15. štev. V Ljubljani, petek 10. oktobra 1919. II. leto. © Hačano do Velja v Ljubljani . in po pošti: eelo teta . . K 84'- 90 J leta . . , 42*— *etrt let« . . „ 2f- *» mesec . . „ V— za inozemstvo: ce!o leto naprej K 95'— Pol let« „ 50'- i polnili le lastne skrinje in oddajali službe in službfce zopet le svoji ko-terlji — cel verižniški sistem za odi-r*nje in izžemanje ljudstva, ki je stradalo in živelo ponekod kot žival celo po brlogib brez zgrajenega zavetja. Versajskim razpasencem je dal francoski narod odgovor z revolucijo leta 1789. Aprfcs nous le dčluge — briga »as, kaj bo za nami — se zdi, da je tudi deviza beigrajskega parlamenta in raznih visokih mest, ki *e ob svojem favorltskem početju ne zavedajo, da se bliža vihar. Izredna in važna vprašanja čakajo nujne rešitve, vprašanja, ki ob njih važnosti 'osebe in osebice ne pomenijo niti toliko kot statist pred kuliso — toda osebe in osebice se ne morejo zvrstiti na odru a problemi zerč, nevarno'zore — da bi Perun treščil v to družbo! Rimski parlament je soglasno in z aklamacijo glasoval; za dnevni red Llonarda Bianchi, s katerim *e ponovno izraža In nsglaša italijanstvo Reke, kjer med tem nemoteno gospodari politični in življenski desperzdo d’ Annunzio *, desperado, ki je izjavil, da je nameraval poleteti z aeropianem iz Rima v Tokio v nadi, da ga zagrabi kje nad oceanom tajfun in mu Prinese konec tega življenja, seda) je Pjt prišel umret na sveto Reko. Beg me, tega bo mož pri našem kvorumu težko učakal. . in če ne bi poznal naših Kraševcev ter Goričanov, bi se človek bal, da niti s to iredento ne bo nič, ker ne bodo vedeli ali naj se pripravijo, da udarijo v koncentraciji ali pa v koaliciji. Na Koroškem se gremo kranjske stranke. Druga proglaša sekvester nad drugo. Ce bi Slo tako kot bi nekateri hoteli »delati« za plebiscit, bi mogoče po končanem glasovanju stranke izdale statistiko o svojem »delovanju« na Koroškem z bilanco: operacija se je posrešila, pacijent umrl. Ne, tako ne sme iti dalje! Naš narod je zdrav in deia vajen; če je razkroj v vodstvu, ne smemo dopustiti, da se zanese med ljudstvo. Danes tega ni sila. Zmožnih in resnih mož je gotovo v narodu in skrajni čas je, da se jim umaknejo ljudje, ki ne znajo delati v parlamentu drugače kot po staroavstrijskem kopitu. Sedaj, ko vre vsepovsod po svetu, ko nima niti ena velesila ne volje, ne moči, da resno poseže čez svoje meje, bi Italija, kjer itak prekipeva, malo drugače gledala na nas in ubirala milejše strune, ako bi jugoslovanski parlament predstavljal trdno politično telo. Predvsem se pa moramo otresti osebkarstva na ozemlju, ki ga imamo v rokah sami — na Koroškem. Nikakor ni dopustiti, da bi si tam hladili neprevdzrnl elementi svojo staro jezo. Ne kraj ne ura nista za to. Uprave se nam je učiti pri Angležih: krepka roka v potrebi, a skrb za enakopravnost In blagostanje vseh državljanov. Ne bomo govorih'danes o podrobnostih, zadostuje na) ihirfta splošna beseda. Marsikaj se je zagrešilo, kar ni bilo potrebno. Na mesta spadajo tja ljudje s političnim taktom in pogledom v svet, in v tem oziru se bomo po potrebi upali nastopiti odkrito, ker samo tako je mogoče stvari koristili. S pridobivanjem dejstev in protekcljskim režimom bi dosegli uspeh kot ga je dosegla z enakimi sredstvi stara Avstrija — razsulo. Koroška nam je enako kot Goriška in Primorje postulat naroden, državen in ne strankarski. In za ta postulat se imamo boriti vai I Ko bi se zamislili naii vodniki le za hip v duše ntših beguncev in ne-odrešenega naroda, jim ne bi bilo težko sestavljati kabineta. Domovina ni še osvobojena — treuga dei — sveti mir — bi imelo biti jugoslovansko geslo doma, napolniti je treba shrambe in zakladnice, okrepiti mišice z delom, da zavzamemo ob svoji