STEV.^NUMBER 244» MfV Uea4ailkl ia aptavaUkl prv l«w»dal« ™ ■ LETO-VEAR XV. - i m rnrn VOJKA ATMOSFERA NAJ SE UMAKNB ATMOSFERI MIRU. Tako meni trgovski tajnik Hoovtr,^ > ; i Toledo, O. — Trgovski tajnik in član zavesuižke komisijo so izravnavo dolgov Hoover jo jasno povedal v svojem govoru, ako sa-verniki ne porovnajo ovojih dolgov, ki jik dolgujejo Združenim državam, ds tako dejanje podere vero v mednarodno dobro voljo. Menil je, da ni prepričan, da kateri javni uradnik v Združenih državah ali v kateri drugi deželi, misli, da naj se dolgovi Črtajo. Povdarjol je, da ti dolgovi pomenijo denar, ki ga zavezniki dolgujejo amerižkim d&vkopioSevtl cem. Denar jo bil poaojen, ker ao dolžniki rekli, da jo poaojilo nujno in da ga vrnejo. Denar je bil indl vidualno poaojen vsakemu narodu. Hoover je raslagal, da ameriški davkoplačevalci niao bili deležni Vojne odškodnine, ravno tako Združene drŽavo niso dobile kakŠ nega teritorije sli katere druge dobrote po mirovni pogodbi, kot se je to zgodilo s dolžniki Amerike. Na to je sopet naglaiaj, da je prepričan, da se dolgovi lahko plačajo v gotovem času, ako sc odplačujejo v majhnih zneskih po pet od sto. Menil je, da morajo dežele dokasati, da ree ne mčrejo Plečet! dolgov, ako hočejo uvesti gospodarsko stabiliteto. In sicer morsjo dokazati teko, de bodo fakti prepričali davkoplačevalce in kongres ,de jc olajžanje odplačila dolgov-potrebno. ' Da se izvrši gospodarska izrav-jf nava, mora atmosfera^niru nad Hoover, Preoanovati ac morajo državne gospodarske meje v Evropi, ds ae vpostavi nada za gospodarsko ©življenje držav. Končno je omenil, da je Amerika v zadnjih letih ravnale Evropo po principih idealizme Rekel je, ds so Američsni vedno dajali, dobili pa niso nlčeeer. ■ Iz Washingtona poročajo, da je Velika Britanija plečele prvi rok ss obrestih in sicer petdeeet mi ljonov dolarjev. Poecjilo Velik Britaniji znaža štiri miljarde in pol dolarjev. Tvrdke Morgen A Co. je izročila tozadevni ček svesni rezervni benki v Nevr Torku. neka druga ladlja trdi, daje bela 18 milj od obrržja, ko je bila ZASEŽENA Juatični department se je prišel bojevati proti aodnijaki pre-povedi turška konferenca bo tako kmalu. Korela be Seka* saradi vladne kriao v Angliji tn Italiji. Pariš, 17. okt — Zavesnižko-tu rilca mirovne konferenca morda ne bo vržile še mesee dni Vladne kriza v Angliji in Italiji nora biti prej rešene. Kakor is-gleda položaj, ae bodo prihodnji fceeee vržile volitve v Angliji in Kaliji. Llojrd Gcorgejeva koali-"je se treee veled gibenje kon servativcev in leboritov, v Iteii Ji pa fažisti zahtevajo volitve v sadi, de oni aevledejo. To so rez-ki govore proti skorajšnji mirovni konferenci s Turki. Alijanon med Francijo ln Rusijo jo btisn? 1'eris, 17. okt. — Usti poroče K ert Shenona, ki jo aepo-vedel motorni ladiji, izjavlja, da sta so ladiji nahajali oeemnajet milj proč od obrežja, ko sta bili zaseženi, „ ' Zvezni državni pravdnih je od govoril na peticijo pet perobrod-nih družb, ki so prosile se sodnij sko prepoved proti prohibioijonl škim uradnikom, po ksteri ne smejo nadlegovati ladij tsh petih parobrodnih družb. S tam je pri šele legelna bitka, da se odloči, sko smejo tuje ledije dospeti v pristan, dasi imojo žganje ns svojem krovu. Drževni prsvdnik se juriadikcije, de so tožene Združene drževe in de vlsde ni pristala na to, da oo tožijo po. majhne skupine. KČ U, iltlu ^lašen^pllanjo mes&/ge oi pričeli s atavkoort, toda v gi nju nI bilo opaziti odinetvene ak olje. Med tovarnerji je bliTlud nekej iajem. ki se niso pridružM gonji ae znižanje mezde. Stavke jo zdaj v nekaterih jih končane, eli štirideset tekstilnih delavoev Še Stavke je. bila končana v ou, Masa., Waru, Meaa., ln lini Bleokatone v Rhode Ialendu. Drugje se stavka še nadaljnjo. Ena aamo organizacija v Angliji,je potrošita okoU trt miljona dolarjev ga in druge stroška v stavki, jo prišel vočiiioina ^#|||BH nih delavoev, ki ne delsjo v tilni industriji. ~ Glavni vsrok sa sedanjo je lakoti v tem, de ao to< hoteli anižafl mezdo sa d odatotkov in uyeoti štiri in dooet ur dela v tednu. To je |o drugo snišanje po 4B.00eiqtSTH.IHI DELAVCEV SE STAVKA. 11 W j^jV ' * . VIK; • v nekaterih mestih ji o-BRAMBNA stavka ts kom-čana s zmago ra drlavok. Pooepljenje tekstilnih d*«ber ? razne organizacije je imelo da avojo posledice. « Nevr Tork, M. T. ~ nje tekstilnih dolavecv * organizacije jo, povzročilo, brambna stavka proti maade ni končale pe Umih,- "'tJ^ Prejšnja poročila »o vedela, da ao narji dobro oi nih državah, ko ae pričeli e .iim navalona-ua znižanje mezde. . a,.M|k| v Wt* KSJŠSsšSt B^SSr^ OflBM T1800 OUB JR V JR-OAH V ŠTIRIH AMERIŠKIH « ' DRŽAVAH . i i ♦ Waakington, D. C. — (Feder. ) — V Štirih* državah -Miaaouri, Oregon, Waahlngton ia laland — jc bilo 1. julija lizu oacmtieoč jetnikov v kaznilnicah .okrajnih ječek in po K«y 88 jun|ja 1.1, v formalni,noti vpra-šal angleško vlado, če bi hotela koopsriretl a Združenimi drŽava mi v evrho preprečenja tranafe rirenja aoaerižkih ledij pod en glejte sestavu s namenom, da ni dejo ameriškemu prohlbističnemu zekonuj to iranoferirenje je bilo le ne pepirju. Anglije odej odgovarja, da ta korak oo ao njente s njenimi se-koni. Ker so ne tiče rastegnitvo ameriškoge vodovja na dvenejst milj, bi bilo to kršenje svobode ne morju. Hughes še ni povedo!, kaj bo adminietreeije storile a oairom ne angleško noto. Nedvomno bo na rošila prohibiattfnim obleatam, * - - • - »ti e preiskavami preko mejo trak milj, dokler ss ne zekljnčijo po«"*enje a Anglijo glede toge kočijivege vprešenje, katerega oo lasveli ameriški on- | Ho/ • FINANC MO KONFERENCO t Weehington, D. C. — Polnrad-no naznanjajo, de omerlško vla-d/ ne pošlje'SMegete na prihaja-jočo mednarodne finančno konfe-reneo v Brualu. Konferenca je aktteene v svrho stabiliziranje financ v Evropi, tode ameriška vlada ae boji, da oo bo bevlle tudi s političnimi in teritorialnimi sa-devami. PRVI STREL V KR...... III Nil JE ODDAL VODJA SKEBOV. ' k • iii i 1» ■ ta Polkovnik Runter je dejal, da jo delovodja MoDovrell prvi ubil dva sUvkarja. PRROKAVA RARADI ZAVAROVALNINE TDICIJA JE v n-r«0STl ______ _ m domov Čimprej mogo^a. tods de lovodja mn je robato odgovoril t "Proklet naj bom, če to atorim (t be damned lf I wlll)lM Senator Sneed, ki je prodaod* nik rudorske orgeniaacije v okra jn Wllliemson, jc pričal, da mu je delovodje MeDowell rekel, de je on odgovoren se dejenje vaeh mož, ki delajo v premogovniku. MoDovrell je bil potem ubit v bitki s rudsrji. PRRD VOLILNO BITKO ? AN-OLVL Delavoi ao pripravljeni na epe-halnl boj Ghioego, Ill.-O. K. MoDovrell, delovodja v odprtem premogovniku pri Herrlnu, je prvi odda) strel, Id jo bil signal sa krvavo bitko med atavkarji in stavkoka-ai 88. junija t. 1., v kateri je 23 mož iagubilo življenje. MoDow«ll je ubil dva atavkajoča rudarja. Tako jo iapovedal polkovnik milioe Uunter, ko jo bil poavan kot priča pred državno industrijsko komisijo, ketere vodi prels kavo v zadevi ubitih atavkokazov in gardistov. Preiakavo ata aa-htevali privatna detektiveka agen-tura Bargrave Secret Servioo in Soutborn Illinois Coel Company, ki ata toženi uradi odškodnine u ubite ualužbenee. v Polkovnik Hunter ln državni senator Sneed la okraja William-son sta bile poklieana kot priči in bila ata aaališana v pondeljek popoldne. "Mr. McDowe!l ml je telefoni-rel dne Ul. junije popoldne (deti pred bitko), In jo rekel. 'Ubili smo dvp ali tri unijake rudarje je pričal Hunter. "Takoj aem šel na Uoe meeta In etvar prelakalt dognal aam, da aU bila ubita dve atavkarja In oba ja ubil superin-tandent MeDoweU." Polkovnik Hunter je neto podrobno opisal, keko je aranžiral premirje ined alavkokazl in atat« kar ji In keko ja bilo premirje po. _ _ ________ ha r delom KDO JR KRIV KRIZR V EVRO- Pit PREVELIKA DEMO-1 ' KRAOUAl ^ Waahington, D. C. — (Fcdoft Preaa.) — V Evropi jc nekaj narobe. Sevede je i Kaj f Ljudje atre* »lajo — to je narobe.. In če Človek etrade, mu ne smeš zsmeriti, če stori kaj napačnega. Kaj je varok stradanje t — Na to vprašanje odgovarja dr. Charlea S. M o Far-laud, tajnik "Federativnega cerkvenega aveta", ki ee ja pravkar vrnil la Evrope: prevelika demokracija! Tako jc! Ljudje imajo preveč demokracije, seto no vedo« ksj delajo, la adravilof McFer* land ga ima na dlani: avtokracl« ja 1 Edino avtokraeija moro oadra-veti Evropo, ki boleha na preobllt demokraciji — amen 1 Franooski general apelira aa Šoto; Grki »o sagroaill, da peate aa seboj le gola tla. MO0NA PROPAGANDA RA RB-PU1UKO NA GSiNBM, Cerigred, lf. okt. — Francoski komiffar v Carigradu je prejel e* pel freneoakega vojaškega po* veljuika v Drlnopolju. da naj hU tro pošlje francoske čete v vzhodno Tracijo, ker položaj jo allpo re* aen. Grški begunol ao aagroalll, da Turki ne bodo našli ae njimi drugega kakor golo aemljo in po* Sorilča. V Drlnopolju je mir. to-a ponekod na deželi ao Orki še levrŽiU avojo grožnjo i požgali ae več vaai. Iiprazn loven je vzhodno Traol-Je ae vrši v največji konfualjl. Grkom manjka vlakov In tiaoče* ri begunci odhajajo peš eli OO . ^ . - . v,! v Angliji oo kOžaje. I/ondon, |f. akt. — lieyd Oeor-ga ni črhnil niti beoodiee v mojem sobotnem govoru v ManriiosM o raspuetu parlamenta, toda mnoga je kelejo, de bo pariament pokopan še ta meosc m volitve ae vvSs enkrat v novembra. Delavske organizacije in reekelonarnl fmš tsls, e prejlnjih trinajst letih « firipsig. 