PROBLEMI 9-10, 1982 (223^, letnik XX) ' Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik) Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Po niž. Rado Riha, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Brace Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Valentin Kalan, Marke Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta), Marke Švabič, Jadranka Vesel (delegati širše družbene skupnosti). VSEBINA: Nives Sulic: »V Sloveniji bi me zadržala le smrt!« ^ (Način življenja smetarskih delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana ) Marko Meglic, Ivan Šprajc: Vrtne veselice v Ljubljani in okolici Inja Smerdel: Stensko okrasje - eden razpoznavnih znakov načina življenja Tamara Ditrich: Verovanje v vasi na Dolenjskem Mitja Bricelj: Etnološki prikaz oddaje »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« Duša Petru: Družinsko življenje v Trnovem pred vojno in danes Božidar Jezernik: Vpliv italijanskih taborišč na nekatere vidike družinskega življenja slovenskih interniral v letih 1942/3 To številko je uredil Janez Bogataj Naslovnica: Edi Stefančič Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena te- meljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50101-67847163 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: 150 din (za tujino dvojno) Izdajatelj: RK ZSMS. Tisk: Tiskarna Kresija, Ljubljana Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo ski lO/I. Cena te številke je 50 din. »v SLOVENIJI BI ME ZADRŽALA LE SMRT!« Način življenja smetarskih delavcev »Komunalnega podjetja Ljubljana.'^ Preučevarge nekmečkih profesionalnih skupin je bilo v et- nologyi dolgo časa potisryeno ob stran. Eden prvih, ki je za- čel pisati o delavcih, je bil Nemec Will-Erich Peuckert z de- lom »Volkskunde des Proletariats« leta 1934, Američan William Lloyd Warner pa je v tridesetih letih tega stoletja pričel v Chicagu s preucevaiyem tovarniških delavcev. Pri nas smo z entološkim preučevanjem industrijskih in mest- nih nasely in profesionalnih skupin še precej na začetku. Gozdne in žagarske delavce je s poudarkom na njihove profesionalne in socialne značilnosti opisal Angelos Baá v kryigi »Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v do- bi kapitalistične izrabe gozdov«, Slavko Kremenšek paje v delu »Ljubljansko nasede Zelena jama kot etnološki pro- blem« obdelal mestno nasede v Ljubljani.^ Gospodarska migracijska gibarga po vsej Jugoslavyi so ena izmed značilnosti današnjega časa. Ob ryih nast^j^o števil- ni procesi, s katerimi se je potrebno podrobneje seznaniti, če hočemo dobiti realno podobo o delavcu v današnji druž- bi. Dotok delovne sile iz drugih republik Jugoslavie v Slo- venijo in predvsem delovne sile iz drugih republik Jugos- lavije v Slovenijo in predvsem v Ljubljano narašča. Ob- enem se veča tudi število Slovencev, ki se zaposlujejo izven Jugoslavije. Ta problematika v slovenski etnologiji še ni bi- la podrobneje obdelana, izjema je le delo Živke Črnivec o Tomačevu^ in пекгу proseminarskih, seminarskih in ena diplomska naloga na PZE za etnologijo na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. S to temo so se pri nas псцргеј začeli ukvarjati demografi, \ geografi in statistiki, toda pri ryih je šlo bolj za številčno i predstavitev podobe delavcev iz drugih republik kot pa za | realen prikaz živ\jer\ja teh ljudi in ugotavljarye vzrokov za njihovo migracüo. Zato ni bil moj namen, da prikazem sta- tistično obdelane dobljene podaüte, temveč poskušam os- vetliti problematiko živega človeka, ki ni zgolj številka v statističnem zapisu. Za podrobnejši prikaz te problematike bi bila seveda potrebna mnogo podrobnejša raziskava, toda če mije uspelo vs^ malo razjasniti probleme, s katerimi se i srečifjejo številni delavci iz drugih republik ob vključeva- • ryu v slovensko skupnost, bo to prispevek k boljšemu raz- umevanju njihovega življenja in s tem korak naprej pri od- pravljaixju n^različnejših nepravilnosti in težav, ki se ob vsem tem pojavlJiOo. Družbeni dogovor o minimalnih po- gojih pri zaposlovar\ju delavcev nam bo v prihodnosti po- magal, da se otresemo miselnosti, da je potrebno delavcu, ki pride v Ljubljano iz druge republike, zagotoviti le delo in skromno streho nad glavo, za ostalo pa псц se pobriga sam. Ob problematiki smetarskih delavcev Komunalnega pod- jetja Ljubljana sem želela opozoriti tudi na problematiko vseh v Sloveniji zaposlenih delavcev iz drugih republik, sćo je od tega, koliko poznamo r\jihovo življenje in navade, nji- hove potrebe in želje, in od načina, kako jih sprejme slo- venska družba, ki brez ryih ne more ustrezno funkcionirati in jih zato пцјпо potrebuje, odvisna hitrost prilagoditve teh delavcev novemu окоЦи. Vzroki za potrebe po delavcih iz drugih republik in nji- hovi motivi za priseljevanje Večji pritok delovne sile iz drugih jugoslovanskih republik seje začel po letu 1960. Zlasti seje povečalo število delav- cev iz SR Bosne in Hercegovine, SR Hrvatske in SR Srbije. Tako je bilo Ita 1963 v Sloveniji zaposlenih 23.000 delavcev iz drugih republik*, leta 1974 pa že nek^ тагџ kot 80.000. L«ta 1978 je v Slovenko prišlo 14.990 oseb iz drugih jugos- lovanskih republik, od tega v ljubljansko regijo približno 7.000, ob koncu leta istega leta paje bilo v Sloveniji zapo- slenih kar 130.000 delavcev iz drugih republik, od tega v ljubljanski regiji okrog 60.000.^ V sami Ljubljani jih je bilo skupno zaposlenih 2.450, neOveč v občini Ljubljana Bežig- rad.6 Vzrokov za tolikšno število preseljencev je več. V Sloveniji je zelo močan proces deagrarizacije. Z razvojem industrije se pojavlJEuo tudi večje potrebe po delavcih. Vendar paje stopnja avtomatizacije slovenske industrije n^nižja v Ju- goslaviji.' Leta 1972 so kar 42 % delovnih sredstev sestav- ljali stroji z ročnim oskrbovanjem, stroji na ročni pogon in mehanizirano ročno orodje.^ Zato nastopa velika potreba po nekvalificiranih delavcih, visokovalificirani slovenski strokovnjaki pa odh^^o na delo v tujino, ker zanje doma in zaposlitve. Tako je bilo leta 1971 v tujini zaposlenih 48.000 Slovencev.ä S tem se kvaliteno slabša kadrovska struktura, ob prihodu delavcev iz drugih republik pa se po- navljigo številni novi problemi. V obdobju med leti 1971 in 1976 je bilo v Slovenci 57 % de- lovnih mest, ki so zahtevala nekvalificiiane ali kvečjemu polkvalificirane delavce, v obdobju med leti 1976 in 1980 pa je naša republika potrebovala približno 23.000 nekvalifici- ranih ali polkvalificiranih delavcev.'° Vseh teh potreb Slo- venija zaradi nizkega naravnega prirastka in hitrega gospo- darskega razvoja ne more kriti s svojimi delavci. Večina delavcev iz drugih republik je zaposlena v Sloveniji v gradbeništvu in industriji.'' Zaposlitev v kmetijstvu, gozdarstvu ali v komunali je za večino njih le začasna re- šitev, dokler ne dobijo dela v industriji ali gradbeništvu. N^več teh delavcev se v Sloveniji naseli v večja mesta sre- dišča, zlasti v Ljubljano, saj je tu potreba po delovni sili v komunali, gradbeništvu in trgovini veliko večja kot v osta- lih slovenskih občinah. Znatno manj delavcev paje v Ljub- ljani zaposlenih v industriji. Poglavitni razlog za zaposlitev smetarskih delavcev je dej- stvo, da doma ne dobijo dela, s^ so iz pretežno agrarnih ob- močij (Bosenska Kréùina), kjer so pogoji za življenje izredno težki. Drugi razlog paje želja po višjih osebnih dohodkih. Večina smetarskih delavcev je prišla v Ljubljano prvič, to- da le redki so bili tisti, ki ob prihodu v mesto niso imeli tu- ксц vs^ enega znanca, prijatelja ali sorodnika. Skoreu nihče ni imel zagotovljene zaposlitve, koje prišel v Ljubljano; ne- kateri so na lastno pest iskali delo preko oglasov delovnih organizacij, večini pa je zaposlitev preskrbel »zemljak«. Nihče se ni obrnil na Samoupravno skupnost za zaposlova- nje. Zato je zaposlovarye teh ljudi tako v Komunalnem podjetju Ljubljana kot tudi v mnogih drugih delovnih or- ganizacijah potekalo neurejeno in stihijsko. Delno je vzrok temu tudi pomanjkanje posebej za kadrovska vprašanja iz- šolanih strokovn^kov (kadrovikov) v Komunalnem pod- jetju Ljubljana. Tako je novodošlega delavca preprosto »priporočil« njegov sorodnik ali znanec, kadrovska služba pa gaje brez posebnega razpisa sprejela na določeno delov- no mesto in šele nato poslala ustezno obvestilo Samoup- ravni skupnosti za zaposlovanje. Nacionalno in socialno poreklo, starostna in izobrcube- na struktura, veroizpoved Vseh 163 smetarskih delavcev, ki so zaposleni v TOZD Javna higiena in ceste, je iz SR Bosne in Hercegovine. V glavnem izh^c^o iz treh občin Bosenske Krtine: Bosenske Krupe, Gazine in Velike Kladuše. Po izobrazbi so kmetje ali 1 nekvalificirani delavci s popolno ali nepopolno osnovno šolo, nekcO pa jih je celo nepismenih. Po veroizpovedi so muslimani. Ob priliodu v Slovenko so bili večinoma stari med 20-30 let, med pretežno zelo mladimi smetarji pa jih je tudi пекцј, ki živijo v Slovenci že več kakor dvíyset let in so pričeli z delom v Komunalnem podjetju Ljubljana kot smetarji, vendar so se pozneje prekvalificirali. Opravljanje dela in odnos do njega Ljubljanske občine so razdeljene na ггоопе, njihovo število paje odvisno od velikosti občin. Vsaka ekipa smetarjev op- ravlja delo na svojem гЕцопи. Ekipo sestavlj^o voznik av- tomobila in trije »kantaši«, od katerih dva stresata smeti v odprtino na zadnjem delu vozila, tretji pa prinaša posode za smeti od hiš do ceste. V skupini, ki odvaža smeti iz t. i. »kontejnerjev«, paje poleg voznika le en delavec, ki odpira in zapira pokrove kontejnerjev. Vsaka skupina mora iz- prazniti od 900 do 1200 smetryakov dnevno. Železniška postaja - Ljubljana 1982 Delovni dan večine smetarskih delavcev se začne okoli šeste ure zjutraj, konča pa se takrat, ko delavci izpolnijo normo inje ves rsgon počiščen. Norma sicer tr^a sedem ur, toda večina ekip opravi delo v petih urah. To delo je izred- no naporno, s^ тогсцо delavci delati v vsakem vremenu, tako da so nenehno izpostavljeni hrupu, prepihu, prahu, snegu, dežju ali žgočim sončnim žarkom. Delo je n^težje spomladi, predvsem v mesecu marcu, ker je to prehodno obdobje, za katerega je značilna nagla sprememba vreme- na. Takrat se tudi poveča število obolenj, med katerimi so na prvem mestu sklepna in revmatična obolenja. Sledjo jim bolezni črvesja - med temi predruacyo čiri na želodcu - na tretjem mestu so bolezni dihal (prehladi, vnetja sinu- sov, pa tudi tuberkuloza), takoj za temi pa bolezni srca in krvnega obtoka ter obolelost hrbtenice. Delavci iz Stanežič so se pritožili nad nerazumevargem svojih nadrejenih zara- di izostankov z dela zaradi bolezni. Navdam le nekaj izjav posameznikov: »Januarja letos seje pokvarilo gretje v naái baraki, zato samo se vsi prehladili; ko smo zahtevali bolniš- ki stalež, so nam očitali, da zabušavamo«, »če zbolimo, nam očitego, da smo bolezen prinesli s seboj iz Bosne.« »Januarja seje temperatura za nek^ dni spustila pod minus 14° C, mi pa smo vseeno morali delati. Nas nihče nič ne vpraša. Na upravi jim je toplo, tam im^o centralno kurjavo pa še električne peči, za nas pa se nihče ne briga«. Za delavce skrbi zdravnik iz Vojne bolnice, ki dela v am- bulanti samskega doma na Poljanski cesti. Organiziranih sistematičnih pregledov ne poznao. Upravnik poljanskega samskega doma mije povedal, da v času okopavarya koru- ze nekateri delavci skrivEgo podkupyo zdravnika, da dobijo bolniški stalež in odidejo domov pomagat, toda te trditve ni hotel nihče potrditi, socialni delavec pa jo je indirektno celo zanikal. Delovna oprema smetarskih delavcev ni ustrezna, s^ so gumyasti plašči preokorni in pretežki, tako da delavce pri delu precej ovirajo in so lahko včasih tudi zivljerysko ne- varni. Zaradi tega jih delavci ne mar^o nositi. Isto velja za debele rokavice. Poleg tega se delavec v gumijastem plašču hitro spoti, potem paje na vozUu izpostavljen nenehnemu prepihu, zaradi česar se često prehladi. »Ena izmed mož- nosti rešitev tega problema bi bil traktorski odvoz smeti, kjer bi delavec ves čas lahko sedel v kabini, vendar pa so to zaenkrat samo načrti. Vozua za direktno pobirarye smeti se v preteklosti niso obnesla, ker so pobirala smeti samo po sredini ceste, pločniki pa so ostali onesnaženi; uporaba po- livinilastih vreč namesto sedanjih kovinskih ali plastičnih smetrxjakov - takšne vreče danes že uporab^Euo na zahodu, pa tudi v nekaterih krćgih SR Hrvatske - pri nas zaenkrat še ni mogoča, ker Ljubljančani še nismo dovolj disciplini- rani«, je povedal v. d. direktorja TOZDA Javna higiena in ceste.'3 Začetna plača »kantašev« je 5.090.- ND mesečno, prejmejo pa še dodatke za učinek in delovno dobo. Kljub sorazmerno dobri plači je fluktuacija pri tem poklicu zelo velika, ker so delovni pogoji izredno težki; navdam nek^ izjav: »Za dvćo- set müjonov ne bi delal v teh pogojih.« »Če bom zameryal službo, bom dlje živel.« »Takoj bi zamenjal to delo za drugačno, čeprav malo slabše plačano, samo da mi ne bi bilo treba delati pod takšnimi po- goji.« Delavci iamjo v okviru svoje delovne organizacije možnost dodatnega izobraževanja. AMZ Slovénie organizira tro- mesečne tečćge, ki slušatelje usposablj^o za šoferje vozil za odvoz smeti. Za to dodatno kvalifikacijo se odloča mnogo delavcev, »to je postala med smetarji že nekakšna moda«. Za pridobitev te kvalifikacije se odločbo samoiniciativno in neusmerjeno. Večina kvalifikacij, za katere se odločijo smetarski delavci, je internih, ker je to pač v interesu de- lovne organizacije. V letu 1978 je Komunalno podjetje Ljubljana ob sodelova- nju Delavske univerze »Boris Kidrič« za svoje delavce or- ganiziralo teč^ za opismeryevarye; prijavilo seje dvaneyst smetarjev, od tega so bUi trye ml^ši od 25 let. Od teh dva- n^stih smetarjev je eden zameryal delovno organizacijo v času tr^arga teč^a, enemu je bua delavska krgižica vriye- na, ostalih deset paje teč^ zaključilo uspešno, tako da jim je bila priznana izobrazba za prve štiri razrede osnovne šo- le. Kljub temu je danes nepismenih še okoli 6 do 10 odstot- kov smetarjev, ki pa so v glavnem stari več kakor 55 let. Nek£ú delavcev si je poleg redne zaposlitve poiskalo še do- datni vir dohodka, kar je v Ljubljani po njihovih izjavah iz- redno težko. V glavnem pomagéyo privatnikom pri gradbe- nih delih, za kar prejem^o 40,- do 50,- ND na uro. Na svoje delo gledajo smetarji brez predsodkov, zanje je ryihovo delo enakovredno vsakemu drugemu. Navdam njihove izjave: »Delati je treba povsod, semkcy pa sem pri- šel zato, da bom k^ zaslužil, zato me tega dela ni sram.« »Stranke so včasih nesremne, toda to je zelo redko. Dobre stranke se ti zahvalijo, včasih ti ponudijo čai, viski, vino, žganje, ob praznikih tudi kolače.« »Delo je tvoja dolžnost.« »Nekateri resda gledao na naše delo postrani, toda taki 2 ljudje zivyo tudi pri nas v Bosni, ne samo v Sloveniji. Tudi moja mama me noče videti umazanega!« Vsi delavci so enotneg тпедја, da imcúo Slovenci i\jihovo delo za nizkotno in umazano: »Naše delo je zelo koristno za ; Slovence. Če bi mi odšli, bi Slovenci pomrli. Samo pet dni ■ ne bi pobirali smeti, pa bi vsa Ljublana smrdela, da se ne ; bi dalo živeti«. Bivališče, noša in prehrana smetarskih delavcev Nek^ delavcev stanile v nćoemniških sobah pri zasebni- ; kih, marijše število r\jih ima nć^jemniška stanovarye ali pa i so si tukaj zgradili hiše, šestn^st delavcev prebiva v dveh ' zidanih barakah v Stanežičah pri Ljubljani, velika večina ] pa jih stanuje v samskem domu na Poganski 66. Komunalno podjetje Ljubljana je med podpisniki Sporazu- ! ma o minimalnih standardih pri zaposlovaryu delavcev, ki je pričel veljati leta 1976. V načrtu im^o tudi gradnjo no- ; vega samskega doma, ki bo postavljen zad^ za tovarno »Dekorativna« v Šiški, vendar kaže, da z gradnjo - kljub obljubam - še dolgo časa ne bodo pričeli. ■ V poljanskem samskem domu stanuje tristo delavcev, od ; tega skorćg polovico smetarjev. Do ustanovitve sveta sta- I novalcev tega samskega doma in uveljavitve novega hiš- ; nega reda so stanovalci često povzročali materialno škodo - tudi do 20 starih miljonov letno - od avgusta 1978 pa velja | nov hišni red; z rgim so se dotedanje neurejene razmere j precej popravile. Slabe razmere so bile posledica treh raz- ■ ličnih, med seboj neuskl^enih hišnih redov. Nov hišni red ! тогЕџо stanovalci strogo upoštevati, sicer sproži svet stano- j valcev disciplinski postopek in izreka ustezne kazni. i Sobe v vseh samskih domovih Komunalnega podjetja '< Ljubljana so razdeljene v tri kategorije. Soba L kategorije, j ki ustreza minimalnemu standardu, stane 620,--ND mesec- ] no; soba II. kategorije, ki je ravno še na meji, ima pa toplo i vodo in kurjavo, stane 530,- ND, dočim mora za sobo III. | kategorije, ki jo imenujejo »baraka«, stanovalec odšteti j 400,-- ND mesečno. Del stroškov stanarine кгџе delovna j organizacija v obliki regresa, tako daje cena sobe za posa- ■ meznika nižja za 300,— ND. Vendar, stanovanje se regresira : samo tistim delavcem, ki se v domu hranijo vs£Ú dvakrat , dnevno. Vse sobe vsakodnevno pospravlj^o starejše sna- žilke in le-te tudi menjavEUO posteljnino. V domu im^o , urejeno tudi pranje perUa. '< Nekoliko dmgačno je starye v obeh zidanih barakah v Sta- nežičah, kje so bivalni pogoji skrEgno neustrezni. Tam pre- ' biva petinsedemdeset ljudi, zaradi česar so sobe prenatrpa- : ne, v njih je po šest, pa celo po osem stanovalcev. Delav- : cem so na voljo le tri kopalnice in stranišča, ob katerih lah- ; ko stanovalci ene izmed barak pridejo le čez odprto dvoriš- : če, zato so prehladi precej pogostni. Včasih se zgodi, da pri- ^ čne ob dolgotr^nih nalivih puščati greznica, enkrat jim je I voda zalila tudi garderobo. Življenje je precej lažje za neporočene delavce, ki stanujejo : v samskih domovih, ћцје paje tistim, ki so poročeni in ima- jo v Bosni žene in otroke. V samskem domu ni možnosti za urejeno družinsko življervje, zato je nagvečja želja poročene- ga delavca, da bi dobU stanovanje in vanj pripelJEil družino. : Toliko stanovaixj pa podjetje nima. Delavci bi sicer lahko ; zaprosili za kredit, vendr je pot do stanovanja Idjub temu še dolga, poleg tega pa sem ob pogovoru z ryimi dobila vtis, da niso natančno poučeni o možnih kreditih in posojilih in ; da so se nekako že vdali v usodo. ; Izjava stanovalca: »Tudi mi delavci vemo, kaj je urejeno ; življenje. Sam živim po samskih domovih že preko dvajset 1 let. Doma v Bosni imem ženo in pet otrok, pa nimam mož- : nosti, da bi jih pripeljćil semk^. Podjetje je sicer d^alo po- ; sojila, vendar je deset starih miljonov premalo za nakup i stanovanja ali za postavitev hiše. S^ bi bil zadovoljen tudi : z eno sobo, večsobnega-stanovanja itak ne bi mogel vzdr- | zevati. Plače imam 5.000.- ND, od tega dam 2.000,- ND za j hrano in stanovarge; domaje nezaposlena žena in en nep- reskrbljen otrok, zadolžiti se nočem - kako n^ potem kaj prihranim?« * Ko se delavci priselijo v Ljubljano, prinesejo s seboj samo n^nujnejša oblačila in ostale potrebščine. Ko se zaposlijo, prejmejo delovno obleko in obutev od komunalnega pod- jetja Ljubljana. Ker pogostoma odh^Ego domov v Bosno (vs^ enkrat mesečno), si ob povratku prinesejo s seboj top- lejšo ali lažjo obleko, odvisno od letnega obdobja oziroma vremenskih razmer. Mlćgši smetarji, ki sestavljćgo večino smetarskih delavcev, se po oblačenju v glavnem ne razlikujejo od ostalih mladih ljudi v Ljubljani, vendar pa ne sledijo v tolikšni meri naglo spreminj^oči se modi. Poleti nosijo bombažne m^ice in kavbojke, pozimi pa puloverje in tople jakne. Starejši sme- tarji se skozi vse leto oblačno v sive ali temne obleke, po- zimi se zaščitijo še z bundami, na glavi pa im^o - ne glede na letni čas - temnomodre baretke. Smetarski delavci občasno prirej^o skupne odhode v Trst zaradi raznih nakupov. Tam predvsem mladi često kupu- jejo »farmerice«. Dokler ni začel veljati sklep o dveh obveznih obrokih dnev- no (november 1978), se je veliko delavcev prehranjevalo neustrezno. Mnogi so si kuhali sami v sobah, potem pa je podjetje zaradi nastale škode prepovedalo kuhanje v so- bah. Sklepa o obveznih obrokih se delavci niso pridrževali vse do tedćg, ko je bil sprejet odlok o regresiranju stanova- nja samo dotičnim, ki se bodo dvakrat dnevno prehrarye- vali v menzi delovne organizacije. Delavci im^o na voljo štiri obroke dnevno: z^trk, kosilo, malico in večerjo. Hrana je prilagojena njihovemu težkemu delu. Zato je kaloričnost zvišana od 1400 na 1600 ccal na ob- rok. Delavci, ki so do doma nav^eni na začinjeno, mastno hrano z množico močnatih jedi, se ne pritožujejo toliko nad jedilnikom samim kot nad kvaliteto hrane in pogostnostjo krompirja v jedilnikih. Verjetno pa jim vzame tek tudi sa- ma jedilnica, kije opremljena borno in učinkuje precej tu- robno. Delavci v Stanežičah so mi rekli, da jih nihče ne bi poslušal, če bi se hoteli pritožiti nad hrano, pozneje pa sem od tov. Erjavca izvedela, da so se že pritožili, zato so jim na njihovo željo spremenili jedilnik, tako da je jedilnik v Sta- nežičah sed^ drugačen kot v samskih domovih. V stane- žičah im^jo svojo kuhinjo, čeprav so mi zatrjevali, da jim hrano vozijo iz poljanskega samskega doma. Tako so imeli za večerjo v Stanežičah v enem januarskem tednu poleg juh in solat enkrat pariški zrezek, dvakrat po četrt piščanca (enkrat ocvrtega, drugič pečenega), enkrat pasulj, enkrat pečenko, enkrat testenine z mesom in enkrat musako. Res paje, da so imeli v tem tednu kar petkrat za prikuho krom- pir (dvakrat pire, enkrat v kosih, dvakrat pa pečenega). Slovenskim jedem (z izjemo krompirja) so se delavci hitro privadili, tako da domače hrane niti ne pogrešajo toliko; pravijo, da so to obdobje že »preživeli«. Še vedno pa meni- jo, daje njihova domača kuhinja neprimerno boljša od slo- venske. Delavci v Stanežičah so mi tudi povedali, da jedil- nik sestavIj^o samo slovenske jedi, pozneje pa sem ugoto- vila, da vsebujejo npr. malice tudi take jedi, kot so djuvedj, golaž ali pasuJj. Za hrano plačujejo delavci poprečno 800,-- ND mesečno. Za z^trk plačajo 3,50 ND, za kosüo 24,50 ND in za večerjo 17,00 ND, topla malica pa velja 20,- ND. Te cene se niso spremenile že od m^a 1977 z izjemo malice, ki sojo pod- ražili od 15,00 na 20,00 ND. Poleg rednih dnevnih obrokov v menzi kupujejo včasih kakšen priboljšek - n^večkrat je to pivo - tudi v trgovini, ali pa odidejo ob večerih v gostUno na polič vina. Izjava enega izmed informatorjev: »Slovenci ste pri hrani čudni. Včer^ sem bil na obisku pri kolegu, ki mi je povedal, da kilogram kruha zadostuje nje- 3 mu in ženi za ves teden. Meni pa kilogram kruha ni dovolj za en dan! Poleg tega nenehno jeste krompir, samo krom- pir!« Akulturacijski problemi in družbeno razlikovanje Eden n^večjih problemov ob prihodu v Ljubljano je bil za delavce slovenski jezik. Menijo, daje zelo težak, poleg tega pa se pritožujejo, da Slovenci nočejo z njimi govoriti srbo- hrvaščine, pa čeprav ta jezik marsikateri Slovenec odlično oblada. Tako je kolega nekega pravkar prispelega delavca v trgovini govorU srbo-hrvaško, prodajalka pa mu ni hotela postreči in mu je odvrnUa, naj se nauči slovenščino, ker je pač v Sloveniji. Tako »dobrodošlico« je pri nas doživel mar- sikateri bosanski delavec. Ko sem v Mercatoijevi trgovini, ki je blizu poljanskega samskega doma, spraševala proda- jalko, v katerem jeziku prebivalci samskega doma naroČEgo zaželeno blago, mije odvrnila, da govori z njimi sćimo slo- vensko, da se morEgo delavci iz drugih republik pač naučiti slovenščine, ker živijo v Sloveniji. Toda večini so ob zapo- slitvi v Komunalnem podjetju Ljubljana pomagali tovariši, tisti pa, ki se je takoj po priselitvi zaposlil v delovni orga- nizaciji, kjer je delalo le malo delavcev iz drugih republik, se je moral spoprijeti s težavami sam. Tako mi je nek infor- mator opisal neprijetnoti, ki jih je doživel ob zaposlitvi v mehanični delavnici. Poslovodja mu je dal ukaz v sloven- ščini, on pa ni razumel niti besede, ker ni poznal nobenega izraza za n^različnejša orodja. Večina delavcev na splošno zaradi svoje narodnosti ni do- živela kakšnih neprijetnih izgredov od strani Slovencev. Tudi psovka »prekleti Bosanec« ni več tako pogosta kot pred пекгџ leti. »Jaz zaradi tega nisem takoj užaljen«, mije dejal eden od informatorjev, »oni rečejo prekleti Bosanec, jaz pa jim zabrusim prekleti Slovenec, pa je«. Mnogim delavcem se je bilo tudi težko prilagoditi hitremu ritmu dela, saj je bUa prenekateremu zaposlitev v Komu- nalnem podjetju Ljubljana prva v življenju. Med smetar- skimi delavci paje tudi nek^ takih, ki so po пекгц let živeli in delali v Nemčiji, Avstriji ali Švici, zato so se že tam pri- vadili hitrejšemu tempu dela, ki ga enačijo s slovenskim. Poleg tega se je bilo nekaterim delavcem težko navaditi na razmeroma strog hišni red, ki velja v samskem domu na Poijanah. V živijer\je v domu se zlasti težko vključijo sta- rejši smetarji. Do avgusta 1978 so bili izgredi in poškodbe pohištva razmeroma pogosti, zaradi strogih disciplinskih kazni pa seje starge izboljšalo. Sed^ so nćgboij pogosti pre- krški kvartarge za denar in prenocevaiye tuje osebe v do- mu. Komisija, v kateri je tudi predstavnik stanovalcev, v takšnem primeru naprej oceni težo prekrška, nato pa izre- če ustrezno kazen. Ta je lahko v obliki opomina, opomina direktorja ali upravnika samskega doma, zadrvjega opomi- na pred izključitvijo ali izključitev iz samskega doma. Ose- ba, ki se je prekršila proti domskim pravilom, mora povr- niti tudi nastalo materialno škodo. Komunalno podjetje Ljubljana nima zaposlenega psiholo- ga ali vs^ socialnega delavca, ki bi priseljenim delavcem lahko pomagal prebroditi prve in nEgvecje težave pri vklju- čevanju v novo окоЦе, ki jim je popolnoma tuje. Sicer je ta delovna organizacija nek^ časa zaposlovala socialno de- lavko, vendar je bila ta po izjavi iiA>rmatorja nek^krat pre- meščena na druga delovna mesta, tako daje končno odpo- vedala službo. Sed^ rešuje socialne probleme v. d. direk- torja, problem socialnega delavca pa ostaja nerešen. ' *Po iz- javah informatorjev se le redko zgodi, da bi jih kdo zaniče- valno zmerjal zaradi dela, ki ga opravljeno", le nek ml^ši in- formator je povedal, da dekle, s katero je plesa', ni hotelo ponovno zaplesati z ryim, ko je povedal, kakšno delo op- ravlja. Ostali mladi delavci so mnenja, da jih slovenska dekleta zavrač^o zaradi neznanja slovenskega jezika, na pa zaradi njihovega dela. Sklepanje prijateljstev in sosedski odnosi Smetarski delavci Komunalnega pocljetja Ljubljana so pre- težno le iz treh bosanskih občin zahodne Bosne, tako daje vseh 163 delavcev v glavnem iz petih razširjenih, med seboj bolj ali manj sorodnih si družin. Vsi se med seboj poznajo in često skupćg zavijejo v gostilno, odidejo v mesto ali pa se zberejo v jedilnici in se pogovaiJEgo. Držijo skupEÚ, posebno če se čutijo ogrožene, zlasti delavci iz Stanežič, med kate- rimi je neyvec neprilagojenih delavcev. Ob praznovaryu rojstnega dne slavljenec običćuno povabi v sobo пекгц na- jboljših prijateljev in jih »časti« z vinom ali žgargem. Vsi in- formatorji so izjavljali, da im^o tu v Sloveniji veliko dobrih prijateljev (često čez dv^set), tako med rojaki kot med Slo- venci: »Prijatelje imamo med Slovenci vsi, posebno v gos- tüni, k^ti to je v glavnem edini kr^, kamor pogosto zaha- jamo«. Izven delovnega mesta imajo kontakte s Slovenci tudi na n^različnejših veselicah. Мпегца o Slovencih so ze- lo enotna: Slovenci so zelo »ekonomični« (varčni) in precej manj gostoljubni kot Bosanci: Navdam nekaj izjav: »Tudi če si ves popoldan pri Slovencu na obisku, ti bo po- nudil le šUce žganja, mogoče tudi nek^ kolačev, to pa bo tudi vse«. »Če bi vi prišli k meni na obisk, bi v vas strpal toliko jedače in pijače, kolikor je sploh imam, Slovenec pa tega ne bo na- redil«. »Slovenec ti bo ponudil jedačo le, če ves dan tam delaš«. Vsi delavci so se strinjali, da bi jih v primeru, če bi istoča- sno spoznali Bosanca in Slovenca, »zemljak« prej povabil k sebi na dom kot Slovenec, kar razlag^o s tradicijo. Menui so, da tudi Slovenec Slovenca ne bi povabil domov, ker se »Slovenci držijo bolj sami zase«. »Če se slovenska kolega srečata, si rečeta mimogrede samo zdravo in odideta vsak na svojo stran«. Tudi o Slovenkah im^o precej enotno mnei\je. Slovenska dekleta so za njih »ekonomična«, ljubosumna in Bosancev večinoma ne mar^o, ker le-ti ne govorijo slovensko; pri- znavao pa tudi, da jih Slovenke morda zavrač^o tudi zato, ker so »malo bolJ na glasu«. Kontakte s Slovenkami sicer imEgo, posebno na veselicah ali plesih, nek^ ml^ših delav- cev tudi hodi s Slovenkami, vendar pa se r^e družijo z dek- leti in ženami iz drugih republik, »ki jih je v Sloveniji skor^ toliko kot Slovenk«. Navdam dve izjavi: »Slovenka ti bo takoj rekla, da si Bosanec in zargo bo stvar opravljena!« »Pravzaprav to ni tako važno, ampak ženska te gleda dru- gače. Če znaš dobro slovensko, je vse v redu, tako da ona v začetku n.ii ne opazi, da nisi Slovenec. Jezik je n^večja ovira, k^ti nikoli ne boš mogel govoriti kot rojen Slovenec. Res paje, da se n^hitreje naučiš slovenščine v kontaktu z ženskami.« Na vprašanje, ali bi se poročili s Slovenko, je večina infor- matorjev odgovorila pritrdüno: »Tri bi oženil, če bi me le hotele!« Delavci so bili enotnega mnenja, da bi v zakonu s Slovenko lahko nastali problemi, ker se zakonsko življenje Slovencev razliktge od ryihovega, k^ti »v Bosni mož zapoveduje ženi, v Sloveniji pa sta oba zakonca enakovredna«: »Naši ljudje so še zmeraj pod vpli- vom nekdaryih obič^ev. Žena mora možu streči. Pri meni doma je to sicer drugače, z ženo živiva v zakonu, ki je po- doben vašemu«. Večino informatorjev bi bilo sram pred prijatelji, če bi jih videli pomivati posodo; eden je manu, da pri Slovencih že- na »komandira«, mož pa mora molčati, nek^ informatorjev pa bi ženam pomagalo. Stanovalci poljanskega samskega doma so vključeni v kra- jevno skupnost Kodeljevo, vendar sami v rgej ne sodeliye- jo. Če koga izmed rgih obišče žena ali otroci, jim uprava do- ma dovoli prenočevarge v domu, čeprav je to sicer prepo- 4 vedano, sostanovalci pa se za dotično noč umaknejo k so- sedom. Kontakti delavcev s prebivalci sosednjih hiš in blokov so minimalni. Izvedela sem, da se sosedje včasih pritožujejo pri upravi doma zaradi občasnega razgr^arvja, moti pa jih tudi oprano perilo, ki se suši na oknih; odkar je uveden nov strožji hišni red, so pritožbe bolj redke. Informatorji iz Sta- nežič so mi povedali, da se s sosedi sicer pozdravljao, tes- nejših stikov pa nim^o. Izjemen primer je bil le, ko seje so- sedu pokvaril traktor, pa je prišel prosit za pomoč delavce, ki so odšli z ryim in mu pomagali iz zadrege. Izraba prostega časa Delavci zah^^jo v prostem času v glavnem v gostilne, sku- pina iz Stanežič često obiskuje gostilno Cirman v Medvo- dah, delavci iz poljanskega samskega doma pa so pogosti gosti v bistroju »Pri klavnici«. Poleg tega hodijo tudi na ve- selice, mligši obiskujejo disko-klube, »ker so tam punce«, vendar ne redno, ker je vstopnina v diskoteki zelo visoka. Zah^ćgo tudi v kino, Цјег negr^ši gledao kavbojske in »lju- bavne« filme, zato so pogostni obiskovalci kina Sloga. Na- jr^e poslušno popularne narodne pesmi, ker je ta zvrst glasbe v ryihovem domačem kr^u n^bolj priljubljena in jim pomaga premagati domotožje. Nžgbolj priljubljeni pev- ci so Šaban Šaulič, Slobodan Lalič, Nada Topčevič, tudi Zdravko Čolič. Delavci obiskujejo koncerte narodnih pev- cev v Hali Tivoli, za katere organizirago tudi skupinske ob- iske. Poleg časopisov, ki jih naroča pKxljetje, čitćgo n^rjúe ljubezenske romane, stripe, westeme in kriminalne roma- ne iz serije »Lun« ter Areno in Start. Delavci često igrico šah in keglj^o (podjetje jim je omogo- čilo kegljarxje na svoje stroške), z drugimi športi pa se ne ba- vljo. Delavci iz Stanežič bi radi igrali nogomet, vendar ni- majo urejenega igrišča. Podjetje je kupilo za svoje delavce 30 parov trenirk in organiziralo telovadbo v Narodnem do- mu na Taboru, v Sostrem in na Kodeljevem, vendar pa se zaradi prem^hne obveščenosti in ротадјкагца vodstva, ki bi znalo delavce primemo motivirati, smetarski delavci s športom v glavnem ne ukvaijć^jo. Med nogometnimi klubi navijćgo za svojo »Bosno«, nekateri pa tudi za »Olimpljo, ker je slabša«. Nekćo delavcev tudi občasno stavi na »sport- sku prognozu«. Delavci radi poslušago radio, predvsem oddage radia Beog- rad, петегцепе izse^encem, na televiziji pa nćurćuši gledao filme. Informatorji iz Stanežič so se mi pritožili, češ da je njihov televizor v popravilu, tako da nary čakćgo že dv^set dni, pozneje pa sem zvedela, daje barvni tlevizor res v po- pravilu, vendar šele deset dni, da so bile na aparatu fizične poškodbe in da imajo na voljo še en televizor, vendar ga ne pustyo postaviti, ker je samo čmo-bel. Komunalno podjetje Ljubljano občasno kupuje vstopnice za predstave v Drami in MGL, tako da so te predstave za delavce brezplačne, vendar pa za gledališče med delavci ne vlada posebno zanimarye. »Če ne igramo šah, sedimo tuk^j v jedilnici in se pogovaijamo o zivljeryu in najrazličnejših dogodkih. Naša denarnica je m^hna, pri vas paje vse dra- go,* je izjavil eden od informatorjev. Povezanost z domačim krajem in odhodi domov Delavci odhig^o domov približno enkrat mesečno, nekate- ri tudi večkrat, vendar je pogostost obiskov odvisna od de- lovnega časa in razporeda dežurstev, pa tudi od denarja, saj ne odhEÓ^jo domov brez manjšega darila za ženo in otroke ali sorodnike. Za večino je vrnitev v L^jubljano izredno bo- leča. Mnogi bi v Sloveniji ostali za vedno, vendar le v pri- meru, če bi dobili stanovanje in bi se njihove družine lahko priselile v LJubljano. Eden od informatorjev mije povedal, da se bo vrnil v rodni kr^ takoj, ko mu poteče delovna po- godba, marsikateri pa bi se vrnil v Bosno, če bi le doma lah- ko dobil delo, tudi če bi bilo slabše plačano kot v Slovenyi. Zvedela sem tudi za primer delavca, ki sije v petn^stih le- tih s prisluženim denarjem v rodnem kregu zgradil dve hiši, sed^ pa gradi tretjo. Toda takšni primeri so izredno redki. Pri nekaterih delavcih je Slovenija odskočna deska za Nemčijo, precej paje tudi takih, ki so v Ljubljano prišli za določen čas, da bi zaslužili dovolj denarja za nakup kakega kmetijskega stroja ali zidavo hiše. Marikateri pa je prišel v Ljubljano z namero, da bo tu delal le nek^j let, potem paje tuk^ ostal, kar je pogosto posebno pri mladih, neporočenih delavcih. Zgodilo pa seje tudi, daje kar 25 delavcev naen- krat odpovedalo službo in se vrnilo domov, ker so doma dobili zaposlitev. Na domači kr^ veže delavce poleg družine tudi musliman- ska veroizpoved, čeprav so zlasti ml^ši delavci svojo reli- gijo opustili in tudi doma ne zahćg^o več v džamijo. V Ljubljani v glavnem ne praznujejo muslimanskih prazni- kov, nekaj tudi zaradi pomanjkanja časa. Marsikdo pa bi rad zavil v džamijo, če bi ta bila v Ljubljani, ker bi ga spo- minjala na dom: »Vsaj malo moraš imeti kontakta s svojo vero. Če jo spo- štuješ, boš kultumejši in bolj pameten, kajti ni dobro, če si izoliran do svoje vere, pa naj bo ta kakršnakoli«. »Hodi v džamijo takrat, ko si star in nisi za nič drugega!. »Jaz bom ostal tu v Ljubljani, ker sem tu v mestu. V Slo- venyi so boljše ceste, vse je bolj urejeno«. »Mene bi v Slovenyi zadržala samo smrt, kajti doma imam družino. Čez deset let pa bo v Bosni dovolj dela za vse in lahko se bomo vrnili domov«. »Če bi lahko živel v Bosni, sploh ne bi prišel v Slovenijo. Jasno, da hočem ostati; tukaj sem že petindvajset let, pa naj še umrem tu. V Bosni me nihče niti ne bi vzel na delo, ker se že bližam petdesetemu letu, rekli bi mi, naj se vrnem tja, kjer sem doslej garal. Toda moja družina je v Bosni. To ni nobeno življenje! Imam družino inje nimam«. Zaključek Smetarski delavci so vsi doma iz Bosne, v Slovenyo pa pri- hajajo zato, ker doma ne morejo dobiti dela ali pa zaradi že- lje po boljšem zaslužku. Po prihodu v Ljubljano jim največ- ji problem predstavlja stanovanje, zato mnogi nekaj àasa stanujejo v improviziranih bivališčih ali najemniških so- bah, ki jih delyo s sostanovalci, pri tem pa jih lastniki pre- mnogokrat krepko izkoriščajo, saj je veliko število sob neustreznih, ker so pomanjkljivo оргетЏепе, prav tako pa so neustrezni tudi sanitarni prostori. Nćgvečja želja delav- cev, ki stanujejo v samskih domovih, paje lastno stanova- nje. Zlasti si tega želyo poročeni delavci, da bi tako lahko v Ljubljano pripeljali tudi svoje družine. Smetarski delavci so mnerya, da se njihovo delo ne razliku- je od kakega drugega dela, zato jim opravljanje smetarske- ga poklica ni nečastno. Fluktuacya paje pri smetarskih de- lavcih velika (čeprav je na splošno pri delavcih iz drugih re- publik sorazmerno nizka), kar pa je posledica neustreznih delovnih pogojev. Pogosta je tudi polkvalifikacya, zlati za voznike vozil za odvoz smeti. Na splošno se delavci iz dru- gih republik, ki so na delu izven domačega kraja, malo iz- obražujejo, večina pa si jih med bivaiyem v Slovenyi pri- dobi vsaj polkvalifikacyo, saj prihajajo na delo k nam kot nekvalificirana delovna sila, polovici pa je zaradi njihove mladosti zaposlitev v Sloevnyi tudi prva zaposlitev v živ- ljenju. Poklicno usposabljanje je med delavci v komunali najmaiyse. Kvalifikacijsko usposabljanje je tudi tam bolj pogosto, čim nižja je vstopna kvalifikacija. Po nekajletnem bivanju delavcev iz drugih republik v Slovenyi upada de- lež nekvalificiranih delavcev na račun polkvalificiranih, kvalificiranih ali celo visoko kvalificiranih. Napredovanje na delovnem mestu je odvisno od dolžine bivanja v Slove- nyi; kvalifikacijsko napredovanje se zvišuje premočrtno s časom bivarya, je pogostejše med delavci, ki so se v Slove- 5 nyi naselili za stalno, in je večje v mešanih zakonih. Ob prihodu v Ljubljano se smetarski delavci srečujejo z vrsto težav. Za nekatere je vkljucevarye v tuje okolje izred- no težko in spremljano z neprijetnimi incidenti, zlasti v zvezi z jezikom. Slovenščina jim zadela veliko težav, po- gosto pa jim pri tem pomagćgo starejši in bolj izkušeni to- variši, ki del^o v Sloveniji že nek^ let. Slovensko okolje gleda na delavce često z nezaupanjem, saj sije marsikateri Slovenec o delavcih iz druge republike izoblikoval stereo- tipno, negativno podobo, posledica tega pa je razočaranje, osamljenost in prizadetost pri delavcih samih. Mladi delav- ci, ki jih je zaposlitev pri Komunalnem podjetju Ljubljana prva v življenju, in tisti, ki so bili v domačem kr^u pretež- no kmetje, se s procesom organizirane zaposlitve srečujejo prvič, zato jim priv^anje na osemurno delo in stroga delov- na disciplina včasih povzroča težave. Čim hitreje se tako delavci prilagodijo novim razmeram, tem manj težav mo- r^o premostiti v »novi domovini«. Pri Slovencih jih nEgbolj moti lyihova zaprtost, varčnost in celo skopost, negosto- Ijubnost, redkobesednost, včasih pa tudi nezaupanje. Veči- na delavcev pa ima v Sloveniji kljub temu dosti prijateljev tudi med Slovenci, pri čemer je treba pojasniti, da delavci besedo »prijatelj« pojmujejo nekoliko drugače kot mi, ob tem pa so ryihovi kriteiji pri določargu prijateljstva zelo blagi. Treba je tudi omeniti razliko v mentaliteti delavcev iz drugih republik, ki sé kaže predvem v veliki odprtosti na- vzven v vsaki socialni sredini. O slovenskem окоЦи menijo, daje Slovenija boije urejena od Bosne, gospodarsko boij razvita in da pri nas velja večja disciplina pri delu. Zaradi relativne nepoučenosti se delavci razen pasivno (spremijarge tekem) v glavnem ne ukvarj^o s športom, čeprav im^o za to kar dovolj možnosti. Prosti čas večino- ma preživijego ob pogovoru s prijatelji, kartah, šahu, v gos- tilni, pri kegljanju ali gledargu televizije in poslušanju ra- dia. Posebno pri mladih neporočenih delavcih, ki v domačem kraju nim^o družine, so vezi z domačijo pogosto sekundar- nega pomena in dovoljujejo predpostavko, da bodo mnoge domačije ostale sčasoma zapuščene. Drugače je pri tistih delavcih, ki jih doma čaka družina. Ti si večinoma želijo domov, s^ možnosti za priselitev njihovih družin skor^ ni. Nives Sulic LITERATURA IN VIRI Angelos Baš, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov. Maribor 1967 Delavi iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljubljani. Javno тпегце /56. Raziskovalni center za samoupravijarye RS ZSS. Ljubljana 1976 Etnološka topografia slovenskega etničnega ozemlja. Vprašalnica št. VII. LJubljana 1978 Slavko Kremenšek, Obča etnologija. Ljubljana 1973 Saša Micki, Delavci iz drugih republik v slovenski industrgi. Javno mnerge /50. Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZSS. Ljubljana 1974 Milan Natek, Delovna sUa iz drugih republik Jugoslavije v Slove- nci in posebej v LJubljani. Geografski zbornik XI. Ljubljana 1969 Müan Natek, Priseljevarge delovne sile v Slovenijo. Naši razgledi 1967 (leto XVI), št. 7. Ljubljana 1967 Podatki kadrovske službe Komunalnega podjetja Ljubljana Podatki t^ništva in operativne priprave dela Komunalnega pod- jetja Ljubljana Komunalec, glasilo delovne skupnosti Komunalnega podjetja Ljubljana Samoupravna skupnost za zaposlovaiye (Ljubljana) OPOMBE " Pričujoči zapis je priredba seminarske naloge, ki je bila predstav- ljena na PZE za etnologijo Filozofske fakultete leta 1979. 2 Angelos Baš, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v do- bi kapitalistične izrabe gozdov, Maribor 1967; Slavko Kremenšek, Ljubljansko naselje Zelena jćima kot etnološki problem, Ljubljana 1970 , 3 Živka Črnivec, Kulturna podoba marginalne družbe na obrobju mesta Liubüane, Ljubljana 1975 * Delavci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljub- Ijćini. .lavno mnenje 56. Raziskovalni center za samoupravljarye RS ZSS. Ljubljana 1976, str. 18-19 ^ Podatke je posredovala Samoupravna skupnost za zaposlovaiye v Ljubljani ^ Podatke je posredovala Samoupravna skupnost za zaposlovaiye v Ljubljani ' Delavci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljub- ljani, str. 14 8 N.d., str. 18 9 N.d., str. 19-20 ' ' Delavci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljub- ljani, str. 25 ' 2 Večina delavcev, ki pridejo v Slovenijo iz drugih jugoslovanskih republik, se zaposli brez posredovarga Samoupravne skupnoti za zaposlovanje ' 3 Neksg mesecev po tej izjavi so v občini Ljubljana-Center kot po- izkus zamenjali posode za smeti s plastičnimi vrečkami " Podatki velico za začetek leta 1979, koje bila opravljena priču- joča raziskava " Podatkov o informatorjih na rgihovo željo ne navdam 6 Tí^koíi raúun |>r¡ SDK 5D1ü3-601-1C780 Si^upi le službe PSDS Samski dom, Poljanska 66 Hadipašič M-ahamed Poljanska 66 L j\ibl Jana Vaš znak: Poviielova 6 Tolpfon 322-265 Naš znak: V Ljubljani, dne 51,1,1979 zadevasklep Z dne 3o.1.1979 Stanovalcu Hadipašič Muhamedu se izreče disciplinski ukrep. Zadnji opomin v smislu 11.člena Hišnega reda v Samskih domovih Komunalnega podjetja "LJUBLJANA". Obrazložitev: Hadipašič Nuhamed je dne 27.1,1979 iz sobe 59 skozi okno vrgel cca lo parov starih čevljev na dvorišče samskega dcna. S ter:i je kršil določila 11.člena hišnega reda -onesnažil okolico e Pravni pouk: Ta sklep je dokončen, zoper njega ni možen ugovor. V -čednost: - TOZĐ Javna higiena - oglasna deska SD Predsednik sveta stanovalcev; PilipoAOč Derviš VRTNE VESELICE V¡ LJUBLJANI IN OKOLICP Naj je kak praznik še tako majhen, Kranjci ga slovesno praznujejo in nehali ne bodo s svojo pobožnostjo, ampak s svojim delom. Vsak posvečen dan se oproste svojih op- ravil ali svojega dela, kadar le znajo za svetnikovo ime .. . Ako se jim pove, da ta ali oni dan ni praznik, če- tudi nosi ime kaketa svetnika, vendar jim to noče v glavo... J. V. Valvasor UVOD Vrtne veselice so prireditve, kijih že več kot stoletje prire- j jajo razna društva in gostilničarji, predvsem z namenom, \ da si zagotovijo potrebna finančna sredstva. Značilno je, da ; jih prirejajo poleti na prostem, vedno postrežejo s hrano in | pijačo in poskrbijo za ples. Glasbo na veselicah bi lahko oz- \ načili kot ljudsko ali popularno, torej takšno, ki je med ši- ; rokimi množicami v nekem obdobju najbolj priljubljena ■ (lahko bi jo imenovali tudi množična glasba). ; »Veselica« ima danes razmeroma ozek in določen pomen; j treba pa je opozoriti, da se ta pomen širi, bolj ko gremo v ' preteklost. Nekoč, zlasti v prejšnjem stoletju, je beseda ve- i selica pomenila toliko kot zabava. Označevala ni samo i množične prireditve na prostem, temveč tudi prireditve, ki se jih je udeleževal le določen sloj (»besede«, ki jih je prire- jala ljubljanska čitalnica), zabave manjših družb, ki so jih ■ vezale prijateljske ali sorodstvene vezi - zabave v gostilnah, i privatnih hišah ali na vrtovih. Enako so imenovali tudi raz- ■ ne prireditve, na katerih seje odvyal kulturni program brez \ plesa, ali razna srečanja, na katerih so igrali samo koncert- ; no glasbo, r^oti koncu 19. in v začetku 20. stoletja, sočasno j z ustanavljai\jem gasilskih društev, paje izraz »veselica« za- čel dobivati drugačen pomen. Gasilska društva so bila j najpogostejša in so vrtne veselice tudi največkrat prirejala, tako, da se je v obdobju med obema vojnama, ko je imela gasilsko društvo že vsaka večja vas, pomen »veselice« zožil - izraz je postal pojem za gasilsko veselico.^ Čeprav nam pojem »vrtna veselica« običajno daje dok^ do- j ločeno predstavo, včasih vendarle ni lahko opredeliti neke ; zabave kot veselico ali ji ta naziv odreči. Za obdobje po 2. ' svetovni vojni nam je bilo eno od meril kako organizator ; sam imenuje prirejeno zabavo. Seveda pa ne samo to; ne- | kateri prireditelji se temu nazivu namreč načrtno izogibajo, j Zato smo pri tem opredeljevanju vzeli za merilo gasilske veselice. Te so do danasryega dne najbolj pogoste, obenem pa imajo najstarejšo tradicijo in zato tudi dokaj ustaljeno ¡ formo. V to raziskavo niso vključene prireditve, ki so jih društva organizirala v zimskem času, v zaprtih prostorih, ' bodisi v gostilnah ali v društvenih domovih. ■' Literature, ki bi posebej obravnavala vrtne veselice, ni, za- j to se rezultati raziskave opirajo največ na terensko gradivo. ; Kot pisane vire smo uporabili nekatera dela, ki obravnava- i jo zgodovino gasilstva ali posameznih društev in tu in tam ^ omenjajo tudi veselice, ter zlasti periodična glasila in dnev- i no časopisje. Zanimive podrobnosti je bilo mogoče razbrati \ tudi iz raznih arhivskih dokumentov. Splošno sliko prire- diteljev in pogostosti veselic po 2. svetovni vojni dajejo ' podatki o prijavah glasbenih prireditev na Zavodu za var- \ stvo avtorskih glasbenih pravic (ZAMP; poslovalnica za ; Slovenijo v Ljubljani deluje od 1953. leta), čeprav iz teh ' podatkov ni mogoče izvajati kakšnih natančnejših stati- j stičnih zaključkov; nekateri stari prijavni kartoni namreč mankajo, mnoge veselice pa tudi niso bile prijavljene (kakor smo kasneje ugotavljali na terenu). Za delo na terenu sva sestavila vprašalnico, pri čemer so nama bile v pomoč nekatere vprašalnice za Etnološko to- pografijo slovenskega etničnega ozemlja. ^ Z izdelano vpra- šalnico sva šla na teren, vendar so se nama hkrati z zbira- njem podatkov odpirala nova vprašarvja, tako da seje bilo treba nekajkrat vrniti k istim ljudem. Poleti leta 1978 sva obiskala 10 vrtnih veselic in si zapiso- vala opažanja ter zanimive podatke iz naključnih ali načr- tnih pogovorov z obiskovalci, organizatorji in glasbeniki. Na sedmih veselicah sva med obiskovalci opravila tudi anonimno anketo, ki je dala zanimive rezultate. Ljudje so večinoma radi odgovorili na anketna vprašarga, lahko bi rekli, da mnogi kar preveč rutinsko. Izid ankete smo dobili z računalniško obdelavo, ki je ne le prihranila veliko časa in truda, temveč je omogočUa tudi najrazličnejše statistične kombinacije podatkov, celo takšne, ki jih sprva niti ni bilo mogoče predvidevati. Tako dobljeni rezultati statistične analize so bili naši raziskavi koristno dopolnilo; to je le po- trditev že izraženih misli o vlogi računalništva v etnologiji.* Območja okolice Ljubljane nisva natančno omejila. Na te- renu sva bolj ali manj obdelala področje nekako do Med- vod in Domžal na severu, do Dolskega in Vevč na vzhodu, Brezovice na zahodu ter Trga in Rakitne na jugu. PRED 2. SVETOVNO VOJNO 1 PRIREDITELЛ VRTNIH VESEUC Valvasor nam hudomušno sporoča, da so bili Krai\jci zelo družabni in da so za veseljacerye znali izkoristiti sleherno priložnost. »Stara Ljubljana je rada veseljačila.«^ Razvedri- lo in zabavo je Ljubljančanom nudu rečni tok Ljubljanice. Pogosto so prirejali zabave in veselice na ladjah, ki so plule po njenem toku. Poleti so se v večernih urah s čolni vozili sem in tja. Kratkočasile so jih vsakovrsnte godbe, saj po- časni in tihi rečni tok ni motil ubranih zvokov.^ Somešča- nom v zabavo je Mestni svet prirejal na Ljubljanici tekmo- vaiya čolnarjev.' Ponavadi so Ljubljančani prirejali plese na Starem trgu, pri vodnjaku, ki gaje krasila velika lipa. Tu se je zbirala vsa soseska, ki se je razveseljevala »po dobri stari kraiyski šegi«^ vse do strašnega dogodka prvo julijsko nedeljo leta 1547, ko so »pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote z Ljubljane so cele« in je po- vodni mož v podobi lepega mladeniča odplesal z Urško mi- mo Stiškega dvorca v Ljubljanico. Po tem dogodku na tem kraju niso več prirejali plesov.^ Ko so praznovali godove Ančk, so se po Ljubljanici vozili do cerkvice sv. Ane pri Podpeči.'° Na reki je 30. julija 1702. leta praznovala svoj prvi nastop Akademija PhUo-Harmo- nikorum. Ob zvokih FUharmoničnega društva so ljudje plesali kar na lac^ah. Zabave željnih je bilo preveč, tako da na ladje niso mogli sprejeti vseh." V Ljubljani so razna slavja prirejali tako pogosto, da se je oblastem večkrat zdelo, daje le-teh prveč. Z najrazličnej- šimi ukrepi so jih skušale onemogočiti ali vsaj delno pre- prečiti njihovo masovnost. ' ^ Znani so najrazličnejši ukrepi, predvsem prepovedi, роИсцзке ure itd. V času vladanja ce- sarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. so bila taka slavja 8 z uradnim odlokom povsem prepovedana J ^ Kljub takim, ukrepom, ki so bUi v različnih obdobjih bolj ali тадј strogi, »ljudskega slavja« cerkvena in svetna oblat nista mogli za- - treti. Ljuc^je so se radi veselili. Čeprav je bilo javno veselja- ; čerge strogo prepovedano in v javnosti niso smeli pokazati svojega veselja, so potrebi po veseljačenju zadostili na skri- va. Zato so se vršili številni plesi in slavja raznih družb po predmestnih gostilnah in bolj odmaknjenih vrtovih. Slavja in veselice je oblast dovolila ob kakem dogodku ali jubileju. Ob slovesnih prilikah, npr. ob cesarskih spreje- mih, ob obiskih uglednih gostov je oblast prirejala ljudske i veselice, praznovala je mirovne pogodbe itd. Ob razsvetlje-, nem mestu, pokargu salv, kurjenju kresov in umetnega og-1 rvja je prirejala javne gostije in razna celonočna rvanja. Ob : rojstvu otrok iz uglednih družin so v stolnici obh^ali slo-1 vesne Te Deume. Leta 1678 so obhajali Te Deum, ko seje rodil nadvojoda Jožef Jakob Ignacij Janez Evstahij in kas- neje na čast rojstva cesarjeviča Leopolda. Slovesni Te i Deum so obhćgali tudi leta 1706, ko je Malborough na Ni- i zozemskem premagal Francoze, pod poveljstvom bavar- j skega volilnega kneza. Ob takih prUikaii so se vršile »javne ; pojedine in razne slavnosti z brenkanjem na strune.«'* Ju- [ lija, leta 1810 so Ljubljančani priredili slavje ob Napoleono- i vi poroki. Na čast obiska prestolonaslednika Ferdinanda, i leta 1819, so priredili vozryo po Ljubljanici, kije bila zdru- žena s kmečko veselico. Prestolonaslednikovo ladjo je spremljalo nek^ stotin razsvetljenih čolnov, v katerih je bi- lo okoli 6000 ljudi. ' ^ Slavnostne vožrge po Ljubljanici so bi- ; le značilne za ljubljanske prireditve vse do leta 1828, kojih ' je vlada z uradnim odlokom prepovedala, ker taka veselja- : čei\ja niso minila brez nesreč.'^ V drugi polovici 19. st., to je v času narodnega preporoda in bogatega društvenega zivljerya, so v mestnem središču : delovala liberalna, socialdemokratska in klerikalna društ- : va, npr. klerikalno Društvo sv. Cirila in Metoda, Slovenska l krščansko-socialna zveza s svojimi številnimi podružnica- ! mi in druga. Nekatera društva so imela narodno prebudi- ' teljski znač^, nekatera pa so v svojih programih poudaijala i nepolitični, predvsem vzgojnoizobraževalni in dobrodelni ' značcU. Večje manifestacije slovenskih liberalcev so se odražale v . taborih. To so bili masovni shodi, na katerih se je odvijal ■ predvsem politični in idejni program, s katerim so poudar- ' jali nacionalne težnje. Običćgno so ta program popestrili s ■ kulturnim sporedom. Veselica ali prosta zabava s plesom, , s katero so si povečali število privržencev in simpatizeijev, ; pa je pomenila konec srečarja. Pomembno vlogo v društ- ■ venem in družabnem življergu so imele čitalnice. Prirejale ' so kulturne večere, tako imenovane besede. V sklopu i Ljubljanske čitalnice so ob raznih slavjih delovala tudi šte- : vüna druga društva, npr. Vz^emno delavsko podporno društvo, pevsko društvo Slavec, Delavsko pevsko društvo Vz^emnost, Pevsko društvo Ljubljana, Slovensko pevsko društvo Zvon, Slovensko trgovsko društvo Merkur, razna ' dramska in telovadna društva - Sokol, Katoliško izobraže- ; valno društvo in druga. S skupnim imenom so ta društva imenovali »Narodna društva Ljubljanska«. Prireditve Ljubljanske čitalnice so bile v večini primerov j namenjene ožjemu krogu občinstva, takratni kulturni eliti, i Širši krog občinstva sije čitalnica pridobila, kadar je orga- i nizirala veselico, obič^no v dobrodelne namene. Omeryene veselice ali »proste zabave s plesom« so se odvi- jale v Ljubljani, predvsem v mestnem središču. Na pod- i eželjsko družabno živijerge v začetku niso imele dosti vpli- ; va, vplivale so le na mestno okolico. S tem pa ne smemo ! misliti, da na podeželju niso poznali zabav, ki bi vldjučeva- i le večje števUo ijudi. Številne so bUe priložnosti, ko se je ; lahko zabavala vsa vas, npr. ob ohcetih, žegnanjih, lickanju | itd, vendar so bile to bolj ali manj sproščene zabave, do ka- terih je prih^alo povsem spontano, brez društvenega za- léela. Večje spremembe v društvenem in družabnem življenju na podeželju so se pokazale proti koncu 19. stoletja, pred- vsem pa na prelomu v 20. stoletje, ko so se tudi tu začela formirati številna društva. Največ zaslug za spremembe na podeželju so imela, poleg drugih, gasilska društva. Ta so do prve svetovne vojne proniknila skoraj v vsako slovensko vas. Ob dnevih, ko so bUi vaščani že sicer praznično razpo- loženi, so društva pričela s prirejargem organiziranih za- ' bav. Pri tem so imeli n^mar\j problemov gasilci, ker so bili v vasi n^boij priljubljeni. Bili so nepolitično društvo, vaš- čanom pa potrebni, sćg požari v tistem obdobju niso bili no- bena redkost in tudi ob drugih nezgodah so bili gasilci prvi, ki so priskočili na pomoč. Redka so bila gasilska društva, v katerih ne bi bil včlargen vsćg en član iz vsake družine v vasi. Organizatorji teh društev so bili vaščani sami. To so bili vaški izobraženci in ljudje, ki so v vasi uživali n^več spostovarya in ugleda: župniki, učitelji, župani, mesarji, gostilničarji, kolaiji itd. Njihov pristop je obenem pomenil tudi tiho reklamo za društvo." Med pomembnimi društvi, ki so že pred prvo svetovno voj- no proniknila v vasi ljubljanske okolice in so že imela bo- gato tradicijo prirejanja vrtnih veselic, so bila Sokolska in Orlovska društva. Ljubljanska Sokolska župa je bila usta- novljena na občnem zboru 8. тдја 1910. leta. Poleg ljub- ljanskega »Sokola« je župa tedéy zígemala še društva v Domžalah, Šiški, na Vrhniki, Igu in na Viču z odsekom v Notraryih goricah.Daje bilo sokolstvo močno utrjeno že prej, nam priča glasilo Slovenske sokolske zveze, »Sloven- ski Sokol«, kije začelo izh^ati že leta 1904. Skor^ v enaki meri so se razvila Orlovska društva in rgihovi odseki. Na- jveč jih je bilo po vaseh in na sedežih župnij, za razliko od sokolskih, kl so imeli svoje sedeže v mestih in trgih. Sokol je v vasi prodiral težje.'^ Orli so se razvili iz Slovenske kr- ščansko-socialne zveze, spomladi leta 1906. »SKSZ (Slov. krščansko socialna zveza) je bila mati tudi velikega dela os- talih slovenskih katoliških nepolitičnih organizacij, iz- vzemši seveda nabožnih in gospodarskih.«2° Razmerje med sokolskimi in orlovskimi društvi na področ- ju Ljubljane in гцепе okolice kaže, da je büo sokolstvo ne- koliko močnejše. Malo pred prvo svetovno vojno je bilo v Ljubljani in njeni okolici 21 sokolskih društev, orlovskih odsekov paje büo 19. Tudi po številu članov je imel sokol m^hno prednost.^' Vsako novo ustanovljeno društvo je takoj priredilo tako imenovano »ustanovno veselico«, nato paje s prirejanjem veselic nadaljevalo in organiziralo vsako leto vsćg eno ali dve. Na tem mestu je treba povedati, da orU uradno veselic niso prirejali. Njihove prireditve so predstavljale telovadni nastop in kr^ši kulturni program, ki je bil zaključen s sre- čelovom ali tombolo. Često pa seje zgodUo, daje bilo na r\ji- hovih štantih moč kupiti alkoholno pijačo, in da se je pri- reditev pogosto končala kot veselica, z glasbo in plesom. V obdobju med obema vojnama so bile gasilske veselice n^pogostejše. Vsako poletje so gasilska društva pripravüa vsćg po dve veselici, včasih tudi tri. Prirejali so jih ob društ- venih jubilejih, npr. ob obletnicah ustanovitve, ki so jih praznovali vsakih pet ali deset let, ali ob sprejemu in bla- goslovitvi novega gasilskega orodja, ob prenovitvi poslopja itd. Ljubljančanom so bile znane vsakoletne žegnar\jske vese- lice: ob nedeljah po 15. avgustu v Dravljah, po 25. juliju na Viču, ko so praznovali svetega Jakoba, na Brdu in v Zg. Šiški so bile veselice po 11. avgustu, na dan svetega Lov- renca. Za te veselice se je udomačilo ime »gremo muho klat«. Po številu obiskovalcev in morda tudi po priljublje- nosti so vodile veselice v spodnji Šiški. Prirejali so jih ob nedeljah, po 24. avgustu, ko je sveti Jernej praznoval svoj god. To nedeljo so imenovali »komarjevo nedeljo«, ali »gre- mo v Šiško na pohano piško«. Žegnanje na komarjevo ne- deljo je slovelo nekako do leta 1930, po tem letu paje počasi zamrlo. niso nikoli bali za obiskovalce.«^' Upadanje množičnega prirejar\ja vrtnih veselic se čuti po letu 1939, v dobi, ko seje že čutila napetost pred pričetkom druge svetovne vojne. Veselice so nehali prirejati, ker je za- radi krize upadala kupna moč prebivalstva in je bilo zato vedno marxj obiska. Tudi društva niso bila več polnoštevU- na, ker je bilo vedno več vpoklicev na orožne vaje. Brez spremstva fantov dekleta na veselice niso zahajala, brez očeta ali družinskega poglavarja paje ostala doma tudi vsa družina. 2. VZROKI ZA PRIREJANJE VESELIC Poglavitni, včasih tudi edini vzrok, je bil pridobivanje fi- nančnih sredstev. Pri tem je šlo za zaslužek gostuničaija, če je veselico priredil sam, ali paje društvo potrebovalo denar za uresničevanje svojih načrtov. Zaradi potrebnih finanč- nih sredstev so društva že takoj ob ustanovitvi prirejala ve- selice, tako imenovane »ustanovne«. Najrazličnejša društ- va so v obdobju med obema vojnama delovala skoraj brez vskake materialne pomoči od države ali paje ta pomoč pri- hajala poredkoma in v neznatni količini. Delovanje sleher- nega društva je bilo povezano z velikimi denarnimi sred- stvi. Skoraj vse organizacije so jih zato krile z dohodki ve- selic, trgatev, plesov in drugih zabavnih prireditev, ki so jih v svojih statutih omenjale kot sredstva za doseganje svojih cüjev.30 Tudi društvene kronike so polne podatkov o zbi- ranju denarja z raznimi nabiralnimi akcijami, veselicami, prireditvami in podporami vaščanov, zlasti imovitejšui, ka- teri so kazali svojo naklonjenost do društva s kumovaryem pri blagoslavljanju orodja ali drušvenih praporov. Društva so potrebovala denar za zidavo društvenih domov, za naba- vo orodja, za prapore, uniforme itd. Telovadna in kulturno umetniška društva so poleg dvoran potrebovala tudi telo- vadno orodje, stole, kulise za gledališke predstave. Čebe- larska društva so potrebovala denar za izboljšanje čebeljih vrst, za sladkor ob slabih letinah, za nove panje itd. Za vzdrževanje in izpopolnjevanje tehnične opremljenosti in sposobnosti društev za delovanje, so bili potrebni redni do- hodki, novo orodje; tehnična oprema paje bila draga. Ne- katera društva so prirejala veselice v dobrodelne namene. Denar so potrebovala za pomoč ljudem, ki so bUi oškodo- vani zaradi požarov, za bolniške blag^ne, katerih namen je bil gmotno podpreti člane društev v času bolezni. Kljub temu, da so bila gasilska društva humane in družbi potrebne organizacije, je država zanje premalo skrbela. Ves čas med obema vojnama so se največ prežilvljala z rednim prirejanjem veselic. Prostovoljno gasilsko društvo Stožice je že pred prvo svetovno vojno zašlo v težak finančni po- ložaj, zaradi nabave gasilskega orodja in opreme. Takratno težko situacijo je rešil Anton Vilfan, kije društvu za porav- navo dolga posodil 3700 kron. Da bi se društvo čim hitreje rešilo dolga, je odbor sklenil prirediti veselico. Kot primer razmerja med dohodkom od veselic in ostalimi dohodki si oglejmo proračun Prostovoljne gasilske čete Črnuče za leto 1937: »Dohodki«: Podpora občine Jezice.......Din 1.000.00 Gasilska zajednica Ljubljana ... Din 1.410.00 Čisti dobiček veselic........ Din 8.190.00 Iz proračuna je razvidno, da so k takemu fmančnemu sta- nju društvu pripomogle predvsem veselične prireditve.^^ To potijnje tudi dejstvo, da je gasilsko društvo v Nadgorici v dveh letih po ustanovitvi z veseličnimi prireditvami zbra- lo denar za motorno brizgalno. Z reševanjem finančnih problemov so se na podoben način kot gasilske organizacije ubadala tudi druga društva. Tudi ta so v svojih pravilnikih in programih naglašala, da prido- bivao sredstva s prireditvami. Leta 1928 je bilo v Šiški us- tanovljeno društvo za izgradnjo sokolskega doma, ki je do zastavljenega сЦја prišlo s prirejanjem veselic, izletov, telo- 10 vadnih nastopov, iger in drugih družabnih prireditev. Z ve- selicami so krila stroške svojega delovanja tudi društva kmetskih fantov in deklet in društva Slovenskih fantov, občasno pa še razna čebelarska in lovska društva.^s Za prirejanje veseličnih zabav je bil glavni vzrok izboljša- nje finančne situacije društva, vendar pa to le ni bil vedno in povsod njihov edini namen. Treba je poudariti, da so imele take zabave tudi velik družabni pomen, predvsem na podeželju, kjer je bilo malo drugih priložnosti za razvedrilo. Marsikje so priredili veselico prav iz takih razlogov, še po- sebno tam, kjer so bili v društvenem vodstvu ijudje veselih značajev in so пекгџ svojega časa radi žrtvovali za oi-gani- zirarge družabnih prireditev. »Veselice so bile včasih nujna stvar, ker ni bilo drugih možnosti za zabavo,« pravijo ljudje. Nekatera društva so praznovala svoje ustanovne obletnice z večjimi nastopi in paradami. Pruike za svečane priredit- ve so bili tudi dnevi, ko so društva prevzemala v uporabo nove prostore, dobila novo orodje in blagoslavljala nove prapore, ki so bili prvi ciij vsakega ustanovljenega društva. Take prireditve so imele velik reklamni pomen za društva, s^ so bile do neke mere n^vidnejši pokazatelj ryihovega delovarvja. Vsako društvo je želelo svoj przanik praznovati kar se da svečano in se ob taki priložnosti predstaviti čim širši javnosti. S paradami in gasilskimi v^ami so pred ob- činstvom prikazovala stanje svoje pripravljenosti in si s tem pridobila zaupanje in ugled. Nćgvečja slavja sta v Ljub- ljani prirejala Ljubljansko gasilsko društvo in Sokoli. 3. DELA OB VESELICAH Priprave Na občnem zboru so se člani domenili, da bo društvo v po- letnem obdobju priredilo veselico. Ob tej priliki so izvolili 5-7 članski pripravljalni odbor, ki sta mu načelovala pred- sednik in tćgnik. O pripravEih na veselico so se menui na društvenih sejah, ki so jih imeli mesec pred pričetkom ve- selice, skor^ vsak teden. Člani veseličnega odbora so pred- stavljali vodje delavnih skupin. To so bui več let isti ljudje, pa tudi ostali vaščani, ki so sodelovali pri pripravah, so ena- ko delo opravljali več let. Veselični odbor je tako v naprej vedel, kakšno delo bo kdo opravljati in kdo izmed njih bo koga prosil za pomoč. Delo je bilo prostovoljno in so za po- moč prosili ustno. Ljudje so na pripravah radi sodelovali in so si to steh v čast. Se posebno so bih ponosni, kadar so jih člani odbora prišli na dom prosit za sodelovanje. Dekleta, ki so jih izbrali za kelnarjenje, so si štela delo v čast in so bila na to ponosna. Nek^ dni pred pričetkom veselice - pri kra- šenju veseličnega prostora in na sami veselici - je bilo po- trebno n^več ljudi. Ob takih prilikah so delale cele družine nekaterih članov društva in tudi nečlani so radi priskočili na pomoč. Tako je bila angažirana vsa vas in skor^ ni bUo človeka, ki bi ob taki priliki sodelovanje odklonil. Člani si niso delili dela med seboj po funkcijah, ki so jih opravljali v društvu, pač pa so si ga delili po sposobnostih. Obič^no sta se predsednik in tcgnik društva ukvarjala z ad- ministrativnimi posli, sicer pa sta priskočila na pomoč tudi pri drugih opravilih, npr. pri sekanju in postavljanju mla- jev, pri krašenju veseličnega prostora itd. Moški so v glavnem skrbeli za nabavo potrebnega lesa, hra- ne, pijače itd., žene in dekleta za pripravo hrane v kuhiryi in za strežbo na zabavi. Tudi druga društva so si delo organizirala na podoben na- čin kot gasilska, le da so za delo težje dobili zadostno števUo ijudi. Odvisni so bili zgolj od svojih članov in njihovih svoj- cev. Pri izbiri dneva za veselico so morali upoštevati še priredit- ve drugih, da v bližnji okolici ni prišlo do dveh hkrati. Za razpored so se društva domenila na zboru gasilske župe. Tak dogovor je veljal za obdobje več let in se je stalno ve- delo, kd^ bo katero društvo imelo prireditev. To so sčaso- ma postale vsakoletne tradicionalne veselice. Pri izbiri da- tumov so imele prednsot obletnice in društvene proslave. Tudi če so bila društva vnaprej domenjena za datume, so organizatorji v časopisnih vesteh, ko so obveščali o prire- ditvah, opozarjali druge, da se ne bi odločili za isti dan. Os- tala društva so morala pri izbiri datumov svojih prireditev prav tako upoštevati razpored datumov gasUskih društev. V primeru, daje na isti dan kje v bližini pripravilo veselico še kako drugo društvo, se gasilcem kljub temu ni bUo treba bati za obiskovalce. Veselično leto seje običćgno pričelo na dan sv. Florjana in je trgalo do konca septembra. Veselice so vedno prirejali ob nedeljah. Izjemoma so predvsem ljubljanska društva ob obletnicah ali kakem večjem društvenem slavju začela praznovati že v soboto, ko se je odvijal kulturni program. Društva so пгдг^е organizirala veselice ob kakem prazniku ali žegnanju. Pri izbiri datumov so se nekatera društva, predvsem v Ljubljani in predmestju, ozirala tudi na to, kd^ dobijo delavci plačo, v vaseh pa na to niso bili pozorni. V primeru slabega vremena so veselico prestavili za en te- den. To je bUo neugodno, ker je bU program veseličnih pri- reditev pripravljen za vse poletje vnaprej in je obstojala možnost, daje imelo ta dan prireditev kako drugo društvo. Ob proslavah Dejali smo že, da so bili dnevi, ko so društva prevzemala v uporabo nove prostore ali ko so dobili nova orodja, prilike za svečane prireditve. Orodja so društva kupovala s po- močjo posojila, za vračilo dolga pa so si denar nekako za- gotovila z veseličnimi prireditvami in »nabiralnimi akcija- mi« prostovoljnih prispevkov. Tisti, ki je za novo orodje prispeval n^več denarja, je postal novemu orodju ali domu »kum«. Nćgvečkrat si je društvo že pred pobiranjem pri- spevkov izbralo za kumovanje kakega bogataša, lahko tudi par - »kuma« in »kumico«. Ni bilo ntgno, da sta par pred- stavljala zakonca, pač paje büo pomembno to, daje bü iz- brani par za društvo n^bolj koristen. Zato so za kumovanje običajno prosüi premožne ljudi, npr. graščake, ministre, gostUničarje, bogate kmete in druge. Naprošeni so bui močno počaščeni, seveda pa so morali za tako izkazovanje časti podariti precejšnje vsote denarja. Denarni prispevek so društvu izročili kar na proslavi, pred blagoslovitvijo. Ko- luišen je bU, se je izvedelo kmalu po prireditvi. Prispevali so do tisoč dinarjev, kar je v tistem času pomenüo dve do- bri mesečni plači. Ga-silsko društvo Dobrava, prevzem motorne brizgalne: ,,kum" in „kumica" pri brizgalni (leta 1930) Sredstva za nabavo novega prapora so si društva priskrbela na sličen način. Bil je prvi cüj vsakega novega društva in simbol, ki ga je zastopal na raznüi prireditvah in shodüi. Razvitje prapora je bua prilUca, ko je društvo zbralo večjo 11 vsoto denarja, kot paje bil prapor v resnici vreden. Denar zanj so društva dobila z veselico, ki so jo organizirali prav v ta namen in seveda z nabiralno akcijo prostovoljnih pri- spevkov. O nabiralni akciji so obvestili sosedrga društva, nekatera podjetja, obrtnike in druge bogate posameznike. Darovalci so ob taki priložnosti od društva kupovali zlate, srebrne in bronaste žebljičke, ki so simbolično ponazarjali višino darovalčevega prispevka. Cene posameznim vrstam žebljičkov je določilo društvo samo. Imena darovalcev so vgravirali v glave žebljičkov. Nekatere gasilske čete, ki so se pripravljale na blagoslovi- tev prapora, so društvom in posameznikom, ki so jih name- ravali prositi za prispevek, žebljičke z njihovimi vgravira- nimi imeni poslali vnaprej, predno so od rvjih dobUi odgo- vore, da so jih pripravljani odkupiti. S tem so spravljali društvene ustanove, ryihove funkcionarje in nekatere po- sameznike v neprijeten položau, sebi pa so pripravili nepot- rebne stroške, če so naslovniki žebljičke odklonili.^' Obveščanje in reklama Pomembno vlogo so opravljali člani društva, ki so bili za- dolženi za obveščanje o društvenem dogajaryu. Skrbeli so tudi za reklamo prireditev, kakor tudi za delovaiye društva na sploh. Od reklame je bilo odvisno, ali bo prireditev pri- vabila zadostno število obiskovalcev in s tem dosegla želje- ni uspeh. Najbolj obiČEgno in učinkovito obveščanje je bilo preko plakatov. Plakati in tudi druga pisana naznanila niso pomenila samo golo obveščarye o času prireditve, bila so obenem tudi reklama in povabilo na prireditev. Ce je bil kak član ali prijatelj društva zaposlen v tiskarni, je poskr- bel, da je društvo plakate natisnilo, včasih kar v dveh ve- likostih. Večji so bili namenjeni obveščanju na javnih, vid- nejših mesti, manjše pa so raznašali po hišah, ko so pri lju- deh labirali predmete za dobitke. Društva, ki niso imela možnosti, da bi plakate natisnila, so jih napravila ročno. To nalogo so referenti za reklamo običajno zaupali dekletom, ker so bila priročnejša kot fantje in so se potrudila, da so bili plakati lično izdelani in lepo okrašeni. Običauno so pripara- vili 50 do 100 izvodov. Kakih deset dni pred pričetkom veselice so jih fantje, pred- vsem ponoči, s kolesi raznašali v okoliške кггце in vasi, pri- bližno v krogu desetih kilometrov.Včasih se je zgodilo, da so bili plakati na nekaterih mestih potrgani ali preleplje- ni z drugimi, zato so morali fantje to reklamno аксцо nekaj dni pred prireditvijo ponoviti. To je bilo včasih tudi nevar- no opravilo, posebno ted^, kadar je na eni od prejšnjih ve- selic prišlo med njimi in domačimi fanti do prepira in spor še ni bil poravnan. Zato so morali biti v takih primerih pre- vidni in oprezni, sag jih je lahko za vogalom adi plotom ča- kala nevarnost s strani domačih fantov. To je bil tudi vzrok, da so to delo opravljali v glavnem ponoči. S pripravami na društveno veselico so bili fantje v sosednji vasi seznanjeni in so аксцо osovraženih fantov pričakovali. Ustno širjenje vesti je namreč imelo pri obveščanju in reklami prav tako pomembno vlogo kot plakati, ponekod na deželi še bolJ. Tako so ljudje že v naprej vedeli, kdaj se bo prireditev do- gajala, plakati in druga pisana obvestila so predstavljala le potrditev njihovega pričakovanja. Društva, ki so delovala v bližini Ljubljane in v njenem mestnem središču, so za razliko od vaških društev skušala privabiti na svoje prireditve čimveč ljudi tudi z reklamo v časopisih. O svojih prireditvah so obveščala v društvenih glasilih in dnevnem časopisju.Vaška društva svojih pri- reditev niso oznanjala v časopisih ali pa sila poredko - ka- dar so se pripravljala na praznovanje pomembnejše oblet- nice. V naslednjih dneh po končanih veselicah so društva v ča- sopisju objavljala, kako je prireditev ali veselica potekala - v lepem, prijaznem, prisrčnem vzdušju itd. Ob takih prili- kah so se prireditelji zahvaljevali vsem, ki so kakorkoli po-, Slovenski narod, XXXV/1902, št. 120/28. maj, p. 8; št. 122/31. maj, p. 6 Slovenski narod, XXXV/1902, št. 144/26. junij, p. 4; št. 146/28. ju- nij, p. 6 12 magali, da je veselica uspela - vodstvom paviljonov, last- niku zemljišča za brezplačno uporabo prostora itd. Zahva- ljevali so se vsem, ki so žrtvovali čas, trud in pripomogli k boljšemu uspehu. Zahvaljevali so se tudi obiskovalcem ve- selice in tistim, ki so darovali dobitke ali denar. Prijave in obdavčevanja Dovoljerya za prireditve ljubljanskih društev je pred prvo svetovno vojno izd^al mestni magistrat. Vaškim društvom iz mestne okolice pa so dovoljenja izd^ala pristojna župan- stva. Kolikor magistrat ali županstva za to niso imela po- trebnih pooblastil, so prošrvje posredovala deželni vladi ozi- roma okrajnemu glavarstvu, ali pa so jih na ta naslova po- šiljala kar diiištva sama. Odmera davka na veselično dejav- nost paje bila naloga finančnega minstrstva, kije bilo pre- ko okrožnic okr^nega glavarstva, mestnega magistrata ali županstva seznanjeno o društvenem dogcgaryu. Finančno ministrstvo je izdigalo tudi dovoljerya za srečelove in tom- bole. Tudi še neka} časa po prvi svetovni vojni je veselična do- voljenja izdćgalo okrcano glavarstvo. Z odlokom, izdanim 2. 