d a. =5 16. 10 lo UREDNIŠTVO ZARJE je v i.jnbljani, FrančiŠkanena lUica st. a 'tiskarna I. nadsti-.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. roroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .sprejemajo : : : KAROCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ^v8tro-Of;rsko in Bopno K Ž1 'GO, polletna K 10-80. četrtletna K 6'40, mesečna K 1'80: za Nemčijo celoletno K 26,40: za lato inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. Posamezne številke po 8 vin. ms ,y -V 1 /■;;g H rt w ZA H JA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov • •* •' ob pol 11. dopoldne. *. •. • ITRAVNISTVO mandat socialno demo-ratičen. I o je pokazala volitev iz splošne kit-. J ’ pn "alen se spoznava resnično razmerje; !' Je bl.10 da Je imel socialistični mandat skoraj absolutno večino. r j-A,i de,a1vSi.S0 y.Idriji tudi davkoplačevalci. * udi y mestni kuriji voli veliko število delavcev, m oni volijo jutri ne le zase, ampak za svoje sodruge po vsej deželi. Na idrijske volilce delavce apelira vsa stranka, apelirajo vsi zavedni delavci kranjske dežele; Ostanite trdni, pa glasujte za socialno demokratičnega kandidata, da ne ostanejo kranjski delavci zopet Šest let brezpravni! Volite socialnega demokrata, da se bo slišal glas delavstva v deželnem zboru! Kajti v tisti dvorani je delavec doslej neznan. O njegovih pravicah so molčali, njegovih zahtev niso poslušali, zanj niso ničesar storili, ker ni delavska beseda nikdar zadonela v tej zbornici. Idrija lahko to izpremeni. Idrija lahko izvrši veliko delo za delavstvo vse dežele. Zato gledajo vsi zavedni delavci na Idrijo, vsi čakajo na poročila o njeni volitvi. In če sporoči brzojav izvolitev socialnega demokrata, bo jutri iz tisočerih gr! zadonelo: Slava Idriji! Volilci mestne kurije! V torek. 16. t. m. volijo mesta in trgi svoje loslance v kranjski deželni zbor. Jugoslovanka socialno demokratična stranka je postavila * tem razredu sledeče kandidate; V Ljubljani: 1. okraj (St. Jakobski okraj. Dvorski okraj n predkraji) IVAN MLINAR korektor v Ljubljani in FRAN BARTL upravnik v Ljubljani, 2. okraj (Šolski okraj, Kolodvorski okraj n Vodmat) GAŠPAR STERMSEK železničar v Ljubljani ? t v in JOSIP ZUPAN mizar v Ljubljani. Vsak teh dveh okrajev voli po dva kandidata in je treba oba zapisati na glasovnico. V Idriji: ETBIN KRISTAN pisatelj v Ljubljani. Sodrugi volilci! Glasujte složno za naše kandidate in skrbite, da se ne izgubi noben glas. Po ostalih mestih in trgih Vas poziva stranka, da ne glasujete za klerikalne kandidate. Deželno zastopstvo jugoslovanske soc. dem. stranke.______________________ Dnevne beležke. Boj proti jetiki. I rancoski bakteriolog dr. Albert Calmette, ki vodi Pasteurjev zavod v mestu Lille, je prijavil.francoski vladi predlog, ki zbuja v francoskih znanstvenih krogih največjo pozornost. Omenjeni učenjak poziva vlado, nai d*1 znanosti kakšen otok v tropah in pa 300.000 frankov letne subvencije za študije o tuberkulozi na razpolago, češ da se tedaj gotovo najde v desetih letih popolnoma uspešno sredstvo zoper jetiko. Dr. Calmette je znan kot zelo previden učenjak, ki ne zine v takih rečeh nobene nepremišljene besede. Zato je nastalo v strokovnjaških krogih mnenje, da je prišel Calmette, o katerem se ve, tla se je ba-vil s študijem tuberkuloze, do kakšnih v javnosti še neznanih rezultatov, ki se mu zde tako važni in resni, da je apeliral na javnnst. Neki solrudnik lista »Eclair« je obiskal učenjaka, kakor poroča »Frankf. Ztg.«, in ta mu Je povedal sledeče; »Po dolgi vrsti poizkusov sem dobil odločilen kažipot za nov način cepljenja zoper tuberkulozo. Posrečilo sc mi je, da sem krave in osle, ki sem jih pred poldrugim letom cepil na svoj način, imuniziral proti tuberklom. Za življenje sposobni Kochovi tuberkeibacili. ki so se primešali krmi živali, niso izzvali nobenega motenja v organizmu. Nato sem začel vcepljati živalim kulture živih bacilov, uspeh je bil enak. Miljarde bacilov so sc ubrizgale živalim v žile in krvotok jih je razpeljal po vsem organizmu. Vse poizkusne živali so se pokazale popolnoma imune. Zadnje preiskave so dognale, da ne kažejo živali niti najmanjšega sledu kakšnega tuberkuloznega okuženja, kljub tej velikanski množini kužne snovi. Po uspehu teh poizkusov se kaže lep žarek upanja. Ali zdaj gre za to, da se gre ta pot dalje na širši podlagi. Dosedanji uspešni eksperimenti mi ne zadostujejo iti še niso zaključeni. V naših hlevih si je težko pridobiti absolutno gotovost o trajnosti imunitete krav in volov, medtem ko se na drugi strani poizkusi z ljudem podobnimi opicami v našem vlažnem in hladnem podnebju ne dajo izvršiti s potrebno natančnostjo. Da se morejo poizkusi ob ugodnih pogojih dovesti do konca, se obračam do pospeševalcev znanosti, da mi dajo priliko za do-vršitev tega dela.