r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vse leto - - - $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in I the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. *ELEF0N: C0BTLANDT 2876. Entered aa Second 01am Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N Y.. under the Act of CongTeee of March 3, 187» TELEFON: 00RTLANDT 2876 NO. 307. — ŠTEV. 307. NEW YORK, WEDNESDAY, DE CEMBER 31, 1924. — SREDA, 31. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXTI. — LETNIK XXXD VPRAŠANJE FRANCOSKIH OBVEZNOSTIIhgi umorila stariše, Senator Rerd je posvaril pred posledicami v slučaju, da i brata in otroka bi ne zadostila svojim obveznostim. — Zastopnik - predsednika je rekel v senatu, da bodo preklicana Grozna krvava tragedija se je za-posojila, če se ne bo zadostilo sedanjim obveznostim.' vršila na farmi v Indiani. — Clementelov govor je spravil Hughesa v veliko za- Vsa znamenja kažejo, da trpi ^roo.0 morilka na zasledovalni blaz- nosti. Poroča Charles Michelson. Washington, D. C. 30. decembra. Logansport, Ind.. 30. decembra. i • X- -»Strašna moralna tragedija st» je Francoski financ ... , . ,T * , . . pripetila na iarmi 11 tur v Bassler- minister Clemcntcl je s svojo izjavo v francoskem pai;-,ja starefra devet in šesideset lot lameirtu. da ni treba smatrati dohrov Francije v Anirh.ii v bUžini osem milj in pol in Združenih državah za obligacije, katerim je treba za- otl tllkaj. Bassler, njegova devet dostiti. ustvaril položaj, kateremu se je Francija skuša^iet mlajša žena Katarina, njih la izoiilliti izza sklenitve premirja. jdvajseletni »sin John in tri leta Posledica te izjave bo najbrž, (la bo pričela Amerika *tara unukinja, Viola Ilobough so poizvedovati j^lede resničnih namenov Francije, kajti biIi ustreljeni Aretirali so tridc- eeprav bi skuudila tekom ^dnjih štiri in ega odobren ja bi morala plačevati Franci- j dvajsetih ur. »jila take obresti, da bi bila ogrožena njena.. Zel? zs°™ orna pa je postala, ko je pripovedovala, kako grdo so ] postopali ž njo njeiii .stariši in V ŠVICARSKIH GORAH. Brez vladne j i za svoja poso fi i lančn a s t abi 1 nost To je bilo prav posebno razvidno iz govora senatorja!^ brat Rekla je da >so jo vdo_ Keeda v senatu ter se glasi, da je imel ta. svoj govor z o i hisi že veS let pr.ctepali in dobrenjem predsednika Coolidge-a. |da ji ni.>o hoteli kupiti niikakih V r jet no je, da je dobil poslanik Herrick že naročilo, božičnih darov in tudi ne njeni tri n.ij pi-ične z neofieijelnomi poizvedovanji. Ta poizvedo- leta stani hčerki Villi. Ni ji bilo vanja ne morejo biti drugačna kot neoficijelna, ker ni baK d o vol j on o piiiroditi božično prišlo še nikako oficijelno sporočilo glede tega predmeta Zavije za otroka. Njen. mož je od francoske vlade in ker mora naša vlada še vedno umrl in ""litega Je stanovala že domnevati, da so korektna vsa poročila, ki jih )q dobila-ve£ let P1^ svojih stariših. do sedaniega časa. prav do zadnjega tedna, ko je obja-' * P™5** da , , i -i r i i i ' • J«* napotila Mrs. Hoboujrh včeraj vil poslanik »lusserand v nekem lavnem govoru, da ie . , , ^ „ .. , , .. . . v i •• i i " i zjutraj k sosedu Lyman Yantisu, I" rancija pnT>ravljena plačati zadnji dolar svojih obvez- da telcfonira R,v. Henry MtfKn- 1 Yantis je izjavil, da je priipo- To je bila ponovitev njegove izjave .piri zakladniškem vedovala pastorju o svojem spor« ^ajiiiku Mellonu. ko so se vršila poganja glede načina od- z bratom in da jo je slednji pobil plačanja francoskih dolgov v Združenih državah. |na tla. Rekla je tudi. da bi ga Izvrševalni del vlado je prav tako vznemirjen vsled ustrelila, če bi imela pri rokah pu-j oročila o izjavi Clementela kot kongres sam. i^ko. Ko je odšla, je telefoniral (iovor Clementeja je spravil v veliko zadrega držav- Vantf« šerifu in coronerju. dr. nega tajnika Hughesa. V nobenem oficijelnem ugotovi- Antonu, kajti zapazil je, da se In francoske vlade ni bilo rečeno, da namerava Francija v hiši ndcdo ne z^ane. i ! i- a i " * i i Uradniki so našli truplo Bassierja zavrniti dolg. \ sa tozadevna poročila so se glasila rav- ... , A - . ' r* i , i • j. --i v eni sobi. poleg katere je bd oc-i- no obratno. Zahtevala so sicer popustljivost v pogojih, -t5rikratni umor na temelju katerih naj hi se odplačalo dolg, a nikdar se S]cd krvi jp kazala da jo 1)illo ni dvomilo o pravomočnostl obligacij. |truplo privlečeno iz ene sobe V Senator Reed iz Pennsvvanije je dvignil včeraj v se- drugo. Puška. « katero je bil naj-natu dosti prahu, in vsakdo, ki ga je čul, je priznal, da je brž izvi*šen umor, je bila v hiši 1». 1 to dejanski administracij ski govor. Brez dvoma je bil in poleg tega še vee praznih in izbran za to nalogo, ker je rojak zakladniškega tajnika izstre»lje«i]i patron. Mellona in ker je znan kot dober prijatelj Francije Na I Pred vrait-mi hiše ^o našli urad-ta način so skušali izločiti vsako osebno animoznost. listie> na katerem je stalo za- Senator Tieed. ki je dal izraza svojemu občudovan in! 1>isan° i. . . , . , »i .. . , . . I — Našel bos svoie stvari tk>u do rrancij" ter svojim simpatijam vsprieo nesreče, ki it> , . , j i • i i i t i \ J >ano. Oce je odšel, je zadela, je rekel v nadaljnem, da so denar posodili ame- RABINEC JE KRŠIL SUHAŠKO POSTAVO. VSE ANGLEŠKE STRANKE BAJE ZA LIGO Cecil je rekel, da se zavzemajo vse angleške politične stranke za Ligo. — Baron, ki je na poti v zvezno glavno mesto, nima nobene posebne poslanice za predsednika Coolidge-a in državnega tajnika Hughesa. — Nova vlada je skrbno prem otr o vala najnovejše in najbolj važne predloge. Slika nam kaže po«rWM na dolino Chateau o*0<-x v Švici. pobožno hrepenenje ameriških suhagev Na Silvestrov večer bodo v službi vsi prohibicijski uradniki ter bodo lovili one, ki se dajo vjeti. Šnopsarsko bredovje blokirano. Zaradi postavnega praznika "Novoletnega dne", ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja šte- j vilka izide v petek, 2. januarja.! Uredništvo. mussolin! 1 O !><> mosn-l R. Merrick, prohi- da ne bo odstopil j**« - « v0jk in New Jersey, izvesti svoje načrte. I)o praznovanje Sil vest rove^a MussoMnijev kabinet je izjavil, da Vt,c,era v Xew Torku in okolici ne bo odstopil — Baje je nje- ]mH.r j odo nadzorovali stevil- materijalne interese Italije. Listič ni iimel nobenega naslo-ri^ki davkoiilacpvalei. ki pa niso dobili nobenih obresti. va jn 11(>benefra ipodpi->a. ker ni Francija ničesar plačala, ne obresti in rudi ne ka-pitala. j 4%Mi vemo. kako težko je Franciji, Belgiji in Italiji kolektirati to. do česar so upravičene in raditega tudi ni mogel naš narod zahtevati prehitro plačila. Dnina stvar pa je izjaviti, da nima Francija sploh nikakih obveznosti/' ŽALOSTEN KONEC UNTJKINJE GENERALA GRANTA. San Francisco, Tal., 30. dee. — Kot že j>oroeano. je umrla štiri in trideset lot staira Mrs. Fanny Purdv. unukiitja prejšnjega predsednika Združenjih držav, generala Granta. V nekem tukajšnjem hotelu je izvržtla samomor v napadu začasne blaznosti. Že dalj časa je bila bolna in. vsled te^ra otožna.-Čeprav je bila pod strogim nadKmrtvoro. se ji je vendar posrečilo ubežati stražnikom in skočila je slcozi okno ^ globino, kjer je obležala na mestu mrtva. Njen brat je tukaj živeči ma jor ženijskega oddelka armade Združenih držav. U. S. Grant I IT. Truplo bodo prevedli v San Diego, kjer l>o pokopano. POROTA IN § 11. Boston, Mass., 30. decembra. — Rabinec Hvmam Sharfman, ki je bil pretekli teden spoznan krivim, da je prodajal opojne pijače, je bil včeraj obsojen na mesec dni _ - „ ječe ter dvesto dolarjev globe. San Juan, Portorico. 30. dee. - ^^ ji soglasno izjavili, da ne nameravajo odsto-pi'ti ter da je fnaloga sedanje vlade z vsemi silami ščitili moralni in fiinanci-jelni položaj. Sprva jt* bilo rečeno. ilo ^Ej^ea" !.poi-o<"a. da Im> izdala vlada 'nadalj-' ne drastične odredbe in da l>o nasilno zatrla vsak odpor. Vlada smatra za svojo >v«*to dolžnost ščititi vlado in javni r»*d. Sleherni, ki jo bo monil v t«*h ]>ri-zadevanjih. !