17. okt — Mooiarhiatl ki ao bili aepšetanl v umor sunO prejeli kaaan pred tukajšnjim' ee TWbov, ki je «e-HvntlW sterem so bili mali Ml obsojen ua 18 lat ješa. hjsg^v brat Haas je ».m f.:j « - - mrlia .1 I n------ «.o »u Miri men. esomeom traantnar je dobU eeom let I>liilfe88e VDOVA RUDABJA DOBILA TOtBO PO TBIMAJfT LETIN. Springfieid, UšTl Trinajst let je Ža preteklo, odkar je v jami v Leddu ubilo premefnrje H« ard<. Mšw(ji — in vee te čea je takle tožim se odškodnine, ketere je vodila vdova ubišege rudarje Zdaj šele jo letata teži o Vrhovne držnvno sodišče ja odreklo priziv Ulinoia Third Veta Coel kompe ! plaketi, ki oo ss v pondaljek sje-Družba^lapdrtle ne vsab.traj pejevlli na hišah v Dublmn i tdnvi akti aa že pripravljajo aa veNMjtri leta. Dn«l eo ehoejeai ae jm-]le od^dveh de pet let Periz, 17. eftB — Trsdno poro če jo, da pmsggaškjjtššm^ v fviei kot eedaž London, 17. okt. «- Lloyd Oe-orgejeva koalicijska vlade bo mogoče aeklene v četrtek. Toge dne nemreč snidejo voditelji kon-aervativne stranko In formalno pretrgajo atike a koelieljekimi H-beralci. Čim ee to agodl, Je koeli-elje prenehala akeletirati In ale-ditl more respust psrlamenta in raspls volitev. "Dali? Hereld", gleailo Delov-ako stranke, J« objavil ne prvi strani a debelimi črkami poziv na delavske organlseelje, de noj takoj kopijo r volflni boj a vso o-nerJHjo, kejti nobenege dvome ni več, de so volitve pred durmi. * Lebor Partv postavi 400 kaa- didatov In njeni vodfteljl trdoo _ opejo, d. stranke dob. * par.am.ntu njkar prevzema vls- ^ ^ ^ ^ " ^ležl eo v evoje rose. ^^^ isbruhnlU tekrst, ko se keeralistl Invadirali nevtralno oo-noi še aa bl bila Franalje hitro m posegla vmes In pridobile K«me-Dublia, 17. dkt. mm Css smne Is ae premirovno konferenao s ob-aUJe.; katero je penudUe Irske ljubo, da bodo Turki dobili eesej previeoričae vtede rabalnim re Cerigred in vzhodno Tracije bres pubhčanom, ja potekal v nadalje boje. ' opolnoči in Ukoj nato oo dobila1 - vojne sodišča #ftet, da iarakaj«. M ym/u r4mm letam t smrtne obsodbe nad revolucionar 1 Viadtvostok ji, hI bede ujeti a orožjem v re j n oku _ Vzhodne*- „ ...l . ,M iMrake rdeča Šale ao včeraj okupi RepobJičenl pe ^^Mttj r.U Nikekk In sdej aa hlitaje Vlad »vosi oku Jeponei ne^J^K pttatiii ekuperije Vledlvoeteka, dokler no izpraznijo meete kon* nijl, so J|Wene t ^ Medaaveanlžka mlalja v Odri* nu (Drinopoljn) poroča, da Ja la-vedele, da nameravajo Grki po* gnati v arak turško možejo v me« stu. Francozi oo poevarill Grke, de ta Šin bo ne lo aločln proti Turkom, merveč proti oivUisaoijl sami, kajti moleja v Odrlnu Je e-ne nsjkrssnejših stavb na Balkanu. 2600 turških žanderjov je vše-rej prišlo v Carigrad aa potn v vabodno Traoijo. Angoraka vla* da je ža v naprej prepovedala to* šenjo vaake alkoholično pijače t Traeiji. Atene, Orlka, 17. okt. No* trenji politični pološej ae ja ao* pet poalebšsl ia provizorična v leda je v nevarnosti psdee. Vplivni vanlselletlčni lieti sa prišell od- {>rto zahtevati republiko. Venlae-leti zahtevajo, de ae pri volltvek, ki oe vrše 18. novembra, glaouje o vprešenje, deli Grčije ooteae monarhija ali postane republika« žujejo veniaellote, de seto delejo se repnbliko, kar bl bil Veniaeloe rad predeadnik. Pariz, 17. okt. — Freneoeki li-etl nepadajo Lloyda (iaorgeje zaradi njegove iajave zadnjo eokf-to, da jo Anglija prr|>rečila vojno e Torki. Praneosi pravijo, da 00 oni preprečili vojno, no ne Anglija a ps rad I rs njem svojih dred-nnik v Dsrdsnelak. Ileerl Franklin UouUlon, fran- km rebott ee smejejo in ki imojo podpU: Atab repe blUonoke armede. Plakati avare Ijudatvo, de vsakdo, ki Informira vlailo e gibanja republičeoov In aekrirC |J* I*, kdf ustreljen, bo kasno ton kot voh no in isdajelee Irske republike, tlakah groza tndi članom vojnih sodišč, de bode kesnoveaJ po prerile t oko ae eko, eeb sa eob. Chleege In okeMeet V jaano le hladno. Zapedni vetrovi T ampera I ura v sednjlb 24 urahf najvišja 48. nsjni|je 88. Solnae iside ob 8 .zaide ob 8 <08. PEOSVETA ČREDA, 18 OKTOBRA, Ujj. KAKO DOBITI SAMO "DOBRE" MljlllTE. T* jo fuaj — ^a-- r^itif t)U Jf fo i — dobri / al" ln P BOGOVI, ljsasi? U O Alf KO! Weahingtoo, D. C. — (PaUl Hanns. FVderated Press/) — V oficijelnem Waahingtonu so zdaj tepeta dva nasprotno si elementa g) M« reforma našel je niškega ta kons. Kden element odprto priporoča ostrejše določbe sa omejeno naseljevanje, dfugi element, ki se plssi po kotih, ps delnje za omiljen js nftpljeniikega zakona in za odprte vrsta ns nsiih bregovih, skozi katera bi prihajala ve-lika trama eenenih delavcev v , Ameriko. Boj bo zaneien v kongres ob prvi priliki in is dsnee ee lsbko reče, ds etrnjs, ld deluje zs olsj-šaujc nsseljeniikegs zakona, bo zmagala — kajti ta struja ao vdekapitalisti. na čoln jim jeklarski t met. T Jeklarski t rast in dragi kapitalisti, ksterim pohsjs rezervna armada brezpoeelnih delavcev, lu so pripravljeni delati ao vaško plačo, ao zaveda tndi zs "rsieto", to se prsvi: aamo zs dobre naseljence ,to je za take, ki ao po-i nižni, poslušni In krepki ss delo, skrstks za taks, kl imsjo samo milice In nič možganov. Vprašanje je,, ksko ločiti "dobre" i migren te od "slabih* in ksko definirati v mrzlem urad-nem jesiku obe kstegoriji. Rev. Henrjr Allen Tnpper, poeebni emi-aar nsseljeniikegs birojs v Wssb-ingtonn, ki ae je pred kratkim ča-som vrnil iz tujine, pravi, da je treba zapreti vrata imigrantom is M sle Azije in Egipta. Po njego f vem mnenju ao nekrietjani "nsj alsbči" imigrantje. Kralji jskla ao naravno druge §a mnenja. V njih oček je "naj alabli" tiati naaeljenec, ki sanja nekaj o demokraciji ,ali eelo bognasvarujt o socislni demokraciji. Medtem ko je emiasr nekrščanskim acija ne peti vss eOe, ds bo poražena nova ustavs driave Illinoia. o kateri bo Ijodetvo glssovslo v prihodnjem decembru. Ustava je rarK^ozi nazse bQ naslovljen ns Splošno delavsko zvezo in Zvezo kemunietičnik unij. - • f I jflp _ delali naše sla I>< lodsjslcem j« rM, mg delavec veruje v Boga, Alahs aii*semo v Dolar, glavno je /la ne veruje v unijo in da je pri volji vzeti meeto stsvkarja. To neeoglesje mogoče preaM&l depertment aa delo. Department je pripravil načrt aa nov se kon, kl dolo*e,.ds *tabi smeriških seljoniških uradnikov sede v inozemskih pristaniščih in isprsšajo naseljence predno aa u k res jo na parnih- Delodajalcem je u načrt aelo pogodu. Drugege jim ne bo treba kakor kontrolirat te štabe in dobili bodo dovolj delavcev kolikor jih potrebujejo ss svoje rezerve. Imeli bodo roke direktno ns zstvoraiei, ki odpira tokove nsscljsneev is raznih dršsv. Drugi nsčrt, ki pride v kongre su na dnevni red, predpiauje eelo armado uradnikov na tej atrani oeesns. katerih naloga bo, popi .osti naseljence in jih takoj prijeti sa vrat ter odvleši v "Šolo emerl-kaniziranjaH. Ta metoda se tudi dopade etoodatotnešem, ker se lahko prilagodi glsvnem smotra im igran t oatane tsm, kjer gs ho šsjo imeti kepitani industrij, ki ga potrebujejo sa svojo rezervna armado delsvaev. 