3.1934. leta, paje Kraljevska banska uprava dravske bano- vine pooblastila vse občine, da smejo same izd^ati dovo- Ijeiya za društvene prireditve. K prošnjam so morala društ- va priložiti tudi veselični program. Odmera davka je bila naloga finančne kontrole v Ljubljani ali finančnega urada, pod katerega je spadal kr^, v katerem je društvo delovalo. Leta 1920 je kraljevina SHS sprejela zakon, po katerem so morala društva za svoje prireditve plačevati davek od šte- vila prodanih vstopnic. Za gledališke in umetniške pred- stave, predstave telovadnih, sokolskih in orlovskih društev so plačevali 10 % takso od prodanih vstopnic. Za vsa društ- va, ki so svojo prireditev zaključila z glasbo in plesom in so se ljudje zadrževali zaradi zabave ali razvedrila, je bila raz- pisana 30 % taksa od prodanih vstopnic.^o Ta zakon seje si- cer pogosto spremirvjal, v vsem obdobju pa so morala društva plačevati 10-30 % davek. Obdavčitev je bila veli- kokrat odvisna tudi od trenutne situacije - od popustljivosti finančnega ministrstva in od samih društev, kako so si zna- la na pristojnih uradih izposlovati popust. Dejali smo že, da so društva prirejala razne prireditve in ve- selice predvsem zaradi pridobivanja finančnih sredstev. Ker so jim obdavčenja vzela precejšen del dobička, ki bi si- cer lahko ostal v društvenih blag^nah, so se na razne na- čine borila, da bi jih oblasti oprostile davka in drugih d^a- tev. Glede obdavčenja so bila gasilska društva v primerjavi z drugimi večkrat nekoliko na slabšem. Sokolska, orlovska in razna druga društva so imela status športnih, kulturnih in humanih društev in so imela maryse davke. Z obrazlo- žitvijo v prošnjah, da prirejíyo veselice v humane namene, npr. za obnovitev bolniške blag^ne, izboljšanje društvene- ga inventarja itd., pa so bila včasih celo oproščena veselič- nega davka. Zato so se gasilska društva z Gasilsko zvezo trudila, da si tudi ona pribore status humanih društev, in da si kot taka pri ministrstvu financ izposlujejo oprostitev pla- cevarya državnih taks za vse prireditve, ki bi se vršile iz- ključno v korist tehnične izpopolnitve posameznih enot.*' Ta prizadevanja so več ali mary naletela na gluha ušesa. Po odloku finančnega ministra leta 1921 so bUa gasilska društ- va kot hLunana društva, sicer oproščena veseličnega dav- ka,*2 vendar je Jugoslovanska gasilska zveze že leta 1922 na občnem zboru poročala, da je le deloma dosegla popust davka na veselice.*^ Gasilska zveza je nenehno obsojala ne- razumevanje oblasti za finančna vprašar\ja gasilcev, še po- sebno, ker jim je bil včasih celo odvzet naziv humanih društev. Če je društvo priredUo veselico, na kateri so pobirali vstop- nino, so dobili na finančni kontroli žigosane vstopnice. Po številu prodanih vstopnic, so jim potem zaračunavali da- vek. Včasih so si društva pomagala tako, da so med žigo- sanimi prod^ala tudi nežigosane vtopnice in si tako zmanj- šala davek. Pogosto so si društva obetala zaslužek na vese- lici brez vstopnine - od prostovoljnih prispevkov in od ple- sa. V takih primerih društva seveda niso mogla plačevati davka od števila prodanih vstopnic, zato je davčna služba na te prireditve i)ošiiJala kontrolorje - financaije. Ti so ugo- tavljali približno število obiskovalcev na prireditvi in kon- trolirali vsote denarja v blagcynah. Ob takih priložnostih so društva na veselici sproti pobirala iz blagćgne večje vsote denarja. Za izv^anje glasbenih del na veselici, so si morala društva priskrbeti dovoljerye Avtor-centrale. Na prosiye so morali napisati naslove predvidenih glasbenih del in ryihove av- torje.** »S tem si prireditelji niso behli glave. Napisali so kar narod- ne. To je bUo n^bolj enostavno.« Kljub temu, daje Avtor-centrala vztrćono opozarjala društ- va, n^ jo obveščćgo o svojih prireditvah in plačujejo avtors- ke prispevke in kljub temu, da jih je opozarjala na visoke kazni, ki bi sledile v obratnem primeru, je prireditelji niso jemali dovolj resno. Prireditve so malokdo prijavljali. Cen- trala paje neprijavljene vesehce težko in poredkoma odk- rila. Ker je poslovalnica Avtor-centrale zapažala prirejarye raznih veselic brez prijav, je izposlovala, daje bil leta 1937 sprejet zakon, po katerem so pristojni organi smeli izdcyati veselična dovoljenja le na podlagi dokazila, da jim je Avtor- centrala že izdala dovođenje za izv^arye glasbenih del.*^ Dovoljenje za tocerye alkoholnih pijač v lastni režiji je društvom izd^alo finančno ministrstvo na podlagi prošnje in predloga pristojne davčne uprave, daje сЦј društva do- brodelen in človekoljuben.*e Mary problemov pa je imelo društvo, če jim je gostilničar - njihov član ali simpatizer - odstopil svoje obrtno dovoljenje ali gostilniško koncesijo. Predpis raznih in razmeroma precej visokih taks je bil na- črten. Z ryimi je vlada želela omejiti množično prirejarye veselic. Po ryenem mneryu so zaradi pretiranega veseljače- nja in pijancevarya »kvarno vplivale na narod«. Zato je za- vzela stališče, nćO se prošnje načelno odklanja. Kraljeva banska uprava je opozarjala na podeželske gasuske čete in na rvjihovo prepogosto prirejarye vsakoletnih vrtnih vese- Ovadba mestnega policijskega stražnika, ki je 10. julija 1911. leta na Mestni magistral v Ljubljani prijavil gostilničarja, ki se ni držal predpisane policijske ure. 13 lic, ošvrknila paje tudi gostilniške plesne prireditve. Ape- lirala je na občine in županstva пгу izdajajo dovoljenja sa- mo v izjemnih primerih, ko veselico prireja priznano društ- vo za splošno koristne namene. Prošnje za prireditve, kijih nameravajo organizirati gostilničarji zaradi svoje koristi, n^j strogo zavračajo. Z željo, da bi preprečila množičnost kvarnih veselic, seje vlada posluževala še nekaterih drugih ukrepov. Ukazala je občinam in županstvom, naj bodo pri podaljševanju policijske ure strožji."' Policijska ura je bila 1934. leta za ljubljansko okolico določena na 23. uro, leta 1937 paje kr. Dravska banovina zahtevala, da smejo občine policijsko uro dovoliti do 23. ure samo za tiste prireditve, ki se začnejo šele popoldan. Med društvenimi veselicami v is- tem kraju ali kraju, ki leži v sosednji občini, mora biti raz- dobje najmanj mesec dni.''^ Tudi s to odredbo je želela vla- da preprečiti prekomerno prirejanje veselic. Ta prizadevanja državnih oblasti za preprečevanje »druž- benega zla«, niso v celoti uspela. Društva v vaseh so kljub omejitvam poleti prirejala po tri ali celo štiri veselice, ki so trajale pozno v noč ali celo do jutra. Župane in občinske funkcionarje so pri izdajanju veseličnih dovoljenj pogosto vodili krajevni, včasih celo osebni vplivi, saj so bili v večini primerov pristaši katerega izmed društev, ki je na njiho- vem območju delovalo, včasih pa so bili celo vodilni ali po- membnejši društveni člani. Gasilska društva z izposlovanji veseličnih dovoljenj - kakor pravijo ljudje - niso imela ni- koli težav, pa tudi drugim društvom občine prošnje niso odklanjale. Npr. v občini Dobrova so bili skoraj vsi zaposle- ni uradnik) domačini, zato društvom pri izdaji veseličnih in plesnih dovoljenj niso delali težav. Gasilci za svoje priredit- ve celo davkov niso plačevali: »Kaj vam bomo pobirali, saj vam moramo potem itak nazaj dati.« (Občine so bile namreč zadolžene za vzdrževanje ga- silskih društev.) Odklonjenih društvenih prošenj za prireditve se ljudje v glavnem ne spominjajo, razen primera, ko je po spominu mformatorja ostala zavrnjena prijava Delavskega kultur- nega društva »Vzajemnost« v Stožicah. Dovoljenja društvu niso izdali na podlagi okrožnice kr. banske uprave, s katero so želeli omejiti pijančevanje in prekomerne zabave ter tro- šenje ljudskega premoženja."' Kljub temu, da so društva na prireditvah prekoračila poli- cijsko uro, čeprav so oblasti zahtevale, da seje strogo držijo, jim policijski stražniki, ki so na veselicah opravljali svoje dolžnosti, niso povzročali težav. Ti so bili prirediteljem bolj ali manj znani, pa tudi sicer se niso strogo držali predpisa- nih načel, še posebno, če je prireditev pr tekala mirno. V tem oziru so bili prireditelji v mestnem centru in bližnji okolici nekoliko na slabšem, saj so policijske oblasti njiho- ve prireditve lažje kontrolirale. Ureditev veseličnega prostora Da bi veselico lahko organizirali, je bil potreben dogovor za prostor. Zaradi poletne vročine je bil najbolj primeren senčnat vrt ali veliko dvorišče kake kmetije. Gasilci pri iz- biri prostora niso imeli skrbi, saj so jim kmetje svoje vrtove radi odstopali. V nekaterih krajih so gasilci prirejali veseli- ce vsa leta na istem prostoru, drugod pa so prostor menja- vali, enkrat na eni, drugič na drugi kmetiji, saj so si gospo- darji šteli v veliko čast, da so lahko dajali gostoljubje pri- ljubljeni organizaciji in bi lahko prišlo do zamere. V večini primerov je bil lastnik prostora tudi član društva. Za prostor, na katerem so priredili veselico, velikokrat niso plačevali odškodnine, običajno je lastnik niti ni zahteval. Lahko mu je društvo kaj malega plačalo - simbolično na- grado, v primeru, če je veselica dobro uspela. Nekoliko več problemov pri izbiri veseličnega prostora so imela druga društva. Lahko so jih prirejala na vrtovih, kjer so jih tudi gasilci, vendar jim lastniki prostora niso vedno odstopili brezpk'jno, plačati so morali odškodnino, ki paje bila vča- sih minimalna. V večini primerov so si znala tudi ta društva v vasi poiskati simpatizeija, ki jim je prostor rad odstopil. Na nekaterih vrtovih so poleg gasilcev prirejali veselice še Orli in Sokoli ali kako drugo društvo. Lastniki vrtov običEg- no niso bili politično nestrpni. Tako so sokoli prirejali ve- selice na vrtovih, katerih lastniki so bili pristaši Orlov. Društvo kmetskih fantov in deklet iz Iga si je za svoje pri- reditve dvakrat našlo zatočišče na graščini na Igu. Kljub te- mu daje bil gospodar klerikalno usmerjen, ni zahteval od- škodnine. Orli so svoje tabore prirejali tudi na župnijskih vrtovih. Kot zavetje društvenemu življenju so služile tudi gostilne. Gostilničarji so bili običajno politično nevtralni in so se na njihovih vrtovih odvijale veselice različno usmerjenih društev. Sami so veselice redko organizirali, razen v jesen- skem obdobju, ko so prirejali vinske trgatve. V večini pri- merov je gostilničar v času prireditve svoje prostore odsto- pil društvu, lahko brezplačno, v glavnem pa mu je društvo plačalo toliko, kot bi v tistem dnevu zaslužil. Če je imelo ga- silsko dmštvo veselico na kmečkem vrtu, je bližnji gostil- ničar iz solidarnosti do društva ta dan gostilno zaprl, kar je bilo tedaj v splošni navadi in se je spodobilo. Če paje ve- selico priredilo kako drugo društvo, gostilne ni vedno zaprl. V vaseh, kjer je bilo več gostilen in so gasilci prirejali ve- selice na njihovih vrtovih, so gostilne menjali, da ne bi pri- šlo do zamere. Odvisno je bilo tudi od tega, kakšen ugled si je gostilničar pridobil pri društvenem vodstvu. Ljubljanska društva, predvsem gasilci in Sokoli, so prirejali veselice na vrtu pred Narodnim in Mestnim domom. Soko- li so prirejali veselice tudi na svojem telovadišču v Ljublja- ni, pod Tivolijem. Primeren prostor za prirejanje veseličnih prireditev so društva našla na Ljubljanskem gradu. Tu je vsako leto v začetku meseca maja prirejala jurjevanja pod- ružnica sv. Cirila in Metoda. Društva so pogosto prirejala veselice na Kongresnem trgu, v Zvezdi. Številnim priredi- teljem, je v poletnem obdobju nudil prostor Koslerjev vrt. Na tem vrtu sta veselice prirejala ljubljansko in šišensko gasilsko društvo in še mnoga druga društva. Pevsko društ- vo Slavec je od leta 1902 na tem vrtu prirejalo vsakoletni se- jem. Tu je bila v poletnem obdobju skoraj vsako nedeljo kaka društvena prireditev. Veselice so prirejali tudi v Švi- cariji in v Lattermanovem drevoredu. Prirejale so jih tudi nekatere ljubljanske gostilne, npr. gostilna na Borštniko- vem trgu, gostilna Derganc - blizu današnje gostilne Pod lipco itd. Za razliko od gasilskih društev, ki so veselice vedno prire- j.ala v domačem kraju, so jih nekatera druga društva - pred- vsem Orli, Sokoli, Društva kmetskih fantov in deklet, društva Slovenskih fantov in nekatera prosvetna društva, prirejala tudi v oddaljenejših krajih. Sokoli iz Iga so gosto- vali na Vrhniki in na Brezovioi, ižansko Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo tekmo koscev in veselico v Že- limljah. Črnuško prosvetno društvo je gostovalo na Rašici itd. Društva so gostovala v tistih krajih, kjer je že delovalo tovrstno društvo, ali v krajih, kjer so bili prebivalci temu društvu naklonjeni. Veselični prostor je bilo potrebno primerno urediti. Ogra- dili so ga provizorično z naznačenim vhodom in ograjo ok- rasili z zelenjem. Društva niso imela dovolj svojih miz in klopi, zato so jih napravila sproti. V zemljo so zabili kole, čeznje so položili deske in že so bile mize gotove in prav ta- ko tudi klopi. To je dajalo veseličnemu prostoru značilno podobo. Nekatera društva so si mize in klopi med seboj tudi izposojala. Če je bila izposoja enostranska, je bilo treba za- nje plačati skromno izposojnino in poravnati nastalo ško- do. Prodajne paviljone, stante ali sanke, ki so bili nanizani ob ograji veseličnega prostora, so naredili iz desk. Označili so jih s primernimi imeni in napisi: jestvine. vinamá, pivar- na, kavarna, cvetličarna itd. Svoje mesto na veseličnem prostoru je dobil tudi paviljon za srečelov (si. 1). Postavili so ga na vidno mesto, tako da so razstavljeni dobitki že od 14 daleč vabili obiskovalce. Da bi bili dobitki vidnejši, so jih nek^ razobesili kar na bližnje drevo. »Tobakarna,« kjer so se kadilci lahko oskrbeli s »smotkami« in cigeiretami, prav tako ni smela manjkati. Plesišče so napravili iz desk. Mo- ralo je biti gladko, da so na njem lažje plesali, zato so pone- kod deske premazali s parELfinom. Oder za muzikanta je do- bil svoj prostor v kotu plesišča. To je bil sedež na štirih ko- lih, ki se je dvigal približno meter in pol nad plesiščem in je izgledal kakor »lovska vahtnica«. Ce v vasi ni bilo elektrike, so veselični pro^-tor razsvetljevali z petrolejkami, karbidovkami in leščerbami. Svetila so vi- sela na žicah, ki so jih napeljali ob mizah in ob prodajnih pa- viljonih. Na mizah so gorele sveče. Če so imeli v vasi elek- triko, sojo napeljali od hiše, kije bila veseličnemu prostoru najbližja. Svetila ali žarnice so si prireditelji izposodili pri gostilničarju ali pri drugih ljudeh v vasi. Zraven veselične- ga prostora so morala društva urediti tudi prostor za shra- njevanje koles. • Problema, kje dobiti potreben les za ureditev veseličnega prostora, gasilska društva skorajda niso poznala. Običajno so že imela nekaj svojega, ostalo, kolikor so ga še potrebo- vala, so si izposodila pri vaščanih. Kadar je veselico pripravilo gasilsko društvo, je bil to praz- nik za vso vas, še posebno, če je bila združena s praznova- njem društvene obletnice. V prazničnem vzdušju in priča- kovanju prireditve, so bili nekaj dni pred tem vsi vaščani na nogah. Na pripravah so delali z veliko vnemo in skoraj ni bilo človeka, ki ne bi kaj postoril. Nedelje po godovih vaških svetnikov - ob žegnanjih in ob binkoštih - so bile veliki prazniki. To so skušala izkoristiti gasilska in druga društva, pa tudi gotilničaiji so organizirali veselice na take dneve. Veselični prostor, društveni dom, včasih tudi vso vas, je bilo potrebno okrasiti, kar seje dalo. Ob takih nede- ljah so vaščani pred glavnim vhodom v vas vedno postavili po dva mlaja s slavolokom, ob žegnanjih pa so z zelenjem in cvetjem okrasili tudi cerkev. Proslavljanje praznika je oznanjcdo že na predvečer pokanje možnaijev in veliki kre- sovi. Po visokih ml^ih, ki so se dvigali nad strehami hiš, so mimoidoči že od daleč opazili, da so se v vasi pripravljali na praznovanje. Po številu in tudi po velikosti mlajev je bilo moč razbrati, kako velik in pomemben je bil dogodek, ki ga je društvo nameravalo proslavljati. Na običajnih veselicah so bili mlaji visoki do deset metrov, na društvenih prosla- vah in ob žegnEinjih pa so segali v višino do petnajst in več metrov. Mlaje so postavljali domači fantje in pri tem želeli, da bi bil njihov ml^j višji kot kadarkoli poprej. Visok mlaj je bil v veliko čast ne samo njim. temveč tudi vsej vasi. Ka- ko visok mlaj so postavili, pri katerem kmetu so fantje na- prosili tako veliko smreko, to je bila po končani veselici po- gosta tema za razgovore. Tudi lastnika gozda, v katerem so smrekO'posekali je to navdajalo z zadovoljstvom in pono- som. D^ali so jih trdnejši kmetje ali gruntarji. Ti na pripra- vah veselice niso radi sodelovali; bili so nekoliko vzvišeni in jim je bilo to delo izpod časti. Izgovarjali so se, da im^o preveč svojega dela, zato so se društvu želeli oddolžiti na tak način. Če seje društvo pripravljalo na navadno veselico,5°je za- doščal en mlaj. Postavili so ga pred društvenim domom, v sredini vasi ali na veseličnem prostoru, pač tam, kjer je pri- šel naybolj do izraza. Kadar je bila veselica združena s praz- novanjem društvene obletnice, so jih postavili več; dva večja pri vhodu v vas, dva manjša pred vhod na veselični' prostor in včasih pred vhod na plesišče. Napisi na deskah, ki so bile pripete preko ml^ev pred veseličnimi vhodi, so naznanjali, katero društvo je pripravilo veselico. Gasilci so poleg svojega grba in označbe obletnice, ki sojo praznovali, napisali tudi »dobrodošli« in eno izmed svojih gesel: »Na pomoč«; »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč«; Sov- raštva ne gojimo, gasilci le bodimo« itd. Orli so imeli napis »Bog živi«; »živijo«. Sokoli pa »Zdravo«; »Na zdar«; »Bratje mili, sestre drage! Uživajte veselje družbe blage!« itd. Ml^e so opletli z venci iz zelerga in raznobarvnimi trakovi iz krep papirja. Vrh je krasil z raznobarvnimi trakovi okra- šen kovinski obroč, na konico ml^a pa so včasih obesili za-, stavo. Mlečke pri vhodu na veselični prostor so okrasili z venci, v katere so dekleta vpletle vrtnice. Bila je navada, da se je s krašenjem veseličnega prostora ukvarjala mladina. Pri tem delu so mladi radi sodelovali, saj jim je nudilo možnosti za zabavo in je imelo velik dru- žaben pomen. Fantje so iz gozda nanesli smrekovih in list- natih vej, dekleta pa so iz tega pletla vence. To so delala v večernem času, ko so bila prosta domačih opravil. S petjem in včasih igranjem na harmoniko so jim fantje delali družbo in jim kresali čas. Tudi v mestu so postavljali visoke ml^e. Razne zastave, ki so jih krasile, so že od daleč pozdravljale prispele goste. Ob večjih slavjih so društva na svoje proslave vabila tudi isto- vrstna in kulturnoumetniška društva, ki so jim na priredit- vah popestrila program. V takih primerih so organizatorji svojim gostom napravili slavolok. N^večkrat so ga posta- vili na ljubljanskem kolodvoru, včasih na Duniyski cesti ali pod Zelenim hribom. Glede na različna društva, ki so veselice prirejala, se vese- lični prostori med seboj niso bistveno razlikovali. Vendar seje s pogledom na pripravljeni prostor včasih le dalo ugo- toviti, katero društvo seje pripravljalo na proslavo. Sokol- ska in orlovska društva so namreč na svojih taborih poleg plesnega prostora - Orli plesišča niso imeli - imela še ogra- jeno telovadišče. Ob veseličnih prostorih so postavljali svoje stante tudi ne- kateri posamezniki, ki so si od društvenih prireditev obetali .j zaslužek. To so bili lectarji in razni kramarji, ki so na tak na- 1 čin skušali prodati svojo robo; postavljali so razna strelišča j in druge stante za igre na srečo. i Ker je bilo v mestu družabno živlejnje bolj pesti'o kot na i podeželju, so si mestna društva na svojih prireditvah težje \ pridobila obiskovalce kot gasilska društva na podeželju. Na mestnih veselicah so komedijantje, lectarji in kramarji do- gnanje popestrili, za občinstvo so bili zanimivi in privlačni, zato so bili na takih prireditvah vedno dobrodošli. Podežel- ska, predvsem gasilska društva, se za obiskovalce niso bala in od raznih kramarjev in komedijantov niso imela nobenih \ koristi. Zato na njihovih veselicah niso bili zaželjeni, saj so jim odjedali zaslužek. Hrana in pijača O hrani in pijači, ki sojo nameravali nuditi svojim gostom, so se društveni člani domenili na eni izmed svojih sej, ki so jih imeli nekaj tednov pred prireditvijo. S tem, kdo je po- skrbel za hrano in pijačo, n' ;o imeli težav. Ob pripravah ve- selice so po več let isti ljudje opravljali enaka dela, tako so imela društva že v naprej organizirane delovne skupine. V teh skupinah so vedno sodelovali moški, predvsem gostil- ničarji in mesarji. Od njih in od volje društvenega vodstva je bilo odvisno s čim so na prireditvah postregli svojim gos- tom. Zaradi enostavne priprave so bile klobase in hrenovke najbolj značilna hrana. Kupovali so jih pri mesarjih ali gos- tilničarjih. Kuhali so jih v kotlih ali v velikih loncih, kar na veseličnem prostoru, postregli pa so z njimi na kartonih ali kakem tršem papiiju. S hrano so imeli veliko dela, če so ne- kaj dni pred prireditvijo zaklali prašiča ali včasih janea. Društva, ki so si na prireditvah obetala veliko obiskoval- cev, npr. Ižansko gasilsko društvo, so večkrat zaklala po dva prašiča, včasih tudi teleta. V takih primerih so gostom postregli s pečenko in pečenicami, pogosto so pripravili tu- di krvavice. Pripravljanje take hrane je med prireditvijo za- htevalo mnogo dela in truda. N^več dela je bilo s kuha- njem golaža in »^mohta«, ki na prireditvah prav tako nista bila redkost. Izbira mesne hrane na veseličnih prireditvah ni bila pestra, bolj bogato založene so bile njihove »slaščičarne«: stanti s 15 pecivom in drugimi slaščicami. Lectovi srčki, razni piškoti, krofi, fiancati in potice so vabili predvsem otroke. Nekaj dni pred veselico so prireditelji organizirali na vasi nabiralno akcijo za material, ki so ga rabili za peko kruha in slaščic. Česar vaščanom ni bilo treba kupovati in so v ve- čini sami pridelali doma, so radi darovali za slavje, ki so ga prirdali. Tako so dobili moko, JaJca, maslo, mast in podob- no. Če so v vasi imeli peka, jim je ta napekel kruh, včasih tudi preste in drugo pecivo. Za gasilce je to napravil skoraj vedno zastorg. Če peka v vasi ni bilo, so kruh napekle obi- čajno žene vodilnih društvenih članov. Tudi vse ostalo pe- civo so napekle žene v vasi. Pgačo je največkrat nabavil gostilničar. V drugem primeru so morali člani društva za vino poskrbeti sami. Kupovali so ga pri vinskih trgovcih v Ljubljani in njeni okolici. Številna so bila društva, ki so se vozila po vino na Primorsko ali Do- lenjsko. Ta društva so menila, daje bilo vino od domačinov boljše kot od vinskih trgovcev in da ga je bilo pametneje kupiti iz prve, kakor iz druge roke. Menili so, da je dobro vino eden pogojev za dober uspeh veselice. Na prireditvah so stočUi od 400 do 500 litrov vina, na večjih tudi do tisoč. Največ so popili cvička in goriške rebule. Pivo so priredi- telji kupovali v pivovarni, v sodčkih po petindvajset, pet- deset in sto litrov. Ker seje pri točenju spenilo, sije društvo tudi na račun pen prislužilo nekaj denarja. Na mestnih ve- selicah so prireditelji postregli svojim gostom tudi z žga- i\jem in raznimi likerji. Ponekod so imeli celo šampanjec in drugo »žlahtno kapljico«. Na vaških veselicah žganja niso prodali veliko. Največ so ga prodali ob kavi. Skoraj na vsa- kem veseličnem prostoru so imeli »turško kavarno«. Po turško oblečen prodajalec je s svojim videzom zbujal po- zornost. Z vzkliki »Turška kava, zmeraj zdrava!« je ропцја1 »kavo z mastiko«. Gostje so se lahko odžejali tudi z brezal- koholnimi pijačami. Na razpolago jim je bil krahrle ali po- kalica, neke vrste šabesa. Večina društev ni imela dovolj svojega gostinskega inven- tarja. Pred prireditvijo so steklenino dokupila, največ pa so si jo izposojala od domačinov, gostilničarjev in trgovcev. Ta problem so društva reševala tako, da so omizju postregla samo z enim kozarcem. Vino so stregli v »pollitrcah«, v »li- trcah« ali v »litrih«, nćupogostje so omizja naročala »Štefa- ne«, dvolitrske steklenice. Za šankom so žejni gostje naro- čali maiyse količine vina, po četrt litra ali »firkeljc«. Kozar- cem za dva decUitra so pravili »štuci«. Delo na veselici Društveno vodstvo je sprejemalo povabljene goste, dekleta so hitela od mize do mize in prodajala srečke in šopke cvet- ja. Tajnik društva je kontroliral stanje v blagajnah in iz njih sproti pobiral večje vsote denarja. Nekateri člani so skrbeli za miren potek prireditve, imeli so čuvaja, kije pazil na ko- lesa itd. Vodilni člani društva in član, ki je bil zadolžen za pobiranje prostovoljnih prispevkov ali vstopnine pred vhodom na veselični prostor, so svoje delo vedno opravljali uniformirani. Priprava hrane, delo pri prodajnih paviljonih in strežba na prireditvah je zaposlila največ ljudi. Dekleta, včasih tudi starejše ženske, so stregla v belih pred- pasnikih, večkrat, predvsem na mestnih veselicah, tudi v narodnih nošah. To delo so rada opravljala in se jim je zdelo častno. Že пекгц dni pred prireditvijo, ko so si v vasi spo- sojala predpasnike ali narodne noše, če niso imela svojih, so se bahala, da bodo stregla na veselici Včasih so imeli pri- reditelji z dekleti težave, ker so z dela uhajala na ples, ali pa so se zaklepetala s fanti, ker jim niso dali miru. Prireditelji so morali na veseličnili prireditvah skrbeti za red, da je prireditev potekala mirno, brez prepirov ali celo pretepa. Za miren potek prireditve je bil odgovoren pred- sednik društva. Ponekod je društvo to nalogo zaupalo moč- nejšim članom, »močnim biksaijem«, drugje so za red skr- beli vodilni društveni člani ali vplivni ljudje v vasi. Ker so imeli večji ugled, so ljudje njihovo besedo spoštovali in jo resno jemali. 4. IGRE NA SREČO SREČELOV IN TOMBOLA Vzrok, da je skoraj vsako veselico, ne glede na to, katero društvo jo je priredilo, obvezno spremljal srečelov, je bil v tem, daje ta povečal nJen fmančni rezultat. Prirejanje loterij in izdajanje srečk je bUa izključno pravica države. Lahko paje država izdajala dovoljenja za prirejanje srečelovov, tombol in loterijskih iger raznim društvom, ki so potrebovala denar za gospodarske in dobrodelne name- ne.51 Prosrye za dovoljenja takih iger so morala društva na- slavljati na Ministrstvo za poljedelstvo in vode v Beogradu, preko pristojnega okrajnega glavarsta (magistrata) dva me- seca pred prireditvijo. V prošnji so morali navesti kraj in dan prireditve, število srečk, ki so jih nameravali prodati, in ceno posamezne srečke. Pri srečelovu so društva potrebovala predmete za dobitke. Do njih so prihajala na različne načine. Gasilska društva so imela pri tem najmaiy problemov. Predmete ali denar za nabavo dobitkov so gasilci naprosili pri ljudeh v vasi. Za srečelove zadolženi člani društev so pobirali predmete ali denar uniformirani, ker so tako izgledali bolj uradni, ubi- cano sta to nalogo opravljala dva člana društva, približno štiri dni pred pričetkom veselice. Pri svojem delu sta upo- rabljala darilno kryigo, kamor sta zapisovala kakšen pred- met, oziroma koliko denarja je kdo prispeval. Darovalec se je v kryigo podpisal, kar je bila potrditev ali dokaz, da je predmet društvu resnično podaril. Ljudje gasilcem nikoli niso odrekli pomoči. »Ja, ja, za ga- silce pa ja,« so prikimavali. Darilna listina je društvom po- menila nekakšno spodbudo darovalcem: »Ja, koliko so pa kaj drugi dali?« so spraševali ljudje, ko sta prosilca potrkala na ryihova vrata. Potem so društvu podarili predmet vsaj enake, če ne večje vrednosti, kot gaje prispeval sosed pred njimi. Če je ta dmštvo podprl denarno, so to vsoto skušali prekoračiti. V tako tekmovanje so se vglavnem vključili tr- dnejši kmetje, ker so se bali, da bi bila prizadeta njihova ve- Ijaška čast, če bi bil ryihov dar marysi od sosedovega. To človeško lastnost so znali gasilci dobro izkoristiti. Obrnili so se po darove najprej k premožnejšim ljudem, k takim, za katere so bili prepričani, da ne bodo skoparili. Ponekod so najprej prosili v župnišču. Župnik na Igu je za srečelov ved- no rad bogato prispeval. »Gospod župnik so tolkle dal, pol morem pa tud jest,« so odgovarjali naprošeni ljudje. Včasih so se s kom v vasi domenili, da bodo v darilno listino vpisali večjo vsoto denarja, kot jo je le-ta v resnici podaril. To vso- to so kasneje, ko so s pobiraiyem dobitkov končali, popra- vili. Ker je bila na vasi običajno stiska za denar, so v večini pri- merov podarjali predmete, tisto, kar so že imeli doma in jim ni bilo treba kupiti. Za dobitke so dajali svinčnike, obešal- nike, zobotrebce, grebljice, toporišča, grablje, motike, stare lopate, vUe, košare, cekarje itd. Podarjali so tudi hrano: mo- ko, sladkor, klobase, salame itd. Večjo vrednost so pred- stavljale žive stvari: kure, zajci, pogosto so dajali golobe - vedno v parih. Trgovci so društvom podarjali drobnarije in več manj vrednih stvari, obrtniki pa lastne izdelke, npr. stole ali k^ podobnega. Nekatere malenkosti je društvo ku- pilo z denarjem, ki so jim ga v ta namen podarili društveni pristaši. Dogajalo se je, da so ljudje odstopali predmete, ki so jih kot dobitke dobili na eni od prejšnjih veselic in so bili sicer brez uporabne vrednosti. Taki predmeti so se kot do- bitki na veselicah pojavljali več let zapored. Druga društva so predmete za srečelov dobila težje kot ga- silci. Sokoli, Orli, Društva kmetskih fantov in deklet in dru- ga so predmete za srečelove dobivala samo pri svojih sim- patizeijih. Običajno jih je mladina prinesla od doma. Ljub- 16 Ijanska društva, predvsem tista, ki so delovala v središču mesta, so za dobitke in morebitne denarne podpore prosUa v časopisju - v rubrikah društvenih vesti, kjer so naznanja- la svoje prireditve. Srečolov, ki so ga pripravili naraščajniki orlovskega društva v, Črnu- čah na vitu pii Goiišku, takratnem županu Dobitki na srečelovih, ki so jih prirejala društva v Ljublja- ni, so se razlikovali od dobitkov na vaških veselicah, tako po materialni kot po uporabni vrednosti. Dobitki so se po- nekod razlikovali tudi po tem, katero društvo je prireduo veselico in srečelov, s^ so nekatera društva z dobitki želela poudariti društveni znaČEg in rgegove karakteristične pote- ze, npr. čebelarska ali lovska društva. Glavni dobitki na mestnih veselicah so bili pogosto premog in kolesa. Takih bogatih dobitkov si podeželjska društva niso mogla privoš- čiti na srečelovih, prišla so v poštev samo na tombolah. Vzroki so v tem, da so bili na podeželju ljudje skromnejši in manj zahtevni kot mestni ljudje in v tem, da so si mestna društva lažje poiskala premožnejše darovalce. Glavni do- bitki na podeželskih veselicah so büi npr.: pečena ali siu-o- va sviryska glava, velik hlebec kruha v obliki srca, torta ali k^ podobnega. Včasih se je pojavil koštrun ali koza, mlad prašiček, vendar so bili taki dobitki redkost, ker so pred- stavljali veliko vrednost. Še bolj poredko pa se je na vaš- kem srečelovu pojavilo kolo. Včasih so gasilci dobili v dar potico, ki bi jo lahko uporabili kot glavni dobitek, vendar sojo rege prodali po kosih. Tako seje potica bolje obresto- vala,' s^ je predstavljala večji zaslužek. Tombole so društva prirejala redkeje, na vsakih deset ali petncgst let. Z organiziranjem tombole je bilo mnogo več dela in napora, kar so si lahko privoščUa le večja in trdno stoječa društva. Ko so prireditelji zbrali zadostno število predmetov za do- bitke, so jih razvrstili po vrednosti, jih oštevilčui, srečke pa razporedili v vrečke. To delo je zahtevalo resne in poštene ljudi. Tisti, ki je to delo opravljal, je vedel, katere dobitke skrivno posamezne vrečke. Dogćgalo se je, da je povedal svojemu prijatelju ali znancu, v kateri vrečki tiči glavni do- bitek. Take nepravilnosti in napake so ljudje na veselici kmalu opazili. Pri občinstvu je zato večkrat prišlo do nego- dovanja, društvo in rgegovo vodstvo paje s tem prišlo na slab glas. V začetku srečelova so organizatoiji prodajali na prireditvi srečke s pogostejšimi dobitki nižje vrednosti. Vrednejši do- bitki so prišli v obtok kasneje, srečka z glavnim dobitkom pa je bUa vedno v zadnji vrečki, ker bi sicer zanimanje za srečelov splahnelo. Dogegalo seje, daje kdo glavni dobitek dobil že prej, predno so prodali vse srečke. Tega prireditelji občinstvu niso povedali, srečnega dobitnika so prosili, daje o tem molčal. N^več je bilo primerov, ko je bil glavni do- bitek le reklamnega pomena, s^ ga ni bUo moč zadeti, ker med srečkami ni imel svoje številke. Prireditelji so potem objavili, da se s srečko, ki bi zadela glavni dobitek, ni javil nihče in da se je verjetno izgubila. Zato so dali dobitek na javno dražbo ali licitacijo. Mnogi obiskovalci so bili o takem načinu prodćge glavnega dobitka seznaryeni že vnaprej in se nad rgim niso pritoževali, s^ je bilo vsem v interesu, da prireditev finančno uspe. Če tudi je bil dobitek brez večje vrednosti, si je na prireditvi pridobil veliko simbolično vrednost. šaljivi ribolov Šaljivi ribolov seje od srečelova razlikoval v tem, da so bili dobitki manjše vrednosti in niso bili na ogled, ampak skriti za visoko ogrado. Igralec je dobitek »lovil« z »ribiško palico«. Z rgo je posegel čez ogrado, kjer mu gaje nekdo od prirediteljev privezal na palico. Dobitek je bil »skrivnost«, zato je igralcu in publiki, ki je igri vneto sledila, pripravil presenečenje. Ker so bili dobitki bolj šaljivega kakor vrednega značka, so igro spremljali veseli dovtipi in obilo smeha. Nćgbolj znane tovrstne prireditve so bue v Šiški na »Ko- marjevo nedeljo«. Kadar je šišensko pevsko društvo Slavec na vrtu pri Koslerju organziralo svoj »semenj«, so za obis- kovalce pripravUi šaijivi ribolov, ki so mu rekli »Komarjev muzej« ali »Ribarjenje v šišenskem b^eiju«. »V Šišenskem b^jerju niso lovili rib ali morskih deklic, (.. .)«^^ 5. DRUŽABNE IGKE Igre na srečo smo omenili kot igre, ki so na prireditvah pri- našale n^več dobička. Poleg teh so društva med potekom veselic prirejala še razne družabne igre in nagradna tekmo- vanja. To so bila npr. tekaška tekmovanja v vrečah, tekmo- vanja v plezanju na ml^e, tekmovanja v balinanju, v mes- tu pa v keglaiyu, šaljivi telefon. Igra »amerikansko fotogra- firarye« je vzbrgala precej smeha. Potekala je tako, daje tis- ti, ki seje dal slikati, dobil sliko kakega dekleta in obratno. Namen takih igre je bil isti kot pri igrah na srečo - popestriti enolične veselice, privabiti čim večje število obiskovalcev in povečati finančni uspeh. V želji, da bi privabili goste z originalnostjo in posebnostjo, so si društva izmišljala nove igre in dopolnjevala ideje drugih društev. Mestna so si težje pridobila zadostno število obiskovalcev kot podeželska, zato so bile igre na mestnih veselicah tudi bolj pogoste in raznovrstnejše. N^bolj priljubljena od vseh je bila »šaljiva pošta«, zato je bUa gost skor^ vsake veselične prireditve. Pri tej igri so si obiskovalci, ki so sedeli pri različnih omizjih, medseboj do- pisovali. Zaradi dostave pošte so bile mize označene z žen- skimi, kr^evnimi Eili živalskimi imeni. Na »komaujevih« prireditvah je »sejmarska pošta« poskrbela, da so si dopi- sovali celo tisti obiskovalci, ki so sedeli v različnih šišen- skih gostilnah.5* Razglednice, ki so bUe na voijo šaljivi pošti, so gasilska društva kupovala pri Lubljanski gasilski zvezi, ta pa jih je kot odpadne artikle nabavila po nizkih cenah v tiskarnah. »Pošto« so gostje odd^ali v nabiralnik. To je bU lesen zaboj, ki je bil postavljen na vidnem mestu veseličnega prostora, ali pa so ga pritrdili na kako drevo. Član društva, ki je raz- našal pošto med omizji, je nosil namišljeno poštarsko oble- ko in veliko torbo. Včasih so si prireditelji za tako priložnost izposodili pravo poštarsko uniformo. Ta igraje bila sproščena, če so se obiskovalci med seboj po- znali. Zabavala je goste na manjših veselicah, ki so bile ve- zane na vaško ali predmestno skupnot. Na večjih priredit- vah v mestnem središču, kjer so bile veselice le zaključni del praznovanja, takih iger niso mogli organizirati. Igra, ki so JO društva pogosto organizirala na veselicah is- točasno s šaljivo pošto in srečelovom, se je imenovala 17 »amerikanski zapor«. Nekje na veseličnem prostoru so iz desk napravili prostor, ki je imel zamrežena okna in klopi za kaznjence. Zapor je lahko predstavljal tudi z vejami in listjem ograjen prostor. PravUa te igre so bila preprosta: Vsak gost na veselici je lahko z zaporom kaznoval kogar koli je želel, za izvršitev kazni paje moral zaporni nalog pla- čati policaju ali ključarju. Zaporniku so, če je želel, v zaporu postregli s hrano in pijačo, seveda paje moral za to razkošje plačati več kot ostali obiskovalci veselice. Kaznovani je bil zaprt toliko časa, dokler niso prijatelji zanj plačali odkup- nine. Če so narvj pozabili, seje po določenem času lahko od- kupil sam. 6. VINSKE TRGATVE Vinske trgatve smo omenili kot veselične prireditve s po- sebnim potekom. Te prireditve so se verjetno iz Ljubljane razširile v predmestje in na podeželje in so jih po vzoru obi- čaja iz vinorodnih krajev, množično prirejala razna društva in tudi gostilničarji, kjub temu, daje organizirarge take pri- reditve zahtevalo mnogo več dela in truda, kot obič^na ve- selica.55 Trgatev je pri ljudeh vzbudila zanimanje in z гцо so si prireditelji povečali število obiskovalcev. Vzroka za množično prirejaixje vinskih trgatev pa ni iskati samo v fi- nančnih uspehih, ki so jih zagotavljale te prireditve, tem- več tudi v volji in veselju do dela nekaterih prirediteljev. Organizatorji so začeli prirejati trgatve, ne da bi vedeli od kje običaj izh^a, in kako pravilno poteka. Prirejali so jih po svoje, z lastnimi idejami in novostmi, ki so se jim rojevale sproti, med samimi pripravami, kar je tudi prirediteljem nudilo obilico možnosti za zabavo. Bile so vedno v jesenskem času, koncem septembra ali v začetku oktobra. Osnovno dogajarye na teh prireditvah je büo »kr^a grozdja v županovem vinogradu« in »kršerge za- konov«, ki jih je pred pričetkom veselic na šaljiv način pre- bral »notar«. Veselični prostor so spremenili v »vinsko go- rico«, plesišče, obloženo s trtami - polnimi grozdja - je po- stalo »županov vinograd«. Vinograd so lahko pripravili v prostoru kakega društvenega doma, v hiši poleg veselične- ga prostora ali pa v gostilni, če je trgatev priredil gostilničar, mize in klopi za goste pa so bile na prostem. Nad plesiščem so napeljali žice, jih ovili s trtami, na nje pa privezali grozd- je. V sredini takega »vinograda« so spletli venec iz trtja, ka- mor so obesili boljše grozdje. Ponekod so namesto venca v sredino pritrdili reto. Za ureditev vinograda so potrebovali od petdeset do šestdeset kilogramov groženja, ki so ga gasil- cem podarili domačini, boljše grozdje za v reto ali v venec pa so kupovali. Na takih prireditvah so nastopali »župan« - lastnik vinog- rada, »njegova žena županja« in »pisar«. Sedeli so za pogr- njeno nizo poleg plesišča. »Stražarji«, pravili so jim tudi »bi- riči«, so pazili na »tatinsko druščino«, »pryemali zlikavce« in jih vodili do notarja, ki jim je odmeril predpisano kazen. Nastopali so tudi »viničarji« in »viničarke«, običajno štirje cari. Zupan je bü oblečen v temno žametno obleko, na glavi je nosil klobuk »na ajdov zrn«, nćopogosteje pa sta bila župan in županja oblečena v narodne noše. Pisar je nosil frak z metuljčkom, na glavi pa visok cilinder. V rokah je držal za- jetno kr\jigo, »zakonik«, po katerem so sodili zlikavcem in velik svinčnik. Da so se viničarke razlikovale od županje, so bile oblečene v nošo brez avb. Ña glavah so imele »ab- tahe« ali »zavijačke« (rutke). Včasih so viničarke nosile tudi belokrargske noše. Da so stražarji izgledali bolj strogo in resno, so bili oblečeni v stare vojaške uniforme in so imeli vsako leto drugačne. Prireditelji sosi jih izposojali pri ljub- ljanskem gledališču, narodne noše pa so imeli ljudje veči- noma doma. Ob pričetku prireditve so godci zaigrali nekaj vinskih pes- mi, npr. »En starček je živel«, notarje iz knjige prebral za- kone ali »paragrafe«, po katerih so kaznovali neposlušne obiskovalce. Naštel je več kot trideset paragrafov, pri če- mer je bila velikost kazni odvisna od prekrška. Kdor kazni ni hotel plačati, so mu odmerili zaporno kazen, vendar sije moral »svobodo«, če ga ni rešU kdo od prijateljev, odkupiti sam. Zapor so lahko uporabljali tudi drugi gostje, podobno kot pri »amerikanskem zaporu«. Te prireditve so vedno spremljale tudi druge družabne igre: srečelov, šaljivi ribo- lov, šaljiva pošta itd. Zato so bile vinske trgatve donosnejše od obiČEgnih veselic, kar je bil vzrok, da so jih množično prirejali tudi gostilničarji. Ker je bil »županov vinograd« na gorici najlepši in je bilo njegovo grozdje najboljše, se obiskovalci niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi utrgali vsćg enega grozda in pokusili, če je grozdje v resnici tako sladko in okusno. Zato je bil vinog- rad vedno skrbno zastražen, kazni za »zlikavce« pa so bile strogo odmeijene. Da so pazniki lažje pazili na vinograd, je grozdje viselo tako visoko nad plesiščem, da ga z iztegnjeno roko ni bilo moč doseči. Plesalec, ki se ni mogel upreti va- bečemu grozdju, je moral pri kraji poskočiti, ali paje med plesom dvignÙ plesalko, da je utrgala grozd. Kraja grozdja je tako le poredkoma ušla paznikovim očem. Da je »tatu« lažje prijel in da se mu ni izmuznil v množici, ki je po kon- čanem plesu zapuščala plesišče, je bil vhod na plesišče zelo ozek. »Tatinske druščine« je büo dovolj, zato so na vinograd pazili tudi po štirje »pazniki«, včasih pa so jim pomagali še viničarji in viničarke. Višina kazni je bila odvisna od veli- kosti ukradenega grozda in od tega, kje je bil utrgan. Grozd- je, odtrgano v sredini venca ali rete, je bilo dražje. Poleg kraje grozdja so obiskovalci počenjali še mnoge pre- povedane reči in kršili pravila dostojnega vedenja: Prepo- vedan je bil ples z županjo in viničarkami. Če je župan opa- zU, da kdo z njegovo ženo pleše, je zahteval, da se vsiljivca takoj kaznuje. Po zakonu je bü kaznovan tudi tisti, kije žu- panji ali viničarki ples odklonu. V javnosti »nesramno sra- motiti rvjeno veličino, se ni spodobilo«. Prepovedano seje büo dotikati župana ali županje. Mati župarga in oče župan sta bua naziva, ki jüi pri nagovoru ni kazalo pozabiti. Naloga županje in viničark je bua, da so k plesu zvabüe čim več obiskovalcev. Ples z županjo seje kaznoval strožje ka- kor ples z viničarkami, zato je župarga skušala zvabiti k ple- su premožnejše ljudi. Nekaterim seje zdelo дјепо vabüo na ples častno in so zaradi svojega ugleda brez prerekanja pla- čali visoko denarno kazen. Predpisanih kazni so se priredi- telji skušali držati strogo in niso hoteli popuščati. Načelni so bui predvsem pri bogatih ljudeh, za katere so vedeli, da ka- zen lahko plačajo. Pozno zvečer, okrog desete ure, če je nad plesiščem ostalo še kćg grozdja, je notar objavU, da se straža ukiiya. Vinograd se je tedaJ hitro izpraznü. Na dan prireditve, v dopoldanskem času, je »nastopajoča druščina« vedno napravüa obhod po okoliških vaseh in krajih, od koder so ljudje običajno prihajali na njihove ve- selice, ter vabüa prebivalstvo na popoldansko prireditev. Povorko so vedno spremljali trije konjeniki. Konji so bul okrašeni s slovenskimi zastavami, imeli so zavezane repe, noge pa so jim krasüi beli trakovi. Jezdecem je sledu voz, na katerem so se peljali župan in zuparya, poleg župarge je na desni strani sedel pisar. Če so imeli prireditelji možnost, so razlUte med družbenimi sloji, ki so jih predstavljali na- stopajoči, poudarüi s prevoznimi sredstvi. Tako seje vodü- na trojica peljala v kočgi ali kolescu. Njim pa so sledüi pa- rizarji, kmečki vozovi: voz z viničarji in viničarkami, voz z godci in voz z biriči ali stražnUci. Nekateri prireditelji so v povorki vozili tudi zapornika, ki je bil na vozu zaprt v kur- nüíu. Okovan je bil v verige in oblečen v staro ponošeno obleko. Buje šaljivec, kije znal s svojim obnašanjem vzbu- jati pozornost in smeh. Viničarji so s seboj vozili sod z vi- nom in pivsko posodo. Na obhodih so se ustavljali v središ- čih vasi in pred vsako gostüno. Rasposajena druščina je z glasbo, petjem, vriskanjem in raznim ropotom od daleč na- znanjala svoj prihod. Kjer so se ustavUi in so se ljudje zbrali 18 okoli njih, je notar iz knjige prebral paragrafe, saj so vsa kazniva dejarga kaznovali tudi na obdhodu, vendar se predpisanih kazni niso držali tako strogo kot na sami prire- ditvi. Notarje višino denarne kazni določal sproti in jo pri- lag^al finančnim zmožnostim posameznih kršilcev. Z njim so zlikovci za odmero kazni lahko bareintali, vendar je tiste, ki so bUi znani kot bogati bolj »oskubil«. Godci na vozu so neumorno igrali. Žuapnja in viničarke so lovue plesalce, vi- ničarji pa so ljudem ponujali vino. Kozarec vina je imel neobičcgno visoko ceno. S plesom, prodajanjem vina in na- silnim povzročanjem prekrškov, so bili tudi vsiljivi. 7. POTEK VESELIČNIH PRIREDITEV Veselične prireditve so bue ob nedeljah, ko so bili ljudje na podeželju prosti poljskih in nekaterih domačih opravil, de- lavci v predmestju in v mestu pa prosti službe. Nekatere prireditve, ki so bile združene s praznovanjem važnejših društvenih dogodkov, so se pričele že v soboto, nekatere pa so v mestu trgale tudi več dni. Pri blagoslavljanju domov, orooja in praporov, so društva pred pričetkom veselic pri- rejala številne slavnosti. Omenili smo, da so na take prire- ditve vedno vabila tudi predstavnike drugih društev in ug- ledne posameznike - vodune društvene člane, politične de- lavce in razne bogataše. Gostitelji so goste, ki so se odzvali njihovemu povabilu, sprejemali v zgodnjih dopoldanskih urah, na pripravljenih veseličnih prostorih, na gostilniških vrtovih, pred društvenimi domovi, v središčih vasi, pač tam, kjer je bil za to n^primernejši prostor. Ko so bili vsi povabljenci zbrani, jih je v imenu domačega društva po- zdravil predsednik. Včasih so povabljencem pripravili tudi krćgši kulturni program z nastopom društvene godbe, do- mačega pevskega ali tamburaškoga zbora. Po sporedu so se društva razporedila v sprevod, z uniformiranimi člani. Na čelu kolone so büi gostitelji s prapori, njim so sledili društ- veni funkcionarji, ki so jih spremljali častni povabljenci in »narodne noše«, nato je sledU društveni narašča in godba domačega ali gostujočega društva. Za njimi so se uvrstüa gostujoča društva, s svojimi prapori na čelu in to v vrstnem redu, kakor so se ustanavljala. Taki slovesni sprevodi so se pomikali po okrašenih vaseh ali ulicah. Člani nadgoriškega gasilskega društva so bili povabljeni na gasilsko veselico v Beričevo; med proslavo so se udeležili povorke, na veselici pa so imeli svoje omizje in prireditelj jih je pogostil z nekaj litri vina (okoli leta 1937) Če se kum (ali kumica) ni udeležu sprevoda, so ga pričakali pred cerkvijo, kamor se je pripeljal z okrašeno косџо. Po- zdrav došlemu kumu, še posebno, če je bil to ugleden in šir- ši javnosti poznan človek, je bü svečan. Zaigrala je godba, dekleta v narodnih nošah so ga obsipala s cvetjem, ostali navzoči pa so s ploskanjem izražali svoje navdušenje nad prihodom slavne osebnosti. Kum je množici odzravü in skušal v krEgšem govoru izraziti svoj ponos, da lahko poma- ga pomembni organizaciji. Po tem so se vsi udeležui maše, na koncu paje župnik bla- goslovu novo društveno orodje ali prapor. Blagoslov je bil vedno na prostem, n^večkrat pred cerkvyo, na prošnjo društva, pa je župnUt prišel blagoslavljat pred društveni dom. Nekdo od vodünih članov je v kratkem govoru opisal zgodovino tega društva in način, s katerim jim je uspelo priti do novega prapora. Prebral je imena darovalcev, pri tem paje moral biti zelo pazljiv, da ni koga pozabU imeno- vati, k^ti, če bi se to zgodüo, »bi prišlo do hude zamere«, s^ so nekateri kupovali in darovali žebljičke samo zato, da so se »bahali pred občinstvom«. Pred blagoslovitvijo je vsak darovalec simbolično pribü na drog prapora žebljiček, vgraviran z r\jegovim imenom. Blagoslov motorne brizgalne ob 5Ü-letnici PGD Ig (leta 1933) Ob takih prilikah so gasüska društva podeljevala tudi pri- znanja in diplome zaslužnim članom in članom za visoke obletnice v društvenem delovanju. Odlikovanja je delu na- čelnUc društva, včasih pa tudi kdo povabljenüi odbornUtov ljubljanske gasuske župe, župan ali kak drug ugleden gost. Med posameznimi govori je igrala godba, pevski zbor je za- pel nek^ pesmi ali pa so zaigrali tamburaši. Nakatera društva v mestu in predmestju so po končani pro- slavi povabüa svoje goste v gostüno na obed ali banket. Pri banketu je načelnUt društva gostom nazdravil; sledile so razne napitnice z izražanjem prijateljstva, z željo po med- društvenem sodelovanju in solidarnosti. Če je gasilsko društvo prevzelo v uporabo novo brizgcüno, so po blagoslovitvi pripravili gasüsko v^o. Pred domačo publiko in ostalimi gosti so zeleh preizkustiti novo orodje, pokazati ostalo tehnično opremo, obenem pa so pred njimi želeli prikazati stanje svoje pripravljenosti. S tem so se do- mačinom in ostalim obiskovalcem skušali oddolžiti za za- upanje in jim dokazati, daje bua njüiova darežljivost in do- brosrčnost dobro obrestovana. Prireditve ostalüi društev so bue gasilskim podobne. So- kolske proslave se od gasilskih skor^da niso razlütovale. Razlüca je bua v tem, da Sokoli novega orodja in praporov niso blagoslavljali, svojo aktivnost in dejavnost pa so ob- činstvu prikazovali s telovadnimi nastopi. 19 Orli, ki so delovali predvsem na podeželju in nekateri telo- vadni odseki kulturnoumetniških društev, so s sprevodi po vaseh ali mestnih ulicah opozarjali nase in obenem vabili na popoldansko vesedlico. S telovadnimi nastopi so tudi oni skušali prikazati svoje delovanje. Veselice drugih društev so se pričele s krajšim kulturnim sporedom, s katerim so želeli privabiti čimveč občinstva in mu prikazati svoje delovarye. Na plesiščih in improvizira- nih odrih so uprizarjala razne igre, prirejala tamburaške in pevske nastope itd. Ce so imeli organizatorji možnost, so ta- ke nastope pripravili v društvenih prostorih ali v večjih hi- šah poleg veseličnega prostora, na deželi pa včasih kar na kakem podu. Razna prosve'na in kulturnoumetniška društva so s svojimi pevskimi in dramskimi odseki dostik- rat popestrila program drugim, predvsem na veselicah ga- silskih, lovskih, čebelarskih in strelskih društev. Včasih so pred pričetkom gasilske veselice imeli telovadni nastop Or- li ali Sokoli, seveda odvisno od tega, komu je bUo dru- štveno vodstvo bolj naklonjeno. Predvsem orlovska društ- va so imela v svojih vrstah dramske ali pevske odseke. Društva kmetskih fantov in deklet so pred pričetkom ve- selice vedno organizirala tekmovarya v košnji in žetvi, zato so bile te veselice znane kot »tekme koscev in žanjic«. V košrgi so tekmovali fantje, dekleta pa v žetvi in grabljenju sena. Zmagal je tisti, ki je bil hitrejši in je delo opravil te- meljiteje. Običajno je nastopilo dvajset tekmovalcev, v glavnem domačinov, vendar so bili tiyci vedno dobrodošli. Za začetek so pripravili kako zabavno točko, s katero so na- šaljiv način prikazali eno izmed poljskih opravil: dva starej- ša moška, šaljivca, sta na komičen način predstavila огадје z volom in plugom. Eden je bil vprežen v lesen plug in je predstavljal vola, drugi orača, pri tem sta uganjala razne burke in norčije. Strel iz puške je bil znak, da se je tekmo- vanje uradno začelo. Domačini so proslave spremljali z zanimanjem. Koder so se pomikali slavnostni sprevodi, so jim navdušeni pristaši sle- dili. Tudi otrokom so sprevodi pomenili popestritev dneva - tekali so za njimi, jih prehitevali itd. Nekateri so sprevod pričakali doma, pri odrptih oknih. Gasilci so pri občinstvu vedno poželi največ navdušenja. Kjerkoli so se pomikali, so jih domačini obsipavali s cvetjem in jih pozdravljali z glas- nimi vzkliki »na pomoč«. Tudi sokolske sprevode so doma- čini pozdravljali s cvetjem in glasnimi vzkliki. V sprevodu so jim člani odzravljali mahajoč s slovenskimi trobojnica- mi. Ob nekaterih prireditvah ljublajnske gasilske čete in Sokolov v Ljubljani, ob praznovanju obletnic in vsesokol- skih zletih je do take reakcije domačinov prihajalo sponta- no, v večini primerov pa so društva naprošala privržence, simpatizeije in svojce članov, naj z metanjem cvetja ob sprevodu pokažejo svojo vdanost društvu. StevUo obiskovalcev, ki so spremljali proslavo, ni bilo od- visno od tega, katera organizacija je proslavljala. Mnogi so res prišli zato, da so videli proslavo priljubljenega društva, nekatere je zanimal kulturni program, mnogi pa so prišli samo zato, da so si krajšali čas. Po končanih proslavah so v sprevodu razporejena društva odkorakala na veselični prostor, z njimi so istočasno priha- jali tudi gledalci. Pričetek veselice je bil običajno najavljen ob treh ali štirih popoldan, vedno paje bil naznačen z glas- bo, kije skupaj s plesom predstavljala bistveni del zabavne prireditve. Otvoritev je poudaril nekdo od organizatorjev, ki je v svojem, običajno kratkem nagovoru, pozdravil po- vabljene goste, se zahvalil zbranim za obisk, jim razložil po- men prireditve in svoj govor zaključil s povabilom na ples: »Začenja se prosta zabava, poslužite se dobrot v naših pa- viljonih,« ali kaj podobnega. Ples seje pričel, prav tako tudi predvidene družabne igre in istočasno so zaživeli tudi pro- dajni paviljoni - skratka, pričela se je veselica. Obiskovalce so najprej pritegnile igre na srečo. Nekoliko kasneje je začela »obratovati« šaljiva pošta, na razpolago pa je bil tudi zapor. Ta igraje zaživela ob mraku, koje bilo raz- polozerye živahnejše. Med seboj so se »zapirali« predvsem mladi. Fantom in dekletom je nudila priložnost, da so si iz- kazovali simpatije. Če je bilo fantu všeč kako dekle inje že- lel z njo navezati stike, je poskrbel, da sojo zaprli. Zaporno kazen je plačal tudi zase in tako seje znašel v zaporu skupaj z dekletom. Svojo naklonjenost paje dekletu lahko izkazal tudi tako, da je za njo plačal odkupnino in jo rešil zapora. Seveda je to izpeljal tako, da je dekle zarg - rešitelja, izve- delo. Licitiranje glavnega dobitka - mrtve številke na srečelovu -je bilo vedno v večernih urah, okoli desete, ko so ga ob- iskovalci že imeli nekoliko »pod kapo«. Vodja licitacije je stopil na oder ali na mizo, zatrobil s trobento ali na kak drug hrupen način opomnil na pričetek licitacije. Ko so obisko- valci postali падј pozorni, je naznanil: »Licitirali bomo za torto!« alije zavpü kaj podobnega. Izklicno ceno, kije pred- stavljala realno vrednost dobitka, je plačal nekdo od prire- diteljev, kasneje, po končani prireditvi, pa je denar dobil naz^. Obiskovalci so ceno dobiku višali, razliko v vrednos- ti pa so plačevali sproti. Vodja licitacije je s klobukom ali krožnikom v roki hodU med omizji in sproti pobiral denar. Ker so obiskovalci za dobitek običajno »prispevali« manjše vsote, je moral biti iznajdljiv - »jezičen človek«, daje znal vzbuditi zćinimanje tudi pri takih, ki so radi segli malo glob- lje v žep. Daje to dosegel, je po svoje pripomogla tudi pi- jača. Pogosto so se za dobitek kolektivno pogajali tudi fan- tje iz sosednjih kr^ev, ki so se tako borili za čast fantovske družbe in za slavo svoje vasi. Četudi je bil dobitek brez več- je vrednosti, si je na teh igrah pridobil veliko simbolično vrednost. Interesenti so se nagnetli okoli kake mize ali odra in se za glavni dobitek dolgo časa pogajali. Pridružili so se jim gledalci, ki so z raznimi glasnimi pripombami spremlja- li dogaJai\je. Licitacija je bUa večkrat povod za prepir ali pretep, zato je moral biti tisti, ki jo je vodU, pazljiv, daje pri- sodil dobitek tistemu, ki je zanj »zmetal« največ denaija. Običaj je bil tak, da glavnega dobitka niso dobili domačini, temveč je vedno odšel v sosednji kraj, sicer bi lahko prišlo do očitkov, da je vodja licitacije dobitek prisodil domači- nom zaradi osebnih nagibov. 8. GLASBA IN PLES Ko so na podeželje začele prodirati meščanske navade iz či- talnic in so se pod vplivom mestnih društev začela usta- navljati društva tudi tu, so se nekateri plesi višjih družbe- nih slojev začeli širiti med ljudstvom. Utrdile so se nemške plesne oblike, tiste, ki so bile mestni glasbeni kulturi že do- mače, predvsem valček in polka ali štajeriš. Te plesne ob- like so na podeželju utrjevale tudi društvene godbe, saj v razdobju velikega društvenega razcveta tudi tu niso bUe nobena redkost. Velikim spremembam godčevske ljudske kulture je botro- val izum harmonike, ki so jo godci na podeželju kmalu sprejeli za svoj instrument.V obravnavanem obdobju, to je v obdobju med obema vojnama, je bila harmonika na po- deželju že splošno znan in najbolj priljubljen instrument in je že skoraj docela izpodrinila prej tako priljubljene gosli in ostale instrumente. Podeželske veselice, predvsem gasil- ske, si v tem obdobju brez harmonike skorajda ne moremo predstavljati. Tu in tam seje na kaki veselici pojavil kmeč- ki trio, ko seje harmoniki pridružil bas (berda, pompardon) in klcirinet, običajno paje zadoščal samo harmonikaš. Godci, ki so igrali na veseličnih prireditvah, so bili glasbeno neizobraženi in so se z igranjem ukvarjali zaradi notranjega nagnjenja in zaradi veselja do muziciranja. Nagnjenje do glasbe seje pogosto dedovalo inje »godčevski stan« preha- jal iz roda v rod. Poleg očeta so bili ponekod glasbeno na- darjeni tudi sinovi. To so bili kmetje, največ pa so bili de- lavci, ki so bili zaposleni v podjetjih ali pri obrtnikih. Igra- nje jim je nudilo možnost dodatnega zaslužka, poklicno pa se z glasbo niso nikoli ukvarjali. Bili so politično nevtralni 20 in so igrali na prireditvah politično različno usmerjenih društev. Na vaških veselicah so večinoma igrali domačini, s^ so imeli skor^ v vsaki vasi koga, ki je znal raztegniti meh. Včasih sta igrala na prireditvah tudi dva harmonikar- ja, ki sta se med seboj menjavala. Če je bilo v vasi več lju- biteljev igranja, so lahko sestavili trio. Pred prireditvijo so se domenili, kateri instrument bo kdo igral (nekateri so zna- li igrati več instrumentov), pred nastopom pa niso vadili. Včasih je harmonikarja spremljal bobnar. Boben je napra- VÜ iz lonca, tako daje čezenj napel z^čjo kožo, namesto na boben paje lahko igral tudi na perunik. Če v vasi niso imeli godca, seje na prirediteljevo vabilo odzval kdo iz sosednje- ga kraja. Povabuu za igranje so se godci vedno radi odzvali, kljub temu, da na veselicah niso mogli računati na večje plačilo. Na nekaterih prireditvah so bili godci plačani »po udeležbi«, to je po številu obiskovalcev. Na veselicah gasil- skih društev so obič^no igrali za simbolično plačilo, godci iz domače vasi pa so igrali tudi brezplačno. Nćuvečkrat je godec na veselici zaslužil za novo sr^co ali hlače; med ig- ranjem je namreč obleka močno trpela, zaradi raztegovanja harmonike so se hlače hitro obrabile. Kdo bo na prireditvi igral, to za obiskovalce niti ni büo po- membno. Kljub temu pa so nekatere prireditve, če so igrali znani godci - še posebno, če so sloveli kot šaljivci, kar je bi- la pri godcih pogosta in zanje koristna lastnost -, privabUe večje ŠtevUo obiskovalcev. Harmonike so imeli večinoma tisti, katerih svojci so büi za- posleni v tujini. Igrati so se naučUi sami, v glasbene novosti pa so jh uvajali vaški godbeni kapelnüti. Nekateri so posne- mali nove melodije in popevke po radiu, v nekaterih vaseh pa so že imeli gramofone. Glasbene novosti so godci pri- lag^ali svojim zmožnostim in zmožnostim instrumenta. Na veseličnih prireditvah so n^več igrali nemške in avstrijske viže - valček, polko, štćgeriš, zibenšrit ali sedmorko, šotiš, mazolko, mazolin in beksel. Nćgbolj prüjublejna sta bua polka in valček, medtem ko ostalüi plesov niso vsi obvla- dali. Na željo fantov, ki so služui vojaški rok v Srbiji, so za- igrali tudi kolo. Nek^ let pred drugo svetovno vojno je bü v modi tango. Nekateri godci so ga igrali tudi na veselicah, vendar so znali na tovrstno glasbo plesati zelo redki obis- kovalci, predvsem mladina. Godec je zaigral plesno novost bolj za šalo, da bi podražu plesalce in se pred njimi izkazal, da zna igrati tudi take viže, ki jih ne pozna vsak. V mestu harmonika ni imela take veljave kot na deželi. Tu so na veselicah igrale društvene godbe, medtem ko so na podeželju sodelovale samo na večjih prireditvah, v slav- nostnih sprevodih. Večja društva so imela svoje godbe, manjša, predvsem razna kulturnoumetniška društva, pa so jUi morala n^emati. V Ljubljani je v tem času delovalo ve- liko godb, ki so bue vedno pripravljene sodelovati na pri- reditvi kateregakoli društva - godba ljubljanske gasilske čete, vojaška, železničarska ali poštarska godba -, le sokol- ska je sodelovala samo na prireditvah svojih društev in društev brez strankarskega obeležja. Če je bua veselica združena s proslavo, je bU prvi ples obič^no »solo ples«. Odplesal gaje kak častni povabljenec, »kum« ali predsednik društva, nato seje ples spontano raz- živel. Plesati je začela mladina, ki je tudi sicer n^več ple- sala. Starejši ljudje so se plesu priključUi kasneje, proti ve- čeru, pri tem pa so obič^no potrebovali nekaj »kozarčkov koruze«. Vljudnost je zahtevala, da se je fant, ko je prišel prosit za ples, пгдргеј prUílonü in za dovoljenje prosil starše, če je dekle sedelo z njimi. Koga od staršev je ogovoril, očeta ali mater, ni bUo tako važno, sicer pa so fantje že vedeli, kdo ima pri hiši več besede. »Smem prosit vašo hčer za ples?« je nagovoru fant. Pri tem se je lahko razvü kratek dialog med očetom in prosilcem: »Oče, a date hčer za plesat?« - »Ja s^ ne zna«, se je večkrat glasil odgovor, vendar se je spreten fant znašel: »S^ je vseeno, jo bom pa nauču.« Pred kavaliijem, ki je prišel dekle prosit za ples, so starši včasih dejali videz, kot daje odločitev povsem v njenih rokah, že- ljo za negativni odgovor pa soji z nogo posredovali pod mi- zo. Tega so bile vešče predvsem matere. Če je dekle imelo fanta, je büo potrebno za ples vprašati njega, drugače je lah- ko prišlo celo do pretepa. Če fant ne bi vsiljivca takoj kaz- noval, bi izpadel šleva. Dekleta so raje plesala s fanti iz sosednjüi vasi, ker so jim büi mar\j poznani in zato bolj zanimivi. Če katera s kom ni želela plesati, so jo lahko opravičui starši ali njen spremije- . valeč, vendar tisti dan na prireditvi ni smela več plesati. Če je nekomu odklonüa ples - »mu je dala korpco« - nato pa šla plesat z drugim, je bua to za fanta velUta žalitev. Pred- vsem na kmetih so fantje korpce hudo zamerüi in so se za take žalitve dekletom včasih grobo maščevali. Vpričo osta- lih obiskovalcev je osramočeni mladenič dekletu lahko pri- solü nek^ klofut. Prav tako je dekle lahko kaznoval, če je šla z rgim plesat kasneje. Plesalko je udaru kar na plesišču ali pa je z njo odplesal pred vhod plesišča in ji za odmero kazni prisodü kakšno brco, tako da ju je videlo čimveč lju- di. Če ni ravnal tako, je pred ostalimi fanti izgubü na časti. Nekateri fantje so na pruožnot za maščevanje čakali tudi po več let, še potem, koje büo dekle že poročeno. Tudi ostalim obiskovalcem se fantovo maščevanje ni zdelo nič nenavad- ' nega in je büo povsem pravilno: »Karn^ jihfaše«, »To sije . zaslužila«, »Ka¡\ si pa domišlja«. Vsi, tudi ženske, so büi ta- kega mnenja, ker se jim je zdelo, da je tako domišljavo ob- ' našanje za pošteno dekle neprimerno. Dekle je prosilca lah- j ko zavrnüa samo v primeru, če je prišel prosit za ples pijan ' in se je do nje obnašal nesramno in žaljivo. Sicer pa so z nesramneži in vsiljivci hitro uredili ostali fantje. Ker so dekleta iz teh razlogov plesala tudi s fanti, ki jim niso büi všeč, so bue »korpce« redkost. N^večkrat so fatnje do- bili korpco od kakih domišijavui gruntarskih deklet. Taka dekleta pa so fantje poznali in jih za ples niti niso prosili. Dekleta so lahko izbirala fante za ples, kadar je godec na- povedal »damenval«. Večkrat na večer gaje objavil na last- no pobudo, če je želel popestriti dogćganje na veselici. Vča- sih so ga za to prosila tudi dekleta, posebno, če so zapazila fante - »cagavce«, ki niso plesćui, ker si niso upali pristopiti k dekletom ali pa zato, ker plesati niso znali. Za soplesalce so jih izbirala dekleta v šali, zato, da so jih spravüa v nero- den ali neprijeten polož^ in jih osmešua pred drugimi. Tudi pri damenvalu je plesno vstopnino plačal fant. Po končanem plesu je fant pospremü plesalko do njene mi- ze, zahvalu se ji je za ples in se, če mu je bua všeč, priporoču za naslednjo rundo. Nekateri fantje so svoja dekleta pova- büi do lectarja. Pri tem so se pari držali pod roko. Fant je dekletu sam izbral lect, primeren njegovemu žepu in s pri- mernim napisom. Povabü jo je lahko v »kavarno« ali pa k svoji mizi. Skup^ sta ксц popüa, nakar jo je pospremü do njene mize. Veselica s plesom je bua za nekatere posameznUce tudi ugodna ргиЉа, da so se pred domačini pobahali. Naročali so solo plese in izbirali viže, na katere so hoteli plesati sami s svojo izbranko. Plesalec sije plesalko izbral že prej, pre- den seje domenu za solo ples. Prosu jo je kar na glas, da ga je slišalo čimveč ljudi. To je bahača drago stalo, saj je moral godcu plačati toliko, kolikor bi sicer znesla plesna vstopni- na, če bi büo plesišče polno (ok. 50 din). 9. OBISKOVALCI VESELIC IN MEDSEBOJNI ODNOSI Za vaške veselice je značuno, da so se med seboj poznali skorćg vsi obiskovalci. »Od tako daleč, da ga ne bi poznal, ni nurče prišel« Iz domačega kr^a so na veselico gasilskega društva prišh vsi, staro in mlado, tako da so bue domačije v času veselic skor^ prazne. Pribrali so iz bližnjih, sosed- njüi in oddaljenüi kr^ev približno štirideset minut do ene ure hoda. Nekatere vasi so bile med seboj bolj povezane kakor druge. K temu je v ncgvecji meri pripomogla cerkvena razdelitev 21 na fare in razdelitev na občine, pri čemer je ena občina ob- ičajno obsegala predel ene fare. Te vasi je med seboj pove- zovalo farno središče, ki je bilo obenem tudi upravno sre- dišče vseh vasi, ki so sodile v faro ali občino. (Ob nedeljah so ljudje hodili k maši v farno cerkev iz vseh vasi.) Vasi so med seboj povezovala tudi društva sama, pri tem pa so imela največ zaslug prav gasilska društva. Ce je bila vas premajhna, seje vključUa v društvo sosednje vasi. Na po- vezanost in razdelitev na vaške enote so vplivale tudi geog- rafske okoliščine, npr. reka. potok, večji hrib itd, v kolikor ni bila tem razmeram prilagojena že sama farna razdelitev. Prebivalci vasi, ki so bUe med seboj bolj povezane, so sča- soma izoblikovali skupno mnenje o prebivalcih sosednjih vasi. Pri tem so predvsem poudarjali njihove slabe lastnos- ti. Tako so imeli prebivalci Notranjih goric, Bevk, Brezovi- ce in nekaterih drugih vasi na levem bregu Ljubljanice skupno mnenje o ljudeh na desnem bregu. »Vse, kar je čez Ljubljanico, so že Ižanci«. O Ižancih, prav tako o prebivalcih Borovnice, niso imeli dobrega mnerga, temveč prav nasprotno: »Prokleti Ižanci, so tko zieht. Samo pretepali so se, kamor koli so prišli« To je bil vzrok, da niso zahEgali na prireditve onstran reke, proti Podpeči. Iz teh razlogov tudi »Ižanci« niso hodili na prireditve čez Ljubljanico. Med seboj so si obiske izmerga- vali samo fantje, ki so imeli v mislih pretep ali maščevanje. »Takoj si spoznal, kdo je domač in kdo je tujec. Ižance in 'coklarje' (prebivalce iz Borovnice) si spoznal že po glasu. Kadarkoli so prišli, vedno so izzvali pretep.« Za prebivalce posameznih vasi ali območji so si ljudje iz- mišljali zaničljiva in zbadljiva imena: Borovničarnom so pravili »coklcirji« (v obdobju pred prvo svetovno vojno so izdelovali cokle in jih izvažali na Hrvaško), prebivalcev Vnanjih goric se je oprijelo ime »fižolarji«. Na Bregu in v Paki so bili »faškaiji«, v Črni vasi so bili »morostarji«, v Iški vasi pa »šotarji«. Prebivalcem Brezovice so pravili »kore- jevci« (baje so pridelali veliko korenja), Moravčanom so rekli »Moiavški mački« (češ da so mačka klali). V Ihanu so bili »Ihanske plevce«, Trzinci so bili »Trzinske skirce«, ker so voščili »dobro jutro« s sekiro. Ljudem ob Savi, iz Trboj in okolice, so pravili »Savci« (»Save debeloglavc«). Iz Pirnič so bili »s telečjega«. Gasilske veselice so vedno privabile n^več obiskovalcev. Za prebivalce sosednjih vasi je bila udeležba nekako ob- ičajna, skoraj obvezna, saj je izražala solidarnost do društ- va. Če je bila prireditev iz sosednjih vasi dobro obiskana, so se jim prireditelji (domačini) oddolžili tako, da so jim obisk vrnili, ko so sami pripravili veselico. Tako so se nekatere vasi na prireditvah medsebojno obiskovale že iz tradicije. Iz vsake družine v vasi je na prireditev prišel vsaj en dru- žinski član, pogosto pa so prišle kar cele družine. Iz vasi, od- daljenih po uro hoda ali več, pa so hodili predvsem mladi. Fantje lEihko šel na veselico sam, ko je bil star šestnajst ali sedemnajst let, seveda pa je bilo to odvisno od staršev. Dekleta so imela več problemov. Da so jim starši dovolili na veselico, je moralo biti dekle staro vsaj osemnajst, de- vetnajst, ponekod celo dvajset let. Brez njih je šlo lahko le v spremstvu fanta, brata ali z večjo mešano družbo. Dek- leta sama tudi v skupini niso smela priti, ker je veljalo zna- no pravilo, da se to ne spodobi. Če dekle ni imelo fanta, so jo na prireditev lahko povabili prijatelji, sosedovi fantje. Ponavadi so morala biti dekleta okoli desete ure že doma. Spodobilo se je, da jo je pospremil domov fant, ki jo je na prireditev povabil. Kljub temu seje zgodilo, da so šla včasih sama domov. Nekateri fantje so se zadržali dlje časa, kakor se je smelo dekle, ker se niso mogli upreti vzdušju na pri- reditvi. Fantje so na dekleta pozabili tudi takrat, kadar je bi- lo vzdušje napeto in je bilo pričakovati pretep. Fant, ki se je v pretepu rad izkazal, takrat ni mogel oditi, ker bi lahko kdo mislil, da je šleva. Tisti, ki so takrat premogli kolo, so se odpravili tudi na bolj oddaljene prireditve. Iz Vrhnike in iz Borovnice so se fantje i s kolesi vozili v Notranje gorice, iz Dolskega pa celo do Li- | tije. Kolesa v tistem obdobju niso bila pogosto prevozno -\ sredstvo. Lastniki so bui pravzaprav redki, zato sta se na ■ enem kolesu često peljala dva, včasih pa kar trge veseljaki. ; Nćgpogostejše prevozno sredstvo so bili vozovi - lojtrniki. Premožnejši ljudje, trdni kmetje, obrtniki in nekateri gos- ' tilničaiji, so zapregli tudi kočije. Z njimi so se pripeljali iz | sosednjih vasi in iz krajev, ki od prireditve niso bili dosti ; oddaljeni in bi lahko prišli tudi peš. Vendar jim je to nudilo ' možnost, da so se pred ostalimi pobahali in tako poudarili i svoj višji družbeni položaj. Večje bilo kolesljev in zaprav- ' Ijivcev, ki so na družbeni lestvici predstavljali nekoliko niž- ] jo stopnjo kot kočije, a so kljub temu bili ponos in simbol i dobro situiranega lastnika. S kočijami in koleslji so na ! predmestne veselice prihajali tudi Ljubljančani. Največ so [ zahajali v Šiško, na žegnanjsko nedeljo in na prireditve ši- : šenske čitalnice. Vozili so se tudi do Brezovice, pogosto pa-i so bili gostje veselic na Jezici, nekateri pa so zašli tudi do ' Črnuč in Nadgorice. Ljubljančani, predvsem delavci in ne- , kateri uradniki, so na predmestne veselice hodili tudi peš. i V pričakovanju prireditve so se sosedje in prijatelji že nekaj ; dni prej domenili, da bodo skupaj obiskali veselico. Veliko i mladih je na veselice hodilo vsako nedeljo, še posebno tisti, ' ki so imeli kolesa. Iz sosednjih vasi so na prireditve skupaj prihajale cele družine - lahko so šli skupaj skoraj vsi, ki so j iz vasi nameravli obiskati veselico. i Obiskovalci so se za prireditve pražnje oblekli. »Mladi in ; stari, vsi so bili zrihtani.« Moški so oblekli suknjiče in si za- • vezali kravate. Na glavah so nosili klobuke, fantje so si jih -, okrasili s pušeljci. Imeli so očiščene čevlje in zlikane hlače. ; Dekleta so za tako priliko morala pokazati kaj »novega«. Na ] prireditvah v Ljubljani so se predvsem ženske rade uk\'ar- i JEile z razkazovanjem nove mode. I Ker so obiskovalci veseličnih prireditev poleg tega, da so z j obiskovanjem izražali pripadnost svojemu življenjskemu i okolju, izražali tudi pripadnost različnim društvom in ob- I enem politično prepričanje, ki so ga ta društva zagovarjala, , je bilo število obiskovalcev odvisno tudi od tega, katero : društvo je veselico priredilo in koliko je bilo pri ljudeh ce- njeno. Dejali smo, da so gasilska društva zbrala okoli sebe | vedno največ ljudi, zaradi priljubljenosti pa so bue njihove j prireditve tudi najbolje obiskane."