Štev. 247,
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo teto K 144*— 88 pol leta K 72*—
PoStnin« platana u gotovini.
If Ljubljani, sreda, 2, novembra 1921.
mgsssaesK
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"-
Leto I.
m
DELAVSKI OST posamezna številka 80 ™
Uredništvo m upravništvo * Ro-pitarjevi ulici štev. 6 ■— Teietoi uredništva štev. 59 — Tetefo' «= iiorsviiistva štev, ?2J e=
CENE PO POSTI:
za četrt teta K 36*v— ta en mesec K 12'—
•fra z ljudskimi interes!.
-	Kamorkoli se ozremo po svetu, pov-
EuJk ™°’ da si je po državah pridržala i o razr>a visoka gospoda kakor ne-iane+SV°i Pdvdeg, kakor nekako »črno reio^08 V ka*-ero navadni ljudje ne mo-Politik ^ smei° imeti nobenega vpogleda. dvrJ • se dcia za nedostopnimi vratini Vrat°V 111 ministrskih kabinetov. Do teh taz 111 °nstran njih ne seže ob navadnih aik ra“ niti sapica vpliva širokih delav-jjiti mno^i|Ci sem najdejo odprto pot zlate i«	Psujočih«	—	aristokracije
imen ° i8 krvnega in denarnega tako-Vancža »plemstva«, Tu se odloča o 2vezJn v°ini, o političnih in trgovinskih ^ DobiL zunanjimi državami, o podpori kake j'lan'u tega ali onega prizadevanja drugi 2 2fVe> tu se imenujejo diplomati in jej° £D,a ,Pniki države v tujini in jim da-nujej0 e za ujihovo delo; tu se ime-Botrar,-n°Ve viade, tu se odločajo smeri j Je politike. Vse brez ljudsva! KclVendar; za ^igavo kožo gre koncern tranji? 7 P°ktiki tako zunanji kakor no-edin0! kožo tistega, ki dela, kajti rok de^° ^rz* vsc pokoncu in brez Ujetf In Um3 širokih delavnih slojev, brez Še ?°7eSa drobnega imetja bi bila vsaka s Sv .0 Pretkana politika hitro na koncu hoh °*° ln°drost;o, kakor praznemu mlinu igr en veter ne pomaga. Politika je torej ,2a- kamero plačuje vložke vsikdar in j. lej ljudstvo. To je igra za tuj denar, jj?a Za ljudske interese, ki se do malih ter ■ Vselei izprevrže v igro z ljudskimi m-JJJ esv Odtod to, čla se narodi in države ne dno*'0 sPorazumeti med seboj, da je ve-^ 3ied njimi vse polno spornih vprašanj Več Se reš*tev umetno zavlačuje; zato so IjttdS5** na v'iac^ možje, ki jih široko ®*taiaV° nC P°zna a^ Pa ilk sovraži; zato gas, P°vsodi neomajno razmerje: tu bo-trdel? j 1 brezdelju, tam revščina ob 2 j Zato ni miru in blagoslova. ftaga j - za *° nam ie ^anes posebno kjj. država. Vso politiko imajo v rokah jjigJ®’ katerim volja ljudstva ne pomenja ar- Sami so zamislili namene in cilje tjj.aave> kakor se je zdelo njim prav, sami rj °ržavo in državljane za temi cilji, ne *oli? vjPrašali. če so držvljani s tem za->s. ne. Pa vendar je koncem koncev So l:°j'?sn° oc* tcŽa- da so državljani, da J}	množice	s	čim zadovoljne. Na-
doc ^edani“n državnikom to ne utegne biti drža ^ neznano» saj se ima sama naša nova Hojt/^.Za sv°i obstoj zahvaliti nezadovolj-iGA ‘iudskih mas s oreišniim tainim dr-
HmnH swet taus isissč', Mal prisežs kralj.
Pu- lm režimom. Še več: Da se Karlov kesr	*n	brez krvavih žrtev po-
d0vr p ' sc imamo zopet zahvaliti neza-Pos !n?s*‘> nasprotnosti mažarskih malih j^J-stnikov in delavstva proti obnovitvi teT .onarnega habsburškega režima. O g0. 111 danes nobenega dvoma. Istotako je g0trv.°> da bi bil zapletljaj resnejši in dol-
V	^l^^jši, ako ne bi bilo delavno ljudstvo (^^^ednji Avstriji tako odločno dalo da ne bo mirno trpelo upostave v «a.rezima. Na vsak način smo danes laMT *5nem razvoju tako daleč, da vsak te,?!? Ve' da je ljudska volja činitelj, s ka-P°liPl»,rn°ra računati vsak državnik, ki v jk* noče igrati hazardne igre. drj- ravv, zadnji čas je, da se merodajni in ,vai činitelji v Jugoslaviji tega zavedo v drugo smer. Kajti da njihova ljud8f m notranja politika ne odgovarja jinj i?1 v°lji. to jim zagotavljamo. O tem Naj ?.lasn° govore mnoga jasna znamenja, Wi ne prezro!«
dria iudstvo je dobro, ljudstvo hoče to Mu |“- T?d* ono v svoji dozorelosti noče brej 5 °bjekt v tej državi, s katerim bi lagajj legove volje ali celo proti njej razpo-Ve d ^loštevilni priviligiranci. Ljudstvo knetif s svoi° krvjo, s svojim delom in ime{ 111 vzdržava to državo, zato pa hoče p0|jf.v niej tudi besedo, hoče, da državna njeg ? znotraj in zunaj vodi račun o Pa zttl-	“nt?res‘b; o njegovi dobrobiti, ne
r4nc'	° ^^eresib posedujočih priviligi-
PaiboP	Svo>e interese pa ljudstvo samo
tam	P°zna* zato naj se dela politika
lin ' )er odmeva ljudski glas, ljudska vo-"• ^Parlamentu.