« — Iz mezdnega gibanja tiskarjev. Situacija Je neizpremenjena. V soboto so odpovedali še tisti pomočniki, ki Jim tiskarnarji še niso odpovedali oni teden. — Ljubljanske tiskarne še vedno straži policija brez vsakršnega vzroka. — Tiskarnarji doslej še niso pokazali nobene barve, marveč žde v svojih kotih in čakajo, kaj bodo rekli dunajski hujskači. Kranjske tiskarne So stopile v mednarodno organizacijo državne av.eze tiskarna rje v In »e res zavedale z večjimi zneski, da bodo solidarne % njimi proti delavstvu, kadar pride do mezdnega gibanja. V to mednarodno zvezo so stopili že pred par leti in vsa leta pozneje so vodili naj-obskurnejši boj v svojih listih proti mednarodnim organizacijam delavstva. Ta dvojna igra kaže, da je vsa pisarija v slovenskih listih glede mednarodnosti neodkritosrčna in karakteristična za politiške razmere na Slovenskem. Vsa javnost je namreč prepričana, da listi zastopajo z vso resnobo svoja načela, a v tem slučaju se je pokazalo, da velja tudi za vse naše meščanske politiške stranke tisto znano jezuitsko geslo: Poslušaj me, a ne glej! — Tiskarnarji so založili kavcijo pri svoji organizaciji, ki bi Jim zapadla, če bi hoteli ustreči delavstvu. S tem se tiskarnarji zagovarjajo ih opravičujejo. Vendar pa stvar ni taka. Enak spor je bil nastal lani v mizarski stroki v Gradcu. Tudi tam so založili delodajalci pri svojem kartelu kavcije, a ko Je prišlo do sodne obravnave Je sodnija izrekla, da je taka kavcija nemoralna in zahtevo kartelovo zavrgla. Iz tega sledi dejstvo, da tiskarnarski kartel delodajalcev ni mogel prisiliti ne k izporu in ne k temu, da bi plačali kako globo, marveč gospodje tiskarnarji hočejo prav iz svoje volje izvesti boj s tiskarniškim delavstvom. — Založba »Zarje« opozarja čitateije »Zarje« na lepe socialistične knjige, ki so tudi prav primerno darilo ob Božiču in novem letu. Opozarja na leposlovne knjige »Magdalena«, »Pod spovednim pečatom«, »Francka«, .Mati« pa tudi na znanstvene o socializmu ter na agitato-nčne vsebine. Konsuiuno društvo za Ljubljano in okolico že izplačuje dividende v vseh prodajalnah. — V društvo se lahko pristopi vsak dan. Pristopnina 1 K, delež 30 K. ki se lahko vplača v obrokih. — Rudniška nezgoda v Britofu. Od petka zjutraj deluje velika parna sesaika iz tržaškega »Stabilimento tecnico«. Obenem so dospeli iz Trsta en inženir, en mehanik, 5 delavcev in potapljači. Ministrstvo za javna dela ie odposlalo v Britof rudniškega nadsvetnika. Izurjenih delavcev je sedaj dovelj. Prišli so tudi strokovnjaki iz Trbovelj. Ponesrečeni delavci so morda zbežali v stari rov, zato kopljejo še nadalje rov od zunaj. V petek so bili izkopali 10 metrov tega rova, do kraja nesreče je pa še 25 metrov. Delo napreduje zato tako počasi, ker dela lehko le pičlo število delavcev obenem. Voda stoji v rovu prejkoslej enako visoko. — S pecivom sta se zastrupili. SJetni Mariji Sovdat, hčerki brzojavnega mojstra v Prisojni ulici št. 3 in 71etni rejenki Antoniji Leskovic, stanujoči istotam, je kupila njujina teta slaščic pri branjevki Antoniji Varšakovi poleg frančiškanskega mostu. Ko sta otroka pojedla pecivo, ki je bilo bržkone staro, sta dobila močne želodčne krče in pričela tako bljuvati, da so ju morali prepeljati v deželno bolnišnico. Vsled Leto 111. | hitre zdravniške pomoči za otroka ni več ne« j varnosti. — Umrli so v Ljubljani: Fran Jerančič, posestnikov sin, 6 let in pol. — Ferdinand Hribar, bivši črevljar, 36 let. — Marija Hubingcr, soproga vpok. žel. višjega oficiala, 82 let. —- Marija Košnik, delavka-hiralka, 79 let. — Ivan Potokar, sin mestnega tržnega nadstražnika, 3 leti. — Franc Pogačar, rejenec, 9 dni. — V mestni klavnici so zaklali od 23. do 30. novembra 76 volov, 3 bike, 11 krav, 331 prašičev, 161 telet, 21 kozličev in 34 koštrunov. Vpeljali so štiri zaklane prašiče in 10 telet ter 639 kg mesa. — Jesenice. Dne 7. in 8. t.m. je igralo naše Gledališko drušvo dramatizirano »Vstajenje« L. N. Tolstega. Lepaki so naznanjali to predstavo in, da gostuje gospa Dragutinovičeva, članica slovenskega gledališča v Trstu. Ako pomislimo, da velika, pretežna večina sodelujočih sestoji iz diletantov tovarniških delavcev, moramo zaznamovati tak dogodek med prve v kulturni zgodovini našega delavstva. Na Jesenicah pa je tudi taka naprava skrajno potrebna. Gledališče vzgaja in tiči. Da tudi naše delavstvo potrebuje izobrazbe in hrepeni po njej, je pokazala ta predstava, ki je bila od delavskih slojev dobro obiskana. Gospo Dragutinovičevo je občinstvo burno pozdravljalo in izkazalo vsem sodelujočim odlično priznanje. V vsakem industrijskem kraju naj bi se tako delalo za prosveto, potem bi bilo tudi z razumom boljše in teptano ljudstvo bi ne ječalo v temi in rob-stvu. Pri nas pa se dela dan! — Ogenj. Dne 4. t. m. popoldne ob 3. je pričelo goreti poslopje Jožefa Kralja v Verdunu pri Toplicah. Pogorela mu jc klet, hlev, 2 poda in vsa preskrba za zimo. kakor tudi mrva Skoda znaša 800«) K zavarovan je bil za 1600 K. Kdo Je zažgal se še ne ve, pač pa je dognano, da so se pod podom igrali otroci, in najbrž so ti zažgali. •—Zahtevajte v vseh konsumih in pri trgovcih izrecno samo Kolinsko kavno primes, kajti to je najboljši kavni pridatek. Kavi da izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej vse lastnosti, ki jih mora imeti dobra kava. Ce smo kavi pridejali Kolinske kavne primesi, smemo biti uverjem, da bo vsakemu ugajala. — »Kriv«, kriminalni roman je dosegel pri predstavah v kino »Idealu« najlepši uspeh. Dejanje je tako tragično, da ni bilo obiskovalca, ki ne bi imel solznih oči. Z napetostjo sledimo razvitju čina. — Uprizoritev je naravnost mojstrska. Kar je možno umetniku uprizoriti v ulogi Tomaža Lehra, to je uprizoril Winter-stein z nepopisno tragično silo. So trenotki umetniške višine, pri katerih nas pretrese do srca. Zelo simpatična jc trpeča soproga Lehra. — Dva krasna tipa