Čeprav so nekatera dru- j ga društva poudarjala nepolitični značaj, si niso mogla ni- - koli pridobiti toliko privržencev. Večinoma so ljudje obis- i kovali veselice kateregakoli društva, tudi tiste, ki so jih or- j ganizirale nasprotno usmerjene politične organizacije. Pri- j šli so zato, ker jih je zanimalo kako bo prireditev potekala, | niso pa prihajali tako množično kot na gasilske veselice, ki j so jih obiskovali že kar iz navade in čuta dolžnosti. Tudi ob- J iskovalcev iz sosednjih vasi je bilo manj. Ljudje so se delili na pristaše različnih političnih strank. Najbolj vidna na- sprotja so se odražala med pristaši klerikalne sranke in lju- bitelji orlov ter simpatizerji liberalne stranke in njenih ' društev, predvsem sokolov in društev kmečkih fantov in ; deklet. V nekaterih vaseh so prevladovali sokoli, v drugih ' privrženci orlov, tako da so se vasi ponekod delile na or- ; lovske in sokolske.^° Ves čas med obema vojnama so imeli sokoli številčno prednost pred orli, predvsem v mestih in ■ nekaterih farnih središčih. Čim bolj se približujemo ob- ; dobju pred pričetkom 2. svetovne vojne, tem bolj se je- prednost liberalcev večala tudi na podeželju - po zaslugi ' društev kmečkih fantov in deklet, ki so se začela ustanav- ' Ijati po letu 1924. Društva Slovenskih fantov, ki so se začela ustanavljati po letu 1935, se niso nikoli opomogla tako kot prejšnja, orlovska, bilo pa jih je tudi manj. Liberalna stran- ka se je na podeželju utrjevala z mladino, saJ so takrat mno- ■ gi vaški fantje delo na kmetiji raje zamenjali z delom v to- i varnah. Tu seje taka mladina hitro navzela liberalnih idej ) in se nekako iz revolta »osvobodila« tradicionalnega kleri- j kalnega vaškega načina mišljerga. Čeprav so ljudje simpa- I 22 tizirali s politično različno usmerjenimi društvi (dognalo se je, da so bili nasprotnega mišljenja člani ene družine; eden od sinov je bil npr. pri orlih, drugi je bU pristaš sokolov), pa večinoma niso bUi politično zagrizeni. Cesto seje dogajalo, daje v vasi delovalo sokolsko in orlovsko društvo, do česar vsekakor ne bi moglo priti, če bi bila nasprotja med ljudmi velika. Zato tudi na prireditvah večinoma ni prih^alo do nasprotij, ker zagrizeni pristaši niso hodili na prireditve drugače mislečega društva. Tudi gasUske prireditve so po- kazale, da ljudje politike niso jemali preveč resno. Na te pri- reditve so prihajali ljudje različnih političnih mišljenj, tudi člani gasUskih društev so bUi politično različno nastrojeni. Ker so bila gasUska društva nepolitične organizacije, so se proti političnim razprtijam vztr^no borili vodilni društveni kadri. Do nasprotij je prihcyalo samo med nekaterimi posa- mezniki, ki so postali pod vplivom alkohola politično bolj zagreti. Nekatere so k zdraharstvu vzpodbujali njihovi društveni voditelji. Značilno je bilo, da so se veselic udeleževali vsi družbeni sloji, približno v takem razmerju, kakršna je bila struktura prebivalcev na področju, kjer se je prireditev odvijala. V mestu seje mešal delavski sloj, obrtniki in vajenci z maloš- tevilnim slojem višje »mestne gospode«. V okolico Ljublja- ne je prodrl delavski razred. N^več delavcev je bUo v pred- mestnih vaseh: v Šiški, Mostah in na Viču, veliko jih je büo tudi na Brezovici in na Brdu. V vaseh je bilo n^več kme- tov, bUi pa so še trgovci, gostilničarji, mesarji in drugi ob- rtniki. Medsebojni odnosi ljudi iz različnih družbenih slo- jev, ki so se odražali v vsakdanjem življenju, so se odražali tudi na teh prireditvah, vendar manj ostro kot sicer. Raz- like med stanovi so se nekoliko zabrisale, k čemur so pri- pomogla društva, predvsem gasilska. Včlanjali so se pri- padniki različnih slojev m različnih starosti in so se tako od- pravljale razlike med delavci in kmeti, obenem pa so društ- va pripomogla tudi k razumevanju med starejšimi in mla- dino. Nobena prireditev ni ostala brez otrok, ki so büi vedno med prvimi obiskovalci. Prireditelji jim na veselični prostor ni- so dovolüi, zato so se vedno potikali okoli ograje in rado- vedno opazovali dogeganje. Koje zvonilo Ave Marijo, otrok okoli veseličnega prostora ni büo več. Ob tem času so mo- rali domov. Če jih niso odpeljali domov starši in če .seje ka- teri še potikal okrog, so ga domov napodüi prireditelji. Tudi mlajša dekleta in fantje, ki še niso büi na »štelengi« (vojaškem naboru) in še niso bili sprejeti v fantovsko druž- bo, so morali biti ob tem času doma. Da so se »zelenci« dr- žali reda, so poskrbeli starejši fantje. Če so koga dobili zun^ ob nepravem času, se mu ni dobro godilo. Včasih je zado- ščalo, da so ga starejši kaznovali z brco ali klofuto, če pa je nesrečnež naletel na bolj surove objestneže, je bil deležen hujše kazni. Zgodüo se je, da so fantje »zelenca« potunkali v gnojnico. Gostje se večinoma niso grupirali po kr^ih, iz katerih so prišli na prireditev, tudi ne po spolu in starosti. Proti večeru so se vsi pomešali. »Videl si pred seboj v lepi slogi zbrane ne glede na stan ali poklic mlade in stare .. .«^' »Skup so držali predvsem bogati ljudje.« Najbolj so izstopa- li gruntarji, bogati kmetje. Družabnost teh ljudi je potekala samo v ryüiovem ožjem krogu. Ljudje jüi im^o v spominu kot vzvišene, skopušne in nedružabne ljudi. »Ta velUti pau- ri te še pogledali niso.« Razen níyozjih znancev drugih ljudi niso vabUi v svojo družbo. Na prireditvah se niso dolgo za- držali, nek^ malega so popUi in odšli. Za pijačo so potrošui malo denarja in ni büo v njihovi navadi, da bi pogostüi še druge. Od gruntarskih deklet so fantje pričakovali n^več »korbc«, ker so ta dekleta želela plesati le s sebi enakimi. Če bi dekle plesalo s fantom revnejšega stanu, bi s tem napra- vilo sramoto sebi in staršem. Ker so fantje odlike gruntar- skih deklet dobro poznali, so jih prišli prosit za ples samo takrat, kadar so hoteli izzivati. Tudi drugi premožni obiskovalci, npr. gostuničaiji, trgovci in razni obrtnüci, so na takih prireditvah sestavljali svojo družbo, s^ so büi prijateiji tudi v vsakdanjem življerju, ker so jih družui sorodni poklici in intersi. Družbe teh ljudi so bue mnogo bolJ odprte kakor gruntarske. Gostuničaiji in obrtnüci so na veselice prih^aJi z družinami, zasedali so skupna omizja in so v svojo družbo radi povabüi tudi druge. Iz solidarnosti do društva so pokupüi nćjveč srečk in od vseh zapravüi nćjveč denarja. S pijačo so radi pogostüi gos- te, ki so prisedli k njihovemu omizju, kak liter pa so naročui tudi za drugo omizje, če so zapazüi, da tam sedi njihov zna- nec. S prijaznostjo so si želeli ustvariti ugled in reklamo. Delavci so zapravüi več denarja kakor kmetje, saj je delav- ska mladina pogosto plačevala pjačo kmečki. »Kmetje so imeli denar, ki so ga nameravali zapraviti, odštet.« S tem pa ne smemo misliti, da drugim niso пЉоИ plačevali p jače. Če se je kdo zasedel v družbi, ki jo je bolj veselüo pitje kakor ples, je moral imeti obič^no pri sebi vs^ tolüío denarja, da je lahko naroču »rundo«, koje prišel na vrsto. Več denarja kot mladina so zapravüi starejši. Mladuia je imela malo de- narja. Fantje obič^no zapravü za liter vina, ostalo je pora- bü za ples. »Če si imel dvćjset dinarjev, si šel lahko na ve- selico z dekletom. Dekleta na veselici obič^no niso plače- vala.« Če je bila s starši, so ji potrebno plačali oni, sicer pa ji je plačeval fant, ki jo je povabü. Kasnejša koje bila ura, živahnejše je büo. »Videl si ob pozni uri že pisane, razigrane in razvnele družbe, ki so bile na vso moč glasne. Harmonika je kar naprej hreščala. Prepevali so in plesali kar do belega dne, podjetnejši pa so jo potegnUi še ves naslednji dan.«^^ Zaživeh so šanki in »turška kavar- na«, ki je bua podnevi skor^ vedno prazna. Šank je bü za- točišče predvsem za tiste, ki so na prireditev prišli sami, brez deklet ali svojcev, in za tiste, ki niso plesali. Tu so se drenjali »kakor vinske mušice« in si poiskali sebi primerno družbo. Nekateri so se zatekli k šanku, če so srečali znance, ki so na prireditev prišli s svojo družbo, in niso sedeli pri is- tem omizju. Tako pri šanku kakor pri mizah je bilo slišati petje različnur družb, predvsem pa vriskanje, vpitje in raz- ne druge vzklüte. »Tudi klelo se je veliko.« Posamezne družbe so lepo zapele, še posebno, če je kdo od rjui pel v pevskem zboru. »Če so dobro zapeli, je na mizo hitro padel kak liter.« Na podeželskih veselicah so ljudje malo jedli. Kmetaje büo sram kupovati hrano, ker bi izgledalo, da doma niso dovolj pridelali. Zato mu je büo nerodno jesti v javnosti, npr. v gostilni. Taki odnosi na veselicah niso veljali tako strogo kot sicer, toda kljub temu so nekateri jedli šele zvečer, ko so büi že malo »okleni«. Ker paje bua na kmetüi stiska za denar vedno prisotna, so se domačini r^ši najedli doma, preden so šli na veselico, ali pa so šli med prireditvijo jest domov in se kasneje vrnüi. Ceje büo vzdušje na prireditvi prijetno in »domačno« in ga ni pokvarü pretep, so mnogi obiskovalci ostali čez polnoč, tudi do enüi. Po tej uri so začeli v skupinah odhajati domov. Ostali so le »ta glavni« - najbolj vztr^ni veseljaki. Ti so ob- ič^no z veseljačenjem nadaljevali še naslednje popoldne ob pospravljanju prostora. Skor^ v vsaki vasi so imeli tudi take, ki so se ga napüi ob vsaki priliki. Tistim, ki so se toliko napüi, da so hodili nesigurno, so po- magali domov njihovi prijatelji. Če je kdo obležal sam, brez družbe, so zanj poskrbeli prireditelji. Prenočui so ga v kaki šupi ali na skednju. Tiste, ki so se radi prepirali, so pustili pri miru. Spali so kar na veseličnem prostoru, na klopi ali pod mizo. Mladi so püi marj, posebno, če so büi v družbi z dekleti. Drugi so se napüi tolUío, da so büi bolj korćjžni pred dekleti ali za pretep. 23 Pretepi »Če hočeš kožo celo obdržati, ne smeš se v kmetov ples mešati.«^^ Ne glede na to, katero društvo je organiziralo veselico, jo je skoraj obvezno spremljal tepež - zadrga točka sporeda, ko so zabave dosegle svoj višek. Zarg so »poskrbeli« mlajši gostje, običajno tisti, ki so bili po pretepaški dejavnosti oko- lici že dobro znani. Vzroke pretepov je možno poiskati v medvaških nasprot- jih, ki so jih utrjevala sorodstvena razmerja in dejstvo, da so bile vasi precej izolirane. Vaščani sosednjih vasi med se- boj niso imeli dosti stikov in pravzaprav niso bili vajeni večjih družb, bili pa so na svojo skupnost navezani in nanjo močno ponosni. To je bil vzrok, daje žalitev sovaščana pri- zadela ponos cele vasi, in seveda - čast je bilo treba braniti. Za občutljive ljudi - predvsem mlade fante, ki so bili večk- rat užaljeni, četudi za to ni bilo pravega vzroka - je majhna napaka, narobe izrečena beseda ali nesporazum v razgovo- ru, že pomenila žalitev. Seveda je bilo žalitev treba oprati s pestmi, zato skoraj ni bilo vasi, kjer ne bi fantje imeli »sm- rtnih sovražnikov v sosedrgih krajih. Med njimi so nastaja- le medvaške mržnje, ki so jih fantovske skupnosti krepile. Znani so kraji, katerih fantje so se med seboj nenehno pre- tepali, če so se le srečali, npr. fantje iz Črne vasi in Tomišlja. V lase so si pogosto skočili fantje iz Črne \'asi in Iške vasi. V Notranje gorice so hodili izzivat fantje iz Borovnice. Fan- tje iz Pirnič, Gameljn in Tacna so si bili stalni nasprotniki. Prav nič prijazno niso bili med seboj nastrojeni fantje iz Je- zice in Črnuč. Črnučani so Ježenčanom očitali, da so po- mehkuženi, ker jih je pokvarila bližina mesta, in da zato ne morejo biti dobri kmetje. Da to m res so jim Ježenčani do- kazali samo s pretepom. Zamerili so Črnučanom domišlja- vost, ker PO se imeli za dobre in trdne kmete, »sicer pa to ni čudno«, so dejali, »ker so itak bolj na gorergski strani.« Ne- kateri kraji v okolici Ljubljane so po pretepaški dejavnosti še posebej sloveli, npr. Ig, Komenda, Trzin in Podgorica. Fantje teh vasi so bili pretepanja najbolj vešči in so pred- stavljali pravi strah in trepet, koder koli so se pojavili. Za take fantovske , medvaške obračune so bile veselice naJboPe prilike. Ker pretep ponavadi ni zgladil spora in se pretepači niso pobotali - le redko seje zgodilo, da so fantje po pretepu skupaj pili - so iskali priliko za maščevanje, kar jim je običajno nudila nasledrga veselica. Tako so se pretepi nadaljevali iz leta v leto, iz maščevanja v meščevanje in po- botati se skoraj niso mogli. Če so na veselico prišli fantje iz sosednje vasi in imeli v mislih maščevanje, je bilo vzdušje na prireditvi ves čas napeto in prav gotovo se je razvnel pretep. Maščevati so se vedno prišli v skupini, tako da so obiskovalci veselice lahko že od daleč opazovali bližajočo se nevarnost; skupino desetih do dvajsetih borbeno nastro- jenih fantov, ki so že s svojo zunanjostjo skušali prikazati, kateri vasi pripadajo. Fantje iz Črne vasi so na »bojne po- hode« vedno prihajali s kolesi. Od daleč jih je bilo moč spoz- nati po enakih, izredno dolgih sedežih. »Savce«, fante iz Tr- boj, so spoznali po klobukih, ki so jih vedno nosUi nekoliko postrani. Vodje teh skupin so bui ponavadi najmočnejši fantje in tepeža najbolj izkušeni. Svojo borbenost in sovraž- no nastrojenost so izražali tudi s tem, če so imeli petelirga peresa za klobuki obrrgena naprej, »na auf biks«. Brez pre- tepa taka veselica ni minila. Do razprtij je lahko prišlo ob nedeljah, ko so imeli v vasi žegnanje. Fantje iz sovražne vasi so prišli izzivat, češ da gredo po štruklje - pecivo, ki so ga za to priložnost napekle gospodir\je v vasi. »Kar naj pridejo,« so jih pričakovali do- mači fantje. »Dobili jih bodo z remelnom po buticah ali pa s krempežem po glav.« T"^ niso bile samo grožnje, temveč so se z izzivajočimi resnic lo spoprijeli s takim orodjem. O medvaških razprtijah, ki so jih poravnavali kmečki fantje, nam priča primer iz Tomišlja, koje domače gasilsko društ- vo leta 1936 pripravilo veselico. V času prireditve gostilni- čar lokala ni zaprl, kot je bilo tedaj v navadi. V gostilno so prišli fantje iz Črne vasi - »šotaiji«, organizirali so ples, igral pa jim je gostilniški harmonikar. Zelja, da bi s to pre- drznostjo podražili prireditelje veselice, jim je popolnoma uspela. Fantje iz domače vasi in nekateri močnejši društve- ni člani so prihiteli v gostilno, da predrzneže kaznujejo in napravijo red. Nastalo je napeto vzdušje in pričakovati je bilo, da se bo vnel hud pretep. Fantje iz Črne vasi so bili za boj pripravljeni takoj, ko je njihov vodja zavpil: »Šota zbor!« Boj, kije zajel kar šestdeset vročekrvnežev, seje raz- vnel v gostilni in na dvorišču. Mrtvih ni bilo, bilo paje ve- liko ranjenih, tako da so nekateri potrebovali zdravniško pomoč. Gostilničar je svojo nepravilnost opraviču, češ da so ga za muziko prosili gostje inje samo ugodil njihovi želji. Domačini se spominjajo, daje bil pretep opisan v časopisu Jutro z naslovom »Silovita bitka«. Povzetek tega članka je izšel celo v enem izmed zagrebških časopisov pod naslo- vom »Tuklo se šestdeset momka« (teh pričevanj nismo pre- verili). Politična nasprotja so bila manj pogost vzrok za pretep kot medvaška nasprotja. Najpogosteje so si med seboj nagajala sokolska in orlovska društva, ko so npr. sokoli kje v bližini organizirali veselico na isti dan kot orli ali obratno. Na- sprotniki so med seboj s pestmi poredko obračunavali, ker seje večina izmed njih udeležila prireditve svojega društva. Redki so bili tisti, ki so prišli izzivat na veselico nasprotnega društva in tam izzvali pretep.^* Poleg političnih je bilo za pretepe večinoma dovolj drugačnih povodov, pri čemer je lahko iz manjše praske prišlo do srditega spopada fantov iz različnih vasi. Na vsaki prireditvi so se našli izzivači. Nekateri za začetek pretepa niso rabili nobenega povoda, drugi pa so se stepli še preden so se skregali. Značilno je bilo, da so se vedno tepli pijani, sicer pa so bili pretepači še trezni bolj »težki«. Stepli so se ob vsaki priložnosti ali pa so primerno prilož- nost ustvarili sami. Pretep seje razvnel tudi, če je kak fant iz sosednje vasi tiš- čal za domačo punco, še posebno, če je že imela fanta. Na- merno podstavljanje noge na plesišču ali namerno zaleta- vanje je bilo za ogroženega plesalca hujše kot udarec. Če ne bi bilo deklet, bi bilo tudi povodov manj. Do želenega us- peha pa so pripomogli še razni drugi načini izzivanje - ob- kladanje z raznimi žaljivkami in grožrgami. Žaljivk, ki so izzvanega »na smrt« užalile in je le-ta moral odgovoriti s pestmi, je bilo veliko. Najbolj so fante prizadeli zaničljivi vzdevki, s katerimi so v sosedrgih vaseh zbadali prebivalce rxjihove vasi. Ob takih vzdevkih je bil uspeh po- polnoma zagotovljen in izzivalcem ni büo treba iskati dru- gih povodov. Do želenega vrhunca - to je do prvega udarca - so v napetem vzdušju in glasnem ijovergu reizgretih fan- tov pripomogle še razne grožnje: »Ubü te bom, z vüami pre- bodel« ipd. Nekdo od izzivalcev je zarjul »auf biks«, kar je pomenüo pravi začetek boja. Kar je »aufanju« sledUo za na- sprotne strani, je bü zgolj süobran.^s »Auf biks« je bü prvi udarec, na katerega je moral izzvani odgovoriti s pestjo, če ni želel sebi in vasi nakopati sramote. Ker je bü to izziv tudi za ostale fante iz iste vasi, so izzvanemu hitro priskočui na pomoč.^'^ Najbolj seje pretepala kmečka mladina, prišlo paje tudi do spopadov med kmečko, delavsko in mestno mladino. V predmestnih vaseh so se nekateri objestneži in prenapeteži radi spravüi nad mestno mladino, na »mestne zalence«. Na mestnih veselicah so se med seboj stepli delavci in vajenci, tudi vojaki so izzvali pretepe,^' vednar njüiovi pretepi niso bui tako pogost običaj kakor med vaško mladino. »S^ se v mestu živečim niti ne sanja, kolüto je prilik in povodov za tepež na deželi.«^^ Pretep se je razvnel kjerkoli na veseličnem protoni, lahko tudi na plesišču - tam, kjer je prišlo do viška ogorčenosti in se izzivanja ni dalo več mirno prenašati. »Nekdo je najprej 24 po lampi usekal, da so se v temi tepli.« Pretepaško orodje ali orožje pa so udeleženci pretepa dobili kar na kr^u sa- mem, medtem ko so nože in boksarje (kovinske nastavke za na roke) za vsak sluč^ prinesli s seboj. Po zraku so začeli leteti kozarci, vrčki in druga steklenina. Primerno orodje za tepež so bUe tudi klopi in mize. Kadar so bili na prireditvi močni redarji, so v boj posegli kot tretja sila in so skušali pretepače razdvojiti. Zato so fantje, ki so si želeli pohladiti vročo kri, za bojišče izbrali prostor izven veseličnega pro- stora. Tudi v takem primeru so za pretepaško orodje pora- bili vse, kar jim je prišlo pod roke. NEgbolj običćgno orodje so bue razne gorjače, polena, koli in podobno. Dobili so ga iz skladovnice drv ali pa so orožje odlomili iz plota. Če so se stepli v bližini hleva ali kakega gospodarskega poslopja, je bila izbira borilnih predmetov še bolj pestra. V rokah so se jim hitro znašle vue, krampi, motike ali kćg podobnega, predvsem vile so bue ob takih prilikah močno uporabne. Prireditelji veselic so se vztr^no borili, da bi obič^ prete- panja omejili. Organizatorjem je bil pretep v sramoto. »Buh vaiji, da bi kdo iz domačega društva napravil špetir!« Po- vzročitelj pretepov je bila večinoma kmečka mladina iz so- sednjih vasi. Domači so se pretepa udeležili samo, če so bili izzvani in so morali braniti svojo čast. Pretep, ki se je raz- vnel na veseličnem prostoru, je pomenil konec vesehce. Miroljubni in pošteni ljudje, ki jim za pretep ni bilo mar, so prireditev takoj zapustUi. »Razbežali so se in poskrili, da ne bi postali tarče letečih predmetov.« Na vsaki prireditvi pa so se našli taki, ki so ob pretepu uživali in so ga radi gledali. Pretepače so bodrili, mnogi vročekrvneži pa so se pretepu priključili. Ostali so se pretepačev izogibali in z rgimi niso zeleh imeti opravka. Tudi pri dekletih večinoma niso uži- vali ugleda in spostovarya. Velik del mladine pa jih je imel za junake. Pretep je bü osredryi dogodek, okoli katerega so se nek^ dni po prireditvi sukali številni pogovori: kako je potekal, kdo je koga itd. Kvaliteto veselice so nekateri oce- ryevali prav po pretepu: »Brez pretepa ni mogla biti dobra veselica.« »Taka veselica je bUa, pa nobenega mrtvega,« so bUi razočaranima Prenekateri je iz boja odnesel hiyše, včasih tr^ne posledice - neljub spomin, ki gaje spremljal vse življenje. Iznakaženi obrazi so pričali o udarcih z boksarji in drugimi trdimi pred- meti. Močan udarec s kolom je lahko povzročU tr^no inva- lidnost. "IXidi boji s smrtnimi izidi niso bUi redkost. Marsi- kateri je dobU v trebuh smrtno rano z nožem ali z vUami. Prebivalci krsgev, ki so bili po pretepih n^bolj znani, se spomirxjcgo, da »skor^ ni bilo vesehce, na kateri ne bi vsćg enega zaštihali.«'° Pohcgski stražnik, kije na veselici opravljal svojo dolžnost, se v razprtije r^e ni mešal. Pretepačev ni mogel ustrahova- ti, sai pred njim niso imeh spoštovanja. Zato je dognanje opazoval »iz zasede« inje »z malico in kozarcem pred seboj« sedel skrit v kotu kuhinje. »Klobaso in kak liter smo mu dali, pa je dal mir. Tudi če smo prekoračili policijsko uro, nam ni delal sitnosti.« V interesu prirediteljev je bUo, da se ni kazal med veselimi obiskovalci, ker je s svojo prisotnostjo kvaril njihovo vzdušje. Tudi sam je r^e sedel kje na varnem, da se je iz- ognil preveselim družbam, ki so v pijanosti pogosto preko- račile meje razsodnosti. Sam na veselici ni mogel napraviti reda, še posebno, če je prišlo do večjega pretepa. Našli so se tudi taki, ki jim stražnik načehio ni ug^al. »Potrudili« so se, da so ga odstranili. Če je hotel napraviti red, seje včasih zgodilo, da so se spravili nadenj in ga ostalim v posmeh pre- tepli. Na intervencijsko pomoč ni mogel računati, sćg so bi- le žandarmerijske postne redke in od kr^a veselice lahko precej oddaljene. Policija je posredovala kasneje, čez kak teden, ko se je sovražnost med pretepači že malo polegla. »Preje si niso upali priti.« Ko so prišli raziskovat, o pretepu ni nihče nič vedel. Tako so bUi pretepači redkokd^ kazno- vani, kazni same pa so bile bolj simbolične. Kaznovani so bili denarno ali pa z zaporom, ponavadi so dobili do dva dni, zaprti pa so bili v Ljubljani. Zaporne kazni se je dalo rešiti z odkupnino. Na mestnih veselicah je bilo drugače. Policćgev je bilo več, v primeru hujšega izgreda pa so lahko računali na interven- cijsko pomoč. Tudi gostje so jih bolj spoštovali. To so bili tudi vzroki, da so se na mestnih veselicah tepli manj kot na vaških. 10. PO VESELICI V ponedeljek, ko so se prireditelji oddahnili od skrbi, ki so jih spremljale med veselico, se jim je nudila prilika, da so se lahko tudi sami med pospravljaryem veseličnega prosto- ra bolJ sproščeno poveselili, še posebno, če se je veselica dobro iztekla in je bila uspešna. Društveno vodstvo je na ta dan pripravUo skromnejšo pogostitev za tiste, ki so poma- gali pri pripravah in na veselici. Ker je bil finančni donos veselice vedno v ospredju, so bili na takih zabavah, če je društvu ostalo veliko hrane in pijače, dobrodošli tudi drugi gostje. Ob takih priložnostih gostov niso postregh pri mi- zah, temveč so se morali s hrano in рцасо pri šankih oskr- beti sami. Cene so bile enake kot prejsryi dan na veselici. Včasih seje taka zabava sprevrgla v pravo veselico z glasbo in plesom. Če je primanjkovalo vina, so ga še dokupili. Pravo pospravljanje veseličnega prostora seje tako v veči- ni primerov začelo šele v torek. Izposojene stvari so morali vrniti. Plačati je bilo treba račun za vino, če jim gaje trgo- vec prodal na zaupanje. Nekaterim veseljakom je tudi ta dan nudil priliko za zabavo. Nekatera društva so za delavce, ki so sodelovali na veselici, pripravUa skromno pogostitev naslednjo nedeljo. V društ- venem domu so jih pogostili z nek^ litri vina in s skromno jedačo. Zahvalili so se jim za sodelovanje in pomoč. Druga društva so se sodelujočim oddolžila z organiziraryem kr^- šega izleta. Včasih pa so se člani društva in tisti, ki so so- delovali na pripravah, domenili, da ostanek vina popjejo kje v gozdu. »S seboj smo vzeli še malo kruha, paje bUa za- bava.« V ponedeljek, dan po veselici Strelske družine iz Medvod, so prireditelji pripravili zabavo v bližnjem gozdu (leta 1934) 11. ODNOS DO VESELICE Medsebojni odnosi, ki so nastrali ob veseličnih priredit- vah, sodijo v določen del kuture in način življerga. Da bi jih osvetlili natančneje, je treba odgovoriti še na nek^ vpra- šanj: Kakšno vlogo so imele veselice v vsakdanjem življe- nju, zak^ so se jih ljudje udeleževali in k^ so od njih pri- čakovali? Treba je povedati, kakšen odnos do teh priredi- tev so zavzeli oblastni organi, cerkev, nekateri pomembni društveni člani in posamezni »moralisti«. Ko skušamo od- 25 govoriti na ta vprašanja, ne smemo obravnavati vseh vese- ličnih prireditev enotno, temveč jih moramo deliti na vaške in mestne, pomembno pa je bilo tudi to, katero društvo je veselico organiziralo. Ker je na veselicah prihajalo do številnih nepravilnoti - do pretepanja, pijancevarya itd. - so bile te prireditve na sla- bem glasu. Vedno so se našli posamezniki, ki so vztrigno is- kali napake, jih gr£gali in skušali v slabi luči prikazati celot- no društveno dogajarye. Prav podeželske gasilske veselice so slovele po tem, da seje na ryih plesalo, pijančevaio in ve- seljačilo skozi vso noč: »Spet pretep, uboj!« so jih okarak- terizirali. Dogajalo se je, da je globoko pogledal v kozarec tudi kdo od društvenih članov. To je »moralneže in lovce na napake« še bolj zbodlo v oči, še posebno, če je bU v uni- formi. Zlobne pripombe, da so gasilci predvsem »gasilci že- je«, niso bile redke, prav tako namigi, da prirejajo veselice iz potrebe po pijančevanju. Ko so si gasilska društva leta 1921 izposlovala oprostitev veseličnega davka, kadar je šlo za nabavo novega orodja, je ta oprostitev »nekega prijatelja gasilstva tako nepryetno dimUa, daje svojo jezo izlil« v ne- kem dnevnem časopisu s predlogom, naj se prireditve, ka- terih dohodke gasilci zapravijo s pyancevaryem - bilje na- mreč mnerya, da so jih prirejali prav iz tega vzroka- občut- no obdavči, da bi se število takih veselic zmarysalo. Po nje- govem so prav te veselice povzročale največ surovosti in pobojev.'' Ljubiteljem gasilstva seje zameril Fridolin Žol- na, pisatelj humorističnih in satiričnih zgodb. V tedniku Domovina je 13. marca 1930 izšel članek z naslovom »Novi zakon bo odpravil pretepe z nožem«. Iz Fridolinovega ses- tavka »Zakaj se naši ljudje tepejo« so v članku navedli ne- kaj priložnosti, ki ustvarjajo posebno ugodna razpoloženja za tepež. Med teje pisec uvrstil tudi gasilske veselice. Neki ogorčeni pristaš gasilstva je na članek, da bi rešu čast gasü- cev in njihovih proslav, med drugimi odgovoril takole: »Tovariši (...) Ali bomo še dolgo gledali, da nas bodo stav- kali za zgled pretepačev in pyancev? Tovariši na noge: Do- volj naj bo blatenja nas in naše organizacye ter naših pri- reditev !«'2 Podobne napake, kakršne so očitali gasilskim veselicam, so se pojavljale tudi na prireditvah drugih društev, a so bUe maiy zapažene. Vzrok, da so bila gasilska društva najbolj kritizirana, je bil v tem, da so bile njihove veselice пгдро- gostejše. Tudi oblast je imela o veselicah podobno mnenje, kakor ne- kateri posamezniki. Z uvedbami visokih taks in davkov je hotela odpraviti kvarne posledice, ki so jih povzročali plesi - v gmotnem, zdravstvenem, kakor tudi v moralnem po- gledu. Banska uprava je stremljerya po odpravljanju »druž- benega zla« posredovala občinam, ki naj bi izdajale dovo- ljenja za tovrstne prireditve samo v primerih, ko so jih društva prirejala za dvig splošne blaginje in družbene ko- risti. S strožjimi pogoji pri izdajanju dovoljenj za veselice in podaljsevaryu policijske ure bi lahko porast pyancevarya, prekomernega vese'jačenja in pretepanja omejili. Po mne- ryu banske uprave so bile odgovorne občine, ne samo pred nadzornimi oblastmi, temveč pred vsem narodom, za kate- rega blagostanje so morale skrbeti. S teh vidikov si je ob- lastni organ zadal nalogo, da omeji ples na najmanjšo mero. Prizadevanjem oblasti za odpravljanje »družbenega zla« lako sledimo daleč nazaj v preteklost, ko o tem še govorijo pisani viri: »Razne predpustne, ženitovanjske šale in vese- lice ob proščergih, žetvi, kosryi, mlačvi in trgatvi so se do- stikrat izprevrgle v nedostojno razuzdanost.«'^ »Naš zgo- dovinopisec (Valvasor) obširno opisiye, kolikim nerodnos- tim, pretepom in pobojem dajo ti plesi povod in kako se trudita duhovska in svetna gosposka, da bi jih odpravila. Včasih so se občine s posebno obljubo zavezale, da ob žeg- naryu ne prirede takih veselic in svojo obljubo ovekovečile s posebnimi slikami.«'* V času cesarice Marije Terezge in Jožefa II. so bile vse zabave in plesi na javnih krajih prepo- vedani. Skrčili so število praznikov in shodi ob takih dne- vih so bili prepovedani.'5 Tudi kasneje, ko ti strogi ukrepi niso več vezali, je oblast pregaryala ples in igranje po gos- tilnah in trgih. »Ker so se oglašale pritožbe, da godci s svo- jim hrupom motijo zbranost pri nedeljski božji službi in so verniki zašli tudi na veselico, namesto da bi bili opravili svojo versko dolžnost, je leta 1827 izdala vlada posebne od- redbe glede policyske ure. Plesi z godbo so se ob praznikih začeli šele eno uro po popoldanski službi božji. Nehati je bi- lo treba v mestih ob polnoči, drugod pa ob desetih zvečer. Ako so 'godci in škripači' igrali preko določene ure ali ob nepravem času, so jim takoj naprtili kazen.«'^ Največji nasprotnilt plesa in drugih posvetnih zabav je bila cerkev. Vztrajala je pri mneniu, da pijančevanje, ples in razne svetne zabave niso v skladu z verskim mišljenjem in čustvovanjem naroda in da kvarno vplivno na udeležence. Naprošala je županstva, naj na dan praznovanja farnega za- ščitnika društvom, ki deliyejo v fari, ne izdajo dovoljenj za veselice. Koje blagoslavljala društvena orodja, je sodelova- la na mnogih gasilskih veselicah. Zahtevala pa je od druš- tev, da tudi na tak dan ne smejo orgnaizirati plesa. V takem primeru n^ bi društvo organiziralo prireditev na kak drug dan ali prazni." Omejitvam, ki jih je postavljala cerkev, so se društva upirala, ker so bila tako prisiljena organizirati po dve prireditvi. Cerkvenih odredb se niso vedno držala, zato je večkrat prišlo do raznih sporov in pritožb. V kolikšni meri je kršitev cerkvenih pravil razburila njiho- ve kroge, je bilo odvisno v glavnem od župnika, kije prišel blagoslavljat - od njegovega odnosa do veselic in plesa. Mnoge župnike veselice niso motile. Če jih je društvo pro- silo, da so prišli blagoslavljat, so bili počaščeni. Po blagos- '. lovu so se za kratek čas udeležili tudi družabne prireditve. Bili pa so mnogi, ki plesa niso prenesli. V Zapogah so imeli župnika, ki ni dovolil niti tega, da bi kulturno društvo na- stopalo z igrami, v katerih bi skupaj igrali moški in ženske, »kaJ šele, da bi dovolil ples.« Cerkev so najbolj motile pri- reditve Društev kmetskih fantov in deklet. Ker je vedela, da se v delovanju teh društev skrivajo težnje kominizma, je svarila »pred rdečo nevarnostjo«. Kritikom veseličnih prireditev so se priključUi še nekateri vodilni društveni furikcionarji. Tudi oni so bili mnenja, da je treba prirejanje veselic skrčiti na najmanjšo mero. Pre- pogoste veselice, na katerih so mnogi obiskovalci s pijan- čevanjem »pripomogli k obstoju dmštva« - tudi njihovi čla- ni so podlegli alkoholu -, so se jim zdele nečastne. Preko društvenih glasil so predlagali, kako naj izgledajo dostojne prireditve, kako se morajo vesti člani, da bodo zgled društ- vu in svoji okolici. Skratka, skušali so odpraviti nepravil- nosti na prireditvah, opozarjali so na kvarne posledice al- kohola, na slab vtis, ki ga naredi pyan društveni član, ki s svojim nepravilnim obnašanjem onečašča celotno društve- no dogajanje.'8 Ta prizadevanja so bila »bob ob steno« in dejanskega staiya niso spremenila. Društva so imela pred očmi finančni uspeh prireditve, zato se za etiko in predloge, s katerimi bi preprečili nepravilnosti, niso dosti menila. Tako kot cerkvene kroge so tudi ostale nasprotnike liberal- cev motile prireditve Društev kmetskih fantov in deklet »Ta rdeči so se skrivali za različnimi imeni.« Zamerili so jim tekmovanja v košrga in žetvah, ki so jih pirejali ob nede- ljah, ko je cerkvena zapoved velevala, naj ljudje ne oprav- ljajo težjih del. »S tem so izzivali poštene ljudi, ki so se te zapovedi vedno držali.« Kljub temu pa med prireditvijo ni- so mogli ostati doma, ker jih je zanimalo, kako bo stvar po- tekala. Če so med gledalci srečali še kakega somišljenika, so skupaj pogodrnjali in si izmenjali negativna mnenja: »To se ne spodobi. Brezbožci! Da jih ni sram!« Po končanem tek- movanju so ostali kratek čas na veselici, vendar niso bili ta- ko sproščeni kot na gasilski. Prebivalci mesta niso bili tako povezani kot kmetje. Ker so bUi večinoma po službah, niso bili tako odvisni od dobrih sosedskih odnosov. V kolikor niso člani društva, ki je ve- j 26 selico priredilo, so se je udeležili samo iz družabnih nagi- hovJ^ Imeli so več možnosti za drugačne vrste zabave. Za- to so nekateri prišli na prireditev povsem slučćgno, medtem ko so bili vaščani o obisku gasilske veselice domeryeni že več dni vnaprej. »Veselico bi pogrešali, ker nismo imeli drugih možnosti za zabavo, vsak pa se je vsćg enkrat hotel znoret, četudi na- sledili dan ni imel za sol« Mnoge prireditve so v precejšnji meri vplivale na buditev domoljubne zavesti. Ker so na mestne prireditve prihajali gostje, povabljeni iz vse Slovenje in včasih tudi izven nje- nih meja, je med njimi prih^alo do novih poznanstev, do utrjevanja prijateljstva in narodne zavesti. Leta 1880, ko je Ljubljanska požarna straža praznovala svojo desetletnico obstoja, je bil komandni jezik v društvu nemški.8° »Po čitalnicah, na narodnih veselicah, čuti je zgolj nemške glasove.«^' Da so se Ljubljančani zavedali svoje narodnosti, nam pove tudi to, da so ob priložnosti proslave pokupili vse blago za slovenske narodne zastave. Podobno je bilo tudi na kasnej- ših prireditvah - na praznovaryih obletnic raznih ljubljan- skih društev. Veselica kateregakoli društva je vs^ delno pripomogla h krepitvi narodne zavesti in pokazala, daje ta zavest pri ljudeh prisotna. Svoj odnos do prireditev so pokazali tudi ljubljanski »Nem- ci« V časopisu Slovenski narod je bil leta 1894 objavljen članek iz nemške revje Südösterreichische Post, v kateri so Nemci na nesramen način napisali svoje mnenje o vese- ličnih prireditvah. Zbodla jih je prireditev ljubljanskega pevskega društva Slavec: »'Pretečeno nedeljo praznovala seje v Ljubljani jedna tistih šumečih in napihnenih narodnih slovesnostj, kojih smo se vsako poletje do gnjusa že privadili; cestna zabava z usüju- jočimi se sprevodi, banket, zelo razpoložena (to se pravi pi- jana, dostavek stavcev) 'večerna zabava' z navadnim konč- nim efektom takih narodnih veselic' Tako piše glasUo ba- rona Schwegelja o slavnosti mirnega, priljubljenega delav- skega pevskega društva, (...) Ali vendar piše o slavnosti te- ga društva, ki se je vsa in do cela v najlepšem redu vršila, glasilo naših Nemcev tako pobalinsko in nesramno, kakor da smo mi Slovenci tujci v Ljubljani. (...) Taki so tisti mi- roljubni, spodobni, in pravični Ljubljanski Nemci, za koje se potegije ravno sedaj naš 'Slovenec'! Ravno tedaj ko se je izdalo nemško glasilo, pisal je pa tudi 'klerikalno-nem- čurski' dnevnik takole: 'veselice, plesi, zastave imajo na- mestovati pozitivno, varčno, vestno, zasebno in javno gos- podarstvo, (...)' Pomen teh besed je teman, čit^o se neka- ko tako, kakor znani 'des Lebens Unverstand', ali vendar sklepamo, da se obrač^o proti narodnim veselicam in praznikom. Prav tako, kakor 'Südösterreichische'. Bratca postdata od dne do dne bolj podobna!«^^ PO 2. SVETOVNI VOJNI 1. PRIREDITELЛ VRTNIH 'VESELIC Razne vrste ali tipe veselic najlažje razlikujemo glede na različne prireditelje. Tako govorimo o gasilskih veselicah, ribiških, čebelarskih in drugih. Čeprav so si v bistvu pod- obne, se po posameznih značilnostih vendarle ločjo med seboj. Razlike niso samo v organizacjskem pogledu, tem- več tudi v samem poteku, strukturi obiskovalcev in še čem. Prostovoljna gasilska društva so takoj po vojni spet začela redno prirejati veselice in tako nadaljevala z dolgoletno tra- dic jo, ki jo je vojna prekinila. Med vojno namreč ni bilo ni- kakršnih veselic. Ponekod je tudi po vojni prvo leto ali dve še niso priredili, ker je bilo težko dobiti večje količine hrane in pijače. Kmalu nato pa tako rekoč ni bilo gasilskega društ- va, ki ne bi imelo vs^j eno vrtno veselico na leto. Nekako v šestdesetili letih so začela nekatera društva to opuščati in prirejati veselice samo še ob obletnicah, vsakih pet let. Vendar paje od 98 prostovoljnih gasilskih društev, kolikor jih je na območju petih ljubljanskih občin, večina še vedno takih, ki priredijo praviloma vsako leto po eno veselico. Torej je razumljivo, zak^ je pojem »gasilska veselica« sko- r^ sinonim za vrtno veselico sploh. Lovci, ribiči in čebelarji so organizirani v družine, ki le ob- časno prirejajo vrtne veselice, v glavnem samo ob obletni- cah, mnoge pa sploh le i^emoma, npr. ob otvoritvi lovske koče ali ob razvitju prapora.^* Podobno velja tudi za pla- ninska društva. Primera dok^ rednih prirediteljev pa sta Lovsaka družina Medvode in Planinsko društvo Obrtnik iz Ljubljane. V prvih povojnih letih so bile veselice bolj pogoste kot da- nes, n^bolj pa do okoli leta 1950. V tem času je bilo tudi ve- liko mitingov, ki so jih prirejale razne družbenopolitične or- ganizacije - enkrat terenski odbor Osvobodilne fronte, dru- gič Zveza borcev, potem AFŽ, pa SKOJ itd. Neredko seje dogajalo, daje bil v nekem okolišu kar vsakih štirin^st dni kak miting. Čeprav so bile to predvsem prireditve politič- nega značaja, je programu vedno sledila zabava, ki je bila bolj ali manj podobna običajni, recimo gasilski, veselici. Tudi še v petdesetih letih so najrazličnejše organizacije kd^ pa kdaj pripravile veselico - od kmetijskih zadrug in športnih društev do vaških odborov za razne akcije in kul- turnoumetniških društev. Danes je takšnih prirediteljev manj, zato pa tudi vrtnih veselic. Posebna vrsta veselic so tiste ob občinskih in krajevnih ^ praznikih. Občine prirej^o praznovaiya občinskega praz- nika izmenično v različnih krajih na svojem področju. Obič^no se ponudijo že same krajevne skupnosti, med drugim zato, ker je to priložnost, da se v kraju k^ uredi : (asfalt ipd). Občina izbere kr^, ki ima primeren prostor in ' kjer lahko datum občinskega praznika povežejo s kakim krajevnim dogodkom. Za program in financiranje poskrbi j občina, domačini pa skor^ vedno priprav jo veselico, ki sledi svečanemu delu. Obič^no izkoristijo to priliko gasilci - - ob takem prazniku se nabere množica ljudi in se trud iz- plača -, pomagao pa jim tudi druge organizac je. Na pod- oben način organizira ponekod kragevna skupnost prosla- vo kr^evnega praznika. Za obdobje zadnjih dveh desetletij velja posebej omeniti še prireditve, katerih avtorji so turistična društva. V mnogih primerih so to samo različice vrtnih veselic, vendar im^o zaradi splošne naravnanosti teh društev nekaj svojstvenih značilnosti. 2. VZROKI ZA PRIREJANJE VESELIC Kakor v stari Jugoslaviji je tudi po vojni pridobivar\je fi- nančnih sredstev osnovni motiv pri prirejanju veselic, čep- rav je v tem času več tovrstnih prireditev, ki im^jo tudi drugačne namene in se običajno začenjajo s kulturnim ali zabavnim programom. Nekatere veselice iniajo znač^ pro- slave; takšni so bili nekdaj mitingi s svojim kulturnim in politično-propagandnim programom, podobno vlogo pa im^o tudi veselice, vezane na kr^evni, občinski ali kak dr- žavni praznik. Za dvig nivoja veselic se trud jo zlasti turis- tična dmštva. Tem ne gre toliko za dobiček kot za kulturno dog^arje, popestritev družabnega življerja in ponekod za uv^arje novih tradicj, ki naj bi privabile čim več ljudi in tako obenem dvigovale pomen kr^a samega. Tako so »Zbiljska noč« ali »Katarinska pomlad« res postale v neki meri že tradicionalne prireditve. Zanimiv primer priredite- lja vsakoletnih veselic je tudi Krajevna skupnost Ladja-Se- . nica (pri Medvodah); denarne potrebe so tu sicer osnovno vodilo, vendar pa se nobena veselica ne začne brez zabav- nega ali kulturno-zabavnega programa, kar je zasluga ne- katerih prizadevnih posameznikov, ki hočejo poživiti vese- lice in dognanje na vasi sploh. Tudi lovske in n'oiške vese- 27 lice ponavadi nimajo zgolj pridobitvenega namena, ampak so obenem prilika za srečanje znancev in kolegov, za zbli- zevarye ljudi, ki jih družijo skupni interesi. Še vedno pa se večina veselic prireja samo zaradi finančnih potreb. Tradicija gasilskih veselic se je brž po vojni obnovila. Se- veda pa jih vrli gasilci niso začeli znova prirejati samo tra- diciji na ljubo, marveč zlasti zaradi velikih finančih potreb. Veliko gasilnega orodja je med vojno izginilo, gasilski do- movi so bili mnogi uničeni in treba je bilo začeti znova. Iz- brali so znano in preizkušeno pot do denarja - veselice. Dr- žava ni mogla rešiti finančnih problemov prostovoljnih ga- silskih društev; pravzaprav se vprašarge fmanciranja gasil- stva ni ustrezno rešilo tako rekoč do danes.V zadnjih le- tih so zakonske spremembe sicer prinesle пекгд izboljšav, vendar je težko reči, ali je novi sistem financiranja dovolj dober, da bo izginila potreba po veselicah. Nekatera društ- va jih že nekaj časa prireJEgo samo ob proslavah, ne pa vsa- ko leto, ker nimajo več tolikšnih denarnih potreb ali pa so si našla druge vire financ (npr. oddajanje prostorov). De- narja sicer nikoli ni preveč in tako si lahko bolj aktivna društva - kar zadeva veselice - privoščijo boljšo opremo; to pravilo bo gotovo veljalo tudi v naprej. Ker paje za tako de- lo v splošnem vedno teže dobiti prostovoljce, je vprašai\je nadaljnje usode gasilskih veselic torej vprasaiye razmerja med močjo tradicije, potrebami in delovno vnemo priredi- teljev. 3. VESELICA Z ORGANIZACIJSKE PLATI Pri obravnavanju organizacijskih problemov bomo vzeli za vzorec gasilske veselice, ker so te pač najbolj razžirjene in najbolj tipične. V zvezi z drugimi tipi veselic bomo opozar- jali samo na razlike in posebnosti. 3.1.PRIPRAVE Že pozimi se člani gasilskega društva na seji domenijo, ali bodo imeli veselico in kdaj. Nekatera društva imajo že kar ustaljene dneve, npr. Ig - prvo nedeljo v juniju, Strahomer - konec maja itd. Nekdanja šega, po kateri je bila gasilska veselica na žegnargsko nedeljo, torej na prvo nedeljo po prazniku vaškega patrona, je po vojni v nekaj letih zamrla. Redkokje seje namesto tega uveljavil krajevni praznik kot dan za gasilsko veselico. Še do nedavna je bila nedelja ali praznik edini primerni dan za veselico, zadnja leta pa se vse bolj uveljavlja tudi sobota. Ljudje so zdaj večinoma v službah in lahko v soboto zvečer ostanejo na veselici dalj časa kot v nedeljo. Včasih, ob kakšnem večjem slavju in če so organizatorji dovolj zagna- ni, je veselica kar dva dni zapored. Priprave potekajo tako, kot je büo to običegno že pred 2. svetovno vojno. Vendar pa se prireditelji pritožujejo, daje zdaj vedno teže dobiti ljudi za delo, zlasti mlajše, pred leti pa da to ni bü noben problem. »Včasih, če nisi povabü človeka k delu, je zamerü. Danes pa nihče nima časa.« Sicer še velja, da gasücem ljudje težko odrečejo uslugo, če jih pridejo prosit; marsikdo ne bi šel rad delat, pa se boji za- mere. Toda časi, ko je za gasilsko veselico delala tako rekoč vsa vas, so minul. Posledice so vidne tudi na zunaj, npr. na dekoraciji, ki je zd^ bolj siromašna kot nekoč. Gasilcem pri delih pomagajo, kot smo poudarili, tudi kra- jani, ki sicer niso člani društva. Druga društva pa take po- moči ne morejo pričakovati, ker za lokalno skupnost nima- jo tolikšnega pomena kot gasilska. Lovcem, ribičem, čebe- larjem in podobnim pomagajo pri prirejanju veselic samo svojci, prijatelji in znanci. Zlasti lovci in ribiči imajo običaj- no s krajem, v katerem imajo sedež, malo skupnega, ker člani v večini niso domačini; v lovske družine v okolici Ljubljane je včlar\jenui velüío Ljubljančanov. Drugačna pa je vloga množičnih organizacij, kakršne so krajevna skupnost, SZDL ali mladinska organizacija. Če naj se z veselico omogoči asfaltiranje ceste, elektrifikacija vasi, gradrya doma ali kakšna druga lokalno pomembna akcija, je to v interesu krajanov, veselica ima širši pomen in pritegne k sodelovaryu več domačinov - podobno kot gasilska. Seveda pa povsod velja, da delajo zmeraj več ali manj eni in isti ljudje, tudi če so formalni prireditelji različ- ni - npr. enkrat socialistična zveza, drugič pa krajevna skupnost. Aktivni posameznUci delujejo v različnih organi- zacijah. Še nedavno tega se je med prireditelji veselic našla tudi kakšna zasebna gostilna. Seveda je moral gostuničar ljudi, ki jih je najel za pomoč, plačati. In ker zdaj zahtevajo bist- veno več kot svojčas, sploh pa so redki, ki so voljni delati, se veselice gostünam ne izplačajo več (mnoge gostüne že si- cer zaslužijo toliko, da se jim ni treba ubadati s tovrstnimi podvigi). 3.1.1. Prijave Veselice je büo treba vedno prijavljati pristojnim upravnim organom. V času obstoja okrajnih ljudskih odborov je bUo treba vse pryave za prireditve naslavljati nanje. Od leta 1963 se vse prireditve na področju IjubljanskUi ob- čin prijavljajo na Upravi za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljane. Pismeno prijavo je treba vložiti vsaj 5 dni pred prireditvi- jo.Vsaj 8 dni vnaprej paje treba veselico priglasiti tudi sanitarni inspekcyi.^e Kakor že prej je tudi po letu 1963 predpisovanje večine da- jatev v pristojnosti občin.Vendar na ljubljanskem ob- močju razen nizke takse na vlogo ni drugih dajatev. Veselico je mogoče tudi zavarovati, pri čemer se plača do- ločen odstotek od predvidenega zaslužka. Navedeno vsoto zavarovalnica izplača v primeru dežja, vendar tedaj »ne smeš prodati niti flaše pira«. Sicer pa so mogoči različni do- govori z zavarovalnico. Zavangejo samo nekateri priredi- telji; izplača se zlasti tistim, ki najemno slavnejše ansamb- le, ker jih morajo plačati tudi v primeru slabega vremena. Vse glasbene prireditve je treba pryaviti tudi Zavodu za varstvo avtorsküi glasbenüi pravic (ZAMP), ki deluge v Ljubljani od 1953. \eta.^° 3.1.2. Glasba »Živa« glasba je na vsaki veselici nepogrešljiva. Pri izbiri godbenikov sta cena in kvaliteta poglavitna kriterya; za ne- katere organizatorje je odločuen prvi, za druge pa drugi. Še 10 let po vojni so na veselicah igrali samo domači muzikan- tje, ki za prireditelja, podobno kot pred vojno, niso pred- stavljali kdovekakšnega izdatka. Dobüi so hrano in руасо in še nekaj denarja. Pogodb ni büo treba sklepati. Zatem pa so vse bolj prodir^oči ozvočeni ansambli post^ali tudi šir- še znani in obenem dražji.s' Slišati je različna mnenja: da je bolje najeti dober, čeprav drag ansambel, ker privabi to- liko ljudi, daje dobiček zagotovljen; drugi pa pravyo, daje drag ansambel velik riziko in da si ga lahko privoščijo samo v marg odročnih krajih, kjer lahko pričakujejo več ljudi (npr. Brezovica, ki je ob glavni cesti). Povzamemo lahko nekako tako: priznani ansambli - kot so Slak, Mihelič, sploh pa Avsenik - povsod zelo privabljajo ljudi in prina- šajo organizatorjem lep dobiček (tudi v bolj odročnih kra- jih); res je, da jih je treba plačati tudi ob neugodnem vreme- nu, vendar seje taki izgubi mogoče izogniti z zavarovanjem veselice. Prestavljarye datuma pa je zaradi zasedenosti ta- küi ansamblov nemogoče. Ponekod jih nočejo najemati tu- di zato, ker imajo prem^hne prostore in ker je za števuen obisk z veselico velUto več dela. Z dobrimi ansambli je za- radi velikega povpraševanja treba narediti pogodbo že več mesecev pred prireditvijo. Z manj znanimi ansambli pa se često dogovarjajo preko poznanstev. Če igra drag ansambel, pobirajo na vhodu obvezno vstop- 28 nino. Denar od vstopnine ali prostovoljnih prispevkov se namreč računa za kritje stroškov za muziko, ti pa lahko znašlo od 5.000 pa tja do 40.000 din (leta 1978).з2 3.1.3. Srečelov in tombola Srečelov na vrtnih veselicah se tudi po 2. svetovni vojni pripravlja in izv^a tako kot pred vojno. N^bolj obič^en je pri gasilcih, ki naberejo dobitke pri domačinih v svojem kr^u in v okolici. Glavni dobitek je zd^ ponavadi kolo, vreča cementa, tudi hladUnik, pred leti paje bil to lahko pe- telin, klaftra drv ali k^ podobnega. Gasilci im^o že od nekd^ nćgbogatejše srečelove, ker pri vsaki hiši ali gospodinjstvu k^ dobijo - njim se pač nihče noče zameriti.33 Druge organizacije im^e pri tem manjši uspeh, sploh pa lahko pobirajo po hišah samo tiste, katerih člani so domačini, npr. čebelarji, kulturno-umetniška društva, SZDL.9* Lovske in ribiške družine ter planinska društva im^o svoje člane iz različnih kr^ev in tako тогадо člani sami prispevati dobitke ah določeno vsoto denarja. Naprosto tudi podjetja, zlasti seveda tam, kjer lahko raču- nao na uspeh zaradi poznanstev. »Lovci so bolj bogati ljudje, ker to je drag šport! To so po- navadi kakšni taki na višjih položnih in jim ni pretežko k^ dobiti v svojem podjetju. V drugih podjetjih imajo pa tudi veze in tudi od drugod ксЦ dobijo.« Nekateri dobitki so svojstveni; lovci v Medvodah im^o med dobitki lesoreze z lovsko tematiko, predmete domače obrti, knjige zbirke Zlatorog, čebelarji im^o med in medi- co. KUD Iška vas paje za srečelov na svoji veselici leta 1976 nabralo suho robo v okolici Ribnice, manjvredno blago pa so nakupUi v Trstu. Srečelov je lahko tudi tak, da so vse srečke polne; ted^ gre- do bolje v prodno, čeprav so dražje. Vendar organizatorji večinoma menijo, da srečke mor^o biti poceni, ker jih največ kupujejo otroci. Vrednost dobitkov je lahko zelo različna; lahko pa navede- mo primer gasilske veselice pred tremi leti na Igu: tu so imeli dobitke v vrednosti 5.000 din. Povprečno število do- bitkov je 100, cena srečke pa ok. 10 din (leta 1978!). Na gasilskih veselicah prod^^o srečke nćjveč otroci, toli- ko stari, »da že poznao denar« (nad 10 let), da jih kdo ne ogoljufa (seveda se tudi to včasih zgodi, zato nekateri me- nijo, da n^ ne bi otroci prod^ali srečk). Na drugih veseli- cah pa opravljajo to delo pogosteje sami člani organizacije, ki je prireditelj. Turistična in druga društva, ki jim ne gre toliko za dobiček, navadno nim^o srečelova. Kot rečeno je nEJbolj pogost na gasilskih veselicah, ker lahko gasUci zaradi naklonjenosti ljudi veliko iztržijo z njim. Pa tudi pri njih so opazne spre- membe. Svojčas ni bilo gasilske veselice brez srečelova, zd^ pa ga ponekod že opušč^o, zlasti v bližini mesta, ker daje članom nerodno prosjačiti za dobitke po hišah; veliko je namreč priseljencev, ki jih ne poznao. Morda pa v tem opuščanju srečelova odseva tudi zmanjšanje finančnih po- treb. Dosti manj pogosto kot srečelov so z vrtnimi veselicami po- vezane tombole, predvsem zato, ker je s pripravo tombole veliko več dela (»ljudje so bolj komot ratali«). Dobitkov je več in zlasti glavni dobitki morćgo biti večje vrednosti kot pri srečelovu. Na obravnavanem področju so bile tom.bole razmeroma pogoste pred 2. svetovno vojno in še nek^ časa po njej. Takrat so bili lahko glavni dobitki koštrun, tele, prašič, kuhirxjska oprema, radio, kolo ipd. Zd^ pa prirej^o tombole zelo poredkoma, toda v znatno večjem obsegu. Za glavne dobitke dagejo predvsem avtomobile. Dobitke za tombolo si organizatorji priskrbijo na podoben način kot za srečelov, poleg tega pa so ob nakupu dragih dobitkov potrebni tudi posebni dogovori s prod^alci. Tom- bolske tablice je treba začeti prodnati n^manj mesec dni pred prireditvijo, običćgno pa jih prodćgćgo že več mesecev prej pO okoliških krajih in pri sosednjih društvih, paludi na sami prireditvi. Ob gasilskih proslavah ni nikoli tombole, je pa srečelov. Srečelov je vedno na vidnem mestu. Najbolj privlači otroke. (Gasilska veselica v Kožarjih, 24. jun. 1978.) 3.1.4. Propaganda Za dober obisk je potrebna učinkovita propaganda. N^po- membnejše je plakatiranje. Povsod se n^dejo ljudje, ki im^jo poznanstva v tiskarnah, tako da dobgo organizatorji plakate zastonj ali za m^hno plačUo. Raznosijo jih približno 10 dni pred prireditvijo po okolici, nekako v radiju 5-10 km, lahko pa tudi dlje: če namreč zaradi česarkoli računajo na dober obisk, se večja reklama izplača. Posamezniki nesejo plakate v svoja podjetja, videti pa jih je tudi na lokalnih av- tobusih. Tri ali štiri dni pred veselico plakatiranje ponavadi ponovijo, da tako nadomestijo potrgane plakate. Tiskat da- jo 100-300 plakatov, svojčas paje zadostovalo precej manj- še ŠtevUo. Prva leta po vojni so jih na roko napisali 20-40 in je bilo dovolj - n^več je opravilo medsebojno ustno ob- veščanje. Zd^ napišejo ročno samo še yelike panoje, kijih postvij pred gasilski dom ali ob cesto. Že dolgo mnogi na- ročćgo tudi objave po radiu, marg pa oglasno v časopisih. Nekateri napravijo obhod z avtomobilom in delćgo reklamo po zvočniku. Tudi ansambli sami včasih poskrbe za propagando s svoji- mi plakati. 3.1.5. Hrana in pijača Na veselicah je hrana in pijača precej enolična in za vese- lice določenega obdobja prav značUna. Skrb organizatorjev za nćgmanjše stroške je bila pač vedno v ospredju. N^bolj tradicionalna jed, ki seje ohranila do danes, so ku- hane in pečene klobase. Gasilci so kupili dva ali tri prašiče, jih sami zaklali in naredili kranjske klobase, pečenice in kr- vavice. Včasih so zaklali tudi teleta in naredili pečenko in obaro. V prvih povojnih letih, dokler so veljale restrikcije glede mesa in klanja, je bilo teže in so ponekod klali »na čr- no«. Vendar so društva večinoma dobila dovoljenja za za- kol. Gospodinje so napekle kruh, včasih tudi potice ali kro- fe. Tudi privatni peki so pekli zastonj. Danes redkokje in redkokdaj še sami koljejo. Za prašiča je treba imeti od sanitarne inšpekcije potrdila, daje zdrav, in plačati pristojbine. Pa tudi kar zadeva vreme, je manj tve- ganja s kupljenimi klobasami kot pa s klanjem prašiča. Pred prebližno 10 ali 15 leti pa so se klobasam na veselicah pridružili čevapčiči, brez katerih danes skor^ ni veselice. Poleg čevapčičev in klobas imajo ponekod tudi ražnjiče in hrenovke, pa tudi sendviče napravijo. 29 Po vino so še пекгд let nazaj hodili na Doleiysko ali še več na Primorsko. Prva leta po vojni gaje bilo težko dobiti; še gasilci so morali imeti zveze, da so ga dobili k^j več. Takrat je šlo na vese- licah izredno v promet. Lovci in ribiči na svojih veselicah nim^o samo »klasične« veselične hrane, ampak postrežejo tudi z divjačino in riba- mi. To je za sladokusce seveda posebna atrakcija, vendar pa večina ljudi na divjačino ni navajena. Lovci običajno ustrelijo nekću sm in napravyo »lovski golaž« ali smo v omaki. Čebelarji prod^jigo medico, ki jo sami delajo, včasih pa tudi med v satovju, medeno zgarye, medene piškote ipd. Čeprav pri ljudeh naletimo tudi na kritiko in že\je po boljši hrani, domačih specialitetah itd., so z izborom hrane in pi- jače večinoma vendarle zadovoljni in na veselicah niti ne pričakujejo kaj več. 3.1.6. Ureditev veseličnega prostora Prostor za veselice je v vsakem кгсци bolj ali mary stalen. V ta namen lahko služi gostilniški vrt, kmečko dvorišče ali zemljišče v družbeni posesti. Če je veselica pri gostilni, last- nik prepusti prostore gasücem in sam ne toči. Pa tudi sicer po vaseh še velja: kadar je gasilska veselica, se gostilne so- lidarnostno zaprejo. Urejanje veseličnega prostora poteka tako, kot je büo v na- vadi pred 2. svetovno vojno. Provizorično napravljena točilnica. (Gas. veselica v Seri, 4. junija 1978.) Treba paje reči, da so nekoč vlagali veliko več truda v kra- šerge. Sredi vasi ali pred gasüske domove so postavljali mlaje z zastavami, kar napravyo danes le tu in tam ob pro- slavah. Veliko dela je büo tudi s »kranceljni«, ki so krasüi mlaje in veselični prostor. To delo je imelo podoben dru- žabni značćg kot npr. ličkarge koruze ali metje prosa. Zbralo se je tudi do 30 ljudi. Toda šestdeseta leta so opravüa s to navado;: poslej so samo še izjemoma kje pletli venčke, npr. ob večjih proslavah. Vzroke za opuščarge tega načina kra- šervja lahko zopet iščemo v vse večjem pomanjkargu ljudi, ki bi bui voljni delati. Širše gledano pa so ti vzroki v nepos- redni zvezi s tistim.i, ki so pripomogli tudi k opuščanju dru- gih podobnih skupnih del in o katerih bomo še spregovorüi. Namesto plesišča iz desk imajo zadrge čase marsüqe kar betonsko ploščo. Oder za ansambel je zraven plesišča. Lahko ga naredijo iz lesa ali pa si pomagajo kar z vozom ali prikolico od tovor- njaka. Ansambh zahtevno, da ima oder streho. Dokler pa je za veselico zadostoval vaški harmonikaš, so mu naredüi margši oder na visokih kolih. Stranišče je lahko v bližrgem gasilskem domu ali gostüni ali i pa je treba postaviti latrino iz desk. To je zlasti zadiya leta ¡ obvezno zaradi strožjih sanitarnih predpisov.; Tipične za vrtno veselico so tudi lesene mize ш klopi. Po- nekod, če teren dopušča, jih še danes postavljćgo na stari j način: v zemljo zabgejo kole, ceziye pa deske. Vendar pa si : je po vojni sčasoma vse več gasilskih društev omislüo že < narejene lesene mize in klopi, ki jüi je mogoče prenašati. Med seboj si јШ izposojajo, ker jüi nobeno društvo samo ni- i ma dovoy. Plačajo si morebitni poškodovani inventar, če ; paje izposoja samo enostranska, se plačige tudi izposojni- ; na. Gasilska veselica v Seri, 4. junija 1978. Dragi prireditelji pripravijo in okrasijo prostor podobno kot • gasüci. Lovske družine obesijo med mlajčka napise kakor j »Lovski zdravo« ali »Vabljeni na veselico LD Medvode«, na i mitingih so viseli napisi »Zdravo« ali »Smrt fašizmu - svo- ' bodo narodu« in podobne parole, še n^bolj pogost in za vse [ vrste veselic primeren napis paje »Dobrodošli«. Prostor se | ne ogradi ob praznovanjih krajevnih in občinskih prazni- I kov, ker pride mnogo ljudi in ni vstopnine. j Lovci in planinci radi izberejo teren nekje v naravi, pri lov- i ski ali planinski koči. To so skromnejše veselice, včasih sa- i mo pümüíi - brez glasbe in plesa, miz in strežbe. i Mnogi organizatorji ne prirejajo veselic redno in imajo ma- : lo lastnega inventarja za te namene. Potrebno opremo si iz- | posojajo, kjer pač morajo - klopi in mize pri gasücüi, krož- ; nike in dragi namizni pribor v menzah, les pri kmetih itd. ; Ali plačajo izposojnino in kolüco, je odvisno od poznanstev in dogovorov; ista načela veljajo tudi pri plačevanju terena, ; če nimego svojega. ' 3.2. DELO NA VESELICI Posle med veselico si sodelujoči razdelijo glede na sposob- j nosti, izkušnje in funkcgo v draštvu. Nekaj gasücev je ved- ; no v uniformah, predvsem funkcionarji in tisti na vidnejših i mestih, npr. pri vstopnini. i Nekeg gasücev je določenih za redarje. Za ta posel najrajši ! izberejo krepkejše fante in može, ki naj bi obenem znali tu- ! di taktično ukrepati. Njihova naloga je, da nadzonyejo po- ; ložćg, pazijo na potencialne pobudnike izgredov in jih v ^ pravem trenutku odstrango. Če že pride do pretepa, ga sku- \ èajo zadušiti sami in samo v hujših primerih kličejo müico. : Redarji morajo biti po zakonu označeni,'^ vendar jih samo < nekatera draštva opremijo z rdečimi trakovi. ] 30 Dokler je bil še bicike! n^bolj aktualno prevozno sredstvo, so imeli na veselicah urejen prostor za kolesa, varoval pa jih je posebej določeni čuv^- Za to uslugo je moral lastnik ko- lesa nek^ plačati. Danes za avtomobile ni ne parkirnine ne čuv^ev (ob večjih prireditvah izjemoma postavijo redarje, ki usmeijcjo promet), ker tudi ni urejenih prostorov. Vsa vas je ob veselici polna avtomobilov. Zadnja leta, ko ve^^o strožji sanitarni predpisi, тоггдо biti ljudje, ki unajo opravka s hrano, torej tudi strežno osebje, zdravniško pregledani. Zato izberejo organizatorji za te po- sle posameznike, ki so že zaradi svojega poklica pregledani, tako gostince, trgovke ipd. Vendar pa medrye često vtiho- tapijo tudi nepregledane, Idjub temu, da sanitarni inšpek- torji zadnja leta zelo pogosto kontrolirao po vesehcah in za- htevno tudi potrdila o zdravniškem pregledu. Razen tega inšpektorji preverijo potrdila o nakupu živil, ugotovijo, ali ureditev prostora ustreza predpisom, pokusijo meso za če- vapčiče itd. Hrano servirlo na papirnatih tasah, pi-va povojna leta pa si s tem niso delali preglavic: klobaso si dobil kar na kosu papirja. Kadar so pripravili golaž ali obaro, so krožnike po- sodili domačini in gostilna, kolikor društvo ni imelo svojih. S steklenino je bilo prva leta po vojni težko: »Kozarec sem kar v žepu s sabo prinesel; na veselici jih ni bilo. Prvič smo pili vino iz kozarcev na veselici v Iški vasi 1949. leta!« (inform, iz Tomišlja) Sčasoma so si društva nakupila svojo steklenino. Zdcj se uporablj^o večinoma plastični kozarci, steklene im^o sa- mo še ponekod ali samo za častne goste. Če veselico pokvari dež, ukrep^o organizatorji po svojih močeh. Važno je, da spravijo v promet hitro pokvarljivo ro- bo. Te težave ni tam, kjer im^o možnost, da hrano sproti vozijo od mesarja ali dajo spravijo v zmrzovalnik. Redkok- je imcjo na razpolago dovolj velike notranje prostore, da lahko veselico prestavijo Ija. Razna društva im^o na veselicah - gasilci samo ob prosla- vah - svoje povabljence, katere pogostijo. Lovci vabijo po- bratene lovske družine; oboji - prireditelji in povabljenci - pa so v svojih lovskih uniformah. 3.2.1. »Komeditij antj e« V zvezi s prireditelji in njihovim delom naj omenimo še ne- katere igre na srečo, ki jih včasih vidimo na veselicah. Tu gre za razne vrste streljarya, metanje lesenih krogcev na steklenice, zabijanje žebljev itd. S to obrtjo se bavjo zd^ obiČEJno Romi. Splošno razširjeno ime za take ljudi je »ko- medijontarji« ali »komedijanti«. Kadar pridejo na vesehco, se s prirediteljem, če jim dovoli postaviti njihove »štante«, pogodijo za primemo plačilo. Vendar so redki tisti organi- zatorji, ki se jim zdijo te reči dobrodošla poživitev veselice. N^več je takih, ki »komedijante« odklonijo. Menyo na- mreč, da s svojo prisotnostjo na veselicah odžir^o dobiček. »Mi jih kar spodimo, če se pojavijo. Samo enkrat smo jili imeli, pa nikoli več: namesto da bi ljudje jedli, pUi in plesali, gredo streljat, pa tam zapravlj^o.« 3.3. PO VESELICI Hrano, ki ostane, pokupijo organizatorji in drugi domačini po nabavni ceni (toda ob lepem vremenu je navadno zmanjka že pred koncem). Tudi z vinom, dokler je bilo to- čeno, so ravnali tako, kolikor seveda niso spili ostankov pri pospravljanju. Zdcj pa lahko polne steklenice vrnejo pro- dćgalcu. ТеЉој po veselici postorijo samo n^potrebnejše. Naslednji dan ali dva je treba urediti vse ostalo - pospraviti mize, po- čistiti prostor, podreti ogrado itd. Med pospravljanjem po- pijejo vino iz že odprtih steklenic in lahko se razvije manjša zabava. Otroci so zmerom vabljeni, da pridejo na dan po veselici pobirat steklenice in kozarce po veseličnem pro- storu, deloma pa to opravijo že takrat, ko gre vesehca h koncu. Vsi, ki kakorkoh pomagao pri realizaciji veselice, delcjo to brez vsakega plačila. Organizator jim obiČEJno pripravi za- bavo ali pogostitev v ponedeljek ali čez teden dni, včasih gredo na izlet. V kr^ih severovzhodno od Ljubljane pa je v navadi t. i. »Sejmula«: na dan po veselici se popoldne do- bijo vsi tisti, ki so sodelovali pri delih za veselico - ti dobijo hrano in pijačo zastonj, drugi, ki tudi lahko pridejo, pa pla- čujejo; ker si organizator obiČEgno priskrbi še muziko, pride neredko toliko ljudi, da se razvije skorEJ prava veselica.^' 3.4. DOBIČEK Vesehca je za organizatorja predvsem prodEganje. Vstopni- na ali prostovoljni prispevki se ponavadi računao za kritje stroškov za ansambel, ves preostali izkupiček pa pride or- ganizatorju. Dobiček je n^bolj odvisen od števila obiskovalcev. Na ob- isk pa vpliva vreme, ansambel, reklama, tudi glas o vesehci in kr^u. Veliko dobička je lahko od srečelova, ker dobit- kov ni treba kupovati ali se jih kupi z denarjem, prostovolj- no prispevanim za srečelov; ves denar od prodanih srečk je torej čisti dobiček organizatorja. Gasilci si z dobičkom ve- selic pomagao pri nabavi gasilnega orodja, uniform, pri urejaryu in graditvi domov, pri šolargu novih kadrov. Lov- ske družine porabijo dobiček za gojitev divjadi, za tehnične priprave v loviščih, ribiči za poribljavarye voda, turistična društva za izv^anje svojih načrtov, vsi pa za urejarye in vzdrževanje svojih prostorov, za razna priznanja, nagrade ipd. Včasih pa se vesehca priredi s posebej določenim na- menom in je tedn tudi na plakatih napisano, za k^ se bo porabU dobiček, npr. za dograditev doma, za nabavo gasil- skega avtomobila itd. Nekatere organizacije, npr. družbe- nopolitične, so prirejale veselice samo ob prilikah, ko so po- trebtjvale denar za kakšne večje akcije. N^več dobička im^o pri veselicah gasilci, pač zaradi na- kloryenosti prebivalstva - gasüci so imeh vselej n^bolj po- gate srečelove in najboljši obisk. Vendar pa so velike raz- like tudi med samimi gasilskimi društvi. Tista, ki n^emajo znane ansamble, im^o bistveno več dobička. S Slaki je mogoče iztržiti tudi do 70.000 din. Dobiček povprečne ve- selice paje okoli 10.000 din. Te razlike se odraŽEgo tudi v op- remljenosti društev - nekatera (npr. GD Brezovica, ki ved- no n^ema priznane ansamble) im^o po več brizgaln, po dva avtomobila, celó cisterno, torej že kar profesionalno opremo. Donosnost veselic seje s časom spremenila. Zd^ so razlike med nabavo in prodEgno ceno večje kot nekd^, z dobrim ansamblom je mogoče privabiti veliko več ljudi. »Danes vržejo vesehce sorazmerno precej več kot nekoč.« 4. POTEK VESELICE V naslednjem bomo skušali slediti dognanju na povprečni veselici, torej taki brez programa ali drugih posebnosti, kar bomo obravnavali kasneje. Ura začetka je odvisna od dneva. Nedeljske vesehce se za- čnejo okoli tretje ure popoldne, ob sobotah pa okoli šeste, ksgti sobota je za večino ijudi še delovni dan. Na veselič- nem prostoru se ljudje počasi zbirEgo že pred napovedano uro, vendar začno trumoma prihigati šele potem, ko se za- sliši glasba; to je namreč znak, da seje veselica v resnici pri- čela. NEgveč obiskovalcev je nekako med šesto in deveto uro.^e Kmetje, ki imago opravke z živino, pridejo šele zvečer, po- tem ko vse postorijo; ali pa o mraku odidejo z veselice in se kasneje vrnejo, če so blizu doma. Tako store tudi nekateri starši, ki mor^o dati otroke spat - lahko pa to opravi tudi mati sama. Starejši otroci ostanejo na veselici tja do devetih ali desetih, izjemoma tudi dlje. Drugače je bilo v prvih po- 31 voljnih letih, dokler se ni izgubila tradicija, kije veljala pred vojno, da namreč morajo otroci o mraku, ko »zvoni Ave- Marijo« domov. Šele približno z 18 leti starosti so se lahko fantje in dekleta zadržali pozno v noč, fantje vsekakor šele potem, ko so bUi sprejeti v fantovsko druščino. Ta starostna meja seje začela po vojni nižati vzporedno z razpadargem fantovskih druščin, ki so nekdaj skrbele, da se omenjena določila niso kršila. Najbolj značilna in nepogrešljiva elementa vsake veselice pa sta seveda glasba in ples. 4.1. Glasba in ples Muzikantje, ki so igrali na veselicah, so bili prva leta po voj - ni, tako kot pred njo, vaški godci, ki so sicer igrali tudi na ohcetih in jim je bilo godčevstvo vir dodatnega zaslužka. Harmonika na veselici ni smela manjkati, obenem pa je često že kar zadostovala; redkokdću se ji je pridružil klari- net, bas ali improvizirani bobni.Tedanje glasbe ni sprem- ljalo petje. Posamezni godci so bui glede na kvaliteto bolj ali тадј znani, vendar ryihov glas v bistvu ni segel preko domačega teritorija. Bolj znane so sčasoma postale nekate- re skupine muzikantov. Iz teh so se po letu 1950 razvili prvi t. i. narodnozabavni ansambli, katerih skupna značilnost je bila, da so igrali z ozvočergem in da je njihov sloves s po- močjo masovnih medijev prerasel domači okoliš, se razširil po Sloveniji in celo preko meja. Mnogim je tako glasba po- stala glavni ali edini vir zaslužka. Prvi tak ansambel, ki je postal nekak vzor za vse kasnejše, je bil ansambel bratov Avsenik, izvirajoč iz okolice Begunj na Gorenjskem. Nji- hov prvi večji nastop v okolici ljubljane je bU leta 1956 na gasilski veselici na Brezovici; doživeli so izreden uspeh. Podobno uspešen je že vrsto let ansambel Lojzeta Slaka, katerega glasba sloni na doleryskem izročilu. Lahko bi na- šteli še druge ansamble, ki izvćgajo lastno glasbo, veliko več paje seveda tistih, ki svojih kompozicij nimćgo in igrajo sa- mo skladbe drugih avtorjev. Narodnozabavni ansambli so v svojem ustvarjanju spočetka izhajali iz ljudskega godčev- sega izročila. Njihova glasba se je ljudem hitro priljubila, ker je spomiiyala na stare domače viže, čeprav je bUa bolj umetelna in dodelana. Zaradi komercializacye in množične produkcije paje postajala bolj in bolj šablonska.'°° Glasba na veselici mora biti plesna. Valček in polka sta še vedno najbolj običajna plesa, prva leta pa vojni pa sta bila skoraj edina. Vendar so že nekateri vaški godci znali igrati tudi tuje skladbe. Te so prinesli posamezniki, ki so »vandra- 11« po tijjih deželah'°' in ljudje, ki so bUi med vojno zdoma. Kmalu so se muzikantje lahko tudi z radia naučili novih skladb, tu in tam pa se je pojavil že kak gramofon. Fantje, ki so služili vojaški rok v naših južnih pokrajinah, so radi za- plesali kolo. Vselej paje uvajanje glasbenih novosti na ve- selicah zaviselo od samega godca. Seveda so plesne novo- tarije neredko naletele na odpor pri obiskovalcih, češ »kaj igraš to, ko pa nihče ne zna plesati!« Take glasbe so si želeli predvsem mladi, redki posamezniki so celó že obiskovali plesne vaje v Ljubljani. Čeprav je večina godcev še zmeraj igrala samo valčke in polke, so msrsikje plesali že tudi tan- go, swing, »rašpo« ali »rašplo«. Po letu 1960 se je pojavil twist, aje tudi ta kmalu prišel iz mode. V zabavni glasbi, ki jo igrajo na veselicah sedaj, predryacyo komericalne po- pevke iz naših južnih republik in razni tiyi hiti, pleše pa se poleg valčka in polke še fox-trot, boogie-woogie, angleški valček, ali pa gre za preprosto ritmično gibanje ali senti- mentalno stiskanje parov. Zopet se za modernejšo glasbo in ples ogrevajo mladi, starejši pa jo odklanjćgo in nekateri ce- lo navajajo prav pomarykanje »domače« glasbe kot razlog, zaradi katerega nočejo iti na veselico. Organizatorji so večkrat v dilemi, kakšen ansambel naj izberejo, oziroma kakšna zvrst glasbe n^ na veselici prevladuje. Eni menijo, da je treba ustreči starejšim, češ da imajo mlajši še druge možnosti zabave. Po drugi strani pa so zdaj tudi mladi ljud- je dobrodošli gostje, aj ae tui mladina ni več brez denarja. Tipična instrumentalna zasedba ansambla, ki ga označuje- mo kot »narodnozabavnega«, obsega harmoniko, klarinet, trobento, kitaro in bas ali tubo. V zadryem času igrajo vsi ansambli tudi zabavno glasbo in imajo zato mnogi v svojem sestavu tudi bobne in električne orgle. Če nimajo posebnih vokalistov, pojejo instrumentalisti sami. Eden od članov ansambla opravlja včasih ftinkcyo šaljivca. Medtem ko so bul nekdaryi vaški godci oblečeni vsakdar\je, pa je obleka narodnozabavnih ansamblov velikokrat »slovenska narod- na noša«.Glasba je razdeljena na »runde« s 3-5 skladba- mi, vmes pa mor^o biti primemo dolge pavze (»če ima mu- zika predolgo pavzo, jo že kličejo«). Po rundah se menja zv- rst glasbe, lahko pa jo zamenjajo tudi v eni in isti rundi; gle- de na to meryavaiye je včasih opazno izmeryavaiye starej- ših in ml^ših na plesišču. Običegno velja, da mine popo- ldne v znameryu narodnozabavne glasbe, kasneje zvečer pa igrajo vse več zabavne glasbe, kajti najdalje v noč se za- držijo mlajši obiskovalci, ki jirn je ta glasba bolj pri srcu. Vendar se tudi med starejšimi n^dejo taki, ki jih pijača in vzdušje razvname, tako da (v malo bolj poznih urah) plešejo tudi oni, »pa če je še tako trapasta muzika«. Ansambli igrajo tudi na posebne želje, vendar ne vsi brezplačno. Ko se glasba in z njo veselica začne, so prvi »plesalci« otro- ci, ki skačejo po plesišču, vendar se ples ob dobri glasbi kmalu spontano razvye. Če paje treba, organizatorji s svo- jim zgledom vzpodbujajo k plesu. Med prvimi začno plesati mlajši pari, pa tudi kasneje prevladuje med plesalci starost nekako do 40. leta. P^avUa v zvezi s povabilom na ples so formalno še vedno takšna kot nekoč, vendar zdaj že precej mary stroga. Dekletu, ki zavrne povabilo na ples, se običaj- no ni treba več bati fantovskega maščevaiya. Kljub temu pa še vedno ne velja za korektno, če dekle enega prosilca zavrne in gre potem še v isti rundi plesat z drugim. Plesno vstopnino placiyejo moški, tudi kadar je »damenval« (»dame volyo«). Solo ples je v zadnjem času silno redek, objavyo ga včasih na slovesnostih za kakega uglednega gosta. Kadar je vzdušje bolj domače, se pleše tudi kolo, »kača« ali kaj podobnega, sicer pa skupinskih plesov na veselicah ni. 4.2. Razne igre Dogajanje na veselici večkrat popestrijo razne šaljive igre, ki služijo organizatorju kot dodatni vir dohodka in katerih tradicija je stara verjetno toliko kot same veselice. Na severnem obrobju Ljubljane je v navadi nagradno kegljanje, ki se odvya med samo veselico ali že pred njo, lahko že prejšnji dan. Tekmovalci, ki se pryavyo in pla- čajo določeno pristojbino, imajo pravico do treh metov. Tekmujejo lahko tudi po večkrat. Zmaga tisti, ki je v treh metih podrl največ kegljev. Praviloma so tekmovalci moš- ki, gledalcev pa ni prav veliko. Med nagradami se najdejo zaboj vina, zaboj piva, vreča cementa idr., prva nagrada pa je običajno prašič ali tele. V nasprotju s kegljanjem so druge igre razširjene povsod v okolici Ljubljane. Ena od teh je licitacija, katere izvor lahko iščemo verjetno v dražbi za nevestin venec na ohceti. Prireditelj veselice da na dražbo različne stvari; zdaj Je to največkrat torta, ki jo speče doma kakšna gospodinja, ali sviryska glava, pred časom pa so »dali na licitanta« koštru- na, žrebeta, prašiča, klaftro drv, kruhasto ali lectovo srce ali kaj drugega.Velikokrat gre na dražbo kar glavni dobitek srečelova, ker je »mrtva številka« in gaje na srečelovu ne- mogoče zadeti. Le še ponekod (npr. gasilci na Rakitni) imajo na veselicah šaljivi zapor (»zatvor«, »arest«). Pr\'ih deset ali dvajset let po vojni je bil zapor na veselicah še zelo pogost in je zaradi smešnih prizorov nudil obisko- valcem obilo zabave, večkrat pa je bil tudi odraz nasproty med posamezniki in povod za prepir. Tako so politična na-, 32 sprotja po vojni prih^ala na dan tudi preko šaljivega zapo- ra. Tudi šaljiva pošta - igra, ki je bila nekdćj zelo popu- larna -je že pred desetletjem in več izginila z veselic. Or- ganizatorji so začeli opažati, da nekako »ne pali« več, da se ne izplača. Očitno je bUo pri obeh igrah odločilno dejstvo, da se ljudje na veselicah med seboj vedno mai\j poznao in torej ne morejo več s tolikšno sproščenostjo zbijati šal na račun drug drugega. 