v	koln^!U*“?° ‘s,kreno našim državnikom, Za blad,/ V - V	količkaj dobra vera
»entuf zave: IzPreobrnite se k parla-
Belgrad, 2. nov. (Izvirno.) V včerajšnji seji ministrskega sveta se je tudi razpravljalo o sklicanju narodne skupščine k seji. na kateri bo kralj Aleksander prisegel na
ustavo. Kdaj naj se skliče, bo odločil kronski svet, ki se je sestal d-rms ob 10 uri dopoldne.
iffiMsIrsSil rast padi predKtaiMa iPaitta.
Mam zahteve gled®! Hažarsli® pedMcSran®. — Velika entenfa i §€arlu, n® pa proti vsem HehsiJuapiasiom. — inteftfa v alfoa^sSc^m vprašanju naklonlena.
trolo posebnih komisij, v katerih bi bila
Belgrad, 2. nov. (Izv.) Z ozirom na noto velike antante je imel ministrski svet včeraj popoldan sejo, da zavzame stališče. Na tej seji so bile naše zahteve znatno reducirane, vendar še ne definitivno. Iz verodostojnega vira se doznava, da velika antanta v glavnih vprašanjih soglaša z malo. Glasom teh vesti stoji velika antanta na stališču, da se mora razkralj Karel ne samo izgnati iz Mažarske, temveč tudi odpovedati vsem pravicam na mažarsko krono. Karel naj bi bil s svojo rodbino interniran na otoku Madeiri, če Portugalska dovoli. Zanimivo je, da se ta nota omejuje samo na Karla, ne omenja pa drugih Habsburžanov, iz česar sklepajo, da velika antanta ne bi imela ničesar proti etmu, da zasede mažarski prestol kak drug Habsburžan. Razorožitev Mažarske se mora v najkrajšem času izvesti, in sicer pod kon-
mstopana tudi mala antanta. Glede povrnitve stroškov mobilizacije se zdi, da bo naša vlada popustila, če Mažarska v roku od 8 dni izpolni vse zahteve. Definitivno na bo o tem sklepal kronski svet,
Belgrad, 2. nov, (Izv,) Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do 7. ure zvečer, je minister Trifkovič najprej® referiral o položaju, nakar je Pašič poročal o svojem delovanju v Parizu. Glede albanskega vprašanja je izjavil, da se stvar obrača nam v korist in da nam gre velika antanta na roko. Razpravljajoč glede Mažarske, se je sklenilo, da ima Mažarska v roku 8 dni sklicati parlament in odreči Karlu vse pravice do mažarske krone. Če etga ne bi storila, bo naša vlada storila vse korake, da to svojo zahtevo uveljavi.
Karl š!s Žila na imgieS&t ladij!.
&8s potu v ui@fnlšfvo.
Budimpešta, 1. nov. Mažarski dopisni urad javlja: Angleški poslanik Hohler je danes dopoldne naznanil zunanjemu, ministru grofu Banffyju„ da sta po sporočilu poveljnika donavskega brodovja v Baji kralj Karl in kraljica Žita na krovu angleškega monitorja na poti proti spodnji Donavi.
Budimpešta, 1. nov. Listi poročajo, da se je peljal posebni vlak, ki je imel nalogo odpeljati bivšega kralja Karla na angleško topniško ladjo, danes ob petih zjutraj mimo Bataszeka, kjer je kralj vstopil. Pred vlakom, v katerem se je peljal kralj, je vozil drug vlak poln vojaštva, za kraljevim vlakom pa še en vojaški vlak. Vlaki so se ustavili na donavskem mostu med Bata-szekom in Bajo, nakar je stopil kralj v voz,
ki ga je pripeljal k angleški ladji. Vsa okolica je bila močno zastražena,
London, 1. nov, V spodnji zbornici je izjavil Chamberlain v odgovoru na interpelacijo, da velesile še niso določile kraja internacije razkralja Karla.
Budimpešta, 1, nov. Kakor javljajo listi, so poslanca Štefana Friedricha, ki je bil osumljen nedovoljenega nabiranja čet za puč kralja Karla in vsled tega aretiran, sneči izpustili na svobodo.	*
Budimpešta, 1. nov. Listi poročajo, da so legacijskega tajnika barona Bormvicze-nyja, ki je spremljal kralja Karla v letalu iz Švice na Mažarsko, aretirali in ga zaprli v ječo budimpeštanskega deželnega sodišča.
HalQs ob strani abankft £st prsti naftni.