sta sin Karol in hčerka Julija. Občudovanja vreden jc tip dobrosrčnega Bergerja, ki povzdigne Julijo iz blata in mora-lične propalosti k sebi in nas sprijazni z usodo, ki je po krivem razrušila družinsko srečo. — Končno nas razvedri krasna in dovtipua veseloigra »Mesečniki«. Ta prekrasni spored ponav-Ija se do četrtka vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. Idrija. — Volilni shod, ki Je bd pri nas včeraj dopoldne, jc sijajno uspel. Dvorana pri »Črnem Orlu« Je bila vsa polna povečini delavstva, ki je prišlo poslušat svojega kandidata s. Etb. Kristana takorekoč zadnjo uro pred volitvijo. V teku volilnega gibanja je bil ta govornik pač že dvakrat v Idriji. Slišali smo ga takoj po razpustu deželnega zbora, ko nam jc podal pregledno sliko o zadnjem zasedanju kranjskega parlamenta. Govoril je pred volitvijo za splošno kurijo, v kateri je kandidiral naš župan sodrug Štravs. Včeraj je imel tretji volilni shod v Idriji. In zopet je posvetil na tc volitve z druge strani in povedal toliko novega, da je bil shod poučen tudi za tiste, ki so sc udeležili obeh prejšnjih shodov. Tako spoznava tudi naše delavstvo boljinbolj važnost deželnega zbora, o katerem se lahko pravi, da je bil dolgo v nekakšno meglo zavit. Naši klerikalci agitirajo zadnje čase zopet s takozvaniini pokojninami starih provizionistov. Govornik je poiasnil to hinavščino, ki tiči že v tern, da nima deželni zbor sploh nobene kompetence v tej stvari. Ali gospodje delajo namenoma zmedo pa mečejo vse v en lonec: Državni zbor. deželni zbor, občina, stranke, klub itd. Zdaj gre za de-želnozborske volitve, in zato je vprašanje, kaj jc storil deželni zbor za delavstvo in kai bi mogel storiti. Storil ni nič. Naloge, ki bi jih lehko izvršil, če bi imel kaj dobre volje in nekoliko tiste krščanske ljubezni, ki jo klerikalci venomer pridigajo, so pa zelo vejikc. Neprenehoma Slišimo tožbe, da se ljudje izseljujejo v Ameriko in da bi bilo treba to preprečiti. Tudi iz Idrije se izseljujejo. Zdaj so začeli misliti tudi že na Balkan. Gotovo jc (o izseljevanje obžalovanja vredno. Ali preprečilo se ne bo s prepovedjo, temveč le tedaj, če bodo imeli delavski sloji v deželi take razmere, da bodo lehko doma živeli. Govornik je obširno razložil. kaj bi dežela lehko storila, da bi se položaj delavskega ljudstva vsaj nekoliko zboljšal. Bi! je cel program, ki ga je razvil in kateren n*c moremo tukaj ponavljati, ker bi morali vzeti »Zarji* preveč prostora. Vsakdo pa jc opazil s kakšnim,zanimanjem je delavstvo zasledovalo ta izvajanja, ki so mu pokazala pomen deželnega zbora še le v pravil luči. Tako ni v Idriji neben agitator kakšne druge stranke govoril o deželnem Zboru. Ravno ta prograrnatični govor je dokazal, da more delavce res le socialna demokracija zastopati. — Ker je v sobotni številki »Slov. Naroda« g. Gangl obširno polemiziral proti zadnji izjavi župana sodruga Štravsa zaradi idrijskega gledališča, je ta še enkrat pojasnil zadevo, katere ni hotel več razvlatšiti. Delavstvo se ie potegovalo za to gledališče in ko je že doseglo, kar je hotelo, je moral biti šodrug Štravs presenečen, ko je nenadoma dobil obvestilo, da bo gledališče de-'avcein le za shode na razpolago, za kulturne namene pa Dramatičnemu društvu, o katerem prej ni bilo govora. Dejal mu je pa občinski tajnik g. Novak, da - je gospod poslanec Ciangl porabil srečni moment, ko je bil sekcijski šef Hohmann v Idriji, da mu je izročil peticijo »Dramatičnega društva«. Torej je očitno, da se je res delalo za hrbtom delavstva. Za to gre, ne pa za to, da se je pozneje napravila sprejemljiva pogodba. — Govoril je potem g. Tavzes, ki je izkušal opravičiti g. Gangla in »Dramatično društvo«, češ da ima to društvo le kulturne namene, da bi bil oder delavstva premajhen za priredbe v gledališču, da pa bodo dobivali delavci novi veliki oder »Dram. društva« na razpolago, kadar ga bodo potrebovali. Potem se je oglasil klerikalec Kavčič. Motel je biti duhovit, pa je »pohvalil« sodruga Kristana, češ da ni govoril o vodiški Johanci, ampak da je bil njegov govor stvaren. Takoj nato pa mu je očital, da ie slep, ker ne vidi velikanskih dobrot, ki jih je klerikalna stranka izkazala delavcem. Na vprašanje, kaj da je storila tako dobrega, pa ni znal povedati nič drugega kakor to, kar je enkrat bral v »Slovencu«: Da so dali klerikalci delavcem volilno pravico in da grade Završnico. — Sodrug Ki istim je kon-statiral, da pri vprašanju rudniškega gledališča ne gre za nič druzega kakor za to. da je prišlo »Dramatično društvo« šele tedaj, ko so delavci v večletnem boju že pridobili gledališče zase in da je peticionirrtlo za gledališče brez znanja delavstva. Če bi bilo takoj prišlo k delavcem pa bi reklo: Storimo skupne korake v ta in ta namen na tej in tej podlagi, pa bi bilo vse prav. Potem je razcefral modrosti klerikalnega debaterja tako. da je ta nenadoma obrnil shodu hrbet in pobegnil. V svojem zaključnem govoru je še naglasil pomen Jutršnje volitve za vse kranjsko delavstvo. Pokazal je, tla je izvršitev socialno demokratičnega programa tudi za druge produktivne sloje, za male obrtnike, za male kmete itd. potrebna. Omenil je kulturne cilje socialno demokratične stranke in pozval volilce, naj ostanejo v boju trdni ne zaradi njegove osebe, ampak zaradi načel, ki Jih zastopa po programu socialno demokratične stranke. Shod, ki