivalci okrog Lju-buškega. Zvečer v nedeljo je začelo močno grmeti in se bliskati, nato je pa potegnil veter, ki je odkrival strehe raz hiše in podiral drevje. Takoj nafo se je pa vsula ploha. Lilo je kakor iz škafa, da so bile ceste na mah pod vodo. Neurje pa je zahtevalo tudi pet smrtnih žrtev. V mestu samem so našli v kanalu mrtvega nekega starčka, ki je bržkone v pijanosti padel, pa ga je voda odplaknila s seboj, v bližnjem hribu pa so našli od strele ubite štiri mladeniče, katerih v kraju niso poznali. Bržkone so bili tihotapci tobaka, katere je zalotilo neurje v gozdu.
Razbojnika sta ubila oče in sin Janič iz Neresnice pri Velikem Gradištu. Ko sta bila v gozdu, ju je dobil razbojnik Gjorgje Truič in zahteval, da pripravita tisočak, po katerega bo prišel osebno. Truič se je že več let potikal v gozdu zakadi dvojnega umora, ki ga je izvršil nad zakoncema Nikoličema. Janič je obvestil o dogodku orožnike, pa kljub njihovi zasedi se je razbojnik Pozno ponoči prikazal v Janičevi hiši in zahteval 'lenar. Domenjen s sinom je šel oče v sobo pod Pretvezo, da bo prinesel denar, ta čas pa se je sin Priplazil razbojniku izza hrbta in mu zaril velik nož med rebra. Razbojnik je zatulil in zgrabil sina za vrat. Zadavil bi ga bil, če ne bi priskočil oče in Truiča s sekiro pobil do mrtvega. Ker razbojnik še ni bil prištet med hajduke, sta morala Janiča dajati odgovor za svoje delo pred sodiščem. Ker pa je bilo očividno, da sta ravnala v silobranu, sta bila oproščena krivde in kazni.
Petindvajsetletnico ustanovitve svojega revolucionarnega društva so v Banjaluki praznovali svoječasni dijaki banjaiuške realke. Že po nekaj mesecih, odkar je društvo delovalo, so avstrijske oblasti dijake prijele in jih postavile pred sodišče. Od vseh 35 obtožencev so sodniki obsodili le enega, ostale pa oprostil. Med sodniki so bili tudi Slovenec Oblak, en Čeb in on Poljak. Takoj po objavi razsodbe so bili vsi ti sodniki premeščeni <di pa vpokojeni, razprava pa se je ponovila, nakar so_ bili vsi dijaki obsojeni. S tem v zvezi omenjajo ^ustanovitelji društva še neko zanimivost: po čudni igri usode je dobil visoko odlikovanje red sv. Save III. reda človek, ki je bil leta 1914 proti dijakom sestavil obtožbo, medtem ko od preganjancev v svobodni državi nihče ni dobil kake pohvale, še manj pa odlikovanja.
Razstavo ceste bo priredilo v Belgradu jugoslovansko društvo za ceste. Razstava bo v enem Paviljonu belgrajskega velesejma ter bo skušala Prikazati pomen modernih cest za ves domači in Jfanzitni promet, dalje pomen za razvoj turistike "‘f za narodno obrambo. Razstava je v zvezi z avtomobilsko razstavo, ki bo prav tako v prostorih helgrajskega velesejma. Največ modelov bo razstavila Nemčija, ki močno konkurira ostalim tujim državam prav zaradi cenenosti svojih vozil. Razstavo eest bo v nedeljo odprl gradbeni minister c*r. Miha Krek, ki je prevzel obenem tudi predsedstvo v pokroviteljskem odboru razstave.
Dvanajstega sina je pri svojih 87 letih dobil ^*rif Ademovič iz Gostivarja. Mož se je bil oženil e»e s petdesetimi leti. Ker se po desetih letih akona ni rodil noben otrok, je žena sama nagovorila starca, naj si preskrbi še eno ženo. Ko l|di s to ni imel otrok, se je oženil v sedemdesetih letih v tretje. Kmalu nato pa sta mu pogodili druga in tretja žena. Ko je Arif nedavno dopolnil 87 leto, je dobil dvanajstega otroka, “l J e bil sinček. Vse tri žene žive pod isto streho, seveda v veliki revščini, ker Arif pri svoji visoki larosti ne more z delom zaslužiti toliko, da bi preživel družino, ki ima šestnajst članov.
Napredovanje elektrifikacije v Sloveniji
Ljubljana, 29. marca.
Naši merodajni faktorji 6e lahko pohvalijo, da so z vso energijo pristopili k naglemu in popolnemu delu za elektrifikacijo Slovenije. Načrt, ki je bil postavljen pred 9 leti, je izvajan dosledna in prav uspešno. Največji iniciator je pri nas brez dvoma banska uprava, ki 6e stalno trudi, da bi Slovenija dobila zadostno množino cenenega toka. Prav po njeni zaslugi so se tudi posamezna podjetja, ki proizvajajo tok, o.dločila, da bodo napravila načrte za razširitev dosedanjega električ* nega omrežja.
Emisija toka se je v nekaj zadnjih letih kar podvojila. Postavljenih je bilo več 6to kilometrov daljnovodov in krajevnih mrež. Seveda je tudi tod treba računati z mogočnim činiteljem: z denarnimi sredstvi. Elektrifikacija bi v Sloveniji napredovala še neprimerno hitrejše, če bi bilo na razpolago dovolj denarnh sredstev. Tako pa se prav pomanjkanje teh sredstev pri napredovanju občutno pozna.
Banovina je dosegla sporazum z Maverjevo električno centralo v Kranju, Po tem sporazumu bo Mayerjeva električna centrala dajala odvečni tok »Kranjskim deželnim elektrarnam«, ker te same nimajo dovolj toka, da bi zadostile potrebam industrijskih interesentov, obrtnikov, gospodarstev in gospodinjstev. Prav tak sporazum je bil dosežen tud: z električno centralo na Fali pri Mariboru. Po tem sporazumu bodo banovinske centrale dajale odvečni tok falski mreži, kadar ta radi nizkega dravskega vodnega stanja ne bi imela na razpolago dovolj toka, posebno za tovarno umetnih gnojil v Rušah, ki rabi tok prav takrat, ko ga drugi ne rabijo — predvsem ponoči. Banska uprava pa se je povrhu tudi še dogovorila s Trboveljsko premogokopno družbo, da bodo »Kranjske deželne centrale« dobivale velike količine toka iz nove kalorične centrale, ki jo ima
Trboveljska premogokopna družba v Trbovljah.