12 DOMSKEM SOL L Razne vesti. JUOOBLOVABBKA BOOIALL •TlOBA ZVEZA JB IZDALA LBTAK. socielietičns zveza ja iadala letak a letošnjo novem bo rske volitve. in aoeialietičnim klubom, da ga razdele med slovensko ljudstvo v Ameriki. Slovenski delavci, katerim je prišel letak v roke in ao ga prešiteli, naj ga ne vršejo proč, empak naj ga oddajo drugim tovarišem, ki razumejo slovenski. Od dela delavcev aamih je odvisna njih osvoboditev ia mezdne sužnosti. To pomeni, ds morajo dslavei sami sgitirsti, izobraževati in organizirati, ker na bo nihče drugi zanje opravljal agita-toričnega izobraževalnega In or-ganizatoričnege - dela, ako ga ne lodo vršili aami. ' ..... BVBOPA MOKA PLAČATI DOLGOVI, PKAVI HOOVER. Tolado, O. — Trgovinski tajnik Herbert Hoover ja dejal tukaj v svojem govora, da vojna posojila Združenih držav ne bodo anulirana. Isbriaanje dolgov bi pomenilo, da je izpodkopan vea sistem mednarodnega zaupanja. Bvrapa lahko pUča svoje dol-kovu — js rekel Hoover — (go-tovo je imel v mislih raaaipavanje miljonov ob prilik! kronanja ra-kralja) in nadaljevat; da amerižka poaojila niao poaojila ameriške vlade, temveč vaak ameriških davkoplsčevsleev. Washington, D. C. — Anglija j« 16. t. m. plačata 50 aailjonov dolarjev obresti od svojega dolga Zdrašenim državam. OftB BOTBL PRED BCBBJO mnice iz jgcosunjL Ptllakcrgk, Pa. — Polieaj 4aak hrarda je pred vaš ko enajet Isti ustrelil evejo ženo. Ko je izvr žil dejsnje, je odšel ns polisijsko postajo in se prijavU kot aeOri- ZAKAJ BO TBAMPE VRGLI V ZAPOB. JM brzovlak na Chicago k Alton Še lezaisi vosil akosi postajo Auburn, js spsrat ss pobiran js ripoštmh vneč razparal poštno vrečo, mesto da bi jo pobral. Poelediea ja bila, ds ao bila pimna raztresene progi, z njimi vred ps tudi dvajaeft tisoč dolarjsv. Pobrali ao akoraj vea denar, pogrešajo le dva tinoč dolarjev. In ker ae ja v bližini nahajalo pet trampov, ao jih vrgli v zapor, ker sodijo, da ao pobrali denar in ga ekrili. 11-LBTBA DBKLIOA POZIVA BBTANA NA DBBATO. 1 Los Angelce, Calif. — Enajst letna Queen Silve r je poavala J. Bryana aa javno debato o evoluciji. Brjran še ni odcovopil. Deklica je spisale delo llhootsu. MTslker je dajal, da bi nju a avtomobili ae napravi konec, tedaj ne bodo ljadje vaš var ni avojaga življenja na šikaških ulisak, je mnenje precejinjegs dela prehu alatva v Okftaagn. Pet oaeb je bila v enem tedna ubitih v Chieagu. Dve oeebi a|a bili ta ko j mrtvi, tri ao pa kaaaeje timr le, kl ao bile povolans od brsa-' ir.uh motoristov,. Med njimi sts dva otroka. BOPABJI BO. PRBTBPLI MUTOA. Lapi šaai aa dalavoa v Nemčiji. Berlin. — (Feder. Prem.) — MoAka obleka v Nemčiji zdaj ata ne 10(000 do 80,000 mark. Delavec, ki prejme 9000 mark, ae šteje, srešnega. Če pa hoče kupiti najcenejšo obleko, mdtk delati zanjo pet tednov tn medtem stadati Srajca stene 9000 mark, oziroma enotedensko mssdo. ^tmmm^ Zopet moralarij aa Beaačijo. Londofi, 17. okt. — Poročila moratoriju sa Nemčijo zo oživela Aeetmeeočni moratorij poteče letošnjim letom In reparaeijaka komisije Se razpravlja o bodočih korakih glede nemške odškodnine Angleški delegat Branaburjr pri porOča moratorij aa pet lat s m snom, da Nemčija v tem času stabilizira avojo valato la ec,m vleč« ln ekonomskegs moč vir j s Frsneosi so odločno proti temu volitve V Občinske volitve ae kodo vršile v Ljubljani 3. decembra fMB. Vo-ilo »« bo 40 odbornikov in 49 namestnikov. Popravki ki je raspold gistrstu vssk deUvnik od 8. do 4. ure v popiaovalnem uradu, ss smejo iavršiti le ša dO IS. t m. Volilna upravičenae zaraditega o-pozarjamo, da prafladajo volilne menila ter poskrbe sa to, ds bo-do vpisani, če bi blM slučajno ia-puščeni. Bodoče volitve bodo za ijobljsno silno velikega pomena. aa sopst zviša ss sto odstotkov. Tsko je sklenil aaini-eter pošte. V Ljubljani m ja ustanovil francoski konzulat zs sbmočje Slovenije. Pokrajinski namestnik v Ljubljani, je dovolil Nemcem v Sloveniji, da ae sms jo organizirati v društvu, ki bo efplovalo v Mariboru ter nosilo naslov : "Politicher und wirtachaftlicher Verein der Deutechen in Slovenien". Is Balgrada poročajo, da as bodo svišsli draginjakih doklad, ker je iinanšni minister proteeti-ral proti temu, češ, da ni sa na-mefičenee potrebnega kritja. Dra-ginjske doklade bodo zvišali v najugodnejšem slučaju šele po sestavi novega proračuna, kar ae bo zgodilo šele okoU L julija — ob ali pa o svetem nikoli. In prav ae do godi nameščencem, kjr tako lepo na kolenih proeijo vlado aa pomoč. Vai nameščenci naj bi ee or ganizirali vsi do zadnjega v socialističnih vrstah*, zakaj rešitev bo prišla edinole od zavednega ljod stva samega, organiziranega v rdeči armadi, ld ae bori proti obstoječemu režimu v politični, strokovni, gospodarski in kulturni organizaciji. To zmo že velikokrat povedali, nameščenci so doživeli še nešteto bridkih udaroev, pa jih le niao ša epravili k pameti. Niljbrše čakajo rešitev ia neba. kraki avol je sklenil pred lagati kronakemu svetu, da bi zboroval v najkrajšem čaeu, naj ae uporabijo proti kraljeviču Jur-oztrejše odredbe, ker ae ni ho-pokoriti vladnim odredbam niztraki avet ja predlagal, naj ga za dalj čaaa izključi a dvora. Zadeva kraljeviča Jurija traja že preoej Časa. O njej so pisali na dolgo in žiroko že vsi listi, zlasti vladni, ki ao napisali že večkrat zelo pikra na kraljevičev račun. * t I? Belgradu so vesti o vračanju Turkov v Evropo aelo neugodno vplivgle na vladne kroge. V poli tičnih krogih zo menja, da je neizogibno potrebna uztanovitev parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Umor ali neareša. Našega ata rega zaupnika aodruga Primoža Lotriča iz Beenioe pri Kranju ao našli 27. aept. mrtvega v gozdu Po znakih na glavi ae zumi, da je bil ubit. Vaak najmj. Belgrajeka ropu bilka" piše: "Za kraljevo šenito-vanje in sa civilno UatO in zs o-pravo dvora js isdsla vlada lstoa nad 250 milijonov dinarjev ali milijardo kpn. Za pomoš gladu jočim in onim, katerim je auša vae uničila, pa je vlada odredila kredit 20 milijonov dinarjev, ki jik bodo ljudem pooodilL' * framrtea aaavat. V državi 8HS. tri državne himne, "Naprej zastava Slave", "Boše pctvl de1' in "Lapa naša domovina. "Boše pravde" pojejo Srbi, Hrvati pojejo "Lepo naša domovi, na" in mš "Naprej eaetava Sla ve". V intareon narodnega edin-stva pa prsdlaga nekdo, naj pojejo Srbi M Naprej sastava Slave Hrvati naj prcvssmejo "Bože prsvds", ksr vodno bogmajo neki "pravdi", ss naa pa, ki ims mo Bled b Bohinj, bi bila jsko prikladna "Upa naša domovi-na". Sedsj js trebe ls še poeaka ti, kaj bi rekel k tesan predlogo minieter PN^I 'to proleta riala ob Šasa velike vojna. Dobi se pri Knjlftavnl matici B. M. P. J. -4TABMA BAPBODAJ Proda ae 80 akrov obsegajoča farma, 40 akrov js obdelanega, a dragih 40 je lepa hoeta in pašnik. Vae je ograjeno s žico. Štiri aobna hiša, ssdnji vrt, nekaj jabolk in mnoge breskvi. Dve Stali ss živino, prostor ss aarvo, avinjak, ko košnjak, kovačnica bi in mizareki prostor, ter poleg je že eno poslopje ss ahrambo. Dvs konja, 4 krave, 9 svinj nad 50 kokoši, 2 pluga, brana, stroj sa kosit. likam pa še drago 160 akrov veliko fsr-mo, obdelsnsgs je 80 skrov in drugo je hosts poraščeno s debeli-mi hrasti za na žago. Stroj aa žeti Hts, grabijo, raznovrstno drugo orodje. Dva vodnjaka, en vodnjak 99 čevljev globok in atroj, ki vodo pumpa. Dobra mrzla voda vae pod streho. Imam tudi 8 koz. Vae je oddaljeno le 4% milje o mesta. Vse to ee rifhaja v Ri-plej County v Mo. Ako katerega eaeli naj pride oaebno in ai ogleda zemljo. Vae to prodam, ker aem že etar in ne morem aam vse-obdelovatL Za ceno in druga lojasnila pa pižite na naslov: ohn Boseman, P. O. Doniphan, Mo., Riplejr Co. (Adv.) Oct. 18-19-20. S ni — Oluhoaeasemu Louia Poseinskemu sta tolovaja aaatavila pot In mo ukaaala naj dvigne raki kviško. j« al abogal, kar jn ni Tolovaja ato go pobila a aagmkre-»••m oa tla, as kar sU gs oropal s bila odprave toga zekoaa okrutnalVaola eta ma sto dalarjev. i la borberake. Poročal je tndi, da f je bilo SiU pi^mogarjev ubitih v illiaoiakth rovih od leta 18*3. do VELIKI ZRAKOPLOV # M. Dalje je oboodtt kapitalni* Ran Antoni*, Ta*. — Veliki vo-no propagando aa pokHvtjsnje jaški atokopJa* C-9 ja agoral borHnokih radarjev in ^odnijbke torek zjutraj baS s-kaj mik J prvpo\adi .ki aa aanerjrae proti pesi, presne m ja ted dvffnHi v MavkajDČim dalsveem. — Tajnik aeak. Okrog »00 osek ja koosaj k fMeraeije VMor OUind#r je dejsl ralalta MISaJtmt ' NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNA POT V DOMOVINO PREKO TRSTA AU DUBROVNIKA 8 SLEDEČIMI PARNI KI t CEN| , ||. RAZ. HI. 14. oktok. BELVEDERE.....$145— B BI. oktok. PRES. WILSON... .9150— BI U. novomk ARGENTINA ... B140.— B 25. mnrasnb. 5CYTHIA.......