uri tudi mi mesto, ki nam gre. Da v te) smeri uravnajo svoje delovanje, je prva dolžnost naših voljenih in nevoljenih predstaviteljev. Hrvatske pritožbe čez slovenske železnice. „Jugoslov. Lit yd“, „Jugoslov. Eko-omista" in drugi hrvat9ki časopisi so prinesli v zadnjih dneh dokaj ostre članke, naperjene zoper slovenske železnice. Da se prepreči vsako nadaljho Sumničenje, objavlja obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sledeče: Doslej je stalo na Teznu pri Mariboru okrog 600, v Sevnici pri Zidanem-mostu okrog 100, a v Nemški Avstriji nekaj stotin ustavljenih vozov za proge Sisek- Zemun, Zagreb- Osjek, ter Zagreb juž. in drž. kolodvor. Večina tega tovora Je stalo že mesece tam in ga vzlic vsem naporom ni bilo mogoče spraviti na Hrvatsko in sicer iz sledečih vzrokov s Za progo Sliek-Zemun je bilo ustavljenih 300 vozov. Ta proga je že čez mesec dni zaprta za tovorni promet, rdzen za premog. Za progo Zagreb-Osjek je bilo ustavljenih preko 200 vozov, ker državna železnica v Zagrebu veliko prepočasi, včasih spioh samo premog sprejema. Zagreb državni kolodvor je bil nekaj časa sploh zaprt, a v splošnem sprejema tovor v neznatnih množinah. Zagreb južni kolodvor je žb več mesecev prenapolnjen. Presojati, kaj je krivo stagnacije na progah držayne železnice na Hrvat-skera, ni stvar slovenskih železnic. Trdi se, da pomanjkanje strojev in premoga. Strojev posodijo Slovenci Hrvatom 30, a premoga jim daje Slo- venija več, kakor ga sama utrpeti za-more. Glede zagrebških kolodvorov je pripomniti, da sla v splošnem za sedanji obseg prometa in trgovine obadva veliko premajhna. Ravnateljstvo v Ljubljani je giede južnega kolodvora že ukrenilo, da se v doglednem času primerno poveča. Glavna ovira za promet na zagrebških kolodvorih pa so prepočasno ocarinanje ter reekspedicije. Za ocarinanje biaga v Zsgrebu ni ne primernih tirov, ne skladišč, ne dovolj izvežbanega carinskega osobja. Vsled tega se ocarini dnevno samo 2 do 3 vozove. Jasno je, da thdl dotok ne more biti večji. Da se v interesu Hrvatske same odstrani ta prometna ovira, predlagalo je obratno ravnateljstvo v Ljubljani, naj se ocarinanje izvede v Mariboru in te je izjavilo, da kupi v ta namen velika skladišča es-komptne banke v Mariboru. Pri tem pa je ravnateljstvo zadelo na najhujši odpor zagrebške trgovske komore, ker hočejo združene tvrdke Ornstein, Spi-tzer, Welss etc. obdržati posredovanje pri ccarinanju in s tem združene dohodke v svojih rokah, dasiravno se s tem rajezl promet in onemogoča trgovina. Oiede tovora, ki ni ccarinanju podvržen, ovirajo promet reekspedicije, to je, trgovci naroče robo v Zagreb, jo puste stati na kolodvoru, da jo drugam prodajo, in odidejo ali se razložijo dotičnl vozovi šele čez več dni oziroma tednov. Tačas zastavljajo tire in se druga reba ne more razkladati. Popolnoma napačno je torej dolžiti slovenske železnice nepotizma, araihlje ter jim podtikati politične motive, vzroki niso tostran ampak onstran Sotle. Naj Hrvati sami na-redo rpd na svojih lastnih progah In odstranijo ovire na zagrebških kolodvorih, pa Jim bodo slovenske železnice redno dovažale več stotin vozov na dan ter bo odpadla vsaka podlaga krivičnega sumničenja. Ko se je mudil načelnik generalne cari-narne v Beogradu gospod Dimitrijevlč A’p Iz Prekmurja. (Potni spomini.) (Dalje.) Politična uprava. Zasedeno Prekmurje šteje 172 občin 3 približno 97060 ljudmi. Vsaka občtaa Je imela dosedaj svojega župana, aii kakor ga Prekmurci imenujejo — rihtarja. Ti župani — rihtarji pa so bili brez vpliva in moči, ker so vsa dela opravljali „notarijašiu, od ogrske vlade nastavljeni državni urad nlki. Vsak od njih je imel pod svojo oblastjo 5 do 8 občin. Vsi so biii seveda zagrizeni Madžari, slovenščine ni razumel nihče, kaj še le govoriti, v ljudstvu so videli vsi samo molzno kravo. BiH so glavna opora in verni predstavite!]