V	Sloveniji pa so še druge električne centrale, ki pa se za zdaj drže še nekoliko ob strani. »Kranjska industrijska družba« na Jesenicah proizvaja zase to.liko toka, da ga lahko porabi samo del, ostali del pa ostane neizkoriščen. Tudi Fala ne porablja vsega toka, ki ga proizvajajo njene turbine. Res je, da včasih Fala nima dovolj energije in da se je morala obrniti po pomoč h Kranjskim deželnim centralam«, da ji bodo dale tok, kadar ga bo rabila. Ob nekih dnevnih urah, in tudi v nekih mesecih pa Fala sama ne ve, kaj naj bi napravila z odvečnim tokom. Brez dvoma bi prav lahko oskrbovala banovinsko ti režo v slučaju, če bi ta ne imela dovolj svojega toka. Pred časom je bilo mnogo govora o tem, da bi se falska in banovinska mreža fuzionirali, zdaj pa so vsi ti glasovi utihnili. Ni popolnoma jasno, do kod so privedli ti razgovori in ali eo se morda razbili, toda javnost in slovensko narodno go3podar«tva terjata, da bo vprašanje preskrbe z zadostnimi količinami cenenega električnega toka čimprej in čim boljše rešeno. Slovenija ima bogate vodne sile. to je res in čisto lepo; ni pa prav, če se pri pomanjkanju sredstev odmetava energija, mesto da bi bila porabljena do zadnjega volta. Idealna rešitev bi seveda prav gotovo bila, če bi ee vse že obstoječe električne mreže združile v eno samo, ki bi jo oskrbovale 6 tokom vse važnejše električne centrale. Saj pa je tudi sicer večina teh central urejena na izmenični tok 220-ih voltov, kjer pa tega ni, pa bi bilo treba poiskati javnih in zasebnih sredstev, da bi se vsa ta podjetja v tem pogledu izenačila. Potem bo po vsej Sloveniji napetost toka enaka in bodo vselej lahko na razpolago zadostne količine električne energije. Prav bi bilo, da se to nad vse važno vprašanje reši v Sloveniji čimprej in čim učinko vitejše, saj je to v interesu vseh naših ljudi.
Postreščki napovedali boj nelojalni
konkurenci
Ljubljana, 29. marca.
Ljubljanski postreščki, ki so dobro organizirani, eo pred vojno bili prav zadovoljni možje in so imeli vedno primerne pasle. Razvijali to povsod svojo delavnost. Imeli so celo svoje velike transportne vozove za prevoz pohištva iz Ljubljane v duga mesta. Ti vozovi so stali na prostoru vrta gostilne pri »Levu« ob Bleiweieovi. cesti. Ob kvartalnih selitvenih terminih, kajti Ljubljana se je pred vojno v glavnem preseljevala vsako četrtletje, zlasti spomladi, avgusta in jeseni, so bili pri selitvah takrat postreščeki, kot strokovnjaki za prenašanje dragocenega pohištva in težkih blagajn, na moč zaposleni. Po vojni so se prilike močno spremenile. V letih stanovanjsko mizerije so bile selitve izredno redke. Leta hude gospodarske krize pa so stranke, ki so se selile, prisilile, da so stroške za selitve reducirale na najnižje izdatke, zato so segale namesto po vestnih postreščekih, po drugih delovnih močeh, presejevalci so najemali tudi nezanesljive elemente, ki so selitev porabili za to, da so kako dragocenost in denarnice izmikali, krivdo pa valili na povsem nedolžne ljudi, navadno tia služkinje in kake tujce, ki so se slučajno takrat vrteli po izpraznjenem stanovanju. Primerilo se jo celo, da so nekemu odličnemu možu ti >za-nesljivi delavei« ukradli veliko kaseto, kjer je bila shranjena razna zlatnina z briljanti v vrednosti nad 150.000 din.
Za 1. april letos je računati na večje preseljevanje strank, saj je bilo samo pri okrajnem sodišču podanih za aprilski selitveni rok nad 350 odpovedi za izpraznitev stanovanj in nekaterih lokalov. Druga leta so se postreščki veselili 1. aprila, letos pa ne računajo, da bodo kaj prida zaslužili pri selitvah, kajti selili bodo stranke drugi ljudje. Jasno je, da je največ stanovanj bilo odpovedano slabše situiranim slojem, tako delavcem in nižjim nameščencem, ki pač ne morejo izdati za selitev večjih vsot in skušajo priti na cenen način iz zadrege preseljevanja. Tem ni zameriti! Selili pa se bodo tudi stanovanjski najemniki, ki bi lahko izdali za varno in vestno ter zanesljivo selitev večje zneske, toda najeli bodo povsem druge ljudi, ne pa ljubljanskih postreščkov, samo da bo selitev cenejša.
Ni čudno, da postajajo ljubljanski postreščki močno zagrenjeni. Vsi so družinski očetje. Bližajo se velikonočni prajniki in sami ne vedo, da-li bo imela njih družina na mizi velikonočno gnjjat in potico.^ Zaslužki so slabi, a davki, ki jih morajo postreščki redno plačevati, so razmeroma visoki. Saj ljubljanski postrešček plača takole 700 din in šc več davka!
Saj ljubljanski postreščki močno občutijo nelojalno konkurenco. Naši obrtniki se leta in leta bore proti >šušmarjem«, ljubljanski postreščki pa so sedaj napovedali sistematičen boj vsem onim elementom in »šušmarjem«, ki jim na kolodvoru, čakajoč na potnike, odjedajo skrivaj kruh in pritiskajo tarife za prenos kakega blaga ali kovčkov prav znatno nizdol. Postreščki so postavili na vse važne prometne točke svoje straže, ki pazijo, od
Športne vesti
Nedeljske ligaške tekme bodo sodili tile
sodniki: v Ljubljani Ljubljana : Gradjanski (Skoplje) g. Mika Popovič; v Belgradu BSK in Jugoslavija g. Rakič, BASK : Jedinstvo g. Po-dubski; v Zagrebu HAŠK : Hajduk g. Nenkovič; v Varaždinu Slavija (V) : Slavija (Sarajevo) g. Vasa Stefanovič.
Na teniškem turnirju v Allasio je v prvih dveh igrah Punčec premagal Nemca Schilda z 6:2, 6:0 in Italijana Rada z 6:3, 6:3. Florijanova je izgubila proti manj znani nemški igralki in je izpadla od nadaljnjega tekmovanja. Kovačeva pa se je zaradi poškodb morala vrniti nazaj v Jugoslavijo. Teniški turnir v Allasio je močno zaseden; poleg Punčeca igrajo še Stefani, Henkel in Menzel.