$150— 91 DOBRA POSTREŽBA. RABINE ZA TRETJI RAZRED. Pilita aU braajavit« tekaj, da vam proakrUmo Poilljam Dinara—Kroa* • ^oita ali broejovM po aajolšjflk «mfc v steri kraj. . Daprvmljam tvoja« la stera damovlaa. Prejemom daaar na branila« rio(a In plašam pa 4% «braaU. Obavljam va« baaša« po«U. EMIL KISSt BANKIR, 133 Socond Avo., Nnw York Qty9 N. Y. ZASTOPSTVO SLOVENSKE BANKE D. D. VAS PODPIS BO l. • svojimi snmi ustvarili. Vrodnoot od visi odjrUofat prizadevanja )i Bnjto v to SKLENITE ^li pi« bo KASPAB STATE BANE ERBDA^IS. PROSVETA Podporni Jedooti Slovenska Narodna fn> »»• juga 11 V lllinolt. RAD BI lEVBDBt sa naslove Jakob Oralo volka, Liouis Oopodorja in Frank Sago-ros, val imkjo so ml jo v bljllinl Fastoria, Te*aa. Ako kotorl rejo-kov va ao naslova tok t rek roje. kov naj mt pile, gre ee ao njik ko* riaii. Ako bode eoml litall naj ee takoj prijavijo no noj neelov i Fraak Simennan, P. 0. Bos SS» OlevelAnd, Tesas. r (Adv.) no, ki ie vedno aordi, le jo drogi molki atedejo a poželjivimi pogledi. Oo bi bilo vel sramežljivosti med mlodimi dekleti, bi bilo men j prepira v bili ln manj ratporok. Moderne "flappera" le ne vedo, kaj. po me o i lardeti v ©bres, kadar slišijo fante kvantati. Poljubi ln ljubkovonje med mladino obeb spolov so tako splolno slorobljeni, do so iigubili ovoj nekdsnji pomen. Ss moderne dekleta ae bo v sskonu nikekega preeeaečenjo, kar aaprsvi pravi sskon mikaven ia srečen. . Človek potrebuje poesije, u motnosti, romontiks in aristiks, kot pravi James Harvy Robineoa v,svoji k r sani knjigi Tke Miad in tke Making. Vslsd tegs pa nsj so nais dopisovslks ns sromuje rdečice oo evojlk mlodib Ueih; to ji je v kros in ls lsbkomislsši ljudje jo bodo drolUi, ker so ji au>rds nevoščljivi so tok lep oe. revni der. Marsikatera ženska je prsvi biser v domsčem krogu, ki NaJboUia Cigareta imamo v sslogt slad. biaelj, sladkat Ia vse drage potrebščine. Peekaette ia w praprtfajle, da je doma pri aae. kuhani v »d no le Mjboljlt in n.jer eBflJp ' Dobiti Je tadi sivim esdsv• ileUenle to rasnih taasev, IU Ht^toIaT/rM^kraJa.MroW# ** ^ Oror.rijam, slaščičarjem In v pro Informacije asi FRANK OGLAR, M^l CIsvsIsb4i O- PATENTI RegUlered Pateat L Olt ftevtbevn Bal WMhleg«eo, D. ZA KRATKO DOBO SAMO VAM POMUMMO S h--., tanm^vgtaesta. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradne ure eo* 10:00 ijotraj do 2:80 popoldae. SU B. Ohie Stcoot ? Telefon Ceder SMS Is saae^jtvtii ■t-. PROSVETA OLAiiLp iiovam mami poprom* amon ^l ailnina *)i ovknskt narodni podporne jednote >*CePS of U*ov ^ dogavoTM. jUjh*>pUJ~»« n« romajo. ,, ^TKSSSkSTzc.iVr.j«rr JrU»e (..v«, Ckicgu) »č> O0 M Wto. 12 60 vA leto Iajl7*l M tri BtMMi Cbkac* M.w ne leto. »S tt m p«l leto, $r«» u tri immm. ia aa toesemetvo f&.OO. ^ BREDA, 18. miljaAarjsv. Izdelovala j« tudi o Uko tt Pullmenovo leno, v ka 4 f ROSVETA" THE EIV LICU TEM MEN T" ft... - ilnn.1. Owd b, tk. si^Mk Jfmleotft ImmAi ( hwago ;•,(,», M^iOllT A<1 vcrUaing rele* on (.'nttrd Stoto« (escept Cfc and forelfn eountrtoa 98.00 > and Ni« »n<1 fornjfn ( ountrlee »8 00 MT VMT. "MtMBEll .f ^TfiEIriprikri«'- ——^^jr—----T-T« Farmarji, izučeni in neizučeni delavci in delavke tvorijo ogromno večino ameriškega ljudrtva. Ti šUMOnl^^ po Veliki dnevniki objavljajo rezolucijo, ki jo je sprejelo Missoursko farmarsko društvo, z vso spretnoetjo, da zanesejo razdor med farmarje in delavce, da ne spoznajo, da jih izkoriščajo eniinisti privatni velebizniški interesi To znači, da smo v zadnjih tednih pred volitvami. Resolucija, ki jo je sprejelo omenjeno farmarsko društvo, je res čudna reč. Najprvo povdarja društvo svoji resoluciji, da delavci ne bodo mogli plačati farmarjem poštene cene za reči, ki oblačijo in prehranjujejo ljudi, dokler ne dobe poštene mesde, sa svoje delo. Ali tako; pod to izjavo občuti farmarsko društvo potrebo, da opominja delavce, da morajo biti smerni v svojih zahtevah o mezdi, delovnih urah, ker nezmerne zahteve so butar« sa farmarja, ki se pojavi v padanju cen itd. Listi, ki napeljavajo vodo na mlin kandidatov starih strank, seveda tudi komentirajo to resolucijo in svojih komentarjih pravijo, da je Missoursko farmarsko društvo največja državna farmaraka organizacija v deželi. Taki dodatki so zelo značilni, poeebno, ako listi molče o farmar skih organizacijah v drugih državah in ne povedo, da so se farmarske organizacije v nekaterih državah izrekle, da so solidarne z delavskimi organizacijami. Resolucija, kot jo je sprejelo Missoursko farmarsko društvo, je posledica propagande/agentov obeh starih političnih strank v interesu velebisniških interesov. Za vsako ceno se hočejo ustvariti med farmarji predsodki proti delavcem, da v delavcih vidijo svoje nasprotnike, in ne gledajo v Wall Street, kjer sede gospodje, ki so isdali ferman po sklenjenem premirju, da se morajo snižati cene poljskim produktom. Ta igra je precej stara, ki jo igrajo mo- nopolisti s pomočjo svojih agentov. Videli smo jo tudi kji so isvrtti oba™ v mestih s razliko, da je bila igrana na drug način. V me* stih so hujskali domačine proti tujezemskfoi delavcem, vse t>eiopoltne delavce proti zamorskim delavcem, zamorske delavce pa proti belopoltnim delavcem. Ta igra ne vleče več Uko v mestih, kot žele privatni velebisniški interesi. Med delavce prihaja vedno več luči, da sposnavajo, da plemenski boj ne koristi nikomur drugemu kot finančnim magnetom, ker rasdvojuje delavce, da niso sposobni sa ikupno politično akcijo. Svojo srečo sdaj poskušajo med farmarji. Samopoeebi se razume, da farmarji in delavci ne bodo živeli v dobrih življenskih razmerah, dokler bodo nastopali drug proti drugemu. Koristi od tega bodo imeli le finančni in industrijski monopolisti Obirali in akubili bodo farmarje in delavce in pustili jim bodo le toliko, da komaj zadostuje sa golo življenje. Farmarji in delavci se morajo sdružiti politično proti skupnemu nasprotniku, ako hočejo imeti koristi od sadov evojega dela. Dokler ostanejo nesdruženi, bodo drugi uživali plodove njih dela, sami bodo pa živeli v mizeriji. ■ Cimpreje se ta združitev sgodi, toliko bolje sa far- marje in dela^^ti osredotbčenje neizmernega bogastva posameznikov se izredno hitro vrši. KAKO SE MN02E BOGASTVA. "The Chieago Deily Tribune je 10. t m. zopet prineela onega naiih člankov v svojem običajnem "prevodu". Da bodo čitste-lji "Pro«vete" videli, keko ome njeni orgsn čikalklh cestnoželez nilkih msgnstov in drugih denar nih kraljev prevsjs nsie Članke, ponatiakujemo »podaj dotični nal članek, ki je bil objavlje* v "Pro sveti" 26. septembre,' na koncu pa prinalSmo 'Tribunin' prevod. Bolj črno tiekane beeede in stavki v nstem članku eo tisti, ki so prevedeni; vae drugo, kar je ti skano s navadnimi črkami, je is* puičeno. Prevejstelj je dodsl nekaj evojegs, ds jo svezel tupe-tam pobrane beeede in stavke. Nal članek eledi: DELAVEC, VI OBUJAJ, AM PAK PODUdUJ Of AOITOAJ. Skoraj nepremagljivi ao se sde-11 berbonci v demokratični stranki in starogajrdniki v republikanski stranki. In kaj so pokassle [delavce; Agitirajte,. organizirajte učite. ' Ko ae pojasnijo zadnje zmote.. .. . J , , .„ iJit tiatih, ki io za naprodek v člove- ^ vplival na rudarje kot "mati" iki družbi, bo delo toliko bolj o-K0;?'. . lajlano in delavstvo ae bo bližalo L *\veU * P°d fnov "g"*™' z veliko hitrejimi koraki svojemu?41*' P°«N[aja je bolnim, JiodiU končnemu eUju - socializmu. ® f MJa, organizacije. Kadar je izbruhnila kje stavka, Tu eledi prevod v "Tribuni": "mati" Jonea je takoj izrekla že W0AUBA, 90 not dbsfazs, but 1 jo, da hoče t je, ds bodri atsvkar tzaoh and aoitate. je^da vzdrže do zmage. Trsaslatlos from Prog veta —I Nabirala je darove m (Tt— The Ealigbtener — Blovenian). stavkar- Th# j. « ,j«- Govorila je na Shodih s takim iJli]ognjem, kakor da je spolnila komaj trideaet let. Njeni lasje so bili beli, a njene oči sb žarele, fz uioerata hud well oUed m&chiaei, »»pe-•ieUjr the Old Oaard, aad tke Bourb-oiiB teemed to be maniag with won derfttl emeethacM. Tet ali their wark|nj ih t j pr^ajAla trpke krf-l could »ot preval) afain«t tke progres ""T T , dve>. tika na delavske iekoničevalce. To wkat »hould be attributed thf I Kb je Debe presedel svojo ka- ajs«* •oru,t v ^ at ali. Edueatloa broURht ltl Thej kargeri je dosegel eno. zadolčo-cioted np their ranki; they were »n- nje, ko je bil urednik tednika s^&rs&t^iSs "" i« eirele«. |stavil eodmka Groaupa v tako je bil prieiljen podati re- ni lobro nseissstio malino, ki je de lsls bres nspske, kskor stroj, ki pride iele iz tovsrne in je dobro lamszan z najboljlim strojnim o-jem. Malina je deUU, delsU,' de dela ps ni zmogls. Ns cel črti, rssen neksj izjem, ae SBttga-pri primarnih volitvah progre-sovoi. Kaka ss je te godilo? Ali so je msr dogodil čudež? Vs, nI ss sgo-dU čudež, ampak poduk ja po- vsročil, ds so reskcijonsrji pod legli pri primernih volitvsh, kjer bili progresovci dobro orgsni-zirsni. Z drugimi besedsmi bi lahko TL kako ž^indard Oil kompanija v New Yorku je proglasila 200-odstotno dividendo na delnice. Obenem je pa povi-&ala vloženo glavnico od pet in sedemdeset miljonov do« larjev na dve sto. pet in dvajset miljonov dolai^ev. Mala "kupina mož je eedla k mizi in rekla na seji, od katere je blJa javnost izključena, sedanja glavnica je od sdaj naprej trikrat toliko vredna, kot je bila dozdaj. To pomeni, da »e bodo odslej ^naprej izplačevale dividende na trikrat tako visoko glavnico kot dos^aj. Ravnatelji ao na to podali malo izjavo, ki so jo obe* Manili listi, o kateri pa javnoet ne ve, ako so biH javnosti