! madžarske koruptne vlade, n katere pomočjo so neusmiljeno izsesavali naše Prekmurce, na vso moč pa podpirali v Prekmurju naseljene grofe In druge veleposestnike, pii katerih so v odškodnino seveda dobro jHveil. Podkupljivost teh notarijašev je splošno znana; za prebivalce je bila tem občutljivejša in neznosnejša, ker so imeli v svoj'h rokah tudi določevanje in fztirjevanje davkov. Dalje bo vodili notarijaši matrike in sklepali | civilne zakone. Umljivo je, da so bili notarijaši najbolj obsovraženi stan v celem Prekmurju. Gotovo si je vse prebivalstvo olajšano oddahnilo, ko jih je civilni komisar dr. Lajnšlč vse od prvega do zadnjega odstavil, njihove posle pa poveril na novo imenovanim občinskim gerentom. Večina notarjev se je uklonila brez upora in izročila uradne predmete; nekateri pa so se upirali in so jim jih morali odvzeti s silo ob orožniški asistenci. Notarji so vodili tudi matrike, sedaj pa je izročena ta1 naloga katoliškim in protestantovsklm župnijskim uradom. To je tem lažje, ker so ti uradi radi nezanesljivosti notarljaških matrik itak že poprej tajno vodili svoje lastne. Tudi vsi dosedanji rihtarji so odstavljeni, ker je mogel pod madžarsko vlado opravljali to službo seveda samo madžaron. Za občine je imenoval civilni komisar v sporazumu s prekmurskim sosvetom nove slovenske gerente, ki so po večini že začeli poslovati. Pod madžarsko vlado je bilo razdeljeno Prekmurje v tri okraje: Murska Sobota, Beltinci in Dolnja Len- dava. Največji je bil okraj Murska I Sobota, ki je obsegal 142 občin, do- i čim jih je imel beltinski 17, lendavski pa 31, Sedaj so vsa tri glavarstva združena in vodi vse posle civilni komisarljat za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti in ekspozituro v Lendavi. Uiadništva je malo, a ti gospodje se res potrudijo in store mnogo več, kakor bi btia njihova dolžnost To je tem bolj priznanja vredno, ker se morajo boriti z izrednimi tehničnimi težkočami, saj nimajo na razpolago na pria manjka jim lsgo na primer samo en pisalni stroj, manjka jim papirja itd. Ce bo šlo tako naprej, zna lepega dne zastati cel upravni aparat Finančna uprava. O tej se pravzaprav sploh ne da govoriti. Davčnih oblasti, kakor jih Imamo mi, Prekmurje ne pozna. Davek se je predpisal za cel okraj skupaj, okrajna oblast ga Je razdelila na občine, notarji pa so doblii nalogo, da ga razdele med posamezne davkoplačevalce. Kako so to delo opravljali, si lahko mislimo. Ves davek so , morati plačati kmetje, veleposestniki pa so se odkupili z večjimi ali manj-I Šimi zneski, s pojedinami in podob- nim. Madžarske davkarije so s«mo htirjavale od notarjev določene zneske, za vse drugo se niso zmenile. Neobhodno potrebno je, da se osnujejo za Prekmurje jugoslovanski davčni uradi. Ugled nove države bo zelo naraste!, Če bodo ljudje videli, da so davki pravično razdeljeni in da se dosledno iitlrjujejo tudi od mogočnežev. Ako bo naša finančna oblast še dalje odlagala, se škoda ne bo dala več popraviti. Neurejene so tudi finančne straže; zato se je zelo razpaslo tihotapljenje na Madžarsko in v Avstrijo. S tem ne trpi le državna morala, ampak posebno tudi naša valuta, ker preplavljajo tihotapci Prekmurje z nežigosanim denarjem. Ravno žigosanje dela v Prekmurju tudi mnogo slabe krvi. Po okupaciji je poslovalo v Prekmurju po par dni šest komisij, ki so denar žigosate-Komisije so poslovale žal zelo biro-kratično, natančno po uradnih urah, kmetje pa so čakali in nazadnje večina odšli brez žigov, ker niso prišli na vrsto. Zato cenijo, da je bila žigosana komaj ena tretinja denarja. Tudi v tem oziru je treba nujno kaj ukreniti. (Dalje prih) v