Na čelu tabele strelcev pri ligaških tekmah je še vedno Matošič ml. (Hajduk) z 17 goli, sledijo: Aca Petrovič (Jugoslavija) 15 golov, Lešnik (Gradjanski) 12, po 11 golov pa sla dala Pavletič (Slavija) in Kaeijan (I-IAŠK). Med našimi igralci je bil dosedaj najuspešnejši Pupo, ki je dal 4 gole, Grintal, Erber in Janežič pa so dali po 3 gole. Odločno pa vodi Ljubljana pri golih, ki si jih je zabila sama. Avtogol so dosedaj dali: Bertoncelj, Šercer, Žitnik, Boncelj in Cegler, ki je celo že dvakrat potresel lastno mrežo. Vsi ostali ligaški klubi so dali le štiri avtogole.
Veliko sedemdnevno kolesarsko dirko namerava organizirati belgrajska kolesarska pod-zveza. Start in cilj za to dirko bi bil v Belgradu. Proga bi pa vodila skozi Kragujevac, Kraljevo, Račko, Kosovsko Mitrovico, Skoplje, \ranje, Niš, Jagodino in v Belgrad.
kje bo prihajal kak njihov »konkurent«, da ga takoj ustavijo in pozovejo stražnika na intervencijo.
Pred glavno pošto se je včeraj okoli 16 razvijal mestoma komičen, drugače pa tragičen dogodek. Visok, dobro rejen gospod nearijskega porekla, zavit v toplo in drago suknjo, je primahal po Prešernovi ulici pred glavno pošto. Pred njim je hodil majhen, še čedno oblečen možakar, ki je s težavo nosil dva precej težka in obsežna kovčka. Kar pristopi k možakarju starejši postrešček in mu resno, skoraj uradno veli: »Mož! Malo počakajte! Pride gospod stražnik!« Mož je položil kovčka na hodnik. Debeli gospod pa se je začel vznemirjati ter zahteval, da naj mož gre naprej s kovčkoma. Ni šlo! Pristopil je stražnik, oni resni prometni stražnik, ki včasih z motorjem vrši tudi cestnoprometno kontrolo in ki je v Ljubljani prav popularna oseba. Uvedeno je bilo takoj uradno poslovanje in legitimiranje. Debeli gospod je ugovarjal, toda stražnik mu je z vso resnobo pojasnil, da ima postrešček prav in da se mora ukloniti ter na mestu odpustiti najetega snosača«.
Okoli stražnika in debeluharja se je zbralo mnogo občinstva. Culi so se tu in tam pikri komentarji. Naposled je obveljala stražnikova, odnosno postreščkova zahteva. Gospod je moral >nosača« odpustiti. Kljubovalno pa je z vso jezo pograbil oba težka kovčka in se nekaj časa vrtel okoli pošte. S kovčkoma jo je naposled mahnil v kavarno »Emono«, kjer je večjega odložil, z manjšim pa je krenil na svoje nadaljnje trgovsko potovanje po mestu. Pravijo, da bodo postreščki izvajali najstrožjo ofenzivo proti svoji »nelojalni konkurenci« tudi prihodnje dni, posebno v sezoni tujskega prometa.
Delo francoskega krotka v Mariboru
Francoski krožek je imel te dni svoj 17. letni občni zbor. Podpredsednik društva dr. M. Ploj je pozdravil navzoče člane in se s prisrčnimi besedami spomnil pokojne gospe Maistrove, ki ni samo krožek ustanovila, ampak ga je kot predsednica s svojo iniciativnostjo in izredno delavnostjo dovedla na zelo visoko stopnjo, tako da predstavlja danes eno najuglednejših kulturnih edinic, ki se zelo uspešno udejstvuje na področju posredovanja med našo m francosko kulturno delavnostjo.
V	imenu občnega zbora je nato izrazil zahvalo francoski vladi za moralno in gmotno podporo, ki omogoča društvu uspešno delovanje, potem ravnateljstvom raznih mariborskih šolskih zavodov, ki dajejo društvu na razpolago potrebne učne prostore za razne tečaje in prireditve.
Poročila tajnika, blagajnika in knjižničarke so pokazala, da je doseglo društvo kljub neugodnim prilikam prav lepe uspehe, število članov je narastlo na 199, francoski otroški vrtec, tečaje za mladino in za odrasle pa je obiskovalo 111 oseb. Društvo ima bogato knjižnico, ki šteje 2155 del.
Po dopolnilnih volitvah je odbor sestavljen takole: predsednik dr. Miroslav Ploj, podpredsednica ravnateljica Vesne gospa M. Rapoc, tajnik prof. v p. F. Gasparin, blagajnik prof. dr. J. Kotnik, knjižničarka prof. S, Vogelnik, odborniki ge. A. Spendal in F. Šonc, inž. Borut Maister in prof. J. Umek.
Drobne iz Kranja
Izreden užitek se bo nudil Kranjčanom v soboto 1. aprila zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vršil se bo koncert Glasbene Matice ljubljanske, katerega spored bodo izvajali koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva, pianist prof. Marijan Lipovšek in celotni pevski zbor Glasbene Malice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Prvi del koncertnega večera bo obsegal Lajovčeve zbore in samospeve, v II. delu pa so na sporedu: Adamič, Foerster, Koporc, Tomc, Slavenski, Mokranjac in Chopin. Po skoro 10 letnem presledku bo nastopil Matični pevski zbor zopet v Kranju ter bo z izvrstno sestavljenim in izvajanim koncertnim sporedom prav gotovo ugajal tamošnji koncertni publiki. Predprodaja vstopnic je v trgovini g. Hlebša.
Ljubljanski državni konservatorij bo priredi III. javno produkcijo, na kateri bodo nastopili gojenci solopevskega oddelka ravnatelja Betetta, prof. Poedranspergove in prof. Wistinghausnove| dalje klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika in Toneta Ravnika, violinskega oddelka prof. Šlaisa in oddelka za gozdni rog prof. Moravca. Ta produkcija bo v ponedeljek 3. aprila ob 6.15 v velikf Filharmonični dvorani. Spored produkcije se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	ieuipe- ratura v O«		c p > •- e st	C s oc W r- ¥	Veter (»mer. Jakost)	Pada- | vine	
			<0 * •Sc a « H				a S	vrsta
Ljubljana	756-5	10-5	3-8	87	10	sw,	0*5	dež
Maribor	755-0	8-8	2-0	60	6	0	—	—
Zagreb	7496	11-0	5-0	80	10	s,	5-0	dež
Belgrad	743-0	12-0	9-0	80	10	NES	—	—
Sarajevo	750-0	6-0	(K	90	10	0	30*0	dež
Vis	748-5	9-0	3-0	90	10	NWa	4-0	dež
Split	749-(	15-0	61	70	10	nnw5	0*5	dež
Kumbor	747-2	16-0	9-C	90	10	NW,	550	dež
Rab	751-5	11-0	5-t	70	10	NNE,	—	_
OOOrOVBIK	743*1	13-0	8-0	50	10	NWS	34-0	dež
Vremenska napoved: Pretežno oblačno, toda brez bistvenih sprememb. Temperatura neizpre-menjena.