Belgrad, 31. okt. »Tribuna« javlja; Aktivno sodelovanje Italije pri albanskih napadih na naše ozemlje je vedno bolj cčividno italijanske ladje prevapajo albanske čete, orožje in raunicijo in sploh se Italijani obnašajo napram Albancem kot zavezniki. Pred petnajstimi dnevi je ladja
K!a£arske tsipe n Zspsefgsl itiaiarsbi zopet
Dunaj, 1, nov. Uradno se objavlja: Gibanje tolp ob nižje avstrijski in štajerski meji je postalo zadnje dni precej bolj živahno. Snoči so napadle tolpe naše pred-straže severozahodno od Friedburga na Štajerskem, nakar so odposlali predstraži ob štirih zjutraj na pomoč tovorni avtomobil z oddelkom alpskih lovcev. Na cesti
Cefkosloosfita sslisfar-nost.
Belgrad, 2. nov. (Izvirno.) Češkoslovaški poslanik Kalina je včeraj obiskal Pasica in ga zagotovil, da Češkoslovaška soglaša z Jugoslavijo in da odobrava vse korake, podvzete glede razkralja Karla in Mažarske.
NEMČUA IN AMERIKA,
Bremen, 1. nov, Severnonemški Lioyd upostavi pričetkom prihodnjega leta svoje direktne zveze z Zedinjenimi državami. DELAVSKO GIBANJE v ITALIJI. Rim, 1. nov. Med delodajalci in delavci kovinske in kemične industrije v Milanu se je dosegel sporazum. Odpovedane delavske pogodbe se podaljšajo do novega leta. Pogajanja glede znižanja mezd nadaljujejo..
»Brioni«, ki vozi iz Valone v Drač, izkrcala veliko četo oboroženih Albancev na naši meji v bližini Skadra. Pred nekaj dne-
vi	je ista ladja transportirala albanske čete. Itali.anska ladja, ki vozi na progi Krk— Patras, je že večkrat prevažala municijo iz Valone v Drač.
pri Pinggau je zavozil avtomobil v brzojavni drog in se prekucnil ter pokopal vojake pod seboj. Bilo je devet mrtvih in 17 ranjenih, Žrtve so prepeljali v Hartberg. Snoči smo ustrelili dva oborožena Mažara, ki sta napadla naše oddelke na štajerski meji, enega pa ujeli.
KRALJ ZOPET V BELGRADU.
Belgrad, 1. nov. Snoči ob 22.50 se je vrnil iz Pariza v prestolnico kralj Aleksander v spremstvu tajnika kraljeve pisarne Dragomira Jankoviča. Z istim vlakom se je pripeljal v Belgrad tudi ministrski predsednik Pašič. Na bel grajski postaji so sprejeli kralja namestnik ministrskega predsednika Trifkovič, notranji minister Pribi-čevič, prometni minister Uzunovič, vojni romister Zečevič in prvi adjutant kralja general Hadžič, dalje pomočnik zunanjega ministra Tihomir Popovič in ravnatelj političnega oddelka Miroslav Jankovič, načelnik kabineta ministrskega predsednika Velimir Popovič in poveljnik mesta polkovnik Uzun-Cirkovič,
Tretji mednarodni kongres dela.
Ženeva, 26. okt. 1921
Včeraj je pričel tretji internacionalni kongres dela, ki bo trajal kakih pet tednov. Do danes je prispelo okrog 400 delegatov, ki zastopajo 40 držav. Jugoslavijo zastopajo menda dr. Stojkovč, načelnik ministrstva za socialno politiko, R. Kuželj od poljedelskega ministrstva in Vilim Bukšeg kot »zastopnika delavstva«. (Tega »zastopnika delavstva« je imenovala vlada sama, ne da bi delavske organizacije imele pri določanju kako besedo. Socialdemokrat Bukšeg je zato zastopnik vlade in ne »zastopnik delavstva«,) Mnoge države do-sedaj še niso imenovale svojih oficielnih zastopnikov, tako n. pr. Francija. V splošnem računajo, da se bo zbralo okrog 600 delegatov. Veliki ameriški in evropski listi so poslali svoje poročevalce, ki se jih je zbralo lepo število. Kongres zboruje y ženevskem letnem gledališču.
O prvi seji bi ne bilo veliko poročati. Po pozdravnem nagovoru predsednika upravnega sveta Fontaine je govoril švicarski zvezni predsednik SchultheB o važnosti problemov, ki jih naj reši kongres. Povdarjal je, da sedanje svetovne krize ni krivo zmanjšanje delavnega časa, temveč največ vojna, Trpimo na velikem padanju svetovne produkcije, ki se mora na vsak način povečati. Zato stojijo vprašanja zaščite delavcev šele na drugem mestu. Posamezne vlade hočejo pred vsem dvigniti produkcijo v lastni državi, zato se uveljavljajo skoro neznosljivi carinski predpisi, ki močno ovirajo stike med državami. Ogibati se moramo vsega, kar ovira zvišanje produkcije in zato moramo najpreje zahtevati, da se ustvari trajno prijazno in miroljubno razmerje med delodajalcem in delavcem,
—	To je bila prva formalna seja. Jutri začne potem razpravljanje o posameznih točkah.