><» --tiv>«to kaznovan. rot a polasti večjega dela dokazil-' nega materijada ter ga zavžije, a' ta tnik je izvedlo dvanja^t junaških in poštenih mož v Portorico. DokazLlni materijal je obstajal iz kvarta žganja, in porotniki so se za steklenico tako zelo zanimali, da je piiišal sodnik do prepričanja. da so možao dobili: nujen poziv, naj se še danes sestane jo na pees vetov a nje. Izjavlja se. da s«' ho kabinet posvetoval o odstopu lihoralniih članov vlade, med katerimi se nahajata mintister za javno vzgojo, senator Casati in minister za javna dela. Gino. ne hotele in restavracije, pn>eb-no na življenja polnem Broad-vay-u. Pazili bodo, da ne bo nikdo oroslavil prihoda novega leta z nočnejšo pijačo kot voda »n sicer s pomočjo stfkleničice, kalero hoče na tajnem prinesti seboj. Diiigo vprašanje pa je, če bo mo-■jrel prnhibioijski ravnatelj preprečiti ol)ičajn<^ novoletno slavlje privatnih domovih, klubih in drugih manj dostopnih prostorih. S prohibieijskim ravnateljem deluje t ud/i carinska obrežna strada. Ž•* pr»- 1 par din*vi je popolnoma blokirala žganjarsko b rod o v je. ki preži izven pristanišča in le pri viharnem ali meglenem vremenu se j<- n«-katenim motornim čoln-om po>rečilo spraviti na obal par zabojev dragocene pijače. To bro-dovje se nahaja v bližini Sea Bright. kj<»r lužbe. med katerimi sta tudi dva prejšnja torpedna rušilca. Vpričo teh okoliščin delajo seveda. srečni iastmiki starih zalog ogromne dobSčke. Cena zaboja pravega šk^itskega žganja na krovu ladje znaša le $2S, a prodajalci zahtevajo ter dobe za zaboj in pogo-to še več. Ravnatelj Merrick je. izjavil, da se n»* bo skušalo izvesti prohi-b'ieije v New Jersey, ker bo potreboval vse svoje ljudi v New Yorku. Baron Cecil .Chelwood. ki se mudi v New Yorku, je rekel, da bo danes odpotoval v Washington, da obišče predsednika Coolidge-a ter državnega tajnika Hughesa. medno odpotuje v soboto v Anglijo. Vsled svoje izkušenosti v zadevah, ki se tičejo Lige narodov, je rekel baron Cecil, da je pred kratkim imenovan od Baldwinove vlade kancelarjem vojvodstva Lancaster, s polnim činom angleškega kabinetnega ministra. Posvetil je svoje napore Ligi narodov od časa, ko je hila ustanovljena in ko je sodeloval s predsednikom AVil-sonom v Parizu pri sestavi dogovora glede Lige narodov. Pozneje je dobil nagrado v znesku $25,000 za svoje napore v prilog Ligi. Tekom svojega včorajšnega pogovora s časnikarski mi poročevalci je rekel baron Cecil: \ "Nobenega oficijelnega ali napol oficijelnega sporočila nimam za predsednika ali držav, tajnika Hughesa. Upam le, da bom imel priliko izraziti jim svoj rešpekt." V na d al j nem pa je izjavil. ^ Angleška politika glede Lige narodov je neodvisna od katerekoli stranke v naši deželi. Vse stranke so obljubile, da bodo podpirale Ligo in volilni manifesti konser-vativne stranke pri zadnjih volitvah so omenjali Ligo ze* lo pogosto." ▼ Odločno je zavrnil kabelska sporočila iz Londona, da je sedanja angleška vlada sklenila zavrniti Ligin arbitra-cijski pakt, ki je bil sprejet oktobra meseca. "Na povsem pozitiven način vam zagotavljam, da ni prišla angleška vlada do nikake odločitve glede tega dogovora." je rekel Cecil. "Nova vlada," je nadaljeval, "je hotela le dostPca-sa, da skrbno preniotri vse važne in nove predloge, katere stavlja ta dokument. V tem oziru moramo n pošte vati tudi mnenja par dominijev. LiTežko je mogoče, da bi se prišlo do kakega defini-tivnega sklepa glede tega protokola pred potekom par mesecev." Opozoril je tudi na dejstvo, da je prejšni angleški ministrski predsednik, Ramsav MaeDonald, nasprotoval Liginemu dogovoru glede razoroženja, "ker bi uveljavila bodoče obveznosti nedoločenega obsega". "Jaz ne ljubim fraz,'' je nadaljeval. "V splošnem govorjeno, so obligacije, prevzete z dogovorom glede Lige narodov tudi splošnega značaja. Jasno pa je, pa mo-obstajati tudi konec obligacij, katere je dežela pripravljena sprejeti. "Vsnk narod sam mora določiti, kako ceno je pripravljen plačati za razoroženje in trajen mir. Vedno je treba ohraniti previdnost glede bodočih obligacij, a sedaj postaja z vsakim dnem bolj utemeljeno prepričanje, da je mogoče zagotoviti mir le potom mednarodnega sodelovanja v tej ali oni obliki." Cecil je tudi nasprotoval mnenju, kateremu se je dalo izraza pred kratkim v Ameriki in ki se tiče Evrope, — da je pričela ideja mednarodnega sodelovanja bledeti in izginjati in da se je zopet pojavila stara ideja narodne ^amodoločbe. TROCKI JE V BOLNIŠNICI NA KRIMU. ' Moskv% Rusija. 30. decembra. Krr so se po inozemstvu razširile vesti, da je Trocki zaprt v K remi i nu. izjavlja vlada, da se nahaja v nekem sainatoriju na Krimu. Ob njegovem odhodu se niso vr šile v Moskvi niikake demonstracije. VELIKA BREZPOSELNOST NA DUNAJU. Dunaj, Avstrija, 30. decembra. Xa Dunaju je nad petdeset tisoč ljudi brez dela in zaslužka. Vlada bo najbrže začela graditi par novih tovarn in železniških prog. da bo že vsaj deloma znižala število brezposelnih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $16.10 2000 Din. — $32.00 5000 Din. — $79.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot kot en tteot dinarjev ratuaaoM poseke) 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir ..........$ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naroČilih, Id znašajo maiC kot 2C« lir ........mu posebej pe Iff cento* za poštnino in drage stroške. Razpošilja na sadnje pošte In Izplatnje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za po^iljatve, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust, frsdnsat Dinar jem in Liram sedaj nI stal—, sseaja as nflm ta aspr fekorano; la tega razlega nam nI »sgsEs podati astanCne cena vnapra *aCnnamo pe ceni tistega dne, ko naai pride psslsnl denar t roka. POŠILJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVBŠTJJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STROŠKE $L> Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order all »a New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK _ 82 Oortl&ndt Street, New York, N. T Telephone f Oortlandt 4B8T. Muia M and Publish«* k> Publishing Ooapui «A Corporation) l«0IS •KNBWIM. *»!■©• .« Bu.l a Cortlan«* •* «ha Corporation ana Ko rough of Manhattan. o« Atom OfflMNi NM Yam cm. H. v. I L A • NARODA" (Volaa of tha Pooplo) ooMoa K vary Pay Excapt »unday an* Mg!i mu pet tisoč li\ sto dolarjev. John Božič je doma iz Istre, okraj Buzet. vas Rašpor in je že druerič v Ameriki. 16. dee'nmbra ca «•(• ca To #o*Ja tla* Ameriko .Za Now York la Rowioa« ..._.......... M.Q* Za aol lata M lota .............. IUO Zi Inozemstva ------II.M' Za aol lata — ___ ..rwmm— 9TM mo 1° •ubocrlptlon Voariy W W Advertisement on Aoroomant k .» NtoOq' nhpji vaakl dan Izvzamll nodolj la oraawlkoo ••Hat ai •a potfyise la icebnoatl oo no priobfiujcjo Denar naj aa klaaovotl to Money Order Prt sprememb) kraje naročnikov, prosimo, da m aaat arejlnV airailKe nana al d*. hitreje najdeno aaalovnlka " a L A k NARODA" ••root, Boroufh of Manhattan, "erfc, •telephone CortSandt tSTt xn=r PRIPRAVE ZA NOV NASKOK je prišel neki dobro oblečen človek v Božičevo hišo. Govoril je >rbo-hrvatski. Rekel je, da ga je poslal neki Božieev prijatelj, ki je prišel iz Californije ter 'leži bolan v enem hotelu v Trinidad. Povabil ga je. naj ga obiš&e. Sel je ž njim a* hotel. V sobi sto bila dva človeka. Prvi je stal, drugi pa je sedel na stolu. Glavo je imel zavezano kakor da ga boli. jev, a samo tebe poznam. Bodi toliko dober in mi spravi ta denar, dokler ozdravim. Ca pa uinrem. bo vse tvoje. V nadaljnem pogovoru so sleparji Božiča popolnoma preslepili. Svetovali so mu. da bi bilo primerno, če bi tudi on dal svoj denar ter ga dodal ome njenim tisočakom. Boi3ič je bil zadovoljen, ko so mu rekli, da bo skupno svoto on sam spravil. Božič je pregovoril tudi ženo. da je šla v baulk o po denar. Tako so zavili i siku pa j Božiče vfrh s£}100 in '£ prijatelji vili deset ''tisoč". Ko je naslednjega, dne razvil zavoj, je dobil v njem tri dolarje in šop ra- Pozdrav f Frank Kos. Kakorhitro je Božiča zagledal, se j rezanega časopisnega papirja. je ž njim lepo pozdravil, a Božič Rojakif čuvajte se takih ticev. ga. ni poznal. On mu je pa rekel: {pridno sloveBske liste> ste kaj in da se še skupaj v vojski? Zdaj sean se ja- . i i -1 , .. . . . f ^ . - i , komu drugemu ne bo kaj takega Ainrleska diplomacija lioce lia vse klipljc uveljaviti ko izpremend. Preje sem imel br-J nove zveze 1Jled drŽavami, ki naj bi SC obračale proti ruski ke zdaj jih pa nimam. Tudi ti si Potilo. kot se je rojaku Božiču, sovjetski republiki. !Z(la.i til prepirajoče se države teh te-> podaji osebnemu vlaku je po dežel,Vda so pozabile vsaj začasno medsebojne spore ter si Pranju slednjega izvozil iz 3 ti- , t , , . , , ra v smeri protli Laškemu. \ sled podale roke k zvozi proti boiisevizimi. 