Koledar
Danes, sreda, 29. marca: Evstahij.
Četrtek, 30. marca: Janez Klim.
Obvestila
Kočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta K, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Pasja taksa. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in rednike psov, da prijavijo svoje pse oziroma poravnajo takse na pse za proračunsko leto 1939-40 v uradnih urah od 9. do 12. v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva, Lingar-jeva ul. št. 1-1. nadstropje, levo, soba št. 1 in 2 v naslednjem vrstnem redu: Lastniki s priimki na črke A—G dne 3. do 7. aprila, od črke H—L od 11. do 17. aprila, od črke M—R od 18. do 24. aprila, s črko S—W od 25. aprila do 1. maja in s črko Z—Z ter eventualni zamudniki od 2. do 6. maja 1939. Podrobna navodila glede prijave psov so razvidna iz razglasov, nalepljenih na razglasnih deskah.
Službo hišnika v Kresiji odda s 1. majem t. 1. odbor za upravo meščanske imovine v Ljubljani ter je prošnje treba vložiti na mestno poglavarstvo najkasneje do 8. aprila 1939. Prednost imajo pro-fesionisti.
V KVALITETI. KROJU IH IZDElAVI NC-OOSE6UIVS. V NIZKI CENI BREZKONKURENČNE
*E	naše	izloZse	VAS	PRIJETNO
PRESENETI IN VABI ZA NAKUP.
Umetniški ansambl Radia i* Turina: solist zbor in orkester se že nekaj dni nahajajo n koncertni turneji po Zgornji Italiji. Koncertiral so v različnih mestih, med drugim tudi v Milanu, sinoči je bil njihov velik koncert v Trstu. Iz Trsta pridejo jutri opoldne v Ljubljano, kjer bodo koncertirali jutri v četrtek zvečer ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Celotni ansambl nad 160 oseb bo izvajal slovesno črno mašo Verdijev Requiem. Vse posetnike koncerta opozarjamo, da kupijo že
v	predprodaji besedilo tatinske maše s slovenskim prevodom in kratko razlago k posameznim delom Reqiuema. Ta razlaga jim bo izvrstno služila pri razumevanju dela. Prav tako prosimo občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, je še dovolj! sedežev na razpolago in vsaj trenutno ni govora
o	razprodani dvorani. Užitek koneerta pa bo prav gotovo tako velik, da naj nihče ne zamudi te izredne prilike slišati umetnino svetovnega slovesa v prvovrstni izvedbi, čeprav Verdijev Re-quiem za Ljubljano ni novost, saj ga je že par-krat pela naša Glasbena Matica. Ponovno opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Malice, kakor tudi na to, da se koncert ne bo prenašal po Radiu. Zato jutri zvečer vsi v Unionsko dvorano!
Kolesarska podzveza ima svojo redno sejo jutri v sredo ob 19. uri v kavarni Vošpernik, Stari trg 34. Udeležba obvezna.
DKSK »Edinstvo« ima svojo redno sejo drevi ob 8. v gostilni in restavraciji »Novi Svete. Prosimo, da sc vsi odborniki seje zanesljivo udeleže.
Pedagoški tečaj za starše v Spodnji šiški. Danes zvečer predava g. Pero Horn o temi: »Vzgoja in nega otroka v predšolski dobi. »Predavanje se bo vršilo ob 8. zvečer v prostorih ljudske šole v Spodnji šiški. Vstopnine ni.
Prešernova proslava bo v soboto 1. aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Spored je zelo bogat in obsega poleg recitacij, deklamacij, govornih zborov in pevskega kvinteta akademikov tudi solo-speve naših priznanih opernih pevcev. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni >Pax et bonunK.
Od 3. aprila 1939 naprej do preklica se zaradi rekonstrukcije državne ceste St. 2 Kranj— Naldo ta cesta na odseku od km «45.200—618.200 (od »Fidret v Kranju do mostu na Pivki)) zapre m se promet za vsa vozila preusmeri po banovinskih cestah 1-3 (Kranj-Jezersko), 11-112 (Kranj-Goriče)^in 11-113 (Kranj-Kokrica).
Prešernom večer s predavanjem g. dr. Antona blodnjaka in recitacijami g. režiserja Cirila de-bevca bo nocoj ob 20 v dvorani Trgovskega doma (uregorčičeva ulica, poleg Trgovske akademije). Slavistično društvo vljudno vabi na to prireditev vstopnine ni.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 29. marca: »Prevara«. Red A.
Četrtek, 30. marca: »Kaj je resnica?« Red Ce trtek.
Petek, 31. marca: Zaprto,
OPERA — Začetek ob 20.
Sreda, 29, marca: »Jolanta Gianni Scbicch:. Red Sreda.
Četrtek, 30. marca: Zaprto.
Petek, 31. marca ob 15: »Gioconda«. Dijaška predstava. Globoko znižano eene od 16 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Sreda, 29. marca: Zaprto.
Četrtek, 30. marca ob 20: »Štev. 72«. Red D Premiera.
Velika sodna razprava v Mariboru:
Razbojnika Koder in Pintarič pred sodniki
Z njima se zagovarja še 16 sokrivcev in pomagačev
Pinta riS s svojo rokovnjaško tolpo. Pintarič je privezan na verigo. Poleg njega stoje: na njegovi desnici Kelc in Juhart, na levici Majerič in Koder
Maribor, 29. marca.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega 6odišča se je začela <“ 'nes zjutraj razprava, kakor je v mariborskih sounih dvoranah dosedaj zgodovina še ne pomni. Na zatožno klop sta prišla dva razbojnika, ki sta postala lansko poletje s svojimi zločini skoraj že tako popularna, kakor so bili v starih časih zloglasni rokovnjaški kolovodje. Koder in Pintarič sta strahovala cele okraje, o njunih zločinskih nastopih so se pripovedovale že pravcate legende, obsežen varnostni aparat je bil noč in dan na nogah, dokler se ni posrečilo prijeti Pintariča ter razbiti njuno tolpo.