4.3. Konec veselice Ko se ura nagiba proti polnoči, se začne množica obiskoval- cev redčiti. Med prvimi odidejo starejši gostje in tisti, ki so prišli od daleč. Iz razumljivih razlogov se sobotne veselice končno kasneje kot nedeljske. Tako je na sobotnih glasba včasih tudi do 2h, na nedeljskih pa redkokd^ čez polnoč. Večina odide kmalu potem, ko utihne glasba z odra. Če pa se tedaj pojavi kakšna harmonika med ljudmi, se utegne zabava zavleči. Tudi sam organizator podaljša veselico, ka- dar je ob uri, ko naj bi se konačala, še mnogo ljudi - seveda če je ansambel pripravljen za primerno doplačilo podaljšati igranje. N^dlje se zadrže na veselicah ml^ši obiskovalci, čisto na koncu pa ostanejo le še »gobe«, namreč tisti, ki jim še vedno ni dovolj pijače. Tu in tam je videti koga, ki mu je alkohol ohromil noge. Včasih še naslednje jutro pri pospravljanju n^dejo koga, ki leži v grmovju, jarku ali pod kakšno mizo. N^huye se opijejo fantje in pa nekateri možje srednjih let, le-ti ponavadi niqega socialnega statusa in zmerom isti. Z vzkipljivimi pijanci organizatorji previdno ravnjo, da ne pride do nezaželenih incidentov. Pozne večerne in zgodnje jutranje ure so primeren čas ne le za pretepe - teh je v zadnjem času vse тагц -, temveč tu- di za druge fantovske akcije ali, bolje rečeno, lumparije, bo- disi da se znašlo nad stoli, ogr^ami ipd. bodisi da zagodejo kakšnemu neprüjubljenemu človeku. In kakšen je veselični prostor, potem ko je vsega konec? »Razpadla fronta« ali »кг^, kamor je udarila bomba« - takš- ne so najpogostejše ilustracije očividcev, kadar hočejo po- nazoriti podobo razdejanja po burni noči. Še bolj plastično nam pogled na prizorišče slikao tile verzi: Veselica je minila. Pohojena trava, polomljene veje, razbite svetilke, pohabljeni stoli in koščki nežne tkanine - sledovi vina in urina, sledovi pretepov in ljubljenja.'o* 5 VESELICE S PROGRAMOM, POSEBNE VARIANTE VESELIC 5.1. GASILSKE PROSLAVE Gasilske veselice so večkrat povezane z različnimi sloves- nostmi, kakršne so »praznovanje obletnic, izročitev odliko- vanj ¿lanom gasilskih organizacij, razvitje gasilskega pra- pora, prevzem novega gasilnega orodja in opreme, otvori- tev gasilskega doma in podobno.«Društvo, ki namerava imeti proslavo, mora o tem pravočasno obvestiti svojo ob- činsko gasilsko zvezo, ki potem razporedi datume. Nekate- ra društva sploh prirejajo veselice samo še v zvezi s prosla- vami. Slavljenci pismeno ali ustno povabijo sosednja društva in ob večjih proslavah predstavnike družbenopolitičnih orga- nizacij in skupnosti. Za kakega uglednega posameznika sestavijo deputacijo, ki ga povabi osebno. Iz vsakega po- vabljenega društva pride okoli 10 ljudi v uniformah. Neka- teri, ki se v uniformah ne počutijo dovolj sproščeni, pa se vabUu r^ši uradno ne odzovejo in pridejo na veselico kot nepovabljeni, brez uniform. Zaradi poživitve proslave so vabljene tudi narodne noše. Pod »narodnimi nošami« se povsod v okolici Ljubljane raz- umejo dobro znane izpeljanke nekdarge goreryske noše.'°* Svečani del prireditve se začne popoldne okoli 14. ure in trćga uro ali dve, sledi pa vrtna veselica. Na vsaki proslavi imžgo na slavnostno okrašeni tribuni govore razni funkcio- narji - predsednik domačega društva, predstavniki gasU- skih zvez, ob večjih proslavah pa tudi predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in skupnosti. Govorijo o pomemb- nih dejstvih iz zgodovine društva in o pomenu proslave. Pogoste so tudi parade, kijih ljudje še posebno radi gledao. V ryih sodelujejo člani domačega in sosednjih gasilskih društev ter narodne noše. Včasih je v program vključena tudi godba na pihala, ki jo gasilci za bolj svečane priložnosti nćgamejo (redki 1тПо svojo). Kadar gre za pomembnejše obletnice, poskrbijo obič^no tudi za kulturni program, v katerem sodelujejo poleg gasUcev tudi kulturnoumetniške organizacije - pevci, godbe, folklorne skupine, recitatorji itd. Ponekod organizirao prava praznovanja z različnimi prireditvami, kar lahko trćga več dni. Običegne gasUske proslave pa so si med seboj dok^ podobne. Kadar nabavi gasilsko društvo novo bri^alno ali gasilsko vozilo, ga svečano sprejmejo v uporabo. Se vedno tako kot pred vojno, nekoga izberejo za »kuma« ali »botra« novemu gasilskemu orodju. Ponavadi je to kak privatnik, ki ima k^ več pod palcem. Imeni »kum« in »boter« se zd^ v uradnem govorjenju in pisanju vse bolj nadomeščata s »pokrovite- ljem«. Eden od razlogov je ta, da vedno češče prevzemno to vlogo podjetja in nastopa kot formalni boter na proslavi samo predstavnik delovne organizacije, ki je ob zbiranju prostovoljnih prispevkov dala n^več denarja. V svečanem programu tudi kum spregovori nekćg besed, zatem pa sim- bolično otvori uporabo novega orodja, tako da prereže trak, s katerim je opremljena brizgalna ali avtomobil (nekég let po vojni so büi bolj aktualni še vozovi). КЏисе novega avta slovesno izroči predsednUcu ali šoferju, ta potem sede za volan, vžge motor, prižge luči, zatrobi in tako prikaže brez- hibno delovanje vozua. Spiojcni novega gasilskega avtomobila na proslavi v Iški vasi - bo- ter (pokrovitelj) predaja ključe. (Fotografirano okoli leta 1970.) Kadar nabavlja gasUsko društvo nov prapor, prav tako pro- si za prostovoljne prispevke, in sicer tako, da prodna zlate in srebrne žebljičke. Ponudbe pošUj^o zlasti v podjetja in sosednjim društvom, seveda pa jih kupujejo tudi posamez- niki. Staro navado, daje vsak darovalec sam zabil svoj žeb- ljiček na proslavi, so že pred leti opustih. 33 Na prve povojne proslave so tu in tarn še kdaj poklicali du- hovnika, daje blagoslovil novo opremo ali prapor, kakor je ; bilo v navadi v stari Jugoslaviji. Vendar seje to obredje zelo : kmalu povsod ukinilo. Prevzem novega orodja, prapora ali otvoritev gasilskega i doma pogosto združijo z obhajaryem obletnic, zlasti pa ob j obletnicah podeljujejo gasilska odlikovanja, značke in dip- i lome domačim gasilcem. ] Pred veselico, predvsem ob proslavah, je včasih »mokra ] vaja« ali, uradno rečeno, tehnični nastop, torej demonstra- ; cija gasilnih sposobnosti društva. Ljudje pridejo z zanima- njem gledat svoje gasilce, katerih uspešnost nagradijo s ■ ploskanjem, odobravajočimi vzkliki in žvižganjem, padajo pa tudi zbadljive pripombe. Taka vaja je za vaščane neka sprememba, pope^itev vsakdana in »hec«, vendar v kas- nejših pogovorih tudi resno ocenjujejo kvalitete gasilcev. Obliko in potek gasilskih proslav določa poseben pravil- ; nik,'°e ki se ga društva v glavnem drže, kdaj pa kdaj pa i predstavniki višjih gasilskih forumov vendarle opazijo od- j stopanja in pri večjih nepravilnostih tudi opozorijo na- ! nje.Teh napak je bUo, razumljivo, več v prvih povojnih i letih, ko se je bilo treba privaditi na novo ureditev in pra- : vila. \ 5.2. DRUGE PROSLAVE Podobno kot gasilci prevzemajo prapor in podeljujejo pri- znanja tudi drugi, npr. lovci in čebelarji. Sicer pa lahko o , proslavah govorimo predvsem v zvezi z mitingi in krajev- nimi ter občinskimi prazniki. Mitingi so se odvijali na privatnih vrtovih ali kjerkoli na travniku in so bUi običajnim veselicam zelo podobni. Lah- ko so bUi tudi dokaj improvizirani - z тадј bogato okrasit- : vijo, brez plesnega odra, včasih celo miz in strežbe ni bilo. ; Še zlasti so mitingi spremljali praznovanja državnih praz- I nikov in datumov, ki so bili zaradi dogodkov m.ed NOB lo- : kalnega pomena. Bistven in za mitinge karakterističen je i bil program, ki so ga sestavljale recitacije, petje, skeči, zme- ! raj pa tudi politični govori. V osnovi je podoben program pri proslavljanju krajevnih -j in občinskih praznikov, pri čemer so zlasti ob občinskih ] praznikih prireditve v večjem obsegu. Nastopajoče dobi or- ^ ganizator med svojimi ljudmi ali jih najame od drugod, i predvsem šole večkrat prispevajo svoje točke. Za samo ve- i selico pa najčešče poskrbe gasilci. ] Na svojstven in dok^ izviren način so pred nekaj leti pro- ] slavili krajevni praznik na Rakitni, ko so pripravili dvod-.; nevno veselično slavje s kulturnim in zabavnim progra- : mom. Prireditelj je bila krajevna skupnost, izvedbo veseli- ce pa so zaradi svojih izkušenj imeli na skrbi gasilci. V so- boto popoldne je bU pred veselico kulturni program, v ne- ■ deljo pa nogometna tekma med domačini in vikendaši, ; tekmovarge v vlečenju vrvi med domačimi »vzhoda« in »zahoda« Rakitne ter tekmovEinje cicibanov v teku v vre- j čah."o : 5.3. VESELICE TURISTIČNIH DRUŠTEV ; Zaradi nekaterih specifičnih dejstev, kijih opažamo v zvezi i z veselicami turističnih društev, velja posvetiti nekaj po- ; zornosti tudi samemu pojavu tovrstnih društev v okolici i Ljubljane. Ustanavljati so se začela že v prvem desetletju | po vojni, v njihove programe pa sodi skrb za naravne, kul- ; turne in zgodovinske spomenike, organizirajo razne olep- \ sevalne akcije - pogosta so tekmovanja za najlepše urejeni i balkon -, prizadevajo pa si tudi vzpodbuditi kulturno živ- [ ljenje na vasi, kakršnega je bilo prva leta po vojni in pred : njo precej več kot zdaj, in sploh razgibati dogajanje v kraju. ' V skladu s takimi načrti predstavljajo del njihove dejavosti ; veselice ali podobne prireditve. Treba pa je reči, da ta : društva delujejo ali so delovala zlasti v krEgih, ki im^o že naravne ugodnosti za razvoj turizma (čeprav so te »narav- ne« ugodnosti včasih umetno povzročene - tako jezeri v Zbiljah in na Rakitni); zato ni naključje, da najdemo v teh krajih tudi večja ali manjša vikendska naselja. Tako so na Katarini, izletniški točki v hribih severozahodno od Ljubljane, vikendaši postavili že več kot 50 hišic. Žive v dobrem sožitju z domačini, več kot pol pa jih celo aktivno deluje v Turističnem društvu Topol-Katarina, kije bilo us- tanovljeno leta 1971. Posebnost tega društva so vsakoletne prireditve s kulturnim programom, imenovane »Katarin- ska pomlad« ali »Katarinska jesen«. Program, za katerega poskrbe izobraženci, sestav\j^o poleg pozdravnega govora pevske ali drugačne glasbene točke, recitacije oz. deklama- cije, krajše igrice, včasih tudi folklorni nastop, sodelujejo pa razen domačinov - zlasti šolarjev - tudi od drugod po- vabljene skupine in posamezniki. En dan pred veselico imayo tekmovanje v balinargu in prižgejo kres. Prostor za prireditev je okrašen z zastavami, zelenjem in barvnimi lučkami. Vedno imajo točeno vino, ki ga kupijo pri kmetu na Primorskem, prva leta pa so imeli tudi domače žganje in pelinkovce. Kljub omenjenim posebnostim imajo te prire- ditve še največ skupnega z vrtnimi veselicami, vendar te označbe na plakatih zavestno nikoli ne uporabljajo. Turistično društvo Zadvor je büo ustanovljeno leta 1973. Za veselice in družabna srečanja ima trajno urejen prostor, ki pa ni ograjen, tako da »lahko greš v hosto s pirom«; na- mesto vstopnine pobirajo samo prostovoljne prispevke. Zraven je brunarica, kjer je točunica in prostor za povab- ljence. Razen zastav ni posebne dekoracije. Tako za kata- rinske prireditve kot za prireditve Turističnega društva Za- dvor pa velja, da so pravüoma organizirane v počastitev kakšnega praznika, bodisi državnega bodisi lokalnega, in imaJo zatorej nekako značaj proslav. Posebej zanimiv primer pa so ZbUje, kraJ blizu Medvod, ki se je je razvü v zelo popularno »pribežališče« Ljubljanča- nov. Zraslo je precejšnje števUo vikendov, prihajajo pa tudi tujci. K takemu razvoju kraja je nedvomno pripomogla tu- di aktivnost turističnega društva, ki seje formiralo 1954. le- ta, kmalu zatem, ko je zaradi zajezitve Save nastalo Zbilj- sko jezero. Društvo je poskrbelo za ureditev kraja, za vodo- vod, asfalt in tlakovanje ceste do jezera. Na obrežju so ure- dili prostor za prireditve in postavili čolnarno ter drage ob- jekte. Vse to ima zdaj v najemu gostilna, ki že več let prireja plese vsak teden v poletju, turistično draštvo pa sije pridr- žalo pravico, da enkrat na leto priredi svojo tradicionalno »Zbiljsko noč«, ki lahko traja tudi 2 dni.' "Prvič sojo izvedli km?lu po ustanovitvi draštva, tedaj z imenom »Beneška noč«. Prireditev se zmeraj začne s kulturnozabavnim pro- gramom v popoldanskih urah, ko pa se stemni, uprizorijo ognjemet na jezera in prižgejo ogenj v plavegočih sodih. Obiskovalci lahko najamejo čolne in se vozijo z baklami po jezera. Pri sestavljanju programa, kar se običajno dogaja na seji v gostilni, člani draštva pazijo, da uvrstijo vsakič kaj novega in privlačnega, in upoštevajo tudi zglede od dra- god. Pri raznih delih za to prireditev pa pomagajo člani no- gometnega kluba; tako se namreč oddolžijo za dotacije, ki jih dobivajo od turističnega draštva. Veselice turističnih draštev imago več skupnih značilnosti. Dobiček ni glavni namen - vstopnine nimćgo, srečelova tu- di ne. Del^o člani s pomočjo sorodnikov in znancev. Tu- ristična draštva se tradijo, da bi uvedla prireditve, ki bi bile na višjem kulturnem nivoju kot običajne (beri: gasilske - s prizvokom!) veselice, in jih skušajo popestriti na tak ali dragačen način - z okrasitvijo, s programom in sploh s ce- lotno izvedbo prireditve. Opazno je tudi iskarge nečesa tra- dicionalnega, tipičnega: vino, ki ga ima TD Katarina na ve- selicah, je vedno točeno, češ da »prava veselica mora imeti točeno vino«; TD Zadvor je z velikim entuziazmom pripra- vilo vinsko trgatev »izvirno po starih narodnih običajih.« Oživljanje starih tradicij je tudi sicer vključeno v programe turističnih draštev. 34 Obče tendence turističnih društev torej odsevćgo tudi v nji- hovih prireditvah, omenjena dejstva v zvezi s specifičnim razvojem nekaterih kr^ev pa, kakor bomo videli, niso os- tala brez vpliva na strukturo obiskovalcev veselic v teh krsjih. 5.4. KAKŠEN JE ŠE LAHKO PROGRAM NA VESELI- CAH Kulturni program je skor^ izključno vezan na veselice, ki imego funkcijo proslave, pa n^ bodo to gasilske proslave ali praznovarga kr^evnih in občinskih praznikov, ali veselice turističnih društev. Pogostejši je bil kulturni program na veselicah v prvih letih po vojni, tudi če ni šlo za mitinge ali drugačne proslave.'Ted^ so tu in tam še nastopili tam- buraši, dramska skupina alije zapel pevski zbor, često zelo spontano kar pri omiqih. Delovalo je več kulturnoumetniš- kih društev in nekatera so prirejala tudi veselice s progra- mom - KUD Dolsko je imelo vedno telovadni program,. Zdn je kulturni program na običajnih veselicah silna red- kost. Nekoliko pogostejši je zabavni program, seveda pa tu- di ta zavisi od aktivnosti in domiselnosti posameznih prire- diteljev. Lovska družina Medvode ima na vsaki veselici program, ki pa se ne odigra ves pred veselico, ampak tudi med pavza- mi, kijih ima muzikant. Program pripravijo ljudje, »ki se s takimi rečmi bavijo«, nastopa pa njihov pevski zbor z lov- skimi in revolucionarnimi pesmimi, humorist, recitirajo ot- roci članov, večkrat pa uprizorijo tudi »lovski krst« - v ne- kakšnem sodnem procesu mladega lovca na šaljiv način sprejmejo v lovsko bratovščino. Nekatera druga lovska društva im^o pred veselicami tekmovanja v streljanju. Na Igu je Kmečka zadruga okoli leta 1960 nek^krat prire- dila igre z »mostiščarji«. Improvizirali so stavbe na koleh, igralci pa so bili oblečeni v kože. Po igri je bUa veselica. Gasilci v Notranjih goricah so nek^krat priredili veselico ob Dnevu vstaje in napravili tekmovanje v plezanju na min, ki so ga bili postavili sredi vasi. Za vzpodbudo so na vrh mlaja obesili klobaso ali steklenico vina. Med redkimi organizatorji, ki stalno poskrbe za program pred veselico, izstopa Kr^evna skupnost Ladja-Senica. Formalno je prireditelj enkrat kr^evna skupnost, drugič SZDL ali mladinski aktiv, bistveno paje, daje tovrstna de- javnost tuk^šnjih ljudi že kar tradicija, ki sega tja v prva povojna leta. Pred veselico se vselej kaj zanimivega dogćga. Imeli so že različne tekme, tako tek z garami, tek v vrečah, dirke z bicikli in skiroji, zmer^ pa so v dognanje vpletli ša- ljive prizore, tako da tekmovanja niso izpadla preveč resno (na tekmi z garami je kdo nalašč zapeljal med gledalce ali se ponesrečil, zdravnik seje pripeljal z oslom ali v »š^trgi«; na dirkah s skiroji so tekmovali celo sedemdesetletniki...). Okoh leta 1962 so uprizorili »Odkritje živega spomenika«, katerega osrednji del je bil pogovor dveh moških, ki sedita na podstavku »živega spomenika« in se prepirata, k^ti »spomenik« jima krade in prestavlja stvari. S to točko so ce- lo gostovali v Zbiljah. Leta 1956 so pripravili kmečko ohcet, jeseni istega leta pa še vinsko trgatev. Koje 1957. leta Kme- tijska zadruga Medvode obh^ala svojo 20-letnico, je KS Ladja-Senica organizirala povorko, v kateri so prikazali kmečka dela na star način. Podobna je bila pavorka 1977. leta, ko so na Senici odkrili Finžgaijev spomenik; v 48 pri- zorih so prikazali kmečka dela v starih in novih oblikah. Ta- ko sp sprevod začele volovske in koi\jske vprege, zaključil pa gaje kombćgn. V zadnjih letih redno prirejíyo tekmova- nja v snemanju vencev. Igro so si zamislili po vzoru sinjske alke. Zanimiv je tudi star trnovski obič^, ki so ga po vojni ob- novili člani Ribiške družine Bane. Nekako med leti 1950 in 1970, ko so imeli še veselice na »Spici« ob Ljubljanici, so do- poldne v povorki s konjskimi vpregami vozili »podkovane- ga krapa« po Ljubljani. To je bil vsakoletni praznik Trno- vega in Krakova. V povorki je nastopalo preko 100 ljudi, bi- li pa so to krakovski in trnovski ribiči ter njihovi svojci."^ Razen tega je RD Barje nekijkrat organizirala turnir na vo- ■ di: z drogom, kije bil na koncu ovit s cunjo, je büo treba po- riniti nasprotnika, tako, da je izgubil ravnotežje in padel s čolna. Zmagovalec je dobil suho gnjat in sod piva."* Ti tur- nirji so se kasneje sprevrgli v nekakšne »boje koliščaijev«, vendar s prireditvami niso dolgo nadaljevali, ksjti rjihova izvedba je zahtevala veliko truda, pa tudi veliko dragega le- sa za splave. Prav tako so v šestdesetih letih opustili tradi- СЏО podkovanega krapa, s^ spričo narašč^očega prometa niso mogli več s korji na ljubljanske ulice. Tudi z veselica- mi na Špici so zaradi tehničnih težav prenehali in prešli na t.i. piknike, ki jih prirej^o ob podpeškem jezeru. Program, le da ni preresen, domačini radi gledajo. Mladina se sicer ne zanima dosti za šablonsko sestavljene kulturne programe," 5 vendar paje v splošnem opaziti, da ljudje na vasi pogreško kulturno in zabavno življenje, zlasti v odroč- nejših krajih. Če je program popoldne pred veselico, se začne ob 14. uri ali 15. uri - ob sobotah ob 17. uri ali 18. uri - in tr^a uro ali dve, lahko pa tudi več, vendar organizatorji ugotavlj^o, da tedn postane utrudljiv in manj učinkovit. Veselica se po programu spontano začne, včasih pa jo kdo od organizator- jev tudi formalno otvori, obiskovalce z obet^očimi beseda- mi obvesti o vseh dobrotah, ki so na razpolago, in jim zaželi obilo zabave. 5.5. VINSKE TRGATVE Vinske trgatve smo kot posebno obliko plesne zabave s ka- rakterističnim programom že opisali. Bile so zelo pogoste pred 2. svetovno vojno in v nespremenjeni obliki še пекП časa po vojni, vendar pa so že pred letom 1960 skor^ po- vsem izumrle. K temu je, poleg pomanjkanja domačega grozdja, odločUno pripomoglo dejstvo, ki velja za veselice sploh, namreč vse večje pomanjkanje ljudi, ki bi bili pri- pravljeni delati. Prireditev, kakršna je vinska trgatev, za- hteva seveda še več truda kot obič^na veselica. Kljub te- mu paje bilo v zadnjih letih zopet organiziranih nekaj vin- skih trgatev. Vendar so bili tu v ospredju drugačni motivi kot nekoč; zd^ je šlo bolj za oživljanje nekdanje šege in za veselje do takega dela, ne pa toliko za dohodek. Leta 1974 je imelo vinsko trgatev Turistično društvo Zadvor (Ljubljana), od 1972. leta naprej pa jih prireja Gasilsko društvo Brest (blizu Iga). Čeprav so oboji skušali bolj ah manj verno posnemati nekdanje vinske trgatve, je prišlo do nekaterih razlik cih novosti. Turistično društvo Zadvor sije vzelo za zgled trgatve, kijih je v njihovem kr^u pred vojno prirejalo KUD Svoboda. Narodne noše so si izposodili v gledališču, stare gasilske uniforme za poličke pa od gasuskega društva. Nastop^oči so z veseljem odigrali svoje vloge, celo med nečlani je društvo našlo prostovoljce. Za župarjo so izbrali bolj prsa- to, okroglolično in košato žensko, pisar je bil dolg in vitek. Na obhodu se niso ustavljali pri vsaki gostilni, ampak samo enkrat in tam naredUi ples. Pred povorko so se na kolesih peljali otroci kot prvi glasniki. V sprevodu so bili domači muzikantje, za popoldanski ples pa so igrali Veseli planšar- ji. Zadružna dvorana, v kateri je bila popoldanska priredi- tev, je büa »nabasana« in ljudje navdušeni. Zaradi dragega ansambla so organizatorji z izkupičkom котП pokrili vse izdatke. Dohodek je bil manjši tudi zato, ker na dopoldan- skem obhodu niso zaračunavali nikakršnih glob. Bili pa so zadovoljni, ker je prireditev imela izreden uspeh in je pri ljudeh vzbudila veliko zanimanja. Prav zato kanijo še kdn organizirati vinsko trgatev. Tudi Gasilsko društvo Brest si izposoja noše v gledališču. Viničarke oblečejo v belokranjske noše, ker so videti manj bogate kot gorerjska, kakršno ima županja, policni pa so v starih gasilskih ali vojaških uniformah. Konje pred vozovi 35 so zamenjali traktorji, spredaj pa vozi avto z zvočnikom in dela propagando za popoldansko veselico. Tudi paragrafe in vse ostalo objavljajo po zvočniku. Na vozu z viničarji je sod, vendar z vodo napolnjen; vino im^jo namreč v stekle- nicah in ga zaradi tako netradicionalne embalaže nekoliko skrijejo. Po stari navadi vsakomur ponujajo pijačo - ustav- ljajo celo avtomobile, ki vozijo mimo, in menda tudi ljudje od drugod radi plačajo, celo r^ši kot nekateri domačini. Med le-temi pa so poleg premožnih kmetov zd^j tudi pri- vatniki tisti, ki se pri plačevanju izkažejo. V sprevodu je za- dnja leta tudi nakladala za seno, katere funkcijo oznanjago napisi, npr. »Arest, TOZD Čuza«. Slama na tleh ter obešeno vedro z vodo in z^emalko, to je ves komfort, ki ga imata na voljo dva zapornika, šaljivca zanimivega izgleda. Ljudje, ki se spominjajo nekdanjih vinskih trgatev, različ- no gledajo na te novejše, modernizirane. Večini so všeč, drugi pa pravijo, da to vendar ni tista »ta prava« trgatev; na vinski trgatvi da morajo biti konji in daje bilo nekd^ vse lepše in bolj skrbno okrašeno, kazni so bile strožje in parag- rafov je bilo več. Vloga tovrstnih prireditev je v današrgem času popolnoma drugačna kot nekoč - niti niso več šega niti, z vidika prire- ditelja, pot do denarnih sredstev. Lahko rečemo, da se skoznje izraža reakcija na kulturno mrtvilo in dolgčas na vasi. Sicer pa niso prav vinske trgatve edina manifestacija takih reakcij; tudi o drugih prizadevargih v tej smeri smo že govorili. 6 OBISKOVALCI O obiskovalcih veselic bomo najprej spregovorili ob analizi rezultatov anonimne ankete, ki smo jo leta 1978 izvedli na 7 vrtnih veselicah v okolici Ljubljane: na gasilskih veseli- cah v Nadgorici, Guncljah, Kozarjah (zaselki na obrobju Ljubljane), Sori pri Medvodah, Dobu pri Domžalah,na veselici kinološkega društva na Šumberku pri Domžalah in na prireditvi »Zbiljska noč«, ki jo pripravlja Turistično društvo Zbilje. Vseh anketirancev je bilo preko 1000, uporabnih anketnih listov pa 992. Nekaterih namreč nismo mogli upoštevati za- radi pomanjkljivih ali povsem neresnih podatkov. Vendar pa je bilo takšnih anketnih listov razmeroma malo (okoli 50), vsekakor veliko manj, kot smo pričakovali. Večini podatkov lahko prisodimo dobršno mero zanesljivosti, k. čemur nas navaja predvsem dejstvo, da se rezultati za po- samezne veselice med seboj dobro ujemajo. Seveda paje treba kljub vsemu poudariti, da izid ankete ni kakšna absolutno veljavna statistika: povprečno število an- ketirancev na vsaki veselici je bilo nekaj manj kot 200 (upoštevaje, da smo na veselicah v Kozarjah in na Šumber- ku zaradi slabega vremena anketirali vsega le okoli 70 ljudi) in je torej anketa zajela le kakšno tretjino (ali še manj) ce- lotnega števila obiskovalcev; izvajali smo jo sicer v urah največjega navala, vendar s tem nemara nismo dobili ver- ne slike celotnega obiskovalstva na neki veselici (če velja, da sestava obiskovalcev ni ves čas enaka - npr. starejših je v popoldanskih urah več kot zvečer); na mnogih anketnih listih so posamezni podatki manjkali. Taki in podobni za- držki narekujejo previdnost pri vrednotenju rezultatov an- kete. Številke, ki smo jih dobili s pomočjo računalniške ob- delave podatkov, torej ne morejo imeti v vsakem primeru eksaktne veljave. Kljub temu pa jim določene mere izpo- vednosti nikakor ne gre odrekati. Na anketnem listu je bilo treba navesti spol, starost, izob- razbo, način prihoda glede na druženje in prevozno sred- stvo, poklic, kraj. od koder je posameznik prišel, in nagib, ki ga je pripeljal na veselico. Med obiskovalci veselic vsekakor prevladujejo moški, s^j predstavljajo 61,2% vseh anketirancev. Vzrok za to bo nedvomno dejstvo, da pride malo žensk samih na veslico. Glede na starost prevladujejo mladi med 17. in 25. letom. Graiikon 1. Starostna struktura vseh anketiranih obiskovalcev. teh je kar 49,3 %. Sledijo jim tisti med 26. in 35. letom z 22,4 % in oni med 36. in 50. letom s 17,7 %. Mlajših od 16 let je 8,1 % starejših od 50 let pa le 2,5 ' Kakor je razvidno iz grafikona 1, med spoloma v tem pogledu ni bistvneih raz- lik. Kaže, daje med starejšimi resnično malo takih, ki hodijo na veselice."^ Vsekakor jih je manj kot nekoč; eni tarnajo, da je glasba »zdaj bolj za ta mlade«, mnogi so sploh rajši doma ob televiziji ali radiu, razen tega pa lahko danes ljudje za- radi povečane mobilnosti gredo tudi kam drugam in ne le na veselico kot edino možno obliko razvedrila Odstotek tistih s poklicno šolo prevladuje tako med obisko- valci veselic kot tudi med vsemi, prebivalcli ljubljanskih občin (39,7 % na veselicah in 45,1 % v ljubljanskih obči- nah). Da je na veselicah ta izobrazbena skupina zastopana z manjšim odstotkom, je verjetno pogojeno s starostno strukturo, v kateri močno prevladujejo mlajši, ti pa imajo v povprečju višji nivo izobrazbe kot starejši. Tako je delež srednješolsko izobraženih na veselicah (27,8 %) večji kot si- cer med prebivalci ljubljanskih občin (19,8 %). Manjši paje odstotek tistih z višjo ali visoko izobrazbo - na veslicah 6,9%, v ljubljanskih občinah 13,6% -, za kar je eden od vzrokov nemara ta, da je bila velika večina obiskovalcev veselic iz okolice Ljubljane, medtem ko v statističnih pod- atkih za ljubljanske občine odseva prav mesto, in še več - (intelektualna) metropola. Če namreč v tej zvezi pogleda- mo statistično prognozo za celotno Slovenijo za leto 1980, odpade na visoko in višjo izobrazbo skupaj le 8,6%. Kljub temu in poleg tega pa bo najbrž držalo, da izobražen- ce veselice manj zanimajo. Grafikon 2. Izobrazbeni strukturi obiskovalcev veselic in zaposle- nih prebivalcev petih ljubljanskih občin. 36 Izobrazbena struktura je po rezultatih ankete takšna: nedo- končano osnovno šolo je imelo 6,1 %, dokončano osnovno šolo 19,5 %, poklicno šolo 39,7 %, srednjo šolo 27,8 % in viš- jo ali visoko šolo 6,9 % vseh obiskovalcev. Zanimivo je, da se izobrazbeni strukturi žensk v ljubljan- skih občinah in tistih, ki so bile anketirane na veselicah, do- bro tremata. Pri obeh namreč opažamo, daje odstotek žen- sk s sredrgešolsko izobrazbo večji od odstotka vseh s to iz- obrazbo. Isto velja za osnovno in nepopolno osnovno šolo (oz. nižjo izobrazbo), medtem ko pri ostalih dveh izobrazbe- nih skupinah prevladujejo moški (grafikon 2) Na veselico prih^^o ljudje večinoma v družbi. Ponavadi se dogovorijo z znanci in prijatelji in pridejo v skupinah, tu- di po dve ali tri družine skup^. Znotr^ skupine obič^no ni velikih starostnih razlik. Le 13,4 % našili anketiraiicev je prišlo posamič, od teh pa je bilo kar 85 % moških. Ženske namreč še zmerćg nerade prih^^o same, nekdćj'^' paje bi- lo to sploh izjemno - žensko, ki je prišla sama, so k^ hitro označili, da je »iz ta rumene hiše«. Starejše oz. poročene ženske še danes nikoli ne pridejo same, ml^še pa le iz do- mačega кггда ali okolice, ker lahko računajo, da jih iJudje poznao in da bodo našle družbo na veselici. Punci, kije sa- ma na veselici, se kmalu »prislinijo kaki tipi«, zato je boije, če pride v družbi, lahko tudi z eno ali več prijateljicami. Ne- koč pa tudi to ni büo sprejemljivo. Ženska je smela iti na veselico samo v moški družbi, vendar dekle s fantom šele potem, koje imela 17 ali 18 let, prej pa samo s starši ali z bra- tom. Tista, ki še ni imela fanta, je čakala, da bo prišel kak občudovalec po njo - lahko sta prišla tudi dva. Če so jo star- ši pustüi, je moral spremljevalec obljubiti, dajo bo pripeljal ob določeni uri domov. Fantje so büi bolj samostojni, a so se tudi oni smeli prikazati na veselicah brez spremstva šele potem, ko so büi sprejeti v fantovsko druščino. Po vojni so se začela nekd^ ustaljena in splošno veljavna pravüa krha- ti, fantovske skupnosti so kmalu razpadle; vse bolj Je od po- sameznih staršev zaviselo, koliko svobode so imeli njihovi sinovi in zlasti hčere. Tako je razvoj pripeljal do današnjega stanja, ko so na veslelicah večkrat tudi otroci brez sprem- stva; tisti, ki pomagao organizatorjem pri pobiranju stek- lenic - ali pa jim je to samo pretveza - ostanejo celó pozno v noč. Od obiskovalcev, starih več kot 50 let, je prišlo 45,8 % z dru- žino, 41,7 % pa s skupino. Sami so prihćjali v večji meri ml^ši ljudje. V prvüi letür po vojni so na obič^no vaško veselico prišli skor^ izključno le domačini iz same vasi in iz okoliških kra- jev, oddaljenih nek^ küometrov, tako da je büo mogoče priti peš, s kolesom ali z vozom. Od drugod zaradi nerazvi- tüi komunikacij skor^ niso prih^ali (izvzemši povabljence ob proslavah in nekatere neutrudne fante). Današnje stanje nam v tem pogledu nudi povsem drugačno sliko: domačini so na veselicah n^večkrat v manjšini. Iz rezultatov naše anlcete sledi, daje bUo od obiskovalcev vseh vesehc skup^ le 11,1 % taküi iz samega kr^a, kjer je büa veselica, 26 %pa jüi je prišlo iz bližnje okolice (v »bližnjo okolico« smo všteli kr^e, ki so oddaljeni le nek^ küometrov, običajno ne več kot 5). Torej lahko za 37,1 % vseh obiskovalcev rečemo, da so bUi »domačini« na veselicah. Ostali so büi iz bolj odda- ljenih krcjev Na posameznih veselicah je bü delež donmačhiov večji ali manjši, odvisno od različnih vzrokov. Tako je büo na gasü- ski veselici v Sori samo 5,2 % obiskovalcev iz same Sore in 18 % iz bližr\je okolice. Igral je namreč ansambel Lojzeta Slaka in je organizatorju z učinkovito propagando uspelo privabiti ljudi tudi iz precej oddaljenih krajev. Zaradi šte- vilnega obiska seje procent domačinov seveda zmarjšal. V tem primeru je bü torej ansambel tisti, ki je odločuno vpli- val na oblisk. Podobno je büo na »Zbiljski noči« med obis- kovalci le 16,7 % domačmov (4,7 % iz samega kr^a in 12 % iz blizrye okolice), vendar tuk^ za števUen obisk ni büa kri- va glasba -igral je eden povprečnih, manj znanüi ansamb- lov - marveč nekoliko drugačna oblika veselice in zlasti kraj sam. Zbüje so zaradi umetnega jezera in ugodne lege med Ljubljano, Krarjem in ŠkoQo Loko že dalj časa mno- gim meščanom priljubljen kr^ za oddüi, raznovrstno rek- reacijo in izlete ob koncu tedna, veselica paje lahko prišle- kom prijeten zaključek dneva. Predvsem Ljubljančani se radi zateklo sem,, kar je büo opazno tudi na »Zbüjski noči« - kar 25 % obiskovalcev je bUo iz Ljubljane. Nasportno pa sta büi gasuski veselici v Nadgorici in Dobu glede obiskovalcev dokaj lokalno omejeni. V Nadgorici je büo domačinov 47,2% (14,6% iz Nadgorice in 32,6% iz bližnje okolice), V Dobu pa celo 55,4 % (18,2 % iz Doba in 37,2 % iz okoliškUr kr^ev). Omenimo še, daje büo na vseh sedmüi veselicah med an- ketiranimi obiskovalci skupaj 14,4 % Ljubljančanov, kate- rih dobra tretjina je büa samo v Zbüjah. Razen tega je büo 1,2 % zdomcev in tujcev - obič^no so jih pripeljali sorod- niki, da jim »pokažejo šego« -, nekaj obiskovalcev paje büo tudi iz drugih pokr^in Slovenje. Včasih pridejo na kakšno vesehco vojaki, dok^ redno pa prüi^^o tuk^ zaposleni delavci iz drugih republik; med naišimi anketiranci jih je bi- lo 4,8 %. To so povečini ml^ši moški, ki se »bolj skup dr- žijo«, plešejo pa le tisti, ki so že stalno naseljeni in im^o svoje ženske s seboj. V zvezi s starostjo obiskovalcev lahko povemo še nasled- nje: med starejšimi prevladujejo domačini, med mlajšimi pa je več tistih iz drugih krajev. Zanimivo je tudi, daje prišlo od domačinov iz samega kr^a veselice 45,3 % z družino (od vseh anketirancev jih je prišlo samo 17,7 % z družino), to pa se ujema s podatkom, daje bi- lo med vsemii domačini kar 25 % otrok do 16. leta starosti (med vsemi anketiranci jih je büo samo 8,1 %). Skupinske- ga prihnarya med domačini ni büo toliko, ker se ponavadi domenijo, da se dobijo kar na veselici. Večina obiskovalcev je prišla z osebnimi avtomobüi - 62,4 %. »Pešci« so büi skor^ izključno le domačini. Tisti redki, ki pridejo z avtobusom, odidejo bolj zgodaj ah pre- spjo pri sorodnikih ali znancih. Da je avto danes najbolj običajno prevozno sredstvo, je videti ob vsaki veselici, s^ je ponavadi vsa vas polna avtomobüov, celo travniki se večkrat spremene v parkirne prostore (na večjo ali marjšo jezo lastnikov). Ko pa še ni büo avtomobüov, so ljudje pri- h^ali ne le peš in s kolesi, temveč tudi z vozovi. Nagibi, ki pripeljejo ljudi na veselico, so zelo raznolUri. Ljudje prihajajo zaradi hrane in p jače, družbenega vzduš- ja, podpore društvu, eni slučajno, zaradi dolgočasja in po- manjkanja druge zabave. Največ odgovorov, 45,3 %, je kot vzrok navdalo zabavo, razvedrüo, sprostitev, veselje, druž- bo. »Na veselice hodimo zato, da se malo nasmejemo, da se ma- lo sprostimo, malo greš plesat, kakšnega vidiš, mlade za- ljubljence gledaš pa tak naprej ...« 5,5 % auiketirancev je navedlo, da so prišli zaradi nasprot- nega spola, 5,3 % zaradi pijače, v obeh primerih skor^ sami moški. Med zrelimi možmi se najdejo taki, ki jim je veselica dobrodošla pretveza, da »se ga malo nacukajo«; žene jih v gostilno ne puste, ne veselico pa. Za ples in glasbo se, kot kaže, bolj ogrevajo ženske. Tak razlog je navedlo 7,5 % an- ketirancev, med temi tri četrtine žensk. Toda čeprav je ta nagib navedel tako m^hen del obiskovalcev, je jasno, daje za mnoge prav kvaliteta ali zvrst glasbe odločUnega pome- na za dobro počutje in vzdušje na veselici, s^ je prav od an- sambla velikokrat odvisno števuo obiskovalcev. S tem pa smo prešli na vprašanje o dejavniküi, ki vphvajo na mno- žičnost obiska. Prvijjogoj za dober obisk je seveda ugodno vreme. Neko- lüto vpliva tudi propaganda, datum veselice - zaradi plačil- nih zmožnosti ljudi -, pa tudi dan v tednu - obič^no je ob sobotah več ljudi kot ob nedeljah. Pomembnejši dejavnüíi pa so glasba, kr^ in tip veselice. 37 Kvalitetna glasba, kot smo videli na primer Sore, privabi veliko ljudi iz širše okolice. Mary se ozirajo naryo domačini, ker pridejo bolj zaradi šege, podpore društvu (v primeru ga- silske veselice), ker so blizu doma in ker se gotovo srečko z znanci. Vendar v splošnem velja, da so »ljudje postali iz- birčni za muziko.« Obiskovalce lahko privabi tudi sam kr^j, v katerem je ve- selica. Takšna sta Rakitna in Zbilje s svojima jezerima, takšna je tudi Katarina. Ne le da so to privlačne izletniške točke - izlet v naravo marsikdo združi z veselico -, povsod so tudi že vikendska naselja, mnogi vikendaši pa stalni gostje tamk^šnjih veselic. Kolikor je še mogoče govoriti o tipu veselice kot faktorju, ki vpliva na število obiskovalcev, je treba poudariti pred- vsem to, da so najbolje obiskane gasilske veselice. Tuje še vedno v ospredju solidarnost domačinov do društva, ki jim utegne v hudi uri priskočiti na pomoč. ' Res paje, da dan- danes prisotnost na gasilski veselici niti za domačine ni več tako nujno pomembna kot nekoč, ko je »iz vsake hiše vsaj eden prišel«. To je še posebej opazno v krajih, kjer je veliko novih priseljencev, ker se ti seveda ne čutyo tako povezani z naseljem in prebivalci. Nekoliko več domačinov kot sicer je na gasuskih proslavah. Ce govorimo o drugih tipih veselic, ne gre toliko za vpliv na število obiskovalcev kot na sestavo ali tip obiskovalcev. Na lovske, čebelarske in podobne veselice pridejo mnogi člani tovrstnih društev in pristaši. Pri veselicah Lovske družine Medvode na Osolniku, Planinskega društva Obrtnik (iz Ljubljane) na Govejku in Turističnega društva Topol-Ka- tarina paje poleg tipa veselice zopet odločujoč kraj. Na te lokalitete radi prihajajo izletniki, planinci, ki se po rekrea- tivnem sprehodu okrepčajo na veselici. Med njimi je veliko Ljubljančanov, nekatere prireditelji poznajo že kot stalne goste. Na teh veselicah je več ljudi sredrgih let kot na dru- gih, vrhu tega paje sestava obiskovalcev v takšnih krajih nekoliko drugačna tudi zaradi vikendašev, med katerimi je veliko izobražencev. Faktorji, ki smo jih označili kot odločilne za obiskanost ve- selic, so - izvzemši tip gasilske veselice - aktualni šele v za- dnjih desetih ali dvajsetih letih, glasba nekoliko dlje. Prej niso imeli vpliva, saj so na veselico prišli samo domačini z bližnje okolice, tako da se niti število niti struktura obisko- valcev od veselice do veselice nista dosti razlikovali. Velja pa omeniti, da so bile najrazličnejše veselice v prvih letih po vojni izredno dobro obiskane. Dovoljenja za zakol živine in nakup vina so tedaj dobila samo društva (in še ta so mar- sikdaj ukrepala mimo zakona), tako da so zaradi hrane in pijače množice drle na veselice. »Za klobase je bil včasih tak naval, da so jih morali prodajati skoz gautre«. Tudi vino se je prodajalo v neverjetnih količinah. Številkiim, ki bi ponazarjale boljši ali slabši obisk, smo se doslej izogibali. Različni prireditelji namreč govore o »do- brem obisku« v zvezi z različnimi številkami. Na veselici, ki ne izstopa niti zaradi ansambla niti zaradi česa drugega, je običajno le nekaj sto ljudi. Slakova glasba jih lahko privabi krepko čez tisoč, z Avsenikom pa je menda mogoče raču- nati kar na večtisočglavo množico. Prireditev, kakršna je »Zbujska noč«, prav tako privabi verjetno čez tisoč obisko- valcev. Tudi pri ugotavljanju sprememb skozi čas smo glede šte- vilčnosti obiskovalcev naleteli na nasprotujoča si mnenja. Zdi se, da so bUe povprečne vaške veselice nekoč bolje ob- iskane, kajti na takšne še danes prihajajo samo domačini iz kraja in bližnje okolice, teh pa je zdaj marg kot nekoč - predvsem zaradi manj številne udeležbe starejših. Vendar pa po drugi strani obisk na mnogih sedaryih veselicah za- radi številnih vzrokov, ki smo jih že navajali, močno prese- že nekdanje povprečje. Število vseh prodanih vstopnic se seveda ne lyema s števi- lom obiskovalcev, ki so v nekem trenutku hkrati na vese- lici. Danes io namreč - v nasprotju s preteklostjo - prav značilno, da je zaradi velike mobilnosti mnogo prehodnih gostov, predvsem med mladino. »Najboy begajo kakšne skupine fantov, ki hodyo punce lo- vit. Natrpajo se v kak avto in obhodyo vse veselice v oko- lici« Med fanti se tisti, ki so redni gostje vseh veselic določenega okoliša, med seboj poznajo in tako »že v naprej veš, koga boš na veselici srečal«. Kakor mnoge stvari v zvezi z veselicami seje v obravnava- nem obdobju spremenilo tudi oblačenje. »Speglana obleka, spúcani čevlji«, za moške kravata, za ženske sveža frizura -to je danes pravilo bolj za starejše in tiste sredryih let, čep- rav pridejo tudi mladi na svoj način urejni. Dekleta rada pokažejo, kaj imajo novega, fantje pridejo v novih kavboj- kah itd., vendar strožjih pravil v oblačergu ni. Obiskovalci, ki združijo veselico z izletom v naravo, pa so , seveda bolj terensko oblečeni. 7. VESELICE IN MEDSEBOJNI ODNOSI ' ■j Nekateri odnosi med ljudmi, veljavni v določenem času in i okolju, so prihajali in prihajajo do izraza tudi na veselicah. ; Spreminjanje teh odnosov kaže na obravnavanem področ- \ ju bolj ali manj enake tendence, čeprav lahko po drugi stra- ni ugotavljamo v istem času nekatere lokalne razlike. Na ; najrazličnejše medsebojne odnoste smo že opozorili v dru- gačnih zvezah, zato obsega pričujoče poglavje samo tiste, ki jih velja obravnavati posebej. j Poglejmo najprej, kako je z medsebojnim poznanstvom. ' Kar zadeva veselico na vasi, je za prva povojna leta še ve- j Ijalo pravilo izpred vojne, da so se poznali tako rekoč vsi ob-1 iskovalci. Zaradi nerazvitih komunikacy so namreč priha- ' jali saino domačini iz bližnje okolice. Kolikor bliže paje bil i kraj veselice urbanemu naselju - torej Ljubljani - toliko več j je prišlo ljudi iz mesta, ki jih domačini niso poznali. Če je ' to veljalo takrat samo za neposredno bližino mesta, je do ; danes razvoj prometnih zvez razširu to značilnost tudi na širšo okolico Ljubljane. Danes pozna domačin na povpreč- ni vaški veselici komaj kaj več kot polovico obiskovalcev, i lahko pa tudi znatno manj, še zlasti, kadar je ob kakšni večji i slovesnosti ali zaradi priznanega ansambla posebno veliko tujcev. Sicer paje treba poudariti, da se danes že tudi pre- ; bivalci ene vasi ne poznsgo toliko med seboj. To velja zlasti za mlajše in za priseljence, ki jih je ponekod prav veliko. Mnoga poznanstva so danes drugačne narave kot v pretek- ! losti. Nekoč so izvirala iz lokalne skupnosti, danes pa se ve- žejo boy na delovna mesta, društva ali skupne interese. Temu ustrezno se formirajo tudi omizja. Socialni status je ' po vojni nehal biti tako vpliven dejavnik pri grupiranju po omizjih, kot je bil pred vojno. Večji pomen imajo starostne \ razlike. Po konča li osnovni šoli fantje le še redkokdaj se- i dijo pri mizi s svojimi starši, k njim pridejo samo kdaj pa ; kdag, da dobe še 'cak dinar. Dekleta so običajno nekoliko ; starejša, ko se v tem pogledu osamosvojijo in si najdejo svo- ¡ jo družbo deklet in fantov. Za isto mizo često sedejo sorod- ' niki, sosedje ali znanci. i Če omenjamo navezovanje stikov, ne moremo mimo odno- ' sov med fanti in dekleti. Tu in tam pride kdo na veselico tu- di zato, da bi spoznal (a) partnerja nasprotnega spola, dasi | nastane na veselicah malo trajnejših zvez. Bolj kot iskanje ! stalnega partnerja je pri fantih (pa tudi pri nekaterih zrelej- | ših možeh) v ospredju želja po avanturi. Ples je za to zelo '•■ primeren uvod - sicer pa je to ugotovil že Valvazor: i Če se ponoči prelahko vrti, devica k^ rada venec zgubi.'^* Za nadaljevanje pa še zmerom dobro služi kak kozolec ali ' grmovje blizu veseličnega prostora, če seveda ne sedeta kar v avto in se odpeljeta drugam. Tudi med dekleti se najdejo ; take, ki pridejo z zapeljevalskimi nameni. \ Slišati je, da so bili fantje včasih do deklet bolj kavalirji. i Morda so bili v resnici bolj uglćgeni, a je še vedno res, da ¡ 38 dekleta na veselicah nim^o skor^ nobenih izdatkov, razen če so izključno v ženski družbi. Finančno breme torej še vedno nosijo v glavnem moški. Nasploh pa ugotavljamo, daje v času od 2. svetovne vojne do danes močno popustila formalnost v medsebojnih od- nosih. Tako so nazdravljanju nekd^ posvečali veliko več pozornosti, do gostov iz drugih vasi so bili domačini pri po- strežbi bolj uslužni. O strogih pravilih, ki so veljala pri plesu in ki so se že precej om^ala, smo že govorUi. V obravnavanem obdobju so se bistveno spremenili tudi odnosi med vasmi. Vojna sama pravzaprav ni bila odločil- na prelomnica, čeprav je tu in tam prekinila z medvaškimi nasprotji, ki so bila pred vojno še zelo huda in so jih skrbno varovale predvsem fantovske skupnosti. Mnoga posmeh- ljiva domača imena za prebivalce posameznih vasi ali ob- močij so se ohranila do danasryih dni, vendar so izgubila svojo ostrino. Besedam, ki so bUe povečini hude žaljivke, je ostal samo še zafrkljiv prizvok. Prva leta po vojni je ob- kladanje s takimi priimki še lahko bilo primeren povod za pretep. Danes pa se ostanki nasprotij med vasmi izčrpav^o v z^edljivih debatah med vrstniki in znanci - zlasti mlsg- šimi; če reče Ižanec Barjancu (Črna vas) »Morostar, kje imaš kožco med prsti!?«, v tem ni čutiti agresivne ali izzi- valne namere. Na taka nasprotja v medsebojnih odnosih je büo treba opo- zoriti, ker so se izražala tudi na veselicah. Kot rečeno, je NOB nasprotja te vrste ponekod zabrisala ali jih začela ub- laževati. Po drugi strani pa sta prav vojna in obnasarye po- sameznikov v njej ustvarUa drugačna nasprotja, ki so se oh- ranüa še precej časa, ponekod tako rekoč do deines. Razkol med »belimi« in »rdečimi« je prišel n^bolj do izraza na pr- vih povojnih veselicah, čeprav so se družine »belih« običćg- no izolirale in niso prih^ale v družbo, kar je bUo n^bolj opazno pri mitingih. V kr^ih, kjer ni bilo politično kompromitiranih ljudi, raz- umljivo tudi takih nasprotij ni bilo inje bilo na mitingih ce- lo «bolj luštno« kot sicer na veselicah in niti pretepov ni bi- lo. Drugod pa je včasih prišlo tudi do hujših konfliktov. Kak prekaljen borec je, potem ko mu je vino stopilo v gla- vo, rad delil očitke in sploh znal biti »težek«. Ker je takoj po vojni še marsikdo nosil orožje pri sebi, seje tudi zgodüo, da je še kdo koga »počU«. Gasüci v Iški vasi so na svojih ve- selicah ukinüi šaljivi zapor, ker je ob tem prihćgalo do pre- pirov in pretepov, katerih vzroki so večkrat bila politična in osebna nasprotja, nastala med vojno. Odkar prihagajo v Slovenijo delavci iz drugih republUc, so prisotni tudi na veselicah. Nasprotja med njimi in domačini so bila sprva hujša kot zdag. »Ko so pijani, se obnašajo drugače kot naši ljudje.« Organizatorjem med drugim ni pogodu razbijanje kozarcev - sicer pa je ta navada z množičnim upeljevanjem plastič- nu! kozarcev že skor^ povsem onemogočena. Zaradi »juž- njaške vročekrvnosti« pride kdćg pa kd^ tudi do spora ah celo pretepa na veselici. Vendar pa to niso tisti klasični pre- tepi, ki v času, odkar prih^^o delavci iz južnih republik v Slovenijo, že močno zamirajo in ki jim bomo posvetüi po- seben razdelek. 7.1. Pretepi Svojčas so büi pretepi posebna karakteristika veseličnih prireditev. »,Spet se tepo!' je še pred dobrim desetletjem odmevalo povsod, kjer so bue na Slovenskem vesehce. Ga- silske, ob kr^evnih ali občinskih praznikih, skratka zme- r^, kadar so se zbirali ljudje za zabavo in kadar so točui al- koholne Pijače.«'" Pretepi po vojni so ohranüi večino svo- jüi značunosti izpred vojne. Skorag brez izjeme so bih tisti, ki so se tepli, pijani. »Tepejo se ljudje, ki jim je en kozarec premalo, dva pa pre- več za koruzo.« To so büi fantje, običagno brez deklet, tu in tam pa tudi možje srednjih let - menda je agresivnost v človekovi pod- zavesti »n^večja pri 23 letih zivljerya in med 35. in 40. le- tom, ko človek doseže svojo nagvišjo ustvarjalno točko. To dokazujejo tudi .pretepaške statistike'.«'^e Pri pretepih je šlo n^večkrat za nasprotja med fanti iz raz- ličnih vasi in za spore zaradi deklet, pogosto paje büo oboje povezano. Vzroki so büi torej taki kot že pred vojno,, prav tako povodi. Včasih je büa dovolj beseda, ki se sobesedni- ku tisti trenutek ni zdela primerna, in žeje bü ogery v stre- hi. Lahko paje kakršenkoli spor iz verbalne oblike enostav- no prerasel v pretep. »Veselice so nekoč pomenüe tako re- koč edino množično razvedrüo in pruožnost, da so se ljudje pogovorüi. Kmet, kije dneve in dneve sameval na svojimi poljih, se je nanadoma znašel v njemu odtujenem okolju, kjer je moral hočeš nočeš komunicirati z drugimi (...) V ta- kem vzdušju so se porojevali pretepi, vedno pa jüi je po- vzročal tisti, ki nev^en nenehnega komuniciranja z drugi- mi ljudmi ni znal speljati pogovora do konca.«'^' Še vedno je veljalo, kar je bü zapisal Fran Muičinski že pred vojno: »V se, kar je, lahko služi tepežu za povod. Ob gotovih okolnostih že zadošča, če pozdraviš: ,Dober večer!' Ali pa tudi, če nič ne pozdraviš - v obeh primerih se lahko razvije tepež. Niti ni predpisano, da mora biti za tepež sploh k^ po- voda, nego se opravi tepež tudi brez povoda - mislim, da se temu reče: 'l'art pour rart'.«'^^ Skratka, tudi še dolgo časa po 2. svetovni vojni so pretepi na veselicah v celoti potekaüi tako kot pred vojno. К^ pa danes? Še se dog^a, da pride na veselici do pretepa. Vendar to še zdaleč niso več tisti pretepi, ki jim lahko rečemo »klasični«, torej taki, ki so büi množični in so imeli za posledice hujše telesne poškodbe in celo kak smrtni izid. Pretepi te vrste so začeli upadati okoli leta 1960, pri čemer je treba opozoriti, daje letnica močno približna in ne velja za vse krage enako; ponekod so začeli izgirgati že prej, drugod pa so se obdržali še precej dlje. Zd^ je ponavadi tako: če si dva skočita v la- se, ju kolegi in redarji brž spravgo narazen in tako pretep ne zavzame večjega razmaha, kakor ga je nekdag, ko so znanci priskočUi nasprotnikoma na pomoč. Vedno manj je tudi incidentov, ki jih povzroč^o delavci iz drugih repub- 1Љ. Odnos do veseličnih pretepov in do glavnih akterjev se je spremenü. Kolikor so pred vojno proslavljeni pretepači še uživali ugled junakov, ki da se nikogar ne boje, seje po voj- ni tisto strahospoštovarge, s katerim so nekoč gledali nanje, počasi sprevrglo v prezir in obsojanje. Seveda pa o tem ni- m^o in nütoli niso imeli vsi ljudje enakega mnenja. Tudi dekleta so se različno obnašala do takih fantov. Danes pre- tepov na vesehcah verjetno nuiče ne pogreša; pravim »verjetno«, ker tu in tam vendarle še naletimo na mnenje, da »ni dobra veselica, če ni pretepa«. Take izjave lahko jem- ljemo, up^mo, bolj za šalo kot zares ali vs^ kot izjemne. Gotovo pa v njih odsevno spomini na čase, koje bü pretep resnično tako reden spremni pojav veselic, da se je včasih slišalo: »Madona, taka veselica je büa, pa nobenega mrtve- ga!« Vzroki za upadarge pretepov so mnogovrstni. N^ več je pri tem opravu razvoj komunikacij. Povečana mobünost, zmanjšana navezanost na domači okoliš, večja ali manjša oddaljenost delovnega mesta od doma, vse to je imelo za posledico, da seje krog poznanstev širil in preraščal domači kr^, ki je s tem nehal biti vase zaprta celota. Zato pri da- nasrxji obliki pretepov sploh ni važno, ali sta nasprotnika iz različnih vasi. »Upadanje pretepov gre predvsem na račun novih oblUi življenja na vasi, spremenjenih ljudi, ki so okoli sebe podrli vse nekdanje komunikacijske ograde.«'^^ Jas- no je, da se celotno obravnavano področje ni enakomerno razvijalo. Temu ustrezno so büi v bolj odročnih kragih pre- tepi še do nedavna precej pogosti. To velja tudi za Ig, ki se ga pretepaška fama pravzaprav .še zmerom drži, čeprav zdag že neupravičeno. 39 »Ižanci so ponosni, ne dovolyo raniti svojo čast. Zd^j se ljudje med sabo bolj poznajo. So še vročekrvni, ampak se zadržijo.« V splošnem so ljudje bolj razgledani in e nvzrojyo za vsako malenkost, »zn^jo požreti žalitve«. Če danes pride na vese- lici do prêt ìpa, so za to večkrat krivi sami prireditelji. »Na tistih pr.f-f iitvah, na katere so se organizatoiji dobro pri- pravili in poskrbeli, daje bilo vse storjeno po predpisih, ob- ičajno ni nikakršnih izgredov.«'^oRedaiji, ki morajo biti na vsaki veselici, kot domačini »že poznajo tiste ki povsod iš- čejo špetir«. Take je treba imeti na očesu in jih pravočasno odstraniti. Če za nekoga vedo, da se bo stepel, ko se bo na- pil, opozorijo sorodnike ali tiste, ki so z njim, da že oni sami pazyo nanj. Pretep pomeni za veselico konec, za priredite- lja pa sramoto in neprijetne posledice, še zlasti, če je treba klicati milico. Tega se organizatorji izogibajo in skušćoo pretep, kadar kljub vsej preventivi izbruhne, najprej zadu- šiti sami. Vse to velja seveda za pretep na veseličnem pro- storu; za tisto, kar se dogaja zun^j, organizatoiji niso odgo- vorni - in pretepi so vedno bUi pogostejši prav zunaj vese- ličnega prostora. Še zmerom se dogega, da izzivalci, ki ho- čejo s kom obračunati, zvabijo žrtev ven s kako pretvezo. Če je treba, so pozno zvečer miličniki kar stalno prisotni. Seveda na razpoloženje zelo slabo vpliva, če čakajo v avtu pred vhodom, tako da so vsem na očeh. Če so znotraj, npr. za šankom in se obnašego kot gostje, ne kvarijo vzdrušja. Kaj počno na veselici, je odvisno od tega, koliko se poznajo z domačini. V neposredni bližini mesta so miličniki bolj uradni in včasih niti ne pridejo na veselični prostor. Dru- god pa so bolj ali manj domači. Ponavadi kaj spyejo, se po- govorijo z odgovorno osebo in drugimi znanci. Danes je mogoče milico hitro poklicati. Ljudje to vedo in tudi zaradi tega je na veselicah kak pretep marg. Denarne kazni za take prekrške so zd^j sicer večje kot pred časom (»Včasili si se lahko za 500 din cel teden tepel«), vendar mi- ličniki ne ukrepajo prestrogo. »Lažje poškodbe obravnava- jo na sodišču le na predlog, sicer pa se pretepača lahko po- ravnata tudi zasebno, doma.«'^! Hujši pretep je (bUo) treba seveda raziskati, najti prave krivce; kazni se odmerijo ust- rezno poškodbam in uporabljenemu orožju ali orodju. Tre- ba je tudi ugotoviti, ali je organizator dovolj poskrbel, da do izgredov ne bi prišlo. Vzporedno z zamiranjem pretepov se je zelo popravil tudi odnos do miličnikov. »Velikokrat smo bili priče, ko je vi- njeni ali udeleženec v pretepu žalu miličnika, ki gaje hotel pomiriti. Tudi občinstvo, ki se kaj hitro zbere okoli takega prizorišča, je bilo praviloma na strani razgr^ača.« Zdaj so taki primeri samo še izjemni. 8. VLOGA VESELIC IN ODNOS DO NJIH Kakor imajo ljudje različne nagibe, kijih pripeljejo na ve- selico, pa najsi bo kakršnakoli že, tako ima veselica za vsa- kogar nekoliko drugačen pomen. Ena vrsta veselic pa je imela in deloma še vedno ima posebej izstopajočo in širše pomembno vlogo, namreč gasilske veselice. Njihova tradicija je stara toliko kot gasilska dmštva na Slo- venskem, torej več kot stoletje, gasilska društva pa so zme- r^ imela poseben pomen na vasi. V zadnjih letih se ta vloga gasilskih veselic izgublja, vzpo- redno z različnimi, že nakazanimi pojavi, kakršna sta ved- no večje pomanjkarije prostovoljcev za različna dela in vse manjši delež starejših obiskovalcev iz domačega okoliša. »Solidarnost je bUa nekdaj bolj opazna - vasi so bile bolj na- se navezane, prihajale so celo družine, tudi starejši.« »Današnji tempo nas je zamoril. Včasih smo hodili na ve- selice, a so bile drugačne. Ljudje so bili bo^j sproščeni, časa je bilo več« Dandanes starejši domačini verjetno ne čutgo več tolikšne obveznosti do gasilske veselice tudi zato, ker vedo, da si lahko iznajdljiv organizator tudi brez ryih zagotovi lep do- biček. Čeprav so bile za domačine prazničen dogodek, pa so ga- silske veselice že pred 2. svetovno vojno dobile tudi slab prizvok. Pojem »gasilska veselica« je nekaterim meščanom in sploh »kulturnejšim« ljudem pomenil in še pomeni toliko kot primitivna zabava za neuke kmete in ljudi brez okusa, za alkoholike in pretepače. Zakaj je do takega gledanja pri- šlo, glede na vse doslej povedano ni pretežko razumeti. Res je tudi, da so bile »ogrgegaške veselice« že kar tradicionalna priložnost za pretep, ' ^2 vendar je treba poudariti, da še zda- leč ne edina.Tudi očitek, češ da veselice pospešujejo al- koholizem, se nam ne zdi utemeljen5gotovo se je na njih veliko pilo in se še, toda zgo\j zaradi veselic ljudje verjetno niso postajali alkoholiki. Razen tega je alkohol zvijača, ki so seje posluževali vsi, ki so skušali na podobne načine priti do denaija - tudi sokoli in orli pred vojno, čeprav so sicer v tisku vodili pravo antialkoholno gonjo. Je že tako, da »se pijani ljudje najr.^ši znebijo denarja«. Gasilci so slabe fame svojih prireditev zavedajo. Že pred vojno so nekateri gasilski veljaki odklanjali veselice, kmalu ■ po vojni pa zopet beremo v Gasilskem vestniku: »Ne bomo j pa se oslonili le na dodeljevana finančna sredstva. Naša do- j Ižnost je, dajih ustvarjamo tudi sami. Pri tem pa se ne sme- ' mo posluževati prirejanja veselic« ' з« Toda »dodeljevana fi- i nančna sredstva« so bua preslabotna, veselice pa preveč '. preizkušen in tradicionalen finančni vir, da bi takšna navo- : dila imela kaj odmeva v praksi. Kasneje ni bilo več nasve- ' tov v tem smislu, opazimo pa, da veselic gasilski tisk v j uradnih sestavkih najraje ne omerga, tudi če obširno poro- j ča o dogodkih ob raznih proslavah; marsikdaj namesto o ! »veselicah« govori o »prireditvah«,'^s beremo pa tudi, da ■ brez veselic, čeprav »tako ožigosanih«, očitno ne bo šlo za- i radi neustrezno rešenih problemov fmanciranja.'36 i Na drugi strani pa v nekaterih literarnih prispevkih v Ga- ■ süskem vestniku vendarle zasledimo še drugačno, recimo ; »romantično« gledanje na gasilske veselice. Tu gre za zgod- í be, ki poudarjajo solidarnost vaščanov in njihovo zavest, i slikajo praznično vzdušje ob veselici ipd.'^' i Brez dvoma so bile v delovanju prenekaterih gasilskih j društev tudi napake, tako npr. dohodki veselic niso bili j vselej potrošeni za prave namene. O tovrstnem primeru j nepravilnosti govori humorističen, a hkrati hudo kritičen ; članek v Nedeljskem dnevniku leta 1966,'38 y zvezi s kate- • rim so v Gasilskem vestniku kmalu izrazili zaskrblje- : nost, ' 33 Kljub takšnim in drugačnim napakam paje preost- ; ra kritičiiost pri vrednotenju veselic verjetno prav tako * neupravičena kot romantika. ; Odnos cerkve do veselic seje po 2. svetovni vojni v primer- j javi s predvojnim obdobjem zelo spremenil. Pred vojno so nekateri .luhovniki, predvsem pa verske oblasti, pregai\jali ples na veselicah. Danes pa se zgodi, da kak duhovnik »na- \ redi rek ;amo za veselico na prižnici« in pride tudi sam na ¡ veselico, če je povabljen. V Sori je župnik celo pomagal pri ] pečenju na gasilski veselici. Tudi gasilci na Igu imajo z du- '■ hovnikom dobre odnose; če jim za poslovanje na veselici, zmanjka drobiža, ga dobyo v »farovžu«, j Kako obiskovalci veselico ocenijo, je odvisno od hrane, pi-1 jače, glasbe, prostora, postrežbe, skratka od vseh podrob-1 nosti, ki so vključene v organizacijo veselice. Zelo občutlji- \ va točka je srečelov, »Če društvo proda boljše srečke sa- • mim domačinom, je hitro na slaben glasu,« Tudi pretep ve- ; selico skvari, čeprav še povsod poznajo nekdanje krilatice j o »prima veselici«, v kateri so »enega zaštihali, dva pa pe- ; Ijali v bolnico«, i Čeprav so veselice izgubile veliko nekdanjega pomena in četudi je možnosti za zabavo in razvedrilo zdaj dosti več kot ' nekoč, je še zmeraj zelo običajno slišati: »Bilo bi dolgočas- j no, če ne bi büo veselice.« Res paje to za marsikoga samo še ustaljen običaj, ki pač »mora biti«, kdove zakaj ■ ■ • i »Če ni gasilske veselice, ljudje sprašujejo, zakaj je ni. Pa i 40 kakšen reče: ,Madona, ste zanikrni...', čeprav ga drugače ni na veselico.« Toda, po drugi strani je tudi res, da »nekateri celo leto ne pridejo v gostilno, na veselico pa«; tor^j ima zanje veselica (gre zlasti za gasilske veselice) vendarle posebno vlogo in pomen, ki nima s potrebo po alkoholu in obič^nem vese- ljačenju ničesar skupnega. ZAKLJUČEK »Vrtne veselice« - množične prireditve na prostem, za ka- tere je bilo značilno, da so se jih udeleževali vsi družbeni sloji - so postajale značUne za ljubljansko družabno življe- nje v 19. stoletju, ko so tu že delovala števihra društva, ki so vrtne veselice n^pogosteje prirejala. V poletnem obdo- bju so jih prirejala na gostilniških vrtovih ali pred svojimi društvenimi domovi. Te prireditve sprva niso imele dosti vpliva na podeželsko družabno življenje, vplivale so predvsem na predmestje. Tudi na podeželju so bile številne priložnosti za zabave, npr. ob ohcetih, žegnjanjih it., vendar so postale »vrtne ve- selice« značilne za podeželsko družabno življenje kasneje, predvsem konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so se pod vplivom mestnih društev začela ustanavljati društva tudi tu. Za tovrstne spremembe na podeželju so imela n^več zaslug gasilska društva, ki so se do 1. svetovne vojne usta- novila skoraj v vsaki večji vasi in so bila od vseh najbolj pri- ljubljena. Poglavitni vzrok, za mestna društva včasih tudi edini, je bi- lo pridobivanje finančnih sredstev, saj je bilo delovanje sle- hernega društva povezano z velikimi denarnimi sredstvi. Omenjene prireditve so si bile med seboj precej podobne. Prostori za zabovo so bih značilno urejeni, gostom pa so vedno postregli s hrano in pijačo, poskrbeli so za glasbo in ples. Kljub temu so se prireditve med seboj razlikovale. Odvisno je bilo od tega, katero društvo je priredilo veselico in kje - v mestu ali na podežeju. Nekatera društva so s svo- jim programom, pa tudi s hrano in pjačo, želela poudariti znač^ svojega delovanja; podeželskega društva so se zgle- dovala po mestnih prireditvah, mestna društva pa so na svojih prireditvah želela posnemati način vaškega družab- nega življenja. Treba je poudariti, daje bila za vaščane veselica gasilskega društva praznik. Praznično vzdušje so pokazali vaščani z vnetim sodelovanjem na pripravah, z množičnim obiskom, s pražnjo obleko itd. Veselica jim ni bila samo družabni do- godek, temveč so že pri pripravah nanjo čutili pripadnost svoji skupnosti in društvu. Društva sama in njihove prireditve so pripomogle, da so se ublaževale razlike med stanovi, npr. med delavci in kmeti, obenem pa so pripomogla k razumevanju med starejšimi in mladino. Ker pa so obiskovalci s svojim obiskom izražali tudi pripadnost društvu in svojemu okolju, so se na teh pri- reditvah odražala tudi politična in medvaška nasprotja. Čeprav so v svojem bistvu vrtne veselice do današnjega dne ostale to, kar so bile, je prišlo v povojnem obdobju do številnih sprememb. To je razumjivo, s^ je v zadnjih nek^ desetletjih hiter razvoj na najrazličnejših področjih člove- kovega udejstvovarja - tako pri nas kot drugod po svetu - vplival na nagle spremembe v načinu življenja ljudi. Razen tega pa seje po 2. svetovni vojni v primeri s predvojnim ča- som marsik^ spremenilo zaradi novih političnih in družbe- noekonomskih razmer. Razne predvojne politične ali vsaj politično obarvane orga- nizacje so z vojno izginile, z njimi tudi veselice-sokolov, or- lov. Kmečkih fantov in deklet idr. Po vojni so prirejali ve- selice ali mitinge terenski odbori OF, Zveza borcev. Zveza mladine in druge družbenopolitične organizacje. Te so bile v tem smislu aktivne predvsem kakšno desetletje po vojni, ko so za zelo različne namene potrebovaile finančna sred- stva; kasneje so se te potrebe zmarjšale, s tem tudi pogos- tost veselic. Tradicjo izpred vojne so v prirejanju veselic ohranue nekatere lovske in čebelarske družine in še kakšno drugo apolitično društvo, predvsem pa seveda gasilska društva. Kar zadeva odnose med ljudmi, so politična nasprotja, čep- rav ponavadi ne preostra, obsijala že pred vojno. Medvoj- ne politične opredelitve in aktivnosti posameznikov pa so razdore povečale ali jih celo na novo ustvarile. Z leti so se ta trenja sicer unesla, vendar, resnici na ljubo, še zmer^ ni- so izginila popolnoma in povsod. Marsikje pa je, po drugi strani, skupna usoda ljudi v NOB ublažUa nekdanja navz- križja, ki so temeljila na lokalnih principih. Obe vrsti posle- dic sta, kakor smo ugotovui, prihajali do izraza tudi na ve- selicah. Vzroke za pravkar naštete spremembe lahko skrčimo na zgodovinske dogodke v času 2. svetovne vojne in vzposta- vitev novega političnega sistema. Še bolj zanimive pa so verjetno spremembe, ki jim lahko sledimo od konca vojne do danes in ki so odsev zgodovinskih in družbenih proce- sov tega obdobja. Razvoj gospodarstva, industrializac je in urbanizacje v po- vojnem obdobju je imel in ima mnogotere posledice. Poglejmo, koliko je to spreminjanje načina življenja v ag- rarnem okolju vplivalo na spremembe v zvezi v vrtnimi ve- selicami. Poudarjeno je bilo, daje prostovoljce za razna dela pri rea- lizaciji veselic iz leta v leto teže dobiti. Ker lahko ta dela - kadar ima veselica širši, obči pomen za lokalno skupnost in torej pri delih ne sodelujejo samo člani organizacije, ki je prireditelj - označimo kot obliko medsebojne pomoči, je treba dodati, da se tudi druge oblike medsebojne pomoči na vasi spreminj^o in opuščajo, kakor je v raziskovanju nekaterih slovenskih vasi ugotovila Marija Makarovič"" in navedla več vzrokov, od katerih bi za razlago našega pri- mera prišli v poštev tUe: pomarjkarje mladine na vasi, rah- ljanje komunikativnih odnosov in spreminjanje zakoreni- njene tradicionalne in konformistične miselnosti vašča- nov."'2 »(...) vaška mladina se je v preteklosti združevada v sicer neformalne, vendar trdne in stalne družabne enote, ki so se (...) vključevale v n^različnejša medsebojna sodelova- nja.«»(...) šolarje mladine ter raznovrstne možnosti za- bave izven domačega naselja trg^o medsebojna sodelova- nja, oziroma vplivajo na manjšanje števila sodelujočih, s tem pa tudi na nižjo intenziteto medsebojne pomoči na va- si.«'" Rahljanje komunikativnih odnosov'*^ ni vphvalo le na opuščanje medsebojne pomoči. Preobremenjeni kmečki in polkmečki prebivalci vasi im^o nasploh malo časa za ko- municiranje s sovaščani in »ob nedeljah, če le utegnejo, utrujeni od celotedenskih naporov, raje posed jo doma, kot da bi hodili ,v vas' k sosedom«"'^ ali pa, dodamo, na vese- lico, zaradi česar je zdaj na veselicah manj domačinov kot nekoč, zlasti starejših. In ne saimo zaradi tega. »V večini hiš imajo vsaj radio ali pa tudi že televizjo (...) in raje ob pro- stem času (...) posed jo doma ob poslušanje glasbe, gleda- nju filmov itn.«"" Kakor sploh v vasi, tako se tudi na ve- selici ljudje vedno slabše poznao med seboj, seveda tudi ali predvsem zato, ker je na današnjih veselicah veliko obisko- valcev, ki niso iz domačega okoliša. S tem je povezano tudi opuščanje nekaterih šaljivih iger, ki so temeljile na medse- bojnem poznanstvu prisotnih (šaljiva pošta, zapor). V nasprotju s slabljenjem stikov med prebivalci ene vasi se v obdobju po vojni širjo poznanstva med ljudmi iz različ- nih krajev; vas postna vse manj zaprta, s tem pa tudi med- vaška nasprotja začno izgubljati ostrino. Eden spremnih pojavov tega razvoja je tudi upadanje pretepov na veseli- cah. O spreminjanju zakoreninjene tradicionalne in konfor- mistične miselnosti vaščanov pa lahko rečemo, da je prav tako ali še bolj posledica že omerjenih procesov in spre- 41 memb kot vzrok zanje. Тиксц naj omenimo občutek časti, ki so ga imela dekleta, ki so šla streč na gasilsko veselico, ali denimo, gostilničar, če je odstopil gostilno gasilcem za veselico - občutek, kije do danes praktično izginil, tako kot izginja občutek dolžnosti posameznika do lokalne skup- nosti sploh. Proces, katerega del je dogajanje, ki smo ga skušali orisati, bi lahko na kratko imenovali razkrajanje vaške skupnosti. Ne glede na to, da ta proces ni potekal povsod z enako in- tenzivnostjo, v splošnem drži, da je bila vaška skupnost pred 2. svetovno vojno notranje močneje povezana in na- vzven dokaj zaprta celota. V prvih povojnih letih, ko je to še veljalo, ni margkalo navdušenja za razna skupna dela. Različne organizacije, ki so lahko tedaj brez večjih težav pripravljale veselice, so sčasoma to dejavnost opustile; red- ni prireditelji so zaradi nenehnih finančnih potreb ostala skoraj izključno le še prostovoljna gasilska društva, aje tudi pri njih opazno malenkostno upadanje števila veselic. Se- veda pri vsem tem ne gre samo za veselice. Z rahljanjem notranjih vezi v vasi je začelo zamirati kulturno in družab- no življenje v celoti. Zaradi vse večje mobilnosti ljudje niso nujno vezani na domači kraj, kadar si žele zabave in raz- vedrila. Kljub temu paje očitno, da ta dolgčas na vasi vsem le ni pogodu; ponekod si vendarle prizadevajo, da bi vnesli več življenja in razgibanosti v svoj kraj. Med primere takš- nih prizadevanj v zadnjem času nedvomno sodijo tudi pri- reditve turističnih društev in nekatere druge, npr. vinske trgatve v Brestu. Težnje, ki predstavljajo nekakšno željo po oživitvi družabnega življenja na vasi, se torej kažejo, čep- rav so zaenkrat omejene le na manjše skupine ljudi. Četudi si bodo gasilci zaradi nezadostnega financiranja morali go- tovo še vedno pomagati z veselicami, paje verjetno tudi od teh teženj in njihove odmevnosti odvisna nadaljnja usoda vrtnih veselit:. Marko Meglic Ivan Špr^c ' M. MEGLIC, Vrtne veselice v Ljubljani in okolici pred 2. sve- tovno vojno, Ltjubljana, 1981; I. ŠPRAJC, Vrtne veselice v Ljub- ljani in okolici po 2. svetovni vojni, Ljubljana, 1981. V obeh delih, kiju hrani knjižnica PZE za etnologijo FUozofske fakultete v Ljub- ljani, je mogoče n^ti obširnejši prikaz obravnavane tematike z nadrobnejšimi argumentacijami raznih trditev in z obširnejšim sli- kovnim gradivom. ' Tudi v zavesti informatorjev je bila »gasuska veselica« pojem za veselico nasploh. Želeli smo, паџ nam pripovedujejo tudi o veseli- cah drugih društev, vendar so med razgovorom nevede zašli na »gasilske veselice«. Nekatere je büo treba večkrat opomniti, da so se držali zaželelene teme. 3 ETSEO: vpraáalnice VII (LJUBLJANA, 1978) - Duša Karnel-Umek, »Kra- jevna skupnost«, pp. 11-25; Ured. odbor z upoštevanjem osnutka Pavle Štrukelj, »Interetnični odnosi, medkrajevni odnosi in zdom- stvo«, pp. 27-36; vprašalnice VIII (Ljubljana, 1975) - Zmago tjmitek, »Delovne skupnosti«, pp. 1-24; МагцаMakarovič, »Medsebojnapomoč«, pp. 25-37; vprašalnice X (LJubljana, 1977) - Valens Vodušek, »Glas- ba«, pp. 95-104; Mirko Ramovš, »Ples«, pp. 105-127. " Branka BERCE-BRATKO, »Uporaba računalnika pri preučeva nju načina življenja Slovencev XX. STOLETJA*, Način življenja Slovencev 20. stoletja, Posvetovanje SED - Nova Gorica, 6. 6. 1980, Ljubljana, 1980, pp. 48-56. ^ Staroslav (Iv. Vrhovnik), Gostilne v stari Ljubljani: Poprav^eni in pomnoženi ponatis iz »Jutra« 1926, Ljubljana: založilo »Jutro«, 1926, p.4. ^ Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje: Kulturno zgodovin- ski oris, Ljubljana: DZS, 1957, pp. 110 s. ' Omembo za tekmovanje iz leta 1092, nam je zapustu Valvasor: »Za čolnarje na L ..bljanici je ljubljanski mestni svet meseca m^a 1. 1092. razpisal tn nagrade: prvič tovor vipavca, drugič tri vatle sukna in tretjič par nogavic. Za dosego prve nagrade se je moral čolnar, stoječ spred^ na čolnu, ki sta ga gnala dva druga, z dolgim drogom zagaryati v nasprotnika; kdor je nasprotnika v vodo vrgel, je moral spet z drugim poskusiti, a tisti, kije nazadnje obstal, ter se na premcu obdržal, je odnesel vipavca, kot plen in darilo, za drugo in tretjo nagrado pa so določili cilj. K temu so morali hiteti v m^h- nih ladjah in, kdor je prvi prispel na cilj, tj. k mostu, kjer je viselo sukno in nogavice, je odnesel obešene dragotine.« (Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo: druga, izpopolnjena izdela, Ljubljana, MK, 1969, p. 396) s ibid. p. 458. ä Josip Mal, Stara Ljubljana . . ., p. 117. '° ibid. p. 111. " V. Steska, »Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660 do 1. 1718«, Izvestja muzejskega društva zA Kranjsko (Ljubljana), XI/1901, p.95. ' 2 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda: Najnovejša doba, Celje: Družba sv. Mohorja, 1928, p. 616. ' ^ Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje: Družba sv. Mohorja, 1938, p. 1069. V. Steska, »Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660 do 1. 1718«, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana), XI/1901, pp. 27s. ' ^ Josip Meli, Stara Ljubljana in njeni ljudje: Kulturnozgodovin- ski oris, LJubljana: DZS, 1957, pp. 108ss. ibid., p. 111. »Ljubljanska prostovoljna požarna straža«, kakor se je društvo imenovalo, je bua ustanovljena 1870. leta (SN, XIII/1880, št. 187/17. avg., p.2.), takoj za njo pa so se v okolici Ljubljane začela ustanav- ljati še druga. Gasilsko društvo na Viču je büo ustanovljeno 1872. leta, na Igu 1883, v Dobu leta 1892, v Dobrovi 1897. V Tacnu 1899, v Gameljnah 1901, v Sori leta 1905, v Vižmaijui in v Stožicah 1907. leta, v Črnučah in Nadgorici leta 1912, na Brezovici in na Brdu so gasuska društva ustanovüi po vojni, na Brezovici leta 1919 in na Brdu 1921. leta. '8 SN, XLIV/1911, št. 154/4. julij Drago StepišnUt, Telovadba na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1974, p. 214. ^° Fran Eijavec, »Naše društveno življenje«, in: Slovenci v deset- letju 1918-1928: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in po- litične zgodovine. Leonova družba, Ljubljana 1928, p. 745. 2" Drago StepišnUt, Telovadba na Slovenskem,.. ., pp. 214s. 22 Fran Eijavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Prosvetna zveza, Ljubljana 1928, p. 327. 