Ljubljani, se snu je položaj razložil v gori navedenem smislu. Strinjal se Je s predlogom, da se tovor za Hrvat-sko začasno zacarini v Mariboru in je izdal tozadevna navodila. Ko pa je Erlšel omenjeni gospod v Zagreb, rzojavil je nenadoma ravnateljstvu v Ljubljano, da je carinsko csobje v Zagrebu In Sisku tako pomnožil, da zamore vse blago gladko ocariniti, tako da ocarinanje niti najmanje ne bo motilo prometa ter zahteval, naj se ustavljeni tovor takoj pošlje v Zagreb, sicer pade krivda na zastoju prometa na južno železnico. Na podlagi te zahteve je južna železnica 6. t. m. kratkomalo dlrigl-girala vseh 600 vozov Iz Maribora v Zagreb. Prvi dan se Je ocarinilo v Zagrebu juž. kol. 2 voza In pol. Drugi dan nič. Proga Zldanlmost Sisek Je prenapolnjena. Kakšne posledice bode to imelo, se bode pokazalo prihodnje dni.— Posledice se že kažejo. Evo: Obratno ravnateljstvo južne železnice sporoča v četrtek zvečer: Zaradi prometnih težkoč, ki so nastale na hrvaški progi vsled prepočasnega zacarinanja v Zagrebu, s m o b i I i p r i-morani ustaviti donadaljnega sledeče osebne vlake: na progi Zidani most—Ljubljana' gl. kol. vlaka št. 40 in 45, Zidani most—Zagreb j. k. vlaki št. 507, 508, 510 in 511 In na progi Zagreb j. k.—Sisek vlaka štev. 518a in 519a. Sedaj še vozeči vlak št. 504 odhaja iz Zidanega mošta še-le ob 6.20 uri, tako da ima zvezo na vlak št. 38 iz Ljubljane. Vlak št. 5J3 odhaja iz Zagreba še-le ob 16. uri in ima zvezo v Zidanem mostu na vlak štev. 39 proti Ljubljani in na vlak 51.42 proti Mariboru. * Človek bi skoraj vzkliknil: pra? jim je! Ze cel mesec so opozarjali privatniki in uradi na nevarnost, ki preti našemu prometu vsled nedostat-kov na zagrebških kolodvorih in na ravnost brezvestne zanikrnostl zagrebškega carinskega urada, ki se ni zmenil ne za pritožbe, ne za opomine in prošnje, ampak se s pravo blrokra-tično nadutostjo držal samo — svojih uradnih ur. Vsak dan so zacarfnlH samo par vagonov,' oba kolodvora sta bila kmatu prenatrpana, za njima cela proga do Zidanega mosta in še naprej proti Mariboru. Na vseh postajah so čakali vagoni v Zagreb, blago v njih se je kvarilo, mnogo ga je bilo pokradenega. Položaj je postal nevzdržen. Zato so predlagal! slovenski veščakl, naj se carini del za Hrvatsko namenjenega blaga že v Mariboru. To pa zagrebškim židovskim pijavkam, ki so hoteli kovati kapital ravno iz te zanlkrnosti carinskih uradov in hr-vatiklh železnic, seveda ni bilo prav. In ker so vedeli, da stvarno ne morejo oporekati, so zasukali zadevo v politično smer in začeli kričati o slovenski saniogoltnosti, ki hoče vse za sebe. Tako Je ostalo pri starem, prometna katamiteta pa je dnevno naraščala ter postajala za Zagreb sam neznosna. Zdaj pa pride druga čifutska lumparija. Da bi odvrnili pozornost od pravih krivcev, so začeli sprva samo namlgavatl, potem pa kar javno pisati o korupciji in anarhiji na slovenskih železnicah, češ da naši uradniki nalašč ne puste vagonov na Hrvatsko, da pridejo tako do mastnih podkupnin. Nalagali (ali res samo nalagali? ni igralo vloge kako drugo {neizkušeno zagrebško sredstvo?) so udi beograjskega uradnika in ga privedli, da je preklical svoje prvotne odredbe, ki naj bi položaj zboljšale, obenem pa zalučal poleno v našo železnico. Ravnateljstvo južne železnice je odgovorilo na način, ki je s’cer radikalen in neusmiljen, a upravičen in zaslužen: poslala je vse zastale vagone v Zagreb. Od včeraj naprej pa so morali zato ustaviti na zagrebški progi razun po en osebni vlak ves promet, ker »o vse postaje zabite z vagoni. — To bo najboljša kazen za iažnjive zagrebške špekulante. Ministrska kriza. Novi kandidati. Ldu. Beograd, „Politlka" pile: Ker gospod Paš'č sedaj ne želi sestaviti nove vlade in ker je tudi dr. Trumbič