predloženi fakti, ali je povišanj« glavnice navadna<4voda". Zdaj pa še poglejmo, kako bogate delavci. ' Ob času, ko je oljni tmet pitsanečil javnoet s svojo izjavo, je podal Katoliški blagorttiljski svet fttatistične podatke o zaslužku isučenih in nelijlsnih delavcev in d lavk. Nihče ne more trditi, &k BMfOde sede rdečkarji ali Mjfevikl v Katoliškem blagoetanjskem svetu, kajti im^e brodke. jo k vodljivo tudi ss že pove, da je organiaaeija konservativna. deiavee. VeiUio preje, kot deiav. Ta organizacija pravi, da pdvpeačni zaalužek * nega delavca znaša na leto fl^SS, nekučenega delavci ^ TskJTlXt*di pr^ovl pa 11,025. N atal prod raspaljem. AN ae A Delavke pa zaslužijo |»o^predno komai $825 na latojf ' 'nojja delaresm la o? jede trkoma departmetttil aerfmeli Uri l* marji v letu 1920 povprečno čistih letnih dohodkov «(S4. ^ ih prid« uZ V teh beiedah je ključ, mora delsvee delsti ss svojo strokovno, gospodarsko in politično orgsnisscijo, ds končno dslsvstvo prodre ns eeli črti. ,J„ Agitadje js treba, poduka js treba 1 Ako hoče delavstvo pojačati svojo strokovno organizacijo, mora agitlrati in *podučevati. Ako delavstvo leli rasliriti svoje gn> spodarake organizacije in jik pO staviti na sdrsvo in trdno gospo* dsrsko podlago, mors sopet agi-rati in poduČevatl. Ako delavstvo hoče pomnožiti glssove ss ksndidste svoje politične orgsni-zecije — soeislistične stranke, mora nevsdržems sgitlrstl in podu-če vati. Ako dosdsj delavstvo ie ni doseg^ takih uspehov, kskrlnlh le-vssk ssveden delsvee, da bi bil i doseženi končni cilji delsvstvs, m obupsti. Kdor obupsvs, js is-gubil bitko. Ampsk dslsvstvo, saj zavedno delavstvo, te so tisti d*-avoi, ki so sposnali golo resnioo, da mora delavska strokovna, go. spodarska la poliUČna organisad-biti popolnoma do vrtana, da delavstvo samfuj*, mora sgitlra-ti in poduČevatl. Uatralitl ee ne sme robenega neuspehs, le toliko menj ps obupsvsti, ako uspehi niso tako veliki, kot so se pričsko-vali. I Težje, veliko težje je ljudetvu dopovedati, da so novo ideje prave ln da k alejo pot is sedanje teme v svIUo bodočnost, kot mu veepitl v mo|gene, da se s.slsbo k r pari jo starega goepodarakege eietesss hitro dosele blagostanje sa vee ljudetvo. Ta reeaiea ne eme opleiiti nikogar, ampak podlgati mora veakega zavod nege delevee, de mora toliko vel svoje* eaerlije posvetiti agitaciji ln poduku Ijod-tke maso. er je bilo sa prsgrssovss mo doeeli, ki n!,o dragega kSt jt, Id bi radi obdržali izpulili mu pe njego IastreetUa, »fitatlon—tk«»e word« h«*, da M »peli aneeess. Let the worker» »ake l them their battle ery Vd ttoo, «lgn*0lJ0. rganizaeij^ ld poiitieai orgaai^tioa.. eco'om,ca1'I prilU nikdar več od tega česa da The progretaivea mere)y want to r« I »OČi, kajti nstanovils SO je delav-ferm the eapitalietie •y«to». The ine-fska strokovna organizacija, ki je imenom /Ameriika vrorken, who know - that etpitaiičra | delavska federacija. ■ m they "have sehieved are alfol^..«.. primarne volitve f Res je, ds so withla the reaeh of the wide awakelp0tnana ^ ivorkera, who"kaow that eapitaliam eaattOt be roformed. Preteklost se dotika sedajnostie Kratek pogled nasaj v zgodovino delavskega gibanja. . Letos so bile zopet velike stavke; rudarska in železničarska. Howats najdemo ob tam čaau v ječi aaradi žaljenja sodilča. Z njim seje sgodilo kot nekoč z Debsom, samo da je llo ns drug način. ' ( In ob koncu obeh stavk ss sliii-jo govorice, kakor ob PoirderU MeteoritL, '4- KockefeUerjev etrie so zopet na dobrem. Dobili eo "nekej" ,|t._ narja na.aoke, da ns bodp ravno stradali. Strie so kajpada vse po. Steno zaslužili s trudom , svojih rok. Kdo pa dobi denar dandsu, * drugače lUkor z delom t Reci m sapili, da ni tako, pa ai nev»r n radikalec in Tribuna, g^lo pro. letarcev, te sapile v črne bukve. frorej RockefeMerjev stric bo ? aadnjih treh mesecih polteno zH. služili dvainpetdeset miljonov do. larjev. Bog jim požegnaj te miljo, ne, da jih bo ie več I Strie so ra. služili že toliko miljonov v s v o. jem življenju, da ne vedo, koliko imajo; eko hočejo preitetl svoj denar, se njihovo in božje boga-stvo v trenotku itetja pomnoži za več novih miljonov, žeto je ne-mogoče preiteti. Kdo pa ao Rockefeller je v strie T Ali ao ilovek ali ao božji sinf Ako so človek kakor jaz, ti in Js. ka Štrigelj, potem mora biti nad Časniki so poročali, da je "ma-" " ** ti" Jone. v dva in dovetdeeetcm j' > M MallJ. n, letu svoje starosti nevarno zbolela L Vv £ ^f nt Ravno tako so časniki Jftlt da se ji je obrnilo na bolje^NuU- ffijF? ^Lt nila to ne ^n«« T TT P^.-l V J0*1' * tudl nJ'«0V0 sdrtVJC nila se je na domu T. V. Pourderl-yja v Waahingtonu, D. C. Te vesti obujajo razne spoml-iz ameriikega delavskega gi-ja. ' .. . T. V. Powderly je bil nekoč predeednilr Vitezov dela, delavske orgsnlsseije, ki ae je oanovala tajno in ki je bila preganjana, apodjedeno, zdravilišču. kajti nahaja se v "Poslanik" brez ■ države zoper v Ameriki. njimi prokletstvo, ki }e bilo izre-čeno nad prvim človekom, velikim lumpom Adamom . . . "V potu svojegs obraza bol jedel svoj kruh, ti in tvoj rod" ... To je bila kazen za Adsmov veliki greh. Ampek čudna je kazen, ki je zs. dela Rockefellerjevega atrica! Za kazen dobi 52 miljonov dolarjev voake kvatre! Jn kaj dobil ti t A-co smejo etrio zaslužiti toliko mi. jonov, sekaj jih ne bi tudi ti, ki ima! krepke milice f Toda k vragu miljoni! Zakaj no dobil saj toliko, da bi dostojno živel brez mortf&h skrbi f d* •'- Zakaj je to, da je Bog Adsmov, sakov in Abrahamov fcaznoval iockefellerjevega atrica s tem, da mu rastejo mtijoni kot večni kvas, tebe pa s tem, da ti rastejo samo dolgovi t o o o Slep je, kdor ne vidi, da ims. mo razredno vlado. Vse je teko narejeno in urejeno, da je nsj* prej preekrbljeno za tlite, ki ima-, io vsega dosti, za ona pa, ki ni-jo nič, ni nič. Razred, ki poeeduje sredstva za pridobivanje bogastva, je na krilu. To je jaano kakor solnce ns bu. Vsi sakoni so tako prikro- ni, da služijo razredu, ki je ns krmilu. > :'M Potem pa se le kdo drsne lega« ti, da je demokracija. Kakžna pro- kleta demokracija f Diktatura jel e e e Naj .e zaobrne poMSaJ. Naj zgodi — in enkrat' se mora sgodi-tr — da pride na krmilo dela v-ski razred. V kongresu in V Vsči« kljub temu je pa postala Uko Ite- Bakhmetijev so is vndl is Pariza h* aržavmh Ebonu® xeim0 vilna po članstvu, da je bila zvo-l ^Tilče pripoznanje Iglavci in predsednik je delsvee. ječasno najmočnejia delavska ^- To,bi bil krik v Izraelu 1 atrokovna organizacija. Nekaj ča- Washin«ton D. 0 (Ped. Prees^ ^^v«1 kajpada ne ts mogli od-je iSTela orgsnizacija uspehe. JBo**kbs^ F?" S BiU je organizirena po induatr- pruikih protirevolucionarjev v no5' ** Pa blJlh ier^lll 7 PnJ jah. Povderly njen predaedni ni ptritu, m vrnU i% p^i^ v rasrsda. To bi bilo vpi- bil znsn le v Ameriki, ampak poz- meriko in bo sktfal v nekaj dneh tJe' . . . 4o*edu bo1* Tidim' ^ "u P0' strijeka unija. In ko je priilo do je več miljonov ameriikih dolar doblia duhn ,n lelesničerske eUvke, je počival jov, ki e bili nekoč noeojeni ruski\ni*<• P° delih' promet ne veliki Northern želez-!vUdi, da jih osebno upravlja Iz' 0bko prepoved, j« zaveznike ki je prepovedovala skoraj vaakoirisu sk.ijostsvk.rjem, Debe« i. dru-|pa kmečko v»oo, „ Osi.novi po-, gim voditeljem je pe prepovedeU'poln kapiulletirai «Jd in nnl 1 ^»»anel bodo pU«sli tristo prejemati Mto sit rjupolAj^Usje vm^tokso^^rPo r m kr6n*ni* komuniksrije Mavkarje«. Dvr le, bo eevede obljubil de kiik. n*k ^ » kreljiee. Jngeelo-tskl potezi, ki Ma bili nepozn.nl! vlada pl.ča vM rarieti^no vtMki "»onerhirti bodo bledeli v sgodovini Ameriki, sta .lomili |i„ prekWf wvjeUki profr«n do k#f ^ pike. 1 °°|gatih/demokretl«nih in vieoko- khmetijev bo govoril ra .ve V . "T f "J 6'T lesnike ia podpornike v Pe- Whvt ^ Kasimir in Kaaimir je Obljubil bo vae, predvsem'VolWa' ^ jbn■\***V,'r-nelel eem, da j. obljnba, po kgte- L**?" H se uetovi vM rsdikilas prop.