je trajal skoraj do poldne, se je zaključil ob navdušenju poslušalcev, ki je bilo za idrijske šege naravnost nenavadno. — Izjava. Ker sem že, v svoji zadnji »Zarji« objavljeni izjavi glasno povedal, da ne iščem v zadevi rudniškega gledališča novega boja, povem na dolgo pojasnilo gospoda Gangta v sobotni številki »Slovenskega Naroda« le to: Pri vsej stvari ne gre za nič druzega kakor za to, če je »Dramatično društvo« obvestilo delavstvo o svojih namenili takrat, ko so se delavci potegovali za gledališče, ali pa šele takrat, ko je bilo delavcem že priznano. Trdil sem, da »Dramatično društvo« ni povedalo delavstvu, o katerem je bilo natančno znano, da se poteguje za rudniško gledališče za vse svoje .priredbe, nič o svojih korakih, dokler ni imelo že odloka v rokah; torej se je delalo za lirbtoin delavstva. Tega nimam nikakor prekli-cavati. Če sva se domenila, da bova z gospodom Mohmaunom govorila o kulturnih namenili, katerim naj služi gledališče, vendar ni bilo govora o »Dramatičnem društvu«. Da pa je gosp. Ciangl prosil gospoda Hohtnanna za »Dramatično društvo«, mi je povedni tajnik g. Novak, ki mora biti poučen o tem. Če sem dejal, da je pogodba, ki sedaj obstoja med krajevnim odborom in "Dramatičnim društvom«, za delavstvo sprejemljiva, je pa tudi res, da bi bilo .postopanje v redu tedaj, če bi se bilo delavstvo pravočasno obvestilo o nakanah »Dramatičnega društva«. Moja izjava je bila naperjena proti temu postopanju, ki je za delavstvo ponižujoče. In s tega stališča je bila popolnoma opravičena. Zato nimam nič več reči v tej zadevi. Le to še: Jaz nisem napovedal nadaljevanje boja, ampak sem konstatiral, da se od druge strani žuga z »izvajanjem konsekvenc«. In ponavljam, da v tem oziru nikomur ne branim nobenih korakov. — Ivan Štravs. Idrijski volilci! Jutri pojdete na volišče, da izvolite iz mestne kurije poslanca za mesto Idrijo v kranjski deželni zbor. Idrija je delavsko mesto; njeni interesi so interesi delavskega ljudstva. Idrija je socialistično mesto; to so pokazale volitve iz splošne kurije. ^ Od Idrije pričakujejo delavci vse kranjske dežele odločilno besedo, ki poda zavednemu delavstvu poslanca. Storite torej jutri svojo delavsko dolžnost in izvolite poslanca, ki bo ne glede na desno in na levo zastopal potrebe delavskega ljudstva. Glasujte za socialno demokratičnega kandidata, da se bo tudi v kranjskem deželnem zboru slišal glas tiste stranke, ki je doslej največ storila za delavstvo v Idriji. Pokažite, da je Idrija res najnaprednejše mesto na Kranjskem. Dokažite, da ste neomah-Ijivi in neustrašeni. Nič drugega ni treba, kakor da ostanete Irdni, pa mora biti zmaga naša. Zapišite na svoje glasovnice razločno in pravilno ime našega kandidata: ETBIN KRISTAN, pisatelj v Ljubljani Naš kandidat bo v deželnem zboru zastopal interese, potrebe in zahteve delavskega ljudstva. In vsako žboljšanje delavskega pdlo-žaja je dobiček tudi za druge sloje idrijskega prebivalstva, ki mora živeti od delavstva, pa ne od bogatinov. Politika našega kandidata bo politika pravičnosti! Njegovo delo bo delo napredka in kulture. Socialna demokracija hoče, da se vsem delavskim slojem dobro godi. Bojuje se za to, da dobe telesnega in duševnega kruha. Bojuje se proti nasilstvu in korupciji. Bojuje se za enakopravnost. Socialna demokracija hoče. da ■ pride v deželo več dela in zaslužka. Ona hoče, da se odpravijo vzroki nezadovoljnosti in da se olepša človeško življenje. Za zdrave in krepke zahteva pošten zaslužek. za bolne in stare zahteva zadostno preskrbo. Socialna demokracija zahteva pravično razdelitev bremen. "Večje žrtve za javno blaginjo naj se zahtevajo od tistih, ki jih lože prenašajo, ne pa od onih. ki so že itak preveč obremenjeni. Kdor spoznava upravičenost teh zahtev, napiše na svojo glasovnico ime našega kandidata in jo odda neizpremeitjeno. Volilci! V Vaših rokah je. da zma^a jutri pravičnost! Storite svojo dolžnost, pa boste lahko ponosni na svojo zmago. In ponosni bodo na Idrijo vsi delavci, vsi trpini, širom kranjske dežele. V boj! Pa do zmage! Delavstvu v preudarek. V poročilu o občnem zboru »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« je napisala »Zarja«, da je odobril zbor dvoje predlogov, ki sta karakteristična za pomen in pravo vrednost konsmnnih društev. To sta predloga za ustanovitev pogrebnega sklada in za ustanovitev bolniškega sklada. Prvi predlog se glasi: »Za člane »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« r. z. z o. z. se uredi pogreb-ščina. Ustanovi se sklad, iz katerega se bo dajalo pravnim dedičem članov pogrebščino in sicer: po petletnem nepretrganem članstvu K 20, po lOletncm članstvu K 30., po lSletnem članstvu K 40, po 20letnem članstvu K 50. Pogoj za izplačilo je, da je umrli vsako leto kupil v društvenih prodajalnah blaga najmanj za K 300.— ter oddal tudi za toliko dividendnih znamk, dalje da ima poln delež in da društvu ničesar ne dolguje. Pogrebščina se izplača onemu pripadniku (pravnim nasledninkom člana), ki predloži člansko knjižico in izkaz o smrti članovi. Ako se tekom 40 dni po smrti nihče ne oglasi, zapade znesek. Ako je član v letu, v katerem je umrl, odpovedal članstvo, izgubi z dnem odpovedi pravico do pogrebščine. Temeljni kapital pogrebnega sklada tvori 1000 K. ki jih da društvo iz čistega prebitka teta 1C>1,V, vsako teto pa se izplačano dopolni. Ako bi so več izplačalo v enem letu kot 1000 krom, plačajo se ostali zneski iz splošnega društvenega premoženja. — Na prihodnjih občnih zborih pa se svota 1000 K primerno zviša.