23 Leta 1920 je imela Ljub^anska Sokolska župa odseke v Ljublja- ni, Šiški, Viču, Brezovici, Notraryu! goricah, Kamnüt - Preserje, Igu, Vrhnüíi, Domžalah in Radomljah. (Sokolski glasnik, 11/1920, p. 175.) 2" Arhiv SR Slovenije: Društva 2^ Drago Stefišnui, Telovadba na Slovenskem, ... p. 2232« Drago StepnišnUi, Oris zgodovine telesne kulture na Slo- venskem, DZS, Ljubljana 1968, p. 188. 42 " ibid. . ; 28 Slovenski čebelar, XLII/1939, št. 6, p. 97. " Tanja Tomažič, »Gostilne v Šiški«, Slovenski etnograf, 25- ■ 26/172-73 (1974), p. 72. 3° Arhiv SR Slovenje, Zbirka društvenih pravil. i i 3' Dobiček veselice ob priliki praznovanja petdesetletnice ustano-1 vitve prostovoljnega gasilskega društva v Ljubljani leta 1920 je bil j v celoti namenjen žrtvam velikega požara v Ljubljani. (Branko Bo- ì žič, »Iz zgodovine gasilstva: prireditve in proslave od 1919 do 1929«, ! GV, XV/1961, št. 6, pp. 174s.) 32 Škerl Vinko, Prostovoljno gasilsko društvo Stožice: Ob petde-1 setletnici svojega obstoja 1907-1957, Po društveni kroniki in sej- i nih zapisnikih napisal Vinko Škerl, PGD Stožice, Ljubljana 1957, i p. V. i 33 Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Občina Jezica, fase, 72, j društva. ! 'j i 35 Arhiv SR Slovenije, društva. ' 3« S kumovanjem seje večkrat izkazal minister Pucelj. Društvom , v Šiški je pred začetkom dvEJsetega stoletja kumovala gospa Kos- . leijeva. Ko so leta 1933 tacenski gasUci blagoslavljali novo motorno ' brizgalno, so za kumovanje zaprosUi Vido Novakovo, hčer takrat- nega ministra. 3' Gasilec, XLI/1937, št. 8, p. 188. Ì 38 IzBrdasojihnosilivDobrovo, Podutik, Vič, Šiško, Kožarje. Ga- i sUci iz Dolskega so jih raznašali do Litye, v Domžale in do Kamni- ■ ka. Gasilci iz Iške vasi in iz Iške so jili nosui v krogu od Ljubljane ', do Rakitne - v Podpeč, Baije, Škofljico itd. ; з^ Predvsem v dnevniku Slovenski narod, v Slovencu in v Jutru. ; V omenjenih glasilih so največ obveščala kulturnoumetniška in ■ prosvetna društva, ki svojih glasil niso imela. GasUska društva so ; imela časopis Gasilec, sokolska glasila so bila Sokolski glasnik, ' Vestnik sokol, Slovenski sokol m Sokolski vestnik. Glasilo slo- : venskih Orlov je bil časopis Mladost, glasilo Zveze kmetskih fan- tov in deklet v Ljubljani pa mesečnik Gruda, ki je začel izhajati '• 1924. leta. '° Gasilec, XXIV/1920, št. 3/1. dec. Branko Božič, Razvoj gasilstva na Slovenskem, Gasilska zve- ; za Slovenije, Ljubljana 1968, p. 162. ■•2 Gasilec, XXV/1921, št. 5/10. dec, p. 12. "3 Gasilec, XXVI/1922, št. 3/21. oktober, p. 2. i t " Gasilec, XXXIV/1930, št. 4/1. јипџ, p. 1. Gasilec, XLI/1937, št. 9, p. 211. Gasilec, XL/1936, št. 6/20. junij, p.61. Gasilec, XLI/1937, št. 9, pp. 213 s. " Gasilec, XLI/1937, št. 9, p.214. ; 'i Prošnja je büa zavrnjena leta 1939. (Zgodovinski arhiv mesta i Ljubljane, občina Jezica, fase. 72, društva.) ; Zgodovinski arhiv mesta LJubljane hrani še nek^ zavrnjenih i društvenih prošenj, npr.: Sresko načelstvo v Ljubljani Delavski : kulturni zvezi »Vzajemnost« v Zalogu leta 1938 ni dovolilo prirediti veselice, na kateri je društvoielelo uprizoriti Cankarjeve »Hlapce«, j Prošnjo je načelstvo zavrnilo »iz ozirov na Javni red in mir«, verjet- ■ no iz političnih vzrokov. (Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, ob- j čina Jezica, fase. 39, plesna dovoljenja.) Znana sta tudi primera, ko je policijska direkcya v Ljubljani leta ' 1929 zahtevala od županstva občine Moste, n^ ne izdiha dovoljenj . za prireditve društvoma S. K. Svoboda in Tamburaškemu društvu, ker nista redno plačevala veseličnih taks. Omenjena društva so bila , na dolgu za vse veselične takse iz leta 1928. (Zgodovinski arhiv mesta LJubljane, Občina Moste, fase. 65) 5° V mislih imamo veselico, ki je potekala brez kulturnega progra- ma in ni bila združena s praznovanjem kakega društvenega jubi- leja. 5' Uradiü list, štv, 13/26 z dne 11. februarja 1922, člen 13. " ibid. 53 SN XLIV/1911, št. 148/30. јипџ, p.4. 5" Ob žegnanjih v Šiški so bile hkrati zasedene gostUne pri Kosler- ju, Virčniku, Ančnlku, Kankrtu, pri Raci in drugod. 55 Pevsko društvo Ljubljana Je 12. okrobra, leta 1902 v Sokolovi dvorani Narodnega doma priredUo vinsko trgatev, ki jo je poime- novalo »I. narodna vinska trgatev«. Obetali so, da se bo prireditev vršila izključno po naših narodnih običnih, in v starem, pristnem dolenjskem slogu. (SN, XXX/1902, št. 234/11. oktober, p.5. Trgatev verjetno ni bila prva tovrstna prireditev v LJubljani, ver- jetno pa je bUa to prva taka prireditev pevskega društva. 5« Tacenski prireditelji so obhodUi Vižmarje, Savlje, Kleče, Jezico, Črnuče. Gameljne. Iz Brda so hodili v Mateno, Loko, Ig, Iško vas, Strahomer, Vrblenje, Torniseli, Jezero, Podpeč, Preserje, Borovni- co, Gorice, Črno vas in naz^ v Brest. Prireditelji iz Brda so se vozUi po Rožni dolini, Tržaški cesti in po Šiški. Iz Dobrove so napravili odhod do Viča, vedno do gostUne Gorjanc. 5' Če sta se kulturni program ali telovadba odvijala blizu veselič- nega prostora, so se obiskovalci lahko poslužUi pavUjonov že prej, pred pričetkom zabavne prireditve. Sokolska in orlovska etika je sicer opozarjala, пад prireditelji v času telovadnega nastopa obiskovalcem ne strežejo z alkoholnimi pijačami, temveč šele po končanem nastopu. Te odredbe se prireditelji niso držali strogo, ker je bil finančni uspeh prireditve mnogokrat važnejši od etike. 58 HarmonUco je prvi izdelal berlinski izdelovalec glasbu F. Busc- hmann okrog leta 1822. (L. M. Škerjanc, Glasbeni slovarček, LJubljana; MK, 1962, p. 190./ 5^ Modic, godec iz Bresta, Je dobu gramofon leta 1928. PodarU mu gaje stric, ki je bil na delu v Ameriki. 5° Ta delitev je bila najbolj očitna v okolici Medvod. Sokoli so imeli dom v Medvodah, orli pa v Preski. Številčno so prevladovali sokoli. N^več Jihje bUo v krajih na levi strani Sore, orli pa so bUi po vaseh na desnem bregu reke, v Sori, Goričanah itd. 5' »Danes pa nad komarja v Šiško!«, Jutro, XVII/1936, št. 200/30. avg., p.5. ■ 52 ibid. 53 Mirko Rupel. Valvasorjevo berilo (druga, izpopolnjena izdaja, ur. Branko Reisp), LJubljana: MK, 1969, p.181. 5* Julija leta 1911 so na Viču, na vrtu g. Mirčnuca, priredUi slavje tamkajšnji gasUci, na katerega so povabili tudi orle. Okoli desete ure zvečer seje na veselični prostor vsula toča gnilUi Jajc in ksime- nja. Na lovu za napadalci so jih nek^ prepoznali. BUi so sokoli (Slovenec, XXXIX/1911, št. 150/4. jul., p.2) 55 F. Žolna, »Beležke o kraryskem tepežu«. Življenje in svet, III/1929, št. 3, p.91. 55 »Njega dni seje še našel kak fant, kije namesto tujega »auf« lepo po domače zarjul: .Kdo?' Sed^ pa ne le, daje prijazni ,kdo' že do- cela pozabljen v krogih, upoštevanUi za tepež, nego Je žalibog tudi ,аиГ že skoraj iztrebljen do korenine - izpodrinü gaje neokusni ,auf biks' ki se je bil med svetovno vojno semk^ pritepel iz Štajerske. Ni treba poudariti, da tudi ,auf biks' m oljka miru, negoje nedvom- ni začetek sovražnosti« (Fr. Žolna. I.e., pp 91s). 5' »Kakor že večkrat omenjeno, ni je skor^ nedelje, da bi se v Ljubljani ne ponavljali po vojaštvu provocirani veliki ekscesi. Tudi sinoči proti 10. uri nastal je blizu Koslerjevega vrta velik pretep, ka- 43 terega so povzročili peki vojaSkega oskrbovališča, vrač^oči se pi- jani iz Šiške v Ljubljano, ter izziv^oči mirno občinstvo. Pri pretepu je bil Koslerjev kočijaž z vojaško sabljo na glavi močno ranjen ter so ga morali prepeljati v bolnico. Tudi nekatere druge osobe bile so lahko ranjene. Žandarmerija aretovala je dva vojaška peka ter ju izročila pristojnemu sodišču, ostali pa so pobegli. Vojaške oblasti n^ bi vendar storile potrebne korake, da se že jedenkrat stori ko- nec vedno se ponavlj^očim izgredom.« (SN, XXVII/ 1894, št. 189/20. avg., p.3). 68 »Novi zakon bo odpravü pretepe z nožem«, Domovina (LJubljana), ХШ/1930, 13. marca, p.3. Opomniti je treba, da so pričevanja o tovrstnem oceryevargu kvalitete veselic odraz nostalgičnih spominov na »dobre stare čase« nekaterih posameznikov, ki so se radi udejstvovali v raznih prepi- rih in pretepih. Drugi so o tem pravui s priokusom grenkobe ali pa za šalo, kot zanimivost - tako je pač bilo. Vsekakor so imeli ljudje o pretepih različna тпегца, taki, ki so jih pogrešali, so bUi v manj- šini. '° »Tu in tam je prišlo do prepira. Dobili so se tudi taki, ki so izzvali pretepe. Po takem ni bilo nič čudnega, če so drugi dan po žegnanju skoro vsako leto po Ljubljani krožile vznemirljive vesti, daje bil v Šiški spet eden .mrzel', kar je bilo ted^ splošen običaj in navada, 8£џ brez poboja ni minila nobena komarjeva nedelja v Šiški.« (»Danes pa nad komarja v Šiško!«), Jutro, XVII/1936, št. 200/30. avg., p. 5). " Gasilec, XXV/1921, št. 5/10. dec, p, 6, '2 »Novi zakon bo odpravu pretepe z nožem«, Gasilec, XX- XIV/1930, št, г/l.mai, pp, 7s, '3 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda: najnovejša doba, Celje: Družba sv, Mohorja, 1928, p,616 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, СеЦе: Družba sv, Mohorja 1938, p,li)69, '5 ibid, J, Mal, o,c,, p,628, " »Cerkveno blagoslavljanje gasilskih domov in gasilskega orod- ja«, Gasilec, XXIX/1925, št, 4-5/26, sept,, p,9, '8 »Sokolske prireditve пец im^o izbran, okusen izobraževalen spored. Izogibajte se zakotnih veselic in prireditev, pri katerih igra večjo vlogo alkohol nego razum (vinske trgatve brez sporeda itd,). Veselice, pn katerih blagajnik lokavo s pomočjo opojne pijače in plesa iztisne iz občinstva nek^ kronic, so nemorćilne in društvu skodiyejo,« (Sokolski vestnik, 11/1911, št, 3, p,57), »Veselica pojav- ni telovadbi n^ bo razvedrilo po končanem trudu. Ta ne sme trajati pozno v noč; na veselici naj se ne odira izletnikov. Paviljoni za opoj- ne pijače n^ bodo zelo m^hni, da ne rečemo: na) kratkomalo iz- ostanejo. Brezalkoholni oddelki n^ bodo prostorni, ker res nudijo okrepčila. Na veselici se moramo obnašati dostojno in trezno. Ve- sela pesem na¡¡ odmeva iz vseh kotov, V prijaznem razgovoru z do- šlimi brati пцј mine čas, ko pride ura za odhod, N^ se na naših pri- reditvah ne opazi opotekajočih se senc!« (Mladost, XIII/1920, št, 4, pp, 57s), Zaradi stalnega dotoka novih prebivalcev v Šiško je pri Šiškar- jih začel slabeti občutek medsebojne povezanosti in pripadnosti svojemu okolju. Iz teh razlogov je po letu 1930 začelo zamirati zna- menito segnarye na komarjevo nedeljo. Prav tako je po tem letu propadla šišenska čitalnica, »Komarjeve nedelje so bile leto za le- tom dobro pripravljene, kar je bUo Šiškarjem v čast in slavo. Toda časi se izpremiry^o in mi v njih,-(, , ,) Dandanašnji ne n^deš v Šiški na komarjevo nedeljo več tistega hrupnega življenja, kakor je vla- dalo v prejsryih dobrih časih.« (»Danes pa nad komarja v Šiško!«, Jutro, XVII/1936, št. 200/30. avg., p.5) 80 SNXIII/1880, št. 187/17,avg,, 8' J, Stritar, »Pogovori«, Zvon (Dun^), 5/1876, št, 7/ 1, apr„ p,109, 82 SN. XXVII/1894, št. 160/16, jul., p,2 83 Razen vrtne veselice poleti je marsikje obič^na tudi veselica o pustu ali Novem letu, seveda kjer im^o primerne prostore, 8" Za primerjavo omenimo, da so vsakoletne lovske veselice zelo obič^ne drugod, npr, v severovzhodni Sloveniji, 8* Sprva to ni bilo v navadi; primer: občina Ljubljana Vič-Rudnik praznuje od leta 1966, koje bila proslava v dvorani kina Vič, prva proslava zunaj Ljubljane paje bila v Polhovem Gradcu leta 1968, 88 V Gasilskih vestnikihje vse polno člankov in zapisnikov raznih sej, ki govore o slabem finančnem stanju, se pritožujejo.da občine ne izpolnjujejo svojih obveznosti, in predlagajo izboljšave. Dejstvo, da so gasilske veselice še danes aktualne in da skoraj ne upadajo, lahko le deloma pripišemo tradiciji, v пдјуесј1 meri pa prav po- maryWjivemu financiraryu, 8' »Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah«. Ur. list SRS, Št. 20-169/73, 10. člen. Če je na napovedani datum slabo vreme, se lahko veselica prestavi z istim dovoljenjem, trebaje samo obves- titi UNZ. 88 »Odločba o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostin- skih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih« (ljubljanske občine). Ur. list SRS, št, 15-164/70, 10, člen, 88 cf. »Pojasnilo sevniškim in drugim gasilcem«, GV, XXII/1968, št. 10., p. 293. 80 Ur. list SRFJ, št. 19-318/78. Ur. list SFRJ, št. 46-661/75. 91 Že leta 1958 je bua v GV, XII, št. 5, na str. 160 šala: »Plesni or- kester bratov Avsenikov ne slovi samo po kvaliteti, temveč tudi po ceni. PGD ŠkoQa vas pri Celju je povabilo brate Avsenike, da ig- r^o na veselici. Na predvečer so odborniki modrovali: ,Če bo lepo vreme in pridejo bratje Avseniki, bo nova brizgalna. Če pa pridejo, in bo grdo vreme, bomo morali še staro prodati.'« 82 Pravilo, da danes na veselicah igrajo samo še ansambli in ne več posamezniki, ni brez izjeme; Lovska družina Medvode z glasbo ni- ma stroškov, ker ima med člani dva veseljaka, ki igrata harmoniko. Vednar so to veselice manjšega obsega kot gasuske. 88 Gasilci na Igu imajo teren za nabiranje dobitkov razdeljen na tri konce, ki med seboj kar tekmi^ejo, kateri bo več dal. 8" Tudi na mitingih je bü srečelov. »Odločba o minim.alnih tehničnih pogojih za opravljanje gostin- skih storitev na prUožnostnih prireditvah in shodih« (ljubljanske občine). Ur. LIST SRS št. 15-164/70, 8. člen. 88 22. člen »Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah«. Ur. list SRS, št. 20-169/73. 8' Po gasüski veselici v Nadgorici leta 1978 je bua v ponedeljek zvečer sejmula in se je od veselice prejšnjega dne razlikovala prav- zaprav samo po tem, da ni bUo strežbe pri mizah. 88 Ponekod se veselice nehajo bolj zgod^ in je n^večja gneča pred osmo uro; to velja za višje ležeče kr^e, kot so Rakitna ali Katarina, kjer je ob tej uri že dok^ mrzlo. 88 Izjemoma je za ples igrala godba na pihala; večja gasUska društ- va so imela v stari Jugoslaviji svoje godbe, po vojni pa so bile sua redke, ker so med vojno mnoge izgubüe instrumente. Podobna iz- jema so bui tamburaši; ti so bili neprimerni tudi zato, ker se jih je zaradi »šundra« slabo slišalo. Pogosteje pa so godbe in tamburaši nastopali v programu, 'o" O nakazanüi problemüi piše Zmaga KUMER, »Godčevstvo in sodobni instrumentalni ansambli na Slovenskem«, in: Pogledi na etnologijo, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978, pp. 365-378, '°' ibid,. pp, 369s, '02 cf Z, KUMER, Le, p, 375, '08 Lovska družina ig ima ribogojnico in je na svoji veselici pred 44 nekEú leti dala na dražbo n^večjega krapa. o* Neža MAURER, Skorja dlani in skorja kruha, Maribor: Založba Obzorja, 1969, p. 67. ' °5 2. člen »Pravilnika o gasilskih prireditvah na javnem kr^u«, GV XXII/1968, št. 7-8, p. 211. Tudi v teh nošah, ki so narejene v novejšem času, so opazne razlike skozi čas. »Ženske so prej imele hoii aptahe, avbe so bUe redke«, zd^ pa avbe prevladujejo. Žensk v nošah je več kot moš- kih, »ker se pač ženske tudi drugače r^ši zrihtíyo; ampak zd^ so se tudi moški začeli gvantat«. '°' Ponekod uv^^o novosti v to šego: v Tacnu in Domžalah raz- bijejo ali odpro steklenico šampanjca ob novem orodju ali avtomo- bilu. Nemara je bil zgled za to obič^ ob splovitvi lac^je? Na gasilskih proslavah je to vsekakor izjemno. '08 »Pravilnik o gasUskih prireditvah na javnem kraju«, GV, XXII/1968, št. 7-8, pp. 211-215. '°3cf.; »К^ je narobe pri gasUskUr paradah?«, GV,XXV/1971, št. 9, pp. 292 ss. ' N^brž ne bo odveč, če v zvezi s to prireditvijo in omenjenimi vUtendaši opozorimo na пекгц dejstev. Bržkone ni naključje, da so si takšno prireditev izmislUi prav na Rakitni; kr^ namreč ni brez izkušenj v turistični dejavnosti (gl. poglavje 5.3.). Med leti 1960 in 1965 je tu delovalo turistično društvo, katerega ustanovitev sovpa- da z z^ezitvijo potoka in nastankom umetnega jezera. РокггОгпа je izredno privlačna za turizem in oddih in je pritegnila Ljubljančane h gradnji vUiendskih hišic, ki jih je zdaj že več kot sto. Prva je bUa zgrčena leta 1960, po 1965. letu pa seje začelo vikendsko naselje naglo večati (cf.: V. KLEMENČIČ - M. PAK, »Nekateri elementi gospodarstko-geografskega razvoja Rakitne,« Geografski vestnik (LJubljana), XLI/1969, pp. 39 ss). Med obiskovalci veselic se tako redno n^dejo tudi vikendaši. ' ' ' Tudi gasUci smejo enkrat letno pripraviti veselico na tem pro- storu, prav tako ribiči, vendar le-ti odstopijo dogovoijeni del izku- pička turističnemu društvu. " 2 Na primer: poročUo o kulturno-prosvetnih prireditvah v mese- cu ји1ци 1947 navsga, daje 13. 7. Pevski zbor Vrhovci sodeloval pri gasUski veselici na KozarjUi v dveh točkah z 8 pesmimi, 20. 7. je isti zbor sodeloval na veselici terena OF s 6 pesmimi, 6. 7. pa je bila na Viču velUca gasilska prireditev, v kateri so sodelovali godbe in or- kestri okoliškUi gasüsküi edinic (ZAL, RLO IV/fasc. 76). "3 Na čelu sprevoda so šli ribiči, oblečeni kakor za ribolov, za nji- mi voz z godbo - n^eli so kak kmečki ansambel ali godbo na pri- h^a -, sledUi so možje, ženske in otroci, oblečeni v narodne noše, na enem od voz je bU tudi transparent, ki je vabU na popoldansko veselico. Nek^ skopih podatkov o tej šegi najdemo v sestavku Pet- ra ZMAJA (Peter PAVŠIČ), »Podkovani ,karf «, Ribić XVI/1957, št. 7-8, pp. 235 s; št. 9-10, pp. 288-290. »(Ribiška družina Barje) je obnovUa starožitni obič^ .podkovanega kćirfa' kot edinstveno ri- biško-folklorno posebnost ob vsakoletni svoji prireditvi. V nekoli- ko resnem in še bolj šegavem sprevodu vozijo velikanskega ,karfa', ki ga spremljajo razne skupine in posameznUci, kateri predstavlJEgo izmišljene in resnične osebnosti iz dogodkov pretekle in kom^ mi- nule lokalne zgodovine Krakova in Trnovega.« (1. c, p. 288). ' ' * F>redloga za to igro je v : J. W. VALVASOR, Die Ehre des hert- zogthums Crain, III. TeU/XI. Buch, Laybach-Nürnberg, 1689, p. 685; p. 710 - opisana sta turnirja na Ljubljanici, ki sta se odigrala v letüi 1092 in 1143. " 5 Na »Katarinski pomladi« opazsyo, da se po programu »pomladi« (oz. zamenja) garnitura obiskovalcev. ne Veselica v Dobu je bUa povezana s tekmovanjem traktoristov; bUa je dvodnevna - v soboto in nedeljo -, anketo smo delali v ne- deljo. ' ' ' Podatke o starosti smo zaradi lažje obdelave uvrstUi v starostne skupine. "8 N. B.: V letu 1971 je bUo v ljubljanskih občinah prebivalstva, starega preko 50 let, 22 %! (Statistični letopis Ljubljane (pet ljub- ljanskih občin), Ljubljana: Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Družbeno planirarye, 1979, p.33) "a Tu je treba opozoriti na nek^ dejstev. Možne odgovore v zvezi z izobrazbo na anketi šal nismo formulirali tako, da bi jUi bilo mo- goče natančno primerjati s statističnimi podatki za ljubljanske ob- čine, kakršne smo dobUi v Statističnem letopisu ... cit v op. 118), p.55 (velico za leto 1976). Tu so namreč stoprge izobrazbe razdelje- ne tako: visoka, višja, srednja, ni^a, VKV, KV, PKV, NKV. Da bi bUa primerjava vendarle mogoča, smo odstotke ni^e izobrazbe in NKV sešteli in jih primerjali s seštetimi odstotki osnovne in nepo- polne osnovne šole z naše ankete. Prav tako smo sešteli procente VKV, KV in PKV in vsoto primerjali z deležem naše poklicne šole. Tudi višjo in visoko izobrazbo smo na ta način združili. Zaradi teh manipulacij in ker so v statističnih podatkih upoštevani samo za- posleni prebivalci (v našo skupino z nepopolno osnovno polo spada tako tudi nek^ osnovnošolskih otrok), primerjava ni povsem ust- rezna. ' 20 Janez JEROVŠEK, »Trg« delovne sile za zd^ ne išče doktorjev znanosti: Kakšna bo izobrazbena m kvalifikacijska struktura zapo- slenUi v prihodnjem letu«. Delo, 6. Jan. 1979, pp.22s. Morda je po- menljivo tudi to, daje bU delež tistih z višjo in visoko izobrazbo več- ji na veselicah v neposredni bližini Ljubljane - v Nadgorici 11,9 % in v Guncljah 7,9 %. V Sori in Dobu pa je bU odstotek nižje izob- razbe večji kot odstotek srednje. '2' Ta »nekd^«, ki ga večkrat uporabljamo, velja za čas, ko so v notranje bolJ povezani vaški skupnosti še veljale stroqe moralne norme in ki gaje nemogoče natančno opredeliti; vsekakor je to ve- ljalo zlasti pred vojno, v povojnem času pa so se razmere začele spreminjati, ne povsod z enakim tempom. '22 Tako je bUa v ZbUjah in Sori, kjer je bUo veliko prišlekov od drugod, starostna struktura izredno »mlada«. SkupUia med 17. in 25. letom je bUa zastopana v ZbilJah s 60,9 %, v Sori pa z 51,7 %. De- lež iste starostne skupine na drugUi veselicah: 41,2 "/o, 47,7%, 36,5 o/o, 42,4 o/o, 44,5 %. '23 Na Igu so na prireditvi ob prazniku občine Ljubljana Vič-Rud- nik imeli prodsgne strojnice gasUci in pocljetje Mercator. Dobiček gasUcev je bU velUto večji, ker so ljudje r^ši kupovali pri rgih (27. aprUa 1978). ' 2" Mirko RUPEL, Valvazoijevo berilo (druga, izpopoliyena izda- ja), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969, p. 184. '25 Matija DERMASTLV, ».AufbUcs' ni več slovenska foUdora«, Teleks, 34/1978, št. 38/22. sept., p. 10. '25 ibid., p.l3 '2' ibid., p. 12 '28 Fr. ŽOLNA , »Beležke o krarvjskem tepežu: zakéO se naši ђи^је tepejo?«. Življenje in svet, III/1929, št. 2/11. jan., p.54. '29 M. DERMASTLV. Le, p.l2. '3° ibid., p. 11 '3' ibid., p.l3 '32 Fr. ŽOLNA, »Beležke o kranjskem tepežu«. Življenje in Svet, III/129, št. 2/11. jan., p.54 '33 ibid. '3* MUan VRHOVEC »Naša finančna sredstva«, GV III/1949, št. 6, p. 90. '35 e.g.: GV. XI/1957, št. 5-6, p. 151; GV XIX/165, št.l2, p.269. '35 Alojz LESAR, »Ali bomo napredovali?«, GV, XXIV/1970, št. 1, pp. 25 s. '3' cf : Matevž HACE, »Novo življenje na vasi«, GV XII/1958, št. 4, 45 pp. 103-106; id., »Gasilski načelnik prihaja«, GV XXXI/1977, št. ' 7-8, pp. 236-239. '38 »Ribnčan Urban pa tkule misl:« ,Nedeljski dnevnik, 14. avg. 1966, p.6. i '89 »Ali smo res taki?« GV XX/1966, št. 9, p. 165. < '"O cf: Zdravko MLINAR, Izbrana poglavja iz sociologije lokal- , nih skupnosti, Ljubljana: FSPN, 1971,pp. 196ss-vendar se nemo- ¡ remo strinjati s trditvijo, da »zaposlitev izven kmetijstva in moder- ' nizacija kmetijske proizvodnje tudi podeželskemu prebivalstvu nudita več prostega časa« to velja kvečjemu za tiste, ki so ali samo redno zaposleni ali se bavijo samo s kmetovanjem - takšni podeže- ; lani pa so (vs£y med starejšimi) v manjšini. ^ '*' Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem, Ljubljana, 1979; j ead., »Medsebojna pomoč na vasi v vzhodni Sloveniji«, in: Pogledi i na etnologijo, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978, pp. 237-273. j '« o.e. (1979), p. 151. '] '" ibid., p.158. ibid. Zanimivo paje, daje avtorica navedenega dela opazua ne- ■ kaj več sodelovanja med vaščani, zlasti moškimi, »v Predgrađu v ' času priprav za gasilsko veselico, na katerüi se člani društva že pri- , bližno en teden preje pogovorijo, kako bodo opravui vrsto del, ki ; so povezana s pripravami na veselico (vožnja drv, košnja travnika, i postavljanje klopi, nabavljanje jestvin itn.)« (ibid., p. 161). Morda pa j v tem vendarle odseva zavest ljudi o posebej izstopajoči in še vedno I aktualni vlogi prostovoljnega gasilstva na vasi? ' "•8 ibid., pp. 159-161 "•8 ibid., p. 160 ■ í '■" ibid., p. 169 '"8 V raziskavi nismo upoštevali nekaterih oblik zabav, ki so delo- : ma sicer podobne vrnim veselicam, a bi jih zaradi očitnih pwseb- ; nosti vendarle težko uvrstui medrye. V rekreacyskem centru Mostee ( v gozdu pod Šišenskim hribom) : je gostilna, ki jo nekatera podjetja in športni klubi nćoamejo in or- ganizirao nekakšne veselice, bodisi ob graipofonskih ploščah bo- ; disi z živo glasbo. O obiskovvalcih ne moremo reči nič določenega, vendar lahko ugibamo, da prevladujejo (kadar ne gre za interne za- bave) tisti, ki tudi sicer zahaj^o v Mostee, to pa so družine z otroki (zanje je tam urejeno igrišče) in upokojenci. Vsekakor so to prire- ditve v manjšem obsegu kot sicer veselice. i Svojstvene so tudi vsakoletne prireditve na Rožniku 30. aprila. Pr- ! vom^ska praznovanja na Rožniku imsoo dolgoletno tradicijo. Že i pred vojno so 1. m^a navsezgod^ prih^ali z nageljni okrašeni de- i lavci na hrib in se tam zbirali. Deloma se ta navada še danes drži, ' vendar seje praznovanje v večji meri prestavilo na večer 30. aprila. Pri gostilni se zbirko večinoma starejši, glasbe ni, razen če je kak j harmonikar med obiskovalci. V parku pri razgledanem stolpu pa ' se odvija prireditev v večjem obsegu, kakršne organizira v zandjüi " letih Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, predvsem s politično- | propagandnimi nameni. Tu se zbirajo skoriy izkljuično mladi, njim ■ so te prireditve, sodeč po glasbi, ki jo igrajo razni ansambli za ples, j tudi v resnici namenjene. Tako po glasbi in ureditvi prostora kot po j sestavi obiskovalcev se te prireditve precej razlikujejo od veselic. ; Pa še to: toliko pijanih ljudi in razbite steklenine na enem mestu je | težko videti še ob kakšni drugi pruiki - posebnost, ki jo samo ome- [ njamo, vsemu gr^aryu veselic na rob, ne da bi se spuščali v ugo- ¡ tavljanje vzrokov, ker jih pač m mogoče vzporejati z vzroki za iz- grede na veselicah. Omenimo le še prireditve ob Vinskem sejmu, ki ga vsako leto (nekako od konca 50. let) konec avgusta ali v začetku septembra ' prirejogo na Gospodarskem razstavišču in troya en teden. Na več : prostorih igr^o istočasno različni »narodni« ansambli, tako iz Slo- venije kot iz drugili republik. Če je vreme ugodno, je ves teden i vsak večer množičen obisk, kar očitno kaže na pomanjkanje tovr- : stnih prireditev v Ljubljani. i KRATICE GD Gasilsko društvo GV Gasilski vestnik (Ljubljana) JGZ Jugoslovanska gasilska zveza KFD Društvo kmetskih fantov in deklet LZ Ljubljanski Zvon OLO Okrajni ijudski odbor PGD Prostovoђno gasilsko društvo RLO R^onski ljudski odbor SE Slovenski etnograf (Ljubljana) SF Društvo Slovenskih fantov SN Slovenski narod (Ljubljana) TD Turistično društvo ZAL Zgodovinski arhiv Ljubljana ZAMP Zavod za varstvo avtorskih glasbenih pravic VIRI IN LITERATURA Arhivsko gradivo: Arhiv SR Slovenije: Društva. Zavod za vćirstvo avtorskih glasbenih pravic (ZAMP), Ljubljana: kartoteka pryav glasbenih prireditev. Zgodivinski arhiv Ljubljana: Občina Črnuče/fasc. 13; Občina Jezi- ca/ fase. 39, fase. 72; ObčinaMoste/fasc. 65; Občina Vič/fasc. 43; PO II - Zg. Šiška/fasc. 7, fase. 11, fase. 12; OLO Ljubljana okolica/fasc. 638, fase. 659; RLO III (Moste)/fasc. 66; RLO IV (Vič) /fasc. 76; Peter GrasseUi/fasc. 6. Periodika : Gasilec (Ljubljana) 1/1897 - XLIV/1940 GAsUski vestnik (Ljubljana) 1/1947 - XXXI/1977 (do tega letnika pregledano). Nekateri letniki naslednjih revy in česopisov: Gruda, Ljubljanski Zvon, Mladost, Novice, Slovenec, Slovenski čebelar. Slovenski narod, Slovenski Sokol, Sokolski glasnik, Sokolski vestnik. Dela in članki: BOŽIČ Branko, »Iz zgodovine gasilstva: Gospodarski problemi gasilskih organizacij po letu 1930«. GV, XXI/1967, št. 5-6, pp, 156-158. -, »Iz zgodovine gasilstva: Prireditve in proslave od 1919 do 1929«. GV, XV/1961, št. 6, pp. 174-176. - Razvoj gasilstva na Slovenskem. Ljubljana: Gasilska zveza Slo- venije, 1968. - Sto let Gasilskega društva Ljubljana-Vič: 1872-1972. Ljublja- na: GD Ljubljana-Vič, 1972. Črnuče nekdaj, danes in jutri (ur. Andrej KOVAČ). Ljubljana: Krajevna skupnost Črnuče-Nadgorica, 1974. »Danespa nad komarja v Šiško!: Znamenitosti nekdanjega žegna- nja pri Siškaijih«. Jutro, XVII/1936, št. 200/30. avg., p.5. »Der grosse Markt in Šiška«. Laibacher Zeitung, 130/1911, Nr. 147/30. jun., p. 1404. DERMASTLA Matya, ».Aufbiks' ni več slovenska folklora«. Teleks (Ljubljana), 34/1978, št. 38/22. sept., pp. 10-13. DIMITZ August, Geschichte Krains vender ältesten Zeit bis auf das Jahr 1913. Vierter TheiV Achtes Buch: Vom Regierungsantritt Leopold I. (1657) bis auf das Ende der Französischen Herrschaft in lUyrien (1813). Laibach, 1876. ERJAVEC Fran, »Naše društveno življenje«. In: Slovenci v de- setletju 1918-1928 (Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine). Ljubljana: Leonova družba, 1928. - Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza, 1928. GRUDEN Josip, Zgodovina slovenskega naroda. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938. HÖFLER Jćmez, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od za- četkov do 19. stoletja. Ljubljana: MK, 1970. KAVČIČ MUojka, Primerjava načina življenja v sokolskih društ- vih Mariborski Sokol - Maribor Matica in Studenci. Ljubljana, 1976 (seminarska naloga, tipkopis na PZE za entnologyo FF v Ljubljani). KOŠIR Maks, Življenje in delo gasilcev v Gasilskem društvu Ta- cen. Ljubljana, 1978 (proseminarska naloga, tipkopis na PZE za et- nologijo FF v Ljubljani). 46 KUMER Zmaga, »Godčevstvo in sodobni instrumentalni ansambli na Slovenskem«. In: Pogledi na etnologijo (»Pogledi«, 3), Ljublja- na: Partizanska kryiga, 1978, pp. 365-378. MAKAROVIČ Marija, Medsebojna pomoč na vasi na Sloven- skem. Ljublana, 1979. MAL Josip, Stara Ljubljana in njeni ljudje: Kulturnozgodovin- ski oris. Ljubljana: DZS, 1957. - Zgodovina slovenskega naroda: najvnovejša doba. Celje: Družba sv. Mohorja, 1928. Organizacija gasilstva v Kraljevini Jugoslaviji: I. Knjiga. Ljub- ljana: Gasilska zegednica Dravske banovine, 1934. OVSEC Dair\jan, Oris družabnega življenja v Ljubljani od začet- ka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne (izdano kot 40-41. redna številka Arhitektovega biltena). Ljubljana, 1979. RUTAR Simon, »Zur Schiffahrt auf der Laibach.. Mittheilungen des Musealvereines für Krain (Ljubljana), 5/1982, Erste Abthei- lung: Historischer Theil, pp. 65-82. STAROSLAV (Ivan VRHOVNIK), Gostilne v stari Ljubljani. Popravljeni in pomnoženi ponatis iz »Jutra« 1926. LJubljana: založuo »Jutro«, 1926. STEPIŠNIK Drago, Oris zgodovine telesne kulture na Sloven- skem. Ljubljana: DZS, 1968. _________^ _ - Telovadba na Slovenskem. Ljubljana: DZS, 1974. STESKA V(iktor), »Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660 do 1. 1718«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana), XI/1901, pp. 18-32, 69-98, 141-186. ŠKERL Vinko, Prostovoljno gasilsko društvo Stožice ob 50-let- nlci svojega obstoja: 1907-1957. Ljubljana, 1957. ŠMID Walter, »Aus Alt Laibach«. Camiola (Ljubljana), 11/1909, pp, 143-153. TOMAŽIČ Тадја, »Gostilne v Šiški«. SE 25-26/1972-1973 (1974). VRHOVEC Ivan, »Iz domače zgodovine: I. Zabave v stari Ljublja- ni«, LZ, VI/1886, št.l, pp, 29-36, - Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih (Kulturhistorične študije zajele iz ljubljanskega mestnega arhiva), Ljubljana: Matica Slovenska, 1886, ZMAJ Peter (Peter PAVŠIČ), »Podkovani ,кагГ« Ribič,, list za sladkovodno ribištvo (Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije), XVI/1975, št, 7-8, pp, 235 s; št, 9-10, pp, 288-290, ŽOLNA Fridolin (Fran MILČINSKI), »Beležke o kranjskem tepe- žu«. Življenje in svet, III/1929, št, 2/11, jan,, pp, 54-56; št. 3/18, jan., pp. 91 s; št. 4/25. jan., pp. 121 s; št. 5/1. feb., pp. 158 s; št. 6/8. feb„ pp, 186 S; št. 7/17. feb., pp, 215 s; št, 8/22. feb,, pp, 251 s; št. 9/1. mar., pp. 282-284. 47 STENSKO OKRASJE - EDEN RAZPOZNAVNIH ZNAKOV NAČINA ŽIVLJENJA' Stensko okrasje je še dok^ neobdelana etnološka tema.^ Slovenski etnologi se z ryim doslej niso veliko ukvarjali, v kolikor pa so se, so iskali v njem večinoma umetnostne in folklorne vrednote (npr. slike na steklo, vezenine ipd.).' Po mneryu S. Kremenška pa so etnološko zanimive vse kulturne sestavine, ki dsyejo tej ali oni skupini v določenem zgodovinskem trenutku značilno obeležje. Le-te pa so prav lahko tudi plaža ali kič brez vsake umetniške vrednosti." Raziskava stenskega okrasja, katere rezultati so najbolj zgovorni ravno za danes, za sedanji čas, ima metodološko »hrbtenico« v sodobni usmeritvi slovenske etnologije, ki kot svoj sestavni del vključuje tudi etnologijo sedanjosti. Menimo, da si te skor^ ni mogoče zamisliti brez vključitve proučevanja tako imenovane masovne, oziroma popularne kulture. Del le-te pa je poleg ostrlih kulturnih sestavin v življenju tudi stensko okrasje. N a pojave tako imenovane masovne kulture je pred petn^j - stimi leti opozarjal S. Erixon v svojem članku: European Ethnology in ourTime^, H. Bausinger paje problemom so- dobne etnologije in pojavu tako imenovane popularne kul- ture posvetil več teoretičnih razmišljanj. Njegovo tozadev- no pomembno delo: Volkskunde in der technisches Welt, je izšlo že pred enaindv^setimi leti. Po Bausingeijevem mnenju n^ bi bilo raziskovanje odziv- nosti ljudi na posamezne kulturne vrednote bistvena dolž- nost etnologov, pri čemer ni tako pomembno, ali so za nas te vrednote »pristne« ali ne.^ Ta »pristnost« je v glavnem iz- ginila ob »razpoložljivosti dobrin« - »Verfügbarkeit der Gü- ter«', pojmu, kije, po Bausingeiju, navodilo za razumeva- nje sprememb. Kot pravi, tako imenovana ljudska kultura ni mogla več vztr^ati sama na sebi in živeti le od zgodovin- skih pobud, temveč se je usmerila na oblike in vsebine, ki jih je ponujala tako imenovana visoka kultura s pomočjo tehnike hitreje in v večjem številu kot kdajkoli. In ker so se horizonti odprli, je bila ta ponudba večkrat nekritično spre- jeta. Kulturne vrednote se tako večinoma niso več aktivno preoblikovale, ampak so na poti do »ljudstva« skusile le razred сегце. 8 Po teh etnoloških teoretičnih mislih o »razpoložljivosti do- brin«, ki merijo na tako imenovano masovno, popularno kulturo, oziroma »kulturno industrijo«, se zdi potrebno omenjene pojme in termine osvetliti z njim namenjenimi mislimi iz tozadevno bogatejše sociološke in filozofske lite- rature. Ameriški sociolog D. MacDonald npr. meni, daje med rab- ljenima izrazoma »popularna kultura« in »masovna kultu- ra« slednji primernejši, ker je njegova značilna oznaka, da je edinole in direktno stvar za množično potrošnjo - kot žvečilna guma.^ Tretji rabljeni termin »kulturna industrija«, ki sta ga prvič uporabila M. Horkheimer in T. Adorno v delu »Dialektika razsvetljenstva«, je njun nadomestni izraz za »masovno kulturo«, ki jo njeni zagovorniki razlag^o kot nekakšno spontano in iz množic samih rastočo kulturo, za sodobno podobo ljudske umetnosti. Od takšne umetnosti pa se po njunem mnenju kulturna industrija popolnoma гагИкцје, s^ je vsiljena »od zgor^«."" (Isto тпедје ima tudi D. Mac- Donald.") Za etnologa paje ljudskost umetnostnih pojavov določena po njihovi funkciji, po tem, koliko so med širokimi ljudski- mi plastmi razširjeni, živi, odmevni.Menimo, daje ob ta- kem stališču mesto »množične kulture«'' v etnološkem proucevaryu zagotovljeno. V prid razumevanju je potrebno razjasniti še pojem »ki- ča«'*, kot gaje označil A. Moles. V svojem delu »Kič, umet- nost sreče« predstavlja razne primere kiča skozi n^različ- nejše vidike množične kulture: vizualne umetnosti, slikar- stva, kiparstva, kryizevnosti, predmetov, glasbe in arhitek- ture. Vsi ti so lahko »nosilci kiča«. ' ^ Kič je vrsta odnosa, ozi- roma stil odnosa do stvari in predmetov v družbi, katere simbola sta veleblagovnica in supermarket. ' ^ Molesova os- novna trditev je torej: Kič je odnos človeka (»kič - subjek- ta«) in stveiri (»kič - objekta«) in ne sama stvar.'' Človek in svet predmetov. V etnoloških delih je slednji ne- redko prevladoval. Izraz novejših metodoloških pogledov pa je proučevanje načina življenja, življenjskega stila, vsakdanjega življenja in to v svoji celovitosti. Zanimanje je torej preneseno od kulturnih sestavin na njihove nosilce, na odnos med človekom in njegovim kulturnim ter narav- nim okoljem.'^ Tema o stenskem okrasju bi se lahko zdela protislovna, saj je le-to, skopo dojeto, le ena od kulturnih sestavin, le svet predmetov. Vendar menimo, da smo se takšnemu pojmovanju izognili že v samem naslovu, ki vse- buje hipotezo, daje (tudi) stensko okrasje razpoznavni znak načina življenja. Oziroma, da iz odnosa med človekom in njegovimi »štirimi stenami« (njegovim kulturnim okoljem) lahko spoznavamo tudi njegov način življenja. Potrditev te hipoteze je bil glavni namen empirične razis- kave.'^ S tem v zvezi so se pojavile še predpostavke o eko- nomski, socialni, časovni (starostni) ter veroizpovedni po- gojenosti stenskega okrasja, o funkciji, ki jo ima v življergu ljudi ter o okusu, za katerega menimo, da se sooblikuje v odnosu: človek - kulturno okolje, pojavi množične kulture in je iz tega odnosa, npr. : človek - njegovo stensko okrasje, tudi razpoznaven. Čeprav je stensko okrasje samo precej zgovorna kulturna sestavina, smo razširili obseg raziskave na pojave, za katere smo predpostavljali, da so z osnovnim v bolj ali manj tesni zvezi. Menili smo, da je takšna povezava možna z izrabo prostega časa in z obdarovanjem. Časovno smo skušali za- obseči obdobje pred drugo vojno, vojni in povojni čas, se- danjost ter morda bližnjo prihodnost. Vendar so se v tem pogledu izkazali kot realni le podatki za sedanjost; celo ožje - le za čas terenskega dela. Za objektiven prikaz razvoja stenskega okrasja bi bilo po- trebno raziskavo ponavljati v nek^letnih časovnih razdo- bjih. Delo je tako osredotočeno na »danes«, spreminjanje stenskega okrasja v času paje z^eto v posebnem poglavju. Za izbiro konkretnega kr^a je bil kriterij naslednji: iskali smo kr^, ki nai ne bi bil preveč oddaljen od industrijskih, trgovskih in kulturnih centrov, prebivalstvo pa n^ bi ses- tavljali različni družbeni sloji (kmetje, kmetje - delavci, de- lavci, ostalo). Izbrane so bile Artice na Bizeljskem,2° razlo- ženo naselje večinoma moderniziranih hiš, oddaljeno od Brežic 5 kilometrov, za katero se zdi, daje povprečen kraj v urbanizirani slovenski pokrajini. Delovna sila je povečini zaposlena v Brežicah in Krškem. V oba kr^a so zadnji dve leti vsako uro redne avtobusne zveze, ki omogočajo komu- nicirarye. Naselje ima krsgevni urad, pošto, trgovino, os- novno šolo, prosvetni dom ter cerkev z župniščem. V ok- viru kr^evne skupnosti delujejo razne družbenopolitične organizacije in društva. Le-te vsako leto skup^ pripravijo prireditev (npr. »Artiče78«), ki vkljuciye tudi likovno raz- stavo posameznika slikarja ali kiparja amaterja. Krpani im^o tako v okviru svoje KS možnost zadovoljevarga raz- ličnih potreb. Od skupno 63-tih smo se omejili na 40 gospo- 48 dinjstev oziroma hišniii števiik. Kriterij je bil naslednji: v raziskavo zajeta gospodinjstva псџ bi sestavljalo več gene- racij in različni družbeni sloji. Tako smo izbrali en^st eno- generacijskih, sedemnajst dvogeneracijskih ter dvan^st trogeneracijskih gospodinjstev. Kriterij o večgeneracijski sestavi gospodinjstev je bil postavljen v skladu s predvide- vanjem, da bodo tako najbolj vidne razlike v sestavi sten- skega okrasja, ki jih pogojuje starost lastnika, hitre spre- membe, kijih narekuje naš čas in morda celo določene raz- vojne poteze. Pri izbiri gospodinjstev oziroma družin, ki naj bi pripadale različnim, vendar točno določenim družbenim slojem, je bilo težje. Čista kmečka so med izbranimi štiride- setimi le tri gospodinjstva, kmečko-delavskih je pet in de- lavskih šest. Člani ostalih petindvajsetih gospodinjstev pa imajo tako različno poklicno strukturo (trgovec, poštni uslužbenec, obrtnik, pedagoški delavec, kurir ipd.), da jih je bilo težko uvrstiti v neko enotno socialno kategorijo. V tekstu smo se tako odločili za nav^anje pripadnosti dolo- čenemu poklicnemu sloju v primerih, v katerih le-ta ozna- čuje pojavnost določenega stenskega okrasa. Ker stensko okrasje pojmujemo kot kulturno sestavino, ki pomaga razkrivati način življenja, je način življenja tako tisti širši in končni pojem, ki smo ga skušali z delom orisati. V tem smislu je potrebna predstavitev nekaterih osnovnih dejstev, kot so: a). Narodnost: Vsi Artičani so po narodnosti Slovenci, razen dveh primo- ženih Hrvatic. Celo ožje - vsi so domačini (v smislu širše posavske regije), razen priženjenih: Dolenjca, Primorca in St^erca, ter primožene Notranjke. Različna pokrajinska pripadnost pa na kulturno sestavino kot je današnje sten- sko okrasje nima vpliva, saj je le-to postalo večinoma po- trošniški artikel, razširjen po vsej Slovenji. b). Starost: Od 143 članov v izbranih gospodinjstvih jih je 42 starih do 18 let. 33 jih spada v mlajšo generacijo (do 35 let), 39 v sred- njo (od 35-55 let), 29 pa v starejšo generacjo (od 55 let na- prej). c). Izobrazba: Skor^ polovica vseh, ki del^o ali so delali, 49, ima dokon- čano osemletko ali pa štiri razrede osnovne šole. Med njimi je nćjveč (24) pripadnikov starejše generac je. S to izobraz- bo so vsi kmetovalci in nekvalificirani delavci (snažilka, perica, servirka, skladiščnik, kurir ipd.). Skor^ polovica (25 P -I- 20 S) jih je z raznimi poklicnimi šolami (teč^i) ter s srednješolsko izobrazbo. Šest jih ima višjo izobrazbo in eden visoko. . d). Poklic: Pri večini aktivnih članov gospodinjstev mlćjše in srednje generac je so tako razen kmeta in nekvalificiranega delav- ca zastopani predvsem naslednji poklici: strojni ključavni- čar, elektrotehnik, zidar, šofer, trgovec, uslužbenec, učite j (česta je zakonska zveza učiteljice s strojnim ključavničar- jem - 3, krojačem - 1, trgovcem - 1 ipd.). e). Veroizpoved: Po veroizpovedi so vsi, razen 21 »nereligioznih« in ateistov, katoliki. V tej številčni razmejitvi pa obstćj^o določene va- riacije. Predvsem jih je nekaj katolikov le še »na papiiju«, k službi božji le redko hod jo. »Nemarno c^t molt,« prav jo. Obratno pa se zgodi, da spremlja k maši svojo ženo kak ateist. f). Vrsta in obseg kmetijske dejavnosti: Kot je bilo že omenjeno, so čista kmečka gospodinjstva od vseh štiridesetih le tri. Enoje usmerjena kmet ja, drugi dve bolj životarita. Zemlja, ki jo obdelujejo, pa ni edina obdelana zem ja v Ar- tičah. Razen kmečko-delavskih gospodinjstev, katerih čla- ni se ob rednem delu ukvarjajo še z rejo živine, oddajanjem mleka in prodno raznih pridelkov (krompir, koruza, pšeni- ca), ali pa v skromnejših razmerah to pridelujejo le za lastno uporabo, im^jo tudi skor^ vsa ostala gospodinjstva vs^ hektar ali pa po nekćj arov zemlje. Izjemi brez posesti sta le dve mladi gospodinjstvi, katerih člani im^o možnost uživati sadove zemlje svojih staršev, živečih v istem kraju. Izjemnejša so še štiri gospodinjstva, ki im^o v Artičah le vrt z nekćj zelenjave. Razen tistih, ki se s kmetjstvom izključno ali ob delu aktivno ukvaijćjo, imajo pa vsi ostali »kmetovalci v prostem času«, poleg ze- lenjavnega in cvetličnega vrta vs^ malo sadovnjaka, kak vinograd ali njivico in nekćj kur. Vse to je za lastno uporabo in užitek. Artiška zemlja tako ni neizkoriščena. Eni od nje živ jo, dru- gim pa d^e domačo ozimnico, marmelade in kompote na police shramb in svežo solato z drobnjakom na mizo. g). Mesto zaposlitve in šolanja: Razen kmetovalcev in 12 Artičanov, ki im^o svoje delovno mesto v sarrem krćju, so vsi ostali zaposleni v glavnem v Brežicah in v Krškem. Po obveznih osmih razredih nadaljuje večina mladih Arti- čanov šolanje na raznih srednjih in pokhcnih šolah. Od 8 srednješolcev iz 40 gospodinjstev trenutno 2 obiskujeta brežiško gimnazijo, 1 trgovsko in 1 srednjo ekonomsko šolo v Brežicah; 2 hodita v Novo mesto -1 na srednjo kmet jsko in 1 na upravno administrativno šolo; v Ljubljani 1 obisku- je pedagoško gimnazjo ter 1 v Postojni srednjo gozdarsko šolo. Večina hiti do poklica, na svoje in potem proti hiši in višjemu standardu. h). Standard: Med Artičani kar se »osnovnega« standarda tiče ni bist- venega razlikovanja. Kot osnovni standard pojmujenw: Razen prevoznih sredstev je v zgornjem številčnem prika- zu mišljen na vsako gospodinjstvo po eden pokazatelj os- novnega standarda. Za vsa našteta dejstva pa menimo, da so tudi v ožji, v po- sredni ali celo neposredni zvezi s stenskim okrasjem. V po- sredni zvezi n^ bi bila narodnost (kulturni vplivi), izobraz- ba, poklic, vrsta in obseg kmet jske dejavnosti, mesto zapo- slitve in šolanja ter standard. Slednji paje nedvomno tudi v neposredni zvezi s stenskim okrasjem, kadar so pogoste besede: »Ah, kje pa smo mi prišh še do sten.« Najprej hiša s pohištvom in osnovni standard, potem šele pride na vrsto kakšna slika ali okras, ki ga je treba kupiti. V neposredni zvezi naj bi bila starost in veroizpoved, brez dvoma paje tu- di mesto zaposlitve, kadar kak trgovski potnik prinese na- prod^ v tovarno reprodukcje. IZRABA PROSTEGA ČASA, pojav, za katerega smo predpostavljali, da je s stenskim okrasjem v bolj ali manj tesni zvezi, ima veliko oblik. V delu so upoštevane tiste, ki n^ bi to neposredno ali posredno zvezo prikazale. Takšne so: 1. Branje: knjig, časnikov, rev j (izrezana slika ali poster priljubljenega pevca, igralca, nogometnega kluba); 2. Po- slušanje glasbe in aktivno glasbeno udejstvovanje (posredna povezava je razpoznavna le pri mliysi generaciji, ki si, če sme, nalepi na steno poster ah sliko inteфreta glas- be, ki jo najr^e posluša); 3. Gledanje TV, kina (odd^e o h- kovnih in njihovih stvaritvah); 4. Sodelovanje v družbeno- političnih organizac jah in društvih (priznanje za sodelova- nje je neredko delo kakega likovnega amaterja); 5. Ročna dela (izdelovanje stenskih prtičev in gobelinov); 6. Potova- nja, izleti: a) Obiski sorodnikov, b) Individualni izleti, poti, c) Izleti z delovnimi organizac jami, z župnikom, ostalo, d) Romarja (raznovrstni spominki s poti, kijih obešajo veči- noma na stene hodnikov, vež in verand). Poglavja o ome- 49 Artičanka (bivša poštarica) v prostem času »na sončku« pred hišo izdeluje gobelin (foto: Inja Smerdel, septembra 1978) njenih načinih izrabe prostega časa delno odgovaijago na nekatera vprašanja, ki se pojavijo pri posameznem sten- skem okrasu: Od kod je? Kdo gaje prinesel? Zaksy gaje pri- nesel, dobil? Razjasni se del načina življenja, ki posredno ali neposredno pripelje do določenega stenskega okrasa. OBDAROVANJE. Ob predpostavki, daje marsikak sten- ski okras sad obdarovanja, smo le-to skušali proučiti na na- čin, ki n^ bi razjasnil obstoječo povezavo. Na vprašanje, ali so kdsy dobili za darilo kak stenski okras, je večina odgo- varjala negativno. Ob sprehodu preko sten pa seje izkazalo, da je nemalo okrasnih predmetov in celo slik pravzaprav daril. Zanimale so nas: 1. Priložnosti, 2. Darila in 3. Odnos do daril. Kot primerne priložnosti, odvisne od materialnega stanja darovalca, od odnosov med sorodniki, sosedi in pri- jatelji ter od raznih aktivnosti, so se izkazala praznična, vsa- koletna obdarovanja: za rojstni dan, za god, za božič, za No- vo leto in za Dan žena ter ostala: ob rojstvu, ob poroki, ob vselitvi v novo hišo ali v stanovarye, ob obisku sorodnika; za uspešno delo v kakšnem društvu, v kr^evni skupnosti, ob koncu šolskega leta in ob odhodu v pokoj. Ob vseh na- štetih priložnostih je darilo pogosto tudi stenski okras. Od odnosov do darila (a - darilo - stenski okras se obesi, ker se mora videti, ne glede na to, ali ug^a; b - se ne obesi, če ne ug^a; C - se obesi, ker pristna na steno, v prostor; d - se ob- esi le zato, ker je vredno) je prevladujoč (3/4) odnos -a. Pod- arjen stenski okras večina primarno dojema kot darilo in šele sekundarno kot predmet določene estetske vrednosti. Odnos do darila je pravzaprav odnos do darovalca. S tem, ko ga človek obesi na steno, pokaže, daje darilo zares spre- jel in da ceni darovalca. S proučitvijo obdarovanja se tako izpopolni odgovor na vprašanja o izvoru posameznega stenskega okrasa ter ugotovi eden od vzrokov, zak^ je na steni. ANALIZA STENSKEGA OKRASJA Poimenovanje tistega, kar je na stenah Izraz »stensko okrasje« je prevod istopomenskega nemške- ga izraza »Wandschmuck«. V svojem poročilu »Stensko ok- rasje v Halozah« sta ga uporabila Z. Šmitek in M. Sterle. N. Križnar paje v študiji »Stanovanjska kultura na Gori v luči spreminjanja hišnih oblik« uporabil izraz »stanovanjski ok- ras«, nedvomno širši pojem, ki vključuje tudi razne pred- mete iz plastike in mavčne figure, razmeščene po »kreden- cah«, nočnih omaricah ipd., pri materialno bolje stoječih gospodinjstvih okrasne svečnike, vaze, kipce in morda celo kak poseben kos pohištva. Ob vsej tej, včasih že kar nep- regledni množici predmetov, s katerimi se obdaja človek v svojem domovanju, je omejitev na stene, ki s svojim okras- jem pričajo na svoj način, razumljiva. Primernejši je torej izraz »stensko okrasje«. Njegova vsebi- naje vse, kar je na stenah: nabožne slike in predmeti, dru- žinske, osebne fotografije, reprezentančne slike (originali, gobelini, reprodukcije), spominki, priznanja in diplome, razni okrasni in okrasno uporabni (ure, zrcala, koledarji) predmeti ter ostalo (uokvirjene slike iz koledarjev, posterji). Iz stenskega okrasja pa so izločeni, kot le uporabni predme- ti, radio in tranzistor, ki sta včasih na stenski polici ter ob- ešalniki za obleke. Stensko okrasje je torej vse tisto na stenah, česar zunarga, vidna, delna funkcija, vsebovana v samem pojmu »okras- je«, je krašenje. Artičani poimenujejo tisto, kar im^jo na stenah, večinoma z dvema izrazoma: slike in okras, okraski, okrasni predme- ti; slike in dekoracija; slike in spominki; slike in podobe. »Podoba« je starejši izraz za nabožno sliko (danes kar »sli- ka«), ki ga nekateri (starejša generacija) še uporabljivo. Omenili so še izraz »tabla«, ki n^ bi bil v rabi za večjo »pod- obo«. Večina torej označuje stensko okrasje kot: slike in os- talo. Z besedami ene njih je to: »Tistim, ki v okvirjih, pra- vimo slike, drugo je okrasek.« Nabožne slike in predmeti J. Karlovšek v svojem delu o slovenski hiši iz leta 1928 pra- vi: »Na obeh straneh križa so pritrjene ena poleg druge pod- obe, prvotno slikane na steklo, a sed^ so večinoma papir- nate.«2' Te »podobe, prvotno slikane na steklo,« so se širile po Evropi v 18. stol. Prod^ali so jih trgovci in raznašali krošnjarji. Slike na steklo iz domačih delavnic smo dobili v drugi četrtini 19. stol.^^ Kot »sedaj so večinoma papirna- te,« so mišljene litografije, razširjene v začetku 20 stol. Da- nes se nabožne slike še širijo, tiskane v sodobnih tiskarskih tehnikah. S tehniko izdelave so se spreminjali tudi motivi. Motive po- sameznih svetnikov - zaščitnikov na slikah na steklo, so na litografijah zamenjali motivi večjih, poučnih biblijskih pri- zorov. Artiški primeri pa kažejo na raznolikost danasryih motivov. Od štirdesetih artiških gospodinjstev jih ima 21 vsag eno ali več nabožnih slik in predmetov, niti eno izmed rgih pa ni- ma več »kota« in »bogca« v njem. Analiza števila podob in predmetov glede na socialni položaj in generacijo je poka- zala, da prevladuje starejša generacija in gospodinjstva, ki se delno ukvaij^o s kmetijtvom ter čista kmečka. Številč- no imajo le-ta skupsg 56 nabožnih slik in predmetov, delav- ska in ostala pa 37. Podobe in nabožni predmeti visyo na stenah različnih pro- storov. V glavnem so se imiaknili v spalne prostore, v za- konske spalnice ter sobe starih mam. Kadar pa vise že v ku- hinjah ali v dnevnih prostorih gospodinjstev, kjer živita skupEÙ dve generaciji različnih nazorov, lahko pride do konfliktov. V kuhiiyi kmečko uslužbenskega gospodiiij- 50 stva npr., visi na steni podoba sv. Antona z živalmi, ki jo hči stalno »meče dol«, mati pa jo vrača na njeno mesto. Podobe so vse barve reprodukcije, tiki na papirju ali lepen- ki. Nek^j se jih je ohranilo še iz predvojnega časa, na »di- lah«. Med vojno »so jih mende Hočevarji ke gor zapodili«. Tiste, ki so bile še »lepe«, so po vojni (do danes) ponovno našle svoje mesto na steni. V povojnem času do danes so si nabožne slike kupovali od potujočih krmarjev ter na »štantih« raznih romarskih poti ali sejmov. Razen večjih, podolgovatih podob, primernih za nad vzglavje zakonske postelje, so se razširile predvsem manjše, v pozlačenih kovinskih okvirjih, ki bi se jih dalo poimenovati kar »štantne« podobe. med »štantnimi« je precej črnih тагц s podnapisom »Uspo- mena iz Marije Bistrice«; večkrat se pojavi sladkast motiv Angela varuha, ki bdi nad otročičema na brvi čez deročo vodo; pogosta je tudi »Poslednja večerja« (po Leonardu da Vinciju); redek, a nćgbolj sladek pa je motiv treh teoloških kreposti: Vere, Upanja in Ljubezni (Fides, Spes, Caritas), upodobljenih kot tri sladke, debelušne deklice. Posednja večerja je pogost motiv tudi na večjih, podolžnih podobah. Motiv, ki se n^večkrat najde nad vzglavji zakon- skih postelj paje SVETA DRUŽINA. Na to mesto ponava- di pidejo nabožne slike, ki so bile darovane ob poroki. Pev- ki in pevcu na koru npr. je zbor daroval podobo Jezusa, ki kliče k sebi otroke, z napotilom, naj dobro preštejeta otroke na sliki. Na stenah je tudi nemalo Spominov na 1. Sveto obh^ilo iz predvojnega in današnjega časa. Nabožni predmeti so v glavnem treh vrst: razna razpela, lesni prerezi in »štantni« predmeti. Razpelje vseh vrst: več- ja lai manjša lesena, kovinska ter plastična. Posebnega mesta na steni razpelo nima. Enkrat visi kje v kotu na hod- niku, drugič v kuhinji, tretjič ob postelji. Leseni prerezi so vsi s sliko cerkve Marije pomagaj z Brezij. »Štantni« pred- meti so raznovrstni. Osnova vsem paje plastika, barvna ali pozlačena. To so: »Zlata« srca, Jdjuči in sidra s termomet- rom in podobico, kropUniki s podobico ter svetniki v kape- licah. Vse omenjene nabožne slike in predmeti so množični pro- dukti in kot taki, lahko nosilci kiča. Religiozni kič je po mnenju A. Molesa eden od pomembnih aspektov kiča. V isti meri, kot svetovna religija po svoji ustaljeni tradiciji iz- korišča estetsko етосЏо in jo obrača sebi v prid, je tudi umerjena, da se zaradi učinkovitosti nagiba k množičnosti in tako pruagaja umetniške norme skritim željam množice takrat, ko jih dojame. NEJizrazitejši religiozni kič so »štantni« nabožni predmeti. »Zlata srca (atribut Vere in Ljubezni), sidra (atribut Upanja) in ključi (atribut sv. Petra) so ljudem všeč, »pa še toplomer imaš«. Navdušeni so nad novostjo s termometrom, ki jih pritegne k nakupu. Tako dobijo hkrati uporaben predmet in spomin na romarsko pot. Pritegne pa jih tudi »zlata« iz- vedba, posnemajoča bogatost baroka, blišč, ki so ga poprej občudovali v cerkvah. Družinske, osebne fotografije V tretji četrtini 19. stol. in v začetku 20. stol. se je jela po kmečkih domovih širiti tudi fotografya. S pomočjo fotog- rafske tehnike je lahko vsak prišel do družinskega ali oseb- nega portreta, prej privilegija višjih slojev. Fotografi so se pojavljali (in se še) na porokah, birmah, obh^ilih in pogre- bih. Iz vseh teh fotografa so nastrali pravi stenski albumi v lesenih okvirjih. V Artice še danes pride kak fotograf iz Zagreba in ponudi svoje usluge: fotografira, poveča staro fotografijo in jo po želji obarva. Enake usluge nudi tudi fotograf v Brežicah. Pojavljale so se še »neke ženske«, po pripovedovanju hr- vaške narodnosti, ki so odnesle m^hne fotografije in jih vr- . nile uokvirjene ter obslikane z belimi brezami, zelenjem in potočki. Ker so že »hodile po hišah«, so jim dali. Učence pa, za spomin na šolsko leto, slika njihov učitelj - fotograf ama- ter. Kljub temu, da marsikak Artičan pravi, da je že zastarelo imeti družinsko ali osebno fotografío na steni, jih ima od 40 gospodirgstev 27 vs^ eno. Pri ostalih so se preselile v pred- ale, škatle ali albume. Že sama prisotnost družinskih fotografij na stenah prosto- rov kaže na način življenja, vezan za družinski krog (podobno kot nabožne slike in predmeti kažejo na prisot- nost religije v življenju). Iz analize njihovega števila kot po- kazatelja navezanosti na družino izh^a ugotovitev, daje le- ta n^močnejša pri kmečko delavskih gospodinjstvih in pri starejši generaciji. Osebne fotografije pa so številne tudi pri ml^ši generaciji, vendar gre v tem primeru, kot kaže, za prebujanje individualnosti v letih odraščanja, ko si dekle in fant želita imeti na steni svoj fotografski portret. Spis, ki so ga pisali otroci v 4. razredu artiške OŠ (deček) Prostor, kjer je mesto fotografije, je predvsem spalni. Družinska in osebna fotografija imata tako predvsem inti- men znač^. Na stenah vise le črnobele fotografije in med njimi nek^ naknadno obarvanih. Fotografski portret se pojavlja kot ženski, kot moški, često v vojaški uniformi, in kot otroški, v spomin na šolo ali na še bolj rano obdobje. Trije otroci iz delavskega gospodinj- stva npr. imago nad posteljami vsak svojo veliko obarvano fotografijo, na kateri, stari eno leto, stojijo ob torti. Na svoje portrete so neizmerno ponosni. Portretne fotofgrafije so neredke nad vzglavji zakonskih postelj, kjer je alternativa: ali sliki moža in žene druga ob drugi, ali poročna fotografija, kije pogostejša. Pod le-to se včasih pojavi še portret moža v uniformi. Prostori, ki d^o vpogled v preteklo obdobje pa so sobe sta- rih mam. V rgih videne poročne fotografije ali družinski po- rtreti segago v predvojni čas, v dv^seta, trideseta leta na- šega stoletja. Čeprav prenesene v nov prostor, so se ponov- no znašle nad vzglavji ali vzdolž postelj. V kuhinjah in na hodnikih visi le nek^ posamičnih manj- ših fotografg. 51 Na stenah dnevnih prostorov se fotografije pojavijo le pri treh gospodinjstvih. V trogeneracijskem delavskem gospo- dinjstvu je dnevna soba hkrati spalni prostor stare mame, ki si je nad vzglavje kavča obesila družinski portret - sebe in moža z otroki. Tu ponovno prihc^a do generacijskega konflikta, s^ se »mladi« jezijo, da takšna slika ne sodi v dnevno sobo. V drugih dveh dnevnih sobah pa fotografije pričelo o delu življenja, ki ni vezano le za družinski krog in o ljudeh, ki se s tem na nek način postavlJEgo, kažejo kaj so, ali key so bili. Fotografij niso umaknili v intimne spalne pro- store, ampak so jih dali vsem na oči. Prvi je primer artiške- ga partizana, ki je v dnevno sobo obesil fotografije sebe v partizanski uniformi ter sebe s prijateljem partizanom. Drugi je primer strastnega lovca, ki je med trofeje in dip- lome obesil tudi fotografijo sebe in sinka ob ubitem srrya- ku. Razen navedenih izjem je fotografija intimnejši stenski ok- ras, katerega funkcija je, s preselitvijo v glavnem v spalne prostore, prenehala biti reprezentančna. V času svojega razcveta se je zdela ljudem imenitna, danes pa je zastarela in »ne paše« več v dnevne prostore. Njena funkcya je spo- minska. Reprezentančne slike Kot »reprezentančne slike« so upoštevani originali, gobeli- ni in umetniške reprodukcije, ne glede na prostor v kate- rem visijo, čeprav so reprezentančne le tiste, ki vise v pro- storih, kjer lahko reprezentirao domačina gostu. Takšen prostor je predvsem dnevna soba ali kak drug dnevni pro- stor (npr. jedilni kot), delno hodnik ter pri nekaterih zaprta veranda. Od štiridesetih artiških gospodinjstev jih ima reprezentanč- ne slike 28. Le-teh v prvi, drugi ali tretji obliki nima niti eno čisto kmečko gospodirustvo. Nćoveč (skupaj 74 = 36 origi- nalov + 27 gobelinov -i- 11 reprodukcij) jih posedujejo gos- podinjstva z različno, vendar z ne-kmečko ter z ne-nekva- lificirano delavsko poklicno strukturo, označena kot »osta- lo« (med njimi prevladujejo gospodinjstva, kjer je vsćO eden od članov pedagoški delavec). Delavska gospodinjstva po- sedujejo skupaj le 8 reprezentančnih slik (2 originala -i- 4 go- beline + 2 reprodukciji), gospodinjstva, ki se delno ukvar- ЈЧо s kmetijstvom pa 18 (4 originale -h 6 gobelinov -i- 8 rep- rodukcij). Ekonomska in socialna pogojenost sta pri repre- zentančnih slikah najbolj očitni. Da so dnevne sobe najbolj reprezentančni prostori se vidi po številu originalov in gobelinov, ki vise na njihovih ste- nah. V 20 dnevnih sobah je zastopanih 22 originalov, 15 gobeli- nov in le 5 reprodukcij. Kot Псцтапј reprezentančen pro- stor se pokaže kuhinja, ki jo ima vsaka hiša, original (2), go- belin (1) in reprodukcija (1) pa se pojavijo le v treh. Nerep- rezentančni v svojem bistvu so spalni prostori, čeprav v 20 spalnicah visi na stenah 9 originalov, 5 gobelinov in 12 rep- rodukcij ter v 8 otroških sobah 1 original in 7 gobelinov. V spalnicah se je ta tip stenskega okrasja uveljavil kot tretja možnost (poleg podobe in fotografije) nad vzglavjem za- konske postelje. Otroci pa im^o v svojih sobah v glavnem lastne izdelke, gobelinčke z motivi živali (mucke, zEgčki, Miki miške) in cvetja. Med motivi so priljubljeni: pokreginski, tihožitja, portreti in motivi iz živalskega sveta. Analiza bolj konkretne motivne razdelitve je pokazala, da sta najpogostejša motiva »človek« in »cvetje«. Vendar so za večino Artičanov motivi: narava, človek in narava, mesto in vas, stare stavbe, cvetje, vsi na istem imenovalcu kot »pokr^inski, narava« in tako prevla- dujejo. Za reprezentančno dnevno sobo, kjer stensko okrasje »ko- municira« z obiskovalcem in n^ bi mu sporočalo tudi o ta- ko imenovanem »dobrem okusu« domačina, je pogostnost določenega motiva zgovorna. Največ slik je z motivom ; cvetja (v 20 dnevnih sobah jih je 13). Cvetje je univerzalen motiv, brezčasen, nevsiljiv, dopadljiv. Motiv, ki ne more porušiti zaželjene predstave o »dobrem okusu«. Povprečna dnevna soba z regalom, mizico, dvemi ali tremi fotelji ter kavčem ima ponavadi na stenah dve reprezen- tančni sliki (eno obvezno nad kavčem). V sedmih gospo- dinjstvih se ponovi kombinacija dveh motivov: »narave« ali »človeka in narave« s »cveljem«. Zgodi se celo, da se pri dveh gospodinjstvih v dnevni sobi pojavi identična kom- binacija. Primer sta soseda (ženi obe pedagoški delavki) z gobelinoma enakih motivov (Cvetje v vazi in Sončni za- hod). Nasprotje dnevni sobi je nereprezentančen, intimen spalni prostor. Motiv, ki v njem visi, je morda najbolj individual- no izbran. V spalnicah je največ motivov sožitja človeka z naravo (7), narave same (6) ter človeka (5). V tem smislu je ilustrativen primer zakoncev (oba pedagoška delavca), ki sta si nad vzglavje zakonske postelje obesila gobelin z mo- tivom po Boucherju, idiličen parček v gozdu. »Nekćg sa- njskega je,« intimen motiv in ženi, kot pravi, kompenzacija za poročno fotografijo, kije ne mara imeti. Najbolj ilustra- tiven za individualno izbiro motiva je primer mladeniča iz kmečko delavske družine, ki si je nad posteljo obesil rep- rodukcijo starinske jadrnice, ker ima rad morje in ladje (po lastni izbiri je celo služil vojsko pri mornarici). Otroške so- be, kjer se srečko želje otrok z voijo staršev, pa so poseben problem. Motivi slik, ki si jili ijudje obešajo v določene prostore, so lahko pokazatelj dela njihovega načina živijenja, okusa, mišljenja. Primer za prvo je motiv akta, ki visi na steni de- lovne sobe slikarja amaterja (delavca zdomca) in je sploh edini tak motiv v Artičah. Že samo ta motiv, ostalim tiy, priča o delu njegovega načina življenja, posvečenem slika- nju. Primer, ki priča o tako imenovanem »kič okusu«, visi na hodniku delavsko pedagoškega gospodinjstva. Gre za sladek gobelin fantka z golo »ritko« in z eno roko spred^ v hlačkah. Hči, srednješolka, ki ga je naredila, mora dokon- čati še »bebo«, nakar si bo oba, enega ob drugem, obesila v svojo sobo. Primer za razširjeno mišljenje, da pristaja na kuhinjske ste- ne kot okras le kak krožnik, deščica ali slika z motivom ti- hožitja (sadje, hrana) je pedagoško gospodirystvo. Žena z gobelinom z motivom sprehajalk sredi makovega polja ni zadovoljna in pravi, da ve, da bi v kuhinjo bolj sodilo tiho- žitje. Ali original, ali gobelin, ali umetniška reprodukcija, ne le tisti, ki visi nad kavčem v dnevni sobi s funkcijo reprezen- tiranja. ampak vsi, so osnovno stensko okrasje »sodobnega Artičana«. V novo hišo, v dnevno sobo in spalnico, pride najprej cenejša reprodukcija, ki jo v dnevni sobi kmalu nadomesti gobelin, lasten, ponavadi kar družinski izdelek, ali pa original. Motivi ost^jcOo enaki. Original kot višek, kot zadnja želja je v večini primerov sad obdarovanja. Kupili in kupijo si ga le redki, tisti, ki jim hiša že stoji in ki ob določenem interesu presežna sredstva investireòo v slike; Večini tako preostane gobelin,^* v upanju, da le ni nosilec kiča, s^ so jih imeli po gradovih in jih danes ljudem pred- stavljao kot umetnine. Spominki Kot spominek je upoštevano tisto stensko okrasje, za kate- rega so ljudje poudarili, da je kupijeno ali dobijeno za spo- min. Spomini so sicer še nekatere nabožne slike, spomini na prvo Sveto obhajilo ter fotografije. Spominki vise na stenah 22 od štiridesetih gospodinjstev le v 2 dnevnih sobćih, 3 ostalih dnevnih prostorih, 4 verćindah, 8 hodnikih, 4 kuhinjah, 2 sobah starih mam ter 6 spalnih prostorih. Prostor, Kjer je večina spominkov, je hodnik. Za dnevno 52 sobo so precenen okras, hodnik pa poživjo in hkrati priča- jo, kje vse je že kdo bil. Spominek, ki ljudem nek^ pomeni, pa dobi svoje mesto v spalnem prostoru ali celo v dnevni sobi. Glede na to, od kod so, se delijo na sporninke: z romary (9), s skupinskih izletov (19), z morja (5), iz Šlezje (2) ter darila (5). Ena od značilnosti (večjih) romanj in skupinskih izletov je množičnost. V vzdušju, ko se množično nekam gre, ljudje tudi množično кирцјејо spominke. Nekateri jih potem spravijo v predal, drugi jih, če že kupijo, tudi obesijo. Spo- minki z romanj so dveh tipov: »zlati« ključi, srca in sidra s podobico in termometrom ter lesni prerezi s sliko (npr. z Brezja in isti tip iz Višarij v Italiji). Z izletov so treh tipov: lesni prerezi s sliko (npr. iz Vintgarja, Bleda), spominki s sličico kr^a in termometrom v raznih izvedbah (npr. »zlat« oval iz San Marina) ter ostalo: majhni cepini, gojzerji, klo- buki iz filca ter značke. Spominki z morja so po navadi po- sledica prvih počitnic ob njem. Njihova posebost je izved- ba, ki že brez slik in napisov izdaja izvor. Takšni so npr.: razglednica v okvirju iz školjk, na školjkah narisana palma, ter posušena zvezda. Iz Šlezije, kjer so nekateri obiskali svoj »lager«, sta dva spominka: lesen krožniček s sliko šle- zijske hiše in termometrom ter vrvice in klini na lesenem cepinu, hkrati svinčniku in termometru. Darovani spomin- ki so darilo sorodnika ali soseda s poti, z izleta ali z romanja in po tipu enaki zgoraj omenjenim. Spominek v sebi združuje tri funkcije: 1. krasi steno, 2. ljudje se ob njem spominjajo, kdo gaje dal ali kje so bili ter 3. d^o to videti in vedeti tudi drugim. Kamorkoli gredo, tudi v tujino, sežejo po enakem tipu spo- minka. Pri nas, v Italiji, v Avstriji, povsod n^r^e kupijo ali lesni prerez, ker je leseno »jako lepo«, ali pa spominek s ter- mometrom, ker je zraven še uporaben. Tipu spominka, ki združuje okrasno in uporabno funkcijo, odgovarja definicija »gadžeta«, kot jo nav^a A. Moles. Ga- džet je bistroumno narejen predmet, namenjen zadovolje- vanju posebnih, drobnih funkcij v vsakdanjem življenju; dekorativnost je pri njem le postranska funkcija; pojavna se kot določena bolezen funkcionalnosti. Spominek pa ni samo »gadžet«. Ljudem pomeni najprej predmet, okras ob katerem se spominjajo. Res paje verjet- no očaranost nad bistroumnostjo, s katero je predmet na- rejen in misel, da ga bodo lahko tudi uporabljali, povod, da kupijo prav takšnega. Priznanja, diplome in druga obeležja pripadnosti Priznanje in diploma sta obeležji pripadnosti določeni pro- fesionalni (npr. učitelji) ali kakšni drugi(npr. lovci) skupini ljudi. Obeležja pripadnosti ima na stenah 6 artiških gospo- dinjstev. Vdova ima v veži moževo priznanje za dolgoletno sodelovanje v amaterskih dejavnostih, delavec ima v za- konski spalnici priznanje za desetletno delo v podjetju, in- dustrijski krojač pa ima doma v delavnici diplomo modne modelarske šole. V ostalih treh gospodinjstvih obeležja vi- se na stenah dnevnih sob. Bivša poštarica je obesila brato- vo priznanje za ljudsko prosvetno delo, bivši partizan ima priznanje OF slovenskega naroda ter priznanje za delo v podjetju, navdušeni lovec pa sije dal na steno kar štiri: spri- čevalo o lovskem izpitu, priznanje lovske družine, diplomo za 1. mesto v streljanju na glinaste golobe ter potrdilo o do- vršeni politični šoli. Teksti omenjenih obeležij sami pričao o delu načina življe- nja njihovih lastnikov, ki se odvija v šolah, službah, društ- vih ipd. Prisotnost priznanj, diplom, spričeval ipd. na ste- nah določenih prostorov pa priča o večji ali manjši po- membnosti tega dela v celotnem načinu življenja, v vsak- danjem življenju. Stena dnevne sobe, reprezentančnega prostora, z obeležji pripadnosti na sebi pravzaprav postane o ;ebna izkaznica ■ gospodarja. Očitna primera za to sta dnevni sobi partizana in lovca. Priznanja, diplome in druga obeležja pripadnosti so prej »stenski razglas« kot pa okras. Njihov okrasni del je lahko le okvir; funkcija je reprezentiranje, predstavljanje bivših in sedanjih aktivnosti, uspehov, s katerimi se ponaša nji- hov lastnik. Razni okrasni in okrasno uporabni predmeti Razni okrasni in okrasno uporabni predmeti predstavljao velik del celotnega stenskega okrasja. V primerjavi z dru- gimi tipi so najštevilnejši. Zastopani so v vseh štiridesetih artiških gospodirystvih. Ob naslovu se verjetno pojavi vprašanje, kaj in kateri so ok- rasno uporabni predmeti. Kot takšne pojmujemo: ure, zr- cala, koledarje. Primarna funkcija vseh treh je uporabnost in četudi visijo na stenah, v tem smislu tako ne bi predstav- ljali stenskega okrasja. Vendar so vse ure in večina kole- darjev ter zrcal hkrati tudi okrasni predmeti. Na železnih urah se poigravao pozlačeni okrasi, na lesenih leseni ali ko- vinski, plastične krasijo s svojo barvo ali obliko; koledarji im^o različne motive; nekatera zrcala so v lesenih, kovin- skih ali plastičnih okrasnih okvirjih. Ljudje si npr. ne ku- pijo pi-ve ure, ki jo vidijo. Izberejo jo po materialu, po ok- rasnih elementih na nJej, po barvi. Predmet je že določen, kupui ga bodo zaradi njegove funkcije. Vendar je za to, ka- terega izmed predmetov, ki opravljajo isto funkcijo, bodo izbrali, odločilna njegova zunanjščina. Razni okrasni predmeti so širok pojem, ki razen izključno okrasnih vključuje tudi predmete, ki združujejo okrasnost z uporabnostjo (npr. železni pajek - nočna lučka, stenska preproga, izrezljan lesen ključ z obešalniki za kuhirjske kr- pe). Kljub različnim izvedbam se jih da uvrstiti v nek^ sku- pin. Izključno okrasni predmeti so: plastične glave jelenov, lovske trofeje, glave iz mavca, mavčni reljefi, stenski krož- niki, okrasne deščice, stenski prtiči, pavja peresa (morske zvezde in koruzice), prave rože in plastične rože. Predmeti, ki združujejo okrasnost z uporabnostjo so: sten- ske preproge, kovinski p^ki, okrasje iz blaga ali na blagu ter lesene podkve (ključi, hišice in izrezljane luči). Prostor, kjer im^o ljudje največ okrasnih in okrasno upo- rabnili predmetov je kuhirja(lll), sledita ji veranda (59) in hodnik (58). V n^večjem številu so zastopani koledarji (74) in od tega jih je kar več kot polovica po kuhinjah. Sledjo jim stenski krožniki (34) in pravo rastlinje (32). Pričujoči tip stenskega okrasja ima po stenah svojih biva- lišč vseh štirideset gospodinjstev, vendar se npr. skupine: plastične glave jelenov, glave iz mavca, plastične rože, stenski prtiči ter stenske preproge, pojav jo le pri nekate- rih, v glavnem pri kmečkih in kmečko delavskih gospo- dinjstvih. Plastične glave jelenov so čest okras tudi v raznih delav- skih gospodinjstvih. Kup jo si jih po navadi na stojnicah. Mlada žena npr. sije v hodnik obesila glavo, ki ima spodaj v medaljonu v srcu glavi moškega in ženske s tekstom: «Se- ti se uvjek ljubavi, da te mnogo volim«. Želje nekaterih so od plastičnih usmerjene k pravim, nagačenim živalim. Del motivacje je verjetno ta, da lovstvo in lovci uživajo ugled in da prave trofeje, kijih lahko le vid jo pri kakšnem sose- du, nedvomno delujejo impozantno in hkrati sugestivno. To je le domneva, njihov odgovor paje enostaven: glave je- lenov so jim »lepe«. Tudi glave iz mavca si Hupjo na stojnicah. Možnost se jim ponuja vsako leto v samih Artičah, za binkošti. Vse glave so reljefni ženski profüi z rdečimi pikčastimi rutami. Plastičnih rož je po stenah malo. Izredno priljubjene so prave, ki sijih razmestjo po hodnikih in verandah, po dve na vsaki strani vrat, po kuhinjah in celo v dnevne prostore. Cvetja je povsod veliko, saj ženske v prostem času rade vr- tnarjo in ga gojjo tudi na stenah. 53 Barvna reprodukcija s posvetnim motivom (olepšana pokrajina) in mavčna ženska glava z rdečo pikčasto ruto v veži kmečko-usluž- benskega gospodinjstva (foto: Inja Smerdel, september 1978) Stenski prtiči so izključno kuhinjski okras in to le v gospo- dirystvih starejše generacije. Ženske so sijih same izvezle, ali pa kupile od potujočih kramarjev. Več je stenskih preprog (v kmečkih in kmečko delavskih gospodinjstvih), strojno tkanih ali tiskanih, ki se ponuj^o na policah trgovin in med blagom potujočih kramarjev. Ljudje si jih radi d^o na steno ob ležišču ali klopi (n^večkrat v kuhinji). Pravijo, da jim hkrati steno ščiti ter krasi.-Prevladiyeta dve vrsti motivov: Lovski in pisani mo- tivi pavov z dvorci v ozadju. Lovski so privlačni in vsem dojemljivi, pavi pa jim morda predstavljao sarye o razkoš- ju. Tudi na stenskih preprogah z motivom lova je pogosto v ozadju grad. Kmetovalki, ki jo ima, je prav takšen motiv všeč: »To zgleda, ko da bi šli na lov - tista prejšnja gospo- da.« Občuduje prizor, ki ji je postal dostopen z razvojem množične produkcije. Med ostalimi skupinami okrasja so po svoji številnosti iz- jemni koledarji. Ni kuhinje ali jedilnega kota, ki ga ne bi imela. Ljudje jih dobijo po navadi več - in potem med njimi izberejo tistega, ki ima njim lepe slike. Priljubljeni so tudi koledarčki na trganje dni, za katerimi ob koncu leta ostane lesen okrasni predmet. Ur je ncgveč kovinskih, črnih z »zlatimi« številkami in or- namenti. Takšne so jim všeč. Zrcal je po stenah veliko, vendar jih je od vseh le nek^ v okrasnih okvirjih. Sami že ure večinoma ne pojmujejo kot okrasni predmet, zrcalo pa še тадј. »To nucamo.