odbil, češ da ne pozna Se dovolj naših notranjih razmer, se je snoči pojavil kot kandidat za ministrsko predsedstvo gosp. Mthajio Jovanovič, predsednik kasa-cijskega sodišča. Njegovo kandidaturo podpira Pašič in se zdi, da bi bile tudi ostale stranice pripravljene, podpirati njegovo kandidaturo. Naravno je, da ima ta pojav tudi svoje nasprot nike, ker stoji g. Jovanovič izven parlamenta. Ldu. Beograd, 8, oktobra. Nocoj je prišel v Beograd g. Andrija Radovič, član naše mirovne delegacije v Parizu, bivši črnogorski ministrski predsednik. Govori se, da mu bo poverjena naloga, da sestavi koalicijski kabinet. Ako se tudi ta kombinacija ne bo posrečila, bo, kakor se govori, g. Jovan Jovanovič sestavil uradniški kabinet. Opozicljonalni klubi. Ldu. Beograd, 9. oktobra. Danes ob desetih so se sestali zastopniki strank, da urede akt, ki ga nameravajo v imenu opozic. strank izročiti dr. Pavloviču. Jugoslovanski klub zapusti! Beograd. Beograd, 8. oktobra. Danes je zapustilo Beograd več članov Jugosl. kluba. Tudi dr. Korošec je odpotoval. V Beogradu ostane samo par članov, da obdrži zveze z drugimi strankami. ______________ Boj za jadransko obalo. Laška vlada se pogaja z d’ Annunzijem. Rim, 8. oktobra, (izv.) »Tribuna« poroča: Duca d’Aosta in general Grazioli sta dobila od kralja nalog, da se napotita na Reko in ondi otopita v pogajanja z d’ Annunzijem. List dostavlja, da se gorenja vest potrjuje, vendar pa se sestanek še ni vršil. Doslej so bila v Opatiji le pred-posvetovanja med imenovanima in reiktm Consigllora nazionale. Duca d’ Aosta se je povrnil v Rim, kjer je imel dolg razgovor z NIttijem. Tekom posvetovanja je nasvetoval Ntttiju korake, kako bi se dalo reško vprašanje na dostojen način rešit). Kakor zatrjujejo razne vesti, bo duca d’Aosta v kratkem imenovan vrhovnim komisarjem zaveznikov ter mu bo poverjena rešitev reškega problema. Amerikaucl zapustili Jadran. Ldu. Washington, 9. okt. (Dku.-Brezž.) Državni tajnik za mornarico Daniel objavlja, da so vse ameriške sile zapustile Jadran. Angleško posredovanje. Ldu. London, 9. okt. V nasprotju z vestmi, ki so se v zadnjem času razširile po inozemstvu, poroča Reuterjev urad, da Vel-Britanija ni podvzela nlkake samostojne akcije radi Reke. Ko je bil položaj pred kakim tednom tako zelo napet, so vse zavezne in pridružene države neoflcijelno posredovale tako pri italijanski, kakor tudi pri jugosl. vladi, da bi ju zadržale od vsakršnega Izzivajočega dejanja, ki bi napetost še bolj poostril. Vel. Britanija si je od vsega začetka prizadevala opustiti vse, kar bi nioglo rešitev tega že itak skrajno težavnega problema še bolj otežkočitl. Reško vprašanje je bilo razen tega pred par dnevi predmet prijateljskega razgovora med zastopnikom britanske vlade in italijanskim poslanikom v Londonu, pri katerem se je poudarjalo, da je sedanji položaj skrajno nevaren. Ameriški senat proti posredovanju glede Reke. Ldu. Berlin, 8 okt. »Vosrische Zeitung« poroča: Ameriški senat se je postavil na stališče, da naj Amerika odkloni posredovanje v re-škem sporu. Italija popušča? Ldu. Pariz, 8. okt. Kakor doznava »Malin« iz Rima, bi bila italijanska vlada pripravljena, privoliti v tako rešitev reškega vprašanja, da bi se Iz Reke in Voloskega ustanovila upravna celota, katero bi upravljala zveza narodov; pri tem bi morala ostati terttorljalna zvezj z Italijo neprekinjena. Italijanska vlada bi pa obdržala varstvo nad italijanstvom Reke. Ostrižena Madžarska. Pariz, 8. okt. Mirovna pogodba z Madžarsko se najbrže še tekom t. m. izroči sedmorlci madžarskih delegatov. Pogodba bo določala sledeče meje: Ob severnem robu države nekaj časa Donavo, potem pa črto, ki gre od zapada proti vzhodu in ki se bo morala v podrobnosti šele določiti; najbrže