« Tako se glasi sprejeti predlog. Po tem bodo torej čtani konsumnega društva za Ljubljano in okolico — ne da bi sploh kaj prispevali • imeli pravico do pogrebščine. Vdova ali drugi dediči etena — obroči) bodo po smrti člana dobili na roko za prve potrebe znesek od 20 do 50 K —■ kakor je pač umrli bil dolgo časa član društva! Še važnejši pa je drugi sprejeti predlog: »Ustanovi naj se bolniški sklad.« Občni zbor naj dovoli iz prebitka leta 1913 1009 K, ki se naj dado kot temelj bolniškemu skladu. Ko bo svota 10.000 K z vsakoletnimi dotacijami dosežena, naj se določi regulativ za dajatve podpor. Podpore naj se začno izplačevati najkasneje s L januarjem 1918, ako bo do tiste dobe svota 10.000 K dosežena«. Tako drugi predlog! Tedaj bodo bolniško podporo dobivali člani kons. društva za Ljubljano in okolico, ne da bi plačevali ali kaj prispevali v Sklad. Pogoj: Članstvo ter nakupovanje v zadružnih prodajalnah! Kons. društvo za Ljubljano in okolico je mlado društvo. Obstoji šele pet let. Da je doslej vsako leto po 4 odstotke dividende od oddanih znamk in — letos je uvedlo že dva sklada, ki sta velikega pomena za člane! — V Trstu ima delavstvo »Tržaške delav ske zadruge«, ki imajo podporni sklad ter dele podpore v slučajih smrti in težke bolezni. V poslovnem letu 1912/13 so izdale tržaške delavske zadruge 819 tedenskih podpor 61 dedičem v znesku 3299 K 11 h ter 1747 tedenskih bolniških podpor 299 članov v znesku 8714 K 05 h Povprečna svota tedenskih podpor le znašala 4 K 82 h. Od svoje ustanovitve pa do letos — tedaj v 10 letih so Tržaške delavske zadruge izplačale podpor 42.408 K 03 h. Seveda so člani Tržaških zadrug zadovoljni z malimi dividendami: 1 odst., 1 in pol odst. 2 odst. to so dividende v Trstu. Tržaški Člani vedo, da takrat, ko so zdravi, ni velikega pomena, če dobe 1 ali 2 odst. dividende — glavno je, da v časih resnične potrebe dobe podporo — tedaj, ko umre roditelj (oče ali mati) ali ko je bolezen v hiši... »Osrednje konsumno društvo v Pragi* je tudi z letošnjim letom uvedlo pogrebščino ter sklad za slučaje onemoglosti. Kadar bo delavec onemogel, da ne bo mogel več prislužiti pogojev za obstoj, tedaj bo tu podporni sklad konsumnega društva, ki bo članu stal na strani... Navedli bi lahko vse polno zgledov, kako porazumevajo delavska konsumna društva svoje naloge, pa zadostuje naj to! Delavstvo že iz teh zgledov lahko jasno spozna: Kje je njegovo mesto! Parola: Vsi v konsumna društva — ni prazno geslo, ampak nujna potreba vsake delavske družine. Kdor še ni član konsnumnega društva svo-ega kraja — kar 'brez odloga naj se vpiše ter pridno kupuje vse svoje potrebščine v društveni prodajalni. Delavstvo sobi — in to ne le za trenotek, ampak tudi za negotovo bodočnost! A. K. Štajersko. — Ponarejene krone. -Pri poštnih uradih v Štorah in v Trbovljah so bili vplačani izborno ponarejeni kronski novci. V celjskem okraju croži siioh mnogo ponarejenega srebrnega denarja. — Prijeti ponarejevalci denarja. Dne 4. t. m. so aretirali posestnika in župana Mihaela Senico, občinska odbornika ter posestnika ranča Cvirna in Ivana Peniča v Senovem pri ^ajhenburgu, ker so na sumu, da so ponarejali 50kronske bankovce. Izročili so jih okrajnemu sodišču v Sevnici. Žepni koledar za delavce in prometne uslužbence je izšel. Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu. V naslednjem podamo sicer v skrajšani, vendar jasni obliki poročilo in razpravo, ki se je bila vnela tia naši tržaški deželni konferenci v nedeljo 7. decembra 1913. V imenu političnega odbora so poročali sodrugi Milost, Golouh in Gruden. Prvi je podal predsedniško, drugi tajniško, tretji blagajniško poročilo. Iz vseh teh treh poročil je razvidno sledeče: Jugoslovanska socialno demokratična stranka v Trstu jc znatno napredovala. Število politično organiziranih je naraslo in naraslo je pri tem tudi število okrajnih in krajevnih organizacij. S ponosom smemo trditi, da je ni v okolici vasice, kamor ne bi bili zanesli socialistične ideje iti povsod smo dobili dovolj zanimanja in čedno število sodrugov, ki nadaljujejo, vsak v svojem kraju, započeto delo. Seveda je še mnogo dela za vse, ki imajo voljo do dela. Kakor v mestu, tako gre tudi v okolici najbolje v okrajih in vaseh, kjer je dovolj samostojnih domačih delavcev, ki imajo potrebni pogum'in znanje za agitacijo in organizacijo. Kjer ni dovolj domačih pogumnih in pridnih agitatorjev, gre teže. Zato ne bo napačno, ako se izreče že na tej konferenci želja, naj si bodoči politični odbor poskrbi takih delavcev še povsod, kjer jih ni in kjer se jih dosedanjemu političnemu odboru ni posrečilo dobiti. Že prejšnji politični odbor je izvršil marsikaj koristueaa. To se jc pokazalo takoj ob začetku volilnega boja. ki smo se ga udeležili letos z jako lepimi uspehi. Izmed vseh strank v Trstu je bila naša, ki je prva mogla takoj, ko so bile volitve razpisane, otvoriti potrebno število reklamacijskih uradov. Za to se imamo zahvaliti naši organizaciji in posameznim sodrttgom. Pri teh volitvah se je zgodilo prvič, da je prišel nacionalistični kandidat v 11. okoličanskem volilnem okraju v ožjo volitev s slovenskim socialističnim