« Koledarje okrasen, s^ ima »slike«. Če je med njimi kakšna, ki jim je všeč, jo shranijo in včasih celo uokvirijo. Leseni okrasni predmeti so vseh vrst, razmeščeni v glav- nem po hodnikih, kuliinjah in dnevnih sobah. Med njimi je veliko »gadžetov«, npr.: lesena hišica z napisom »Brežice« ter z žebljiči za obesarye ključev. Hkrati okrasni in uporabni so tudi razni kužki, muce ali medvedki iz blaga, ki im^o na sebi svinčnik in blok za pi- sanje obvestU. Ljudje si jih d^o na primerno mesto v ku- hinjo ali v otroško sobo (ti primerki so v glavnem v gospo- dinjstvih učiteljic). Bakreni in črni železni p^jki čepijo v glavnem na stenah spalnic. Nekateri im^jo vgrajeno nočno lučko in »ta kom- binacija« ljudem ug^a. Večini je le okras, stare ženske pa pravijo, da: »velijo po starem, da srečo prinaša«. Za primeren okras kuhinje pojmujejo plastične in lesene deščice z motivi sadja, zelenjave, klobas ipd. Med motivi sta dva izjemna. Delavsko gospodinjstvo ima nad kuhinj- skimi vrati leseno deščico z, lahJto bi se reklo, »nacionalnim slovenskim motivom«, parom v narodni noši pod »parazo- lom«, z napisom Slovenija. Zdomsko gospodinjstvo pa ima plastično deščico, ki jo je možu daroval nemški sodelavec, z motivom žene, ki ukazuje možu in s tekstom v verzih pod naslovom: »Haus Ordnung - so hat Sie's gern.« »Nacionsdni slovenski« motiv (npr. plešoči par v narodni noši) se pojavi tudi na nekaterih stenskih krožnikih. Na drugih se zvrste motivi: od Knorčka s kuhalnico, cvetja, grozdja, divjih svinj v gozdu, do brežiškega gradu. N^več krožnikov je ke- ramičnih. Prostor, kamor sijih večina obesi, je kuhinja, ali pa jedilni kot. Nek^ lesenih primerkov visi tudi v spalni- cah mlajših zakoncev. To so tako imenovani »Zakonski ba- rometri«, šaljiva poročna darila, izdelki delavnic suhe robe. Pogost okras hodnikov so barvni mavčni reljefi različnih oblik ter motivov, npr.: Lovec strelja srne, Kitcyec in KitEÓ- ka. Fantek »lula«. Bolj poceni izvedbe prodajajo Hrvati na stojnicah za binkoši, dražje, bleščeče pa so na prodaj v bre- žiški cvetličarni. Lovske trofeje so med omenjenimi izjemen okras. Vendar so kot izjemne pojmovane le tiste, ki vise na stenah pri lov- cu, k^ti pri njemu postanejo dokaz njegove sposobnosti, njegove veljave. Njihova funkcija ni le krašenje, ampak tu- di reprezentirarje. Ilustrativna primera za to sta dva. Pi^^i lovec ima stene verande, kjer posedi s svojimi prijatelji, do- besedno prekrite s trofejami (33). Drugi lovec pa je dnevno sobo spremenil v pravi kultni prostor, posvečen lovstvu ter lovcu, družinskemu pogla- varju. Na reprezentančnem mestu nad kavčem so na veli- kih pozlačenih lesenih črkah SLD (Slovensko lovsko društ- vo) nabiti rogovi srnjakov, nagačena sova in fazan, zraven paje na leseni plošči nad zbirko čekanov, velika merjašče- va glava. Pod njo visi še fotografija z lova ter na nasprotni steni lovska priznanja in diplome. Takšne stene so prepri- čljiv odsev pomembnega dela načina življenja. Trofeje nad kavčem v dnevm sobi strastnega lovca (foto: Inja Smerdel, september 1978) Razni okrasni in delno tudi okrasno uporabni predmeti (npr. ure), z izjemo lovskih trofej in pravih rož, so bolj ali manj odkriti nosilci kiča. Vsi so industrijski in obrtni mno- žični proizvodi, razen nekaj lastnih izdelkov (npr. kak pa- jek, izvezen prtič ali okrasek iz blaga), ki pa so narejeni po vzorih, prekopirani, šablonizirani. Vendar so ljudem všeč; nekateri, ker so tako »domači«, drugi, ker n^ bi bili duho- viti in ostali, enostavno zato, ker so »dekoracija«. Vsi ti predmeti pa jim predvsem ustvarja o topel dom. Ostalo Kot ostalo pojmujemo: barvne reprodukcije s posvetnimi motivi (tiski na papiiju ali lepenki), slike iz koledarjev, slike iz revy, postelje, slike na plastiki, pokrove bombonier, vok- viijene tekstilne tapete, reklamne prospekte, razglednice, nalepke, zastavice ter značke na blazinicah ali na stiropor- ju. Okrasje iz posameznih od naštetih skupin ima 32 artiš- kih gospodinjstev. 54 Analiza je pokazala,da je n^več slik iz koledarjev (31) in barvnih reprodukcij s posvetnimi motivi (23). Prostor, Iger je »ostalo« stensko okrasje n^številneje zastopano je hod- nik (42). Številno je tudi v otroških sobah (27), kjer imajo, če ga dobijo, svoje mesto razni posterji. Barvne reprodukcje s posvetnimi motivi so po tehniki iz- delane in po formatih enake nabožnim slikam, kijih danes çrod^^o na stojnicah ali pa jih ponujajo potujoči kramarji. Širjo se na enak način kot nabožne reprodukcije. Motovi so: romantični, salonski, sladki, lovski ter motivi pokrajin, prežetih z nenaravno lepoto. Primer za romantičen motiv so tri nimfe, ki se, ovite v tan- čice, igr^o v potoku, četrta pa jih gleda z brega. Slika visi v kuhirji zakoncev srednje generac je. Kupila sta si jo na stojnici, ker je bila všeč možu: »je rekel, pa kaj da ne bi ona tisto odkrila«. Ni ga privabila »pravljičnost«, kot je enak motiv označila ena od gospodinj, temveč delna zastrtost ženskega telesa, skrita erotika. Primer za salonski motiv je mladenič s kitaro, ki dvori mla- denki. Te sarje o ljubezni vise na steni kuhinje dveh starej- ših sester. Drugi primer so tri salonske dame, kijih portre- tira slikar. Sliko si je obesila v »štiblc« hči, delavka, ki je pred nedavnim zapustua domač jo in odšla v mesto. Ob tej podobi nekdarjega »boljšega življerja«, sije nalepila pira- midalno sestavljene slike iz modne revije, na katerih mane- keni v krznu, v večernih oblekah in športno opremljeni po- žirajo pred dragim avtomobilom, v lokalu ter v zimskem Bledu. Zraven piše: Prijetne večerne ure . . ., Nekaj roman- tike . .., Proti Bledu . . . Bleščeča podoba današnjega »bolj- šega življerja«. Primer za sladek motiv je hiška, topel domek ob bregu je- zerca, po katerem srečna plavata dva laboda. Krasi steno sobe mladega dekleta. Primer z lovskim motivom, z lovcem, ki strelja srne, pa si je obesil v verando »raubšic«. Nenaravni, olepšani pokrajinski motivi so spoznavni po podnapisih. Večinoma gre za italijanske vedute (npr. Isola di Capri). Barvne reprodukcje z naštetimi motivi so cenen stenski okras prostorov nekaterih kmečkih, kmečko delavskih in delavskih gospodinjstev. O načinu življenja so pričevalni predvsem: romantični, sladki ter salonski motivi, vendar ne predstavljao stanja, tevmeč želje: po vzponu v družbi, po ljubezni. Slike iz koledarjev in iz rev j si ljudje večinoma sami vok- virijo, da dob jo okras po lastni izbiri in poceni za prostor, kjer so stene še gole ali kjer k^ manjka. Ponavljajo se mo- tivi: narava, cvetje in živali. Posterjev v otroških sobah ni veliko, ker so nekateri starši odkriti nasprotniki le-teh. Prepovedujejo jih lepiti po ste- nah, ki naj bi se s tem uničevale, ne odgovarjajo jim motivi. Ponudba trgovine Barve-laki (slike na plastiki) (foto; Inja Smerdel, september 1978) Med starši so le redke izjeme. Mati učiteljica npr. je svoje- mu osnovnošolcu dovolila polepiti s posterji (8) vrata rje- gove sobe. Na rjih se srečko ansambli in pevci (Bonny M., Abba, Aleksander Mežek) s športniki (Bojan Križ^, Nenad Stekič). Kot slike na plastiko sta mišljeni dve iz prešane plastike, z motivoma Miki miške in Racmana ter dve, natisnjeni na plastični ploščici, z motivom pimčke, lutke v sremežljivi drži in z velikimi očmi. Visijo v otroških sobah. Vse štiri primere so prinesli in dali otrokom na stene starši. Nekateri kot okras izrabijo tudi pokrove od bonbonier. Tis- te, kijih proizv^a zagrebški »Josip Kras« im^o pokrove ce- lo prirejene za obešanje in motive na rjih že vokviijene v narisanem robu. Vse našteto in s primeri predstavljeno stensko okrasje pod »ostalo« je prodiikt množične kulture in tako lahko boj ali manj odkrit nosilec kiča. V svoji raznovrstni sestavi so na- menjene krašenju: barvne reprodukcje s posvetnimi mo- tivi, slike iz koledarjev, slike iz revij, slike na plastiki, po- krovi bonbonier ter uokvirjene tekstilne tapete. Njihova pričevalnost je manj v samem okrasu (razen njegovega iz- vora), kot v izbranem motivu. Posterji ansamblov, pevcev in športnikov so na steni zaradi priljubljenosti določene glasbe in občudovanja športnih uspehov, zaradi dognanja, pojavov, s katerimi se najstnik trenutno identificira. S tem, da si nalepi določen poster, izpričuje svoje trenutno zani- manje in si hkrati okrasi steno. Reklamni prospekt ne krasi, temveč izpričuje določeno željo. Razglednice so spomin, ki uokvirjen ali posebno razvrščen tudi krasi. Nalepke so zbir- ka in okras. Zastavice podobno kot poster izpričujejo (trenutno) zanimanje za nek^ ali nekoga, krašenje je dru- gotnega pomena. Se manj okrasne so značke, zbrane na blazinicah ali stiropoiju, ki morda pričajo o zbiratelju, ki se rad postavlja s številno zbirko ali o modnosti takšnega na- čina zbiranja. Stena kot okrasna površina K stenskemu okrasju n^ bi se vključevale tudi stene same. Prostor, ki ga obd^ajo, kras jo s svojimi barvami, vzorci in stenskimi slikami. Artičani im^o svoje stene beljene enobarvno, »valcnane« (beljene z vzorci), poslikane (1 primer) in prelepljene s ta- petami. V prostorih, ki so beljeni enobarvno ali »valcnani«, se ponavljajo določene barve: Iz grafikona je razvidno, da je večina beljenih prostorov obarvano zeleno (svetlo zeleno). Zelena barva je skupaj z rrmneno česta v kuhirjah, prevladuje pa v spalnih prosto- rih, kjer je priljubljena tudi roza. Pogostnost zelene barve na stenah se ujema z njeno priljubljenostjo pri ljudeh (15 je n^ljubša, všeč zelena, 5 rdeča in 5 modra, 4 rumena, ostali odgovori pa so: od rjave do oranžne, boH nežni toni - roza, boij umirjene barve, vse barve ipd.). 55 »Valcen« je obiò^en način beljerya predvsem kmečkih, kmečko delavskih in nekaterih delavskih domov, ali pa do- mov starejše generacije. Od 40 gospodinjstev jih ima 14 na vseh stenah izključno »valcen«. Pravijo, da so »navćueni ta- ko - drugače prazne stene«, da jim je »valcen všeč in trpež- no«, da »se tako mühe ne poznao« in da »valcen« prekrije stare, vlažne stene. Ta način beljenja ima torej predvsem praktičen pomen, navajeni so ga in še všeč jim je. N^po- gostejši vzorec je cvetlični. 8 gospodinjstev ima na stenah nekaterih prostorov »val- cen«, drugih tapete. »Valcnane« stene svojih sob so želele imeti 4 stare mame, ker so bile tako nav^ene »od prej«. Ta način beljerya pa so nekateri obdržali še za verando, hodnik in spalnico. Ostalih 18 gospodinjstev ima stene beljene enobarvno (kuhinja, hodnik) in prelepljene s tapetami (dnevni in spal- ni prostori). Do tapet so odklonilna le 4 gospodinjstva, ker »se jih naveličaš«in ker jim enostavno niso všeč. Eno (oba pedagoška delavca) se zanje ni odločilo prav zaradi sten- skega okrasja, zaradi zbiranja slik. Med ostalimi pa so raz- nobarvne tapete geometrijskih, cvetličnih in »baročnih« vzorcev priljubljene. »Tapete so praktične«, sten ni treba beliti, lepše so kot sam zid, »kije pust«, zapolnijo steno, da »manj pogrešaš sliko«. Po svoji praktičnosti so tapete v no- vih hišah pendant »valcnu« v starih. Same po sebi pa uga- j^o in so celo nadomestek za ostalo stensko okrasje. »Tukej so pa te tapete rozaste, pa ni treba nič za na steno.« S tape- tami starši uničujejo tudi ustvarjalnost otrok. Ilustrativen je primer osnovnošolca, ki je imel najprej vse stene polne po- sterjev in svojih slik, ker je rad risal, potem pa so mu dali starši v sobo »zaradi praktičnosti« tapete, na katere ne sm več lepiti po svoji želji. Mati (pedagoška delavka) se spri šuje, zak^ sin ne mara več svoje sobe. Primer stenske slike je v Artičah le eden. Celo steno o stopnicah v trgovsko pedagoškem gospodinjstvu je z jeze rom pod hribi poslikal znanec, slikar amater. Na veliki, prazni steni so si želeli imeti prav stensko sliko. Radi imgjo »po svoje«, drugače od drugih. Stene tako prostore nedvomno tudi krasijo. Hkrati vplivno na ostalo stensko okrasje. ВеЏепје sten, ko ljudje snem^o okrasje z žebijev, povzroči, da marsičesa ne obesijo več na- z^j ali pa spremenijo sestavo okrasja. Na tapete, v katere »ne zabijaš žeblja vanjo, če le ni nujno«, pa ne obesijo dru- gega, kot reprezentančne slike. Spreminjanje stenskega okrasja Kot spreminjanje stenskega okrasja ni mišljeno njegovo formalno spreminjanje, temveč menjavanje določenih ti- pov okrasja na stenah. Le-ti se dajo ugotoviti za čas pred II. svetovno vojno, za povojni čas in za danes. Pojav novega tipa okrasja pri Artičanih v prihodnosti je morda razpozna- ven iz žeija. Znotrag posameznega tipa okrasja so spremembe hitre. Eno reprezentančno sliko npr. nadomesti druga, ali pa jo pre- mestijo v drug prostor, poveča se število okrasja ipd. Da so tozadevno realni in pričevalni le podatki za sedanjost, ožje - za čas terenskega dela, priča primer gospodinjstva, ki je imelo ob fotografiranju, le teden dni po intervjuju, kar 3 no- ve stenske okrase. V prid raziskave sedanjega stanja na ste- nah govori tudi to, da se ijudje za preteklost spomnijo le dveh ali treh glavnih tipov stenskega okrasja (npr. nabož- nih slik in fotografij), ne pa tudi ostalega, drobnega okrasja, ki je včasih še boij pričevalno. a) čas pred II. svetovno vojno PopripovedovEinju večine ljudi, o svojih ali o domovih svo- jih staršev, sta pred vojno prevladovala dva tipa okrasja - nabožne slike in predmeti ter družinske fotografije. »Onde je blo tistih pobožnih - ni skor druga vislo - kaka družinska in konc« Viselo je veliko »cerkvenih slik«, »tistih tab'1« (velikih), družinske fotografie v okvirjih in poročne slike »ateta in mame«. »Ta boij bogati so imeli vse stene polne podob - revni tu pa tam kero.« V kotu »hiše«, »kotku«, je imel svoje mesto »bogec«. Pri uči- teljici, ki se natančneje spomni rojstne hiše, je bil v kotu »dolnje hiše« Križani z venčkom (iz papirnatih rož), levo in desno od njega so se zvrstile podobe in vmes spomini na obh^ilo, poročna fotografija staršev in nad vzglavjem za- konske postelje podoba Poslednje večerje. Ena od starih mam pa je povedala, da so morali ob »bogcu« vsak večer, ^utr^ in opoldne moliti. Pred vojno je imel tako »kotek« še vlogo hišnega oltarja. »Kotek« veni od hiš, obiskanih medsondazno raziskavo juhja 1978 v Zabukovju nad Sevnico. Primerjava: Zabukovje danes - Artice pred drugo svetovno vojno (foto: Inja Smerdel, julij 1978) b) povojni čas do danes Za ta čas je pomemben podatek, daje bila večina Artičanov med vojno izseljena v Nemčijo in da se je večina vrnila v izpraznjene ali celo požgane domove. Prepričani, da se le selijo so nekateri s seboj vzeli marsikcg, tudi stensko okras- je. Ena od starih mam npr., kije imela »cel kup« podob, jih je »v eni kišti nosila sabo ke po Nemčiji«. Od odnesenega so le malo prinesli nazEg. Nekateri pa so se vrnili z v Nemčiji kupljenimi podobami in drugim okrasjem. Na prazne stene starih hiš je tako prišlo okrasje, ki seje oh- ranilo »na dilah«, ki je slucagno ostalo po Kočevarjih in ki so ga prinesli s seboj iz Nemčije. V takih primerih so se tipi predvojnega okrasja nadaljevali. Na stenah so še vedno vi- sele nabožne slike in predmeti ter fotografye, le »bogci« so večinoma izginili iz »kotkov«, ker so jih pobrali Kočevaiji, kot pravijo. Večina paje imela po vojni bolj prazne stene. Morali so sk- rbeti za hrano, za obleko in za šolanje otrok, kot pravijo, ne pa misliti na stensko okrasje. Nekateri pa so si morali sploh šele postaviti hišo, ker je bila stara požgana. »Ko seje malo umirilo«, pravijo, so prišle tudi stene na vr- sto. Vendar so v novo zgrčenih hišah stari tipi okrasja v glavnem izginili. Mož trgovke npr., je »pobožne« slike in fo- tografije iz stare hiše dal v novi kar »na dile«. »Sprememba je z novo hišo«. Kakšna nabožna slika ali fotografija seje še ohranila v spalnem prostoru, v drugih pa so se počasi po- javljale: reprodukcije, gobelini, originali, razni okrasni predmeti ipd. Stari tipi okrasja so se ohranjevali predvsem v starih hišah, v kmečkih in kmečko delavskih gospodinjstvih ter pri sta- rejših ljudeh. Nabožne slike npr., so se nadaljevale v novih oblikah, kakršne so že km.alu po vojni, kot pravijo, nosili po hišah kramarji. ВоЏ razširjene, tudi pri drugih slojih, so os- tale fotografije. 56 Od raznega stenskega okrasja se za povojni čas spomnijo še vezenih stenskih prtičev, ki jih je danes le malo, ženske pa so jih vezle že pred vojno. Verjetno pa so imeli tudi tkane stenske preproge, kakšne rože in koledarje. c) danes Današnje stanje in tipi stenskega okrasja so razvidni iz raz- iskave. Nekateri so s tistim, kar imayo na stenah, zadovolj- ni: »Nimaš k^ več gor devat. Bi imela kak original, vendar ne bi šlo z gobleni,« drugi niso: »O ja, še bi spremenili,« pa »za tisto je zmeri škoda gnaija.« »Ka¡\ bi bio sredstva, bi do- dali. Smisel imamo, samo ni finans ministra.« d) jutri (želje) Tisti, ki nim^o gobelinov, si željo le-te, tisti, ki jih imajo, si željo kak original. Želje nekaterih so celo zelo konkretne: osnovnošolec si želi posterje junakov v stripih, če bi imel svojo sobo (spi v kuhinji); delavka si želi kakšno lepo pokra- jinsko sliko »za na verando«; učitejica si želi »eno lepo sta- rinsko uro, pa kak motiv, ki bi ,pasal' v kak lep starinski, dragocen okvir«; mlada žena pa si želi novo hišo in v rjej povsod slike, kuhinjo s cvetjem in vzpenjalkami. Vse te želje so v okviru že omenjenih tipov stenskega ok- rasja. V štirih gospodinjstvih, ki le-te že imajo, pa se pojavi želja po tapiser ji. V trgovsko pedagoškem gospodinjstvu je npr. mesto tapiserje že določeno: visela bo nad trosedom v dnevni sobi. V ostalih treh (v 1 žena, v 2 oba zakonca pe- dagoška delavca) je zaenkrat jasna le želja. Na menjavanje tipov stenskega okrasja na vpliva toliko sem čas, kot družbeno ekonomske spremembe v njem. V sedanjosti so istočasno na stenah sodobni tipi stenskega ok- rasja in tipi iz preteklega in polpreteklega obdobja, vendar pri različnih slojih in tudi pri različnih generacijah. »Nova hiša« kot vzrok spremembam je torej že posledica globljega in širšega vzroka, družbenoekonomskih spre- memb, ki so pogojevale spremembe v načinu življenja po- sameznikov in rjihovega stenskega okrasja. Odločilni dejavniki pri izboru - nakupu stenskega okras- ja Kot odločilni dejavniki, zaradi katerih posameznik izbere in kupi stenski okras, predvsem sliko, so miš jeni: »lepota« (»lep« motiv, ki ug^a), »namembnost« (mora se vklapljati v prostor) in »vrednost« (materialna). Ti dejavniki se nanaša- jo na odnos človek - slika. Pri izboru in ob nakupu pa so važni tudi odnosi v gospodinjstvu, kdo izmed zakoncev je tisti, ki odloča. Izmed lepote, namembnosti in vrednosti je za večino odlo- čihia prva (27) ter za nekatere vrednost (7) in namembnost (6). Vsi pa postavljao kot odločilni dejavnik še denar, ki pravzaprav resnično odloči ali bo izbrana slilca, okras, tudi kupljena. Denar omenj^o kot odločilen dejavnik tako tisti, katerih starje priča o materialnem pomanjkanju, kot tisti, katerih stanje priča o obratnem. Vendar se kljub stalnemu pouvar- jarju odvisnosti od denarja in besedam: »ah, kje pa smo mi prišli še do sten!«, kakšen okras na stenah le pojavi. Ali je darilo, slika iz koledarja ah pa na izletu, na poti, na romanju kupljen cenen spominek. Popolnoma praznih sten zaradi omenjene odvisnosti od denarja nim^o. Mož in žena izbirata in se odločata večinoma skup^. Neka- teri prav jo, da se sicer zmen jo skupaj, vendar bolj zaupajo v ženino izbiro, nek^ pa jih odločitev povsem prepusti že- ni, »on se ne vtika«. Po nakupu je urejanje in razmeščanje v glavnem le žensko opravilo. Pri izbiri - nakupu stenskega okrasja se večinoma zaradi »lepote« odločata oba zakonca. Vrednost je odločujoča pri tistih, ki so imeli ali imajo večje materialne možnosti; vklapljarje v prostor pa pri tistih, ki novo hišo im^o, ali pa bi si jo želeli imeti sodobno opremljeno. Slika n^ bi po »sti- lu« odgovarjala pohištvu in se v barvah ujemala z zavesami ali samimi stenami. PONUDBA Na stenah artiških domov visi v glavnem podarjeno in kup- ljeno okrasje. Ponudba je široka. Stensko okrasje je moč kupiti: doma od potujočih kramarjev; na stojnicah na raz- nih romarskih poteh, ob dnevih cerkvenih zaščitnikov ter ob tržnih dnevih; v delovnih organizac jah od trgovskili po- tnikov; v raznih prod^alnah in na prodanih razstavah. Kramarji se v Artičah še pojavlj^o, čeprav je prodna po hi- šah zakonsko preganjana. »Hrvatice« so nosile in nosjo po hišah »razne tkanine za na steno«. Slike, podobe »so nosili okol tisti Bosanci«, »cigani«, »tisti iz donjih krajev«. Množična so romanja na bližnje Svete gore, komor gredo romarji častit Devico Marjo. Na stojnicah se ponuj^o nje- ne slike v medaljonu pod plastično jelenovo glavo, v »zla- tem« okvirju za na nočno omarico, v »zlatih« srcih, ključih, na kropilnikih ipd. Lastniki »štantov« so iz Zagorja, v glav- nem iz Mar je Bistrice ob Sotli. Večje podobe, barvne rep- rodukcije prinesejo iz Italje in jih potem doma vokvirjo. Stojnice »Hrvati postavjo« tudi ob Binkoštih, za praznik sv. Duha, zaščitnika artiške cerkve. Ponuj^o se enaki pro- izvodi kot na romanjih, dodatek so mavčni okrasi, zadetki na loterji. »Štanti« stoje tudi vsako soboto na brežiškem trgu. »Plas- tičEirji« prod^^jo značke, plastične jelenove glave, zastavi- ce, lesene prereze ipd. Pridejo iz okolice Zagreba. Sugestivna je ponudba raznih trgovskih potnikov, ki v de- lovnih orgamizacjah prod^ajo umetniške reprodukcje sa- me ali pa ob knjigah. »V podjetju pridejo včasih prodnat slike - bi dali na obroke«. Raznoliko stensko okrasje ponujajo različne trgovine v Brežicah in v Krškem. Ponudba trgovin v Krškem: Galan- tarje, prod^alne tobaka in veleblagovnice »Preskrba«, je enaka ponudbi brežiških trgovin, kjer se da kupiti: v kryi- garni umetniške reprodukcije in posterje, kateri gredo bolj v promet; v Salonu pohištva uvožene stenske preproge z lovskimi motivi; v trgovini Barve-laki plastične slike z mo- tivi Disneyevihjunakov, v trgovini Kera commerce n^raz- ličnejše keramične stenske krožnike, kijih ljudje precej ku- pujejo za darila; v Trafiki razne lesene okrase (»zakonski barometri«, lesene hiške), ki »dobro grejo«; v Železnini ko- vinske em^lirane in keramične stenske krožnike ter ogle- dala s plastičnimi in z bakrenimi okvirji; v cvethčarni »Ag- raria« kovinske emajl, stenske krožnike in sadrene reljefe Ponudbe brežiške cvetličarne - sadrena reljefa »Fantek gre na lov« in »Fantek lula« (foto; Inja Smerdel, september 1978) 57 raznih motivov, izmed katerih »prodamo n^več teh Picas- sovih« (motiv matere z otrokom - po Picassu), »največ za darilo« ter v Galanteriji manjše in večje predloge za gobe- line, ki so jih imeli na zalogi že prej, vendar zanimanje raste. »Gobleni gredo naravnost masovno v potrošnjo.« Cene na- štetega stenskega okrasja, ki se ропцја potrošnikom, nihago od 25,95 dinarjev (plasične slike z motivi DisneyevLh juna- kov) do 650,00 dinarjev (ogledala z bakrenimi okvirji). Stensko okrasje paje končno moč kupiti tudi na raznih raz- stavah del slikarjev amaterjev, gobelinov ipd. Po hišah, na stojnicah, v delovnih organizacijah, v trgovi- nah in delno na razstavah, povsod se ponuj^o produkti množične kulture, kot nosilci ali religioznega kiča, ali kiča veleblagovnic ali ostalih oblik kiča. »Pri nas se ne znajdeš več,« pravi prod^alka, »ne moreš več vedeti, k^ je kič, ko pravijo, da je vse.« Ni pomembno ugotavljanje, katero stensko okrasje, ki se ponuja, je in katero ni kič. Pomembno je, da so ljudje od- visni od množične kulture, ki jo podpira potrošniška misel- nost, daje večini dostopna le množična kultura kot manj- vreden nadomestek avtentične kulture^^ in da večino njeni produkti, neproblematični, delujoči na čustva, všečni, tudi zadovoljujejo. Likovno obzorje in ustvarjalnost Pojem likovno obzorje zmerna likovno umetnost, ki jo per- cipira raziskovana družbena skupina.^' V okviru naloge je upoštevano širjenje likovnega ot '.oija Artičanov z obiskoviinjem likovnih razstav in z zasledi, va- дјет dognanj (v tisku in na TV) na likovnem področju. Upoštevana paje tudi njihova kakršnakoli lastna ustvarjal- nost na tem področju. Razstave likovnih del slikarjev amaterjev, kijih priredijo v času artiškega festivala, si ogledsgo vsi Artičani. Skoraj po- lovici so to edine razstave slik ali kipov, ki so jih kdajkoli videli in so jim zelo všeč. »Takšne umetne slike - to je pa zelo lepo.« Posavski muzej v 6 km oddaljenih Brežicah, ki ima stalno galerijo in občasne razstave, so obiskali člani 19 artiških gospodinjstev, od tega le 4 kmečkih, kmečko delavskih in delavskih gospodinjstev. Bolj kot izletniška točka je za nekatere (za člane 10 od ome- njenih 19 gospodinjstev) privlačna Kostanjevica s Formo vivo in stalno galerijo. Ogledajo pa si tudi slike in kipe. »Tam se je veliko tega videlo.« Še kakšno drugo, stalno ali občasno razstavo, so obiskali člani 12 artiških gospodinjstev (v glavnem tistih, kjer sta eden ali pa oba zakonca pedagoška delavca). Nekateri so bili s prosvetnim društvom na razstavi v ve- lenjski galeriji; tisti, ki pridejo kd^j v Ljubljano, poznajo narodno galerijo; bivši in sedanji srednješolci so si ogledali in si gredo pogledat razstave v mestu svojega šolanja, v No- vem mestu, v Mariboru; zakonca, ki gresta večkrat v Za- greb, se sprehodita »čez tisti hodnik«, pasažo, kjer so v iz- ložbi prodajalne stalno razstavljene slike; zdomec amater slikar, pa sije v času bivanja v Münchenu ogledal vse tam- kajšnje muzeje in galerije ter načrtuje še ogled Louvra. Večini je »bilo všeč« tisto, kar so videli, »lepe pokr^ine« in slike »iz prejšnjega življenja«. Če je viselo k^ »modernega«, so pogledali le »gredoč«. Tako večina tudi zasleduje doga- janje na likovnem področju. Niti v tisku, niti na televiziji mu ne sledijo, ker bi jih resnično zanimalo (razen treh, šti- rih poscimeznikov). Med gledanjem ostalih odd^j mimogre- de pogledajo tudi kakšno o likovni umetnosti. »Včasih je к£ц zanimivega, o kakem slikarju.« Širjenje likovnega obzorja z ogledovanjem stalnih in občas- nih razstav, z zasledovanjem dogajanja s tega področja v tisku in na TV pri večini tako ni preveč aktivno, temveč bolj pasivno, »gredoč«. Lastna likovna ustvarjalnost se kot vodena aktivnost v glavnem konča z osnovno šolo. Tisti otroci, ki im^o z risa- njem in slikanjem veselje, si včasih tudi doma, po vratih ali na okna nalepyo svoje šolske risbe. Veliko pa se jih izgovar- ja, da nimajo talenta ali dajih to ne privlači. Redki rišejo ali slikajo tudi izven šole. Veselje do »črgutanja« s srednjo šolo splahne. Za večino starejših je risanje ali slikarye pozabljena, s šolo zaključena veščina. Matere, za katere otroci zvedo, da so v mladosti rade risale, neredko postanejo ilustratorke spo- minskih knjig. Iz zadrege se izvlečejo s kopiranjem. Sad kopiranja ali izdelovanja po vzorih so tudi z lastnimi ro- kami izdelani kovinski pajki in končno tudi gobelini. Ob motivu, ki je že narisan, ob barvah, ki so že določene, os- tane le še mehanično delo rok. Ljudje pa ravno v tem uži- vajo. Mišljenja ni treba uporabljati, takšno »lastno delo« jih sprošča. Likovno so lahko ljudje ustvarjalni tudi pri samem nameš- čanju in razporejanju okrasja na stene, pri komponiranju barv v prostorih. Vendar so pri nameščanju reprezentanč- nih slik (pri ostalem okrasju ni teh omejitev) vezani v glav- nem na vzorec: v spalnici pride slika nad vzglavje zakonske postelje in v dnevni sobi nad kavč. Ustvarjalno paje npr. razporejanje dekleta, ki si je sestavilo razglednice na steni svojega »štiblca« v stopničasto piramido in celo dejanje za- koncev, ki sta, ker jima ne odgovarja takšna oblika, ovalni gobelin obrezala v kvadratnega. Večina Artičanov tako ni povsem neustvarjalna. Stenske- ga okrasja za svoje domove jim sicer ni treba kreirati, ker jim je velik del ponudbe dostopen, radi pa kaj prekrojijo ter razporedijo in namestijo po svoje, »po svojem okusu«. Okus Okus je kulturnozgodovinski in individualno psihološki fe- nomen, Če je iz stenskega okrasja proučevane skupine ljudi, v da- nem primeru Artičanov, razpoznaven njihov okus in če je isti tip okusa razpoznaven npr. tudi iz glasbe, ki jo poslušajo ali iz knjig, kijih prebirajo, ima ta prevladujoči, poseben tip okusa nedvomno določen vpliv na njihov način življenja in obratno. Iz gradiva, predstavljenega v raziskavi, od treh tipov okusa: tradicionalističnega, avantgardnega in konformističnega^s, razpoznaven tudi iz priljubljenosti določenih motivov ozi- roma iz priljubljenosti določene slikarske usmeritve. Slik »iz fantazije« ne marajo preveč. Realistično slikarstvo jim je bolj všeč kot »tiste naikazane oblike«. »Mora nekaj predstavljati. Da ni taka, da moraš naslov prebrati, da sploh veš, kaj predstavlja.« Na abstrakcijo se eden njih dobesed- no »popisa«. Sodobno slikarstvo, »tapackarüa«,jimni všeč. »Preveč je treba mislit zraven.« Razen pri dveh starejših kmetovalkah, ki dajeta prednost religioznim motivom, so pri vseh priljubljeni motivi iz na- rave (pokr^ine, cvetje, živali). »Kakšna narava je najlepše.« »Pokrajinsko - to men paše.« »Priroda je lepa.« »Tako na- ravno, pristnega nekaj.« »Pogled na pokrajino me pomirja. Čutim do tega.« /Pojavlja pa se priljubljenost »starinskih« motivov, »takih starinskih slik«, motivov iz kmečkega življenja (hrami, ko- zolci), »vse, kar je bolj vezano nato kmečko«. Tovrstno za- nimanje verjetno ne izpričuje toliko tradicionalistični okus »artiške inteligence« (takšni motivi so namreč priljubljeni predvsem pri pedagoških delavcih), kot je odsev širše nos- talgije za »dobrimi starimi časi«, ki se pojavlja pri določenih plasteh in zanimanja za vse vrste starin. Tako je tudi iz pri- ljubljenosti »starinskih motivov« razpoznaven konformis- tični okus. Dojemajo jih čutno, »dajo lep občutek«. Všečnost, prijetnost, nič razmišljanja, lepi občutki - vse to so oznake konformističnega okusa. Tovrsten tip okusa in način življenja Artičanov, ki ga označujejo: zaslužek, mit hiše, topel dom v obkroženosti z »domačim«, prijetnim 5 58 (»Gemütlichkeit«), miselno nezahtevna ročna dela, lahka zabava ob »domači« glasbi, popevkah ipd., ob televizgi in ob branju »šunda«, pa sta medsebojno povezana. Uporabno postane geslo, ki gaje za moto svojega dela: »Kič - umetnost sreče« vzel A. Moles: »Ljudje bi se odrekli tudi svojim n^ljubšim užitkom, če bi morali zaradi njih razmiš- ljati.« SKLEPNE UGOTOVITVE Delo zaključujemo z uvodnimi mislimi Hannesa Sturze- neggeija: »Stensko okrasje se spreminja z ljudmi; njegov sestoj se prilagaja vsakemu življenjskemu obdobju. Enako kot zrcalo spada k resničnostim življenja; le-to o sebi meče senčne slike, bogate pojasnil, dobesedno na steno«. S citiranimi besedami potrjujemo osnovno hipotezo, da je tudi stensko okrasje razpoznavni znak načina življenja, ozi- roma, da iz odnosa med človekom in njegovimi »štirimi ste- nami« lahko spoznavamo tudi njegov način življenja. Ta odnos, pojmovan ožje, kot odnos do okrasja na stenah, razkriva, da Artičani ne marajo praznih sten, ki »so obup- ne«. »Imaš veselje, ko so lepe slike po stenah.« Stavek pri- kazuje odnos večine, ki si zavestno krasi stene svojega do- movanja. V hišah ali stanovanjih 40 artiških gospodinjstev so center, kjer se odvija življenje v okviru družine, dnevni prostori: dnevna soba, kuhinja in ostali dnevni prostori. Temu pri- merno so le-ti ncjbolj izdatno okrašeni. V dnevne sobe, hkrati reprezentančne prostore, kjer sprejemno goste, pri- de glavnina reprezentančnih slik; na steno nad kavčem ob- esijo ponavadi tisto, ki predstavlja vrednost (original, gobe- lin) aii tisto, ki priča o tako imenovanem dobrem okusu (všečen motiv cvetja). Na stenah spalnih prostorov, že po svoji naravi intimnejših, visi tudi intimnejše stensko okrasje: slike z bolj subjektivno izbranimi motivi, družinske in osebne fotografije, ki priČEgo o navezanosti na družinski krog, nabožne slike, ki kažejo na večjo ah manjšo prisotnost religije v življenju in razni spo- minki. V predprostorih je n^marg, vendar ne malo stenskega ok- rasja. V glavnem je to razno »manjvredno« okrasje: razni okrasni predmeti, spominki in okrasje pod »ostalo«. Nek^ od teh je tudi darU, ki so obvisela v hodniku, ker nekje mo- rago viseti, da ni zarnere. Ker je glavnina stenskega okrasja industrijski ali obrtni proizvod, so formalne spremembe istega tipa okrasja v skladu s sočasno tehnologijo. Časovno pogojeno paje spre- minjanje oziroma menjavanje tipov stenskega okrasja. Vendar nanj ne vpliva toliko sam čas, kot družbeno eko- nomske spremembe v njem. O družbenoekonomski pogojenosti stenskega okrasja n^boli ilustrativno pričao reprezentančne slike. Na dnu lestvice so kmečka gospodinjstva in nekatera delavska, na vrhu pa gospodinjstva pedagoških delavcev. Prisotna je tudi veroizpovedna pogojenost stenskega ok- rasja, sama pogojena družbenoekonomsko (kmetovalci) in starostno (starejša generacija). Verni so vsi ali vsaj eden od članov 32 od 40 artiških gospodinjstev, nabožne slike in predmeti pa se pojavijo le v 21, v glavnem pri starejši ge- neraciji. Besede »nimamo cajta molt« se odrazio tudi na stenah. Sestava stenskega okrasja se spreminja, kot se spreminja človek (njegove vrednote in interesi) iz enega življenjskega obdobja v drugo. Otroci si po lastni izbiri in delno pod vpli- vom staršev kot prvo okrasje obesijo slike priljubljenih ži- vali. Večina si žeh v času odraščanja svoj fotografski portret, kot odraz samozavedanja. Iz posterjev, ki sijih na- lepijo nagstniki je razpoznavno njihovo trenutno zanima- nje. Stensko okrasje mladih, predvsem iz kmečko delav- skih gospodinjstev, ki so že zaposleni, priča o ljubezenskih in o željah po vzponu v družbi. Pri srednji generaciji, ki je Spis, ki so ga pisali otroci v 4. razredu artiške osnovne šole (deklica) v življenju že nek^ dosegla, si morda zgradila hišo, visi na stenah okrasje, ki daje domu toplino in okrasje (slike), ki naj bi jih predstavljalo navzven in je v reprezentančnem pro- storu, na določenem mestu, tudi statusni simbol. Starejša generacija pa se zateka v glavnem k spominom in k veri, o čemer priča tudi njihovo stensko okrasje. Osnovna funkcija, ki jo ima stensko okrasje v življenju lju- di, je krašenje, s katerim je tesno povezano tudi reprezen- tiranje (podobno kot pri noši). Pri nekaterem okrasju se krašenju pridruži uporabnost (razni gadžeti), ali pa celo na- stopi kot osnovna funkcija (okrasno uporabni predmeti, npr. ure). Funkcija stenskega okrasa je tudi spominjanje. Marsikomu razen okrasa pomeni spominek, ob katerem se lahko spo- minja ljudi ali dogodkov iz svojega življenja. 59 Okus Artičanov, razpoznaven iz okrasja, ki ga im^jo na svojih stenah ter iz pojavov, ki so z njim v bolj ali manj tesni zvezi (branje knjig, poslušanje glasbe, gledanje TV), je kon- formistični ali množični okus. Nanaša se na produkte mno- žične kulture, katerih potrošniki so. Stensko okrasje samo priča o času, o družbenem, ekonom- skem položaju ljudi in o njihovih tovrstnih željah, o pome- nu religije v njihovem zivljeryu, o njihovi navezanosti na družino, o tem, s čim se ukvarjajo in kaj jih zanima ter o nji- hovem okusu. Izvor stenskega okrasja glede na to, odkod je, kdo gaje pri- nesel, kdaJ m zakaj, pa razkriva medsebojne odnose v dru- žini in odnose med sorodniki (obdarovanje ob raznih pri- ložnostih), sosedske odnose (darovanja ob vselitvi, pomoč pri izdelavi gobelinov), odnose s prijatelji, sodelavci (tudi razna obdarovEinja) ter priča o izrabi prostega časa. '^.'elLk del okrasja na stenah je predvsem posledica vsemogočih dejavnosti v prostem času: od raznih izletov in poti (spominki), ročnega dela (gobelini) do sodelovanja v druž- benopolitičnih organizacijah in društvih (original kot pri- znanje za sodelovanje). Tako tudi stensko okrasje kot eden izmed produktov mno- žične kulture, pojava, značilnega za sodobni čas, razkriva način življenja ljudi tega časa, samih potrošnikov in odvis- nih od potrošniške miselnosti, ki usmerja množično kultu- ro. Inja Smerdel OPOMBE: " Pričujoči tekst (v razširjeni oblikuje bil leta 1979 predstavljen na PZE za etnologlio kot diplomska naloga. ^ Kar se slovenske etnološke literature tiče prav stenskemu okras- ju, razen poročila Z. Šmitka in M. Sterle s terenskih v^ v Podleh- niku 1. 1973, z naslovom: »Stensko okrasje v Halozćih«, ni posveče- no nobeno delo. Nekatere tipe stenskega okrasja obravnava kot no- silce kiča G. Makarovič, v svojem tekstu - v vodniku po razstavi »Kič« v SEM 1. 1971. Celotno stensko okrasje v posameznih bival- nih prostorih naštevata: N. iCrižnar v svoji študiji »Stanovaraska kultura na Gori v luči spremiryanja hišnih oblik« (1975) in Ž. Črni- vec v delu »Kulturna podoba marginalne družbe na območju mes- ta Ljubljane« (1975). Opise in naštevanja posćimeznih predmetov (stenskega okrasja »kota« »hiše«) pa vsebujejo vrstice v Vurniko- vem, Ložaijevem, Karlovškovem in Predanovem delu o slovenski kmečki hiši in njeni notranji opremi. Podobne vrstice kot v sloven- ski literaturi se pojavyo tudi v delih avtorjev iz drugih republik. Tu- di tuja etnološka dela, ki se posvečajo prav stenskemu okrasju, so še redka. Leta 1970 je več avtorjev objavuo teoretične prispevke na to temo v »Zeitschrift für Volkskunde«, Bd 6:. Istega leta je v zbirki »Europäische Hocshschulschriften« izšlo delo Švicarja Hannesa Stuizeneggeija: »Volkstumlicher Wandschmuck in Zürcher Fa- mülien« in leto kasneje v isti zbirki delo Nemca Heinza Schillinga: »Wandschmuck unterer Sozialschichten«. Sturzenegger proučuje stensko okrasje različnih družbenih slojev v samem mestu Züric- hu, Schilling pa le-to obravnava pri spodnjih socialnih plasteh v petih krajih v okolici Frankfurta na Maini. 3 Zmago Šmitek in Marjeta Sterle, Stensko okrasje v Halozah, Po- ročilo s terenskih v^ v Podlehniku 1973, str. 2 * Slavko Kremenšek, Obča etnologija, Ljubljana 1973, str. 244 ^ Sigurd Erixon, European Ethnology in our Time, Etimologia Eu- ropaea I, Paris 1967, str. 11 * Zmago Šmitek in Marjeta Sterle, Stensko okrasje v Halozah, Po- ročilo s terenskih vai v Podlehniku 1973, str. 2 'Herman Bausinger, Volkskultur in der technisches Welt, Stutt- gart 1961, Str. 75 0 ib. id., Str. 145 ^ Dwight MacDonald, A Theory of Mass Culture, Mass Culture, The Free Press, lUmois 1958, str. 59 '° Theodor W. Adorno, Rezime o kulturni industriji. Časopis za kri- tiko znanosti 1977, št. 21-22, str. 271 ' ' Dwight MacDonrad, A Theory of Mass Culture, Mass Culture, The Free Press, Illinois 1958, str. 60 '2 Slavko Kremenšek, Obča etnologija, Ljubljana 1973, str. 250 '3 Namesto termina »masovna kultura« nameravamo uporabljati izraz »množična kultura«, ki se nam zdi primernejši za slovensko rabo. »Masa« je enako »množica«, vendar je to bolj beseda, značilna za dnevni in revialni tisk. ' ■* Beseda »kič« se v sedanjem pojmovanju pojavi v Münchenu ok- rog 1. 1860. »Kitschen« je dobro znana južno nemška beseda, izraz iz vsakdanjega govora, ki pomeni sklepati, delati novo opremo iz stare. »Verkitschen« pomeni sklepati, delati novo opremo iz stare. »Verkitschen« pomeni пекгц na skrivjy podtakniti, prodati nek^ drugega namesto zaželjenega. V vsemu temu obst^a neko določe- no negiranje originalnega. (Abraham Moles, Kič ^ umetnost sreče, Gradina 1973, str. 37) ' 5 Abraham Moles, Kič - umetnost sreče, Gradina 1973, str. 38-39 '6 ib. id., str. 11 " ib. id., str. 13 '8 Slavko Kremenšek, Uvod, ETSEO, Ljubljana 1976, str. 37 ' ä Pogoj za začetek konkretne raziskave je bila sestava vprašalni- ce. Voduo pri sestavi le-te sta bili deli H. Schülinga ter H. Sturze- neggerja. Z vprašalnico ter z izkušnjami sondažne raziskave (Zabukovje nad Sevnico, od 1. do 10. julija 1978) smo se odpravili v izbrani кгцј. V Artičah smo bivali od 3. do 24. septembra 1978. Stacionarna metoda se je v povsem tujem kr^u izkazala za zelo učinkovito. Sodelovanje kreyanov je bilo izredno. Metode dela so bile: obisk izbranega gospodinjstva, intervju s prisotnimi člani, po- pis stenskega okrasja po vseh prostorih (opažanja), pogovor ob tem in fotografiranje. Ankete nismo izvajali, ker je stensko okrasje kul- turna sestavina, ki jo je najbolje videti ter se ob njej pogovarjati. ^° Regionalno je bila izbira króya že določena zaradi sodelovanja s Posavskim muzejem v Brežicah kot »naročnikom«. 2' Jože Karlovšek, Slovenska hiša II, Ljubljana 1928, str. 9-10 22 Gorazd Makarovič, Ljudsko slikarstvo na Slovenskem, vodnik po razstavi SEM, Ljubljana 1963,str. 3 23 Abraham Moles, Kič - umetnost sreče, Gradina 1973, str. 72-73 2* Današnji izdeBti le stežka zaslužijo to ime. Po Enciklopediji li- kovnih umjetnosti (ELU II, Zagreb 1962, str. 395) je gobelin naziv za tapiserije, izdelane v pariški manufakturi bratov Gobelin in po- gosto tudi naziv za tapiserije izvedene v dnigih manufakturah. 25 Abraham Moles. Kič - umetnost sreče. Gradina 1973, str. 218-219 Cit: »Gadžet, ameriška reč koja znači oštroumno naprav- ljeni predmet, a mechanical contrivance or device (od francuske reči gâchette). ..« 2^ Sveta Lukić, Umetnost na mostu, Beograd 1975, str. 81 2' Gorazd Makarovič, Likovno obzorje, ETSEO, vprašalnica X, Ljubljana 1977, str. 129 28 Sreten Petrovič, FUozofija ukusa, Treći program. Radio Beog- rad 1977, broj 3, str. 170 29 ib. id., str. 193 30 ib. id., str. 194 USTNI VIRI (informatorji): Vseh informatorjev je bUo 69, (po eden ali več člćinov iz vsakega od 40 izbranih artiških gospodinjstev), žensk in moških, starih od 8 do 75 let. Njihovi podatki so v terenskem gradivu, ki ga hrani avtor. LITERATURA: Adorno W. Theodor, Rezime o kulturni industriji. Časopis za kri- tiko znanosti 1977, št. 21-22 Bausinger Hermann, Volkskultur in der tehnisches Welt, Stutt- gart 1961 Boh Katja, Saksida Stane, Način in vrsta porabe prostega časa pri različnih socićdnih kategorijah, Ljubljana 1967 Craven Ida, »Leisure«, According to the Encyclopedia of the So- cial Sciences. Mass Leisure, The Free Press, Illinois 1961 m Črnivec Živka, Kulturna podoba marginalne družbe na območju mesta Ljubljane, Ljubljana 1975 Erixon Sigurd, European Ethnology in our Time. Ethnologia Eu- ropaea 1, Paris 1967 *Guiraud Pierre, Semiologia, Beograd 1975 Karlavaris Bogomil, Likovna kultura i radnička klasa. Radnička klasa i kultura, Savetovanje u Zenici, Beograd 1974 Karlovšek Jože, Slovenska hiSa II, Ljubljana 1928 Kavčič Bojan, Etnologija in vprašanja sodobnega okusa. Etnologi- ja in sodobna slovenska družba. Posavski muzej Brežice, kryiga 5, Brežice 1978 Kerševan Marko, Religija kot družbeni pojav, Ljubljana 1975 Kitsch - Lexicon von A bis Z, Berlin, München, Wien 1972 Kremenšek Slavko, Obča etnologija, Ljubljana 1973 id.. Uvod. ETSEO, Ljubljana 1976 Križnar Naško, Stanovanjska kultura na Gori v luči spreminjanja hišnih oblik. Goriški letnik 2, Zbornik goriškega muzeja 1975 Lowenthal Leo, Historical perspectives of Popular Culture. Mass Culture, The Free Press, lUinois 1958 Ložar R^ko, Kmečki dom m kmečka hiša. Narodopisje Slovencev I, Ljubljana 1944 Lukić Sveta, Umetnost na mostu, Beograd 1975 MacDonald Dwight, A Theory of Mass Culture. Mass Culture, the Free Press, lUinois 1958 Makarovič Gorazd, Kič. Vodnik po razstavi SEM, Ljubljana 1971 id.. Likovno obzorje. ETSEO, vprašalnica X, Ljubljana 1977 id., Ljudsko slikarstvo na Slovenskem. Vodnik po razstavi SEM, Ljubljana 1963 Mandić Igor, Mitologija svakidašnjeg života. Pula 1976 Mauas Marcel, The Gift, London 1970 Moies Abraham, Kič - umetnost sreče. Gradina 1973 Petrovič Sreten, Filozofija ukusa. Treći program, Radio Beograd 1977 Predan Drago, Kmečki domovi in hišna oprema. Kotnikov zbor- nik, Celje 1956 Schilling Heinz, Wandschmuck unterer Sozialschichten, Bern, Frankfurt/M 1971 Sturzenegger Hannes, Volkstümlicher Wandschmuck in Zürcher FamiHien, Bern 1970 Šmitek Zmago, Sterle Marjeta, Stensko okrasje v Halozah. Poroči- lo s terenskih v^ v Podlehniku 1973 Varga Laslo, Radni čovek na periferiji kulture. Radnička klasa i kultura, Savetovanje u Zenici, Beograd 1974 Vurnik Stanko, Kmečka hiša Slovencev na JV pobočju Alp. Etno- log IV, Ljubljana 1930/31. Wadschmuckforschung am Tübinger Ludwig - Uhland - Institut. Zeitschrift für Volkskunde, Bd 66, 1970, I/II White Clyde. Social Class Differences in the Uses of Leisure. Mass Leisure, The Free Press, lUinois 1961 61 VEROVANJE V VASI NA DOLENJSKEM^ Cilj, ki si ga ta spis zastavlja, je na kratko naslednji: razis- kati, kakšno vlogo ima verovanje v načinu življerja dolenj- ske vasi-Zagradca pri Grosuplju. pomeni ljudem vera in k^ Cerkev, гакгџ jim je potrebna, če gre sploh za potre- bo, ali paje morda le navada, katera področja svojega živ- ljenja z njo zapolnjujejo, kako vpliva na način življenja, ali se ta bistveno razlikuje od načina nevernika, in če se, kje se to kaže, in kaj vse je vplivalo na morebitne spremembe v odnosu do vere in Cerkve v zadnjih 60 letih? K takšni raz- iskavi pa me je vzpodbodla tudi že večkrat ponovljena mi- sel, daje danes vera oziroma obiskovanje Cerkve le še stvar navade in tradicije-takšna naziranja so se mi zdela preveč enostranska in površna. Bila sem mnenja, da morago obsta- jati še drugi vzroki in vplivi za tako velik odstotek verni- kov-vs^ formailnih-na Slovenskem. Pri iskanju vzrokov za posamezne pojave in spremembe v okviru religije same in pri prikazovanju njene povezanosti s celotnim načinom življenja se pojavlja več zornih kotov, poleg etnološkega še historični, sociološki, psihološki. Zato nobeno vprašanje ne more dobiti nekega točnega odgovora in lahko le nakazuje nek^ smernic za nadaljnje razmišlja- nje. Razpravljanje o samem pojmu verske zavesti ne sodi v ok- vir tega spisa. Obst^a namreč veliko število n^različnejših interpretacij in definicij, marksističnih, idealističnih, psi- holoških, in se bom ob tem ustavljala, le kolikor bo potreb- no ob konkretnih problemih. Ker je vpliv Cerkve vsaj na zun^ na podeželju bolj očiten, sem se odločila za raziskavo na vasi. Zagradec pri Grosup- lju pa sem izbrala zato, ker imam v vasi znance, kjer sem lahko večkrat občasno bivala in prišla lažje do stika z ljud- mi in tako spoznavala življenje in vzdušje v vasi. Izbrala sem si окоЏе, ki mije bilo bolj ali manj tuje. Ker sem vedno živela v mestu, mi je vaško življenje manj poznano. V začetku sem bila mnenja, da je možna večja objektiv- nost, če ne izviram iz tega okolja, saj se s tem izognem čust- venemu odnosu, ki pride hote ali nehote do izraza, zlasti pri takšnih vprašanjih, kot je verovanje. Vendar seje pokaza- lo, daje takšna objektivnost zelo vprašljiva (alije sploh nuj- na in mogoča?), kajti tudi jaz sem pristopala s svojega sta- lišča, verjetno tudi s svojimi predsodki in sem težje prodi- rala v notranjo strukturo vasi in Cerkve. In ker gre pri ve- rovanju tudi za čustveno doživljanje, sem lahko marsikje tudi napačno sklepala. Nedvomno paje büa moja prednost v tem, da sem zaradi poznavanja drugega окоЏа, drugih so- cialnih plasti in druge miselnosti lažje delala primerjave in s tem morda opazila več vprašanj in problemov. Tudi pri samem delu na terenu sem imela v marsičem kot tujka prednost. Ker nisem iz njihove sredine, so mi marsikaj po- vedali, kar se med seboj ne pogovaij^o iz strahu, da bi se k^ neprimernega razvedelo po vasi, škodovalo njihovemu ugledu in s tem vplivalo na njihove medsebojne odnose. Med seboj namreč o veri praktično ne govorijo. ČASOVNA DOLOČITEV IN ORIS NASELJA Poskusila sem zaobjeti obdobje od konca 1. svetovne vojne do danes. Ker pa sem se morala za obdobje med obema voj- nama in čas 2. vojne zadovoljiti s skromnimi viri in ustnim pričevanjem, iščem v tem času predvsem vzroke in pove- zanosti s povojnim stanjem, obdobje kot tako pa manj pri- kazujem. Le na kratko lahko ugotavljam, da ni imel Zagra- dec v času med obema vojnama kakšnih specifičnih last- nosti. Bilje precej zaostala vas z izrazito kmečkim prebival- stvom in kot je za Dolenjsko precej značilno, je vladala več- ja izoliranost, zaostalost, skor^ absolutni vpliv klerikaliz- ma in močni ostanki fevdalne miselnosti in ni bilo večjih vzrokov ali povodov za ostrejše družbene konflikte. Več se ustavljam v povojnem obdobju, ki nosi v sebi odraz vojne in sprememb, ki so ji sledile, in povzročUe v vasi konflikt, ki ga opazovalec začuti v samem vzdušju, pasivnem, s ten- denco, da se problemi molče obidejo v nepripravljenosti na dialog, sodelovanje. Prebivalcev je 132, pred vojno jih je bilo več, vzrok za ta pa- dec je v manjšem števuu otrok, pa tudi v precejšnjem šte- vilu padlih med vojno. To se odraža tudi v visokem procen- tu starih vdov in samskih žensk, katerih število presega 20. Zagradec že ves čas sodi v župnjo sv. Lovrenca s sedežem v sosednji vasi Žalni, oddaljeni pol ure hoda. Danes je v va- i, si en sam čisti kmet, ostali prebivalci pa se le delno ukvar- jajo s kmetijstvom. Poklicna, socialna struktura, izobrazba - to je bolj ali manj enotno pri posameznih skupinah, ki sem i jih razdelila po spolu in starosti. Tako so moški predstavni- ki predvojne generacije upokojenci, dosti jih je zadnjih 5 let zaposlenih v varnostnih službah, prej pa so delali pri želez- | niči ali v industriji, medtem ko so ženske gospodinje ali upokojenke. Pri povojni generaciji so moški povečini viso- ! kokvalificirani delavci, zaposleni v industriji ali podjetjih v - Grosuplju ali Ljubljani, ženske pa uslužbenke ali tudi de- lavke. Zaposlovati so se začeli nekje v šestdesetih letih, vidna rast ! osebnega standarda pa je opazna šele zadnjih 10 let.^ i ZnačUna je izredno m^hna družbena aktivnost, sodelujejo ; le ob nekaterih skupnih ekonomskih vprašanjih (npr. vo- j dovod, kanalizacija, asfaltiranje). Sodelovanje z zadrugo je i na zelo nizki ravni in tudi družabno življenje je močno ¡ upadlo v primerjavi s predvojnim časom. V OOZK Krajev- , ne skupnosti je le en član iz Zagradca, če je še kdo (lahko ! bi bü v okviru delovne organizacije), pa se ne ve.^ O tem I nuiče ne sprašuje in ne govori, torej spet eno od področij, ki se jih v medsebojnür odnosih ne dotikajo. V začetku raziskave sem bUa mnenja, da je Zagradec bolj ' ali manj povprečna vas, da ne izstopa od drugih dolenjskih ] vasi. Vendar se je pokazalo to mnenje za napačno in ugo- tovitev ne smemo posploševati na širši prostor. ' CERKVENOST '! Kot je raziskava pokazala, je nujno potrebno ločevati med pojmoma cerkvenost in vernost, saj se prav tu kažejo ve- ' like razlike. Zato bom najprej obravnavala vsakega zase. ' Če bi namreč sledila kriterjem, kijih za vitalnost vernosti I navaja Krošl v svojem Uvodu," torej obisk verouka, širje- nje verskega tiska, stališče župljanov do verskih vrednost ¡ in naukov, itd. - skratka, versko prakso, bi prišla do precej ! zgrešenega sklepa o zelo visoki vitalnosti vernosti v Za- gradcu danes. Zato so mi nakazane verske prakse kriter j za cerkvenost in ne za vernost. Za obdobje med obema vojnama lahko ugotavljam, da sta bih vernost in cerkvenost vključeni v celoten način življe- nja. Ob izoliranosti in absolutnem vplivu klerikalizma si ljudje življenje brez vere oziroma brez rednega udejstvova- | nja v Cerkvi sploh niso predstavljali. To se odraža še danes j pri stari generacji, zlasti pri ženskah. N^ navedem izjavo 60-letne gospodinje: »Vsak človek mora biti nekje veren, nekaj mora biti«. Torej, tudi če bi šlo za navado, je ta nava- ! da tako globoko ukoreninjena, da predstavlja že potrebo, je ] del načina življenja. Vsak dvom, ki se kaže tudi v tej izjavi, se odriva in če se morda izraža v vernosti, se nikakor ne v ' 62 cerkvenosti, v verski praksi. Tak odnos do vere, kije vladal v predvojnem času, kaže poteze fevdalne mislenosti, kjer so nemogoče izstoparga iz danih okvirjev, iz danih norm in vrednot, kar pa jim daje občutek večje povezanosti, pripad- nosti in s tem varnosti. Taka miselnost se kaže tudi v od- nosu do eksploatacije: v tem obdobju je bil Zagradec zelo povezan z bližjim boštanjskim gradom, kjer je živel baron in tam so tudi pogosto obiskovali cerkev sv. Martina, čep- rav je bil sedež župnije ves čas v Žalni. Delali so na baro- novih posestvih, vendar se niso zavedali izkoriščanja, ba- ron je bil zelo priljubljen in se ga še danes starejša genera- cija rada spomirvja. BUo je normalno, daje bil baron bogat, da so zanj veljale drugačne norme, tudi v zvezi s Cerkvijo. Kmeta bi sovaščani ostro obsojali, če ne bi hodil redno v cerkev, medtem ko si je baron to lahko privoščil, kar je podpiral tudi župnik. Isti odnos so imeli tudi do dela na cer- kvenih posestvih in pri delu za župnika.^ Vendar je bil žup- nik manj priljubljen kot baron, ker je bil zelo strog in jih je pogosto kregal (npr. če niso prinesli zanj drv). Strogost pa je lastnost, ki je še danes pri duhovniku ne таггуо, čeprav si starejši ne up^jo tega direktno izjaviti. Cerkev seje v tem pogledu po vojni spremenila in ne dela več razlik v odnosu do posameznih socialnih plasti, vendar je ostala ta spre- memba pri ljudeh tako rekoč nezapažena. Upoštevati paje treba, da danes v Zagradcu ni večje socialne razslojenosti, primerjav s preteklostjo pa ne delajo. Med pojavi, ki jih vključujem v pojem cerkvenosti, bi se najprej ustavila ob verouku. Vse do danes je udeležba otrok pri verouku skoraj stoodstotna. Za predvojno obdobje je to povsem razumljivo, saj je bilo šolstvo, kot tudi druga pod- ročja življenja, tesno povezano s Cerkvijo. Verouk začnejo obiskovati vsi otroci, ko se vpišejo v prvi razred osnovne šole in v razdobju prvih štirih razredov ga tudi vsi redno obiskujejo. Izjemo predstavljajo le otroci ko- munista in otroci zidarja iz Bosne, ki se je tu naselil pred šestimi leti. Do teh kažejo vaščani veliko stфnost, sploh je nemogoče govoriti o kakršnihkoli konfliktih na osnovi re- ligije, celo nasprotno, obsojali bi npr komunista, ki bi po- šiljal otroke v Cerkev, to bi smatrali za dvoličnost. Torej ve- ra ni merilo za sojer\je človeka, na to mesto so stopile nove vrednote (delavnost, položaj, »zveze«, itd.). Toda če bi ka- toliška družina zanemarjala versko vzgojo otrok, bi to vsaj na tiho obsojali, zlasti stara generacija. V okviru lastne ver- ske skupnosti veljajo drugačna merila kot pri ostalih. Spet smo naleteli na podobno ločevanje med pravili za lastno skupino in za druge, kot smo videli prej v odnosu do baro- na. Sprememba pa je danes v tem, da tudi v okviru lastne skupnosti ne оседјијејо človeka več po cerkvenosti, tem- več po drugih vrednotah. Tu že opažamo prvo protislovje: na eni strani veliko oklepanje na cerkvenost, na drugi paje cerkvenosti kot merilo za vrednotenje človeka nepomemb- na. Tako kot so krst, prvo obhajilo in birma nekaj samo ob sebi umevnega, to ve^ja tudi za verouk. Na direktno vprašanje, zak^ pošiljajo otroke v verouku, sem dobila podobne od- govore: »Slabega jih tam ne bodo učili« ali »Vcepili jim bo- do moralno obnašanje«. Starši čutijo, daje obiskovanje ve- rouka tudi eno od sredstev, da otroke obvarujejo pred »sla- bimi« vplivi.6 Ob vedno večji zaposlenosti imajo starši občutek, da so ot- roci pri verouku »na varnem«, da tam dobijo moralno vzgo- jo. Upoštevati je treba še močan vpliv stare generacije, s ka- tero pogosto mladi živijo v skupnem gospodinjstvu, in kot je znano, je vpliv staršev na podeželju močnejši kot v mes- tu. Verjetno gre še za strah pred župnikom, ki bi okregal matere, če ne bi skrbele za verouk. Ženske namreč skoraj vse hodijo v cerkev in so glavne nosilke vzgoje otrok. Žup- nik je, kot pravijo, zelo strog.' Tik pred začetkom šolskega leta sem bua prisotna pri maši, kjer je župnik v pridigi ok- regal starše, češ daje še nekaj otrok, kijih še niso vpisali k verouku. Poleg družinske vzgoje, kije versko usmerjena, pa so otroci deležni še vzgoje v šoli. Prva štiri leta obiskujejo podružnič- no šolo v Žalni, višje razrede pa v Grosupiju. Tudi učitelj, ki tu uči od leta 1961, potrjuje tako visoko udeležbo pri ve- rouku in izraža začudenje ob primerjavi z dosti nižjo ude- ležbo na Štajerskem, kjer je prej služboval. Prva štiri leta obiskovanje verouka ne upada, šele v višjih razredih, ko hodijo na osemletko v Grosupije, se opazi določen upad. V šoli ne pride do razgovora o veri in Cerkvi, otroci že v za- četku šolanja ločijo Cerkev in šolo, vedo, da se v šoli ne go- vori o Cerkvi. Tudi učitelj ne načenja takih razgovorov, vsaj direktno ne. Če se na roditeljskem sestanku dotakne te teme, starši (v glavnem so to matere) ne reagirajo. Ob ver- skih praznikih otroci normalno pridejo v šolo, po vojni so bili še praznično oblečeni, danes pa ne več. Otroci kažejo večji strah pred izostankom od verouka kot pa od pouka v šoli. Župnik je, kot seje pokazalo v vseh izjavah, zelo strog in baje uporabi pri verouku tudi palico, vendar starši to to- lerirajo, medtem ko telesne kazni v šoli ne bi. Do direktnih konfliktov med šolo in Cerkvijo nikoli ne pride, vse se tiho obide, latentna nasprotja nikoli ne izbruhnejo, tudi v obliki pogovora ne. Ob protislovju, ki ga otrok doživlja v vzgoji, se nezavedno nauči, da so to vprašanja, kjer se ne vzpostav- lja dialoga. Tuje razlika vprimerjavi s predvojnim časom, ko je bila osnovna šola v Žalni tesno povezana s Cerkvijo. To očitno vstopa v oči ob prebiranju šolske kronike, kjer so zapisovali razne slovesnosti in maše ob cerkvenih prazni- kih, delovanje raznih društev (Marijina družba, dekliška odsek Orlov, fantovski odseki). Seveda je bilo vse strogo klerikalno usmerjeno. Med vojno so šolo ukinili in začeli ponovno s poukom tik pred osvoboditvijo. Torej je bila pred vojno vsa vzgoja enotna, v verskem duhu, klerikalno usmerjene in šele povojno obdobje je prineslo spremembe z dvotirno vzgojo. Ob ločitvi Cerkve od države je ostala Cerkvi le družina kot edina družbena skupina, na katero se lahko opira. Kot pra- vi Krošl v svojem Uvodu: »Najmočnejša sociološka vez med župnijo in družbenim okoljem bi po svojem položaju v družbi in cerkvneni skupnosti morala biti družina.«^ To nam kaže tudi bežen pogled na današnji verski tisk, ki po- udarja trdnost družine, na kateri edino sloni danes verska usmeritev otrok in s tem igra bistveno vlogo pri obstoju Cerkve. Že pred vojno je bil verski tisk zelo razširjen in pri- ljubljen, med ženskami zlasti Bogoljub, Misijon. Vse do da- nes popularnost verskega tiska ni upadla, verniki so naro- čeni vsaj na eno revijo ali časopis, predvsem sta to Ognjišče in tednik Družina, in kjer so otroci, tam je še veroučna re- vija Mavrica. Občasno kupujejo tudi knjige Mohorjeve družbe.3 Kar sem ugotavljala za verouk, ve^a tudi za verski tisk. Naročniki so takorekoč vsi, to je nekaj normalnega in poleg tega, da radi berejo versko čtivo,"° ima pri tem vpliv tudi župnik, ki skrbi za redno naročanje na verski tisk in to večkrat v pridigah poudarja. Verski tisk predstavlja še ene- ga izmed kriterijev, ki kažejo visoko stopnjo cerkvenosti. Na družini leži tudi sprejemanje zakramentov. Krščeni so vsi, razen že v začetku omenjenih izjem, podobno velja tudi za prvo obhajilo in birmo. Tudi cerkvena poroka je takore- koč pravilo, cerkveno se poročijo tudi tisti, ki le redko ho- dijo v Cerkev, isto velja za cerkveni pogreb. Poleg močne tradicije in vpliva stare generacije in še precej ohranjene klerikalne miselnosti se tu morda kaže še nezavedna potre- ba, da se življenske prelomnice (npr. poroka) doživlja še na drugem nivoju, drugačnem od vsakdanjega, kot neke vrste iniciacijo, vstop v novo življenje, kar lahko do neke mere nudi religija. To se vidi v izjavi 26 - letne uslužbenke, kiji daje cerkvena poroka občutek, kot pravi: »Da bo bolj drža- lo«. Tudi pri praznovanju cerkvenih praznikov, ki dobivajo čedalje bolj sekularne poteze, se poleg tradicije, družabnos- ti in splošne potrebe po praznikih morda kaže še stara ne- zavedna potreba po mitološkem doživljai^u novega, seve- da pa se vse odvija na sekularnem nivoju. Čeprav v primer- 63 javi s predvojnim obdobjem ni opaziti posebnega upadanja v številu cerkvenih porok in sprejemanju drugih zakra- mentov ter v praznovanju verskih praznikov, je danes praznovanje samo v veliko manjšem obsegu, bolj ah mary v okviru družine. To je že splošno znan pojav ob vse manjši medsebojni povezanosti ljudi in narašč^oči privatizaciji, vendar se v Zagradcu opaža šele zadnjih deset let. To je čas, ko so se vsi zaposlUi, prišli v stik z drugačnim okoljem, po- stali manj odvisni od zemlje. VERNOST Že v začetku sem ločila pojma cerkvenost in vernost, ker je namreč ob sorazmerno visoko ohranjeni cerkvenosti sa- ma vernost močno upadla. Eno izmed področij, kjer lahko ta padec opazujemo, je udeležba pri nedeljskih mašah. Če bi delala primerjavo s predvojnim obdobjem, ko je bila udeležba pri maši nekaj normalnega in celo nujnega, opa- zim vidno razliko nekje v šestdesetih letih in to pri moških. Pri udeležbi maš ni posebnih razlik po generacijah, temveč so po spolu. V zadnjih 10-15 letih seje udeležba moških zni- žala vsaj za 50 %. " To se časovno ujema z zaposlovanjem moških in po besedah 33-letnega predsednika krajevne skupnosti: »Nim^o več kaj prositi, prej je bil odvisen od zemlje, danes pa ma zasigurano plačo«. Sploh so mi vsi na vprašanje, zakty je upadla udeležba pri mašah, podobno odgovarjali. Vzrok vidijo v višjem standardu, 62-letna gos- podinja nav^a znan pregovor, kako je lažje priti kameli skozi šivankino uho kot pa bogatinu v nebesa. Tudi župnik poudarja, kako »kvarno« vpliva na župljane porast standar- da: »Materialni standard je smrt za vero.« Pritožuje se, da celo ob nedeljah del^o in pogosto niti ne pridejo prosit za dovoljenje. Iz tega bi torej sklepali, da je bila revščina in stiska, odvisnost od zemlje tista, kije povzročila iskanje za- točišča v Cerkvi. Poleg materialnih stisk so to bile lahko tu- di duhovne, ob soočanju s smrtjo, boleznijo, nesrečami, vojno - v času vojne se je zelo povečalo obiskovanje Cer- kve. Verovanje samo, če ga gledamo kot odgovor na eksistenč- na ali »poslednja« vprašarija, kot osmišljanje življenja, ni imelo vloge in je tudi danes nima. Ljudje se o vsem tem, ne sprašujejo, kar pa še ne pomeni, da ne obst^a podzavesten strah pred smrtjo in človeško nemočjo, ki ga doživljajo le ob neposrednem soočanju in spet pozabijo. Pretiranih po- sploševanj pa ne smem delati, obstaj^o tudi individualna odstopanja. To ilustrira izjava 28-letne uslužbenke: »Cer- kev mi dc^je občutek, daje še nek drug svet, da ni vse samo to, kar me vsak dan obdaja.« Torej Cerkev lahko pomeni poleg navade, tradicije podrejanja javnemu mnenju, dru- žabnosti, še notranjo potrebo po odmiku (ali pobegu) iz vsakdanjega življenja in skrbi, od minljivosti. Tak beg se lahko doga,ja tudi na sekularnem nivoju/televizija, brarye, filmi, itd.). Religija pa ne d^e le odgovorov na »eksistenčna vpraša- nja,« temveč nudi tudi nekakšne modele ali vzore za člove- kovo ravnanje, norme, vrednote, za način življenja. V tem smislu pa je imela veliko vlogo. Pred vojno so verske in družbene vrednote živele v harmoniji in šele po vojni, zlasti ko so se ljudje zaposlili zun^ vasi, so se zgodile bistvene spremembe. Začeli so živeti v dveh stvarnostih, katerih vrednote so se razhajale. Skor^ z gotovostjo lahko trdim, da so materialne vrednote dobUe najvišjo veljavo. S tem se je končala življenjska povezanost s Cerkvijo in vero - prišlo je do pojava, ki ga imenujem upadanje vernosti. Odraz manjše vernosti paje tudi manjša udeležba v Cerkvi. Vpra- šamo se lahko, zak^ to velja le za moške. Ženske, ki so tudi zaposlene in se tako sooč^o s podobnimi vplivi kot moški, še vedno redno hodjo v Cerkev. Pojav sploh ni specifičen za Zagradec, skoraj povsod so ženske glavne nosilke religi- je oziroma cerkvenosti. Že v predvojnem času seje gledalo na Cerkev kot na nekaj, kar je bolj za ženske, ženskam se je spodobilo, da so na zunaj kazale večjo vernost, poniž- i nost, kljub temu, da so tudi moški redno hodili v Cerkev.j Vse do danes je ostala udeležba žensk v Cerkvi velika.\ Župnik pravi: »Ženske so bolj pridne, bolj poznajo trpljenje ' in so zato bolj verne.« Zato se obrača k rjim, ve, da na njih i leži verska vzgoja otrok. In spet smo pri paradoksu, če se j le spomnimo, kakšno mesto je krščanstvo skozi vso svojo zgodovino d^alo ženskam. Predsednik krajevne skupnosti pravi: »Ženske so še vedno bolj odvisne, marj jih je zapo- ■ slenih, še vendo imajo nižji položaj kot moški. V cerkvi iš- j čejo tolažbo, kot jo je včasih iskal revež.« Ženske tudi so- j delujejo pri vzdrževanju in krašenju cerkve.'* Skrbjo tudi j za »primerno« obnašanje, za »dostojno« obleko.' ^ Nedvom- : no lahko pri ženskah ugotavljamo večjo cerkvenost, za ver- ■] nost pa bi to težje trdUi. Potemtakem bolj skrbjo za zunaryi'! videz in so glavne nosilke tradicje.'^ I Cerkvenost in posredno vernost lahko opazujemo tudi na ; področju moralnih norm. Obenem pa se nekatere spre- 1 membe v normah in vrednotah, ki so nastale po vojni, od- 1 ražajo v cerkvi sami, v njenih poskusih prilag^anja. To pri- ' lagajanje n^ bi bilo, kot pravj Krošl v Uvodu' ' le v nebist- > venih stvareh, k^ti krščanske norme naj bi bile večne in s ' tem brez družbenih korenin. Vendar je težko ugotoviti, kje • je ta meja med »bistvenim« in »nebistvenim«. Prilagajanje ' zunanje strukture po mojem mnenju vpliva tudi na notra- i njo in s tem pada cerkev v mnoga protislovja.'^ Kljub nekaterim spremembam v cerkvi, zlasti po sklepih ■ zadnjega koncila, pa tega ni opaziti v Zagradcu. Ljudje o ; sklepih skoraj nič ne vedo, izjema so mogoče le razprave o л splavu. Ne zanimao se za te spremembe in odnos do mo- [ rale je še v veliki meri »po stairem«. Sekularizacja, mestni ; vplivi, socialistična miselnost skor^ ne vplivno na moral- i ne norme. Edini močan odraz teh vplivov je potrošniška I miselnost. Sprejeli so le ekonomske spremembe, socialne | in duhovne pa veliko marj. Vs^ na zunaj se še oklepno i cerkvenih norm (za ljudi je sploh bistveno, da se držjo j norm na zun^j, pred javnostjo). Ker pa ekonomske spre- ■ membe vplivajo tudi na socialno in duhovno življenje, pri- j naša oklepanje starih norm nezaveden konflikt in dvom, s i tem pa nobene vrednote in norme niso več trdne. Zunanja ; podoba pa ostaja precej nespremenjena. Prav tako kot pred \ vojno še danes obsojajo ločitev zakona, najbolj nasprotuje- ' jo (tudi mladi) splavu, medtem koje že od predvojnega časa ' pogost pojav, da nevesta ob poroki pričakuje otroka. To se ; ne obsoja, izjema so stare ženske in duhovnik. Spremenil i pa se je odnos do nezakonskih mater. Njihovo števuo se v primerjavi s predvojnim časom ni bistveno spremenilo, ko- likor sem lahko razbrala iz krstnih knjig. Včasih so jih ob- sojali, danes pa im^o do ryih, vsaj na zun^, nekam sočuten j odnos, če je sicer »pridna«, delavna, verna in ne izstopa iz \ svoje okolice. Torej pri vrednoteryu izstopa delavnost. De- \ lo zavzema med vrednotami visoko mesto, s tem pa prido- Í bivanje materialnih dobrin, kije v precejšnji meri samo se- ] bi namen. Način življerija ni bistveno bolj razkošen, ne v i hrani, ne v obleki (bogastvo se skuša pred ljudmi celo pri-»| kriti), torej ni toliko važna.uporaba kot pa pridobivanje sa- j mo. ; Človeka ne sod jo več po pobožnosti, ne samo ml^ša gene- < račja, temveč tudi starejši. Važna je njegova delavnost, j vplivnost, pripravljenost pomagati.'^ Takšno vrednotenje | lahko vidimo tudi v odnosu do pripadnikov drugih ver. V \ vasi že pet let živi Bosanec z družino. Ker je delaven in rad \ priskoči na pomoč (po poklicu je zidar), so ga sprejeli v svo- j jo skupnost in ne kažejo tudi nobenih nacionalnih naspro- i tj. Le do Jehovih prič, kijih nek^ živi v sosednjih vaseh, ' imajo bolj negativen odnos, ki pa je pod vplivom Cerkve. Župnik ima namreč do ryih odklonilen odnos in jih je, kot | je pravil, nekoč spodil iz cerkve, ko so se vmešale in d^alev opazke med mašo. Negativen odnos kažejo vaščani tudi do ' Romov, vendar ne na podlagi vere, temveč zato, ker Romi. ne delajo, včasih kaj ukradejo, imajo boj »ohlapne« moral- j 64 ne norme in se jih ljudje bojijo.^° Tudi župnik ima do njih odklonilen odnos in zadrga leta noče več krstiti njihovih ot- rok. Romi nikoli ne hodijo v cerkev, vendar hočejo krstiti svoje otroke in prosijo tudi za cerkven pogreb. Do takšnih problemov pred vojno ni prihajalo, ker v Zagradcu ni bilo pripadnikov drugih verskih skupnosti. Pobožnost torej ne predstavlja več vrednote. Danes ljudje tudi ločijo Cerkev in vero, za razliko od predvojnega obdo- bja, ko sta bila oba pojma združena. Pri tem pa so mnenja župnika in župljanov nasprotna. Župnik meni, daje nemo- goče, da bi bil človek veren in ne bi hodil v cerkev, dal je celo primerjavo: »To je tako, kot da bi hodil v šolo in se ne bi učil.« Torej na mesto institucije postavlja vero in obrat- no. Vaščani, razen starejših žensk, pa so drugačnega mne- nja. Pravijo, da je človek lahko veren, a ne hodi v Cerkev in celo obsojajo tiste, ki so, kot pravijo, stalno v cerkvi, a pri tem živijo dvolično, grešijo. Vse take lastnosti si predstav- ljajo pod besedo »tercijalka« in predvsem so take obsodbe »tercijalstva« prišle iz moške strani. »Tercijalke« so bile tudi pred vojno nepriljubljene, pri njih je vsakršna dvoličnost še bolj bodla v oči. Posebnih novosti v okvirih Cerkve v Zagradcu ni. Še ved- no se držijo prepovedi dela ob nedeljah in praznikih.Tudi posta se še držijo, čeprav prepoved mesa ne velja več, to velja zlasti za starejše generacijo, a s tem tudi za mlajšo, ker pogosto živijo v skupnem gospodinjstvu. Razne samood- povedi ali dobra dela, ki n^j bi nadomestila prej obvezno prepoved mesa, pa ne sprejemajo. Samoodpoved kot vred- notaje izgubila svojo veljavo, tudi zato, ker j( v očitnem na- sprotju z vedno močnejšimi potrošniškimi vrednotami. Vendar je nek^j poskusov »posodobljanja« Cerkve, ki se po mojem mnenju poslužujejo »potrošniških« prijemov, le pri- šlo tudi do njihove župnije.Predstavljajo eno do treh reakcij na sekularizacijo, kijih opisuje Krošl v svojem Uvo- du.Reakcije starih ljudi in duhovnika so drugačne, mne- nja so, da bi se morala poostriti disciplina in izpolnjevanje verskih dolžnosti. 63-letni upokojenec pravi: »Cerkev bo lahko zaradi »komunizma« upadala, a se bo spet dvignila, SEO pravi sv. Pismo: »Ti si, Peter, skala!«.« Mlajši pa mislijo, da bi s posodobljanjem Cerkev dobila večjo veljavo in jo tu- di v bodočnosti ne izključujejo. Mnenja so, da bi ob stiskah ali zatiranju vera.spet narasla, sedanja mlačnost paje le po- sledica udobnega življerga. 27-letna uslužbenka pravi: »Dr- žava bi si lahko pomageda v vero, lažje je ljudem vcepiti moralne norme z vero, kot pa z zakoni. Cerkev se mora pri- bližati ljudem, potreben je duhovnik, ki bi pritegnil mladi- no tudi drugače, ne le z mašo.« Verska praksa, zunar\ja podoba vere, priča torej o soraz- merno visoki cerkvenosti v Zagradcu, kar pa ne velja za vernost, kot sem že skušala nakazati ob spremembah vred- not in načina mišljenja. Če vernost močno upada, pa to še ne pomeni nevernosti Eili celo ateizma. Gre le za odmik vere iz življenja, iz zavestnega doživljanja, verovanje ni več to, kar pravi Čimič v svoji Drami ateizacije: »Verovarije je v nasprotju z običaji sprejemanje nadnaravnega kot stvarne- ga.«25 Religija več ne prežema celotnega načina življenja, postala je le eno od njegovih področij. V tem spremenje- nem odnosu se zrcali prodor nove miselnosti - to je večje zaupanje v lastne moči, večje ekonomska neodvisnost, po- trošništva in do neke meje tudi znanost. Še enkrat poudar- jam, da so vsi ti pojavi v Zagradcu manj izraziti kot drugod, opaža se jih le zadnjih 10 let. Prodor znanosti vidimo tudi v nejasnem odnosu do verskih dogem, posmrtnega življe- nja, do Boga.26 Mlajši gledajo na življenje biološko, ne verjamejo, da bi Bog ustvaril človeka, vsaj dobesedno ne. Мпецја starejših pa ilustrira izjava 63-letne upokojenke: »Morali bi verjeti, da je Bog ustvaril človeka, danes znanost tako napreduje, da bodo morda nekoč dokazali, da se lahko človeka ustvari tudi iz rebra.