bp tekla ta črta od Bratislave do Komorna. Pred velikim zavojem Donave severno od Budimpešte krene meja v severovzhodni smeri proti Karpatom in doseže pri Marmarski Sihoti točko, kjer naj se združijo meje treh držav: Cehosiovačke, Madžarske in Romunije. Vse bivše ogrsko ozemlje, ki leži severno od te črte, pripade češko-slovaški republiki. Na vzhodu gre meja od Marmarske Sihote do reke Samos, potem nekaj čaja ob tej reki, nato pa vzhodno od Debrečina proti jugu do reke Maros in doseže pri kraju Szent-Ivan reko Tlszo, kateri sledi do njene stare struge. Potem okreue proti zapadu in gre severno od Drave v smeri proti Radgoni. Na zapadu se uredi vprašanje Zapadne Ogrske tako, da pripade Sopronj Nemški Avstriji, Madžarska bi potem obsegala približno 140000 km2 in bi imela okoli 10 milijonov prebivalcev. Avstrija pred gladom. Avstrija je sklenila prodati svoje umetnine, da ai ž njih izkupičkom nabavi kruha. Proti temu je dunajski obč. svet protestiral, toda Renner je deputaciji odgovoril: Avstrija ostane brez kruha in moke, če ne dobi v najkrajšem času dovolj inozemskih plačilnih sredstev na razpolago. Za par dni življenja v prihodnosti mora dobiti najmanj 15 mil. holandskih goldinarjev. če tega ne dobi, mora gladu poginiti. Zato je treba prodati vse, kar lahko pogreša želodec, tudi umetnine’. Razna poročila. r Mackensenov arhiv najden* Ldu Bukarešta, 8. oktobra. Romunski tiskovni urad javlja, da so romunske oblasti našle tajni arhiv generalnega feldmaišaia Mackensena. r Clemenceau gre r pokoj. Ldu Pariz, 9. okt. Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil tudi odposlanstvu vojakov, ki je bilo sprejeto pri njem, da se bo po volitvah popolnoma umaknil iz javnega življenja in da ne bo kandidiral niti v poslansko zbornico, niti v senat. r Wilson zopet nastopi. I du Pariz, 9, oktobra. Predsednik Wilson Je prosil svojega zdravnika, naj mu dovoli udeležiti se amerikanske delavske konference. Pričakuje se, da bo predsednik pri tej konferenci nastopil kot govornik. r Lanstng nadomestuje Wil-sona. Ldu Baze!, 8 okt. Milanski »Secolo« javlja, da je prevzel Lansing državne posle, ki jih je vodil dosedaj Wilson. r Reunerjev program. Dunaj, 8. okt. V Maidiingu je imel včeraj drž. kancelar Renner govor, v katerem je naglašal, da je v Avstriji potrebna koalicija strank s sledečim programom: 1. oddaje premoženja, 2. reforma ustave, ki bi odgovarjala mirovnim pogojem, 3. reforma vojaštva, pri čemer mora biti vojska orodje države, ne pa kake politične stranke, 4 gospodarska refrrraa, med tem izpre* memba osrednjega gospodarstva in postopna socijalizaclja, od katere je odvisna pospešitev proizvajanja. r Grški kralj Konstantin se ni odpovedal prestolu? Ldu Berlin, 8. oktobra. Glasom neke vesti iz Lu-gana, je grški kralj Konstantin izjavil, da se prestolu Grške ni odpovedai, nego da je le Grško zapustil, da bi med vojno lažje dosegla rešitev težkih političnih problemov. r Nov češki finančni minister. Iz Prage poročajo, da bo za naslednika fin. min. Horačka Imenovan agrarni poslanea Kuneš Sonniag. r Razpravo o čeških šotah n» Dunaju so v dun. mest. svetu obgo-dili, ker postane stvar aktualna šele tedaj, ko bo mirovna pogodba odobrena. d Proslava 50 letnice smrti pesnika Simona Jenka (18. oktobri 1869 — 18. okt. 1919). Višji šolski svet v Ljubljani je odredil, da vse javne in zasebne srednje, meščanske in ljudske šole v območju dež. vlade za Slovenijo v soboto, dne 18. t. m* s primernimi šolskimi slavnostmi pror' slave petdesetletnico smrti Simona Jenka, pesnika naše narodne himne; »Naprej zastava Slave I« d Minister za zunanje stvari dr. Trumbfč je ozdravel. d Izvoz iz kraljevine SHS je glasom odloka finančnega ministrstva oziroma generalnega inšpektorja drja. Nedeljkoviča, popolnoma ustavljen, dokler se natančno ne določi carina. d Bankovci gotovi. Iz Beograda javljajo, da so naši bankovci po 5, 10 in 20 dinarjev, ki se izdelujejo v Parizu, izgotovljeni in jih komisija že sprejema. d Odškodnina za Izgubljene civilne obleke. Vojaški intendanci za Slovenijo je dež. vlada dovolila kredit za 2000 civ. oblek kot odškodnino za izgubljene civilne obleke v vojaških skladiščih. d Oderuštvo. 