kandidatom. Razume se. da, ko je bila ožja volitev proglašena, ni med nami nihče upal na zmago. Prvič zato ne. ker je bila razlika glasov precej znatna; drugič ne zato, ker je bilo že od vsega začetka volilnega boja očitno, da ne dobimo pri ožji vo-litvi glasov ital. nac. stranke. Prav je tudi. da so ital. nac. sklenili, da bodo pri ožji volitvi glasovali z belimi glasovnicami in si le želimo, da ostanejo na veke pri tem sklepu. Tretjič pa je bila zmaga nemogoča tudi zato, ker ne bi bili mogli ital, nacionalisti, ako bi bili sklenili glasovati za našega kandidata, vsiliti svojim protisocialističnim volilcem, naj ubogajo njih sklep. Saj so glasovi ital. nac. stranke v okolici večinoma kupljeni in ako se jim izplača, da jih kupujejo zase, se jim v nobenem slučaju ne more izplačati, da bi jih kupovali za nas. Toda v tem II. okoličanskem volilnem okraju jc dobil precej močno število glasov tudi ital. nac. kandidat. Z gradbo občinskih hiš v Rocolu in na Vrdelci se je naselilo v ta okraj mnogo protisocialističnih ital. nac. elementov. Le tu gre za precejšnje število volilcev, od katerih Je topot večina glasovala že v mestu, ki pa bodo pri prihodnjih volitvah prav močno tehtali na volilni tehtnici. Dolžnost bodočega političnega odbora bo, da dogovorno z italijanskimi sodrugi poskrbi, da bodo ti glasovi italijanskih delavcev padli v bodoče na našo stran. Zato bo treba baš v tem okraju nadaljevati itak lepo začeto delo. Pri teh volitvah je naša stranka sploh napredovala in sicer povsod. Znamenje je to, da se med delavci množe simpatije za našo stranko, in da jih vsa nacionalistična in protisocialistična agitacija od strani slovenskih narodnjakov ne more trajno odtujiti od spoznanja, da more delavske interese zastopati le delavska socialno demokratična stranka. Toda ako se smemo opravičeno veseliti našega napredka med tržaškim in okoličanskim slovenskim pre bivalstvom, moramo vendarle obžalovati žalostno dejstvo o narastku italijanskih nacionalističnih glasov v okolici. To je stvar, ki se nikakor ne sme prezreti. Da živi v predmestjih in v bližnjih okoličanskih vasicah gotovo število italijanskih delavcev in uradnikov, ki se zatekajo v objem italijanske nacionalistične stranke uprav z onim navdušenjem, s katerim se zateka preveč nezavednih slovenskih delavcev k slovenskim narodnjakom, je že res. Da so dobili italijanski nacionalci pač svoje glasove ni nobeno čudo. Toda ital. nacionalisti so dobili naravnost .neverjetno veliko število glasov tudi v oddaljenejših okoličanskih vasicah, kjer se ne najde Italijan niti. ako se z lučjo po dnevi išče. To dejstvo nam pove prejasno, da so ital. nacionalci kupovali glasove v okolici kar na debelo, bodisi direktno z denarjem, aii pa z zlatimi obljubami in pa z vinom, ki je v nekaterih gostilnah v okolici kar samo iz sodov teklo. Pove nam pa tudi, da se v okolici rimo-že od leta do leta degenerirani elementi, ki so vedno pripravljeni prodati svoje glasove, ko; niur jih bolje plača. Množi se mizerija in množi se takozvani lumpenproletariat. ta rakrana na telesu družbe zavednega proletariata, ki je bi* že prevečkrat od tega elementa okraden svoje pravice. V to temo bo treba posvetiti. K dosedanjim izobraževalnim društvom bo treba ustanoviti nove. Treba bo prirediti več predavanj in temu ljudstvu vsiliti knjigo v roko. Ako bomo mi na svojem mestu, se bo lahko odpravilo tudi to zlo in uspešnejše bo potem naŠ®( delo v okolici. (Dalje prihodnjič.) H)US Ce Njsk: |«tii c Pravdt T Pošljite naročnino, če ie še niste! 1 Sovori ?" Zi HtSSi: jepre ‘'lin Hčinc yprašs S “faUr iaietc iPot Zagorje ob Savi. — Proračun za leto 1914 v občini Zagori® ob Savi. Dohodki: Stojnina letnih sejmov 250 K. Živinske bolete 300 K. Zenitovanjsk® /.glasnice 120 K. Kazni iti globe 100 K. Najefli; nina od Ilovce: travnik 50 K. Najemnina o« lovce: vrt 10 K. Godbene licence 40 K. Ziviu-ski potni listi 10 K. Stavbena dovoljenja 15 K-Jelavske knjige 30 K. Najemnina od lova 22 jv Obresti od zadolžnice 12 K. Pasji davek 250Jv Občinske doklade od direktnega davka 38.2T* ton po 80% 30.619 K 20 vin.; sknpaj 31.828 ^ron 20 vin. — Potrebščine: Stvarne šolsk® potrebščine Zagorje - Toplice 6547 K 55 vi®* Amortizacija od šolskega poslopja 320 0K 2 vil’-Obresti od šolskega posojila 2664 K. Za ra*; širjenje šole v Zagorju 3500 K. Podpora obrtflj šoli Toplice 400 K. Amortizacija in obresti _od posojila za pokopališče 1791 K 35 vin. Okraji'e in občinske ceste 2000 K. Ubožni sklad 4500 *■ Sklad za brezposelne 150 K. Za bika plewe' njaka 200 K. Razni davki 27 K. Pisarniške Pj?' trebe 100 K. Popravila pri občinskih hišah 5U kron. Živinozdravniku 105 K 80 vin. Najemnin/ 20 K. Za organista 340 K. Plača tajnika, straž' nika in funkcijski prispevek župana 2820 k-Remuneracija tajniku in stražniku 185 krott; Obleka stražniku 120 K. Podpora požarj1 hrambi 400 K. Povračilo ubožnemu zaklad*1 300 K. Zavarovanje tajnika in stražnika 120 K-Za razne nepričakovane stroške in v dobrodelne namene 2087 K 48 vin. Za most čez šico 200 K: skupne potrebščine 31,828 K 20 vi^ V soboto, 20. decembra ob 8, zvečer v gostil«*' Internacional«, Via Boccacclo ]aven shod s sledečim dnevnim redom: Starostno zavarovanje in vojaške zahtevfc- Delavci! V vašem interesu je, da se ude- Sklicatelj. ležite tega važnega slioda! Zadnje vesti. VOLITVE NA HRVAŠKEM. Konflikt z