Razpravljalo in sklepalo se bo predvsem o zaščiti poljedelskih delavcev, glede delavnega časa, omejitvi ženskega in otroškega dela, zboljšanju stanovanjskih razmer, pravici zborovanja in združevanja, upeljavi strokovnega poljedelskega pouka, tedenskem počitku v industrijskih in trgovskih podjetjih in končno o reformi mednarodnega urada za delo.
Pred tem kongresom sta se vršili že dve seji in sicer v Washingtonu od 29. oktobra do29. novembra leta 1919 in v Genovi od 15. junija do 10, julija 1920. Na vvashingtonskem kongresu so bili sprejeti zelo odločilni sklepi; ponočno delo žena in otrok, določitev starostne meje mladinskih delavcev, pomoč brezposelnim, zaščita in oskrba nosečih žena in konečno je bil sprejet 8 urni delavnik, Zadnji predlog je bil sprejet z 83 glasovi proti dvema; za predlog so glasovali tudi mnogi delodajalci.
Kongres v Genovi se je pečal izključno s pomorskimi vprašanji.
Pričakovati je, da bo na tretjem kongresu zelo močna opozicija, posebno glede reform poljedelskega vprašanja.
Pripomniti moramo še, da je mednarodni urad za delo edina institucija Zveze narodov, ki je pokazala, da je saj za silo zmožna delovali in da ima za to zadostno življenjske sile. Urad je od Zveze narodov odvisen samo v financialnem oziru. Zato je interesantno, da mu pripadata tudi Avstrija in Nemčija.
Širite	ČHS“
politični dogodki.
.+ Nova lista. V Ljubljani je le dni izšla prva številka tednika »Delavske Novice«, ki ga izdaja g. Emil Stefanovič, bivši SHS vojaški poverjenik na Dunaju. Kolikor se da spoznati iz smernic in ostale vsebine prve številke, simpatizira z akcijo Stojana Protiča. Ali bo g. Stefanovič lovil komuniste in druge delavce na svoj račun ali na račun Protiča ali kakega drugega radikala, o tem seveda v njegovih »No%ricah« nič ne beremo. In ravno to bi bilo interesantno. List bo izhajal vsak petek. — V Zagrebu je pričel izhajati »Zagrebački dnevnik«. List je izvenstrankarski. Urednik lista je g. Ivan Franič Požežanin. Koliko časa bo ta list »nestrankarski«, je drugo vprašanje. Za takimi listi se navadno skrivajo politič-
Stran 2,
»Novi Čas«, dne 2. novembra 1921,
Štev. 247*
ne veličine, ki so ali že zapadle pozabljenju ali pa mislijo še le priti na vrh.
-f Najnovejša demokratsko-komuni-stična zveza. Znano je, da so se demokrati že svoj čas (ob občinskih volitvah na Hr-vatskem in ob volitvah v skupščino) mno-gokje vezali s komunisti. Kasneje je demokratskim mogotcem prišlo na misel, da ubijejo komuniste in si zato pridobe socialiste. Brez sramu in pomišljanja so zatrli vse komunistične organizacije in liste. V tem so se za Zagreb razpisale občinske volitve. Demokrati vedo, da v Zagrebu razen raznih državnih in strankinih funkcionarjev nimajo nobenega pristaša. Bali so se sramote ob volitvah in so premišljevali, na kakšen način bi prisleparili zase vsaj toliko glasov, da bi se v občinskem zasto-pu ohranilo vsaj njihovo ime. Pa so jo »pogruntali«. Spomnili so se na komunistično delavstvo, ki je sedaj ostalo brez lastne stranke. To delavstvo bi bilo dobro na kak način vloviti za demokratsko stvar. Naredili so tako: Domenili so se z nekaterimi bivšimi komunističnimi voditelji, kakor s Slavkom Kauričem in drugimi, da naj hitro organizirajo za zagrebške volitve poseben »delavski blok«, ki naj bi sprejel vase kolikor mogoče vse delavstvo, ki ni že kje stalno organizirano. Blok mora na zunaj nastopati kot nevtralna, čisto delavska skupina, v resnici pa mora porivati demokratsko cizo. Blok dobi tudi lastno glasilo, ki mora — pod nevtralnim imenom seveda — delati veter za demokratska jadra. Kaurič in tovariši so kupčijo sprejeli.
V	zagrebški javnosti se je napovedal za bodoče volitve »radnički blok«, a kmalu je izšlo tudi njegovo glasilo »Štampa«. Ta list doslej ni zapisal niti ene besede proti nasilnim vladnim odredbam proti delavstvu in sploh ne proti vladi, pač pa ne more prehvaliti socialnopolitičnih vladnih odredb, dasi vsak ve, da so te odredbe docela nezadostne in slabe. Krepko pa list napada socialne demokrate, h katerim se • je delavstvo zadnji čas začelo deloma vračati. To postopanje je bilo prenerodno in je svetu prezgodaj odkrilo nenaravno zvezo, iz katere se je porodil »radnički blok« s svojo »Štampo«, Celo reč je v -'avnosti razkrinkala »Slobodna Tribuna«. Ta zgled nam nanovo kaže, kako neizbirčna ie propadla policajdemokracija v sredstvih, da se obdrži na vrhu. Kaže pa tudi, .tako previdno mora biti delavstvo nasproti tistim ljudem, ki se mu vsiljujejo za voditelje pod revolucionarnimi gesli v raznih listih.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Curih, 2. novembra. (Izv.) Berlin 280, Newyork 541, London 21.18, Pariz 39.65, Italija 21.70, Praga 5.10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.80, Bukarešt 3.47, Dunaj 0.25, Varšava 0.15. .