235. št, »SI Nar.« prinaša sledeči inserat: 3000 kron nagrade dobi, kdor mi preskrbi navadno stanovanje z 1—2 sobama in kuhinjo itd. Včerajšnja 236 št. Istega lista pa zopet: 1000 kron nagrade, kdor ml preskrbi itd. — Priznavamo, da so te ponudbe v mnogih slučajih obupni klici brezstanovanjcev, ker bi rad tudi marsikateri uradnik žrtvoval ves Prt' hrarrek, da bi mogel živeti zopet z rodbino. Največkrat pa se skrivajo za inserat! ljudje, ki bi jih ne bilo prav nič treba v Ljubljano. In vendar dobe stanovanja, delavčeva, uradnikova rodbina pa prezeba in životari še dalje v vagonih, d Mladeniči letnika 1895 in 1896 še vedno ne vedo ali tn kedaj bodo odpuščeni. Dan za dnevom teče, in mladenič v štiriindvajsetem letu, ki bi moral skrbeti za svojo bodočnost, svoje posestvo, svojo detavnlco, vedno še služi. Prosijo dravsko divizijo skorajšnjih pojasnil. Fantje* d Invalidni častniki in častniški aspiranti (enoletni prostovoljci)-inva-lidf, ki bivajo v območju Slovenije, so naprošeni, da v lastnem interesu sporoče nemudoma svoj natančen naslov, čin in prldelitev v armadi ter stopnjo in način invalidnosti na nasloy: Ivan Marinko, Ljubljana, Sv. Florijana ulica št. 1. d Tečaj za učitelje meščanskih šol na državnem učiteljišču se prične v ponedeljek, dne 13. okt. Spored predavanj naznanja razglas na črni deski. d Za urarje. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani bo oddalo v najem popravilo onih ur, ki se nahajajo v službenih prostorih naslednjih prog: 1. Meja pri Špilju-Zi-dani most (vštet). 2. Zidani most (nevštet) — Verda eventualno Postojne (nevčteta). 3 Od odcepa glavne proge pri Mariboru kor. kol.-Guštajn. 4. Pragersko (nevšteto) - Kotoriba Du-biava. 5 Zidani most (nevštet) - Slsak. Gosp. refhklanti, ki morajo biti jugoslovanski državljani in Jugoslovan* ske narodnosti naj vpoŠIJejo svoje prošnje do 20. novembra 1919 na Obratno ravnateljstvo družbe južne železnice oddelek 11 v Ljubljani, kjer se tudi poizvedo pogoji. dn Podpore nezaposlenim. Izšla je naredba deželne vlade za Slovenijo, ki obsega določila ◦ podporah nezaposter cem, katera se bo izplačevala začasno od dne 31. januarja 1920. Dnevna podpora se bo izplačevala mladostnim do 17. leta 2 K, vsem drugim pa 5 K. Vsak nepreskrbljeni član nezaposlenega, če je gospodarsko zavlsen od njega, dobi rodbinsko doklado v višini 1 K na dan. Neza- poslenec se mora javiti pri županstvu, « rau Izda potrdilo o nezaposlenosti, “»a oblastva morajo reševati spise o ^zaposlenosti tekom treh dni. d Organizacija vojnih Inva-Mdov za Slovensko ozemlje priredi Jj nedeljo, dne 12. t. m. javen inva-Jani shod v Mestnem domu v Ljab-j|»ni. Začetek ob pol 9. uri dopoldan. Organizacija prosi za polnoštevilno udeležbo vseh ljubljanskih Invalidov ln vojaških vdov. d Konjski s-emenj. Dne 13. okt. ze vrši v Grabštanju na Koroškem z«lk konjski semenj, posebno za žrebeta. interesenti se opozarjajo, da pridajo naprodaj toplokrvni konji an-pSke polkrvne pasme. Ljubiteljem *°njskega športa se ta semenj naj- SPleje priporoča. Tudi pristojna volka oblast se zanima za ta semenj, rt se iz tega okraja rekrutirajo najboljši remonti. Grabštnnj leži ob južni ‘Sleznici, zadnja postaja pred Cevcem, „ d Kriza pri vinarski zadrugi. "ed*nje načelstvo hoče zadrugo li- *vitlv< s kapitalom do 40.000 K išče ljubljanski