vojaštvom. Zagreb, 14. Po nekem volilnem shodjl Starčevičeve stranke v tretjem okraju so ™ zborovalci pod vodstvom zobozdravnika df-VVinterhalderja in odvetnika dr. Pomperja P° VlaŠki ulici. Pred nadškofijsko sirotišnico jih e nenadoma ustavila vojaška patrulj* pod vodstvom korporala, češ da nf»! takoj prenehajo peti in klicati. Volilci so nafij* reč klicali »Abzugc frankovcem. Nekateri mlar šl ljudje so Izjavili patrulji, da jo to nič ne brig®-Korporal pa je dejal, da ima višji nalog in ie takoj komandiral za streljanje »fertig«. Volili so se umaknili v bližnjo gostilno in dr. Wintef' ter je telefoniral policiji, ki je takoj odposlaj® uradnika s 30 stražuiki. Med tem pa se Je bil* patrulja že umaknila. SKUPNI MINISTRSKI SVET. Dunaj, 15. Danes je bil tukaj skupni mini' sirski svet, ki se je bavil s sestavo skupneg* proračuna za proračunsko leto 1914—15. KoliJ kor je znano, so bile med najvažnejšimi točka o1' nove mornariške zahteve, ki znašaj0 426 milijonov. Mornariška uprava ima v n®‘ črtu stavbo štirih naddridnotov, večjeg® števila križark ter raznih manjših ladij' stOrkh demisionira? Dunaj, 15. V političnih krogih zatrjujejo* da vloži grof Sttirgkh jutri svojo d emisijo. POŠTNA TATVINA V TRSTU. Trst, 14. Zadeva poštne tatvine v uli°* Stadion je še popolnoma nepojasnjena. Dognal je, da gre za 127.900 kron. Ker je bila poštn® vreča na poštnem uradu pravilno oddana, J® povsem nerazumljivo, kako se je mogla tatvin® izvršiti. Včeraj so aretirali nekega uradnik® in dvoje poštnih slug. Enega so izpustili, po* zneje pa zopet aretirali. Dognali so tudi, je bil seznam ter pečati na paketu in na poštn vreči falsilicirani. UMOR IN SAMOMOR PISATELJA. Sofija, 14. Pisatelj Javorov je včeraj p°' noči ustrelil svojo ženo in potem sebe. Zen|*> ki je bila takoj mrtva, je bila hči ustanovitelj® demokratične stranke Karatova, Samomorilčev® stanje je brezupno. Vzrok dejanja tiči v za' konskih sporih. Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del. velik smešni uspeh. ULJSKE OBČINSKE SLEPARIJE PRED POROTO. Celovec, 14. Snoči je bila izrečena sodba v zadevi uliskih občinskih funkcionarjev, ki so bili odka-ani celovški poroti. Dopoldne je govoril državni ravdnik Thulle, ki je dejal, da se obtoženci ne lejo izgovarjati na bedo. Potem so govorili za-vorniki dr. Muitlbacher za Galanteja, dr. Bus-jn za Horraka, dr. Vogel za Descovicha in dr. iesslner za ostale tri obtožence. Porotnikom se predložilo 59 vprašanj. Za Galanteja so potr-rill nekatera vprašanja soglasno, nekatera pa z ečino. Za vse druge obtošence so zanikali vsa prašanja z različno večino. Sedišče je nato obsodilo Galanteja zaradi iraiine poneverbe na dve leti težke ječe, v atero se mu všteje 19 mesecev preiskovalnega apora. Vsi ostali so oproščeni. Stroški kazen-ikega postopanja znašajo baje 40.000 kron. PEKOVSKA STAVKA V BELGRADU. _ Belgrnd, 14. Včeraj so tukajšnji pekovski K>mouniki sklenili stavko, ki se je danes pričela. Pomanjkanje kruha je zelo občutno. Na *ošiyo občine peko v vojaški pekarni kruli la prebivalstvo. Razuntega je občina naročfla •tč vagonov kruha v Budimpešti, odkoder ga ie pošiljajo Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdala in zalaga založba »Zaiie«. Ti^Vr, .H^HeHska tiskarna« v Llubliani. 75.000 ur! Vsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komadov imiL srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni »a Turčijo, za smešno ceno prodajati : 1 komad K3'- 2 komada „ 5’70 S komadov . J 3‘80 4 kino pisireno jamstvo. Brez rizik*. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju. Centrala ur SIMON LUSTIG, Neu Sandez št. 57. 40 letni uspeh, pnsnsinj. Želodčna == tinktura learnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvijal na. 1 steklen ičtea velja 20 vin. iSrSffi G. PiCCOli, Ljubljana. Cdna posebnosfj likerja je »Zdravnik= želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi ano in okolico. Odlikovan»Pariza z zlato kolajn« in čast. ktilecm. Otvoritev mesnice! Častitemu občinstvu aljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v nekdai Prlvškovl hiši, Prisojna ulica štev. 3 otvoril novo mesnico, kjer bodem prodajal goveje, telečje in prešičevo meso najboljše vrste po najnlžjlh cenah« Mesnica je popolnoma nova ter odgovarja vsem veterinarnim in higi-jeničnim predpisom! V L j u b 1 j a n i, dne 10. decembra 1913. JOSIP KOPRIVEC, mesarski mojster. Čipkasto blago, čipke, uložki, vezenja svila posamentrija, gumbi, zaboli In vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v modni trgovini za dame P. Magdič, Ljubljana, nasproti pošte. Predstave 2 uri, ob 3, 5, 7 in 9. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepo- VGclHllO. & «2tli <»d dtsiics 15. do četrtka 18. H leonkurzu »Glavne posojilnice" r. z. z n. z. v Ljubljani so se prijavile med drugimi po ku-ratorju sledeče hranilne knjižice: Stcv. 111 glaseča se na ime Šola »Vič*, \ •A- T I Josip \V a n t e r, Martin Tomšič Marija Vospernik, Josip K r e u z e r, Frančiška Rus, Marija K e r n i č, Marija Lap, Franc Hribernik, Franc Bergant, Anton Sever, Anton Kambič, Marta K r e u z e r, Matija Pi k e 1, Josip Ravnikar, Matija Polak, Franc Vidmar, Ubožni zaklad občine Radence, Anton Nagode, Franc Vovk, Marija Merčun, Rudolf Zore, Polona M a r t i n a k, Josip Polak, Uršula Zanoškar, Franjo Rozman, Anton Brglez, Ivan Strah. Franc Peternel, Ivan Prijatelj, Josip Kolar. Fran S u p a n , Alojzija T a n c e 1 a , Minka F e š t a n j, Ivan Mohar, France Kovač, Fani Z a m e j c, Anton Sever, Marija K r e h a ti, Urša Orešnik, Alojzij Zupančič, Matevž Bendižovec, Janez Leben, Marija Kotar, France Paučič, Marjeta L e b e r, Frančiška K r a j n a r, Franc Zabukovec, Agata P c r s o g 1 i o, Ivan Mauser, Josip Bahovec, Alfonz Widmar, Marija Vičič, Otilija Soršak, Urša Š e t i n a , Katarina U š t i n c, Janez Šušteršič, Matevž G r j o 1, Posojil, za Belo in okol. Zel. Kaplja, Marija H 1 a b š e , »P h o n i x", Leo Franke, France Ocepek, Marjana Ocepek, Gustav T r e n c, Marija Malnar, Uršula Orešnik, Primož Pokoren, Nežka Šmalc, Marija Snoj, Anton Hrovatin, Josip Šušteršič, Martin Brglez, Frančiška Ere e, Fanči Božič, M. S. Rovte, Ivana Ravnihar, Bojan D r e n i k , Tea V a 1 u š n i k, Katarina Murnik, Hermina K (1 s s e 1, Gabrijela Spinnar, Anton K a n d a r e, Janez Zalaznik, Aloizij Cimerman, F. Oarbas, Jan Kučera, Karol Kučera, Amalija S o t s c h n L g, Niko Kramar, John Jankovič, Federico S m e r a l d i, Reza Pokoren, Mina Žakelj, Alojzij Pregl, Anton Kovač, Leopold Vidic, Frici Vidic, Ivo S a d e j e v i č ml„ Rozalija Pongrac, Valentin N a m a r, Andrej N a m a r. Nadalje prijavila sta Pivk Anton vložno knjižico štev. 3754 glasečo se na ime .AntonPivk", ter Anton Dovč vložno knjižico Štev. 4016 glasečo se na ime .Dovč Anton*. Lastniki pravkar navedenih vložnih knjižic se tem potom poživljajo, da naznanijo nemudoma Ime In bivališče podpisanemu upravitelju »Glavne posojilnice r. z. z n. z. ter predlože zadevne vložne knjižice, ker bi se sicer na imenovane knjižice odpadle konkuizne kvo.te razdelile oziroma sodno založile. V Ljubljani, dne 5. decembra 1913. Dr. Josip Oblak, odvetnik v Ljubljani, kot konkurzni upravitelj »Glavne posojll-jilnice* r. z. z n. z. v Ljubljani. 168 179 212 221 234 264 292 306 330 337 450 455 473 511 512 587 595 669 682 722 734 826 844 854 874 896 919 1018 1019 1174 1227 1245 1393 1396 1435 1530 1587 1591 1595 1621 1665 1690 1702 ) 773 1872 1877 1924 1931 2025 2117 2148 2184 2273 2Ž78 2281 2402 2427 2531 2568 2582 2578 2731 2732 2829 , 2874 2876 3037 3052 3056 3069 3106 3189 3336 3451 3463 3464 3465 3534 3555 3583 3605 3638 3639 3649 3671 3678 3679 3686 3706 3735 3797 3805 3936 4011 4023 4060 4061 4091 4127 4143 4144 lf% | Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke ze ■ OZOF I P°^le PriPoro^a se v marljivo o'djemanje_vžigalice vArbeitorwille“. Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. m =b= registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manuiakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najmzji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. :E NASI ZAPISK i Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi „ZARJE“. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sed^j naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. I I ■ □ 1 ■■ □ Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. 'S. • . \ ■ > | '• S : . ' • ; • ' ■ Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po ----- □ ■ ‘i □ 5 01 m o H □ □ H □ Socialistična revija. i Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države (i'40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov*4 v Gorici. ^ m & ZENSKI LIST glasilo socialističnega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. I Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Krist*«: Francka in drugi. Cena Hans K i r c h s t e i ge r: Pod spovednim 50 vin. pečatom. II. de!. Cera 2 K. S. Macha r: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena 1 K, Dermota. Cena 2 K. M. G o r k i j: Mati, CeM j K. Hans K ir ch 91 c i g e r: Pod spovednim E. Z o 1 a: Rim. Prevel Etbin Kristan-pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D r. I v a n Prijatelj: Prešernov spomenik. Slovenčev. Cena 80 vin. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweis D r. I v a n P i i j a te 1 j: Drama Prešernovega iri njegova doba. Cena 1 K. življenja. Cena 40 vin. A bdi tu s: Občinski socializem. ; Agitacijska izdajanja: —’— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — ■— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —•— Vun a enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. , L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa »Naprej*. Ant. Kristan: Socializem. 1. zvezek. Druga Karl K a u t s k y : Kapitalistični razred. Cena izdaja. Cena 20 vin. 30 vin. Ant. Kristan: Socialna demokracija in Karl Ksutsky: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Karl Kaulsky: Razredni boj. Cena 40 v. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 14 vin. 50 vin. ... K. M a r x in Fr. Engels: Komunističnima- E t b i n K r i s t a n: Nevarni socializem. Cena nifest. Cena 40 vin. 30 vin. t L. Wahrmuud: Katoliško svetovno nazi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. ranje in svobodna znanost. Cens 70 vin. Karl K a u t s k y: Kdo uničnje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K. V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za loto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30\iu. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. »Zarja": letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. “UT Založbo,Zarje*vLjul»ljani.