1 , . - T - , , v . - i • tega bi moral oihstaiti iz smeri bas- Honsevizem, kakršen 10 danes, je seveda jalov ter m . .. ... , , , .. ' ,J ' J ,kega pnhajoei tovor, vlak število uosti prida j 77311 pri uvoznem signalu. Ker pa Najlepša pesem bi nam lahko zapeli ruski kmetje, ka- vlak 77:3n pre,pelja,i uvozni si- tere v današnjih dnoh boli zatirajo koV so jih kdaj ]>rei v legi stoj, je priišlo v km. zatirali pod eai*sko vlado. 1360.395 do cplaznjenja vlakov 77- Kos j", da so izginilo razlike med stanovi, da ni več 311 in 782. Posledice -so b-ile straž-boja rjo V, \ oleposesrstnikov. škrieov in druge zalego, a' "<': raabitiih in raizmetanih je bilo ] »o javil so jo d runi razred, ki jo prav tako roparski, prav ~ vozov. Izmed teh 5 praznili, 2 pa tako plonaželjon in prav tako brezobziren kot je bil naložena s premogom. Razventega , „ • i • i -• • i i• j ie bilo neznatno poškodovanih še "T/reisni ruski razredi cinovnikov m vlastolmov. >•' ' . 1 ,^ . .. . . {f» vozov. Oba tira sta bila zastav- Koor tr
  • ?tano\-ila, da Sovjcti ne morejo nikdar zanikati, da so uganjali re- je nezgodo pripisati nepravilnemu ' oiueijonarno pro]>a^ando v deželah, ki jih niti malo ne zaviranju tovornega vlaka št. 77-bri'rnio. i 311. Radii tega je bilo strojevodji Nikdar ne morejo zanikati, da so vprizorili rdečo nemogoče vlak ustaviti preti uvoz vstajo v Nemčiji, ki jo toliko škodila nemškemu narodu in nikdar ne morejo zanikati drugih intrig;- katere so vpri-70rili v imenu Tretje intemaeijonale. Na drtuii strani ]>a jo tudi resnica, da so zavezniški diplomat je prav tako ropažoljni kot SO bili nekdaj, prav preje" ko je bil njegov voz popol- j ogenj popolaiima omejili in \ tako SOM-ažlliki slo^o mod narodi kot so bili nekoč, ill da noma zdrobljen, jnedtem ko jeili. Pri gašenju je bil poklicni no skuhajo ničesar drui»t ^a kot ovekovečiti vlado, kakršna strojno Osobje o-stalo med razvali-je bila uveljavljena v zadnjih par stoletjih. nami nepoškodovano. Svet napreduje le stopnjema. • -Materijai!na škoda se ceni na eno Divjaka ni mogoče v onem dnevu izpremeniti v eivili <}etrtino ^ijoma dinarjev. Nočni in notranji vlaki vozijo nim «ignalom. Naravnost čudežno je. da se j( rešil via ko vodja vlaka 77311. Med rokovanjem zavore na službenean vozil je skočil iz vlaka en trenotek Tako torej, zepet smo prebili eno leto. Oni, ki je ustvaril Silvestrov , večer, je storil veliko dobroto člo-! veištvii. Dosti jih poznam, ki se ga na 1 ta večer tako naberejo, da uapra-. vijo v novoletnem mačku trden sklep: Nikoli več. Ponavadi je pa tistega nikoli kmalu konec. Torej eno leto smo zopet prebili. Kot ponavadi, ga je liabolj bil pater Koverta s svojo čikaško m newyorsko gang o vred. Splošna ameriška javnost mu je srčno hvaležna. .Je bilo že vsaj nokaj življenja in nekaj razvedrila. Zadnje te Inc je popolnoma utihnil. Najnovejša moda mu dela preglavice. Kot vsako leto, bo mo ral tudi letos kupiti svoji edinčici mo* klobuček. Poleti ga je bil 3*1- ' cer nekoliko j wet rima l. pa mu kljub temu ni mogel prikriti sta-roverstva. C1 nima njegova ^Edinost^ vsako leto novega klobučka, postane sitna, začne fell t a rit i pri dru gih ljudi. To st> pa edino zveličanemu lističu skoraj ne spodobi. No, pa bo že kako. Koverta se je dosedaj čisto izmazal iz marsrikatere zagate. Toda s tem ni rečeno, da je čist. Žeflim mu veselo Novo leto. Isto želim tudi njegovemu uredniku, slavnemu Daničnemu odboru v ifugnBuromtfika Ustanovljena 1. 1898 Kajni. SJrimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 88S S. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1E08 E. »2nd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, my. Mina. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVBBN, 411 — Utta Ara. Duluth, M'"" Vrhovni zdravniki Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid*. 101 Grant Btreat m Sixth Ave, PitUburgh, Pa. Nadzorni odbor: A.S'TON* Z BAS NIK, 4905 Butler St., Pitt sburgh. Ta. jjUHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Cmcagu. in FRANK SKRABEC, 4823 Waahlngton Street. Denver. Colo Porotni odbor! LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldr. Myallnp, Wash, FKANK XORICH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda" Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatve naj se po811Jajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poSlla na pred-■ednika porotnega, odbora. ProSnje ra sprejem novi* Hanov in txrinitka »pričevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnik*. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasi tajnika bližnjega druBtva JSKJ. Za ustanovitev novih arufitev se pa obrnite nu gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z S Clanl ali Članicami. To in ono Za francoskega vojaka ni nobena Izgovarjali mi - tudi. kjo knaparte, ki je bil na mestu sestavil poročilo. ' General žem sunila tik pod srce in je težko ( Brooklynu in vsem drugim mojim j rad bi, a niimam konja. Tako hitro prijateljem. j sem jahal, da se je konj zgrudil Leto. ki ga danes zaključujemo.! pod menoj, ko >;em prišel do vaše-je bilo po»lno vsakovrstnih dogod- ga stanovanja." — "Pa mojega kov. Bilo je važno v političnem in vzemi." Lovec se obotavlja, ker kulturnem oziim. nima poguma sesti na generalove- ga konja. "Ali se ti zdi morda prt 1 »"po opremljen?" pravi Bon a pa r- Uk-požar, ki je bil k sreči že narotopo\ in sieer tedaj, ko je piul nad Francosko zem: Ion ZR—3. vzel že velik ohse-ir. Cedilnik je t;:-koj (hbveslil vratarja Lanferja. ta pa telefoničnim potom požarno! l>ono>-hrambo. Na liee meda pnispel prostovoljlna in poklicna požarna hramba iz Ljubljane pod vodstvom mest nege srerenta Josipa Turka in ravnatelja g. Barle-ta ter prostovoljno jras. društvo iz j n ">:ške. Zdrnžr-ni jrasilei ^o takoj i z naj Ko je priplul v Ameriko, se je I fiOOO zlatov. Carica je bila vsa i/, v Amerikancrh vzbudil izreden sebe. začudeno je rekla: "Take to je naš balon. K src-' vsote ne dobi noben lhoj maršal." -ta' takoj s<> n* ^ako daleč spozabil, j IVnosna pevka pa nato:" Veličan je naše delo. V .Jugoslaviji so vse leto vladale normr-lne razmere. In v Jugoslaviji so normalne razmere, kadar sc narodni voditelji oblivajo gnojnico, kadar rerižuiki odi- Mvo. pa maršalom zapovejte. po jo! _____i j . i - at j. i • .i raio narod in vlado, kadar lcul- stopili v akcijo. Motorna brizgal- J _ . na je začela brezhibno delovati'ter ^turiC ^^ -Padajo, kadar pro , rrlo£a Padii' lirvn+iitn rATHinllwrO je metala mogočne curke vode na streho. Ogenj se ie medtem že raz- M , . . - -- t „ ministri Musoiliniju vdanostne brz^i- siril na podstresje tran-smisnjskeg«*! j . ^ _ ^ . oddelka na eni ter ekspedicijc na Irujri strani. Po napornem skoraj Ive liri trajajočem delu s-<> strehi. Goreti je začelo že v soboto okoli in .sicer se najpreje vnelo brnno> oziroma kapitalistično, ki ima na razpolago vsa sredstva.' , ' - . na podstrešju, od tu pa«e je požar . , - .stropju neke hise v \ ego vi ulici: Kdo bo zmagal i _ i - i x- r 'mrtva neka ženska. Na ta ta.koj odšla polieij-ski zdravnik v Rusiji vztrajati, kajti iziron Ti*ockija je zapisal v knjig« ruske zgodovine usodepolne svetopisemske besede: — "Mene. Tekel, Ufarsim. D r opisi. Neosho, Mo. Ker vara ravno i>oišiljaan za naročnino t;las Naroda sin za Sloven-sko-Aaneriške koledarji4 za sorodnike v stari domovini, tudi opišem malo kako se imamo tukaj v Missouri j n na farmi. Kljub slabim vremenskim razmeram so ime»li še ptrecej dobro letino, posebno za jagode poča.r šaril še z večjo naglico in do justra je bil že ve- prednji del strehe v plamenu. Kakor je omenjeno je ogenj uničil vse mode le. dalje je zgorela streha sprednjega objekta, kjer je uničen tudi strop. Stroji v tem objektu so ostali nepoškodovani vendar je obra tovanje onemogočeno. Tran-misij-ski oddelek, ekspedicija in livarna so ostali nopoškodovani in danes tovarna že obratuje. Skoda je zelo velika, ker predstavljajo zgoreli modeli ogromno ATednost. vendar je krita z zavarovalnino. POZ1"®. V Malešah pri Sladki goni je A- I irlaša Radič hrvatsko republiko. ! kadar pošiljajo jugoslovanski ministri Musoiliniju vdanostne brzojavke in kadar imajo vlaki po par ur zamude. Tudi v Italiji je bilo kot ponavadi. Z umorom Matteottija je kronal Mussolini svoje fašist o vsko visoča.nstvo t«u ponovno dokazal, da se krvavo norčuje iz italijanskega. naroda. Sicer je pa tudi to leto kot še vsako dosedanje poteklo v upih in pričakovanjih in neizpolnjenih na-dah. Vsak posameznik, vsatka skupina. vsak narod čaka in upa. Ameriški delavec pričakuje boljših časov, mlada dekleta hrepene po ženinu, peelarji po nevestah. Koverta hrepeni po trenutku, ko bo začel izdajati dnevnik. Trocki upa. da. se bo nekoč vrnil s Krima ter izpodbil stališča oniih, ki so ga pregnali. Stariši upajo, tla bi bili njihovi otroci dobri, zdravi in pošteni in gosjKhl na Osmji v New Yorku hrepene. da bi bila prihodnje leto ko-lekta obilnejša kot je bila letos. •Taz naprimer hrepenim, da bi ostal krog mojih prijateljev isti kot je bil dosedaj in da bi se še morda povečal. Tiste, ki imajo krive noge. hrepene po modi dolgih kril. lepo zraščene in stasite hrepene po modi tesno oprijemajočih se oblek. Nemški kajzer upa. da bo čimprej zopet zasedel nemški cesarski prestol, oni. ki so dafli za brook-lynsko cerkev pa upajo, da bi čimprej dobili denar nazaj. Anglija in svet. Že v 18. stoletju s.o se čutili An gleži gospodarje sveta. Angleški državnik Fox je obedoval pri nt?-kem francoskem grofu. Po obedu gre družba v stransko sobo. n:i steni je visela velika svetovna karta. "Kako je to mogoče," prav grof in pokaže na Anglijo, "da Ta •tako mala deželica gospoduje sko ro polovici sveta?" Pox odvrne: "Ta dežellica je za nas samo mimogrede stanovanji prava Anglija je pa celi svet." lemu možu. piše se Goethe ali < i--* -te. ne vem natančno." pravi iicUi major. "A. to j.- <'1-he." rečfc mlad častnik. Major fi na to-. "Ne vem. ali je slaven ali ne. m»' ne zanima ; a m"ž je vidvi še dostii izobrai/.en. sem ur;t spraši--va lo tem in onem in vi leti j»'. da lt. Služabnik pride domov in priue-r dva listka: enega za prostor v pošti. drugega za prostor poleg koč,-jaža. S. Botticelli. To je znameniti-italijanski slikar 1 .">. stoletja (1446—1510"). Neki angleški umetnik jo povabil veliko družbo, vmes tudi bogatega trgovca v/. Chieaga in njegovo •/;•-no. Govorijo o marsičem. 1'metnik vpraša trgovčevo ženo: "Ali >•• Vam Botticelli dopade?" — "Resnici na ljubo vam moram povedati. da italijanskih vin nimam r;i-la." — Splošen molk. velika za drega. rdečica. Mož hoče pri - ko-i-t>i ženi na pomoč in reče: "Botticelli ni vino. ljuba moja. Botticelli je sir." Evripides in Sofotyoi. Ker so osebe pri Evripidu večkrat zelo razburjene, strastne, .je rekel Sofokles: " Jiite slikani l.iudi, Goethe in major. Pred bitko pri Jeni (1806) se je kakoršni bi morali biti, Evripide zbralo več vča.stnikov v gostilni; j pa take, kakoršni so." lojzij Strašek zažga-l hišo svoji se- \ Dosti želja se bo uresničilo, stri Jožefi Gobec. Hiša je deloma j Dvomim pa, da bi se uresničila pogorela in znaša škoda nad 20 ti-j Kovertova želja in kazerjeva želja soč dinarjev. Strašek je po požigu j in da bi bito kdaj uteseno hrep«-' pobegnil. nenje brooklynskih d^Ovtflcev. Novo leto-nov začetek. INInogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem lotu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vašo prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januaija obrestovale se bodo že s 1. januarjem. DENARNE POŠILJATVE v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. "FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaudt Street Wew York, N. Y. D. B.: Prvi nastop igralke. telj drame je pogledal 10 tako pomilovalno, da la : iknat npadeJ ves pogum, očeh s£a se izražala so-rrb za odra željno zacelite, gospodična, uloga v rokah gor*pe Mondri-»t le*t. Njen oče in kri-Dlasu" sta soeolea in stal-Lpri "Tigru". Težko boste ^lariea je zardeila. Marica ni ra- la. Vera, da imate veselje in ta-lent. To dvoje je v asa h tudi igralki potreti^. Toda. glejte. hčerka rezii-M>rja Bani ni ka nima .niti veselja niti talent-a. a jo izvrstno vozi že kakih 15 let v mladostni stroki.*' Marica ni razumen a, •Tui!i imate-lep organ, sto- dovolj izobraženi in vaša zunanjost ;<• kakor nalašč za oder. Toda, glej" te : go-spa Berdmkova nima niti glasu niti izobrazbe, (da o njeni X*>tavi sploh ne govorim), a Igra am o kraljice in vojvodinje, ker ima tako pmgodbo ž<* 1-"» let." Marica je molčala. •"Torej, gospodična, najprej naj gre vaš gospod oče h kritiku, sami pojdite h gosj*1 Mandrovičevn, k rt-/iserju iii k v>em -ooddlujocim v Hamletu " in jih prosite za naklo njenost. P^t'-ni o ugodnem slučaju kaka skušnja ni izključena . . Pardon, garderoberka je zelo hudomušna žensrka. posebno začetnic ne more trpeti in vam lahko pri predstavi katastrofalno nagaja . . Torej stvar je taka. da ji lahko daste kar v pismu, da ne bo kakor k a k p 7>od k u pova n je." Marica je že nekoliko razumela. "Petem va»--opozarjani, da glasno govorite, da pazite pri blazni »ceni n:t dihanje, sitflerja In galerija in gle le oči vam toplo priporočam. da sedita oba najhujša kri-lika v trt t ji loži na desno. Xa desno. da m<» prav razumete. Na odrti je v-e narobe: kar je drugim levila. je nam desnica tin nasprotno." Marica je nekoliko več razn-inela. 4'Kar ni* tiče prvega nastopa vam priporočam, da odsvetujte sorodnikom in prijateljem vence, šopke, aplavz in sploh vse, kar bi jezilo >oigralc«». Venci in ploskanje rode začetnicam vedno več. {•orja kot veselja." Marica je razumela. Poklonila se je nalahko in hotela oditi. Tu pa vstopita naenkrat režiser in gospa Mandrovič. Ravnatelj predstavi in hoče še nekaj reči. Toda dolgoletna "Ofelija" je že začela. "Oh, kako 1oik>, gospodična, da pridete k nam! Sam sem vedela in vedno dejala, da .i*1 (Helija kakor nalašč za vas. Verujte mi v tej u-logi vam je us^x-h zagotovljen. Imate krasni gins in vaša zunanjost — uspeli boste. .Jaz vam kar v naprej čestitam." Režiser pa ko j nato: 4'Ah. gospodična, ka.ine. deske, ki pomeitijo svet, so vas zvabile! Vedno, kadar sem vas videl v gledališču ali na uLie.i, sem si mudil: ta gospodična pride nekoč še k nam. No in tako ste prišli. Bravo! Jaz sem navdušen. Imam že ulogo za vas. dušica !..."' Tu ga je ošvrknila. s pogledom gospa Mandrovič in režiser je u-molkml. Gospodična Marica se je poslovila iui odšla. Gotspa Mandrovič plane na režiserja : '4 Ti katero ulogo ?! Povej '.'' Režiser zamahne z roko in pravi ; "Beži. beži! Mogoče kako večjo nemo oilogo, ali kak glas iz naroda, krik od de>ne v ozadju ali kaj podobnega/' ' Vsi trije so krohotaii. "In ta frizura, moj Bog! O nogah sploh ne govorim," je začela gospa Mandrovič. 