Dunaj, 2. novembra. (Izv.) Praga 43.25, Zagreb 14.50, Varšava 130 do 140, Italija
18.500, Budimpešta 575, Bukarešta 2800, London 18.300, Newyork 4576, Pariz
33.500, Švica 83.000, Berlin 2750.
Zagreb, 2. nov. (Izv.) Dunaj 7.15 do
7.25, dolarji 312, Praga 301, Italija 12.75, Berlin 174, London 12.60, Parij 23.
d V nedeljo se je vršil v Akademskem domu v Ljubljani VIII. redni občni zbor prosvetne organizacije katoliškega dija-štva Slovenije, Slovenske dijaške zveze. Trajal je nad štiri ure. Prostrana dvorana je bila nabito polna. Zanimiva obširna poročila o delu našega dijaštva med ljudstvom so jasno pokazala visoki pomen te naše odlične organizacije. Za predsednika je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik g. J. Peršuh.
2)nevni dogodki
— Promet šolskega vlaka Ljubljana— Kranj. Inšpektorat državnih železnic objavlja: Od 2, aovembra t. 1. dalje vozi na progi Ljubljana drž, kol,—Kranj šolski vlak z odhodom iz Ljubljane drž, kol. ob 13.48 in prihodom v Kranj ob 14.31 dnevno redno razen ob nedeljah in praznikih. S tem vlakom se smejo prevažali brez izjeme tudi drugi potniki,
— Verska sekta adventistov. Dopisni urad nam poroča: Pristaši verske sekte adventistov so zahtevali od naše vlade, da se njihova sekta prizna kot veljavna veroizpoved, Vlada jim je odbila to zahtevo, ker adventistične sekte nikjer ne pripoznajo kot veroizpoved,
— Udruženje invalidov. Komisija, ki jo je sestavil minister za socialno politiko v svrho, da pregleda in uredi vse delo za udruženje inavlidov v Belgradu, še vedno funkcionira. Radi obilnosti materiala bo komisija še nekaj časa poslovala, nakar bo podala ministrstvu poročilo,
— Otvoritev telefonske centrale ia javne govorilnice v Trebnjem, Pri poštnem in brzojavnem uradu Trebnje se je olvo-rila 17. oktobra t. 1. telefonska centrala z jevno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Poštne vesti, S 1, novembrom t. 1. se razširi pri poštnem uradu Krška vas dostavljanje poštnih pošiljk po selsketn pismonoši na popisni okraj Velike Malen-ce. Dostaljalo se bo v Velikih Malencah vsak ponedeljek in petek. — Radi premestitve poštne nabiralnice Čušpork v Veliko Račno se izpremeni ime poštne nabiralnice Čušperk, pošta Grosuplje, v »V elika Račn a«, pošta Grosuplje.
— Brez strehe. Železniški delavec Mihael Dodlek v Zagrebu je bil brez stanovanja. Prenočišče si je poiskal na kolodvoru na kupu toplega rabljenega premoga. Ponoči se je vsled izpuhtevajočih premogovih plinov zadušil in so ga našli zjutraj mrtvega.
— Delna odprava najemniškega varstva v Avstriji, Avstrijska vlada namerava najemniško varstvo v toliko omejiti, da se bo smela najemnina zvišati za približno sto odstotkov predvojne vsote. Razen tega se odpravi neodpovedljivost stanovanja za inozemce.
— Pet kaznjencev pobegnilo. Dne
25. oktobra t. 1. je pobegnilo od dela pri kaznilnici v Mariboru naslednjih pet kaznjencev: Stergar Jožef iz župnije Leskovec pri Krškem, delavec, obsojen od porotnega sodišča v Novem mestu radi hudodelstva tatvine na 3% leta težke ječe, dvakrat radi tatvine predkaznovan; Kolar Ignac iz Zgor. Šiške, delavec, obsojen od deželnega sodišča radi hudodelstva tatvine na 2V2 1. težke ječe, 15krat predkaznovan; Hojnik Franc z Rdečega brega, župnije Sv, Lovrenc na Pohorju, delavec, obsojen od okr. sodišča v Mariboru radi hudodelstva tatvine na 18 mesecev težke ječe, trikrat predkaznovan; Ojnik Henrik iz Ivanjšev-cev, okraj Ljutomer, sedlarski pomočnik, obsojen od okrožnega sodišča v Mariboru radi hudodelstva tatvine na 18 mesecev težke ječe, dvakrat predkaznovan; Basle Valentin iz Braslovč, čevljar, obsojen od porotnega sodišča v Celju radi hudodelstva tatvine na 18 mesecev ječe, neoporečen.
— Tatvina kolesa. Dne 29, m. m. je bilo v Zapužah pred hišo št. 1 Albinu Štrukelj iz Dravelj št. 84 ukradeno kolo vredno 2000 kron,
Sbaph.
Spisal Henrik Conscience —- prevel M. J, (Dalje.)