Kdo je obtožen
O	zločinih obeh razbojnikov ter o njunih pajdaših smo že svoječasno obširno pisali ter smo navajali tudi vsa imena današnjih obtožencev. Kolovodji sta 30 letni Melhior Pintarič iz Dolnje Bistrice pri Štrigovi v Prekmurju ter 30 letni Jožef Koder iz Maribora, ki se je zadržaval zadnje fn-e največ v Račah pri svojih sorodnikih. Dalje se"’v' na zatožni klopi: 26letni brezposelni delavec Manij Majerič iz Sv. Tomaža pri Ormožu, 17 letni Ludvik Kelc iz Rogoznice, 21 letni brezposelni delavec Jakob Juhart iz Visol pri Slov. Bistrici, 18 letni Rudolf Maglica, mesarski vajenec iz Skok pri Slivnici, 30 letni brezposelni slikarski pomočnik Karel Rap iz Sv. Vida pri Pluju, 28 letni Edvin Koder, strugar iz Dobrovcev, 34 letni delavec Martin Magliei iz Skok, 25-letni mizar Jožef Maglica iz Skok, 32 letni Jožef Kac, čevljarski pomočnik iz Ješence pri Framu, 37 letni delavec Anton Godec iz Skok. 28 letni tovarniški delavec Ivan Godec iz Skok, 24 letna čevljarjeva soproga Slavka Kac iz Ješence. 34-letna posestnica Planinšek Marija iz Ješence, 30-letna Marija Adam, šoferjeva žena iz Rogoze, 50 letna Lucija Maglica iz Skok ter 32 letna delavka Marija Korotaj iz Rač.
Pintarič ustanovi rokovnjaško družbo
Zločinska karijera večine današnjih obdolžencev se je začela že mnogo prej. Skoraj vsi so bili že opetovano predkaznovani zaradi tatvin in drugih nepoštenih dejanj. Pravo razbojniško življenje pa se je za nje pričelo šele meseca marca 1938. leta, ko so se znašli v proslulem Betnav-skem gozdu pri Mariboru, znanem zatočišču zločincev in vlačug, Pintarič, Kelc in Juhart. Vsi trije so poprej kradli in beračili vsak zase. Pintarič je prišel meseca februarja iz ječe ter se ni oprijel dela, temveč se je potepal ter se preživljal z beračenjem in tatvinami. Mladi Kelc, ki je kljub svoji mladosti že izredno pokvarjen, je bil skoraj istočasno izpuščen na pogojni odpust iz po-boljševalnice, pa se je takoj zopet lotil potepanja in tatvin. Tudi Juhart je bil kljub mladosti že šestkrat poprej obsojen na dolgoletne kazni. Vodstvo te nevarne trojke je prevzel Pintarič. V Betnavski gozd sta zahajala tudi Majerič in Rap. Itap je bil sicer zaupnik orožnikov, igral pa je dvojno vlogo ter je Pintariča in njegovo tolpo očividno ščitil.
Tolpa se poda na potovanje
Pintaričeva razbojniška družina je izvršila v mariborski okolici celo vrsto tatvin in vlomov. Od tu sta odšla najprej Pintarič in Majerič v Cvet-kovce pri Ptuju, kjer je Majerič dobro poznal razmere pri posestniku Ivanu Herguli, ki se je bil vrnil iz Amerike ter je prinesel veliko denarja domov. Vlomila sta pri njem ter mu odnesla hranilne knjižice, vrednostne papirje, pištolo, obleko gotovino v skupni vrednosti 241.817 din. Večina plena pa je obstojala iz omenjenih papirjev in hranilnih knjižic, česar zločinci nieo mogli spraviti v denar ter so to večidel uničili. Nato so Pintarič, Kelc in Juhart izvršili v noči na 19. junij razbojniški napad na usnjarja Franca Graj-fa in njegovo ženo v Dupleku. Vdrli so v hišo ter s pištolami v rokah zahtevali denar, katerega pa niso našli. Nato je odšla vsa tolpa na potovanje po Dravski in Mislinjski dolini. Na poti so beračili, vmes pa vlamljali in kradli. Izvršili so celo vrsto zločinstev, toda imeli so tudi smolo ter 6e je orožnikom posrečilo Majeriča in Juharta prijeti.
Pintarič in Koder se združita
Jožef Koder izvira iz poštene družine, ima pa za seboj težko zločinsko preteklost. Še predno se je spoznal s Pintaričem, je izvršil celo vrsto tatvin in vlomov. Nekaj časa je bil zaposlen v tovarni Kovina na Teznem, ko pa je izgubil 6lužbo, se je preselil k bratu v Dobrovce, od tam pa k družini Maglica v Skoke. Ko so mu pošli prihranki, j“ začel krasti. Najbolj mu je uspel vlom pri posestniku Francu Grajfu v Trničah, pri katerem je ponoči 10. junija lanskega leta 8 sekiro prekopal zid ter mu odnesel 26.000 din, ki jih jfc Grajf malo prej dvignil iz hranilnice ter jih pripravil za doto svoji hčerki, ki se je imela poročiti. Velikega obsega sta bila tudi vloma, ki ju je izvršil skupaj z neznanimi sostorilci, katerih noče izdati, januarja lanskega leta pri trgovcu Magda-lencu v Račah in pri Jakobu Krepflu v Staršah. Koder in Pintarič sta se seznanila že poprej v zaporih. Ko je potem Koder izvedel, da se Pintarič j>otika s svojo tolpo okrog Maribora, se je želel z njim sestati, ta sestanek je potem posredovala Pintaričeva ljubica Neža Majšler ter se je vršil dne 2G. junija v Skokah.
Začetek pravega razbojniškega življenja
Pintarič, kateremu so orožniki ujeli oba naj-zvestejža družabnika Juharta in Majeriča, je bil vesel, da se je sestal s Kodrom, ter je takoj sprejel njegovo ponudbo za skupno rokovnjaško življenje. Oba sta si povedala, da ju zasledujejo orožniki, pa sta sklenila, da se jim ne bosta dala za nobeno ceno v pest. Koder je v znak rokovnjaškega prijateljstva izročil Pintariču svojo pištolo Frorner kal. 7.65 mm, Pintarič pa se mu je rev8nžiral s svojim ukradenim »browningom< kal. 6.25 mm. Nato sta napravila načrte za razne razbojniške podvige. Sklenila sta, da se bosta lotila le velikih reči, pri katerih pa ne sme človeško življenje igrati nobene vloge. Za vsako ce-
no sta si hotela pridobiti bogastvo. Načrte je izdelal Koder, ki je takoj prevzel incijativo, ker je bil bolj prebrisan in zvit, kakor njegov pajdaš. Najprej se je odločil, da bosta vdrla v gostilno ffcze Sel v Zrkovcih. V to gostilno je Koder nedavno že sam vlomil ter je razmere dobro poznal. Vlom sta izvršila v noči na 1. maj lanskega leta. Vdrla sta s ponarejenimi ključi v gostilniško sobo ter od tam v spalnico. Stara gostilničarka je bila popolnoma sama v celi hiši. Prijela sta jo, jo vrgla na tla, jo teptala z nogami in suvala, ji grozila s pištolami in zahtevala od nje denar. Odprla sta vse omare, nista pa našla denarja, pač pa sta si prisvojila vojaško pištolo sistema sSteyer« kal. 9 mm. Neža Sel je dohila zelo nevarne poškodbe, zlomila sta ji tudi več reber ter je šele čez dolgo časa okrevala v bolnišnici. Po tem zločinu sta se vrnila v Skoke, med potjo pa sta še izvršila vlom pri Sv. Miklavžu na Dr. polju.