44 Le zakaj ljudje odjedajo drugim kruh in tsilijo h gledališču ? Saj ima vendar službo in je iz dobre hiše," je nadaljeval režiser. "No, »le pustimo to, gospoda. It* nič razburjenja; ta nam ne bo de lata preglavic." je končal ravnatelj. Kako je prišla Marica domov, še sama ni vedela. J smel vstopiti. Mati je nedela pri oknu in joka- 4'Torej nam hočeš res napraviti to sramoto! Le zakaj me je Bog tako kaznoval \ Kje sem se pregrešila ?" Oče je stopal od peči do vrat in godci: 44 Seveda, tvoja vzgoja! , . Moja hči v gledališču! Kdo bo str-pel v uradu? Kaj naj hodim odislej še v gostilno? Naša družina, ki ni imela še nobenega, izprijene a v svoji sredi! Lepa starost se mii obeta!" Marica ni ničesar razumela. # Predstava je bila razprodana. Mnogo Maričinih prijateljev je prišlo in txidi precej nevoaleljfrveev. Zvonec je pel po hodnikih. Režiser je klel za zastorje.ni: "Koti pa liodii ta.prokleti duh*: Pošljite ponj. takoj mora nastopiti. Sufler. pacate na začetnico! . ..*' Marica je stala kakor na. žrjavi- ci. Minil .K' prvi akt, drugi in tretji. Marica je odigratla tudi sceno blazne Ofedaje in ko je zastor padel. je bilo gledaVešče zelo mirno Naenkrat pa je prišel, kakor iz daljave vihar, buren in naraščajoč aplavz in navdušenje med publiko. Ko jo je režiser peljal pred zatstor ni sama vedela, kaj naj stori in tudi ni več vedela, kje je pravza-prav. Videla je, da ji nekdo ponuja ogromen šopek rdečih in mine nih rož. In še enega in še enega. Režiser ji šepet ne: ''Tak poklonite se vendar hvaležni publiki!" Ko se je Marica nalahno poki o n Ha, sta se ji vsuli dve drobni solzi in kanili na rože . . . Ko je prišla za kulise, je videla kako drži gospa Mandrovič njeno mater za rc»kn : "' Vedela sem. da je velik taJent in srečna >< m. da čina m tako naslednico v Ofediji." Reižšiscr ji je čestital. 4 4 Le pogum, gospodična. led je prebit. Jaz imam za vas krasno ulogo." Ravnatelj je prišel k njej ves zasopel in navdušen: "Gospodična, jaz sem "Trn jen — angažirani ste — jaz vam čestitam." Marica pa še dolgo potem, ko je postala voliika igralka, ni mogla pozabiti onih dveh solz, ki sta kanili na rože. izpred ljubljanske porote, Trije waleski princi, Angleški prestolonaslednik se imenuje zmiraj princ Wales. Pa je bil znani umrli angleški kralj Edu ard VIL še kot- prestolonaslednik povabljen h gospe Alford na maske rado. Ker je bila povabljena ta družba zelo izbrana in imenitna, je pri vstopu moral vsak Oddati povabilo. Navadno se pa zgodi, da ta ali oni povabilo pozabi. Nek/i gospod vidi. da je pozabil karto. Hitro mu šine dobra misel v glavo. Vedel je. da. bo princ tudi prišel in je rekeA vratarju: 4Jaz sem princ Wales." »Spoštljivo se vratar prikloni, lažiprinc vstopi. Kmalu potem pride drug gos pod brez povabila. 4 4 Prosi m za karto." pravi vratar. Oni ga začudeno gleda pa rt* če: "O. saj res. pozabil sem jo. Pa to nič ne de. saj sem princ Wales." Vratar je vedel, da je princ en sam. Zato >e mu jemalo čudno zde lo; ker se je pa pripeljala obenem z drugim gospodom krasna kočija in so .služabniki kar skakali okoli nje. se je globoko priklonil in se opra /ičil. Z visoko dviignjeno glavo je korakal gospod v dvorano, vse se mu je (spoštljivo umikalo. Kmalu na*o pride nekoliko obilen gospod v elegantni, rdeči opravi — znano je. da je Eduard zelo veliko dal na obleko. Vratar zahteva povabilo. Pa ni šlo kar tako. Vratar se sme ja in pravi uljudno sicer, a odločno : 4 4 Seda j me pa ne boste. Dva-krat sem padel notri, tretjič pa ne bom. Dve kraljevi visokosti sta že v dvorani." Nič ni pomagalo, Eduard se je moral dema&kiraiti, potom šele je Morilec svoje žene. Zadnje letošnje porotno zasedanje v splošnem res ni bilo tako krvavo, kakor so bila prejšnja v povojni dobi. Razen enega det omara so prevladovale tatvine in goljufije. ki so se deloma godile tudi izven mej naše države. Tembolj krvav in grd pa je slučaj kot zaključna obravnava. Obtožen je bil 3S-letni posestnik v Spodnjem Be miku pri Kranju S km on Naglič umora in posilstva lastne žene, poleg tega pn še raznih nasiistev in telesnih poškodb. Obtožnica očita tej zverini v človeški podobi sledeče: Simon Naglič je odšel leta 1912 v Ameriko, od koder se je povrnii leta 1921 ter prinesel s seboj 50 tisoč kron. V začetku leta 1922 se je priženil na posestvo Katarine Žumer. ki mu je ob sklenitvi zakona prepustila svoje posestvo. Že v Ameriki ni užival med svojimi ro jaki dobrega glasu, ker se je rad prepiral in pretepal in je radi nasilnosti proti ženskam ime! baje konflikte s t a mošnji mi oblast mi. Tudj pred tukajšnjimi sodišči se je moral v poslednjih letih trikrat zagovarjatli radi surovih dejanj in bil je enkrat kaznovan radi hudodelstva nevarne grožnje. Kmahi po poroki je začel sovražiti svojo ženo, češ. da mu ne zna gospodariti in kuhatti. Seveda je bil kot 44 Amerikanec" vajen drugačne hraaie.'kakor je ob/čajna pri nas na deželi. Ker je biil delnim-žen in se je raje potikal po sto-stilnah. kakor da bi se ukvarjal s kmetskimi opravki, je šlo vkljub delavnosti njegove žene gospodarstvo rakovo pot. Kakor je ravnal s svojo ženo. o tem podaja poleg sosedov pravo sliko Alojzij Jenko, ki je bil priča, ko je obtožene« svojo ženo par dni pred umorom brez vsakega povoda z vso močjo sunil s čevljem, da je odletela v zid pri tem pa še pristavil: 44Takole moraš hudiča!" To dejanje je ponovil še dvakrat. Sploh je vedelo vse sosedstvo, da ravna obtoženec s svojo ženo hujše kot z živino in da je morala opetova-i>o zbežati z doma. Za vse take surovosti pa mu ni dala žena nikoli povoda, ker je bila splošno na prlasu ikot zelo marljiva, delavna in skrajno potrpežljiva. Popoldne 10. oktobra t. 1. je prišel obtoženec na njivo, kjer je njegova žena žela ajdo. Pristopil je k nji. a fkmailu nato pa jo je pahnil, da je opotekla. Ko ga je zavrnila, naj ji da mir. jo je kakih pet minut pustil pri delu. na- darja, uaj jo spolno Zlorabi. Ker je ta prvotno zahtevo mu je ponujail 200 l>in. Ker pa Žnidar vkljub temu ni bil zado- ! je nameravž nemu odločno uprl. na kar zagovornikove predloge zavrnil. Ob pol 11. pred polnočjo je se-odklonilj nata *tavil porotnikom 12. vprašanj in sieer prvo 'glede umora svoje žene. drugo glede najetega udirat/Ne ve, kam bi z olManii. voljen, je ponudbo zvišal na 300 in posilstva s,voje žene. dinarjev, nakar je Žnidar na njegovo zahtevo pristal. Oba sta jo nato podrla na tla: obtoženec jo ostala vprašanja glede raznih telesnih poškodb itd. , Porotniki so obe glavni vpraša- je držal za roke, Žnidar pa jo je soglasno, ostala vprašanja pa .nato spolno zlorabil. >z xe*'mo šhlsov P^ili, zanikali Janez Žnidar, ki je bil kot pri ea zaslišan, je v očigled hudemu -j pa soglasno vprašanje glede pijanosti. nakar je bil Simon Naglič obsojeu v smrt na viešalih. očitku dejanje zanikal, istodako pa tudi obtoženec* taji. Vendar pa je tudi to dejanje dognano po izpoved bi priče Marije Ropot ar. En j ali dva tedna pred umorom je prišla pokojna Katarina Naglič na večer zbegana k njej, češ da se boji doma prenočiti, ker je mož vedno pijan in ji grožfi, da jo bo ( ustrelil. Ko sta odšli obe v lilev.jeoski travnik dr. Bonnefon na ne je Katarina v svoji obupnosti po- katenih v vojni oslepelih vojakih. Ali je slepota ozdravljiva? Bilo je nekako pred enim letom, ko so listi poročala o senzacionalnih uspehih, ki jih je dosegel fra.n- vedada. da jo je mož neko noč prej zaprl v kamro, tja povabil tudi Žnidar ja, na kar se je izvršil dogodek, kakor je zgoraj opisan. Dober glas. katerega je i>okoj-n ica ved no uživala pri sosedih, pa tudi njena ponižnost iziključuje vsak dvom. da bi bila Katarina Naglič pripovedovala neresnico in si izmislila ta dogodek._ Janez Žnidar, ki je sedaj pri vojakih, se bo radi tega dejanja zagovarjal pozneje pred sodiščem. Obtoženec pa. ki je isto napeljeval. je odgovoren pred zakonom kot sokrivec v smislu § 5 k. z., tembolj, ker se je udeleževal nasilja proti svoji lastni žerfi. ki ni mogla iz zaklenjenega prostora ubežati, tako da je tudi z dejanskim sodelovanjem pripomogel, da >e je nad njo izvršilo posilstvo. Meta je izpovedala, da je dne 1. septembra 1924 Url a poleg, ko je obtoženec kupil v Krainju pri nekem trgovcu samokres, katerega je potem hranil doma in ga dny 10. oktobra vzel s sejx>j na njivo. Otoženec nastopi dokaj pohlevno, držeč glavo na. levo; govori skromno in tiho. Najhujše zločine, kakor na posilstvo in težke poškodbe svoje žene se