Nato e Bart še vsiljiveje in odločneje nadaljeval:
»Ah, Cecilija, ostani pri nas! Živela boš pri naši materi in boš vedno pod njeno oskrbo. Jaz pa te bom okriljeval z ljubeznijo in častjo in te spoštoval kot svojega angela. Od jutra do poznega večera bom pri delu in ničesar no bo naši sreči manjkalo. Ti se boš odpočila od svojega trpljenja in boš spet vzcvetela in se okrepila; naš doni bo po tebi blagoslovljen. 0, pridi, pridi, bodi sestra moje sestre in otrok moje matere!«
S sklenjenimi rokami jo je prosil odgovora. Deklica mu je omahujoče zrla v oči.
_ »Ah, Cecilija, je vzkliknil Bart, govori, govori! Pomisli, da je nad ljudmi nekdo tam gori v nebesih, ki ve, kdo dela dobro in kdo zlo.«
Svojevrsten nasmeh je zablestel na Ceeilijinem obrazu; začela je dihati hitreje in hitreje, srce ji je bilo močneje, kot človeku, ki se pripravlja k odločitvi.
>No? No?« je vprašal Bart in trepetal od radostnega razburjenja.
»No,« je Cecilija odločno odvrnila, »naj bo! Tvoja mati naj bo od zdaj naprej tudi moja. Ostala bom pri njej, kot da sem njen otrok.«
Mladeniču se je iz prsi izvil krik, ki je bil tako glasen in prodiren, kot da bi bil izraz bolečine.
Pokril je oči z rokami in po licih so mu tekle solze tako močno kot valovi potočka.
Deklica ni razumela tega vsesilnega valovanja njegovih čustev in ga je skušala potolažiti.
»Ah,« je nato odvrnil in se v solzah smejal, »veselje je lehko tudi bolestno. Jasno čutim, da zamore premočna radost rav-notako kot srčna bol zlomiti srce in jc v stanu človeka zmešati... Toda že sem se umiril. Pridi, Cecilija, pridi! —«
Ubrala sta drugo pot. Bart je bil čisto izpremenjen. Povzdigoval je glavo in se vzradoščen in vzhičen oziral po gozJu in travnikih. Njegova lica so žarela v odlični rdečici, oči so mu bliščale v sladkosti in roke in noge so se krelale tako živahno, kot da so se po dolgem, dolgem času prebudile, Z raznovrstnimi vzkliki zavzetja je dajal duška svojemu vriskajočemu srcu.
»Bog, moj Bog!« jfi vzkhkal, »kako lepo je vendar življenje! Glej, Cecilija, spet bom vneto pri delu na polju in v gozdu; ti boš spet šivala, Vana bo opravljala posle na dvorišču in skrbela za kravo in naša mati b° Prl t®bi in vodila gospodinjstvo. In kar bo kdo prislužil, — vse bomo spravili skupaj in si tako nabirali prihranke. Kupili bomo še eno kravo m vzel. še nekaj zemlje v najem. In kdo ve — ah. če
— Velik vlom v Domžalah. V noči od 28. na 29. m, m. je bilo vlomljeno v trgovino trgovca Menarz v Domžalah in ukradeno sledeče: 5 bal temnomodrega sukna za moške obleke (ob rebu z belo črto), 8 bal finega moškega sukna, 1 bala ženskega sukna, 1 bala ženskega zelenega ševijota, (ob robu bela lisa), 2 bali moškega.»Jager-loden«, 3 bale črnega klota, 3 bale rdečega klota, 1 bala višnjevega klota, 3 bale riža-stega blaga ..okoforte« za moške srajce, 12 malih kosov različne barve in z različnimi rižarni za ženska krila. — Skupna škoda znaša čez 100.000 kron.
— Okradena kapelica. Neznani zločinci so okradli kapelico Matere božje v Jakovcah pri Planini in odnesli z Marijinega kipa razne dragocenosti.
—	Dvoje gonilnih jermenov v vrednosti
13.000	K je bilo ukradenih Matiji Resniku v Mariji gradeč, okraj Laško.
£jub!janski dogodki.
Ij Vseh vernih duš dan pri Sv. Križu je Ljubljana počastila včeraj spričo jasnega jesenskega dne zelo dostojno: Nepregledne množice so se vse popoldne valile ob obeh straneh glavne ceste proti pokopališču, po sredini pa je drdrala kočija za kočijo, za vozom voz, avto za avtom. Tudi stranski dohodi preko l.ubljanskega polja so mrgoleli črne množice. Gnječa na pokopališču je bila velika, grobovi okrašeni, le burja je branila goreti svečam, a ljudstvo jih je obdalo s papirjem, in tako je drhtelo na tisoče zubljev proti nebu. — »Zveza pevskih društev« je zapela pred velikim križem nekaj žalostink. Tisoče broieča množica je odkritih glav poslušala turobne speve, in resnost je odsevala vsakomur z lica. Krekov greb ie bil oblegan. Jedva si razločil glave gigantov, vsak si je hotel ogledati poslednji dom rooža-velikana, ki ga danes tako silno pogreša jugoslovanski narod. Lundru in Adamiču, nedolžnima žrtvama izza 20, IX. 1908, so položili na grobišče lepe vence. Največji vtis je delala četveročlenska telesna straža ljubljanskih gasilcev ob grobu Levca, ki je lansko leto izdihnil pri požaru na južnem kolodvoru. Ko smo šli mimo njegovega groba, smo se zavedali, da je pokojni družinski oče žrtvoval življenje družbi. Na grob Levca in njegovega ponesrečenega tovariša so gasilci postavili lepo črno piramido. — Proti večeru je nastopil mraz, in množica se je vračala domov. Kakor sodijo, je bilo včeraj na grobeh pri Sv. Križu 25.000—30.000 ljudi.