Umor posestnika Ačka v Kalšah
V	Skokah sta se odločila za nov zločin. Mesarski vajenec Rudolf Maglica je povedal Kodru, da je njegov gospodar mesar Franc Pesek v Hočah kupil od posestnika Romana Ačka v Kalšah pri Šmartnem na Pohorju par volov ter mu izplačal 7000 din. Ta denar da hrani Ačko gotovo doma. Razbojnika sta sklenila, da bosta Ačka obiskala ter sta namero izvršila v noči na 25. junija lanskega leta. Prišla sta k Ačkovi hiši okrog 1. ponoči. Pintarič se je splazil skozi okno na kamri v hišo ter je potem odprl svojemu pajdašu vežna vrata. Iz veže sta šla nato v posebno sobo, kjer sta vzela razne predmete, obleko in hranilno knjižico, glasečo se na 1400 din. Našla sta tudi steklenico žganja ter jo do polovice izpila. Nista pa našla denarja, zaradi katerega sta prišla. Zaradi tega sta vzela samokrese v roko ter stopila v spalnico, v kateri so bili posestnik Ačko, njegova žena Marija in mali 7 tednov star otrok. Koder je imel masko na obrazu, ko sta vstopila s samokresi v rokah v sobo ter zahtevala od preplašenega posestnika denar. Merila sta na Ačka in njegovo ženo s samokresi ter jima grozila s smrtjo Napadena pa sta vztrajala pri tem, da denarja nimajo doma. Zaradi hrupa so se prebudili tudi drugi domači, ki so prišli v spalnico ter prosili razbojnika, naj odideta, ker denarja ni pri hiši. Posestnik Ačko je porabil nastalo zmedo ter pobegnil skozi okno Prebudil je v hlevu hlapce ter se oborožil z vilami. Podal ee je nazaj proti hiši ter zaklical skozi okno »kaj tu stičeš«. Tedaj pa je eden od razbojnikov ustrelil proti oknu in krogla je zadela Ačka v čelo, mu prebila možgane ter nad tilnikom izstopila. Ačko 'se je zgrudil na mestu mrtev.
Divjanje razbojnikov na begu
Koder in Pintarič sta se umikala proti Polskavi, med potjo pa sta neprestano streljala, da ju ne bi nihče zasledoval Na poti sta srečala krojača Julija Korbuna, ki se je vračal od dela domov. Pintarič ga je brez vzroka udaril po glavi ter ga podrl na tla. ležečega pa sta pošteno pretepla in premikastila Nat*, sta na nadaJjni poti srečala gonjača živine Vincenca Duha. ki je gnal dva para^ volov proti Polskavi. Pintarič ga je udaril s pištolo po glavi in ustih, da je padel po tleh ter mu izbil štiri zobe. Nato sta mu vsela iz žepa 70 din gotovine, s prsta pa zlat poročni prstan. Okrog 3 zjutraj sta v Polskavi zagledala skupino koscev, ki so kosili na travniku odvetnika dr. Hojnika. Sla st« proti »jim na travnik ter jih 8 samokresi v rokah pozvala, naj se postavijo v vrsto. Morali so eksercirati, razbojnika pa sta pri tem proti njim stretjala. Ker Martin FiderSek ni hotel »eksercirati«, je Pintarič ustrelil vanj ter ga zadel v desno lice ter ga težko ranil. Ko je Fideršek po strelu padel na tla, so se kosci razbežali ter se poskrili po bližnjem grmovju.
Lov na razbojnike
Zločin v Kalšah je spravil na noge ves okraj. Vse orožniške postaje so bile alarmirane, dobile so pomoč iz drugih okrajev in začel se je lov na rokovnjače, kakor ga v teh krajih ne pomnimo. Razbojnika sta najprej zbežala v Skoke, kjer si je Koder po svojem bratu Edviru nabavil novi pištoli znamke Mauser kal. 7.65 ter potrebno muni-eijo. Vedela sta, da jima bodo orožniki za petami ter sta nato bežala naprej. Podala sta se ob Dra-
vi	proti Ptuju, pri Sv. Miklavžu sta ukradla čoln ter ee po Dravi odpeljal do Ptuja, kjer sta čoln spustila po vodi. Podala sta se v Skorbo, kjer sta se ustavila pri Jožefu Zajšku, katerega sta poznala iz mariborske kaznilnice. V Skorbi sta začela veseljačiti in popivati s fanti, v pijanosti pa sta se z njimi sprla ter je Koder izgubil pištolo Steyr, katero mu je neki fant odnesel. Zaradi te pištole sta kar podivjala, 8 streljanjem eta ustrahovala vso vas. Fantje pa so poslali po orožnike, ki so nemudoma prišli. V temi so oba razbojnika opazili ter ju pozvali, da obstaneta. Odgovorila
pa sta s streli, ki so jih orožniki odvrnili. Vendar se je posrečilo razbojnikoma, da sta pobegnila.
Pintarič ujet
Razbojnika sta pobegnila v noč ter sta se 30. junija pojavila na Ptujski gori. Podala sta se v Rodoškov vinotoč, kjer sta začela popivati. Tam je bilo več pivcev pred katerimi sta se rokovnjača bahala ter sta kazala razne akrobatske spretnosti. Pintarič je pri tem odložil suknjič, v katerem je imel dve pištoli. V pijanosti je fantom celo povedal, kdo je. Koder pa se je bahal z nabasano denarnico Sopivci so skrivaj poslali po orožnike. Ko je orožnik prišel, so skupaj z njim navalili na oba razbojnika. Posebno dobro so zgrabili Pintariča, ki se je po hudem ruvanju udal, ker ni imel pri roki orožja. Kodru pa se je v zmedi posrečilo, da je pobegnil. S Pintaričevo aretacijo se je zaključilo skupno rokovnjaško življenje obeh nevarnih razbojnikov. Pintarič je bil odpeljan na poveljstvo orožniške čete v Maribor, kjer je pri spretnem zasliševanju priznal vse svoje zločine. Povedal je tudi, da je posestnika Ačka ustrelil Koder.