- trrb" sanda najbolj dopadljiva toika v platformi parUke lupine. L* Rumaneevt Kaj pa fte kaj alare koruarf Rumunei mradali be ti eiromo^am. X. T I Delavski list je stia, s & • JAVNA GOVORNICA. Glarovi članov S. N. P, J. in čiUteljev Prnovnia. H < vnard, O. — Delovne ra/.me-t # 40 lu jako sdabe, delaJ je ta e-gu dve dni na teden, da ee v i komaj zasluži za sol in to tik. Prati briljantni Čaei so to M delavca. Najprvo stavka, med fctero so kapitalieti vedno kričali. kako se jim »mili javnost, ker primanjkuje premoga. Kaj pa se dlj, ko je že sima tu, sedaj so kar penbili na javnost, kajti aedej bo T resniei primanjkovalo premoga. l'a ksj njim ljudatvo mar: noto da je sanje prav, pa jfe vse 0. K. prihodnji mesce bodo volitve, (a »i delavci hočemo izboljžati iftj položaj, tedaj vsak, ki ima volilno pravico, naj pVido na voli & in voli prave delavske—socia-lictične kandidate. Naj sc nikdo ff izgovarjs: kaj bom hodil, saj lueialiiit itak ne bo izvoljen itd. Nikdo naj tako ne domneva, tem-rei vssk nsj si miali, da morda k ravno njegov glas pripomoči do zmage. . Posebno apeliram na žene, da pokažemo tudi me^ da se borimo u izboljšanje naših razmer. Saj u«,, tepe kapitalistični bič ravno tiiko kot naše može. Slovenske žene žirom Unije, pojdimo dne 7. novembra vse na volišče,, naše geslo naj bo: socialistični kandidat aora zmagati. Pred kratkem mi je prišlo v roke glasilo čikaakili klečeplazcev, v katerem patri frančiškani prav po fsšistovsko napadajo naš list Prosveto. Zloglasnim kutarjem na 8. cesti je irnŠa napredna Prosveta trn v peti, sploh jim je na poti vse, kar ne trobi v njih nasade jsšk i rog. »Šele sedaj so se ti ' namestniki"ICrista pokazali v pravi lu&, ko v njihovem glasilu kar bruhajo iz sebe čez vse, kar količkaj diši po napredku, v karom bruhanju so podobni rezka-ienemu in na* verigi priklenjene-nu psu. Očitno so sc postavili na •an kapitalistov, saj so sami pri-tnali, da so za kapitalističen list kot je čikaška Tribuna, ki jo z T»o vnemo zagovsrjsjo. Pater Kazimir hoče, naj Člani SNPJ izrazijo svoje mnenje glede njenega glasila in zato jaz kot llaniea SNPff povem ovoje mne-ajc. Tužna nam majka, da rodi Uke sinove kot so slovenski ku-tarji na 22. cešti v Chicagu Jd tako očitno hvalijo tuje, nam na-sprotuo kapitalistično časopisje, •beuera pa Uko blatijo in podivjani napadajo, kar je res našega, 'nasveti gre vsa čast, ker je res pmvi delavski list, brez katerega bi oe smela biti nobena slovenska fciw. - Prijateljioa Prosveto. , forard, Kans. — Bridka resni- *» je, da se delavci le počasi zavedajo, a še bolj žalostno je dejstvo, da * nezavedni delavci hočejo iteti za zavedne, kot je to etoril rojak v svojem dopieu, kjer se je ie zopet hotel pokazati pred jav-»<>*tjo čistega, da jc zaveden Ho-,»atov mož. v dopisnik pravi, da ae bo zago-y«rjal, oz., da ga lahko zagovar-ja njegova poštena preteklost, ki j* preživel v Ameriki. Zaveda ""j «e, da je njegova poštena preteklost po«tava v očeh rojakov še v«diko bolj poštene. Tudi trdi, da ht v* jaz in tukajšnji rojak rada pokazala javnosti za stavkekaza Kolikor sem jaz pisal ali jc pieal rojsk, je resnica, ljudstvo ima po krilnem pisanju že vpogled v te razmere in Ukoj lahko sodi lVli dan, kdaj je dopisnik >ri*el delati", pravi v evo jem do-P'"", da bi moral jas zapiaetl, če ko.Vm piMti resnico. Ker nisem "•pisal dneva aem torej ponjego-mnenju zapiaal nercsnico Vprašuje tudi, kdo je večji omah Uivee. tiatl, ki ae prej &makne iz deUvakih vrst,ali oni, ki ae poz-r" > <»n je potemUkem največji "mahljivoe, ker umaknil ae je najprej. stavke v Kanaaeo sploh ni bi [«'• pa nekako izprtje, "pravi daljo dopianik. Po njegov Pitanju, človek aodi, da mu je pač »or tU je eUvka ali izprtje, aa mr> da je kopel premog Ai ga pro-""J«! po dobri ceni. ^dtem. ko on piše. da je bila ^icnizocijft rudarjev dovolj "> 'Hm, do bi MU lahko priailiU "i • ratorje no dvoletno pogodbo. " hi bili vsi Uho tnlno stoli v »«a v kovnih vrstoh kot je on, po >am s delom Bžbtl obstoj orgo-" 'aeijs. Ootovo bi rudarske or-r> uaeij« val ne bilo. te bi bili 'x| taka trdno ootoli kot je etal " m»d sedanjo eUvko. 1 >"i*enHi tasa m*oe aa zagovor 1 drugega rojake. On kakor PR0SVETA cmnčLT UiJ Vedi' d" ni' k" * gnilega. Tako želimo men-rk r Iagx°V° k' ^ Pa!da vsi, pa ne umo is glsvnega u-tO ' ' P em neg,ode n« "de, i, vse organizacije bi mora to. ee je nj,ov; TŠeč ali nt. Roja-! II odločiti, kar je gnilega, da bi ne ki sirom ag^rake vedo, ksj so de- bilo več sluha o kekih naaadnja-i! ?PYl ^opravljali delo v ro- kih. Tudi Alwc Howat in Dorchy, h »ed/tavko. PletU so bič>bi mislim, da hi ne bila šaloetna sa m nam ter svojjm otrokom. Ako takimi člani. — Joeeph Oračnar. bi bili zmagali, bi nas bil oni bič _ wlUjM k0t n* tCpe' ' Barbarton, 0. - Pusti je.,,ki m! i-JV1 H0®"* so med nami, zelene nara^ SDreU'v ^ a jih W " poalavlja ter lega k evoje. TJlZ yH"Tl}iK 1>01,isnik f»« Počitku, da zopet nabere no- sicfr piše, da je Houatov mož, prijvjh moči za novo vstajenje. Skoro l2Lv JP d* M- ni daleč čas, ko sc bo izplačalo vcdaih Horstovih mol: Mirnim sedeti krog peči in zbijati hudo-potom v organizacijo. Dobiti ng- mušne šale, a takrat je bilo dru voditclja Ho- gače kot danes v blaženih suhih ■■■■■^H z mirnim po dneh ameriške prohibicijc, Tsko tom. lak je naš cilj, ne ps s si-ije, svet se spreminja iirksj more-lo, kakor so mislili nekateri neza- mo za to? Niči Koliko je š« danee Ne5nSf' m , j tistih, ki sc jim ljubi govoriti sam rroiikoT odgovor dopianiku, kij. 8eboj, in komur sc, bUgor mu m 7-aj prejfinjs naša wsta in Doreh.vja misli, da je delo med stavko čast no delo. — Kansažld premogar. Breezy Hill, Kans. - Ves čas svojega bivanja v Ameriki niaem še pisal dopfca kakemu listu, Če-mur je pač najbolj vzrok, da mi pero ne gre kaj prida od rok. Za kramp in-lopato sem pač bolj pripravljen. 0 razmerah tu ne bom doati razkladal. Jli posebnega v tej na< j ii mali naselbini, kar se tiče dela, gre bolj počasi, kajti železni-akih vozov ni na razpolago. Tu so vidi, kako učinkuje ieleznioarsks stavka. Rojak Budy Pevec iz Mullber-ryja, Kans., sc sicer vztrsjno zagovarja in izgovarja, kar pa oči-vidno ne pomaga. Je pač tako, da smo si dobro zapomnili Uks, ki so deUli med sUvko, očrnili so as ssmi v naših očeh in taki osUne-jo, pe nej ee isgovarjejo kakor hočejo. Njegov dopis v št. 232 je bil nsmenjen rojaku Okornu, o katerem pravi, da je dobil zagovornika, sam pa da ga ne potrebuje. Sam si mislim Uko, da ni zavednega delavca v Mullber-ryju, ki bi bil pripravljen zagovarjati onega; ki je < delal med stavko ln s Um nam povsročsl Škodo. Kdor pa js njemu enak, se pa ne bo dajal v javnost, raje molči in ne bobna v svet o svojom "podjetništvu" med sUvko. Vsak' tak rajše potegne klobuk na oči vselej, kadar gre mimo njega zaveden delavec, da bi mu nč pokazal dvojega obraza. 1 « V svojem dopisu tudi pravi, da se mu ni treba zagovarjati, ker nJega zagovarja poltena preteklost. Precej nam je že znano in nočemo o Um ie več vedeti. Tik pred eUvko sem imel v rovu nastreljenega precejšnje žtevl- 10 ker premoga v svojem prostoru, ko je enkrat nastopil 1. april in z njim spložna stavka, so pa prižli dopisniku podobni nezave dneži, vzeli rov v najem. B tem so mi odvzeli tetko spravljeni pre mog. Delal sem za nje kakor ao deUli mnogi drugi. Da ee bo kaj takega zgodilo, bi se človeku niti sanjalo ne, pa vendar pridejo taki ljudje in jemljejo, človeku težko prisluženi kruh. I Tudi meni jc znano, kako je neš rojak deUl med zUvko, in sicer ds je deUl v koriet operstor-jev Ur žkodo organizacije. On pač ve, kje se gre ss napredek, previj da je šel delat na Hourato vo izjavo. Kdo neki bo to verjel f V Kansasu, mislim, da ni rojaka, ki bi mu verjel, drugi rojaki pa, ki ga poznajo po opisovsnju njegovega delovanja po napreilnjlh listih, istoUko ne. Howst je ved-no delsl za zkupno bojevanje ne pa kak rasdor. Po njegovem odpisu, ki rojska sodil, da je podoben onemu, ki je Šel svinjo nagaajat is prosa in so ga štirje noeili, da bi pridelka no pomandral. Po prvem aprilu pravi, da sploh stavke ni bilo. Tu Kanaaau seveda ni izgledslo ka-kor bi bila sUvka, ker so že sko-rsj iz vsakega koriU produeim- 11 premog. Todi shod v PrsnkH nu. Ksns., omenjs. Kdo ga je pravzaprav eklical, organlzatorj U. *. W. of A. ne. Bili ste tor»\ somi "operatorji" v korist pravih ljutnikov rovov. V svojem dopieu pravi rojak Peve, da sploh ne sosatra zaključka zadnje eUvkf sa zmago. To mu pa verjaasem, do jo smotrs za velik poraa, ker odpadla ja sa enkrat "odprta delavnica". Za ro joka Okorna, pravi, da bi bilo boljše, če bi ogitiral za izvolitev boljžlh Ijodi v urade organizacije V. K. W. Kake ljudi bi on sploh rad imet v nredih Mi*lim. de bo dopisnik volil toke. kot so aodsnji Bittner bi Titiris. <> bi H kateri drogi, M gotovo «ato druga,topoli s njim. torej naj bo le zadovoljen, dokler ima Uke. U ga M V dvoje« zedn>m dopieu rojak oaHMrfl M jo. da bi bilo do bro, če bi iz uredov spravili vae, na veke. Kdo se ne spominja časov, ko je bil naž kontinent že "moker", in sicer teko moker, da je skozi vsako luknjo tekel ječmenovec. Koliko je bilo vesolje in zsbsve po simi pri topli pečif PečUrji in pečlarice, harmonike tn potvice, pristen ječu^e- zmagala. Kaslični dervišl, kutar ji U Kazimirji dobro vodo, da njih humbugi in laši že ne držijo več dosti, sato tolik^ grmijo nad