Ij Seje odsekov občinskega sveta, Ta teden se bedo vršile seje odsekov občinskega sveta, ki so vsi konstituirani. Župan dr. Perič sklicuje kot predsednik sejo apro-vizačnega odseka za danes ob 6. uri zvečer, sejo magistratnega gremija pa za petek ob 5. uri popoldne.
l.j Ljubljanska požarna hramba. Celotno požarno varstvo ljubljanskega mesta sloni na ramah prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki mora s svojimi 70 rednimi člani izvrševati ne le nevarna in težka gasilna in reševalna dela, marveč mora tudi samo skrbeti za sredstva, orodje in obleko. Obleka pa je ponošena, orodje po veliki večini nerabno ali vsaj zastarelo, parna brizgalna je demontirana, ker je žs zaslužila svoj pokoj. Zalo se je le čuditi, tla zbor ljubljanskih prostovoljnih gasilcev nosi na sebi vso to težo odgovornosti, dela in nevarnosti skoro brez izdatne podpore mesta. V ponedeljek zvečer se je vršila seja tega društva, h kateri so bili povabljeni zastopniki občinskega sveta z gg. županom
se nam kdaj posreči — kdo ve, če ne bomo zmogli še enega posla? Mogoče postane naša hiša še lepša m božji blagoslov bo počival nad nami in prav lahko boš pozabila na svoj dom «
»Bart, kako lepo znaš govoriti!« je šepnila dekUca v radostnem presenečenju. »Ah, to bodo nebesa na zemlji.«
»Tako tudi bo,« je nadaljeval mladenič z isto veselostjo, »svoj vrt bom olepšal z ljubkimi cvetlicami in po hiši bom razobesil ptičnike. Vse naj se veseli, raduje in p>repeva, In izmislil se bom še novih pesmi in pravljic, ki nas bodo zabavale; večno bom plesal in prepeval ... na kolenih bom zahval,eval Boga, da le je privedel k nam.
O,	sveta nebesa, kako življenje! Ljuba Cecilija, kako pestro in divno življenje! — Glej, lam stojita moja mati in Vana pri vodnjaku.«
Po teh besedah je zapustil deklico in stekel proti domu kot puščica, ki jo izstreliš iz loka. Toda navzlic vznemirjenju in nestrpnosti je našel še dovolj moči, da je kričal preko polj: »Mati, Vana!« Na njegov klic se je mati okrenila in strme gledala njegoovo divjanje. Njegove nenavadne kretnje, njegovo nerazumljivo klicanje — oboje je pripravilo Vano, da se je ozrla na svojo mater v nadi, da ji bo ta i:oj-:smla to tt: Mo uganko.
(Dalje.)
dr. Peričem in podžupanom Jugom na celfl* Klub SLS je zastopal obč. svetnik Kreni* žar. Na tej seji se je obravnavalo vpraj®’ nje reorganizacije ljubljanskega gasilstva ter način, kako za prvo silo podpreti dru" štvo in mu omogočiti nadaljnje požrtvovalno delo. Upati je, da bo društvo v celotneffl obč. svetu in v vsem prebivalstvu dobilo Mletega podpornika, kar društvo v Poln meri zasluži.	.	A
Ij Žepna tatvina. Dne 26. m, m. je Mariji Vadnov na Vodnikovem trgu h pa ukradena črna usnjata denarnica^ s p11 bližno 240 K denarja in par listinami.
1,	Najdena ;e bila včeraj na Vseh sve' nikev dan ročna torbica z manjšo sv°. denarja. Dobi se v Jugoslovanski tiskar® v kolportažnem oddelku, spodaj, ,
Ij Vlom iu tatvina. Te dni je bilo vlom* ijeno v spalno sobo Josipa Dermote v Zvfr narski uiici. Zlikovec mu je odnesel oble" ke in dragocenosti v vrednosti 6700 A« Tatvine je sumljiv neki Bosanec. _ _ .
Ij Nehvaležna »gospodinja«. Š. K. P Sv. Petra nasipu št. 45 je živel v skupn® gospodinjstvu z neko Strupitovo. Le-ta g8 je pred kratkim zapustila in odnesla s s®j boj perila, obleke in živeža v vrednosti na ,
10.000	K. Sedaj išče Strupitovo policija*
J Tu’
tura.
isala
k Junakinja is Štajra. Nemški spis:
E. pl. Handel-Mazzetti. Prevel dr. Jos. J® še. Bralcem Domoljuba je krasna P°v® Junakinja iz Štajra, ki je v »omoljubtK ,; bajala skoro leti dni, gotovo še v SP° j. nu. Povest je po svoji vsebini ena naj#®., mivejših v katoliški svetovni literata » polna ie dejanj in prisrčnih pa tudi Pr tresliivih prizorov. Vsakdo si želi povest enkra tprečitati; danes je pred nami ta K . sen roman v nedeljeni celoti. Cena vez knjigi 120 kron; vredna je tega denar] • Knjiga bo šla iz rok v roke.