« V tej izjavi je več kot očitno, kako visoko se že vrednoti znanost. » Sklep Ugotovili smo torej precej splošen pojav za današnji čas: močno upadnje vernosti, sekularizacijo, ki ima svoje kore- nine predvsem v vključevanju v industrijo in vplivih, kijih ta prinese, ne pa toliko v novih socialističnih odnosih. Po- dobno sekularizacijo namreč lahko ugotavljamo tudi v in- dustrijsko razvitih kapitalističnih deželah. Vendar bi ob tem pričakovali tudi znaten padec cerkvenosti, kar pa za Zagradec ne velja. Že župnik in učitelj - oba sta namreč prej službovala na Štajerskem - omenjata očitne razlike prav na tem področju. Cerkvenost je še vedno visoka, kljub temu, da jim tako malo pomeni pri vrednotenju človeka in igra tako majhno vlogo v medsebojnih odnosih. Gotovo se zaradi izrazitega klerikalizma, ki je tu še nedavno vladal, mora ohraniti nekaj njegovih potez. Gotovo je tudi to, da še vedno živijo v isti vaški skupnosti, ki jo ločujejo od svojega delovnega okolja in s tem igra tudi tradicya svojo vlogo. Vendar bi podobne razloge verjetno našli tudi drugod na Slovenskem, kjer le ni tako močne cerkvenosti. Zato igra tu, po mojem mnenju, svojo vlogo tudi druga svetovna voj- na, ki se ji v pogovorih tako radi izognejo. Kot je znano, je na tem področju že tako rekoč od začetka vojne delovala bela garda in imela močan vpliv na prebi- valstvo.Veliko vlogo je pri tem odigral boštanjski grad v neposredni bližini Zagradca, kjer je baron Lazzarini aktiv- no sodeloval z okupatorjem. Na gradu je bila močna posto- janka bele garde oziroma kasnejših domobrancev. Če upoštevamo baronov izredni gospodarski in politični vpliv na okoliške vasi, zlasti na Zagradec, se ni čuditi, daje med vaščani našel mnogo svojih pristašev ob močni klerikal- nosti, navezanosti ljudi na barona, pa tudi slabo razviti na- cionalni zavesti. Medtem ko župnik v žalni ni sodeloval z belo gardo in je bil kolikor se je le dalo nevtralen, je bil na boštarijskem gradu kurat Pintarič eden glavnih organiza- torjev bele garde in seje za svoje delovarge posluževal tudi cerkve, spovednic. Številne žrtve na obeh straneh, medsebojna obračunava- nja, ovadbe, vse je moralo vtisniti svoj pečat celotni vasi in se mora odražati vsaj pri starejši generaciji, s tem pa indi- rektno tudi pri mlajši. Od tod izvira tudi odpor, da bi govo- rili o vojni, o zgodovini, odtod morda tudi velika pasivnost, ki lahko kaže tih odpor, občutljivost in prizadetost starejših ljudi, skratka, »težko« vzdušje, kjer ne pride do odprtega dialoga. Omenila bi tudi zelo razširjen alkoholizem in pre- cej visok odstotek samomorov. Predvojni način življenja v eni sami in s tem edini stvar- nosti, ki se je oslanjal na avtoriteto - cerkev in barona, sta po vojni, med katero so si predstavljali, da se borijo za to av- toriteto - »vero in državo«, zamenjali dve stvarnosti, dva pogleda, ki sta bila nezdružljiva. Star način in nov - nova družbena ureditev, novi ekonomski odnosi, nove vrednote in docela drugačno vrednoterge vojne, ob katerem so po- stali negativni junaki. Zato niso mogli sprejeti nove stvar- nosti, že zaradi vojnih iskušer\j in osebne prizadetosti z ryi- mi v zvezi. Od starih avtoritet pa jim je ostala le Cerkev, ki so seje lahko oprijeli. Vendar nikakor ne iz nostalgije (taje bolj tipična za mestnega človeka), temveč bolj ^ tihega od- pora, pa tudi iz strahu pred samostojnim izbiraiyem in od- ločargem, zato so se raje naslonili na staro avtoriteto. Kljub temu pa so kasneje (zadrgih 10-15 let) začeli spreje- mati tudi nove vrednote, zavestno predvsem ekonomske in s tem je prišlo do protislovja. Zunarga podoba - cerkve- nost, se je malo spremenila, notrarga podoba - vernost, pa je doživela velike spremembe. Pri povojni generacyi se je ta konflikt morda še ohranil, vendar ne tako močno, ker pač ni bil osebno doživet in verjetno bo šele tretja genera- cija nosilec sprememb tudi na zunaj. Tamara Ditrich 65 Opombe: ' Proseminarska naloga na PZE za etnologijo, FF, Ljubljana, 1979 2 Povezana je z boljšimi komunikacyami in splošnim gospodar- skim napredkom vasi in se kaže v gradnji zasebnih hiš, porastu osebnih avtomobilov, televizorjev, itd. 3 O tem sem spraševala na Kr^evni skupnosti in med ljudmi in in na teh mestih nisem dobila podatkov. * Krošl Jože, Uvod v pastoralno sociologijo. Celje 1973, s. 197 5 V Zagradcu sta bUi 2 cerkveni posestvi, ljudi so jh obdelovali in dajali »bero« za župnika in mežnaija v obliki žita, včasih pa tudi de- nar. Še danes nosijo take prispevke, vendar prostovoljno, čeprav s tem še ni rečeno, da ni več pritiska s strani Cerkve. 5 V zadryih letih predstavlja enega od takih strahov pred slabimi vplivi tudi bližnje naselje Romov. ' Župnik je starejši, nad 60 let, kmalu se bo upokojU. V Žalni služ- bLje 20 let. ' Krošl Jože, Uvod v pastoralno sociologijo. Celje 1973, s. 165 9 Ob verskem tisku bi samo opozorila na zanimivo nalogo - analizo verskega tiska iz vsebinske strani, pa tudi samega specifičneg stua in jezika skozi neko časovno obdobje in pa na morebitno primer- javo s »posvetnim tiskom« (npr. reševanje podobnih problemov, način prilageúanja različnim nivojem bralcev, podobni prijemi - v obliki stripov za otroke, vse to ob različnem metodološkem ozadju). Prav Ognjišče in Družina predstavljata izredno nezahtevno bra- rye, Ijuclje пЕцг^е berejo razne zgodbe z idealiziranimi junaki, no- vice, zaupna vprašanja, ipd. ' ' Danes hodijo redno k maši le trge starejši moški in eden ml^ši, ostali le občasno. Samo ob cerkvneih praznikih pridejo vsi. Up)oš- tevati je treba, da so to le ocene, vsak inmformator mi je dal neko- liko drugačne podatke, natančnejše evidence pa ne vodi nihče. '2 Vendar so se moški r^i zbirali in zadrževali pred cerkvijo, ne- deljska masaje imela tudi družben znač^, po maši so se brali pred cerkvijo oglasi. Med mašo so se pogosto dolgočasili, pravijo, da je marsikdo zaspal. ' 3 Še vedno je leva - ženska stran v cerkvi nabito polna, tako da se nek^ starih žensk vsede v sprednje klopi na desni - moški stra- ni. ' ♦ Všeč jim je, če je cerkev zelo okrašena, pravijo, da se s tem po- kaže spoštovarve do cerkve. ' * Še vedno je navada, da se ob nedeljah za mašo »boljše« oblečejo, poudarek je tudi na »dostojnosti« obleke, ne le v okviru cerkve, am- pak na sploh. " Še danes je doma pogosta skupna molitev. Skor^ v vsakem do- mu je kakšna slika z nabožno vsebino ali križ. Vendar je v kotu, kjer je bila včasih Marijina podoba ali križ, danes skorsy povsod TV. " Krošl Jože, Uvod v pastoralno sociologijo. СеЏе 1973, s. 178 ' ' Pogosto Ijucije sodijo po župniku samo Cerkev. V cerkvi ne ma- ггуо kararya in strogosti. Želijo si tolažbe in pohvale, nekakšen ob- čutek varnosti. Odkar imíyo v Zagredcu nekateri osebne avtomo- bile, se peljejo ггуе k maši v Grosuplje. Tam je duhovnik bolj ini- ciativen, »sodoben« in privlači mladino. Tudi cerkev je »lepša«, ima centralno kurjavo. ' 9 Medsebojna pomoč je danes predvsem v gradbenih delih, ne pa v kmečkih opravuih, tu je prav nasprotno: vsak hoče imeti svoj traktor, kooperacije takorekoč ni. 20 Pred približno 10 leti so se naselili v bližini Zagradca. Zadnje ča- se predstavljao enega n^večjih problemov, pravijo, da imsyo slab vpliv na mladino. Poleti se jim pridružijo nekateri vaški fantje, baje bo prišlo celo do poroke z Romko, 2 ' Izjema so gradbena dela in pa sušer^je sena, kar je Cerkev dovo- lila že pred vojno, 22 Tako se v cerkvi gradi centralna kurjava, za katero dîyejo ЏисЦе denar, saj jih je več omenilo, da gredo rajši k maši v Grosuplje, kjer ima cerkev centralno kurjavo. Še enemu takemu poskusu sem pri- sostvovala ob »žegnanju«, V cerkvi je po maši nastopil ansambel električnih kitar Jerihon, kije izvedel nek^ pesmi nabožne vsebi- ne. Ena je bila posvečena desetim božjim zapovednim, ki jih je član ansambla takole komentiral: »Če veste, da se morate držati pravila za parne in neparne avtomobilske številke, sicer bi vas doletela ka- zen, in se tega tudi d iite, kakšna bo šele kazen, če se ne boste držali božjih zapovedi, zato boste plačali še večje denarce!« " Krošl Jože, Uvod v pastoralno sociologijo, Сеђе 1973, s, 82 2" To sta področji, ki se mi zdita n^pomembnejši za ugotavljaiye vernosti - direktno je ne moremo opazovati, 25 Čimič Esad, Drama ateizacye, Ljubljana 1972, s 32 25 Bog jim predtavlja nekaj oddaljenega, abstraktnega, падј so se obračali le v n^večjih stiskah, ker mu predpisujejo najvišjo moč. Sicer pa so se tudi v preteklosti bolj obračali na svetnike, ki пдј bi imeli bolj konkretne moči in vplive v vsakdanjem življenju, 2' VeČino podatkov o vojnem obdobju navEyam iz Zbornika obči- ne Grosuplje 9, Grosuplje 1977, s, 11-28 28 V zadnjih 15-20 letih 3 samomori, 2 od teh nedavno. Viri in literatura 1. Krajevni leksikon dravske banovine, l^jubljàna 1937 2. Oklicne knjige. Župnijski arhiv, Žalna 1861-1955 3. Oznanilne kr\ji^ï. Župnijski arhiv, Žalna 1882-1979 4. Krstne knjige. Župnijski arhiv, Žalna 1941-1979 5. Poročne knjige. Župnijski arhiv, Žalna 1941-1979 6. Mrliške knjige. Župnijski arhiv, Žalna 1941-1979 7. Opravuni zapisnik. Župnijski^arhiv, Žalna 1937-1979 8. Status animarum župnije v Žalni. Škofijski arhiv v Ljubljani, Žalna 1821-1951 9. Šolska kronika. Podružnična šola v Žalni, Žalna 1927-1941, 1945-1979 10. Krnel-Umek Duša, Vas kot skupnost na Krasu. Magistrska naloga na PZE za etnologijo FF, Ljubljana 1976, s. 76-79 11. Fikfak Jury, Vrednote, moralne norme in verovanje v Gorergi vasi in okolici. Proseminarska naloga na PZE za etnologijo FF, yubljana 1977, 27 s, 12. Zbornik občine Grosuplje 9, Grosuplje 1977, s, 11-28 13. Krošl Jože, Uvod v pastoralno sociologijo, Celje 1973 14. Kerševan Marko, Religija kot družbeni pojav, Ljubljana 1974 15. Čimič Esad, Drama ateizacye, Ljubljana 1972 16. Fromm Erich, Bekstvo od slobode, Beograd 1978 17. Eliade Mircea, Myths, Dreams & Mysteries, Glasgow 1977 66 ETNOLOŠKI PRIKAZ ODDAJE »NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO« Oddaja je prišla na program Radia Ljubljana neka let po os- voboditvi. Pobudniki za uvrstitev le te v redni spored so bi-. li poslušalci, ki so spremljali podobno oddajo na valovih av-1 strijskega radia. Oddaja je bila spočetka brezplačna. Naroč- ; nike so predstavljali predvsem poslušalci, ki so svoje želje ; naročali pismeno ali osebno. Velik odstotek pozdravov so i preko tega medija pošiljali tudi sami uslužbenci Radia. Nji- ' hove želje so bile največkrat namenjene njihovim poklic- nim kolegom v različnih življenjskih situacijah; primeri: ' snubljenje - dekletu so poslali skladbo s spremnim besedi- \ lom in včasih s skritimi namigi; poroka - o tem strojepiska ' pravi »Kolegi z Radia so mi za poroko pred 29 leti poslali ' čestitko v oddaji. Bilo mi je všeč«. i Motivacija za voščila v oddaji so bili še dogodki kot okre- ' vanje v zdravUišču, rojstni dan in podobne priložnosti. Po letu 1952 so morali poslušalci svoja naročila plačevati. Za uslužbence Radia paje še naprej ostajala, sicer ne urad- ' no, brezplačno. Naročniki so svoje želje naročali v ustanovi • Radia Ljubljana na Tavčarjevi ulici 17, kamor so se leta : 1950 preselili uslužbenci Radia. Oddaja je že od samega na- j Stanka na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih med '' 14.30 in 15. uro ter ob nedeijah med 11. in 13. uro. Tudi v \ programskem smislu ni doživela velikih sprememb. Izjema i je leto 1974, ko so v celotni instituciji RTV Ljubljana spre- | jeli nova programska načela in usmeritve. Le ta naj bi po- j menila kvalitativen premik predvsem na področju narod- j no zabavne glasbe. Njen delež je bil do tedaj dominanten ; v glasbenih programih radia in televizije. Znižali naj bi ga j na čim manjšo možno mero in namesto nje predvajali za- i bavno, plesno in druge zvrsti glasbe. Narodno zabavnajj glasba, ki pa bi ostala, pa naj bi presegla nivo kičastih in ' plehkih besedil. Z realizaicjo tega načrta je prišlo do ostrega ■: odziva poslušalcev. Sledile so pritožbe v pismih, ki pa po | letu 1976 prenehajo. Tem spremembam je sledila tudi od- daja »Naši poslušalci čestitćgo in pozdravljajo«. Njen ured- nik je postal prej poklicni glasbenik Kajetan Zupan, do leta 1974 so oddajo v celoti s čestitkami in glasbo oblikovali na- ročniki. Naročali so glasbo, ki so jo želeli, če jo pa glasbeni | arhiv Radia ni imel, so jo lahko prinesli s seboj. Zaradi tega j seje glasba v oddaji ponavljala vsak teden, poleg tega paje ; bila kvalitetno povsem na neustreznem nivoju. Nova pro- i gramska načela Radia pa so prinesla spremembe tudi v to ; oddajo. Da bi odpravili vsaJ delno ponavljanje melodij iz ; tedna v teden in obenem skrbeli za določeno spodnjo mejo i kvalitete besedil ter glasbe, so začeli oddajo programirati Î vnaprej. Za tematski izbor glasbe je odgovoren njen ured- nik, ki šest tednov vnaprej pripravi program skladb, ki bo- ! do na sporedu. V oddajo uvršča glasbo izključno iz arhiva Radia. Tako naj bi se posamezne skladbe ponovile v odd^i ' najprej čez dva meseca. Sprava so poskusili v programski ; list oddaje vključevati čim večji del glasbe, ki ni bila narod- ; no zabavne zvrsti. To so bile zabavne melodije, plesne me- ; lodije itd.. Zopet so sledili protesti, naročniki želja tovrstne glasbe niso morali. Zato so želje za oddajo ostajale nezase- ■ dene. Prisiljeni so bili spremeniti dogovor. Tako je pro- : gramski list oddaje za določen dan sestavljen danes iz pri- bližno 80 odstotkov narodno zabavne glasbe ter iz 20 ods- j totkov drugih zvrsti glasbe. Velikokrat se zgodi, da ljudje [ negodujejo tudi nad temi 20-timi odstotki in zaradi tega : včasih zamenjajo glasbo drugih zvrsti z narodno zabavno. , To sicer ni praksa, vendar se to največkrat primeri, če os- : tane nezasedena le ena skladba v oddaji. Primer: Na voljo ' je le še skladba Sreča na vrvici, nekdo bi pa rad voščil ma- ' mi za 80 letnico. V takem primera ustrežejo naročniku in glasbo s programskega list nadomestijo z željeno, pravilo- ma je to narodno zabavna. Sicer take zamenjave niso mož- ne in naj bi izdelan program glasbe veljal kot dokončen in nespremenljiv program za določen dan. I^eme so poznan- stva med naročnikov in urednikom. Značilno za vse naroč- nike je, da si želijo pesmi z veselo, vedro vsebino, v kateri bi prevladovale optimistične misli. Naročanje in sprejemanje želja za oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaJo2 poteka pri okencu RTV centra. Uradne ure za stranke so vsak delovni dan od 7 do II. ure. Ob ponedeljkih je na voljo nov program glasbe za oddajo, ki bo na sporedu čez 6 tednov. Zato je to dan, koje največja gneča. Ljudje se začno zbirati v avli RTV centra že ob 6. uri zjutraj, kajti za motivacijo jim je novi in še nezaseden pro- gram glasbe, ki bo na sporedu čez 6 tednov. Program je po- navadi še istega dne zaseden. Želje po sodelovanju v oddaji presegajo ponudbo predvsem v zimski polovici leta. Ekst- reme največjega povpraševanja pa pomenijo dnevi s slo- venskimi imeni, npr. Jože. Ob teh dnevih so želje le skupin- ske, kar pomeni, da pride na en glasbeni vložek več prebra- nih želja. Zanimanje naročnikov za določene dneve nam pokaže tudi pomembno vlogo godu v življenju naročnikov. Le taje pomembnejša od rojstnega dneva. V radijskem je- ziku se za god uporablja beseda praznik. CENIK Ob delavnikih: ponedeljek, sreda, petek so možne le >)Solo« želje, cena 200 din. Nedelja: »solo« 400 din, skupinska 150 din. Tekst - besedilo voščila oblikujejo naročniki sami. Najpo- gosteje prinesejo s seboj že napisano besedilo. Če je nečit- ljivo, ga mora še enkrat prepisati. Vsebinsko in slovnično so mnogokrat neustrezna. Zato referentka strankam svetu- je spremembe, vendar ljudje negodujejo. Teksti so slovnič- no okorni in predolgi. Naročniki želijo navajti socialni sta- tus slavljenca, na primer avtoprevozniku ..., ali pa je v njih prisotno vsiljivo vzgojno sporočilo. Primer: »Vnučki Andrejki, da bi bila še naprej v šoli tako pridna, še bolj ubo- gala mamico ter večkrat obiskala staro mamo«. Objave ta- kih besedil se izogibajo. Naročniki se zato pritožujejo in pi- šejo pritožbe v pismih poslušalcev. Pritožbe sledijo tudi za- radi slovničnih popravkov, kajti ni jim všeč, da slovnično pravilno sklanjajo ime in na primer zahtevajo prebrano ima Jankotu in ne Janku. Pred tem, ko gre besedilo v objavo, ga pregleda tudi lektor. Lokalne radijske postaje Jesenice, Tržič, Brežice, СеЦе itd. pomenijo veliko razbremenitev za Radio Ljubljana, vsaj v oddaji »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Omenje- ne postaje zaradi pomanjkanja drugih zvrsti oddaj ter ome- jenih finančnih zmožnosti namenijo največ prostora oddaji »Po željah poslušalcev«. Njen časovni interval je mnogo daljši kot na prvem programu Radia Ljubljane. Večkrat se zgodi, da oddaja ob nedeljah traja celo do 18. ure. Poleg tega ne vodijo kontrole nad glasbo, lektoriranja besedil pa sko- raj ni. Zato prihaja do ponavljanja, enoličnosti, vendar pa so naročniki zadovoljni, kajti sami so neposredni kreatoiji želja. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« na prvem programu Radia Ljubljana uporabljajo predvsem poslušal- ci Dolenjske, Bele krajine, okolice Domžal in Kamnika ter dmgih področjih, kjer ni lokalnih radijskih post^. 67 Redko se zgodi, da ostane odd^a nerazprodana. Včasih se to pripeti v poletnih mesecih, a le v odd^ah, ki so na spo- redu med tednom. Časovni termin oddaje se v tej primerih ne skr^ša, temveč si preprosto izmisljo čestitko s približno podobno vsebino: »Dragemu Marjanu za 15. rojstni dan vse n^lepše, kdo pa naj sam ugane«. Na ta način zapolnijo pro- gramirani čas odd^e. Anonimno sodelovanje v že^ah na naveden načinje zagotovljeno. Informacijo oziroma naslov naročnika in plačnika želje, tipa »kdo pa n^ sam ugane« lahko dobi le tisti, kateremu je bila želja namenjena. Zato mora ob eventualnem poizvedovanju z naročnikom obis- kati okence naročnin in se sam legitimirati. Včasih se na- mreč zgodi, da želja oblike »kdo pa n^ sam ugane« izzove burne reakcije. Nćgvečkrat je to primer žene, ki pride po- izvedovat za naročnikom, ki пцј bi poslal čestitko njenemu možu. V takem primeru ona ne dobi informacij. Cena solo pozdrava ob nedeljah je 400 din, vendar cena ne pomeni ni kakršne ovire naročnikom in takšne oblike želja prevladu- jejo. Pri okencu v istem prostoru paje negodovanje za pre- visoko mesečno radgsko naročnino nenehno. Naročniki se pričnejo zbirati n^bolj zgodeg zjutr^ ob pone- deljkih okrog 6. ure zjutr^. To je dan, ko im^o n^več mož- nosti za izbor glasbe. Ob 7. uri se odprejo vrata naročniške- ga oddelka. Ljudje se sprva preriv^o, nato pa se počasi po- stavijo v vrsto. Prvi ima na razpolago 30 skladb v nedeljski odd^i. Naročniki pridejo z različnih področij, veliko jih je z Dolenjske ter širše okolice Ljubljane. Ponavadi je prvih pet naročnikov še zadovoljnih z izborom glasbe. Le ta pa se čedalje bolj krči. Poslednji v vrsti ne dobjo več glasbe, ki bi jo zeleh, to je predvsem tistih 20 odstotkov, ki ni narodno zabavne zvrsti. V takem primeru nekag časa negodujejo, potem pa se odločijo za oddćgo med tednom. Med naročniki prevladujejo ženske, njihova noša je preprosta, s trenutni- mi modnimi tokovi nima ničesar skupnega. Že po načinu govora in rxjihovemu naglasu spoznamo, da niso iz Ljublja- ne. Prišle so z jutranjim vlakom ali avtobusom v mesto predvsem zaradi želje sodelovarga v odd^i in morda tudi po drugih opravkih. Med njimi se pojavijo tudi prod^alke in snažilke. Poklic izd^a njihova obleka. Pri okencu so tudi delavke iz bližnjh delovnih organizacij. Upokojenke so med naročniki prav tako zastopane. Kako močna mora biti motivacija za sodelovanje v oddaji - navajam primer 70 let- ne upokojenke iz Mirne peči na Dolenjskem: »Od doma sem odšla ob 4. uri zjutr^, da sem v grdem vremenu pri- pešačila do železniške postaje in nato z vlakom v Ljublja- no.« Včasih pridejo tudi naročnice kot posredniki za prija- telja, sorodnika, soseda, ki sam zaradi delovnih obveznosti ne more ali pa zato, ker se pri urejanju takih zadev ne zn^- de. Vsem naročnikom odd^a ugega. Spremljajo jo predvsem ob nedeljah, ker je to pogosto edini dan v tednu, ko nim^o večjih delovnih obveznosti. Na podeželju se nedeljska od- dćga časovno vključuje v sestavni del duhovno kulturnega živijenja kmeta in polkmeta - delavca. Ta duhovno kultur- na podoba življenja na podeželju je danes sestavljena iz jut- ranje maše, krajših razgovorov med posamezniki po njej in vrnitvi domov. Tu se nadaljuje izraba prostega časa ali manjših opravil ob prižganem radijskem sprejemniku in poslušanju odd^e. Nedeljsko kosUo, ob katerem se zbere družina, poteka ob omenjeni oddaji- Namenijo ji glavno po- zornost, ker jih glasba v odd^i razvedri. Med tednom jo po- slušno manj, k^ti takrat se ukvaij^o z razhčnimi opravili, ki so vezana na delo izven doma. Pozornost v poslušanju oddaje naraste ted^, ko je na sporedu želja za znanca, so- rodnika ali soseda v vasi. O dogodku nato govorijo, pohva- lijo glasbo ali pa so do nje skeptični, predvsem takrat, če ni narodnozabavne zvrsti. Ugled omenjenega v oddaji na vasi nekoliko naraste, s^ še nekćg dni po njegovem prazniku ra- di govorijo o lyem, ki je bil za god »na radiu«. Nćgvečkrat so naročniki želje staršem otroci, ki živjo ponavadi ločeno od njih in so sami finančno neodvisni. N^večkrat živijo v urbanih področjih, kjer si tudi ustvarijo družino. Za praznik \ staršem namenijo željo po radiu. Na dan praznovarga se vsi zberejo doma, že zaradi tega je vzdušje prijetno. Radijski sprejemnik im^o prižgan, velikokrat pa višek doseže slav- je, ko je imenovan slavljenec, in ob glasbi, ki mu je name- njena. To se odvija med nedeljskim prazničnim kosilom. Darila otrok staršem zaradi oddaje niso skromnejša. Slav- I Ijencu nćgvečkrat povejo ali vs^ namignejo in mu d^o s : tem vedeti, da bo želja zanj po radiu. Le redki pustijo to za ; presenečenje. Mnogi slavljenci sami prosijo svoje otroke, bližnje ali sosede za darilo v tej obliki. To so predvsem sta- . rejši, ki se čutijo osamljene ter odrinjene od vsakdanjega^ | življenja. Doživljarge lastnega praznovanja ob omenjeni ; odd^i izzove v poslušalcih pogosto čustveno vznemiije- ¡ nost, ki se večkrat konča v solzah. Dogodki, ki so povod za ; naročilo, so največkrat: god, rojstni dan in obletnica poro- j ke. Po številu ponavljanja pa sledijo voščila za rojstva, za- j hvale za uspešno zdravljenje ter čestitke ob prihodu z dela ; v tujini in podobno. Zanimivo je, da se oddaje poslužujejo ; tudi razne družbene organizacije. To so gasUska društva in ; združenja obrtnikov. Njihova udeležba v oddćgi je n^večja ; v dnevnih pred in po novem letu in ob zaključku raznih us- ; pesnih akcij, kot je prostovoljno zbiranje sredstev, dogra- j ditev novega gasilskega doma in podobno. ; Podatki zbrani z anketo službe za Študij programa RTV • Ljubljana nudijo natančen prikaz populacije poslušalcev oddaje. Z vprašanji je bilo z^etih 1420 poslušalcev iz vse Slovenije. Anketa je izvedena po občih statističnih meto- i dah, zato vzorec ustrezno reprezentira dejansko stanje ce- Í lotne slovenske populacije. i V nedeljo je poslušalo odd^o 409.000 ljudi oz. 36,4 odstotka j vseh Slovencev. Nćgmočneje je v tem številu zastopana ] starostna skupina med 31 in 50-tim letom. Le ta tvori 37,8 i odstotka vseh poslušalcev oddaje. Pri delitvi poslušalcev i po spolu predstavljajo poslušalke večji odstotek kot moški. < Izmed vseh 409.000 poslušalcev oddaje skorćg v polovici j primerov ali v 49,3 odstotkih dosega njihova izobrazba nivo i končane ali nedokončane osnovne šole. Interes za posluša- i nje oddaje vpada s stopnjo dosežene izobrazbe. Iz analize ; poklicne strukture poslušalcev lahko sklepamo, da jih je največ med kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delav- ci, zastopani so z 20,2 odstotka udeležbe. Sledijo jim usluž- \ benci z nižjo in srednjo izobrazbo in sicer s 15,3 % udeležbe, nato skupina nekvalificiranih in poikvalificiranih delavcev s 15,1 %. Z 13 % udeležbe pa so zastopani dijaki in študentje pred kmeti z 10,7 % udeležbe, upokojenci 9,6 % udeležbe in gospodinjami z 8,2 % udeležbe. Najnižji odstotek udeležbe med poslušalci imajo uslužbenci z višjo in visoko izobraz- bo. ; Poklicna struktura prikazuje, daje n^več poslušalcev od- ; daje med kvalificiranimi in visokokvalificiranim! delavci, i uslužbenci z nižjo in srednjo izobrazbo ter nekvalificirani- ] mi in polkvalificiranimi delavci. To so pokhci, ki so pri nas ' zastopani najbolj množično. Predstavljajo jedro slovenske ; delovne sile, po številu zaposlenih in produkcijski moči. To , so delavci v industriji, trgovini, obrti, servisih, prometu, i komunali in v administraciji. Starostna struktura prikazuje i n^večji odstotek poslušalcev v razredu med 41 in 50-timi leti. »60 % prebivalcev mest izvira s podeželja, od koder so prišli ¡ zaradi družbenih procesov, industrializacije ter urbanizaci- je.« (RTV-Teorija in praksa št. 6, RTV Beograd, 1977) Nagel prehod iz ruralnega v urbano окоЦе povzroči tudi i korenite spremembe v načinu življenja. V kratkih tečćgih so dosegh novi prebivalci mest strokovno kvalifikacijo za \ najpotrebnejše poklice. Kulturnega obzorja jim ti tečaji ni- : so bistveno razširih. Odnosi v mestu so specifični, mnogok- ' rat povsem drugačni in v nasprotju s tistimi, ki so vladah , v ruralnem okolju. Boj za zadovoljitev primarnih življenj- ; skih potreb jim ni dopuščal veliko časa za vzdrževanje so- I rodstvenih odnosov ter navezovanje novih poznanstev, j 68 NAZI POSLUÍALCI ČESTITAJO! 11. Ц. 1979 11.10 - 15.00 /vmes ob 12.00 - Vremenska napoved, Poročila, Na današnji dan, ......../ 1. V.G.Avsenik-Arr.isti: NA KARTIKOVC, polka Izvaja ans. bratov Avsenik 3-K'-41 Trak št. NZ-2705 2.27 2. T.Kmetec,I.üivec: ZIDANICA Pojeta Marija Kmetec in Ivan čvajgl, ansambel Toneta Kmetca 3_N_41-Y-3 Trak št.NZ-2966 2.50 3. Sl.nar.-arr. J.Kampič : DELAJ DELaJ БЕКХл PULIíLJC Poje Kvartet Do, ans. Kampič 3»N-41-Y-3 Trak št. NZ-2281 2.30 4. L.'^lak-F.Požek: POZDRAV Z DOLENJSKE,valček Pojo Fantje s Praprotna, ans. Slak З.И-41-Г-3 Trak št.'rZ-1766 2.02 5. J.Privšek-arr.isti-bes. ii^.Budau: ZIMZELEN Poje Janko Ropret, pl.ork.î?" LJubljana, dirigira Jože -^rivšek /beat/ 5-1-41-Г-3 Trak tš. Z-65657 2.50 6. T.Kancini-J.Golob-S.i^akarovič: BELA JADRNICA Poje Alfi Nipič, zabavni orkester /valček/ 3-I-41-Y-3 Trak št.Z-69583 5.11 7. SI.nar.-prir.iV.Hočevar: ГШИСА, RECI MI Pojeta Branka itergar in G.Ložar, ans. Frank /valček/ 3-N-41-Y-3 Trak št. NZ-1626 2.25 69 Sčasoma, ko so zadovolüi osnovne materialne potrebe, je narasla tudi potreba za duhovno kulturno življenje. Vzpo- redno z nekoliko večjimi finančnimi možnostmi so lahko obiskali kulturne institucije v mestu. Program filmskih in gladaliških predstav se jim zdi težko razumljiv. Zato se teh predstav ne udeležujejo. Močna je potreba po nečem pre- prostem in vedrem. Tu pa se pojavno tvorci in posredniki množične kulture. Radio z oddajami narodno zabavne glas- be zadovolji velik del njihovih potreb po razvedrilu. Odda- ja, ki poleg narodno zabavne glasbe vsebuje še želje in po- zdrave poslušalcev, pa jim hkrati pomeni svojevrstnega posrednika med prijateji in znanci. Razmeroma visok delež med poslušalci oddaje predstavlja- jo dijaki in študenti. V opazovanju naročanja in v razgovo- ru z referentko za sprejemanje naročil pri okencu nisem opazil nobene povezave med podatkom v tabeli in dejan- skimi naročniki. Po mojem тпедји gre za poslušalce, dija- ke in študente, ki živijo doma pri starših in prisostvujejo oddcyi večinoma zgolj pri kosilu, koje na sporedu obravna- vana oddaja. Populacija študentov v Ljubljanskem štu- dentskem naselju prav gotovo ni vključena v omergeni podatek. Procesa industrializacije ter urbanizacije sta močna spre- menila tudi podobo in način živeljenja na vasi. Odhajanje z dežele v mesto, izboljšanje komunikacijskih zvez, splošen razvoj v mehanizaciji kmetijstva ter prehod v komerciali- zirano kmetijstvo za potrebe mesta popravi standard na va- si. Selitev manjših industrijskih obratov na podeželje prav tako pripomore k izboljšanju materialne osnove prebival- cev vasi, zdaj le še polkmetov oziroma kmetov - delavcev. Razlike med mestom in vasjo izginjajo. Prav tako se spre- minja kulturna podoba vasi v materialnem, socialnem in kulturnem smislu, nE^večkrat v želji, da bi čim verneje imi- tirEila mesto. S tehničnim razvojem, komercializirano us- merjenim kmetijstvom za potrebe mesta, se spreminjajo tudi medsebojni odnosi. Spreminja se tradicionalna po- doba vasi, nespremenjena in olepšana ostaja le še v bese- dilih glasbe narodnozabavnih ansamblov. Moda postaja posnemanje življenja v mestu. S spremenjeno materialno podobo se spreminjajo tudi socialni odnosi. Zaradi želje biti moderen, poleg tega pa ohraniti še družinske in sosedske vezi, se povečuje želja za sodelovanje v oddaji »Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo«. Izbor glasbe v oddaj-i jim ugaja in pomeni mnogokrat tudi edino zabavo. Glasba v oddaji je sestavljena iz novih narodnozabavnih melodij, katerih glavni poudarek v besedilih je nostalgičen odnos do časov, ki so vladali na vasi. Mnogokrat so name- njene točno določenim dogodkom: rojstvu, poroki in raz- nim obletnicam. Iskane so najbolj melodije, ki v svojih be- sedilih čim večkrat omenjajo mame. Popularnost oddaje na podeželju je razumljiva, kajti njihova vsebina ne zahte- va pozornega poslušanja in tako ob njej nemoteno oprav- ljajo različna opravila. Vse to daje radiu kot mediju in od- daji prednost pred TV in časopisi. Gospodinjam in upokojencem poleg informacij nudi radio in omenjena oddaja del zabave, poleg tega pa sodelovanje v njej oblaži občutke osamljenosti ter nepotrebnosti. Mno- gim se zazdi ob imenovanju njihovega imena v oddaji, da so s tem premagali meje pozabljenosti. Radio je danes zaradi svoje razširjenosti postal poglavitni kominikacvjski medij v prenašanju informacij ter duhovno kulturnih dobrin, ki jih je moč posredovati preko etra. Za- radi svojih karakterističnih lastnosti in prednosti prevzema tudi nekatere funkcije časopisa in РТГ. Zato ima danes po- membno vlogo v oblikovanju življenjskega stila posamez- nika in družbenih skupin. Oddaja »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« je odraz današnjih sorodstvenih odnosov, ki jih pogojujejo družbe- no ekonomske razmere. Procesa industrializacije ter urba- nizacije sta zaznavano vplivala tudi na to področje. Odse- ljevanje iz vasi, praznenje podeželja na eni strani ter nagla rast mest na drugi strani, so spremljale tudi socialne spre- membe. Sorodstveni odnosi, sosedske in prijateljske vezi so se razrahljale. Spremenila se je tudi oblika družine. Kmečka družina, za katero je bilo značilno skupno življenje treh generacij, je zaradi spremenjenih družbenih razmer in odnosov začela danes razpadati. Mlajše generacije so se se- lile v mesto. Priseljenci so si v novih razmerah, kijih pogo- juje mesto, ustvarjali malo ali nuklearno družino. Povezana s starši na podeželju ni bila več kompaktna. Odd^a »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« je danes še vedno v pretežni meri namenjena komunikaciranju med mestom, kjer živijo otroci, in podeželjem, kjer so ostali nji- hovi starši. Glavna motivacija za posredovanje želje preko radia je največkrat pomembnejši dogodek v življenju posa- meznikov v sorodstveni skupini. Namen praznovanja in posredovanje želje imata skrito socialno funkcijo, k^ti v novih življenjskih razmerah je sorodstvena skupnsot dokaj ogrožena. Z javno poslanim pozdravom naročnik sporoča drugim, hkrati pa predstavlja tudi sebe in slavljenca, torej njuno socialno vez. S tem dejanjem vzpostavljajo pretrga- ne in oslabljene socialne vezi in jačajo lastni družbeni po- ložaj v sorodstveni skupnosti. Pozdrav torej ni namenjen izključno naslovniku, temveč tudi širši skupnosti, v kateri on živi. Pomen želje je poleg krepitve medsebojnih odno- sov tudi v tem, da pripomore k ugledu posameznika in so- cialnemu prestižu v okolici. To pa jim oddaja kot je »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« tudi omogoča. Mitja Bricelj 70 DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V TRNOVEM PRED VOJNO IN ...............................^.^.^....^^^.^.^^^^^^^^^................................. Družina predstavlja tisto socialno oziroma kulturno okolje, v katerega je vključen človek ponavadi vse svoje življenje, ga spreminja, in v okviru katerega se odvja precejšen del ryegovega vsakdanjega življenja. Družina kot socialna eno- ta ima različne funkcje:' - ekonomsko (gospodarsko), ki se deli na proizvodno in po- rabniško; - funkcijo rojevanja otrok; - seksualno; - izobraževalno (socializacija osebnosti); funkcijo ohranje- vanja in izročanja kulturnih in etničnih tradicij; - religiozno; - emocionalno-psihološko (družinska prijetnost, cona od- diha); - pravno. Preučevanje družinskega življenja se mora tako vključevati razen v socialno še v področja materialne in duhovne kultu- re.' V namen raziskave je bil ugotoviti: - način življenja družin in razlike v njem, ki so povezane z različnim socialnim položnem njenih članov: Trnovo je namreč imelo in še ima raznoliko socialno sestavo; - spremembe, ki so se pojavile v družinskem življer\ju kot posledica novih povojnih družbeno-ekonomskih razmer, - osrednji cil) pa je bil ugotoviti, kakšen je bil, je, in kako se je spremiryal položćg žene v zakonu oziroma družini. Glede na vsebino družinskega življenja me je na eni strani zanimala njena notranja organizacija, na drugi strani pa njeni stiki in povezovanje z okoljem. Pri tem sem si zaradi namena primerjave začrtala dva časovna okvira in sicer od leta 1918 - ko seje po prvi svetovni vojni povečalo prise- ljevanje ljudi v Trnovo, le ti so spremenili njegovo socialno podobo in značaj - do začetka druge vojne. Drugo prouče- vano obdobje pa ZEJema čas po drugi svetovni vojni, ko so se začele uveljavljati velike družbene in ekonomske spre- membe. Trnovo je bilo do prve svetovne vojne predmestna vas, za- prtega značka. Bilo je »zaprto z barjem, zato se je mesto sem n^manj širilo.V obdobju med svetovnima vojnama predvsem v času konjukture, seje povečal priliv prebival- stva in Trnovo seje začelo širiti. Pretežni del prebivalstva, ki seje prej še ukvarjal s kmetijstvom, seje preusmeril v vr- tnarstvo, kije tako dobilo prevladujoč gospodarski značaj. Novi naseljenci, kakor tudi trnovski otroci so se začeli v vedno večjem številu odločati za razne meščanske poklice in so hodili na delo v mesto. Ta svoj nekoliko specifični znač^ je ohranilo naselje, ki je po drugi svetovni vojni postalo del mesta, vse do sed^j. Kmetijska dejavnost je danes gospodarska osnova le še treh dnržin. Ostale so jo opustile v 60-letih zaradi visokih davkov, pomanjkanja delovne sile in preusmerjanja otrok v nekmečke poklice. Na nazadovanje kmetijstva prav tako kakor tudi vrtnarstva je močno vplivala poleg drugih vzro- kov predvsem urbanizacija. Vrtnarstvo pomeni večji vir dohodka le še maloštevilnim starejšim ljudem. Mladi imćgo vsi svoj poklic in se z delom na vrtu ukvaiJEJo le za zabavo. Vozijo se na delo v mesto, saj v naselju nimego možnosti, da bi se lahko zaposlih. V delu Trnovega, ki sem si ga izbrala za preučevanje je ži- velo po dodatkih iz popisa prebivalstva za leto 1971 133 dru- žin, danes pa jih je zaradi stalnega odseljevanja gotovo manj. Od vseh družin je bilo 76 skupnosti staršev in otrok, 57 družin paje bilo nepopolnih. ^ Ob začetku dela je velik problem predstavljeno vprašanje kolikšno število družin naj se vključi v raziskavo, da bodo podatki, pokazali resnič- no stanje. Ob delu in opazovanju na terenu seje izoblikoval vzorec, kije z^el približno eno tretjino (po popisu), to je 44 družin. Prav tako eno tretjino od tega števila predstavljao družinski člani, ki so se priselili v Trnovo kmalu po prvi svetovni vojni, ali pa so že pred njo živeli tu. Kljub temu, daje število omejeno, sem na njegovi podlagi vseeno lahko ugotovila nekatere skupne poteze, ki so bile, oziroma so značilne za družinsko življenje pripadnikov različnih so- cialnih skupin, njihovo vključevanje navzven in odrazio njihov življnski stil. Obenem pa se zavedam, da bi širše za- stavljeno raziskovanje gotovo prineslo številne dopolnitve. Termin družina je v tekstu uporabljen v skladu z njegovo opredelitvijo v vprašalnici št. VI v poglavju Terminologija in struktura sorodstva, ki pravi: »izraz družina . .. danes na- jvečkrat slišim,o v pomenu za nuklearno ali malo družino«" kakor tudi za tiste primere, kjer žive skup^ z zakonskim parom in otroki še sorodniki, ter za nepopolne družine. OBDOBJE MED SVETOVNIMA VOJNAMA Družbena struktura Poklicna struktura prebivalcev je bila leta 1931 navedena za 359 naseljencev: Če podatke pregledamo, vidimo, daje bilo v Trnovem med moškim prebivalstvom h^več profesionistov (čevljarjev, krojačev, mizarjev,). Od tega je bilo 7 večjih obrtnikov in 4 trgovci. Drugo večjo skupino so predstavljali neizučeni de- lavci, med katere sem štela še pomožne uslužbence (sluge, čuv^e) in hlapce. Med ženami, ki jih je bilo v tej skupini na- jveč, so prevladovale služkinje, kuharice in postrežnice. Ženske, ki so bue zaposlene, so bile predvsem samske, lo- čene ali vdove. V 86 nekmečkih družinah, kolikor jih je v tem času živelo v Trnovem, je bilo v službi le 17 žena, ostale (69) so bue gospodinje. Poleg teh, je v Trnovem živelo tudi 12 kmečkih družin, ki so imele vsaka nad 30 ha zemlje (njiv, travnikov, gozda). Poleg delitve na kmečke- nekmečke so družine v tekstu razdeljene tudi glede na njihov različen gmoten položaj v dve skupini; - manj premožne: družine industrijskih delavcev, delav- cev v obrti, pri železnici, pomožnih uslužbencev, dekel, hlapcev in zasebnikov, ki so imeli vrtove. - premožnejše: kmečke, trgovske, obrtniške (tistih, ki so zaposlovali tuje delovno silo), uradniške in izobraženske. 71 zakonski stan prebivalcev: Pod samske sem štela vsa tista dekleta, ki so bila ob popisu stara nad 24 let in fante, ki so imeli več kot 26 let.^ Vidimo, da je bilo število neporočenih deklet in fantov precejšnje. Vzrok za to je büo dejstvo, da so si mladi morali še pred po- roko zagotoviti materialno neodvisnost in samostojnost. Struktura družin: nekmečke: - starši in otroci - 42 - mož in žena - 3 - starši, otroci in sorodniki - 8 - starši, otroci in sorodniki - 8 - starši, otroci in nesorodniki -11 - vdove (-ci) in otroci - 4 - vdove (-ci) z otroki in sorodniki - 2 - ločeni z otroki - 3 - ločeni z otroki, sorodniki in nesorodniki - 1 - ločeni z otroki in nesorodniki - 1 kmečke: - starši, otroci in sorodniki - 2 - starši, otroci, sorodniki in nesorodniki - 3 - starši, otroci in nesorodniki - 5 - vdova, otroci in nesorodniki - 2 V Trnovem je živelo leta 1931 96 družin. Od tega je bilo od nekmečkih družin 64 popolnih in 22 nepopolnih. Ce pogle- damo njihovo strukturo, vidimo, da so v nekmečkih živeli skupaj pretežno le starši in otroci. Nek^j več je bilo tudi skupnosti z nesorodniki katere so predstavljali podnajem- niki, služkinje in kuharice. Kmečke družine pa so živele skupaj s sorodniki. (starši, neporočenimi sestrami, brati) in ali z nesorodniki (hlapci, deklami in služkinjami). Podatki tudi potrjujejo do- mnevo, da v teh družinah ni bilo ločitev. Družinski člani so bili v glavnem Slovenci, le po eden je bil Nemec, Avstrijec in Madžar, 5 pa je bilo Čehov. Po prvi svetovni vojni je prišlo v naselje največ priseljencev iz bliž- nje okolice ljubljane (41), Dolenjske (28) in iz Primorske (13). Razen v treh pravoslavnih družinah so bili ostali člani družin rimsko-katoliške vere. Število družinskih članov: dva člana - 17 trije člani - 29 štirje člani - 27 pet članov - 13 šest članov - 12 sedem članov - 4 osem članov - 3 Družine so bile razmeroma majhne in so štele v večini 3 ozi- roma 4 člane. Starostna struktura prebivalcev v naselju je bila naslednja: V tem delu Trnovega je živelo leta 1931 največ prebivalcev starih od 21 do 30 let, vseh skupaj paje bilo 591. Vstop v družinsko življenje v času med vojnama so se resnejše z\'eze med mladimi sklepale večinoma po dopolnjenem 18 oziroma 20 letu. Šele takrat so starši dovolili otrokom, da so lahko sami ali v družbi z njimi hodili v kino, na promenado ali na ples. Raz- en ob delu so bile to najboljše priložnosti za navezavo po- znanstev med fanti in dekleti. Življenjskega sopotnika so si mladi praviloma poiskali znotraj svoje socialne sl'.upine, nekateri kar v naselju. Otroci iz тадј premožnih d:xižin so si izbrali partnerja do- kaj svobodno. Starši se v njihovi izbiro niso vmešavali. Vzrok je bil verjetno v tem, ker so bili ti otroci takrat ve- činoma že neodvisni - vsaj denarno, saj so bili zaposleni. Pri izbiri so razen na simpatijo, dekleta gledala, da bo bo- doči mož gospodar, fantje pa, da bo žena pridna in dobra gospodinja, saj je po poroki to delo postalo njen »poklic« V okviru te socialne skupine so hodili pari skupaj v mnogih primerih veliko let (povprečno 6), saj so si morali sami, ker od doma niso mogli pričakovati pomoči, »iz nič ustvariti pogoje za začetek skupnega življenja« si poiskati službo, najti stanovanje - saj pri starših zaradi prezasedenosti sta- novanj navadno niso mogli ostati. Držali so se načela: »najprej štalca, potem kravca«. V tem času imeli priložnost, da so se dobro spoznali, neka- teri so imeli že intimne odnose.« Mladi so se videvali včasih med tednom, največ pa so bili skupaj ob nedeljah, ko ni bilo službe. Hodili so na sprehode po bližnji okolici, potem pa so šli v gostilno »le na pol litra vina. Ob njem sva sedela celo popoldne.« V kino, na ples so šli malokdaj »saj je bilo škoda vsakega dinarja. Skromna sredstva so vplivala tako na pogostnost kot na raznovrstv- nost zabave. K poroki sta povabila fant in dekle manjše število svatov (2-ß), le najbližje sorodnike in prijatelje, ki so jima bili ob- enem za pričo. Gledala sta, da je bila organizirana s čim manj stroški, ker stajo plačala sama. Priredila sta le svetov- sko kosilo - navadno v gostilni. Balo so si dekleta, če so znale, naradile, drugače pa naku- pile same. Mladoporočenca sta nekaj dobila od svatov, red- keje od doma. Doto, ki je večina zaradi slabih gmotnih raz- mer doma ni dobila, so nadomestili prihranki. Skupno živ- ljenje so tako začeli v skromnih pogojih. Premožni trnovski fantje in dekleta, so si v večini tudi sami izbirali bodočega moža, ženo, a so pri tem gledali ne le na simpatijo, temveč tudi, da je bil primernega položaja, ker »če je eden imel več, se z nižjim od sebe ni poročil«. Dekleta so gledala, da bo mož lahko sam vzdrževal družino, da se jim ne bo treba zaposliti. Svoj družbeni položaj so gradile na osnovi položaja svojega moža. Seveda pa so tu določen nadzor vršili tudi starši. Številna dekleta so se poročila z mladimi Ljubljanskimi iz- obraženci, ki so si v tem času radi izbirali neveste med nji- mi. Med temi parije bila običajna zaroka. Ob poroki mlada dva nista imela ne stroškov, ne skrbi, saj so jima jo pravi- loma priredili nevestini starši doma, ali pa so jo naročili v gostilni. Povabili so sorodnike in prijatelje. Naslednji dan sta se mlada zakonca odpeljala na poročno potovanje, ka- mor »so šli bolj inteligantni«. Nevestina obsežna bala, bo- gata darila svatov in denar, ki sta ga dobila od doma, so j ima zagotovili ob vstopu v zakon dobro materialno preskrblje- nost. Sinovi in hčere trnovskih kmetov predvsem tisti, ki so jim starši namenili posestvo, so se poročili z dekletom - fantom z bogatih kmetij iz okolice Ljubljane. Ženina - nevesto so mladim svetovali starši«. Zanje so zvedeli preko »potovk«.^ Staršem je bilo vodilo pri izbiri materialni položaj ženinove 72 - nevestine družine, ki n^ zagotovi mladima tudi dober start v življenje. Tako je bilo res, da »to niso bile poroke iz ljubezni, to so bile pogodbe, ki so jih sklenili med seboj star- ši, ki so tudi zglihaii za doto. Gledali so, daje nevesta toliko prinesla k hiši, da so s tem izplačali ostale brate in sestre. Včasih so rekli boljš je prižent kot prigarat«. Odločitvi staršev se otroci nevadno niso upirali, še pred- vsem ne dekleta, ki so bUa prepričana o svoji popolni pod- rejenosti. Tudi zoperstavljanje sinov, ki so jim starši name- nili posestvo (najstarejši oz. n^bolj priden) je imelo za po- sledico, da so posestvo predali drugemu in je neposlušnež »moral v Ameriko«, ali pa so mu ob poroki dali le m^hno doto. Mlada dva sta se pred poroko videla le nek^krat in se tako nista dobro poznala. Ohcet, ki sojo spremljali nekateri običaji: prevoz bale »baliča«, šranga trnovskih fantov, so priredili na nevestinem domu njeni starši. Kmečke poroke so pomenile družaben dogodek širšega obsega, s^ so пагце povabili sorodnike in sosede« nikogar se ni smelo prezreti, drugače je bUa huda zamera. »Veliko število povabljenih in trganje poročnega slavja, sta bila izraza imenitnosti. Drugače pa je bilo z ostalimi kmečkimi otroki. Tisti, ki so bili usposobljeni za kakšen poklic, se navadno niso poročili s kmečkim fantom, dekletom, ampak so si izbrali zakonca sami v okviru svoje nove socialne skupne. Stanovanjske razmere v Trnovem je büo po podpisu prebivalstva iz leta 1921 za- sedenih 164 stanovanj, od tega je büo 70 lastniških in 94 na- jemniških. Kakšna so büa, lahko delno sklepamo po naved- bi, ki pravi, daje trnovska hiša: »m^hna hiša, ne široka, pa tudi ne k^ prida dolga, v celem ne hudo prostorna«.' Vste stanovanj: Ko vidimo, je negveč trnovsküi družin živelo v enosobnüi stanovanju!. Ta in še slabša (samo sobo ali s souporabo ko- palnice) so nEgemale manj premožne družine. Tudi v pri- meru, da so bih ti ljudje lastniki hiše, so uporabljali sami le m^hno stanovanje, druga so oddajali. Dvosobna so imeh v lasti oziroma v n^emu uradniki, učitelji, profesorji in m^h- ni obrtniki, n^več čevljarji, ki so imeli v eni sobi svojo obrtno delavnico. V večjih stanovanju! pa so prebivale dru- žine večju! obrtnikov, trgovcev, višjih državnih uradnikov, izobražencev in tudi kmečke družine. V več primerih (17) so imele svoje hiše, v katerih pa so živele same. Števuo oseb - glede na števuo sob je büo n^ večje v enosob- nÜ! stanovanjih. Del tega prebivalstva so sestavljali tudi podnajemnUii, ki pajüi v glavnem niso jemale družine, pač pa predvsem samski ljudje, ločeni in vdove, da so lažje pla- čevali n^emnino. Stanovanja so bila razen enega brez ko- palnice. Stranišča so bila ponekod v hišah, drugje zun^ njü! in so bUa skupna za več sosedov. Elektriko so napeljali v Trnovo v letu 1898^ vodovod pa, 1896.9 v hiše so ju začeli napeljevati, po izjavah ljudi, šele po prvi svetovni vojni. Delitev dela in odnosi med možem in ženo Večje razluče na tem področju so se v Trnovem pokazale med kmečkimi in nekmečkimi zakonci. Za ženo je v času med svetovnima vojnama veljalo načelo meščanske miselnosti - ali poklic ali družina - ki je poud^ir- jalo, da je njeno mesto v hiši. Žene so po poroki, oziroma negkasneje po rojstvu prvega otroka ostale doma. Tako je bü v nekmečkih družinah - razen v nekaterih obrtnišku! in delavskü! - zaposlen le mož. V premožnejših družinah je bilo res, daje »žena lahko os- tala doma, ker je mož tolüío zaslužu, daje družina lahko ži- vela«. Te žene so vse svoje sUe posvetüe le »domačemu og- njišču« in vzgoji otrok. Nekatere so imele celo za stalno ali občasno pomoč pri domačem delu služkinjo. V manj premožnih družinah pa so tako ali drugače prispe- vale k družinskemu proračunu tudi mnoge žene. Nekatere, ki so bue usposobljene za kakšen poklic, so delale doma za stranke in domače (predvsem šivilje in pletüje). Ob delu so bedele pozno v noč, po vseh opravljenü! gospodinjsküi op- ravüü!. Tiste, ki so imele večje vrtove ali kakšno njivo so s pridelkom razbremenUe družinski proračun, ali so celo za- služue s prodno vrtnin. Ostale maloštevune pa so se zapo- slile največ v Tobačni tovarni ali v obrti. Če pa dela niso do- büe - kar se je dogajalo v času gospodarske krize po letu 1930 - so hodüe v »tabrh« na velika kmečka posestva. Ob- časno kadar je büo veliko dela ali stalno so bue zaposlene tudi žene večjih obrtnikov (gostilničarjev, krojačev), ki so pomagale pri delu možem. Te žene so tako poleg gospodinj- ske imele še gospodarsko funkcijo. Možje so ponekod dagali ženam večino plače - del so zadr- žali za svoje potrebe - s katero so skrbele za gospodinjstvo in ob posvetovanju z možem tudi gospodarüe. Nekatere pa so dobüe denar le za gospodinjstvo, z ostalim je upravljal mož. V primeru, da niso imele svojega lastnega dohodka, so bile za »vsak dinar« odvisne od moža. Denar so družine porabile največ za hrano, n^emnino za stanovanje, šolanje otrok in obleko. Nasploh pa so v vseh družinah gledali, da so čimbolje gospodarüi z denarjem, to je pomenilo, da so tu- di kaj prüiranili. Organizacija domačega dela in sploh notranjega življenja družine je büa, tudi če so bue v službi, stvar žena. Mož se v to delo ni vključeval, s^ je bü večino dneva odsoten in ker se mu je to delo zdelo zanj neprimerno. Takšno mišlje- nje je imelo korenine v takratnem modelu družinskega živ- ljenja in z njim povezano ženino ekonomsko nesamostoj- nostjo ter v načinu vzgoje, ki je poudarjala neenakost med spoloma. Tudi žene se za moževo delo v službi niso zanima- le. Trudile so se le, da bi mu, ko je bü doma, čimbolj ugo- düe: »stregla sem ga od spred^ in od zad^.« PoložEo moža (očeta) je bil v družini prevladujoč. Kljub te- mu, da so notranje družinsko življenje vodile žene, je bU poglavar družine, ker je prinesel domov glavni zaslužek, ssç\ je žena tudi če je bila zposlena, imela manjšo plačo. Razen tega so bile žene vzgojene v duhu, da v zakonu (in nasploh) nim^o take veljave kot on. Seveda je büo v nekaterih dru- žinah drugače, a te so bue maloštevune. To ženino podre- jenost moževi avtoriteti so utrjevale takratne družbene norme pravne in obič^ske. V vsakdanjem življenju se je kazalo to na primer v tem, da so žene možu pripravljale po- sebne jedi, daje imel svoje mesto na čelu mize, kakor tudi v pogovoru. Možje in žene so se med seboj pogovarjali le »domače stva- ri.« O medsebojnih odnosih, nepravilnostih pa so se žene »ženirale« pogovarjati. Prav tako ni büo v navadi izkazova- nje medsebojni čustev. Obič^no so v zakonu več potrpele žene, če so hotele, da je bü pri hiši mir. Na to jih je pripravljala že vzgoja doma. »Mati mije vedno pravüa, da bom morala v zakonu jaz po- pustiti, če bom hotela, da se bova z možem razumela in res 73 je tako«. Če je bila žena skrbna mati in dobra gospodinja, kjer so imeli dovolj denarja vs^j za skromno življenje in če se mož ni vd^al pijači, so se zakonci razumeli. Sledrgi dej- stvi pa sta bili med seboj večkrat povezani: denaija za k^j kupit so imeli premalOj^za zapit pa gaje bilo preveč. Te dru- žine so živele v bedi. Zene so kupovale v trgovini na puf. Ko ji v eni niso več hoteli dati, je šla prosit v drugo.« Tudi v takšnih primerih so žene zaradi objektivnih razlogov (malo možnosti zaposlitve, vpliva cerkve, kije bila proti lo- čitvi zakona) in subjektivnih (neizšolanost, neosveščenost) vztrajale v zakonu. V kmečkih družinah, ki so v nasprotju s prejšnjimi nek- mečkimi predstavljale ne le potrošno ampak tudi še proiz- vodno skupnost, delo ni bilo razdeljeno le med moža in že- no, temveč še med moževe-ženine brate, sestre in posle: dekle in hlapce. Gospodinje so ob moči dekel skrbele za vrt, prodajo vrtnin, gospodinjstvo in otroke. Kmečki gospodarji so se tu v Tr- novem ukvarjali predvsem s prevozništvom. Vozili so ka- menje, opeko, les, ki so ga pripeljali po Ljubljanici iz Pod- peči, Vrhnike, pozimi pa led, ki so ga sekali na bližnjih ba- jerjih. Delo na njivah, travnikih in v gozdu so puščali hlap- cem. Pomagali so jim le ob večjem nujnem delu. Možje so bili tako cele dni zdoma. Z ostalimi člani družine so se vi- devali le zjutraj ob zajtrku, kjer so se dogovorili, kaj vse je treba opraviti. Vsakdanje življervje je bilo tu popolnoma podrejeno načelom ekonomike, ki je tudi odrejela dnevni tok dogodkov. Delovni danje trajal poleti od 4. ure zjutraj do 22. ure zvečer, pozimi pa od 6. ure do 5. ure. Gospodarjevi dohodki so se stekali od prevozništva, proda- je živine in pridelka, ženini pa od prodaje vrtnin. Kjer sta se z možem razumela, sta dajala denar v skupno blagajno. Žena je iz nje jemala za potrebe gospodinjstva in otrok, mož pa za potrebe gospodarstva in svoje lastne. Drugače je ime- la žena svoj denar posebej. V kmečkih družinah je bila še bolj kot v rjekmečkih utrjena patriarhalna predstava o vlogi spolov. Žena je bila bua v veliki meri ekonomsko in duhovno odvisna od moža. Na njune odnose je vplivalo dejstvo, da zakon v večini pri- merov ni bil sklenjen na čustveni temveč na pridobitniški osnovi. Za srečo v njem je moralo biti izpolnjenih več po- gojev. Tako med zakoncema ni bilo vedno simpatije in spoštovanja. Ponekod se je temu priključil še alkohol. To medsebojno nerazumevanje se je kazalo tudi v številnih çrepirih. Zene so tudi v tem zakonu več potrpele.« Pod vplivom vrednotenja okolice, ki jih je obravnavala kot povsem od- visne osebe, so postale o tem prepričane tudi same, kot ka- že izjava: »kam pa naJ bi šla? Domov me ne bi vzeli, bi bila prevelika sramota«. Tako na ločitev, odselitev od moža, ni- so pomislüe. Veljava žene v kmečkem zakonu je bila odvisna tudi od vi- šine dote, ki jo je prinesla s seboj. Ce ta ni bila velika, je bila seveda manJ upoštevana. Razen tegaje na medsebojne odnose in na položaj žene mo- ža vplivalo dejstvo, daje družina takrat pomenila »gospo- darsko in življenjsko skupnost sorodnikov in nesorodni- kov«.io Mlada zakonca sta živela skupaj s starši, sorodniki (bratje, sestre) in posli. V kmečkih družinah je praviloma živelo skupaj več gene- racij. Starši so si ob predaji posestva, kije navadno sovpa- dala s poroko bodočega gospodarja, zagotovili preskrblje- nost do smrti »prežitek«: hrano pri isti mizi, del gozda in kakšno njihov. Mlado ženo (moža) so moževi (ženini) starši nadzorovali in ocenjevali pri delu. Do prepirov med njimi je prišlo, kadar so želeli starši pri delu še vedno imeti glavno besedo kljub temu, da so opravljali lažja dela, pazili na vnu- ke ali le »ksihte prodajali«. Doma so navadno za pomoč pri delu ostali neporočeni brat- je in sestre. Novo gospodinjo (gospodarja) so vsej v začetku vsi gledali postrani, ker jih je spodrinila (-1) in jim odrejala (-1) delo. V »familijo« so spadali tudi posli. Dejstvo, da so »tisti hlapci, ki so bili pri družini že več deset let, imeli pri hiši več be- sede kot gospodinja«, kaže, daje bila žena, včasih podreje- na celo njim. V tem obdobju so imele kmečke družine povprečno po šti- ri, ostale pa po dva otroka. To razmeroma majhno število je bilo posledica vplivala bližnjega mesta na mišijenje ljudi, kot pravi tudi Ivan Vrhovnik (po prvi svetovni vojni): »Pa- da naraščaj vzrok moderni nazori glede števila otrok in žen- ska bolnica, kamor hodijo zakonske in nezakonske žene ro- dit«.'' O tem, kakšno zaščito pred nosečnostjo so uporab- ljali, pove izjava: »Če nočeš otroka, se ne smeš peljat v Ljubljano, ampak moraš it na Brezovci dol«. Vendar je bila ob tem načinu odločitev še vedno v rokah moža. Stalen strah pred nezaželjenim spočetjem je gotovo vplival tudi na ženin odnos do moža. Nezaželjeno nosečnost so nekatere žene prekinile s splavom, ki so jim ga običajno naredila neizšolane ženske. kmečke žene so ob pomoči babice rodile doma. Po porodu so dva, tri dni počivale, nato pa so postopoma zopet prevze- le vse svoje obveze - lotile so se tudi težkih del. Za razliko pa so nekmečke žene rodile v bolnici, kjer so os- tale teden dni. Po prihodu domov so kar hitro spet oprav- ljale vse svoje funkcije. Otroke so starši kmalu po rojstvo nesli h krstu. Za botra in botro, ki sta otroku prinesla darilo npr. hranilno knjižico, so pripravili praznično kosilo. Imena so otroci večinoma do- bivali po starših ali starih starših. Vzgoja in izobraževanje v vseh družinah je bila v obdobju med vojnama glede na takraten način delitve dela med zaposlenim možem in ženo - gospodinjo vzgoja otrok stvar matere. Več nadzora nad njimi so imele matere v nekmečkih družinah, niso pa jih- vzgajale načrtno. V teh družinah so se otrokom včasih po- svetili tudi očetje, ko so jih peljali na popoldanski sprehod. Da pa bi se z njimi kaj več poigrali niso imeli ne česa, ne in- teresa. V kmečkih, obrtniških in tistih delavskih družinah, kjer sta bila v službi oba zakonca, pa so bile žene preobre- menjene z delom in so otroke dosti manj nadzirale. Če so živeli skupaj s starimi starši, so ti pazili nanje, drugje so pri- skočile na pomoč sosede ali pa so bili prepuščeni sami sebi. Pri vzgoji so se starši zanašali »na lastno pamet«, kar je po- menilo, da so otroke vzgajali tako, kakor so bili vzgojeni sa- mi po načelu »če je mene mama prav vzgojila jih bom tudi jaz«. Poštenost, pridnost, ubogljivost, olika in obiskovanje cerkve so bile osnovne lastnosti lepo vzgojenega otroka.« To so starši dosegli z besedo, nemalokrat pa tudi z tepežem. Kaznovale so večkrat matere, saj očetu to niti ni bilo po- trebno, ker so že na njegov mig otroci naredili, kar je bilo treba. Razen tega ga velikokrat ni bilo doma, tako, da za lumparije ni niti izvedel. Navadno je mati kaznovala večkrat sproti, na hitro, oče pa malokdo, pa takrat pošteno. Pretirane kazni nad otroki so bile večinoma posledica preveč popitega alkohola in so se nad njimi vsi zgražali. Poleg ostrih besed in tepeža so starši vplivali na otroke tudi s prigovarjanjem in vzgledom. Starši so menili, daje njihov vpliv na otroka najpomemb- nejši v rani mladosti, ker se potem »itak vzgaja sam«. Otro- ke so imeli radi, a jim tega niso preveč pokazali. Redke než- nosti so jim izkazovale predvsem matere. Na splošno so se otroci in starši med seboj malo pogovarjali »ker ni bilo časa«. Več stika so imeli z materjo, ker jim je bi- lo z očetom nerodno govoriti. Pogovarjali so se največ domače stvari. O denarju, razume- vanju med starši, o odnosih med spoloma niso razpravljali. »Pogovarjali smo se o kuhi, o spolnosti pa nikoli, smo bili v teh stvareh zadržani«. Vendar dejstvo, da so v številnih primerih vsi člani družine spali v enem prostoru, da so star- 74 si otroke občasno nagnali ven iz sobe, da misliti, da otroci v teh stvareh niso bili nevedni. Pri delu doma so začeli otroci pomagati na različne načine in pri različni starosti. V kn ečkih družinah je velJEJo »čim prej mogoče«. V nekmečkih družinah pa so začeli otroci pomagati kasne- je, po vstopu v šolo. Še manj so bili vključeni v delo doma pri tistih premožnejših družinah, ki so imele služkinjo. Tu so bili otroci zaposleni predvsem z delom za šolo in uče- njem kakega instrumenta, »kajti družina, ki je k^ dala na- se, je glasbeno šolala svoje otroke« ' ^ Kakor pri vzgojnih na- čelih nasploh (dvojna vzgoja), so bile tudi tu razlike med fanti in dekleti. Povsod so hčere več sodelovale pri gospo- dinjskem delu« Dekleta, katerih življenjski cilj je bila v tem času poroka, dom in otroci, so se tega morale naučiti. Sinovi so opravili le k^ težjega: nosili drva in kjer so imeli vrtove, pomagali pri delu na njih. V izrednih primerih predvsem nepopolnih družinah je bilo ponekod drugače. Za opravljeno delo so ot- roci običajno dobili kakšen dinar. N^več so denar porabili za sladkarije in za kino. Fante so vzgajali manj strogo kot dekleta - patriarhalna na- ravnanost vzgoje - kar se je kazalo tudi pri pravUih, ki so urejala druženje z nasprotnim spolom. Fantje so imeli več svobode in so morali obenem popaziti na sestre. Dekleta se s fanti niso družila do 18-20 leta. Tudi kasneje so se z njimi večkrat dobivala tako, da so odšla z doma s kakš- no pretvezo. Navadbe v popisu prebivalstva iz leta 1931 pokažejo, daje od 82 otrok, rojenih med leti 1907-1916, starih od 15 do 241et, bilo med fanti 4 nekvalificiranih delavcev, 2 sta ostala za pomoč doma na kmetiji, 19 v^encev in pomočnikov (kolarski, krojaški, mizarski, urarski), 11 dijakov, 1 gradbe- ni tehnik, 2 študenta. Od deklet jih je ostalo doma za pomoč pri delu 12, 4 so bUe nekvalificirane delavke, 19 je büo va- jenk oziroma pomočnic nEJveč pletilj in šivilj, 5 je bUo di- jakinj, 3 dekleta pa so bUe uradnice. Otroci manj premožnih staršev so po končani ljudski šoli na Grabnu odšli v uk, k^ti starši so večinoma želeli, da pri- dejo čim prej do lastnih sredstev, da jih ne bo treba več vzdrževati. Ti niso imeli za šolanje ne denarne, ne moralne podpore staršev, nekateri, predvsem otroci obrtnikov, so sledili poklicu očeta in so se zaposlili v njegovi delavnici, kjer so že prej pomagali. Ni bilo nam.reč redko, da so obrt- niki že kmalu začeli izkoriščati delo svojih otrok. Posamezni kmečki otroci, dekleta in fantje, so nadaljevali šolanje v meščanski šoli na Prulah ali v gimnaziji, tehnični srednji šoli ali so odšli v uk. Seveda je o tem odločala pred- vsem njihova nadarjenost in pridnost. »Želeli smo si v šolo, s^j tisti, ki je bil v službi, je bil gos- pod, ker po službi ni imel več dela«. Ker so bili kmetje premožni, so nudili otrokom predvsem denarno podporo pri šolanju. Nekateri pa tudi moralno: »zeleh smo dati otrokom boljši kos kruha«. V zgor^ navedenih podatkih iz popisa prebivalstva smo vi- deli, da so dekleta v nekoliko večji meri ost^ala brez kva- lifikacij. Razen tega so zanje pri izbiri poklica veljale še nor- me o spodobnosti oziroma nespodobnosti nekaterih pokli- cev (npr: igralka). Otroci, ki so imeli daljšo brezskrbno mladost, so izhajali iz premožnejših družin. Starši so njihovi izobrazbi posvetUi več pozornosti. Po opravljeni meščanski šoli so svoje hčere pošiljali v Avstrijo v internat oziroma v gospodinjsko šolo v Marija Zel, kjer so se učile kuhati, šivati, in jezike, da so se dobro pripravile na zakon. Sinove pa so pošujali v sred- nje, višje in visoke šole (trgovska akademija, učiteljišče, pravo). Čeprav so starši zatrdili, da so otroci, ko so se zaposlili, po- stali samostojni, temu vedno ni bilo tako. navadno seje to zgodilo šele, ko so se poročili oziroma odselili od doma. Tis- ti, ki so ostali sami, so praviloma živeli doma in so staršem ob mesecu izročili del zaslužka. V kmečkih družinah so samski otroci predstavljali dodatno pomoč pri delu, za kar so dobili stanovanje, hrano in obleko. Ti so bili tako od star- šev tudi ekonomsko odvisni. Otroci so se, če so živeli pri starših, podrejali njihovi avtoriteti. Poleg vzgojne je imela družina v tem času tudi zdravstveno funkcijo. Otroke so zdravili predvsem z raznimi č^i, zdrav- nika so poklicali le ob hudi bolezni. »Če je zbodel kakšen ot- rok, niso poklicali zdravnika, za žival pa takoj«. V številnih družinah je bila slaba tudi nega otrok, »ko smo bili majhni, smo imeli uši, garje. Namazali so nas z maslom, razkužil ni bilo«. Takšna je bila situacija predvsem v kmečkih in manj premožnih Oružinah. Preživljanje prostega časa in praznovanja v Trnovem so bile razlike v načinu preživljanja prostega časa vezane na spol, starost in tudi na socialno pripadnost. Prosti čas je bil povezan z družabnim življenjem in rekrea- cijo v naravi. Odraslim članom nekmečkih družin je že sobotno po- poldne pomenilo čas počitka. Med tednom niso šh nika- mor, ker« ni bilo ne časa, ne denarja«. Ob nedeljah so se odpravile družine peš na sprehode ali iz- lete po bližnji okolici: na Rožnik, »v Murve«, na Šmarno go- ro, v mesto, nekateri pa so odšli tudi v hribe. Ti izleti so se končali v gostilni. Da je bilo manj stroškov, so hrano na- vadno prinesli s seboj in so naročili le pijačo. Poleg tega so možje ta dan radi zahajali na nogometne tekme, na igrišča na bližnji Opekarski cesti, za Bežigrad ali k pivovarni Union. Med tem. ko so oni navijali, so se žene z otroci spre- h^ale v bližini. Ob koncu tekme so jih prišle počakat, da so skupaj odšli domov. Premožnejše družine so se ob nedeljah vozile z zapravljivčki tudi na daljše izlete. Ob sobotnih ozi- roma nedeljskih večerih pa so hodile v gostilno na večerjo ali v gledališče. Kadar niso šle ven, so se družine dobile doma s prijatelji ali sosedi in preživele popoldne in večer ob družabnih igrah. Radi so igrali karte: »šnops«, »eins«, »lustig«, »durek«, tom- bolo in domine. Marsikatero nedeljo, kakor tudi prosti čas med tednom so možje preživeli sami ali s prijatelji. Hodili so kegljat, v gos- tüno »na kozarček«, na lov ali ribolov. Žene so šle v tem pri- meru z otroki popoldne k maši, potem pa so posedele pred hišo in poklepetale s sosedami, ali se lotile ročnega dela. »Včasih za ženske ob nedeljah (in tudi drugače) v prostem času ni büo drugega, kot da so kvačkale, pletle ali stikale čipke za prte in kapne«. Ceje imela družina vrt, je mož v prostem času pomagal ženi pri njegovem obdelovanju. Temu skupnem veselju je büa osnova predvsem želja po stiku z naravo, ki je imela kore- nine tudi v kmečkem poreklu številnUi zakoncev. Razen nekaterih premožnejših družin, ki so v času dopusta hodüe na morje ali na Gorenjsko, drugi dopusta niso imeli redno, kadar pa so ga imeli, so büi doma, ali so obiskali so- rodnike. V kmečkih družinah je bilo prostega časa, razen pozimi, manj. Takrat so žene šivale, pomagale deklam zbirati fižol, pospravljale hišo. Moški pa so popravljali orodje in hodili v gozd po drva. Takrat je büo tudi več časa, da »smo šli sosed k sosedu na klepet, včasih smo se šli rihtaija bit, drugič pa tombolo ali špano«-. Tudi kadar so imeli čas, pogosto niso šli nikamor iz Trnovega, saj niso čutui potrebe »smo se r^e dr- žali doma«. Kmečki gospodarji so ob nedeljah po maši zavüi v gostüno »Tenente«, kjer se je zbiral njihov »parlament«, da so k^ popüi in se pogovorili. Popoldne so se zbirali »pr Jernač« in balinali. Radi so hodüi ob nedeljah tudi na lov - priljubljen je bü lov na šoje. Ta dan so včasih vozili z bagreom na lov ljubljansko gospodo, da so kaj zaslužui in ker seje tam »ve- 75 liko pilo in dobro jedio.« Redkeje so hodili ob nedeljah do- poldne sami ali z otroki v mesto na promenado. Preden so odšli domov, so se obvezno ustavili v gostilni, vendar so gledali v kateri, »hodili smo samo v najboljše lo- kale v navadne gostilne nismo šli, ker smo nekaj dali nase«. Bolj pestro so preživljali svoj prosti čas otroci, ki so se po- gosto družili v igri. Okoliški travniki, bajeiji, Gradaščica in Ljubljanica so jim nudili številne možnosti zabave. Ob ba- jaijih so lovili žabe in divje race. Poleti so se v njih kopali, pozimi pa na njih drsali. V Mestni log so hodili po ptičja jaj- ca, stikali so za zapuščenim vojaškim plenom, ki gaje bilo po prvi svetovni vojni povsod veliko, vozili so se s čolni po Ljubljanici in pomagali v njej prat konje. Kupljenih igrač so imeli malo, več so sijih naredili sami: drsalke »šlitšue«, sa- nke, žoge iz platna ali prašičjega mehurja. Veliko otrok je hodilo dvakrat tedensko k telovadbi k Sokolu II ali Orlom, odvisno od političnega prepričanja staršev. To je bila za ve- čino edina organizirana oblika preživljanja prostega časa. Mladi fantje in dekleta so v prostem času zelo radi obisko- vali pevske vaje cerkvenega zbora, saj so bile povezane z družabnostjo, poleg tega pa so imeli priložnost z njim ne- kajkrat na leto oditi na izlete. Drugače seje fantovska druž- ba ob popoldnevih in večerih najraje zbirala na mostu pred cerkvijo: »pogovarjali smo se o svojih dogodivščinah in že- ljah. Gledali smo, če bo šlo mimo kakšno lepo dekle. Radi smo tudi kakšno zapeli, potem pa smo zavili še v gostilno«. Dekleta so bila zaradi večje obremenjenosti z delom in strožje vzgoje veliko doma, kjer so se v prostem času uk- varjala z ročnimi deli. Ob koncu tedna pa so s prijateljicami ali brati hodile v kino na popoldanske predstave. Otroci iz premožnejših družin so hodili predvsem v predpustnem in pustnem času na plese v mesto. Manj premožni so hodili več na razne veselice, na primer na »vinsko trgatev«. Trnovo je imelo tudi svojo kulturno ustanovo prosvetni dom, kije deloval med leti 1920-1927, ko seje preimenoval v Orlovski dom, in je bil ukinjen leta 1932.Njegove pred- stave, ki so jih prirejali domačini - amaterji, so pridno ob- iskovali predvsem klerikalno usmerjeni Trnovčani. Druga kulturna prireditev, kije privabila veliko Trnovčanov, sta- rih in mladih, so bili koncerti pevskega zbora »Krakovo - Trnovo« v kinu Matica. Z branjem so se ljudje bolj malo kulturno bogatili. Redno so prebirali možje le časopisa Jutro in Slovenec, žene pa predvsem revijo Dom in svet. Njihovo zanimanje za knjigo, razen med izobraženci, je bilo dosti manjše, čeprav so sami zatrdili »da za knjige ni bilo (le) časa«. Če pa so brali, so bile to Mohorjeve knjige, na katere je bil po Ivanu Vrhovniku naročen »vsak deseti Trnovčan«.'^ Otroci so domov prina- šali reviji Vrtec, ki sojo тагц premožni dobivali v šoli za- stonj, in Naš dom. Praznovanje Miklavža, Novega leta in Pusta je bilo pove- zano z obiskom ene od petih trnovskih gostiln. Starši so vzeli s seboj tudi otroke, starejše od 20 let, mlajše pa so pus- tili doma, »da so čuvali hišo«. Ti so se doma igrali: ulivali svinec, se šli »koza - klamf« ali spano. Odrasli so si v gostilni rezervirali mizo. »Vsi smo se med seboj poznali, smo bili ena velika družina. Včasih je bUo to praznovanje bolj slo- vesno kot danes. Največ smo se hecali«. Bila paje to tudi priložnost, ko so se sklepali dogovori med starši za poroke otrok in priložnost za medsebojna poznanstva med mladi- mi. Nekatere premožnejše družine so šle na praznovanje v mesto, v Union, Kazino ali kakšno kavarno. Praznovanje je bilo vezano še na »žegnanjsko nede\jo«. 24. junija, takrat seje večina članov trnovskih družin udeležila dopoldanske maše in procesije popoldne pa so se, oblečeni v narodne noše odpravili na veselico, ki jo je prirejalo pev- sko društvo Krakovo-Trnovo vsako leto v Hribarjevem ga- ju (Kolezija), kjer je bil ples, srečolov in nastop telovadcev. Predvsem kmečke družine so rade hodile poleti na roma- nja. S kolesjem, lastnim ali sposojenim, so se peljali v Do- bravo, Crn grob ali Skaručno. Tradicionalno je bilo vsako- letno romanje na Brezje (z vozovi). Romanja so se najbolj veselili otroci, ker so tako šli kam od doma »drugače smo bili ob počitnicah doma. Natančno smo vedeli datum, kdaj se kam gre«. Delavske družine pa so za prvi maj hodile na Rožnik. Godove so praznovali doma, v okviru družine in sorodni- kov. Odrasli si med seboj niso dajali večjih daril. Ta dan so imeli le »boljše kosilo, glaž vina in smo kaj zapeli«. Otroci pa so dobivali predvsem praktična darila: obleko, čevlje, stvari za šolo, sladkarije, mlajši kakšno igračo. Komuniciranje navzven Osrednja priložnost, kjer so se srečevali znanci iz soseske, je bila nedeljska maša, kamor so zahajali večinoma vsi. Ot- roci, ker so morali, saj so kateheti vršili strog nadzor nad njihovimi obiski šolskih maš, odrasli pa zato, »da si videl poznanega, ne le iz gorečnosti«. Po njej so si ljudje izmenjali novice o dogodkih, tudi tistih, ki so se nanašali na družin- sko življenje sosedov, in jih prekomentirali. Možje so se do- bivali po 10. maši, žene pa po 6., saj jih je potem doma ča- kalo delo. Tudi ob tem dogodku je sosede razdruževalo raz- lično politično prepričanje, kar se je kazalo v tem, da so se klerikalci pred mašo zbirali na eni strani mostu, liberalci pa na drugi. Po maši pa so zavili vsak v svojo gostilno. Kmečke družine so imele v času med vojnama največ iz- vendružinskih stikov v sosedi, ki so pomenili obenem tudi prijatelje »saj smo se z njimi vse pomenili«. Tako veliko vlo- go so imeli ti odnosi zato, ker so si med seboj izmenjavali najrazličnejše oblike pomoči vezana na gospodarsko leto kmetov: pomoč ob košnji, mlačvi, zmetavanju krme, poso- janje živine, vozov in zato, ker so družine večino časa pre- živele v okviru Trnovega, saj jim je to narekoval značaj AJi- hovega dela. Največ so se družili med seboj najbližji sosedi »mejaši«. Zvečer so se obiskali in si pomagali obrezovati korenje, peso ali luščiti fižol. Razen ob delu pa so se dobi- vali tudi ob prostem času. Do »špetirjev« med njimi je prišlo najpogosteje zaradi opravljanja, včasih pa tudi zaradi otrok. Stiske s sorodniki, ki niso živeli doma ali v sosedstvu, so imeli predvsem ob vseh večjih praznovanjih v družinskem življenju: poroki, krstu, ob smrti, in na »žegnanjsko nede- ljo«. Tuje bilo njihovo sodelovanje obvezno. Z nekmečkimi družinami se kmetje, kljub temu, da so se vsi poznali, niso družili. Med seboj so se le pozdravljali in poklepetali. Prav tako niso imeli veliko stikov s priseljeni- mi prebivalci, »ker smo bili zelo ponosni na to, da smo Tr- novčani«. Tudi nekmečke družine so imele veliko stikov s sosedi. Ti niso več temeljili toliko na medsebojni pomoči, ki je bila večinoma nedelovnega značaja, pač pa na bližini bivanja. Pravi družabni prostor so bili vrtovi. Na njih so klepetali, si izmenjavali izkušnje in sadike. Niso pa sosedov vabili k družinskim praznovanjem. Največ so se družile med seboj žene - gospodinje. Te so poklepetale pred hišo, pred trgo- vino »izmenjale smo novice in pogledale ena drugi v lonec, kaj katera kuha«. Te družine so imele stike tudi s prijatelji, s katerimi so se spoznali na delovnem mestu. Z njimi so jih družili podobni interesi in način življenja, skupaj so preživljali prosti čas in proslavljali družinske in letne praznike. Na druženje med otroki so vplivali: starost, socialni položaj in značaj otroka. Ko so odrasli, so jih začele poleg socialnih ločevati še razlike v spolu. Večina otrok iz manj premožnih družin in tisti kmečki otroci, ki se niso šolali, je bila že kma- lu polno vključena v delo. Dekleta so morala biti več doma, saj so jih starši strožje nadzorovali. Tisti pa, ki so se šolali naprej, so bili zaposleni z učenjem. Vse to je imelo za po- sledico, da so se otroci manj družili. Tako vidimo, da so pri navezovanju izvendružinskih stikov imeli svoj vpliv: spol, starost, različni interesi, premožerg- 76 sko stanje, ter čas in кгЕц naselitve. Soseska je vršila v tem času nadzor nad dejanji, življenjem posameznikov in dru- žin in je s svojim mnenjem - odnosom tudi vplivala nary. OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Družbena struktura Poklicna in izobrazbena struktura 243 aktivnih prebivalcev v Trnovem leta 1971: Če pogledamo splošno poklicno strukturo aktivnih prebi- valcev s področja Trnovega vidimo, da še vedno, kot v ob- dobju pred vojno, med mo.