ne more spomniti, pač pa prizna druga naisilstva v pijanosti, toda vse olepšano. Ob priliki umora trdi, da je bil popolnoma pijan, vendar se spominja, da je žena skočila vanj, da. mu je potegnila iz žepa roko. v kateri je držal revolver. ki da se je po nesreči izpro-žil. Da bi še potem streljal, se prav nič ne spominja., temveč je kar zbežal. Iker se je strela prestrašil. Sploh se na vse nad al j ne dogodke ne more spomniti. V pre- V londonskem sanatoriju St. Thomas je pred dnevi umrla vsled ponesrečen^ operacije 49'letna Mistress Smith-Wilkinson, ki je bila lastnica najkrasnejše garderobt-kakršne ni posedovala nobena dama v Londonu niti angleška kraljica ne. Mistress Smith-Wilkinson je bila soproga veletrgovca, ki je prišel iz Pc-.jske v Anglijo in je bila dolga leta članica najuglednejših londonskih klubov. Na največjih plesih prireditvah so občudova li izredno eleganten okus te visoke aristokracije, ki je vedno nosila najnovejše pariške in londonske toalete. Njena ambicija je bila. da velja vedno za najelejiant-Jiejšo damo Anglije, in res si je kmalu priborila slavo najboljše oblečene dame britanske prestol ce. "Jaz ne nosim" je izjavila napram prijateljicam "nikdar ene VABILO na veliko plesno veselico, ki jo priredi društvo yv. Alojzija, št. 3ti v Conemaugh. Pa. v soboto dne o. januarja 1925 v lastni dvorani. Tem pottwn ste vabljena vsi Slovenci iz okolice. mesta Cone-maugh. da se udeležite te veselice. Priliko boste imeli, da se zabavate prav podom a če. Igrala bo slo-venswa fodba. katero vam bo rade volje zasvirabi domače slovenske poskočnice. Pričetek točno ol> 8. uri zvečer. Vstopnina je za moške r»0c. za ženske 2.">e. Torej n.t •noge, sedaj je prilika, najsibode za stare ali mlade. Pridite, pozabite težave in skrbi t**r si posvetite par ur telesnega in duševnega veselja. Konečno -c že vnaprej zahvaljujem za veliko u lt\ežbo in skupno zabavo. Joseph Turk, tajnik. iskovalnem zaporu se je skušal to pa jo pričel znova pehati intf>bcsili to(Ia sam prizna. da ni mi- suvati v prsi. Pokojnica se mu je|s]j] resJ1o iztrgala ter odšla na drugi konec njive. Ker pa jo je mož klical na za.j, je odšla na prvotno mesto, kjer je zopef pričela z delom. Naenkrat pa se je mož zaleftel v njo, hoteč jo prevrniti, kar se mu je šele sčasoma posrečilo, iker se je ona krepko branila. Slednjič ji je pokleknil na prsi in jo začel bati po prsih in vleči za lase. Ker pa je imela ona v roki srp, je vnovič priskočil, ji ga iztrgal in vrgel daleč vstran. Sedaj pa jo je prijel za ramo. jo sukal in vrtel, da sta se pomikala oba proti sosednji Stuarjevi njivli. takoj na to pa je oddal en strel proti nji. Potem je oddal v presledkih še štiri strele na ženo, 'ki se je zgrudila. Obtoženec je nato stekal čez polje v bližnji gozd. Sele sedaj so si upali priteči na pomoč ljudje, ki so delali na bližnjih njivah in vse videli. Orožniku Juriju Zabukovšku. ki ga je še isti večer ob pol 11. mii ponoči aretiral, je obtoženec na vprašanje 4'zakaj je ustrelil ženo", odgovordil: 44Zato. ker me ni imela rada". Na/to se je zagovarjal na razne načine, da je bil pijan, da se je strel sprožil po nesrečnem nakljuejlu itd. Katkšna zver v človeški podobi je obtoženec, dokazuje tale dogodek: Na večer menda 25. avgusta 1924 je prišel k njemu na dom Janez Žhridar. ki je imel v kratkem odriniti k vojakom. Pila sta skupaj žganje. Naenkrat je obtoženec strgal svoji ženi do golega obleko raz telesa ter pozival Žni- Izkl obdukcije dokazuje, da je bila pokojna zadeta po treh strelih, od katerih je smrtni predrl •srce in pljuča. Imela pa je po telesu še razne začel jene rane iz prejšnjih nasiistev ter bila v prvem stadiju nosečnosti. Terezija Ves. ki je giedala strašni dogodek na njivi z daljave kakih 70 korakov, pripoveduje vse podrobno, kakor navaja obtožni ca ter odločno ovrže vse obtožen-čeve izmišljotine. Pokojnico slika za 'izredno pridno, potrpežljivo in čednostuo ženo. O obtožencu ve povedati samo najslabše, kakor ga je sploh obsojala vsa soseska. Istotako so izpovedale o umoru naslednje priče: Stanko Stular, Jos. Žargaj, Marija Kris t arn in drugi. Vsi so se ga bali lfot nasilneža. Vseh 23 prič je izpovedalo za obtoženca obremenilno. Vsi so slikali v pretresljivih barvah muče-ništvo umorjene žene. Obtoženec je bil sicer skoraj vedno pijan, vendar je tako pametno govoril, da se ga pijača sploh ne prime. Priča Al. Jenko je bil v Ameriki 9 let skupno z obtožencem. Pripoveduje. da obtoženca nikoli ni vt*-selilo delo, zato mu ni umljivo, kako je mogel prinesti domov pol miljona kron. Najbolj značilna je bila za obtožen če vo positrovelost izpoved Marije Zupanove, ki je slišala, kako je Nagiič takoj po um6ru svoje žene popeval: 4 4 Oh, kako težko se ločiti je". Zagovornik je predlagal nove zdravniške izvedenee in celo vrsto movih prič. Dejavni pravdnik se Takrat je poročal profesor Ber gonič Medicinski akademiji, da je dr. BonnefoTi na podlagi izkustev moderne oftalmologije ozdravil ne kaj slepcev. Kako smo že te dni v kratko zabeležili, poročajo sedaj list.i. da so Bonnefonova raziskovanja in njegovi 'poskusi uspeli tako daleč, da danes'lahko z vso gotovostjo trdimo, da je mogoče slepcem vsa j deloma, vra t it i vid. Pa poslušajmo dra. Bonnefona samega. ki je v pismu na Andreja Lin-villa. ravnatelja '"Lista za vojne pohabljence", poroča o doseženih uspehih : 44 Bilo je pred letom dni, ko sem dnevno poročal Medicinski akademiji o poteku rezuiltata operacije na. nekem v vojni oslepelem vojaku. Dve leti sem čakal, predno sem si upal stopiti v javnost in objaviti uspeh moje prve operacije. Kajti v medicini posamezen primer ne pomeni nič. Čutil sem preveliko odgovornost, da bi si bil tipal zrevolucioniziratii javno mnenje in vzbuditi med nesrečnimi sle pei trohico upanja na ozdravljenje. predno se nisem dodobra uve-ril. da mora operacija dovesti do uspeha. Tudi sem bi)l pripravljen na odpor in nevero nekaterih svojih kolegov, kar me je še bolj vzpodbujalo k molku. Nekega dne pa v oktobru 1923. pa mi je sam prof. Bergonie, s katerim sem skupno delal na svoji novi metodi, sve •toval. naj stopim pred javnost. In od takrat, od oktobra 1923.. pa do danes je uspeh enoletnega vztrajnega dela sledeči: Od 230 vojnih slepcev ki sem jih imel na razpolago, sem jih- do bil štirinajst, na katerih sem poskusil z večjim ali manjšim uspehom svojo operacijo. Rezultat je bil ta-Ie: petim slepcem je moja operacija pomagala toliko, da se sedaj lahko svobodno krofa .jo in niso več navezani na vodnika. V štirih primerih sem nesrečnikom pomagal toliko, da morejo razločevati obliko predmetov in celo barve. Pri 2 izmed teh poslednjih je moja operacija odstranila bolečine v očeh. ki so jih bolele, odkar so izgubili vid. Od operacij je po-teklo štiri do šest mesecev, in nik-do se do danes še ni pritožil, da bi bilo nastopilo ikako poslabšanje. Dva izmed operiraneev zdaj lahko razločujeta svetlobo od teme. pri treh pa bo potrebna še ena operacija. ki jo nameravam izvršiti pri-četkom leta 1925. To so. evo. uspeli i. ki sem jih dosegel. jZahvaljmjem se vsem t.istim. ki so me pri mojeai delu podpirali in me bodrili, slepim nesrečnikom pa kličem: zaupajte v medicino, vsem izmed vas, ki .trpite, bo po-magano do poslednjega. Temu pismu dra. BoraneTona. ki je bilo objavljeno v 44 Listu za vojne pohabljence", so sledila pisma polna hvaležnosti, ki so jih pisali -Jean Gazaille iz Laclienanda. A. Vairet. iz Dijona. Elie Carrier iz Toulousa, sami vojni invalidi, ki popisujejo v njih, kako jim je dr. Bonnefon vrnM vid. Pripomnimo naj. da je dr.- Bon nefon dosegel agoraj omenjene uspehe. ki se zdijo skoraj čudežni, z zgolj>kirurgičnimii ukrepi in le v primerih, če je bril vidni živec ne-p oškodovan. toalete dvakrat." Pred leti je \ViI- i kinsinova pripovedovala Drgnenje vedno p o maj Ne 7ana>ajt<> Ff> r.i mastna mazila v risnici pLiln-btijclc lini'i:.'nt ! Be j. V S. ji' !ii! vodno d»il>ro stlr.iviln. T.> je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki Lra i nor« te kupiti /.i denar. Ni prlsti-n. i-e nima ANCUOU zuaitkv. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So.4th sr., ISrooklyn.K.Y. poroče- j vailcu francoske modne revije, da je od svojega 21 leta dalje izdala nič manj kot 6 milijonov frankov j za različne klobuke. 2 in pol mili-i jo n a frankov za toalete in IG milijonov za bisere, briijante in druge j dragocenosti. Bila je lastnica bi-J seme ovratnice, ki je bila baje last j umorjene ruske carice. Kakor znano so bili juveli bivše carske rodbine po boljševiškem prevratu od agentov sovjetske vlade prepeljani v Anglijo Ln tam razprodani. Pri razprodaji -.i je Wilkinsonova priborila krasen eariviu kolje, ki ga je ta običajno nosila na dvornih plesih in ki je bil najljubši krasi Katarine Velike. Govori sie. da je j Wilkinsonova plačala za Ur nakit. ogromno svoto 70 tisoč funto\ ! šterlingov. Med dragocenostmi njene robe je vzbujal največjo pozornost kožuhovinast plašč, čigar vrednost je bila cenjena na pol milijona frankov. Plašč, kakor tudi druge dragocenosti, so bile visoko zavarovane. Mr*. Wilkinson je i-mela tudi krasen klobuk, bi j*- bil okrašen s peresi rajčice ter je bii zavarovan za 1500 funtov šteiTm- j gov. j Operacija nasvetovanl Soprog te elegantne žene. čigar ne baš lahka naloga je bila, da ravna vse stroške za te dragocenosti. ie bil že pred vojno eden naj- . . .„., , . ... Mrs. F. Kalar iz t'nion Street, bi ime- UglednejSlh (londonskih trgovcev. !a biti optrinma za rakom v želodcu v bolnišnici zadnjo sredo. To nasvetu prijateljice pa ni šla. S tem pa ni napravila nobene napake, kajti naravnost zločin bi bil operirati jo. Trpela je vsled hude bolezni kakih šest let in je tako shujšala. da je bila težka 100 funtov. Prej je tehtala 1C0 funtov. Poskušala je skoraj vsako zdravilo in vsakega zdravnika v mestu. Končno se je odločila za operacijo. Toda njena dobra prijateljica Mrs. Humar v. West Streeta jo je pregrtvorila in pri-epala. da ima Mrs. Kalar samo trakuljo. on Ono je pisala v Pittsburgh za zdra-i ilo proti trakulji in dva dni pred opera-Will-in t ijo je 'zbruhala odraslo trakuljo, dolpo 11 Ki 11- j 3Q c-evljev. Blagoslavlja dan, ko se je Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Narldi' svetovaiSt—pi prijateljica je rekla, da ne. Tekom vojne si je svoje premoženje s spretnimi špekulacijami na borzi, zelo pomnožil. Vendar vsa njegova bogastva niso zadostovala za vse 'izdatke njegove žene. Zatrjujejo, da je nesrečni Wilkinson vtaknil več kot tričetrtine svojega premoženja v garderobo svoje žene. Vsled njene zapravljivosti je piii-šel pred deta v denarne stiske in je moral prodati krasno palačo v City. V ostalem je bila Mrs. son čudna ženska. Njena zaprav- i opirata s svojo prijateljico, ki ji je pri-... , , . ! povedala, da njena bolezen ni ničesar 1 JI V ost JC bila brezmejna kadar Je j ruKeea kot trakulja. katere se lahko iz- lo za toalete m ju vele, v drugem nobl- oziru pa ni bila samo varčna, temveč naravnost skopa. Kaipila si je pač ibtiserno ovratnico ruske eai-i- Veliko možkih, 'ensk in otrok se nepravilno zdravi za svoje bolezni, dočim Imajo v resnici trakuljo. Gotova znamenja so oddajanje delcev trakuljo, verjetna ;Pa: izguba teka z včasno pečico, pokrit ce, ni pa smatrala za potrebno, da J thtrh/u !v le^lhw • 1 J omotica, glavobol, slabosti ter plazeč- ob čutek v črevesju in želodcu. Itmena koža. izguba teže. slaba sapa. Xobenega vese- zamenja svoje stare in moderne mobilije z novimi. Zapustila je bogato garderobo s 980 toaletami. ja do dela. nobene ambicije, vedno le-i narjf-nje. Trakulja, ki včasi ' doraste do J dolžine petdesetih čevljev,večkmtpovxro- -—--i ča napade božjasti. Trakulja. ki se splazi j v sapnik, lahko zadu5i svojo žrtev. Boljša ROJAKT, NAROČAJTE SE NA I £ rž^^ 'GLAS NARODA* NAJVEČJI;Laxtana dane3- ki ea posije takoj po ^............. .................„ i prejemu 110.48 Laxal Med. Co., 835 SLOVENSKI DNEVNIK V Laxal Bldg.. Box Pittsburgh, Pa. T,«- i tan ni Škodljiv. Za zavarovanje zavojčka • 25c posebej. —Adv't. ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Posebna ponudba našim citateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" <|J20 — B strešico ra slovenske čr- $25.- ROJAKE, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- 4 OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni niEalča umetnost. Takoj laK-Uo ysak piše. Hitrost pisanja dobite a yajo, BLOYENIC PUBLISHING OOMPAHY * OortiAndt SlrtMl *«w York, V. T. MARGARETA SOMAN. — Spisal H. Eider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil O. P. uo (Nadaljevanje.) — Vi liočote torej zapustiti to mesto? Tukaj s»ta papir in črnilo. PudpiSite povelje na svoje podložnikc. naj mi ubogajo v vseh stvareh. — ah no je. da si bila vzgojena v ž id o v siku hiši. — je rekel Moreila. ki je pričel prizti pero ter pri tem razmišljal o ženski, katero je snintral za golobico ter spoznal, da je pravi jastreb, s katerim se ni šaliti. — če ti dovolim to. ali boš prenehala z vsemi nadaljnimi za btevami proti .meni ? 1 Jetty, ki je prišla med tem časom do prepričanja, da jc šla nekoliko predaleč m da lahko zaigra vse, je odgovorila : — P-nevec je zahtevati od varane ženske, ki jc še vedno ohranila nekaj svojega ponosa in vsled tej?a so nočem vsiliti na mesto, kjer me ne marajo. Xaj bo. Podpišite to listino in pokličite svoje tajnike e ji je pokoril, kajti e mora na v>%ak način izsm^bit-i te ženske Lahka >JPar bi bila zanj izdati povelje naj se .io usmrti. Celo v G-ra-nadi pbilo ob onem času težko umoriti človeka, ne da bi kdo zahte^J^T obračun za to. Betty pa je imela razventega prijatelje ir Morcljsam je imel več kot preveč sovražnikov, ki bi ga najrajše vtopili v žlici vode. Razvcn tega pa ni mogel izgubljati časa. Mi slil si je. da mora na vsak način podpisati to pismo. Margareta mu je izginila iz prod oči in vedel je. tla je ne l>o niikdr več videl v slučaju, da bi zapustila Špansko. Vedel je tudi. da se je med tem časom tudi že lahko poročila s Petrom. Ze saxna mise.l na to pa je napolnila s srdom. Proti njemu je obstajala resni-ena zarota. Mislil si je. da je bil osletparjen. oropan tei poveden za nos. Le ena mi>e! pa je navdajala, — misel osvete. Šr vedno lahko pozove Petra na dvoboj ter ga mogoče ubije. Še vednr se lahko o-, ve t i nad Castelloim ter ga izroči sveti inkviziciji. .Še vedno lahko najde pot. da se osveti na/l izdajalskim farjem Ilenrique-•EOip in svojo prejšnjo ljubico Inez. Pa, rekel si je. da je pripravljen je podpisati katerokoli stvar celo svojo smrtno obsodbo, da se iznebi te trmoglave, odločne ari gleške žentke, ki ga je spravila v take zadrege. Pisal je tako kot mu je diktirala Bett.v. Podpisal je vse. Povelje na podrejene je bilo zelo obširno. Dajalo ji je pohiomoč, da vlada v t?ranad" v njegovem imenu. Ko je bilo potvelje podpisano ter ga je Betty (natančno premo-trii«, je (Kjllcnila \rata. pozvcwii-la ter poklicala tajnike, ki so bili priča poMi*anja njegove izjave. Tajniki so prišl, se priklonili Uv čestitali ■beraa. — ?foram iti na daljše potovanje. — je rekel Morclla. — Vi str priča, da je celo moje premoženje na razpolago tej dami tekom ino je odsotna t i. Zrli so. v.si presenečeni ter se priklonili. — Preberite to najprvo naglas. — je ukazala BeMv. — Moj mož .n gospod mora vedeti, da ne bo v eeli sit vari nobene napake. Ena priča se je približala mizi in ko se je podpisala, se je vzdramd markij Moreila ter vzkliknil: — Podpišite se ter ukazujte nato, naj imajo pripravljene konje, kajti jaz hočem oil jahat i takoj. Vse priče so odšle in ostala sta sama. Napotila sta se v veliko dvorano, v kateri je bila zbrana cela služinčad. Tajniki so prečitali poslanico in naročilo, kot jim je bilo sporočeno. Po končanih cerimooijah je spremil Moreila Betty v svoje lastne sebe, kjer jo je pustil, prokiinjajoč kot divjak. Pol ure pozneje, drugič v teku štiri in dvajset ur. je odjahal s svojim spremstvom. Dvajseto poglavje. ŠPANSKA KRALJICA IZABELA. h val jev at i. Seclaj se liočean skriti, ker nočem, da me zadavajo, a če bi me vi potrebovali, me lahko najdete. — Kje pa je duhovnik? — l>uhoyn ik 1 Mislim, da je na varnem. Prepričana sem tudi, da je doibil svoje mesto kot tajnik inkvizicije tin da je pričel s svojimi dolžnostmi rtakoj, ker jim manjka pomočnikov pri mučenju in sežiganju kjavovereev. Ta posel mu bo seveda neizmerno ugajal. Jahala sem ž njim prav do Seville in celo pot mi je razkladal svojo ljubezen, a plačala sem mu « poštenim denarjem. (Dalje prihodnjič.) Anekdote. Dolgčas. Friderik pruski se je živahno imel slavnega Platona. Ko se je ho tel polastiti sirakuških mest na Si- zgo.varjal z d'Alambertom in lor- eiliji iz izpremeniti svoj vladar-dom Marsh al lom o dolgočasil; «tvo v kraljestvo, mu je rekel Pla-kralj je rekel, da mu še nihče ni ton ponosno: "Najprvo opravi svo. natančno razložil, kaj je dolgčas.'jo šolo, potem misli na kraljestvo, Morebiti kdo od gospodov kaj ve drugače pa vse skupaj pusti." o tein. "Midva ravnotoko malo poznava to bolezen, kakor VI. Veličanstvo, * * pravi d Alambert. ' * Vem pa. kako bi Vi to zlo prav dobro ni temeljito proučili i. 4'No. kako.'