Koder rokovnjači po Kranjskem
Koder je po aretaciji svojega pajdaša Pintariča ves prestrašen bežal proti jugu. Odšel je na Dolenjsko, spotoma pa je kradel in ropal. Na Dolenjskem pa je nadaljeval svoje razbojniško živ-liPn;|e' n? iul'ia Je oropal 76 letno Frančiško Mirt v Kalanji vasi ter ji je pri tem grozil z orožij11! ln P°z*Som- V noči na 6. avgusta je izvršil v Dobrmčah kar dve razbojništvi, ki pa 6ta mu vrgli le neznaten plen. Pri posestniku Kravcarju je streljal v spalnici, da bi ga prisilil, da mu izroči denar, pri posestnici Sirkovi pa je s pištolo v roki izsilil 14 din gotovine. Ponoči 18. avgusta je napadel s pištolo posestnika Eržena v Sušici, ga v njegovi hiši dvakrat udaril po glavi s pištolo in potem še s sekiro, potem pa je brez plena pobegnil. V začetku sep.^mbra je vlomil v graščino Franca Bulca v Mirni ter mu odnesel razne predmete v vrednosti 1500 din. V noči na 4. septembra je vdrl v trgovino Ivana Bregarja pri Sv. Lovrencu ter mu odnesel raznega blaga v vrednosti 20.000 din Ta plen je skril na kozolcu Franca Ostanka v Sv. Lovrencu. Potem je pregovoril posestnikovega sina Antona Kramarja, da je sel z njim po blago na Ostankov kozolec, češ da je to svila ki izvira iz tihotapstva iz Italije. Blago je bilo v dveh vrečah, ki sta jih spravila na kole-si, pri tem pa so se Ostankovi prebudili ter so z drugimi moškimi začeli Kodra in Kramarja zasledovati. Kramarja so prijeli, Koder pa je streljal ter je zadel Ivana Ostanka v trebuh. Ranil mu je jetra in ledvice ter so ga morali zdravniki v bolnišnici v Ljubljani večkrat operirati. Poškodba je bila smrtno nevarna ter ne bo Ostanek nikdar več zdrav. S smrtjo je grozil 77 letni Janežič Frančiški, ko je v Gor. Jesnieah vlomil v Janežičevo hišo. V noči na 20. septembra je poskusil izvršiti vlom v župnišče v Čatežu, pa ga je župnik Henrik Povše pravočasno pregnal. V naslednji noči je poskušal izvršiti vlom v župnišče na Primskovem. Pred vlomom pa se je podal v nek vinotoč ter popival z domačimi fanti. Ti so zaslutili, koga imajo v sredini ter so obvestili orožnike. Ko se Koder ni najmanj nadejal, so orožniki prišli ter so ga aretirali. Pri njem so zaplenili pištolo Steyr 9 mm z 20 naboji, svinjsko nogo, 5 ključev, 5 vetrihov in dva svedra za vrtanje blagajn Tako je tudi Kodru odzvonilo njegovo razbojniško življenje, potem ko je strahoval skoraj 2 meseca celo Dolenjsko. Prepeljali so ga v Maribor, kjer je bila med tem časom že na varnem vsa njegova in Pintaričeva družba.
Razprava ob času poročila traja.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 29. marca: 12 Plošče po željah — 12.45 Poro-eua — Ki Napovedi — 13.20 Šramel »Štirje fantje* — 14 Napovedi — 19 Mladinska ura: a) Stil je človek (g. prof. rranee Vodnik) b) Opa2uj in poskušaj (g. prof. Miro-s av Adleiič) — 18.40 Zavarovanje in zaščita poljedeljskega delavstva (g. Milan Valant) — 19 Napovedi poročila — 19.30 Nacionalna ura: Možnost jadranskih festivalov ( Marko otez, Zagreb) — 19 50 Prlrodopisni kotiček (g. prof Fr. Pengov) -- 90 Tamburaški orkesetr (A. Karmelj) — 20.4f Roussel: Suita — plošče. Gounod-Baltna godba iz opere «Faustr (plošče) — 21.15 Akademski kvintet - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Klarinet solo, igra g. Urbanec Franjo, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Drugi programi
Sreda, 29. marca: Belgrad: 20 Humor — 21 Petje — 22.15 Plesna gl. — Zagreb: 20 Ljubljana — 32.20 Plesna gl. — So/tja: 10.15 Mascagnijeva opera Cavalleria ru-6ticana« — .20.55 Simf. konc. — Varšava 19 Zah. konc. — 21 Chopinove klavirsko skladbe — 21.50 Elgarjev ora. torij »Gerontiusove sanje« — Budimitešta: 20 Plošče —
20.30 Koncort z glasbene akademijf — 22.20 Olg gl. —
23.30 Plošče — Italijanske postaje• l. skupina (421, 304, 283 m): 17.15 Plesna gl. — 19.20 Vojašk- godba —21 Igra —22.30 Č«lo — II. skupina d60, 3H9. ?0S, m): 17.15 Violi-na — 21 Musorgskega opera ‘Boris Godunov« — ///, skupina (192, 272, 221 m); 20.80 Klavir - 21 Ork. konc.
Norman Railly Ralne:
75
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
še veliča6tnejši in šumnejši pa jc bil prizor, ki se je razvijal na stolpih tega ponosnega gradu, ki ga je bil pred leti sezidal 6am veliki osvajalec Angli-ie, kralj Viljem Osvojitelj.
Tudi tam so doneli zvonovi in grmeli topovi; na ta način sa pozdravljali svečano procesijo, pri kateri je hodil čisto spredaj sam presvetli škof iz Black Can-nona v svojem najslovesnejem ornatu, katerega mu je bil prav nalašč za to priliko dal napraviti princ _ Ivan brez dežele. Njegovo kronanje naj bi bilo tako sijajno, kakor do tega dne še ni bilo nobeno drugo na Angleškem.
Zvonjenje m grmenje topov se je 2lahka raznašalo skozi mirni zrak, prodiralo je daleč, daleč, še celo v najbolj oddaljene in najbolj skrite kotičke sher-vvoodskih gozdov, Čim bliže je^ prihajala slovesna procesija, tem mogočnejše in silnejše se je zdelo to grmenje in zvonjenje pobožnim fratrom, ki so hodili za to procesijo.
Tudi danes so bila prav tako notranja kakor zunanja grajska vrata naste-iaj odprta, prav kakor takrat, ko bi bil ■noral biti obešen upornik Robin Hood.
Konec krajev se pa prav za prav U. prva »slovesnost« ni mnogo razlikovala od današnje.
S tem, da bi obesila Robina Hooda, = e je zločinska truma, ki je obdajala princa Ivana brez dežele ter sira Guyja
Gisbourneškega, hotela za vselej otresti svojega najhujšega nasprotnika, svoje vesti, Robina Hooda, upornika, nasprotnika, prijatelja ujetega angleškega kralja Riharda z Levjim srcem in zaščitnika tlačenega saksonskega naroda.