trgovec radi povečanja trgovine. Ista je jako dobra vpeljana ter ima zveze z inozemstvom. Le resne ponudbe pod »St. 501« na upravo tega lista. se odda podjetnikom. ^ L«* je za poBekati, obeliti, razžagati na gotovi) dolžine in po drčah spraviti do nalagalnice žične tirnice. — Kompententi naj se zglase po možnoBti osebno pri rudniškem raTnitcIjstui Zagorje ob Savi. RAP1UM vsebujoča vinovica (francosko žganje) je ..ELEVATOR" edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo; F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka ulica 16. ING. Or. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni inžener. Specljelno stavbeno podjetje za betonske, železaN* tonske In vodne zgradbe v Ljubljani, ESitfierjeya tsiiva it. 3. izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, e!eSciram®< betonske In žeiez obe tonske jezove, mostove, želez«' betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske f*' zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drug* betonske In žclezobctonsk-e konstrukcijo. -933 Prevzema v strokovno Izvršitev vse načrt* stavbeno Jnienerake stroke. Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadev** Pristno-voščen domač izdelek Hif“-krema glavna zaloga in zastopstvo za Slovenijo po tovarniških cenah. „ALTESSE“ cigaretnega papirja Cigaretnih stročnic Edino zastopstvo za Slovenijo Oroslav Čertalič Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. Istotam se dobf še druge vrste cigaretnih stročnic in papirja ter pisemski papir, pralno in toaletn0 milo, kolomaz, vaselina, ličila itd. Samo na debelo. Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremO' gljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. KrAtna 7nraiHn1 Najdovrsnejše sredstvo tn«; tVlClTlct 2.UIdlUd• deruc kosmetike za doscž9 idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo Je sestavljeno P® receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harfli* bivšega Abdnl Hamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, tronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive doaedao;* proizvode. Velika doza bruto */a kg * SO*-—• Ifigenia pasta-milo. Tega čudotvornog) mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marve* vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljiv* kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varnje samo nožu* polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in od* »tranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne past* ae bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažote malo količin9 na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, P* tndi oitalo sc veselo nad tem izumom, kajti z umivanjem s past® Iflgenia mora tndi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sija)® čarobe in razcveta. X 20*-" Drv^ni Crtlr Razven Zoraide in paste S8 prip®' 1\UZ,U1 oUtV. roda bledoličnim osebam Itožni *o»i popolnoma neškodljivo Rdečilo za obraz iu ustnice. Z uporab« Kožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutradJ® zore. a ustnice zardo jasno kakor škrlat. Cena večjo stekleniči«9 K Amerikanski Hair Petrol. ----------------------------------------------------- sredstvo ** rast las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petroI* Izum dr. P. AVilliamsoua iz Newyorka. Po točni uporabi dob« )a*5* takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite prepreči" naglo Izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petroi® dr. Williarasona lit" tako rešite Bvoj ponos, svojo lase. (Ona s*®' kleniei 260 gr K 18*—). Saj pesnik ne poje zastonj! „ Lasje moji so ko svila gosta, Bob ko popek so rndeča usta In obraz ko rožica in mleko.' Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošhja „URANUS“-PARFUMER1JA.