škimi prevladujejo profesionisti in nekvalificirani delavci. Tudi med ženami je največ pro- fesionistk, ki jim tesno sledijo uslužbenke. Sprememba pa se kaže v tem. laje poklicna kot tudi izobrazbena struktura bolj izenačen,,, V primerjavi s preteklostjo je danes več že- na z boljšo k\alifikacijo oziroma s srednjo, višjo in visoko šolo. Zvezo se je zmanjšajo število gospodinj, ki jih je še 6, Tudi te družine so, ker so se pokazale razlike v njihovem načinu življenja, razdeljene na kmečke - nekmečke ter na družine - intelektualcev (ljudje z visoko, višjo in srednjo iz- obrazbo), - delavcev (ljudje z obrtno, osnovno oziroma ne- popolno osnovno šolo). Zakonski stan prebivalcev: Struktura obiskanih družin: - mož, žena - 4 - starši in otroci - 21 - starši, otroci in sorodniki - 6. - vdove z otroki - 3 - ločenke z otroki - 1 - vdove samske - 6 Vidimo, daje največ družin takih, kjer gre za skupnost star- šev z otroki - dvogeneracijskih (25). Število družinskih članov: eden član - 6 dva člana - 4 trije člana - 18 štirje člani - 9 pet članov - 5 ' šest članov - 1 sedem članov - 1 N^pogostejše so družine s tremi člani. Med njimi so tudi mlade družine, ki se bodo verjetno še povečale. Dvočlan- ske so družine starejših parov, katerih otroci so se že odse- lili. K tej tabeli bi dodala, daje danes število starejših prebival- cev verjetno še večje zato, ker se je veliko mladih zaradi predvidenega rušenja naselja že odselilo, starejši, ki so bolj vezani nanj, pa še vztrajajo tu. Prav tako je verjetno manjše celotno število prebivalcev. Večina prebivalcev seje po vojni priselila v Trnovo med le- toma 1960-1970, in sicer iz Dolenjske - 39, Štajerske - 34, ter Hrvaške in Bosne in hercegovine - 34. Med 442 prebi- valci je bilo po popisu iz leta 1971 393 Slovencev, 35 Hrva- tov, 11 jih je iz Bosne in Hercegovine in po 1 Madžar, Čeh in Avstrijec. Vstop v družinsko življenje Veliko parov, ki so se poročili takoj po vojni, seje poznalo ali celo hodilo skupaj že pred njo. Ob tem dogodku je parom pomagala država s poročnimi boni. Skupno življenje so na- jvečkrat pričeli na domu staršev, ker so bile možnosti za osamosvojitev m^hne. Danes imajo mladi več možnosti spoznavanja in navezuje- jo prve resne stike z nasprotnim spolom prej kot, včasih. Spoznavajo se ob delu, pri športu, šolanju, na plesu, v lo- kalih, itd. Pri izbiri gledajo na izgled izbranca (-izbranke) in na to, da jih družijo skupni interesi. Za medsebojne odnose so značilne pristne osebne povezave, svobodno izražanje čustev in sproščenost. Niso redke oblike skupnega predza- konskega življenja, SEJ so mi mnogi odgovorili: »s poroko se ni veliko spremenilo, saj sva že prej živela skup^.« V takih in tudi številnih drugih primerih je nosečnost pospešila od- ločitev za zakon. Pred poroko sta naredila fant in dekle vsak za svoje prija- telje fantovščino - dekliščino, doma ali v gostilni. Tisti, ki so zaposleni, so dogodek proslavljali tudi v krogu sodelav- cev. V veliki večini so poroke financirali oziroma vsaj sofinan- cirali starši, ki so sodelovali tudi pri organizacijskih pripra- vah. Veliko parov se je poročil le civilno. Nekateri pari so si privoščili veliko gostijo, na katero so po- vabili vse sorodnike kljub temu, da z njimi do takrat (niti kasneje) niso imeli tesnejših stikov. Drugi predvsem mlajši pa pod vplivom splošnega uveljavljanja pojava individua- lizacije vse bolj pojmujejo poroko kot intimno dejanje, ki se tiče izključno dveh ljudi, ki se imata rada. na poroko pova- bijo večinoma le priči in n^bližje sorodnike. Po poročnem obredu odidejo z ryimi na skupno kosilo, »ker si rad tisti 77 dan čimprej sam«. Med njimi so se začela uveljavljati po- ročna potovanja, ki jim je osnova želja po čimbolj prijet- nem začetku zakona. Tisti zakonci, ki niso imeli možnosti dobiti svojega stano- vanja, živijo skupaj pri starših enega od njiju ali pa narazen vsak pri svojih. Prva skrb jim je osamosvojitev. Gledajo da se takoj, ko se jim ponudi ugodna priložnost, odselijo od do- ma, ker »je bolje, da si sam, se z možem vsaj lahko v miru skregaš«. Danes nudi mladim pri tem družba nekatere možnosti: solidarnostna stanovanja, najemanje kredita za nakup stanovanja, pohištva, gospodinjskih aparatov, itd. Stanovanjske razmere Stanovanjske razmere so v Trnovem še danes slabe. Ker bodo v prihodnjem letu 1981 pretežni del Trnovega poru- šili, niso dovoljene povečave, prenove ali prezidave stano- vanj. Podatki v tabeli se nanašajo le na obiskane družine. Največ jih, kot vidimo, živi v dvosobnih stanovanjih. Še danes jih polovica nima kopalnice in stranke imajo skupna stranišča. Veliko stanovanj zaradi vlage sploh ni več primernih za bi- varye. Večja komfortna stanovanja so le v redkih novih hi- šah. Zaradi takega stanja je razumljiva želja večine družin, da se čimprej odselijo. Delitev dela in odnosi med možem in ženo v prvih nekaj letaih po vojni nove družbeno-ekonomske razmere še niso povzročile večjih sprememb na področju družinske delitve dela in v odnosih med zakonci. Sčasoma pa so se začele žene v vedno večjem številu zapo- slovati. Delo v službi jim pomeni danes potrditev in razvoj njihovih sposobnosti, kijih v družinskem življenju ne mo- rejo uporabiti, sprostitev od dela doma, stik z ljudmi in za- služek, ki jim omogoča pridobiti številne potrošne dobrine. »Če ne hodiš v službo, nisi samostojen, nimaš družbe, si sa- mo med kastrolami. V službi se razvedriš«. Kljub zgoraj navedenim mislim paje večini žena glavni in- teres družina, predvsem dokler so otroci majhni; vendar pa za to svoje domače delo pričakujejo priznanje in želijo, da se vanj vključi tudi mož. Zaposlena žena je danes, kot seje pokazalo, dvojno obre- menjena, saj ima v enem dva delovna dneva. Po vrnitvi do- mov jo čakajo gospodinjska opravila in otroci. Žene pora- bijo na dan za gospodinjska dela 3 do 4 ure kljub temu, da imajo številne pripomočke. Družba nudi ženam danes ne- katere oblike pomoči. Da bi jim olajšala gospodinjsko delo, odpira razne servise: za pranje, likanje, čistilnice in podob- no. Vendar kljub temu ostaja ženam še veliko dela. Razen tega pa so te storitve drage in jih zato ne uporabljajo pogos- to. Delovni dan moža se deli na službo, cočitek, morebitno ho- norarno delo in ukvarjanje z otroci. Zene pravijo, da delajo možje dnevno 12 ur, one pa 18. Njegova zastopanost v dru- žinski delitvi dela je različna in je do neke mere odvisna od starosti in izobrazbe. Večinoma možje opravijo vsa težja dela, in vse delo okrog avtomobila, zelo neradi pa se lotijo gospodinjskih opravil, ker pravyo, da »ženske to pač bolje znajo«, in »da si žena lažje vzame čas za to«. Predvsem v mladih družinah in v družinah intelektualcev se možje boy zavedajo obremenjenosti svojih žena. Tu mož in žena več sodelujeta pri gospodinjskem delu v smislu pomiva žena - briše mož; ali žena skuha, mizo pripravi mož. Več sodeluje mož pri delu doma tudi tam, kjer imata z ženo službo v na- sprotnih izmenah. Ekonomska osnova nekmečkih družin je plača zakoncev. Zaslužek hranijo v blagajni »škatli« ali po novem v banki. »Imava skupno blagajno, saj je tudi dohodek skupna last«. Iz nje jemljeta zakonca vsak po svojih potrebah in seveda možnostih. Z denarjem, namenjenim gospodinjstvu, gos- podari žena. Skupno pa odločata o vseh večjih izdatkih. Od celotne vsote porabijo približno 35 do 40 % za hrano, 25 % za komunalne stroške, 5 % za razvedrilo, ostalo pa za vzdr- ževanje avtomobila, nakup oblačil, odplačevanje kreditov. Drugače je tam, kjer so majhni otroci inje treba del dohod- ka nameniti še za njihovo varstvo. Tudi danes imajo števil- ne družine vrtove, a njihova vloga v ekonomiki družine ni pomembna. Z zaposlitvijo žena se počasi spreminjajo odnosi med za- konci. Denarna samostjnost in delo v službi utjujeta v ženi zavest enakopravnosti z možem in jo vzpodbujata k uve- ljavljanju njene avtoritete. Od zakonskega tovai-iša pred- vsem žene pričakujejo več kot včasih. Odnosi med zakonci se spremenijo v odnose sodelovanja, zaenkrat predvsem na področju odločanja in vzgoje otrok. Zena bi se rada osvobodila nekaterih opravil oziroma svo- jih notranjih družinskih nalog, zato je delitev dela doma v mnogih primerih vzrok za prepir. Na splošno so bili zakonci mnenja, da seje včasih treba skregati,»da razčistiš stvari in razbiješ dolgčas«, torej, da so občasni prepiri koristni. Važ- no za odnose med možem in ženo je »razumevanje, urejeno stanovanjsko vprašanje, da živiš sam, brez staršev in srečni otroci«. Čustva si izkazujejo med sabo, tudi pred otroki. Ob- ičajno sta mož in žena več skupaj zvečer, takrat se pogovar- jata o službi, otrocih, denarju, o načrtih in o tem, kar oba za- nima. Spremenil se je tudi položaj kmečke žene, ki danes bolj enakopravno sodeluje z možem pri vseh večjih odločitvah, tudi tistih, ki se tičejo gospodarstva. Kmečka družina je še zmeraj proizvodna in potrošna enota, delo pa je danes raz- deljeno med moža, ženo in stroje. Delovne sile - hlapcev in dekel že dolgo časa ni več za dobiti. Žena zaradi tega poleg vseh gospodinjskih del, pri katerih mož še vedno ne sode- luje, opravlja tudi nekatera nekdanja dela poslov (v hlevu, na njivah). Glavno pomoč predstavljajo danes stroji, saj pravijo »če jih nimaš, propadeš«. Poleg tega pomagajo z de- lom neporočene sestre, bratje, ki so dopoldne v službi, po- poldne pa po potrebi kaj postorijo, in otroci, ki še žive do- ma. Še vedno pa traja delovni dan poleti od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer z vmesnim enournim počitkom, pozimi pa od 6. ure do 19. ure. Na tem področju živi precej družin, kjer se eden, redkeje oba zakonca vdajata pijači. Ponekod je alkoholizem vzrok, večinoma pa posledica predvsem slabih socialnih razmer in nerazumevanja med njima. V teh primerih so običajni družinski odnosi porušeni. Med možem in ženo so pogosti spori zaradi njegove nasilnosti in pretiranega zapravljanja. Neredko pride do medsebojnega fizičnega obračunavanja. Na ženina ramena pade vsa skrb za družino. Ponavadi so s tem povezane tudi težave alkoholika na delovnem mestu, tako, da so nekateri zapustili službo. Mnogo žena predvsem srednjih let, vztraja ob takem možu. Mlajše so v odnosu do njega bolj odločne, če ne pristane na zdravljenje pogosto sledi ločitev. Odgovor na vprašanje, zakaj nekatere žene dolga leta prenašajo takšnega moža, je dal v svoji knjigi Ja- nez Rugelj:'" Zaradi ekonomske odvisnosti, kije prisotna 78 predvsem pri kmečkih ženah, zaradi ženine nevednosti, neosveščenosti o bistvu in možnostih zdrav]jer\ja alkohol- ne bolezni, ter zaradi verskih (cerkvena poroka) in drugih predsodkov. Šele po mnogih letih so se nekatere obrnile na službo za socialno delo, da bi jim pomagala, O številu otrok odločata žena in mož skup^. Večina zakon- cev je pristašev načrtovanja družine s pomočjo umetnih za- ščitnih sredstev, ki ротепџо olćgšanje predvsem za žene: »je zelo v redu, ni vsak mesec skrbi«. Žena ima s tem mož- nost odločati o svojem načinu življenja. Obenem pa vpliva na njene bolj sproščene odnose z možem. Povprečno im^o družine po dva otroka. Zakaj je to n^primernejše število, pojasnjuje iqava: »Časovno ne zmoreš več otrok, ker potem nimaš časa zase, pa tudi dohodki so prenizki«. Vse žene rodyo v porodnišnici. Ob tej priložnosti jim možje poklonijo cvetje, nekateri tudi vrednostno daruo: umetniš- ko sliko, nakit, kristalne predmete. Vzgoja in izobraževanje Vzgoja otrok je pomembna sestavina družinskega življe- nja. Uspešnost tega poslanstva je odvisna od medsebojne- ga razumevanja med starši, ki vpliva tudi na usklajenost njunih vzgojnih načel in odnosa do otrok. Starši so tisti, ki posredujejo otroku številne norme in vrednote, ki bodo vplivale na njegov bodoči način življenja. Danes seje v ve- čini družin uveljavil nov pogled na otroka in njegov živ- ljenjski svet. Starši ga obravnavajo kot samostojno oseb- nost, ki jo je potrebno začeti vzgsyati že zgodaj, jo oblikovati in pripraviti na življenje. Z otroki se v okviru družine še vedno več ukvarJEJo matere - žene, čeprav tudi one menijo, da premalo, ker ni časa. Ne- ga otrok, njihovo nav^arxje na red, čistočo in delo je naloga matere, očetova pa, da skup^ z njimi preživlja prosti čas v igri ali na sprehodih. Žene so navadno v vzgoji otrok tudi bolje poučene. O tem se pogovarjajo z materami, prijatelji- cami, berejo članke v revijah (Otrok in družina, Naša žena), intelektualke tudi ustrezno literaturo. To so si večinoma preskrbele na predporodnem tečaju, katerega namen je žensko poučiti o: negi otroka, njej sami, načrtovanju dru- žine in jo pripraviti na porod. V kmečkih družinah je mati zaposlena ves dan. Ker živi tu skup^ več generacij (obiČEJno tri), skrbjo za otroke stare matere ali neporočene tete. Očetje se z otroki zelo malo uk- varjajo. Vzgoja se razlikuje glede na znač^ in spol otroka. Starši vzg^^o n^več z besedo, vzgledom »da ne rečeš eno, delaš pa drugo« in s kaznjo«. Pogledi na to, kakšni naj bodo od- nosi med njimi in ortroki so različni. V večini se starši tru- djo, da bi bili. prijateljski in zaupni. Svojo ljubezen pogosto izkazujejo, »jih vseskozi сгкЦато«. V nekaterih družinah pa še velja pravilo, »da seje treba staršev bati in jim biti po- koren«. Otroci si seveda povsod željo zaupanja. Tam kjer pojmujejo očetje svoje sodelovanje pri vzgoji le kot »skrb za disciplino«, otroci z očetom ne doživlJEJo pri- stnega odnosa in imćjo tesnejši stik z materjo: kjer pa se z i-jimi ukvarjata oba, so odnosi sproščeni. Otroci in starši so med tednom skupsj le kratek čas, nćjveč proti večeru. S predšolskimi se igr^o, jim berejo ali pripovedujejo pravlji- ce, jih sprašujejo o času, ki so ga preživeli v vrtcu. Z večjimi pa se pogovarJEJo o šoli, o vsem, kar jih zanima in se z njimi razne družabne igre. \ ečji otroci sodelujejo pri vseh pogo- vorih razen pri tistih, ki se tičejo odnosov med staršema. Prepiri in kazni so posledica neposlušnosti, neizpolnjenih dolžnosti, laži in slabe volje. Poleg ostrih besed se starši po- služujejo še klofut, in raznih prepovedi. Kljub temu, da večkrat kaznujejo matere, pa se otroci bolj bojjo očeta. Vzrok, da im^o očetje večjo avtoriteto, je tudi v tem, da so bolj odločni, in v tem, ker oni sami in tudi žene misijo, da je avtoritativno posredovanje rjihova naloga. Večja nesog- \ lasja med starši in otroki so ponavadi pojav jo šele v puber- teti. Problemi pri vzgoji otrok se pogosteje pojavlj^o v nepopol- nih družinah. Navadno pride do r\jih v času pubertete, predvsem tam, kjer živi mati sama s sinom (sinovi). V tem času je, kot se zdi, prisotnost očeta nujna. Pri družinskem delu otroci malo sodelujejo. Manjši doma pospravlj^o svoje igrače in pomagao pri nekaterih nezah- tevnih opravilih. Starejšim otrokom sta glavni obvezi šola- nje in učenje. V delo se vključujejo le občasno. Matere v gospodinjstvu zaposljo večinoma le hčere in s tem (nezavedno) nud jo sinovom napačen vzgled in vplivajo na ohranjanje obstoječe delitve domačega dela med spoloma. Sinovi pomagao le pri težjih delih. Tudi v kmečkih druži- nah pri delu v gospodinjstvu pomagao le hčere. Sinovi so- delujejo z očetom pri delu izven doma. Ob večjih opravilih pa poprimejo vsi. Drugače je z otroki v nepopolnih druži- nah. Ti so z delom doma bolj obremenjeni. Pomagajo tako dekleta kot fantje, ki pogosto prevzemno del očetove vlo- ge. Otroci hodjo redno ven skupaj s starši do približno 15 leta, potem so največ skupaj z vrstniki, ker »imajo svoje pogo- vore, se z nami dolgočasjo«. Dekleta dlje kot fantje, ki več »lahko luftamo okoli«, pri dekletih starši tudi bolj natančno »gledejo na uro,« kd^ pridejo domov. Seveda pa so te ome- jitve razen od spola odvisne še od otrokove zrelosti. Starši se navadno zanimao s kom se druž jo njihovi otroci in vpli- vajo na izboro njüiove družbe. Približno v polovici obiskanih družin so starši otrokom nu- dili versko vzgojo. Želeli so - željo, da otroci prejmejo predvsem tri zakramente: krst, prvo obhajilo in birmo, »da jim ne bo to kdsj v življenju manjkalo« in »da dobjo malo strahu«. Za naprej pa večina staršev pravi: »ko je večji, ve sam, jih ne bomo silili v cerkev«. To je posledica večje samostojnosti otrok tudi v njihovem mišljenju in vpliva izvendružinskega okolja, v katerega se otroci vključjo že kmalu. Že v prvih letih otrokovega življenja prevzemajo danes del vzgojne funkc je vzgojno - varstvene ustanove. To organi- zirano varstvo predstavja zaposleni ženi nujno pomoč. Saj »skrb za otroke, posebno predšolske, je tisti problem, ki da- nes morda najbolj obremenjuje družino in predvsem že- no« ' ^ Ker paje število vrtcev manjše od potrebnega, nosjo nekatere matere otroke k varuškam. V redkih primerih, kjer mladi zakonci živ jo s starši, za malčke skrbjo stare matere. Približno pri treh letih pa men jo starši, daje za ot- roka čas, da gre v vrtec. Takrat namreč potrebuje družbo vrstnikov. Obenem odrasli predvsem željo, da se v vrtcu veliko nauči,« v nasprotju s strokovnjaki, ki prav jo,« daje za otroka na tej stopnji razvoja med najpomembnejšimi sproščena igra«.'^ Večina staršev razmišlja o bodočem življenju svojih otrok. Kakšno bo, je med drugim odvisno tudi od njihovega us- peha pri učenju in od stopnje izobrazbe, ki jo bodo dosegli, s^ »se v današnjem času razredi oblikujejo predvsem glede na razlike v poklicih in stopnji kvalifikacje. S tem je pove- zan tudi življenjski standard«. ' ' Posledica današnjega viso- kega vrednotenja znanja se kaže v želji staršev, da se začno otroci učiti že kmalu in, da bi otrokom omogočili čim boljšo izobrazbo. V nižjih razredih spremlj^o šolski uspeh otrok predvsem matere, ki jim, če je potrebno, in seveda, če jim lahko, pomagao. Očetje se z izobraževanjem otrok v tem času marj ukvaiJEJo. Matere im^o tako »večji vpliv na ob- likovanje stališč do izobraževanja. Bolj so izobražene, višje cilje imajo« Kljub temu, da imajo danes načeloma vsi otroci enake možnosti nadaljevati šolarje, pa v resnici ni tako. V števil- nih družinah, kjer so starši manj izobraženi; dobe otroci za to le malo vzpodbude, niti nim^o zagotovjene denarne podpore. Ti otroci zato pogosto ne kažejo interesa za šolo in se žele čim prej zaposliti. Tudi Ana Kranjc je v svoji knjigi 79 ugotovila, daje za nižji družbeni sloj »zlasti značilen dvom v vrednost izobraževanja.'^ Za otroke izobraženih staršev pa je pot na visoko šolo samoumevna. Želja po šolanju se kaže tudi skoraj pri vseh kmečkih otrokih, kljub temu, da doma navadno za to nimajo podpore. Zaradi tega, da ne bi bilo nasprotovanja doma, ker žive v ozračju delovnih na- vad staršev in ker morajo tudi sami veliko delati, študij na- vadno hitro in uspešno končajo. S tem si žele zagotoviti drugačen način življenja, ki ga ne bo opredeljevalo le ce- lodnevno, nujno fizično delo. Drugačna paje vzgoja v družinah kjer vlada med starši ne- razumevanje, alkohol in v tistih, ki se niso prilagodile spre- membam »ki so se izvršile v samo nekaj desetletjih in so ta- ko močne, da so pripeljale tudi do resnih motenj v sami družini... Število vzgojno zapuščenih otrok in delikven- tov (kot posledica tega) tudi ni majhno«.2° Otroci iz takšnih družin si pogosto poiščejo sebi enako družbo. Tako je bilo tudi v Trnovem, kjer so se povezali v »klapo«, kije »kradla, razbijala in rogovilila«. Praviloma so imeli ti otroci slabši učni uspeh in so le s težavo dokončali osnovno šolo. Zaradi napetega vzdušja v družini in ker je otroke sram, da so iz tcikšne družine, se želijo čim prej osamosvojiti in za- živeti drugačno življenje. Drugje pa ostajajo troci doma do- ker ne dokončajo šolanja oziroma dokler se ne poročijo. Preživljanje prostega časa Družinsko življenje poleg drugih obsega tudi aktivnost v prostem času. Spremembe, ki so nastale v načinu preživ- ljanja prostega časa družinskih članov v obdobju po vojni so posledica predvsem treh dejavnikov: - možnosti in s tem povezane želje po večji prostorski gib- ljivosti ljudi, - hitrega širjenja masovnih komunikacijskih sredstev, predvsem radia in televizije, - več prostega časa, saj seje delovni teden skrajšal na pet delovnih dni. Ljudje so začeli poleg dela največ pozornost posvečati pro- stemu času. Avtomobil, ki je danes skoraj vsem družinam dostopna potrošna dobrina omogoča hitro premagovanje razdalij in s tem več novih različnih možnosti za preživlja- nje prostega časa. Člani družin ga uporabljajo za potrebo in razvedrilo. Od koncu tedna in za praznike se vozijo z njim na krsyse in daljše (tudi dvodnevne) izlete, ki so povezani z rekreacijo: sprehodi v naravi, nabiralništvom, smuča- njem, plavanjem, obiskom dobre domače ali s srečanjem s sorodniki oziroma prijatelji. Tiste družine, ki še nimajo av- tomobila (navadno zaradi slabega materialnega položaja) so več doma. Tem je pridobitev avtomobila glavni cilj.« Za gledanje televizije, ki jo im^jo skoraj vse družine, pora- bijo na dan poprečno po dve do tri ure. Med tednom jo gle- dajo predvsem v prostih večernih urah. Ob nedeljah, če so doma, jo navadno vključijo že popoldan«. Pred njo žele ple- tejo, šivajo, možje in otroci pa berejo. Ob njej se običEgno zbere cela družina, gledanje televizije je številnim druži- nam nadomestilo za druge oblike kulturnega življenja. Sprejemniki posredujejo takojšnjo (pritisk na gumb) in za večino družin zaželjeno lahkotno zabavo, obenem pa tudi informirajo. Nekateri se zavedajo oziroma razmišljajo o nje- nem slabem vplivu na družinsko življenje, ki je dvojen: zmanjšuje komuniciranje med člani družine in krni njiho- vo potrebo po družabnem življenju. Danes namenijo člani družin večino prostega časa različ- nim oblikam rekreacije: letnemu oddihu, tedenskemu, dnevnemu počitktr, športnim aktivnostiin in izletom v na- ravo. Tako se zdi, da je družina dobila novo rekreacijsko funkcijo. Razlike pri tem pogojuje predvsem različen gmotni polo- žaj. Tako se člani manj premožnih družin trudijo, da bi v prostem času kaj dodatno zaslužil, da bi si izboljšali svoj standard. Različna je tudi količina prostega časa, ki ga imajo posa- mezni družinski člani predvsem med tednom. Najmanj ga imajo žene - matere, največ pa otroci. Ti se veliko ukvarjajo s športom, saj imajo blizu telovadno društvo partizan. Dru- gače pa se dosti manj kot včasih igrajo zunaj. Med drugim je to posledica pomanjkanja vrstnikov v naselju in zazidane okolice. Komuniciranje navzven a. Sosedstvo Velike spremembe v prej živahne sosedske odnose je pri- nesel vojni čas. Na tem pdročju je takrat delovala organi- zacija »Crna roka«, katere člani so bili tudi nekateri Trnov- čani: ovadbe, kraje, strah za lastno usodo in usodo družine so povzročili, da je prijateljstvo med družinami zamenjalo nezaupanje. Stiki med njimi so postali površni, ker »nihče ni vedel za drugega, kakšne barve je«. Ljudje so se zapirali v družinski krog. Ta proces odtitjevanja seje po vojni še poglabljal. Vzroki, ki so pripeljali do te današnje manjše povezanosti med so- sedi so: gibanje prebivalstva (priseljevanja, odseljevanje), različna starost, različen materialen položaj in poklic ter že- lja po nemotenem družinskem življenju. Omeniti paje tre- ba, da v naselju ni kakšnih posebnih družabnih prostorov, kjer bi se ljudje lahko srečevali in navezovali stike, to zaprtost v družinski krog pogojuje tudi: - različni dnevi - življenjski ritem družin v soseščini, - dejstvo, da ljudje med tednom veliko časa preživijo proč od doma, ko pa so doma, jih čakajo številna opravila, - kadar so doma, želijo biti čim več skupaj z ostalimi člani družine. Kako daleč je prišel ta proces zapiranja, govori iz- java: »prišla sem v sredino, kjer nisem nikogar poznala in zdelo se mi je povsem normalno, da za nikomer ne vzpos- tavim neke preveč prisrčne odnose«. Za družine v soseščini so v več primerih namesto odnosov sodelovanja značilni odnosi tekmovanja. To medsebojno tekmovanje temelji predvsem na številu in kvaliteti potroš- nih dobrin, kijih posedujejo in na uspehih ter izobrazbi ot- rok in odraslih. Na druženje med sosedi vplivata tudi starost in spol. Hitreje navezujejo med seboj stike družine, katerih člani so približ- no enake starosti. Medsebojne odnose navadno vzpostavijo žene, saj je zato več priložnosti: ob nakupih, preko otrok, ker so več doma. Medsebojne stike organizirajo tako, da va- bijo ena drugo na kavo, kjer poklepetajo. Veliko vlogo v medsoseskih odnosih imajo lahko tudi po- samezniki, ki le te vzpodbujajo. Takšen je primer v Eippi- rovi ulici, kjer so ljudje povedali, da jih je seznanila med se- boj soseda, upokojenka: »ki drži vso ulico skupaj. Okrog nje se zbiramo odrasli in otroci in klepetamo.« Najbolj same za sebe živijo družine priseljencev iz drugih republik, ki jih je v Trnovem kar nekaj. To je posledica raz- ličnih življenjskih navad in negativnih vrednostnih sodb, ki jih imajo o njih sosedje. Do pred nekaj leti je bilo v Trnovem veliko otrok, ki so se pogosto družili med seboj. Danes živi v naselju največ sta- rejših ljudi in družin z majhnimi otroki. Večji pa v soseščini nimajo prave družbe vrstnikov. b. prijatelji Pri današnjih družinah velja, da vzpostavljajo »vedno manj odnosov, ki so teritorialno, sorodstveno dani in več tistih, ki stopajo vanje po svoji presoji.«2' S prijatelji, kijih spoznajo v službi preko otrok, z mladost- nimi kolegi, družijo zakonce skupna zanimanja. Srečanja z njimi jim pomenijo predvsem zabavo in sprostitev. Vide- vajo se med tednom, predvsem pa za vikend. Takrat priha- jajo eden k drugemu na dom »na klepet, da izmenjamo 80 mnenja« ali na večerjo. Skupaj preživljajo prosti čas. Nanje se obrnejo tudi, kadar jim je potrebna pomoč ali usluga. Pogostnost združenja s prijatelji je različna glede na spol za- koncev. Žene im^o po poroki, še posebej pa po rojstvu ot- rok, manj časa zanje. Vzrok je v že opisani delitvi dela med možem in ženo oziroma v ženini prezaposlenosti. Nekatere so celo prepričane, da »moški mora imeti svojo družbo, da te ni prehitro sit.« Najbolj paje to odvisno od razumevanja med zakonci. Tam kjer so odnosi skladni hodita v družbo pogosto skupaj in se družita največ s skupnimi prijatelji. Otroci imajo prijatelje med sošolci in vrstniki iz telovadne- ga društva, s katerimi preživljajo skupaj prosti čas. c. sorodniki V okviru skupine sorodnikov imajo družine n^več stika s tistimi, s katerimi žive v skupnem gospodinjstvu. Taki so primeri predvsem v kmečkih družinah. Neporočeni strici, tete po službi pomagajo pri delu in vzgoji otrok. Ostali se redno videvajo s starši (vsaj enkrat tedensko), če ti ne žive predaleč. Najpogosteje so skupaj matere in hčere, s^ so mnoge od njih odvisne z raznimi oblikami pomoči: varovanje, vzgoja otrok, pomoč pri delu in drago. Zato so dražine več skupaj z ženinimi starši. Njihvo vpliv na življenje mlade družine je odvisen tudi od navezanosti zakoncev na starša. Na pogoi^tnost stikov z dragimi sorodniki vpliva bližina nji- hovega bivanja, odnosi med njimi, stopnja sorodstva m sta- rost. ZAKLJUČEK Razlike, katerih preučitev je bil eden od ciljev naloge, so se v času med obema svetovnima vojnama pokazale med raz- ličnimi socialnimi skupinami prebivalcev v Trnovem že v predfazi dražinskega življenja pri izbiri moža oziroma žene. Pri tem so sicer veljale tudi neke skupne, splošne vrednote: žena lìSQ bo skrbna gospodinja in mati, mož dober gospo- dar. Različni pa so bili motivi za sklepanje zakona in svo- boda pri izbiri zakonca. Pari so odvisno od svoje socialne pripadnosti začeli skupno življenje v različnih gmotn b in stanovanjskih razmerah, V vseh dražinah je bila glede notranje ureditve življenja v njej oblikovana jasna predstava o vlogi žene - moža pri tem, ki so jo negovale takratne družbene razmere. Ženina prva naloga je bila: skrb za dom, materinstvo in vzgoja ot- rok. Mož je v dražinskem krogu iskal le počitek od dela v službi. V manj premožnih dražinah so bile, kakor se je po- kazalo prisiljene prispevati k svojim delom k dražinskemu proračunu tudi žene. Vendar to dejstvo na njihov položaj v dražini ozrioma na medsebojne odnose mož-žena ni vpli- valo. Prav tako to velja za kmečke zakonce, kjer je imelo ženino delo celo nujen gospodarski značaj. Žene so prizna- vale moževo avtoriteto. Poleg tega je na odnose med za- koncema vplivala privzgojena zadržanost, kije imela kore- nine v cerkveni ideologiji, ki je vplivala tudi na takratno vzgojo otrok. Taje bila dvojna, različna za fante oziroma dekleta, kar je bilo povezano z različnimi cilji, ki so jih starši želeli doseči. Dekleta so vzgajali v dobre gospodinje, fante pa v bodoče dražinske poglavarje. Različna socialna pri- padnost otrok je pogojevala njihovo bolj ali manj brezskrb- no otroštvo in vplivala na to, da so otroci dosegli različno stopnjo izobrazbe, od česar so bile v veliki meri odvisne možnosti, ki so jih imeli v svojem nadaljnjem življenju. V tem času je bila sosedska skupnost živ organizem, ki je nadziral in ocenjeval življenje in dejanja svojih članov. Ljudje so bili med seboj povezani zaradi bližine bivanja, medsebojne pomoči in zato, ker so v okvira naselja preži- veli dobršen del prostega časa. Povojne družbene in ekonomske spremembe so pogojeva- le postopne spremembe tudi v načinu družinskega življe- nja. Spremenili so se odnosi med mladimi, kakor tudi vred- note, kijih upoštev^o pri navezovanju resnejših stikov z nasprotnim spolom, N^ večjo spremembo v družinsko življenje je vneslo inten- zivno zaposlovanje žena in s tem povezana njihova eko- norriska osvoboditev. Dejstvo, daje žena izstopila iz draži- ne, je zahtevalo in še zahteva spremembe v dražinski de- litvi dela in v odnosih med zakonci. Tem spremembam se bolj prilagajajo mladi možje in možje intelektualci. Ti sode- lujejo predvsem pri vzgoji otrok, ki jo starši danes večino- ma pojmujejo kot odgovorno nalogo. Razdelitev dmžin- skih vlog in položaj žene v družini paje kljub vsemu še ved- no dokaj tradicionalen, kar se kaže tudi v tem, da ima žena, kljub dmžbeni pomoči, zelo malo prostega časa. Skupen prosti čas imajo člani družin predvsem ob koncu tedna. Ve- činoma ga preživljajo s prijatelji ali sorodniki. Ker ga im^o več kot včasih, se je spremenilo njegovo vrednotenje. Po- svečajo mu veliko pozornosti. Namenjem je sprostitvi na zabavi, ki sta postali zelo pomemben element za oblikova- nje stila življenja današnjih družin. Spremenila se je tudi vloga sosedstva v načinu življenja družin. Družine se v številnih primerih zapirajo v dražinski krog. Nekatere žive brez večjega interesa in potrebe po medsebojnih stikih s sosedi, večjo vlogo v njihovem življe- nju imajo prijateljske vezi. Duša Petra Opombe: ' Tri predavanja S. A, Tokareva iz Moskve. Traditiones 4/1976. Ljubljana, str. 308 povzetek prev, F, Benedik, 2 Melüí Anton, Rast naših mest v novi dobi, Ljubljana 1964, str, 220, 3 Pod nepopolne družine sem štela: družine ločencev, ovdovele in skupnosti le moža in žene, ■* Ravnik Mojca, Žagar Zora, Družinsko sorodstvene zveze. ET- SEO vprašalnica št. VI. Ljubljana 1976, str, 14 ^ Vrhovnik Ivan, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933, str, 99. 5 Potovke so bile branjevke iz okoliških vasi. ki so hodile na Ljub- ljanski trg, ' Melik Anton, navedeno delo, str, 219 8 Vrhovnik Ivan, navedeno delo, str. 212 9 idem, str. 218 '° Ravnik Mojca, Žagćir Zora, navedeno delo, str, 14 ' ' Vrhovnik Ivan, navedeno delo. str. 426 ' 2 Ovsec Damjan, Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, .arhitektov bilten, Ljubljana 1979. str. 110 '3 Vrhovnik Ivan, navedeno delo str. 91 '" RugelJ Janez. Dolga pot. Ljubljana 1977, str. 37. '5 Tomšič Vida, Ženska, delo, družina, družba. Ljubljana 1976, str, 215. 15 Horvat Ludvik, Naši malčki so utrujeni, ND/1979 (24. 6.), str. 5 ' ' Šmitek Zmago. Delitev dela kot sestavina socialne kulture Vi- tanja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1978. str. 60-61. ' 5 Kranjc Ana, Izobraževanje in družbena angažiranost, Ljubljana. 1971, str, 4, •9 idem, navedeno delo, str, 54. 2° Mladenovič Marko, Porodica izmedju usamljenosti i društve- nosti, Beograd 1976, str, 62. 2' Mlinar Zdravko, Izbrana poglavja iz sociologije lokalnih skup- nosti, Ljubljana 1971, .str. 46, 81 Viri in literatura 1) Popis prebivalstva iz let 1921, 1931 in 1971. 2) ETSEO, vprašalnica št. VI, Ljubljana 1976. 3)Vrhovnik Ivan, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933. 4. Erlich Vera, Jugoslavenska porodica u trasformaciji, Zagreb 1971. 5) Etnološki pregled 11, Beograd 1973. 6) First - DUič Ruža, Struktura moči u porodici zaposlene žene, So- ciologija 1, Beograd 1973. 7)Kremenšek Slavko. Ljubljansko пазеЏе Zelena jama kot etnološ- ki problem, Ljubljana 1970. 8) Kranjc Ana, Izobraževanje in družbena angažiranost, Ljubljana, 1971 10) Melik Anton, Rast naših mest v novi dobi, Ljubljana 1964. 11) Mladenovič Marko, Porodica izmedju usamljenosti i društve- nosti, Beograd 1976. ' 2 Ovsec Damjan, Oris družabnega življer\ja v Ljubljani od začetka d\^^etega stoletja do druge svetovne vojne, Arhitektov bilten, Ljubljana 1979. 13) Ravnik Mojca, Družinska skupnost v ljubljanskem predmestju, Füozofska fakulteta, Ljubljana 1977. 14) Ravnik Mojca, Žagar Zora, Družinsko življenje na Galjavici kot odraz življenja naselja, EP 13, Beograd 1975. 15) Rugelj Janez, Dolga pot, Ljiüjana 1977. 16) Šmitek Zmago, delitev dela kot sestavina socialne kulture Vi- tanja, Fuozofska fakulteta, Ljubljana 1978. 17) Tomšič Vida, Ženska, delo, družina, dnjžba, Ljubljana 1976. 18) Ule Mirjana, Družbeno uveljavljanje žensk, Ljubljana 1977. 19) Weber-Kellerman Ingeborg, Die deutsche Famillie, Frankfurt am main 1974. 20) Wümott Peter, Yoimg Michael, Family and Kinship in East London, London 1957. 82 VPLIV ITALIJANSKIH TABORIŠČ NA NEKATERE VIDIKE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA SLOVENSKIH INTERNIRANCEV V LETIH 1942/43 z interniranjem ni bil prizadet le interniranec sam, ampak tudi njegova družina in premoženje.' Družine interniran- cev so z internacijo moških pogosto ostale brez rednih do- hodkov, če ni šlo za družine interniranih oficirjev in pod- oficirjev bivše jugoslovanske vojske in javnih uslužben- cev. Položaj družin paje bil še toliko težji, ker so pri vsej be- di skušali pomagati interniranim svojcem vsaJ s kakšno po- šiljko hrane.2 - »Mi smo si dostikrat pritrgali, da smo jim (očetu - bj) lahko poslali. Kadar smo jedli sam krompir, smo vedno mislili: 'Moka mora biti za lačnega ata'.«^ Za del takšnih družin, katerih člani so bili internirani po od- redbi kvesture, je v letu 1943 nastopilo delno izboljšanje. Z dopisom visokega komisarja v Ljubljani z dne 19. februarja 1943 jim je bila s 1. februarjem 1943 priznana dnevna pod- pora po 7 lir za ženo ali dela nezmožno mater in po 2 liri za otroke do petmastega leta starosti ali otroke, ki niso bili zmožni dela. Število internirancev, ki jih je internirala kvestura, paje bilo v primerjavi s številom interniranih po vojaških oblasteh prav majhno. Pa še te redke pi'imere pod- por vojaškim oblatem niso bile po godu. Polkovnik Bruno Lucini, ki je vodi zadeve v zvezi z internacijami, je ob no- vici zapisal: »Agueci, zdi se mi, daje ta postopek v korist in- ternirancem kvesture. Zakaj ga uvaJaJo? Kaj niso vsi nam nasprotni elementi?«* Družine javnih uslužbencev so prejemale polovico osebnih prejemkov družinskega hranilca, kakor so mu šli pred 6. aprilom 1941; prisilna zamenjava dinarjev v lire je to polo- vico še stanjšala. Družinam interniranih oficirjev in pod- oficiijev bivše jugoslovanske vojske pa je bila z dopisom komandanta XI. armadnega zbora z dne 4. septembra 1942 priznana mesečna podpora v znesku 150 lir, interniranec sam pa je imel brezplačno hrano in streho v taborišču. Po določilih mednarodnega prava pa pritičejo ujetim stareši- nam prejemki po činu enakih iz sovražne vojske, ki jih je ujela.5 Vendar ni bila materialna stiska edino gorje, ki je priza- de(va)lo interniranec in njihove družine. V družini so ljudje zadovoljevali vrsto biosociopsiholoških potreb, zato je bila že sama ločitev družine hud udarec. Poleg telesne lakote, uši, bajonetov, trdega ležišča in drugih takšnih težav je in- terniranec včasih še bolj mučila še »duševna lakota«, bilo jim je dolgčas po domu in domačih.^ V italijanskih koncentracijskih taboriščih so razdelili po različnih sektorjih ali delih taborišč tudi tiste družine, ki so bile prignane v taborišče cele. Edinole v taborišču na Rabu so bili nekaj časa vsi skupaj pomešani »brez reda«.' Potem pa so jih tudi tam ločili: očetje in sinovi, starejši od šestnajst let, so bili skupaj, ženske in fanti, mlajši od šestnajst let, pa skupaj;' skupaj so pustili samo ostarele zakonce.^ Možje in sinovi so lahko prišli na obisk le ob nedeljah s posebnim do- voljenjem.'° Teh obiskov so se vsi zelo veselili, po drugi strani pa so jim zbujali tudi mnogo skrbi: »Nič ni rekel in nas je vedno tolažil. Vsak danje imel bolj suh obraz. Koje odšel od nas, sva se z mamo jokali. Bali sva se, da ne bi umrl. kot toliko drugih." Niso pa v nobenem taborišču dovolili ženskam in otrokom hoditi na obisk v moški del taboriš- ča.'2 V Monigu je 10. oktobra 1942 umrl mož, žene pa niso pustili niti k postelji umirajočega, čeprav je bila prav bli- zu.'з Ko so proti koncu 1942. leta iz Raba premestili ženske in ot- roke v Gonars in Monigo, so očetje in starejši sinovi ostali na Rabu.'* Dosti družin je potem v svojem novem bivališ- ču zvedelo, daje njihov mož in oče umrl na Rabu in obrat- no; precej otrok je ostalo sploh brez obeh roditeljev, kar jim je prizadejalo mnogo tф]jenja.'^ »Najbolj pa mije bilo hu- do, ko sem na Rabu izgubil očeta in mater, ki sta umrla od glada. Najprej so očeta odpeljali v bolnico, iz katere so mr- tvega nesli v jamo v tuji zemlji. Menije bilo tako hudo, da nisem vedel, kaj bi naredil od hudine. Čez nekaj mesecev nam je zbolela še mama. Tudi njo so odnesli v bolnico. Rad bi jo šel pogledat, pa nisem smel! Šele koje umirala, so me peljali k njej, a nas ni poznala in mi ni besede spregovorila. Rad bi šel na njen pogreb, pa me niso pustili. Ne vem, kje je njen grob. Ostali smo trije bratje sami.«'^ Prevladujoč tip družine slovenskih internirancev je bila bolj ali manj strogo patriarhalna družina, v kateri so bile vloge in pomen posameznih članov dokaj natančno pred- določene. Moški je bil glavni hranilec in gospodar družine, ženska skrb pa je bila vzgoja otrok in vzdrževanje doma. Ali kakor so Slovence učili klerikalni politiki: »Staro spoz- nanje je, da se mož in žena tudi duševno močno ločita. V možu prevladuje um, v ženi srce. Možje ustvarjen za vna- nje dejavno življenje, za gospodarstvo, politiko, kjer je tre- ba hladnega preudarka, žena je ustvarjena za rodbino, kjer je treba velike ljubezni, globokega sočutja, nežnega čustvo- vanja. Moža zanimajo znanost, filozofija, sociologija, držav- na veda, ženo karitativno delo, socialna pomoč, dejavna ljubezen.«" Takšne predstave o vlogi posameznih spolov v družbi in družini so vladajoči razredi in katoliška cerkev med Slovenci gojili stoletja, zato tudi uspeh ni mogel izos- tati. Med moškimi in ženskami je veljala zato razmeroma stroga delitev dela in pristojnost. Ženske so imele svoj pro- stor v hiši, izven hiše so bile moške zadeve (gospodarstvo in politika). Slednje se žensk ni tikalo, niti niso imele k te- mu kaj besede: »Te ženske, ki nikoli nič ne vedo! Kaj pa Mi- ca vé, kdaj je treba govoriti!«Seveda pa so bili takšni od- nosi med spoloma v podeželskih družinah bolj dosledni in očitni; prolongirali so se sicer tudi v mesta, vendar jih je meščanska ekonomija tam močneje krhala. V patriarhalnih družinah je bolj ali manj strogo opredeljena že vnaprej tudi vloga in pomen otrok. V mnogih slovenskih družinah so veljali otroci predvsem za lastnino staršev, ki so jo po potrebi uporabljali kot poceni delovno silo in/ali nekakšno polico za socialno zavarovanje. Seveda odnosi med vsemi starši in otroci niso bili takšni, prav nasprotno. Bili so tudi primeri, ko sta se na primer oče in sin razumela kot prijatelja. Vendar so bile to le izjeme od pravila; to lah- ko razberemo tudi iz Juša Kozaka opisa njegovih odnosov s sinom: »midva se razumeva drugače kot oče in sin.«'^ V podeželskih družinah je bila hierarhična nadrejenost star- šev v odnosu do otrok bolj dosledna in očitna; navzven se je to kazalo v vikanju staršev po kmečkih otrocih, vtem ko so mestni otroci starše tikali, Podrejenost otrok do staršev pa ni prenehala niti še, ko so že odrash. Kakor vsi drugi ele- menti slovenske kulture so se tudi ti prolongirali v taboriš- ča v precejšnji meri in tam sooblikovali način življenja slo- venskih internirancev. Tako se je na primer na Rabu pri kajenju štiridesetletna interniranka Francka skrivala pred svojo materjo »kakor šolarček pred učiteljem«.^' Najbolj tragična posledica takšnih odnosov pa je bilo odvzemanje hrane otrokom po njihovih starših. Poleti 1942. leta je v dvanajsti baraki sektorja beta v tabo- 83 rišču Gonars stari »Feijcin« zapazil, daje sin imel še košček pogače, ki si jo je prihranil iz paketa. Stari je svoj kos že davno pojedel, sin pa sije shranil skorjo. Potem je le-to ter- jal stari zase: »Smrkavec neumni, meni boš branil?« Vmes so padale klofute in zamolkli udarci po telesu, ker sin ni ho- tel odstopiti svojega prihranka.22 Če je prizor, ki gaje opisal J. Kozak v Leseni žlici, le izjema, je vzrok po vsej verjetnos- ti treba iskati tudi v tem, da so bili otroci le poredko inter- nirani skup^ z očeti, kar pa jih je bilo, so bili že odrasli. V ženskih taboriščih je bilo takšnih in podobnih prizorov vi- deti več in bolj pogosto. Seveda pa tudi v tem primeru ve- lja, da so bile med materami zelo različne ženske, različnih usod, stopenj kulture in zavesti.Vsekakor pa seje tudi v italijanskih koncentracijskih taboriščih med drugo svetov- no vojno mit slovenske matere, »te nenavadne ženske, tr- šate, trpeče, delovne in nesebične, samozatajevane in ple- menite«^'' izkazal za »sentimentalno pravljico«,za mit: kar v resnici je. Ne da bi mit matere v taboriščih ne živel, ideologi vladajo- čih razredov so pač mitizirali in to z uspehom njeno vlogo - rojevanje in vzgajanje otrok. Kadar moški govorijo o žen- skah v taboriščih, praviloma s precej patetičnimi besedami in posplošeno opisujejo občutja žalosti, ki naj bi jih vzbujalo v materah 1ф1јепЈе interniranih otrok: »Največje v nebo vpijoče 1ф1јепје pa povrzočajo v dušah vseh navzočih, po- sebno pa v srcih mater številni mali otroci. . ,«2^ Jože Ju- rančič nav^a v svojih spominjanih na taborišče na Rabu kot nekakšno splošno pravilo celo, da so tam internirane matere odstopale svoje porcije otrokom in pri tem toliko os- labele, da so umrle.2' Čeprav iz razpoložljivih virov ni mo- goče dokazati nobenega takšnega primera, ga ne gre po- vsem izključiti. Vendar pa gaje še manj mogoče kar poslo- šiti, če zaradi drugega ne, pa zato ker je bilo med žrtvami italijanskih koncentracijskih taborišč razmeroma veliko več otrok kot mater. - Po svoje so mit matere krepile tudi matere same, ko so na njem utemeljevale prednosti, ki so jih terjale zase v primerjavi z mladimi, ki niso imele otrok: »Nam materam gre prednostl«28 Mlada in poskočna dekleta namreč po mnenju mater »kljub internaciji niso vedele, k^ je življenje«.2' Spoštljiv odnos do materte) je med sloven- skim.i interniranci nasploh veljal za znak kulturnega in do- brega človeka. Po spominjanjih Marijana Tršaija na primer »štokgl^serji« niso bili tako nekulturni in slabi ljudje, kot je veljalo med interniranci v Gonarsii. ker so bili med njimi tudi takšni, ki so spoštovali matere, medtem ko so se med drugimi interniranci našli nekateri, ki so o materah znali ze- lo slabo govoriti.30 Na vsak način so bile v taboriščih besede: »Mama, lačen!« za ogromno večino mater, ki so bile praznih rok, nekaj, kar jih je močno prizadevajo. Običajno so skrbno pazile, da so njihovi otroci dobivali svoj točno odmerjeni kos kruha ali sira. Kakšna je celo gledala, daje sebi prihranila najslabši sir in še otroku pimaknila drobtino od svojega. Dogajalo pa seje razmeroma pogosto tudi, da so matere otrokom od- jedale njihov obrok kruha ali sira, ki jim je pripadal kot vsem drugim, da so zanj dobile denarja.Niso bili redki prizori, da sta se v Gonarsu mati in otrok ruvala za sir. In- terniranke, ki so opazovale takšne prizore, so se ob tem si- cer na glas zgražale: »To, da bi bila mati! Taka mati!«, a ni bilo nikogar med njimi, ki bi otroku priboril sir. To je spet opogumilo tiste, ki so kradle svojim otrokom, da so jim ob tem očitale: »Tako se vedeš do svoje matere!«^^ Odvzemanje obrokov kmha ali sira v Gonarsu internira- nim otrokom po njihovih materah je šlo tako daleč, da so otroci, stari od treh do sedmih let čepeli v kotih in po vo- galih »kot vrabčki, ki se našopirijo, ko se začne mraza.^" In- terniranke pa so pri taborišni upravi vložile zahtevo, »n^ bi otroci (da bi jim matere ne pojedle njihovih obrokov) pose- bej sami jedli.«3^ Tej zahtevi so taboriščne oblasti ugodile in poslej so vse otroke vodili vsak dan v poseben, z žico og- rajen prostor, kadar so dobili jesti. Ta sprememba je po- vzročila, da so postali interniran; otroci »neverjetno živah- ni« in so si kateri že upali malo ponagcgati, poprej pa zamje skoro niso vedeli.3^ Nekaterim otrokom so v taboriščih njihovi lastni starši še bolj zagrenili čas internacije. Za otroke, ki so v taborišču os- tali sami, paje bilo še huje. Zakaj v »borbi za obstanek« so ostali sami, brez skrbnika, »in ni bilo čudno, da so mu sos- tanovalci kradli že itak pičlo hrano«.V taborišču na Rabu so interniranke jeseni 1942. leta zaslišale v nekem šotoru jok. Ko so pogledale noter, so našle dva naga otroka. »Oče in mati sta jima umrla, kruh so jima požrli drugi, za ostalo pa ni bilo nikomur mar. Eden od otrokov je bil popolnoma nag, od drugega paje viselo nekaj cunj. Bila sta do kosti og- rizena od uši in vse noči sta preječala v bolečinah. Usmilje- ni ljudje so jima prinesli košček kruha. Če je človek pogle- dal otroka, ki sta jedla, se mu je zdelo, da vidi na pokopa- lišču lobanji, ki majeta s čeljustmi.«^^ Ker so Slovenci svoje spolne potrebe v glavnem bili vajeni zadovoljevati v družini, je bilo z internacijo močno okrnje- no njihovo običajno spolno življenje. O spolnem življenju internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno govori le malo virov, ki pa spol- nega življenja otrok in ostarelih sploh ne omenjajo; to velja tudi za samozadovoljevanje in homoseksualnost. Ti viri ne- koliko več povedo o spolnem življenju moških. Glavna ob- lika spolnega življenja po teh navedbah so bili pogovori o ženskah (»kalto bi kakšno nategnili« ipd.) in sanjarjenje o njih, saj žensk niso videli ali mogli priti v stik z njimi neka- teri tudi po več mesecev dolgo;^^ nekateri so se izživljali tu- di s pisanjem ljubavnih pesmi, z risanjem prsatih žensk z razkrečenimi nogami ali podobno ustvarjalnostjo."o Manj enolično je bilo spolno življenje moških internirancev tam, kjer so bile internirane tudi ženske. Tam so v gmčah pogledovali »čez plot« za lepimi dekleti, če so bile ženske predaleč, da bi se lahko z njimi tudi pogovarjali.Če so se jim mogli dovolj približati, pa so jim pogosto dvorili preko žice."2 Kjer je žica ločevala može od žena, so se vrstili ob ne- jej vsako jutro in vsak dan »v srce segajoči prizori snidenj: fantje in dekleta, možje in žene so si večkrat razkrivali svo- jo bol... in kajkrat tudi ljubezen, ki sojo, kruto ločeni, mo- rali zatajevati.»"3 Zaradi strogega nadzora pa neznani obis- kovalec taborišč za Slovence iz Ljubljanske provice v prvi polovici oktobra 1942. leta v Monigu ni slišal ničesar »o ne- redih in nemoralostih«."" Kakor izhaja iz pesmi Milana Če- boklija Na žici, nastali pomladi 1943. leta v Viscu,''^ so ta- boriščne oblasti strogo nadzorovale tovrstne stike interni- rancev tudi še 1943. leta: »Kdor od nas se tu zaljubi, ta zares hudo trpi, ker se tukaj nič ne snubi s solzo na očeh zaspi. Na vse načine tako poskuša, da z dekletom govori, potem se pa v pržon priduša in od jeze not nori.« No, kjub strogi disciplini v tem pogledu, paje kdaj pa kdaj vendarle prišlo do posameznih »ekscesov«, ko so karabi- njeiji v Monigu"^ kot tudi v Viscu"' včasih zalotili ljubimca, kako seje tihotapil k izvoljenki. Če smemo verjeti besedilu navedene pesmi, so namreč nekateri zadosti podjetni inter- niranci tudi v tako omejenih možnostih le uspeli potešiti svojo slo, v precejšnjo zavist drugih, ki so bili za kaj taikega premalo pogumni: »Med nami razparač podjeten je seviljski brivec Stevo; občutek je imel prijeten z nedolžno mlado devo. 84 Ne zamerim jaz dekliču, ker še spada med otroke, pač pa takšnemu hudiču, ki je dvignil падјо roke.« Medsebojne zveze so našli zlasti ob nedeljskih obiskih; v sprejemnem in ženskem taborišču na Rabu pa tudi sicer, ker sta bila »spolno mešana (da o civilnem obiskovanju po- sebej ne govorimo)«. Taboriščni način življei^a je pri moških močno vplival na zbijanje potence in so mnogi kmalu fantazirali v glavnem samo še o hrani in drugih takšnih užitkih. So pa navzlic sil- ni lakoti hrepeneli po ženskah, po njihovi družbi: »S^j ne gre za to, da bi se z r\jo onegavü. Gre za nek^j drugega: če imaš v bližini dekle in če z njo govoriš vs^j enkrat na teden, ti je manj dolgčas in bolj se počutiš človeka.a^s Toda, ko se je na Rabu kdo zjutraj prebudil z nabreklim udom, je bil ves vzhičen in so se nekateri ob takšnih priložnostih tudi hodili kazat naokoli, češ, fantje, glejte, danes pa je!^^ Upad potence je v splošnem prizadel interniranec po vseh taboriščih. Pojav je vzbujal med moškimi nemalo skrbi in so iskali zanj različna pojasnila. V Padovi in Monigu so po- jasnilo našli v dodatkih, ki n^j bi jih dodajali jedem v ku- hinjah zaradi zmargšanja spolne sle internirancev.V Mo- nigu so zaradi tega interniranci nekoč celo odklonili obrok hrane in zahtevali od taboriščnih oblasti, пец doze broma v hrani »normalizirajo«, ker da brom v manjših količinah po- mirja (tj. preprečuje »ekscese«, ki da jih povzroča spolna sla), v večjih pa seje smrt.^^ - Bolj ustrezno dejanskemu sta- nju so interiranci na Rabu poiskali pojasnilo tudi za upad potence v nezadostni prehrani, ki je povzročala, da jim je »tisto one tamle doli že ovenelo«.^^ Mnogim internirćincem je življerge v taboriščih grenilo še ljubosumje, od katerega so bili nekateri obsedeni ves čas internacije. Tovariši so jih tolažili, da bo njihova žena ali dekle ja vzdržala sama leto dni, »saj ni žival«. Pomiriti pajih niso mogle nikakršne tolažbe, noč in dan so mislili na to, če seje kaj zgodilo v njihovi odsotnosti. Moški v Gonarsu so si pomladi 1943. leta pripovedovali zgodbo o zastrupljeni potici: Ženska v Ljubljani sije dobila ljubčka in poslala v taborišče zastrupljeno potico. Mož je prav tedaj odhajal iz taborišča, paje potico podaril prijatelju .. .^" Nekateri so se zategadalj raje izogibali pogovorom o domu, ker so jim vzbujali polno skrbi.^s Tudi ni slučajno, daje na Rabu imel neki interniranec, kije bil prej sodnik, vedno dovolj poslu- šalcev zgodb o razvezah iz svoje prakse.^^ V taboriščih, kjer so bile internirane tudi ženske ali celo že- ne in dekleta od internirancev iz istega taborišča, so samo- zavest moških internirancev močno prizadevali in jim vzbujali skrbi taboriščni oblastniki, ki so s svojim »agresiv- nim vedenjem poniževali mlajše žene in dekleta, kjer so le mogli.«5' Značilno je, da med slovenskimi interniranci v italijanskih koncentracijskih taboriščih mita o Italijanu, za- vrryenem zapeljivcu slovenskega dekleta, kije bil v Ljub- ljanski provinci tako razširjn, skorajda poznali niso. Zato pa so toliko več vedeli povedati o ovci, ki da med volkovi tež- ko ostane nedotaknjena. 58 Širile so se namreč vsakršne go- vorice, kako italijanski (taboriščni) oblastniki z milo ali s si- lo zapeljujejo slovenske ženske, nižjih pa ne pustijo blizu,^^ in o prostituciji med internirankami.6° Ney več je bilo govo- ric o mladih ženah in dekletih, ki so delale ko bolničarke v ambulanti rabskega taborišča, češ, da so italijanski oficirji vzeli tja najlepše, zdaj pa se z njimi kurbajo. Še italijanski duhovnik naj bi prinašal bolničarkam svileno perilo in z ryimi občeval. »Gorje poštenemu dekletu, ki se mu ni vda- 1а!«в' Drugi pa so vedeli to povedati nekoliko drugače, na- mreč, da se je neka »avša« od tam celo hvalila, kako izmed yseh obiskovalcev prav on največ zmore. Številne govorice o tako bogatem ljubezenskem življenju internirank - ki so bile zagotovo bolj sublimacija (nepotešenega) spolnega nagona internirancev, kot dejan- skega stanja - so med interniranci vzbujala močno nepri- jetna občutja, posebej tistim, ki so imeli v taborišču ženo ali dekle. Postrani in z obupovanjem so gledali na taboriščne oblastnike in na interniranec, ki so hodüi na obisk v ženske dele taborišča. Slednje so dostikrat dolžili kar, da so »izda- jalci«, ki si кирцјејо dekleta in lepe mlade žene.^^ Jezili pa so se tudi na interniranke: »res je, daje bila stiska velika, to- da vseeno bi se morala zavedati, kdo in kje so. Ponosa nisQ imele popolnoma nobenega in to še nekatere inteligentke. Brez dvoma spada to poglavje med negtemnejse točke naše internacije.«^^ Spolno življenje žensk je bilo bogatejše od moških interni- rancev, ker so poleg njih imele tudi »necivilne obiskovalce« in občudovalce. Toda zaradi teh stikov so jih postrani gle- dale tudi druge interniranke, ne samo interniranci. Interni- ranke so jih imele za »tičice«, ki so dobro živele poleg vo- jakov, kuharjev in oficirjev, Menile so, da gojenje ljube- zenskih stikov s taboriščnimi oblastniki ni častno; da je častno, če te okupator preganja in sovraži, in da se morajo sramovati tiste, ki se z njimi poljubljajo.Politično bolj ozaveščene interniranke so vide(va)le, da so ljubezenske stike z Italijani gojile »zaščitenke«. Na Rabu so šotor, v ka- terem so živele le-te, skrivaj imenovale »javna hiša«. Okrog njega пгу bi namreč bilo nemiro še ob tistih urah, koje vse drugod že spalo. Tu in tam je hušknila senca italijanskega vojaka in naokoli je šepetalo nekaj parov.Včasih pa je kak italijanski oficir menda tudi cele ure preležal v šotoru. Če je takšna ženska šla s skodelico v kuhinjo, seje tam - po spomiryanjih nekdanje rabske interniranke - »pri vojaku nažrla in še v šotor je prinesla. Take ptičice so živele tudi po ambulantami in so kradle bolnim revežem kruh, zvečer pa so se sprehajale z oficirji ali pa se med šotori poljubovale z vojaki.«68 Opombe: ' Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih poma- gačev za Slovenyo in Institut narodne osvoboditve pri predsedstvu vlade LRS: Zločini italijćinskega okupatorja v »Ljubljanski pokra- jini«, I. knjiga: Internacija, Ljubljana, 1946, str. 67 (v nadaijr\jem: Internacije). 2 Internacije, str. 66; Andrej Zlobec: Za blagor očetnjave, Ljublja- na, 1981, str. 245. 3 Stanko Samsa: Atovo pismo iz internacije; cit. Bogomil Gerlanc: Mladi rod Kočevske proti okupatorju, Ljubljana, 1953, str. 37-38. " Internacije, str. 66-67. 5 Internacije, str. 67; A. Zlobec, ib., nav^a, daje ryegova družina prejemala 550 lir podpore mesečno. 8 Franc Novak: Spomini na internacijo v Gonarsu in Renicciju, NotrEirye Gorice, 1943 (?), 1. zvezek. Rokopis v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, fascikel Taborišča I. ' Francka Lekan - Lauseger: Bila sem na otoku smrti, Ljubljana , 1973, v: TV - 15, XI/37; Süvery Pakiž: Internacijsko taborišče na otoku Rabu in interniranci v гцет, v: Rabski zbornik, Ljubljana, 1953, str. 36: Vinko VUfan: V nedeljo bo odkritje spomenika žrtvam zloglasnega fašističnega taborišča na Rabu, Ljubljana, 1953, v: Ljudka pravica - Borba, XVni/227, str. 5; Katarina M^jzeij: S pe- timi otroki na Rab, Ljubljana, 1970, v: Stana Gerk idr.: Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I. knjiga, str. 379; Poročilo o taboriš- ču v Trevisu, oktober 1942. Rokopis v AIZDG, ib.; Nande Žužek: Matura za bodečo žico, Ljubljana, 1974, v: TV - 15, XII/5. 8 Albina Janež: V Bakru in na Rabu; Ivanka Brezič: V internaciji; Joško Miklič: Iz dni mojega trpljenja; Ludvik Panter: Umrl mije ata; Mirko Pantar: Rab je izpU našo kri; Marica Štimec: Interniran- ka; vse te spise interniranih otrok cit. Gerlanc, ib., na straneh 60-68; M^jzelj, ib., str 379-380; France Šušteršič: Trg lakote. Ljub- ljana, 1977, str. 185. 9 Milena Mohorič: Motivi z Raba, Ljubljana, 1946, str. 11 ' " Razmere na Rabu m Poročilo o taborišču v Trevisu, oboje je na- pisal isti. nepodpisni obiskovalec navedenih taborišč v oktobru 85 1942; Janež, ib.; Stimec, ib.; Rezka Brodarič: Trpljenja polno leto 1942, Novo mesto, 1954, v: Dolenjski list, V/16; Sušteršič, ib. ' ' Janež, ib. '2 Janež, ib.; Štimec, ib.; Sušteršič, ib., str. 278. ' 3 Poročilo o taborišču v Trevisu. '* Vladimir Miklič: Razočaranje; M. Pantar, ib.; Ferdineind Troha: Iz strašne mučilnice; Janež: Naši dragi so ostali v tujini; MUan Cim- prič: Spomini na Gonars; Nada Cimprič: Lakota v Trevisu; vse cit. v Gerlanc, ib., str. 66-71. ' 5 Miklič, ib.; Brezič, ib.: Ivanka Rus: Skozi zapor v belgijski kasar- ni v Gonars, v: Gerk idr., ib., str. 368. '6 Miklič, ib. " »d« v Slovencu, XXI/10, str. 3, Ljubljan, 1943. '8 Mohorič, ib., str. 26. '9 Juš Kozak: Lesena žlica, I. del, Ljubljana, 1947, str. 378. 2° Anica Troha: Poplava na Rabu; Vinko Cimperman: Granate iz Lašč; Alojz Kerne: К^ pripovedujejo stari oče o internaciji; Stanko Samsa: Atovo pismo iz internacije; vse cit. Gerlanc. 2' Manica Koman: Kam n^ grem?, v: Rabski zbornik, str. 82. " Kozak, ib., str. 320. 23 Mohorič, ib., str. 35. 2* Jože Javoršek: Nevarna razmerja, Maribor, 1978, str. 14. 25 Kot op. 23. 25 Razmere na Rabu . . . , str. 3. 2' Jože Jurančič: Koncentracijsko taborišče Rab, Ljubljana, 1979, str. 10; tipkopis pri Komisiji za bivše politične zapornike, interni- rance in izgnance pri ZZB NOV Slovenije. 25 Branka Jurca: Pod bičem. Ljubljana, 1945, str. 16. 25 Ib., str. 27. 3° Marijan Tršai': Ustna informacija, Ljubljana, јипџ 1980. 3' Jurca, ib., str. 25. 32 Jurca: Pod bičem, str. 25; ista; Gonars, v: Gerk idr., ib.k, str. 344; Rus, ib., str. 368. 33 Kot op. 31. 3" Rus, ib., str. 368. 35 Jurca: Gonars, str. 347. 35 Kot op. 34. 3' K. III.: Spomini na taborišče Rab in Gonars, Ljubljana,_1953, v: Naša vez, II/5, str. 5. 3' Brodarič, ib., št. 16, str. 4. 39 Tone Bezek: Dnevnik iz Gonarsa, pisan v Gonarsu, 1942, faksi- mile v: Jože Martinčič: Beg iz Gonarsa, Ljubljana, 1978, zapis z dne 20. in 29. m^a 1942; Sušteršič, ib., str. 155-156; Beno Zupančič: Noč in dan, Ljubljana, 1980, str. 255, 262 in 265; Savo Janežič: Ust- na informacija, Ljubljana, junij 1979., *° Savo Kamenšek: Gonars, Monigo, Visco, rokopisni zvezek pes- mi različnih avtorjev, ki so nastale v letih 1942/43 v navedenih ta- boriščih; zvezek hrani avtorjeva vdova; Zupančič, ib., str. 265. Sušteršič: Rab 1943, Ljubljana, 1973, v: Borec, XXV/10, str. 548. *2 Kamenšek, ib.; Nande Žužek: Matura za bodečo žico, Ljubljana, 1974, v: TV - 15, XII/5. "3 Žužek, ib. Poročilo o taborišču Treviso ... "5 Cit. Kamenšek, ib. «5 Žužek, ib., št. 6 Glej Kamenšek, ib. "5 Razmere na Rabu . .. , str. 1; Poročuo o taborišču Treviso ... ; Sušteršič: Trg lakote, str. 271, 304 in 313. "9 Sušteršič, ib., str. 328. 5° Janežič, ib. 5' žužek, ib , št. 6; Marijan Ažman: Koncentracijska taborišča Go- nars - Padova (Italija), Ljubljana, 1974, str. 32; tipkopis hrani avtor. 52 Kamenšek, ib.; Žužek, ib., št. 6 53 Sušteršič, ib., str. 156. 5'' Zupančič, ib., str. 289. 55 Franc Šl^pah - Aki: Dnevnik iz Padove, pisan v Padovi, 1942/43, zapis z dne 26. septembra 1942; rokopis v AIZDG, fase. Ta- borišča I. 55 Janežič. 5' Franc Potočnik: Koncentracijsko taborišče Rab, Koper, 1975, str. 153. 58 Sušteršič, ib., str. 159. 59 Ib., str. 158. 50 Slovenski interniranci na Rabu, str. 10; tipkopis v AIZDG, fase. Akcesija 163; Brodarič, ib.; Potočnik: Rab in slovenski izd^alci, str. 3; tipkopis v AIZDG, fase. Taborišča I; Sušteršič, ib., str. 159-165; Janežič. 5' Potočnik: Rab in slovenski izdéyalci, str. 6; potočnik: Novi dom .... str. 1; tipkopis ib.; Sušteršič, ib., str. 158. 52 Ko op. 58. 53 Potočnik: Rab in slovenski izd^alci, str. 3. 5* Slovenski interniranci na Rabu, ib. 55 Brodarič, ib. 55 Rus, ib., str. 369. 5' Mohorič, ib., str. 5. 58 Kot op. 65. VPLIV TABORIŠČNEGA ŽIVLJENJA NA SANJE Mnogi interniranci so taboriščni vsakdaryik najlaže prena- šali takrat, ko so spali: takrat jih ni mučila ne lakota ne skrb in ne strah.' Menili so, daje spanje v taborišču še posebej važno, ker prinaša pozabljenje in vrača moči.^ Po zćijtrku so tako nekateri spali »naprej ves dan«^ in so tako rekoč cele dneve internacije preprosto prespali." Nekateri so bili kma- lu tako preležani in prespani, da so bili ponoči od druge ure dalje popolnoma budni, če so se zbudih. To pa se jim je do- gnalo navadno štirikrat do šestkrat na noč, kadar so se pač obrnüi.s »Ko se prve dni do sitega naspiš, te spanje zapusti, kakor ljubezniv prijatelj. Dolge ure dnevnega in nočnega bedenja so pravzaprav najhujše. Čas se je razkrojil, ure ne tečejo več . .. notranja ura v tebi postane podobna zaspani živali: zlepa je ni mogoče pripraviti ne v jezo ne v veselje. Človek bi dal ne vem kaj za požirek hladne vode, za pihljaj svežega vetrca, za skedo krompirja ali fižola, za skodelico kaše, za nekaj ur trdnega spanca. A k^ ko nimaš ničesar. Obran si kot drevo pozimi, življenje se sprevrača v životar- jenje.«^ Hladni dnevi, ki so nastopih z jesenjo in zimo 1942. leta, so prinesli dodatne tegobe; ker so büi zvečine brez toplega pe- rila, cele noči niso mogh spati.' Spanje je za velUto večino postala zoprna borba z mrazom, bolečimi kostmi, ozkim prostorom, večnim tiščanjem na vodo in temo do zore.^ Od oktobra in novembra 1942. leta dalje seje zlasti v taboriščih na Rabu iir v Reniccju med interniranci močno razpasel mrčes vsake vrste. Nekdanji interniranci trd jo, da ni fraza, če se reče, da so marsikoga uši dobesedno požrle.^ Ted^j so le redki srečneži, ki so premogli preobleko in imeli srečno roko pri lovu, ponoči le imeh mir.'° Kdor vsega tega ni imel, je o nočnem le sanjal, če se vsaj uro na dan ni zamudü s temi »domačimi živalmi«. ' ' Seveda pa tudi ta nadloga, ka- kor nobena druga, ni prizadela vseh internirancev enako. Boj siti in topleje oblečeni interniranci so tako iskali v spa- rju in sanjah več pozabljenja. Ko so zaspali, je vse naokoli utonuo neznanokam; prestopili so v nov svet, na katerega so v taborišču skor^da že pozabih: pisan, ljub, poln neiz- rekljive lepote, tudi če je bila kdaj bridka. Ljubi obrazi so se jim v sarjah po dolgem nasmüíali, kot da bi jüi hotel od daleč ohraniti in jim dati upanja.Nasprotno pa so lačni in prezebli interniranci imeli večkat slabe sanje, sanjarili in sanjali so bolj o hrani kot o ljubezenskih doživetjih.Kajti zaradi taboriščenga načina življenja niso mogli več »nor- malno« (tj. tako, kot pred internac jo) misliti, hrepeneti, pri- čakovati, se veseliti.'" Sanjali so kmalu skor^ samo še o kruhu, pozabüi pa so na ljudi, na družino, na pr jatelje, na ljubico, na vse, kar jim je bilo še pred kratkim pri srcu.'^ Če so sanjah o domu, o materi, sojo, »kot zakleto«, lahko videli samo ob štedilniku, na mizi pa skledo krompirja ali fižola.'^ Šele kadar so se nekoliko bolj najedli, se jim je vrnUo vs^j malo » jubezenskih sanj«.' ' Noči so bile za večino na ta na- čin še daljše, še boj zoprne: cele ure brez spanja, bolh in uši pa brez števua.'^ Takim so sarje »izpolnjevale sanjske mo- re s podobami mešanice dobrega in zla, neresnice z resnico. Prebujen pa si se v notranjosti trgal od ihte, bojeval brez orožja, v vizji.«'^ 86 Take noči so si pogosto skušali skrajšati na ta ali oni način; ■ s tem pa so navadno motili druge v svoji bližini. Prihajalo je tudi do hudih napetosti v medsebojnih odnosih, kar je občutja skupnosti in tovarištva močno razdiralo: »Ob petih i začne eden, ki mu je dolgčas in ne spi, ker se cel dan va^ja , po pogradu, cepiti hlode v baraki, k^j zato, če se jih 200 zbu- ; di in bulji nato v temo, samo da se on zabava pri peči. Ali: • ... 14 ur imaš časa za pogovor med dnevom ... Pogovoriti i se itak kćg nimaš. Toda ne: ob 2 uri zjutraj začneš lepo s so- ; sedom 'razgovor ugodni'... tj. ali je menažka polna do ro- • kavic ali ne; nato k^j n^jr^je ješ in nato sledi krasen jedilni, list; ali pa se spraviš na prijetno obrekovanje. Če zbudiš s tem sosede, prava figa: 'jebi ga!', po tukajšnjem geslu. Tako ti prijazni sosedje daljšajo pregnanstvo-še za peklenske ure strmerga v temo na trdem pogradu, namesto da bi sanjal ' kaj lepega o svojih in si tako prikrajšal muko.«2o \ Taboriščni način življenja je dajal sanjam svojstveno funk- j СЦО in pomen, hkrati paje vplival tudi na vsebino sanj. Ob ; jutrih, ko so vstajali, so si večkrat pripovedoval sanje in jih ; tolmačili.2' Skoraj vsakomur seje kdaj sanjalo tako živvo . o svojih dragih,22 daje mislil, daje doma, ko seje zbudil. Tudi o odhodu domov se jim je dokaj pogosto sanjalo, med- ; tem ko se nekaterim to ni nikoli.2" Pogosto pa so se sanje sprevrgle tudi v pojedino in so v spanju cmokali izdaten kos svežega kruha, palačinke, češplove cmoke ali kaJ pod- ; obnega.25 Nekateri so zvečer komaj zatisnili oči, že so bile ; pred njimi polne mize raznih jedi. Z mizice pogrni se so za- jemali z velikim užitkom in slastjo, ne da bi se mogli nasi- : titi. Ko so se zbudili, pa so žalostno ugotavljali, da so bile to i le sarge.26 Internirancem seje zdelo »čisto normalno«2' in »logično«,2^ . da so sarye spolnitev želja. V tem smislu so jih tudi razia- ■ gali, saJ so vsake sanje pomenile, daje na poti paket.29 Naj ta način so tolmačili sanje tudi tisti med njimi, ki so hoteli ! početi to na znanstven način. Milena Mohorič s svojih fe- • Ijotnih z Raba opistge, kako so se vsi bolniki enako prito- : zevali nad čudno otrplostjo rok, nog in lasišča in da im po i udih lazijo mravljinci. Zdravniki in vsi ostali so zmajevali ; z rameni. Končno je nekdo pod naslovom »Formicolia« v j italijanski diagnostiki našel razlago za njihove težave, ki so j bile posledica pomanjkanja določenih snovi v telesu. з° Te- j daj je eden izmed bolnikov pripovedoval bolničarski »Na- taši« (najverjetneje je bila to Milena Mohorič) naslednje sa- rge: »Sanjalo se mi je. Tako čudno. Bila je velika tovarna. Velika kolesa in stroji na vse strani. Stroji so z velikansko I naglico rezali zelje, ki gaje bilo toliko, daje bilo naloženo ' do stropa. Tam naprej so bil velike kadi in sodi kislega zelja. ■ Bilo ga je toliko, da bi ga bilo za ves svet dovolj.. . Zajel i sem ga, kolikor sem mogel, jedel, jedel - in potem ne vem i ničesar več. Zbudil sem se.«^' i Te sarye so zapisali v bolnišnični dnevnik, ker bi jih bil po ■ mnenju zapisovalcev »Freud vesel kot gradiva, ki potrjuje ¡ ryegovo hipotezo o nastanku sanj, ki da so spolnitev želja. : Človeški organizem, kije v resničnem svetu tolikokrat pri- : krajšan, si najde sprostitve in odrešitve v sanjah. Tako je \ naš bolnik sanjal o velikanskih zalogah prav tistega hrani- \ va, kije v resnici vsebovalo snovi, katere je njegov organi- ; zem najbolj pogrešal.« Hkrati naj bi bilo po mnenju Moho- ričeve iz teh sanj razvidno še, da je sanje porodila telesna potreba, da so se morali v telesu izvršiti določeni materialni j procesi, ki so jh potem možganski centri predelali v sanje. ; - »Najprej je bil človek, potem je bil šele duh, najprej je bila materija njegovega telesa, nato šele odsev materije, duh, sarye.«32 Podrobnejša obravnava takih vprašanj, najsi b(jdo še tako , zanimiva in privlačna, bi močno presegla okvire in namen | tega zapisa. Vendar paje ob tem vendarle treba zapisati, da \ človeka ni bilo, dokler ni bilo »duha«; človek je namreč i »materija njegovega telesa« in »odsev materije, duh, sanje«. ; Preprosto prenaáanje modrosti, ki pripoveduje, da mora i človek najprej jesti, piti, se oblačiti, stanovati itd. in da šele ' potem lahko modruje, na ta vprasarya pomeni delati nasilje nad obravnavanim fenomenom. K temu pa velja dodati še, da bi bolnik lahko sanjal kar potrebno snov in ne rastline, ki le vsebuje precej te snovi, če bi bile sanje le gola spolni- tev želja »materije njegovega telesa«. Ker v zapisanih sa- njah ni bilo tako, lahko sklepamo, da so bile pogojena s kul- turnim okoljem bolnika: če bi živel v drugem kulturnem okolju, bi sanjal pač tisto hranivo, ki bi imelo (namesto ze- lja) največ potrebne snovi. Omenili smo tudi že, da sanje internirancev niso odražale samo njihovih želja, uparya in hrepenenja, ampak tudi nji- hove strahove in bojazni: poleg lepih sanj so razmeroma pogosto sanjali tudi »neprijetne«^^ oziroma »blodne«^'' sa- rge. - Zanimivo paje, da takih sanj niso tolmačili kot spol- nitev želja, prav nasprotno. Za mnoge internirance je bilo v taboriščih tudi ponoči, ko so spali in sanjali, hudo in so pogosto sanjali intenzivnç sa- nje o domačih, v katerih je bilo »vse pomešano in naro- be«,da so bili zaradi tega potem zjutraj »zbiti«. Viktor Maček si je v Renicciju 5. novebra 1942 zabeležil v dnevnik, kako je predsinočnjim bridko sanjal o svojih mal- čkih: »Zlezel sem na nek hrib, strm kakor Osolnik ali sv. Ja- kob. Na vrhu je bila koča. Prišel je strahoten vihar, dan se je zaradi besnerya vihre spremenil v noč, koča je napol ple- sala. Končno je vdrlo ena vrata. Imel sem pri sebi Jožka, ga stisnil k sebi, da mi ga ne bi odneslo, in na čudovit način se mi je posrečilo zapreti vrata, skozi katera sta noč in gr- menje kar drla. - Kasneje sem sargal o Matjažku še hige, menda, da mi je umrl, tako da sem se zbudil sredi krčevi- tega joka in ves moker od solz.«^' Franc Šlajpah pa sije o sanjah zapisal v dnevnik nekaj dni kasneje v Padovi tudi sledeče: »Sanje so bile danes obupne. Z ženo sva se na neki prireditvi skregala in sem jo v jezi za lase potegnil. Nastopali so tudi Tine, Jože m bratranec. Ve- liko sem jedel različnih tort. V bifeju te prireditve sta bili te- ta in sestra. Na ženo sem ajfral ker je nekaj preveč gledala po par znanih osebali.. .«^8 - Medtem ko Maček navedenih sanj ne komentira, paje Šlajpah poskušal najti vzrok, zakaj je imel tako slabe sanje: »Najbrž sem preveč jedel in sem zato slabo spal.«38 Ne glede na ustreznost oziroma neustreznost takega pojas- njevanja pa oba navedena zapisa sam po sebi dovolj zgo- vorno kažeta, da so bile tudi sanje internirancev pogojene z njihovim načinom življenja, z njihovim taboriščnim vsakdanjikom. Razlike med posameznimi interniranci so se sicer izkazovale tudi v razlikah v njihovih sanjah (interniranci, ki so imeli doma otroke, so sanjali o njih, tisti, ki so imeli doma samo ženo, so sanjali o nji itpd.), toda ker so slovenski interniranci iz Ljubljanske province v italijan- skih taboriščih stvorili razmeroma enotno kulturno okolje, seje to odrazilo tudi v njihovih sanjah, ki so bile značilne prav za to kulturno okolje (pri čemer seveda pojmujemo kulturo v etnološkem pomenu besede). Po drugi strani pa tudi sanje, kakor noben drug element kulture slovenskih internirancev, niso bile zgolj goli odraz njihovega načina življenja, ampak so ga tudi same sooblikovale. Božidar Jezernik Opombe: ' Ivan Bratko: Teleskop, str. 171. Ljubljana, 1954. 2 Karel Mauser: Ljudje pod bičem, 1. del, str. 173. Buenos Aires, 1963. 3 Rezka Brodarič: ТфЦепје polno leto 1942 (za tisk priredil Jože Dular), št. 17. Novo mesto, 1954; v: Dolenjski list, V/13-18. Henrik Kužnik: Koncentracijsko taborišče Padova, str. 23. Ljub- ljana, 1980; v: Bojan AJdič idr.: BILI SO zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, UPORNI. 87 5 Viktor Maček: Dnevnik, zapis z dne 2.11.1942. Gonars-Renicci, 1942/43. Rokopis v Arhivu IZDG, fase. Taborišča I. e Beno Zupančič: Noč in dan, str. 251. Ljublana, 1980. ' V. Maček: Pisma in sporočila iz renicela, sporočUo z dne 17. 11. 1942. Rokopisi v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani, fase. Ital. konc. taborišča. 8 Ib., sporočUo z dne 26. 11. 1942. 9 Franc Potočnik: Žice morje in gozdovi, str. 44. Ljubljana, 1951; Florjan Slak: Spomini na trpljenje in prganjarje, str. 57. San Mar- tin (Argentina), 1963; v: Vestnik 1963, XIV/3. 'O Kot op. 5. " Jakob Springer: Smrt na Rabu, št. 7. Novo mesto, 1961; v: Do- lenjski list, XII/4-3; Jože Martinčič: Beg iz gonarsa, str. 42. Ljublja- na, 1978; Jože Rade: Spomini na taborišče v Padovi, str. 3. Tipkopis pri Komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB SRS. '2 Zupančič, ib., str. 253. '3 Ib., str. 262. Ib., str. 285. '5 Ib., str, 252. 'Mb., str. 285. " Kot op. 13. '8 Franc Novak: Spomini na internacijo v Gonarsu in REniccyu. 1. zv. Notranje Gorice, 1943. Rokopis v AIZDG, fase. Taborišča L ■9 Магцап Alrnan: Koncentracijska taborišča Gonars - Padova, str, 6, Ljubljana, 1974, Tipkopis hrani avtor, 20 Maček: Pismo in sporočila, sporočilo z dne 30, 12, 1942, 2' Kot op, 18, 22 Franc Šlajpah: Dnevnik, zapisi z dne 22. in 24, 11. in 11, 12. 1942 in 17, 1, 1943, Padova, 1942/43, Rokopis v AIZDG, fase. Taborišča I; Maček: Dnevnik, zapis z dne 5, 11, 1942; Maček: Pisma in spo- ročila, sporočUo z dne 17, 1, 1943; Novak, ib,, 1, zv,; Srečko Čeme: Spomini na internacijo v Trevisu in Padovi, Ljubljana, 1943, Roko- pis hrani avtor. 23 Šl^pah, ib,, zapis z dne 14, 11. 1942. Cerne, ib, 2* Maček: Pisma in sporočila, sporočilo z dne 17, 1, 1943. 25 Savo Kamenšek: Dnevnik Gonarsa, zapis z dne 22. 7. 1942; Až- man, ib., str. 33; Zupančič, ib., str, 252 in 262, 25 Alojz Maršič: Spomini na taborišča Gonars, Renicci, Flossen- burg in Buchenwald, str, 21, Rokopis pri KBPZII, 2' čeme, ib, 25 Šl^pah, ib,, zapis z dne 24. 11. 1942, 29 Novak, ib,, 2, zv, 30 Müena Mohorič; Motivi z Raba, str, 59, Ljubljana, 1946, 3' Ib,, str. 61. 32 Kot op. 31. 33 Tone Bezek: Dnevnik iz Gonarsa, zapis z dne 17. 5. 1942. Go- nars, 1942; v: Martinčič, o.c, str, 89-92, 3" France Sušteršič: Tiranova zadnja pot. Ljubljana, 1952; v: Ljub- ljanski dnevnik, 11/158, str. 3. 35 Bezek, ib.; Maček: Dnevnik, zapis z dne 5.11, 1942; Šlijpah, ib., zapisi z dne 22. 11, in 11, 12, 1942 in 17, 1, 1943; Sušteršič, ib. 35 Sliypah, ib., zapis z dne 11. 12. 1943. 3' Maček: Dnevnik, zapis z dne 5. 11, 1942, 35 Šlcjpah, ib„ zapis z dne 22, 11, 1942, 88