tistimi, pred kaurimi se bojijo. Ba bi ae spridili njihovi pripadniki, ki jih imajo kniikortoliko če pod svojo kontrol puh časa zahteva tako Krivic^ se mora umikati pravici in Čimprej bo iultftl-1 la pred njo, boljfo bo sa šlove-' Vtvo. 1 Kadar boaU na evstu zavladali resnica in pravica, da ne bomo zaslepljeni od rsznih verskih sekt, psč pa imeli zdrav in čist fazum, tedaj si bomo lahko poda-i roke, da smo kulturni in clvUl-sireni. Daleč je do tege. a dani ee vender že, in aicer tako, da za-; vedni ljudje tega ne opazijo. Niti pojma nimajo nekateri, kako velik korak za bodočo človeštvo-je napravit stomilijonaki — ruski narod. Kako lspo je U narod pometel s earizmom in buršoazijo, ki je pila bednemu ljudstvu kri. PomeUl je š njimi do zadnjih smeti. Ni Še bilo vse to delo končano in na vr-Sto je prišle eerkev, mogočna oer-kev m svojimi popi kakor polbogovi. Odpraviti ee sa enkrat še ne da, a preurediti jo je treba tako, da bo služiU ljudstvo v korist, da so bodo ljudje v nji iaobraže-vali Uko dolgo, da bodo alednjič spoznali, da je oerkev nepotrebno. Na kratko rečeno: Rusija čl-Sti b pometa a tako naglioo, da bi človek skoraj na verjel. Hnaki narod vstaja posesa po svojih praviesh. Ksdar sa bo vsa oemeljeka obla zganila a enakimi idejami, takrat bodo prenehala vojne, ki jih povaročaU vera ia kapitalisom. Fantje in možje no bodo sUli več v senoi bajonetov, živeli bodo v miru in sadovolj etvn in opravljali koriatna deU sa človeško družbo. — Frank Boh. vedena omejitev priaelitve v a-meriške Bedinjeue države pa ne veljat I. sa dršavne uradnike. 2. sa izeeljenike, ki potujejo le eko-zl ameriške Zedihjene države 3. sa turiste in ttgoVce, ki potujejo pO ttgo**!* poslih, 4. sa iaeoljen oe poti lBlet sUVostl, katerih »ta-riši so dršavljani ameriških Bedi-i njenih drŽav, 5. za Izeeljeneč ki zo prižli iz ameriški^ Zedu«jenih dr-'iov in sc tjakaj vračajo v roku deaetih mesecev/ računajoč ta rok od dne, ko Sb aapuetill eaemlje a-meriških Zedinjenih držav, do dne, ko zopet atopijo uanj, g. za iztdjenee, ki so Intelektimlnl de-a vol. Izseljevanje y druge preko, ooeauake države je neomojeuo. Književne vesti* ,"DaAka lira", zbirka kakih 800 različnih pesmi ns 450 straneh je v delu, da izide la to šolsko npletje v Travniku, Boana. V sblr-ki bo mnogo pesmi za mladino, nabožne so izključene. "Dečks % ra" bo isšls v brošurah kakor sls-d(; t Mladenačke (15c) II. Hrvat-skp Srpske domoljubne (60c), tU. Slovenske (40c), IV. Razne, v treh zveskih (skupaj (B6e)% Ia- novček, poleg še kak vinček in nešteto drugih dobrot, ki so kazale, da ima veaela družba navadno večerne zabave. Skoraj zjokam ee, ko pomislim na lepe čaae, ki sem jih užival pred leti v illinoiski drŽavi. Zim-ska doba, sem vedel, da mi prinese obilo zabav in veselil sem se je. Kdo bi se pa ne veeelil naših fantov, ki so ob vsskl priliki zabavali družbo in sebe. Operacijo so pričeli pri sodčku pivs, ozdrav-jenje pa nehalo s pogovorom za preeajenje pristnih slovsnaklh cvetk. Take pogovore smo imeli nekdaj ob tihih in nadepolnlh slm-skih večerih. Veselja je hUo ia smeha sa počit. Ali odkar je prišel Mojses v to prelepo deželo iif udaril po nji s veliko preklje, od tedsj je nsstsl dolgčas, ds ja ss sbežatl Ali kam zbežatif Svet je pust, trikrat pust. Čs bi vedel, kateri smeri se nahsja gora 81 naj bi žel tja, gledal ln čakal to like čaaa, dokler bi no Šli mimo mene v pregnanetvo vsi iskorišče. valci in sajedalci te solzne doline, Ker pa ne vem za goro Sinaj ln sem prepričan, da bo svet že nadalje stal narobe, bom misel na odhod odpustil. Udal ae bom uso- t li zunaj poigravajo- ^ doyolj Baprtj pl.^nih Če bl im ženo in šc kako sverl- "ro?l1 _ no po vrku (tega pri pečUi^u ni) je umevno, ds bi nas bilo več, U-ko pa sem sam ln urs, ki tikUks naprej monotono a ne prestano, morda volno. Ako bi btlo tako kot ni, Bedeli bi skupaj in še kakšno zgodbico bi jim povedal lahko tisto — če bi pravsaprav vladala jeza —i kako smo v illinojski drža-vi obirali Črešnje. Ker pa sem sam, čemu govoriti t Hišne stene me nimajo za mar: komu bi torej govoril f Zato pa bom pričel čiUti in pisati. Hrečo imam pri Um, da me vse yeeeli. če ena etvsr ne gre, se pa druge lotim. Duševna hrana je tudi dobra, kar pa ne milllte ve, Urcljalke, da misli trt na kako versko blebetanje, ker tako skrbite ss spreobrnjenje. Svoje prepričanje bom ohranil do konea, ne maram ee zastrupiti samega sebe, pač pa hočem biti čil ia sdrav. Ia oho me bodo U ideje kdej pri peljale «Uko daleč, da mi bo obljubljena in da-dana boljša poloviea mojim načelom enoka, tedaj bo blagor in življenje na evojem meetu. Prepiral se ae bom z njo v slučaju nea-poraruma, pač pa jI predložil natančen opia mojih misli in našel. V slučaju, U bi Uke stvari privedle metle in ponviee do moblli socije in končno Še do ofenzive, po bom pustil prosto pot, noj pa demo sli zmagamo. Iu kdor hoče biti enek, nej se zdravi s pod učljivim čtivom. ■■ Književna matice naše mogočne SNPJ Ime' obilo duševnih zdravil, poalužite ee jih, dolgi zimski večeri so tuluj. Premeni-mo eakrat svojo pozThijo ln opu stimo misel na nekdanje zabavne večere. Opri mimo se dobregs čti va duševne hrane .kajtl to zahteva duh losa. če hošemo biti kal-turea in civttizlran narod, ae me-ramo sa to tudi vešbati. Bres vei-be ni znanja, ai epesobnostl. Ako glodali U na osebne koristi, ostali dale* sa kulturo. ■ paeuvljali "bolje hrame** Ur redili rasllčue svečenike Hi krvoeeee, meeto do b) s nsšimi Žu I ji poeta v Hi pflsserne aa rodne do Bi natimnea^aN šBslniesJ bom* ostali daleč sa dragimi kal-tarniml narodi. b HM aastapsfr, ko asora hlovek M robHl svaje moUsne la »e, da dragi mislijo sanj. Doba pra vieo ia rasama mora ia eakrat bo RI IZVBDBL sa mojo dra bratranca Jancata Kaluža in Anton Kahiža doma is Nsdanjega Bela pri 8t. Petru. Proaim ju, da ae mi prijavita sporočiti ima imam aelo važne atvari, Ako ktorl rojak ve sa njih naslove, proaim, da mi U eporoči za kar bom selo havležon. Moj naalov jej Andrej Dolgan. Vaa Kal žtev. pri At. Petru, Julijska Benečija, Italija. (Adv.) MABO0AJTB BI BLAVKOBTHO IZDAJO "Olaa Svobode", ki iside dne ST oktobrs ua etraneh. Cena po 35o. "Olaa Svobodo" 2Č56 So. Crewford ave., Chicago, Illinois. ČLANOM IN NAROČNIKOM PROSVETE V POJASNILO! Ker prihaja več vprašanj glede cene in poiiljanja liata "ProBvete", dajemo bIbcMb pojasnila: Dnevnik gtane v Ameriki za eeto leto 16.00, Ba pol leta $8.50. Člani S. N. P. J. doplačajo sa celo leto $8.80, za pol leta $1.90. Za staro domovino stane sa celo leto $8.00, sa pol leta $4.00. Člani, ki želijo, da pošiljamo njih Udenako številko ali obligatno številko v stari kraj, morajo doplačati 50* poseboj sa poštnino. Ce dotičnik prenehs biti član, se tudi pošiljanje vstavi Član, ki želi, da pošiljamo poleg njetfove tedenska ali obligatne številke tudi dnevnik komu v starem kraju, plača sa celo leto aamo $6.80, sa pol leto leta pa $S,40. Pri tem je štet zraven tednik. Ako kdo želi naročiti samo tednik Prosveto, stane sa Združene države $1.20. Za v staro domovino pa stane $1.70. Za v stari kraj zapišite vselej tudi naslov člana ali članice, katerega list se Ima pošiljati v staro domovino, to je potrebno zaradi kontrole in da se ne bo pošiljalo Usta na dve strani. Naslov za staro domovino zapišite natančno in razumljivo, da bo list bolj sigurno sahajal na 4 merto. Kadar se preselite nam vedno pišite val tfftri in novi naalov. Isto velja sa Mladinski list Upajoč, da Vam bo s tem dovolj pojattjeno in da sa bodete po tem ravnali pri naročitvah. Denar se vedno polije na naslov: Prosveta, 26*7 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. FHIPGODINA, upravitelj. Razno* Blektrična energije Bliskov svit še poksžs, kakorhl tro je električna napetost med o blokom in aemljo sli dvaaa oblakoma pretrgana s tem, 4a sta sa sdružili dvs raslični elektriki po-tom Strele. Velika je sHs, kl izgubi med strelom. Po preizku šojah in študijah oo dosegli, da Epetoet med oblakom in semljo, vlada medtem, ko ss obe rasli-elektriki priprsvljsts sa trčenje skupaj, ne znaša nikdar manj kot 6,000.000 voltov in moč toka bllskovsga odseva se lahko smatra, da je 10.00 amperov. Nesa-slišno joka napetoet in ao« toka smatrajo, da je okoU 50.000 kilo-vatnik sekund aU manj kot IS ki-lovetnih nr. človek« sa sdi, če o pasuje, da bliak traja kako deae-tinko aekundc v resnici pa dosd manj časa, kajti panavadi js k|(sk zelo svetal in nsm aa le sdi, da traja desetako sekund«, kor bliskovs črt s nakako odseva v o doji. V resnici trsjs poUk bliaks komaj tiaočinSko sekunde. bsaljovanja v sossrižks Zodi njene drftave. Kakor v prošlem letu, je vlada ameriških Zedinjs-nlh držav dovolila tudi sa leto 1932—23, priselitev le omenjenega števila oeeb. Zo JugoaUvijo snaša to ŠUvilo S406 oeeb, od ka Urih jo določenih za Slovenijo 700. Ker je to števUo po ie detrfh izaeljenišhih potnih lietih izčrpano, so do konea junija IS2S oeUle ia nove prošnje za Uke potne liste ne morejo vol upolUveU. Na- o KNJI6E KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. Književna matica ^ovsnske narodne podporne iednote je Mak tat ima vkalofl sledeče knjige: Slovonako-angloška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda ves-bs. Cena $2.00 s poštnino vred. Jlmmb Higgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Poveri is življenja ameriškega proletarijata sa čaaa velike vojn«. Trda vezba. Cena f 1.00 s poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Povest is doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poitnino vred. Zakon biogonoaiio. Spisal Howard J. Moore, poslovenil X M. Zelo podučna knjk»» kl tolmači mnoge naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni navoj ponavlia pri posamezniku fizično in duševno. S aliksmi. Trda vezba. Cena $1.