S	tem, da bi dokončno okronala v Rihardovi odsotnosti za angleškega kralja njegovega podlega brata princa Ivana brez dežele, pa bi se bila iznebila večnega straha pred dnem, ko bi 6e vrnil pravi, edino veljavni in zakoniti angleški kralj Rihard z Levjim srcem, ki bi napravil v angleški deželi spet red ter z železno roko kaznoval krivce in bogata nagradil vse tiste, ki so za njegove odsotnosti iz Anglije morali dan za dnem trepetati v smrtnem strahu za svoje življenje, prestati tisoč muk, trpeti neznosno pomanjkanje in živeti življenje kakor bi ga pošten človek ne bil privoščil niti garjavemu psu, kaj šele svojemu bližnjemu.
Z dnem, ko bi bil za angleškega kralja okronan Rihardov brat princ Ivan brez dežele, pa bi ta strah za vselej izginil.
Kajti, če bi se izpolnil ta dogodek in ta njihova najbolj goreča želja, potem bi bil kralj Rihard z Levjim srcem enkrat za vselej ob vso moč. Moč in prvo besedo na Angleškem bi dobila zločinska tolpa, ki sta jo vodila princ Ivan brez dežele ter njegov zviti in podli sveto-
valec sir Guy Gisbourneški.
Z enim mahom bi se na ta način rešili kralja Riharda z Levjim ercem, z enim mahom bi dobili vso oblast v svoje roke.
Procesija se je premikala mirno in počasi, slovesno in dostojanstveno.
Prapori in zastave so vihrale v zraku za njimi je šlo preprosto ljudstvo, žene, moški, otroci, dekleta in fantje, nato pa škof iz Black Cannona v 6’o-vesnem škofovskem okrasju s škofovsko kapo na glavi in škofovsko pozlačeno palico v roki. Za njim pa sta se med pobožnimi molitvami premikali dve dolgi vrsti molčečih fratrov v črnih meniških haljah; ti molčeči cerkveni ljudje 60 nosili v rokah goreče sveče. Vsi fratri molče, nihče niti z očesom ne 'rene vstran, vsak sc vede kakor bi se bil pazljivo zagledal v drhteči plamenček svoje 6veče. Plamen se zdaj razgori, zdaj spet prihuli, kakor bi moral vsak trenutek ugasniti... Kakor človeško življenje..., ki tli, tli in se -azgoreva, krči ter spet širi... nato pa zadrhti... in ugasne, kakor bi ga bil posnel veter in ga pogasil .. Niti sledov ne ostane več po nemirnem, živem plamenu ...
Kdo ve, komu bo še danes ugasnilo življenje?...
Molče gredo črni fratri, njihovih korakov na mehkem pesku skoraj ni slišati. Kakor prikazni se premikaio tiho m skrivnostno ...
Ustnice jim drhtž, se premikajo in vznemirjajo, kakor bi šepetale jobožne molitve ...
Toda kdo ve? Besed ni slišati.
Morda pa preklinjajo in kličejo maščevanje ter pogubo nad zlobne ljudi,
maščevanje in jezo božio ..
V	gradu je za to veliko slovesnost že vse pripravljeno.
Straže so postavljene pred vrati, straže so razpostavljene tudi ob vseh zidovih v dvorani, v kateri bo škof iz | Black Cannona opravil slovesni obred j kronanja .. Povsod same straže, po-* vsod na vso moč poskrbljeno za vsak slučaj, povsod ie vse dobro zavarovan >
f>red slednjim presenečenjem . • Princ van brez dežele in njegov zaupnik sir 1 Guy Gisbourneški 6ta dobro poskrbela za svojo varnost; zavarova.a sta se pred vsakomer, ki bi iu hotel pri njunem današnjem odločilnem deianju kakorkoli že poskušal ovirati in motiti...
I Saj pa je to tudi bilo na vso moč ■ potrebno
! Kdo bi namreč utegnil vedeti če ni morda sovražnik skrit tie prav v neposredni bližini?...
Kdo pa bi ju kljub vsemu utegnil zmotiti?
Robin Hood!
Da, prav gotovo Robin Hood!
Zal, ta zlobni saksonski upornik ni več zaprt za trdnimi železnimi vrati na nottinghamskem gradu, kakor bi 6i oba tako močno želela, zlasti še na ta odločilni dan 2e zdavnaj je na prostem.
Tako dobro in varno sta ga imela zaprtega v ječi, tako čvrsto sta ga že držala v svojih pesteh. 2e rabelj mu '<e natikal zanjko okrog vratu, pa se mu je še posrečilo, da iima je ušel naravnost izpod vislic ter pobegnil z grajskega dvorišča v svobodne shervvoodske gozdove, kjer ga doslej njuni ljudje, biriči in vojaki še niso mogli ne izslediti, ne prijeti, čeprav so za njim poizvedovali
I ter ga preganjali najsposobnejši ljudje ] princa Ivana brez dežele ter sira Guyja Gisbourneškega noč in dan brez miru in prestanka.
Kako inočno bi bilo odleglo obema, bi 6e zjutraj zbudila in vstala
6	sladko zavestjo, da je Robin Hood na vislicah ali pa vsaj v ječi! Tako pa sta sklenila, da bosta za vsak slučaj pazila, i » T Sf j Je skrbno, da ne bi še | tokrat doživela kakšnega nepričakovanega, bridkega razočaranja, ki bi jima enkrat za vselej prekrižal vse račune ter onemogočilo izvedbo načrta, ki sta ga bila zasnovala s tolikšnim žarom ter ga pripravljala s tolikšno skrbnostjo,
I	prizadevnostjo in okrutno brezobzirnostjo.
I	Zato sta podvzela in izvedla vse ukrepe za varnost natančno in premišljeno. Menila sta, da je slednje presenečenje popolnoma izključena
V	ječi sicer ni Robina Hooda, tam pa je njegovo dekle, njegova ljubica, lepa lady Marian.
Grenka usoda jo čaka.
Stopiti bo moraila pred visoko kraljevsko sodišče, čim bo princ Ivan brez dežele okronan za angleškega kralja.
I	Zaman, prepoznol Robin Hood ji ne bo mogel pomagati!
Peklenski nasmeh spreleti ob tej misli obraz sira Guyja Gisbourneškega. Maščevanje bo sladko, si misli podli svetovalec in zaupnik princa Ivana brez dežele. Toda kmalu bo prišlo to maščevanje, nihče mu ga ne bo mogel več vzeti, nihče ne preprečiti.
Lady Marian sedi v temni, vlažni ječi.
»Slovenski dom« iihaja vsak delavnik ob 13. Mesetna narofnina 12 din. inoiemstvo 23 din. IJradniitvo; Kopitarju« ntira <$'111 TeMnn 4001 d« 4002. Morava; Kopitarjeva olira &.
Z* JngosUvaMka tiskarn« r Ljibijanl: K. Če*. Izdajate!! Ima Jož« Sotla. Urednik: Mirka Javornik.