*- "Če boste res šli po vseh evrofj>-skih dvorih, kakor nameravate, bo ste dolgočasje čisto gotovo tako pogosto srečali, da ga boste prav kmalu natančno spoznali.7' Karol XII. in Peter Veliki. Petru se je v vojni s Karolom po zimi 1707 — 08 zlo slabo godilo; mu: 41 Ti si najstarejši, ta pa" in obrnil se je na Napoleona, "je glavar rodov i ne/' Ministrovi žepi. [Dobo od leta 181."> do 1830 imenujejo na Francoskem "restavracijo." I>o leta 1824 je vladal Lu-doviik XVIII. Predsedoval je ne-Kot^jivo vprašanje. koč miaiistrskemin svetu. Minister Francoski maršal Saint Arnaud J Coirbieres se spozabi in dene vpričo je imel zelo boječo hčerko. Več-j kralja na mizo tobačnico. potem krat jo je opominjal, naj vendar I pa. še žepni robec. L-ndoviku XVIII ne bo tako neumna in naj se ne boji vsake malenkostii. "Ali se ti krave nič ne bojiš?" praša otročiček. "Nič." "Tudi p.sa ne?" ;a Suvorov slugo Pet ruška, ki je Umetnik Barlach je nekoč re-; zelo rad pil. Ko pride Petruška cn-kel: "S Francozom se lahko po- krat v generalovo sobo, je navzoč menim, z Rusom lahko pijem, z! tudi oni knez. Todaj reče Suvo-»Teimcem so moram seveda prepira- j rov: "Vidiš. Pet ruska, kako si n«*-ti .in tepsti, z Angležem pa ne vem umen, iz Tcbeaie bo nikoli nič, p reka j narediti." < več piješ. Poglej, ta-le gospod tu-Slikar Manet je naslikal Dure- kaj jc bil tudi enkrat hlapec, ker ta, ta je držal klobuk v roki. Ma- j pa ni pil. j-e pa sedaj knez." net mu reče: "jZelo lahko je. ko- \ skoii vrata Popoldne naslednjega okadilo. da. 'minister tako malo pazi na navzočnost Veličanstva, zato mu reče: "Clo«i-j pod Oorbieres, Vi praznite svoje žepe?" — "Veličanstvo, veliko le- i I pse je. če govorijo o Vaših ministrih, da svoje žepe praznijo kakor pa. da jih polnijo." Suvorov in sluga. Neki ruski knez se jc povspel po milosti vladarjevi od hlapca do vi-tudi vsem ču- " Potem pa. ljubi tatej. se pa Ti šokih časti, dal je pa ti s nobenega drugega ne bojiš ka-;titi. da je km-z. Gene rt cosketm. Ko sta se nekoč izpreha-jala. je prišla Tenaiysonu dobra miisel in hitela sta domov; psnik se vsede k mizi in začne delati. Pro fesorju se pa ni ljubilo sedeti doma. zato odide in naroči služabniku, naj pazi na ogenj. Poznal jc namreč Tesnnysakia in vedel, tla mu bo ogenj pošol, ker je preveč zamišljen in ne bo prklejal. Profesor pa ni znal dobro francosko —» tudi Tennyson ne — in reče služabniku: "Ne laissez pas sortir le fou" namesto: Ne laissez pas soi»-tir le feu." Sortir se pravi iti ven ali pa "poiti". feu — ogenj, fon norec. Rekel je torej : Ne pustite norca ven namesto "glejte, da ogenj ne poide." Strahoma se je plazi'! strežaj okoli nevarne sobe : pesnik pozvoni, služabnik vstop*. Tennvson mu nekaj pravi in ker ga stražnik ne razume, prime jm*5«- ' Tiik poleno in ga vihti, lioteč s tem povedaitii, naj prinese drv. "Sedaj je pa po meni," za kriči služabnik, videč nenadno kretnjo Tennvsono-vo. t"el hotel je bil pokoneu in šele po dolgem ca mi so si upali približata zmrzujojčemu norcu. Napoleonovo izpričevalo. Ko je odšel iiz vojaške šole v Bri rane, so mu Ti ali sledeče izpričevalo: Gospod Buonaparte (Napoleon). rojen 15. avgusta 17t»9. Velikost : 4 čevlje. 10 col in 2 črti. Narava : dobra (močr.a). jZdravje: izvrstno. Značaj: ubogljiv, čednOs-ten. hvaležen. Življenje: jako redno. Se je vedno odlikoval po veliki pridnosti v matematiki. Zna precej zgodovine in zemljeplsja. Nepripravljen ne zna posebno dobro prestavljati in je precej slab v latinščini. Bo pa dober vojak; zasluži sprejem v vojaško šolo v Parizu. Častihlepje. Brat znanega angleškega diplomata Maeairtneya (1737—1806> je Kretanje parnikov =• Shipping News In Bremen; Boulogne In Ham- Cherbcurg1 !n 3. januarja Aquitania. Cherbourg: RynJum, Rot terdam: America, Bremen. 9. januarja: Columbus, Cherbourg Duilo. Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. 8. januarje: Dputacbland, burg. 10. januarja: George Washington, Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia. Hamburg. 17. lanuarja: Mauritania, Clierbourr;: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: Veen dam. Boulogne, Rotterdam; Lapland, Cherbourg. J.M 20. januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savoie, Genevo. 28. januarja: Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 29. januarja: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. Station, JCine NAVIGAZIONE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH Havre; Conte Verde, 31. januarja: Majestic. Cherbourg; Ausonta. bourg. 3. februarja: President Wilson. Trst: Cherbourg in Bremen; Colo~ nova. 4. februarja: France, Havre. 5 februarja: Albert IfcUlin, Boulogne in 10. februarja: Arabic, Cherbourg !n If- ^4. februarja: Olympic. Cherbourg: Georg ington. Cherbourg in Bremen Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Ham burg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: / Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquitania Cherbourg: I'itL'sbiirgh. ChcrbCurK in Hamburg: Vcendam, Kotterd.im: President Rocsevelt, Cherbourg. . 24. februarja: Mart h Washington. Trs=t Stuttcrart. Cherbourg in Bremen. 25. ftfbruarja: L^i Sav.>ie. Havre. 2E. februarja: Leviathan, Cherbourg: France. Havre: Berer saria, Cherbourg. a I 8nvoro\. služil v armadi in se je zelo oilli- mn posaditi klobuk na »lavo. i>om--bno težko je pa jrlavo postaviti v klobuk." T'metnLka Contabla so vprašali, čemu mu števtilni posnemalei ni)f>-Jeon vojaka; 4iKje je Potsdam?"* 'Xe vein, na Nemškem pa jroto-vo ne. zato ker še nismo bili tam.* Molierovo zdravilo. ^Znameniti francoski dramatik i Moliere (lt>22—73, spisal je na.j-boljše francoske veseloigre) ni maral zdravnikov. Kakor vsi boljši ljudje je imel tudi on domačega zdravnika. Maurcfilaina. Ko sta nekoč z Ludovikoin XIV. govorila o njem. ga vpraša "kralj : "Kaj pa Vaš zdravni'k, kako vas zdravi?*' j — *£ Velieaaustvo, stvar je jako^pri-' prosta; katlar je pri meni, mi naroči uporabo tega in ono^a zdra-| vila, jaz jili ne uporabim in zotovatl \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno-»i>oučen o potnih listih, prt Ijajji in drugih stvareh. Pojasnila, ki vara jih zamorem> dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem U»24, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d^lj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni uaselniški komisar v Washington. 1). C. Prošujo za tako do vol jen je so lahko napravi tudi i New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam 'prej piise za pojasnila. Iz Jugosla vije 1m> pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija ltrJ4 naprej vsako leto i>o C71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. PiSite z pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Koledar za leto 1925. Se nobeno leto nismo Koledarje tako naglo prodajni kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.