$0 s poitnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse MM knjigi Ba šest dolarjev. Vredne sol » Naročbe, s katerimi je poslati denar, 'Spre j dtiS' ^ * Književna Matica 2667-BO So. Uwn4ale Ave., Cklcago, I1L Rojaki, ki bivajo v spodaj omenjenih naselbinah, lahko kupijo knjige po 1*1 ceni od sledečih naših zastopnikov: CLEVELAND, O. Frank Čeme, trgovina s urami In slatnlno. 6038 St. Clair Ave. WHUnns SiHnr, trgovina z urami in zlatnino, (806 St Clair Ave. Ludvik Mndvndšek, 1U0 Norwood Rd. ^ N DETROIT. MICH. 11529 Cortiand »ve , CJM1SHOLM, MINN. Frank Khm, Ujnik društva štev. 110 SNPJ. < JOHNfTOWN, PA. Anelrej VUlrlck. o»ua Anton Jankovih, ki obiftče vas naselbine. ,, ; , '■/ ZAPAD. 4 k. krm ««rl I po M i»«u. I NtM M* P* *•« 4*r«lJ. Zvtct p* 4*«. b4ir n.roiit* •M polljlt. Mmmt Ordtf. Vm t>«» * "Modri aa isogibljs moči šsj-tana in njegovi* ?£onj kam, auUe ng, oče moj!" A "Kaj meniš s tem?" je vprašal Bajaset burno, in njegovo oko, kl je pred tem okoro ugsenilo, se je sopst iskrilo. "Ds poginemo, če se as tem sse-stu pustimo v boj," je odgovoril Solimsn pogumno, "če pa ee u-io, nam bo dano na'š*6-bodo, da na priličnem fctMfebru pričakujemo naakoka Tatarov. Če >i pa Timur zapustil Angoro in se umaknil,' naa ne bo nič oviralo, da se ne opustimo zs njim ln dhno njegs in njegove horde e! si vso puščavo do asmegs Bamar kanda." "In jaz naj bežim pred njim, Bajazet pred Timurom, sultan pred hlapcem fM je zavpil padi ah v najvišji jezi, "in to mi zve uje moj ain, da naj oblatU^pvp jo zlavof Beži, pojdi!" je zakli ra, da ae je e konjem primaknil k Mohamedu ter ga streslo sti-snil na svoje prsi: ""Nc, nc oaramofi svojega ime moji" jO govvrifraJostno; •t4. Na tc pa jc pozabil v bojnem kri. kti. Ta krik mu je nedouu-š^l pes oi odalisk, a topot konj pri polkodih, sli pa pri urejrvan.la bojnih vrst, plese ssitimbanl:. sed( Mileve se prepodila vse »j^ !.Ainc ns bsjkc njegovih pripova. dovalcev, ki razburjajo strasti; m dokazi njen 3 ljubezni, u&voboj*. pe vsake pohotnosti, somu pričali o blaženosti Aiiahovega raj^. rjb. ljubljenega od nroroka v>en» uje-go* im naslednikom. BajszpV jo bil na puatib gorsh Angorskih nejši, nego jc bil ke^sivJv^Driuo. polju, ali pa v Bruaei na divjik DOMAČA ZDRAVILA. * ia|||AB SB eittM^s' iMk Immmmb »Viriti T'- K»ilw * haOH "DOMAČI ZDRAVNIK" * S r jBBp^jefcj" ''4; raiu «a MATH. PEZDIR, V^Bp ■ Cftp jjto^m . * nbw voaa. n. v. ri ■ > z U ON m Haklnt« ali*itr. PolljlU kot pr*en)«m Mi vam p monotl S« It.BS. ° NB^ASAJTZ DA 1 MO PREJ vsa rSODAU. PIAITK DANES mi WESTEftN SALES C0., om- P. tss 2136 W. Chica go Arcnut, CHICACO. '11.. POPOLNOMA ZASTONJ vam pošljemo naio SLOV EN-SKO knjižico o patentih. PUite nam še danea ▼ slovenskem jeziku. Ime A. M. WILS0N je poznan ia 32 let. ■ V vseh zadevah patentov, iznajdb in o prodajanju patentov pišite saneeljivim advokatom ža patente v Washinfton, na naalOv: A. M. W1LS0N, Inc., , 912 ViaSar BU,.. ^ Wa*kiafton, D. C. VELIKA PRODAJA bakrefuh kotlov Fa aMJI ceni kot kje drugj« .t-v je velika modema trgovina z moiklmi oblekami in opravo. Beane-obuvala, klobuki in kape vedno najnovejša vrste. Vee ksr,. trgovini kupite ja Jamčeno, ako vam ni všeč kupljeno blaznem Pridite in ee prepričajte. Govorimo slovenski vrstna dobite denar jesik. COLUMBIA CLOTHING STORE, Inc.r tli W. Laka SU CMsfceli, $7.95 posebna razprodaja $7.95 sa Ju. je vselej tam, kjer je nate. Ake zaupate denar naii Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se oeebno ali pa pilite na The North American Banking & Savings Co. JaeMi St Clair 4k ttaid Stroot, CLEVELAND, O. PROSVETA NA PRODAJ JR HIU-dovoU ae tri drušlae v lepem kra-, u, bllao Slovenskega doma V mperial, Pa. le aono oglasite »a vsel.no allupis.umo Vi« Frank imA&Eimtftik Ciper, oajboU^ vrata, Jako vallka .. jagoda, bakaa M funtov $ 4.09 Muikatel« sladke debele jagode, bakaa 60 funtov 6.00 Malo črno grško groidje bakaa 60 funtov 8,00 Fige v kraneelnih, latolnje . bakaa 110 funtov 18.00 Fige v krenoolnlk, lanake bakaa 110 funtov . 8,78 BHnJeva Jajfede, vreča » 132 funtov - 4 A M0 K naroČilu prilolte Monejr Order MATH. PBZDIR, Bos TTO, (Nj BaUSU. Nevr Tork, LUBASOVE HARMONIKE . ■ i. «»|_j . ....... * . . tri in suri-vreuie, uveaiev, umvi 12 baai tar kovAaka sa harmenlkev ALOIS SKUUi au M n rt., BraaUra. II. T. ▼ aelogl Uneaa prevo kronjake kekor tndi eomiko nove HARMONIKE, tri in ItIH vratne, dvakrat ta trikrat nglačono. Kdor eaaserava nabaviti al dobre, lopo in a*» nealjive harmonike, aej ae Sprejema® v popravilo tndi stare bermonlko ter računu m po delu, kakršnega. M% nahteva. llljudno oo pri* poročam rojakom Hrom Zdrušealk dg|g| vWH| v. v. 1M> • '•« •■•» t f u 8 spoštovanjem Vaš, Jacob Chudovan pravu'o^ko aoclallama , taredatfna anaša 82.80 ne leto, 81 SO nn pni letn. Neelov: PROLETAREC, jf /P^^^^PlM CHICACO. ILLINOIS. Pišite ea aai aealk bajte' FARME111 "Proeveta" piše aa blegootenje jodatva. Ako ee etrinjo* a njeni »I idejami, podpiraj trgovee. k K k Jo v Pvpsvetl. - V aalogi vse Mego ae raekdenje po glbščlne po amemi eeni. ANTON lOtNfk. " Ako freete v prodajalno kupiti broakve, hruške, reeine» marelee, lige, olive, šeftplje, oranle, limone, mondelne, orehe, ali kakvinokoli oedje r kan veh, ouke ali avešo, mleko e kan-vab, groadje, dinje, hmelj, ali tke kupite kenvo parodtlalkov, kloolege seljs, flšels, graha naJMjli vrste, špergelni, Itd. Ud. poglejte dobre ne seboj ali kanve Is Ukoj bodite opaalll, ds je vaebina isreetla, bila pakirana, nn kratke povedane ? "BO-OATI KALIFORNIJI" Uko avenl .Isti drlevl. t ^amp™ *6.50®$650 Sna tona grondje je prlneole v splošnem fennerju I 8M0 lan lena Mfcev jo prineele v oplošnem fermerjn $ 48J8 Rne tone brnšk > prlneole v splošnem fennerju ....$ 8Mt Sna lena čočpelj je prineeU « splošnem farmarje...UJMO Bna um fig je prlneole f splošnem fermerjn ......fMM§ Rna tona mandelnov jf prinesla v apločnep fermerjn |M4t Sa, ,MMSaD i. —'---t/ nlnlnam nirmavts - aiAlM ass Mss.snavv je prmeaie v epumnem psnssr^si• vssaev Kupite 10-80 eli 40 akrev farme lam e kšSe vred, paae-dlte aed Jo eli ealjoneve In vlivajte ukoj veš del la "BOUATI , KALlPORNUE", enake kot je oterUo tlaoše in tiooše drugik malih farmarjev le davne pred verni ™ Tekej vem 1$ plečeta le ernle eveu In peUm ekeol I let ne - pUčeU SM drugega let aamo ebreetl la devek, šele petem po ; patih letlk pUšate eeteli del skupne oveto f ebrektt In e dobi dooot eli petma!* tSTJleg^e « vem poeroH, da vem ena oesae letine Isplele ae eee forme. 'Sfttg^ SSS? OD lACETKA NA TI FARJtt t,< J*es.K njihov Jril ničesar n. imore proti Mo jMNdn. proti peUmeseeu;jmmej •'oeseaofce drlavo, a oai bojuje M "K da, enš onml obeanijo aj+ r trejneett — Alleh — U Allah, Mohamed resni Allahl (Bog je e. Bsjaret TMeriai, psdilah njo. ^ #swdkevH —» Je gavord y rogajočo SS npfrnostjo, da je Mf len 4 Stroku odstopila od njegl>, Njegove beeeda se sopet vat čile Mtteve le njonege nevde •je k oedanjooHi lo eakrat jo a PROSVETA #10.00. v Hknpaj t k Saksei State Bank, sdt Street NEW VORK, N. Y * T V ipiiiiir tft^f N k upaj d« 14. 0kM»0 AVSTRIJA o vozne liatke na no kraj« 1,1 shajat« • Sfloefee deda vredi*. v. b banko v prvvm nadstropju istek pri na. ali at« n mor. Jadranakj banki iavanredm m m one, ki ae že ali M IGRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. FRANK SAKSER STATE BANK NAJVEČJA SLOVENSKA I ZLATARSKA TRGOVINA I r Frank Černe, j «033 »T. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. j Zvez, broške, zapestnice, diamantne prstane in Uralirje, verižice L t