Gsnutek	r®1^8
sa žsleznlferle.
(Dalje.)
III. DEL.
Dnine nenameSCenega stalnega in uedrifi®!" pomožnega osobja. in vajencev.
Sestoji iz VIII. člena, od §§ 55. ia 66.
Člen VIII. Dnina, pavšal, dijete, prenočnin* in druge doklade.	,	^
§ 55. Stalno in nestalno pomožno osobje deli sledeče, a) V stalno pomožno osobje, to J osobje po normiranih • rriestih (glej § 9. člen IH’ b) v nestalno pomožno osobje, to je osobje 4® nenormiranih mestih,	po potrebi	v službo	sp$“’
jeto	(glej § 10. člen	II.), c)	vajenci vseh	ro®>'
delcev.	c j;
§ 56. Dnevnice	stalnega	in	nestalnega PSj
možnega osobja in vajencev se dele v štiri PP* čilne razrede in sicer: a) Nekvalificirano osobJ (brez rokodelskih spričeval) vseh panog, b) kv®' iiiicirano osobje (z rokodelskim spričevalo®' vseh panog, c) osobje s srednjo- iu visokošols* izobrazbo (glej prilogo VI), d) vajenci (glei P logo VII). ‘	' e
§ 57. Dnevnice	pritičejo	na	sledeče	dl®
v mesecu: a) Stalno in nestalno pomožno 0f Jg. katero ni vdeljeno v turnus, se vračuna s 26 lovnimi dnevi v mesecu, b) stalno in nestalno možno osobje, katero je vdeljeno v turt®8’ vračuna s BO oziroma 31 delovnimi dnevi v seču, c) vajencem se vračuna 26 dni v mesecu, je nedopustno uporabljanje vajencev za čezurP® močna dela kakor tudi vdeljenje v turnuse. " n8 nina omenjenega osobja se izplačuje redno vsakega prvega v mesecu in sicer za nazaj. . ^ § 58. Vse stalno in nestalno pomožno os«W ene ali druge stroke, katero opravlja za ca*"' službo v eni ali drugi uporabni skupini, ka(L so pavšalirane, pripada pavšal, (glej § 27. člen 1 ' priloga III). Omenjeni se izplačuje redno na v*a lcega 15. v mesecu n. pr. za mesec januar plača v mesecu februarju.	.
§ 59. Stalnemu in nestalnemu pomožne® osobju, katero opravlja službo izven domače P®* staje, pripadajo dijete in prenočnina (glej § člen IV, priloga IV, tabeli 1 in 2). Omenjena * izplačuje redno na vsakega 15 v mesecu po § ®r' § 60. Vse stalno in nestalno pomožno oS° L dobiva vsled velike draginje draginjske doki®!1 (glej § 29. člen IV, priloga V). Omenjena L plačuje redno na vsakega prvega v mesecu ® sicer za naprej.
§ 61. Vse stalno in nestalno pomožno osobj' katero vrši težke službo, nevarna, zdravju Šk® ljiva, gabna (gnusna), obleko obrabljiva dela, odškoduje po § 26. člen IV.
§ 62. Vse stalno in nestalno pomožno katero se je odločilo pri sprejemu v žele®1® službo (glej § 1. člen 1) dospeti na višja
v različne uporabno skupine, oziroma uporab®^ skupine, mora v to svrho položiti predpisani in sicer v zadnjem polletja provizoričnega slu®1^
puaictju pi irsji	-rf
vanja (glej § 14. člen II) Vsakemu uslužbe®^ je zagotovljeno šestmesečno praktično vežbanje, . tem času mu je tudi na razpolago strokovni te katerega se mora brezpogojno udeleževati. L § 63. V slučaju, da uslužbenec ni iislL vil v iera času izpita, se mu da ugodnost, da l®1 pozneje napravi istega. Ali praktično vežbanj« j, šolski tečaj mu niso na razpolago. Ako v dovoljenih ponavljalnih dobah ni napravil izPlS' napreduje v isti uporabni skupini dalje (glej § člen V, priloga 11).	ati
§ 64. Učna doba vajencev ne sme prekora«1 tii leta. Železniška uprava ie primorana doFL stili vajence k obiskovanju strokovne šole, k«(e( jo po obrtnem zakonu določena. Omenjene je vajenec tudi dolžan redno obiskovati. V razu zanemarjanja iste pade dotični pod kazen, kateri odločuje železniški odbor.
-S 65. Vajenci imajo pravo do prejemkov ginjskih doklad (§ 60. člen VIII, § 29. člen I'. .. priloga V). Stalno in nestalno pomožno osobl mora biti po dopolnjenem dveletnem provizo® nem službovanju nameščeno (glej §§ 16.—21. cle" III) ter so jih vdeli v isto uporabno stroko, roma skupino, za katero so se izjavili pri spre jomu v železniško službo (glej § 1. člen I).
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar' Izdaja konzorcij »Novega časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani