Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 19. junija 2020 Letnik LXXIII  št. 48  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Veliko kršitev zaradi nepravilnega parkiranja  Stran 2 Podravje Ptuj  V dijaškem domu zasedena le četrtina postelj  Stran 5 Podjetništvo Slovenija  Prodaja bazenov letos skokovito narasla  Stran 2 Kmetijstvo Podravje  »Zvozili smo, a s kar nekaj buškami«  Stran 9 Črna kronika Ormoško  Močno deževje sprožilo plaz pri hiši  Stran 12 Danes priloga Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Milijonska pogodba, ki se je sesula pod aneksi Tržnico podražili tudi stoječi stroji V prihodnjih mesecih bo opravljen natančen nadzor 6,2 milijona evrov vrednega projekta prenove ptujske tržnice. Morda bo takrat bolj jasno, zakaj je bilo potrebnih kar 11 aneksov, ki so jim sledile občutne podražitve. Samo za to, da so stroji in delavci stali na gradbišču, so Ptujčani plačali skoraj pol milijona evrov. Več na straneh 6 in 7. 1 še dan Aktualno  Cene za odpadke na Ptuju med najvišjimi v državi  Stran 3 Ormož, Sodinci  Po letih opozarjanja z odškodninskim zahtevkom nad občino  Stran 6 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico SPORED Anja Rupel Po 26 letih je življenje še vedno kot igra Gašper Rifelj in Jana Šušteršič On zaljubljen, ona trepetala 18. JUNIJ 2020 ŠT. 25 Od 19. 6. do 25. 6 . 2020 TV-spored Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  19. junija 20202 Aktualno Zadnja leta se je prometni režim v centru Ptuja dodobra spremenil. Postopnemu ukinjanju parkirnih mest drugod je sledila obnova tržnice, ki je s prometnega vidika prinesla številne spremembe. Med drugim je v veljavo stopila prepo- ved parkiranja na delu Slomškove ulice, kjer je bilo to pred sanacijo dovoljeno. Obenem se je odsek od Slomškove ulice 14 v smeri Sloven- skega trga do križišča Prešernove ulice in Cankarjeve ulice opredelil kot območje umirjenega prometa. Vožnja z motornimi vozili je sicer dovoljena, a imajo prednost pešci. „Hitrost vožnje je omejena na 10 km/h, prav tako je prepovedano zaustavljanje in parkiranje v ob- močju umirjenega prometa, razen tam, kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizaci- jo,“ pojasnjuje Robert Brkič, vodja medobčinske redarske službe SOU Spodnje Podravje. Dejstvo je sicer, da v mestu par- kirnih mest kronično primanjkuje, kar je eden izmed razlogov za večje število kršitev. Te so zelo pogoste prav na mestih, kjer je fi zično mož- no parkirati, a to ni več dovoljeno. Tak primer je recimo območje Slomškova ulica–Slovenski trg–Pre- šernova ulica (do križišča s Cankar- jevo ulico). Nekaj dodatnih brezplačnih mest za kratkotrajno parkiranje Nasproti UE Ptuj je označeno mesto za kratkotrajno brezplačno parkiranje do 60 minut. Uporabnik je ob začetku parkiranja dolžan oz- načiti čas začetka parkiranja s par- kirno uro ali na papir napisati čas začetka parkiranja ter ga namestiti na vidno mesto v vozilu. Enak re- žim velja za šest parkirnih mest na Slovenskem trgu, pred nekaj dnevi pa so temu namenili še tri parkirna mesta na vrhu Slomškove ulice, pri župniji svetega Jurija. Foto: ČG Globa za parkiranje na tem območju znaša 40 evrov. Foto: Dreamstime/M24 Nemalo ljudi bo letošnji poletni dopust preživelo doma. To se med drugim kaže na povečani prodaji bazenov, vrtnega pohištva, otroških igral … Tudi gradbinci in podjetniki, ki se ukvarjajo z urejanjem okolic, pravijo, da so letošnjo pomlad opravili veliko izkopov za gradnjo bazenov. Ptuj  Pred obnovo tržnice parkiranje dovoljeno, zdaj prepovedano Veliko kršitev zaradi nepravilnega parkiranja Po zaključku prenove ptujske mestne tržnice se je prometni režim v tem delu mesta spremenil, a se ga ljudje oči- tno še niso navadili. Medobčinski redarji imajo zadnje čase ogromno dela s pisanjem glob na Slomškovi ulici, Slo- venskem trgu in Prešernovi ulici. Največ kršitev beležijo v popoldanskih urah, ob vikendih, v času svetih maš ... Slovenija  »Pokorona« počitnice v Hrvaški Cene apartmajev navzdol Trenutno stanje glede cen apartmajev in hotelov kaže, da so se cene najemov apartmajev in hišk vzdolž celotne hrvaške obale v primerjavi z lani znižale, medtem ko hoteli kljub kri- zi (vsaj za zdaj) še vztrajajo pri starih cenah. Cene apartmajev so se lani pred sezono in po sezoni gibale med 40 in 100 evri, v sezoni pa so znašale od 60 do 200 evrov. Letos se cene apartmajev in zasebnih namestitev v predsezoni gibljejo od 25 do 40 evrov, za datumske termine med sezono pa znašajo od 45 do 70 evrov. Od 25 evrov na noč naprej Letos boste na Pagu za apart- ma, v katerem lahko hkrati biva pet oseb, v predsezonskem ob- dobju odšteli 25 evrov, med sezo- no 50 evrov in po sezoni 30 evrov »V trgovinah M tehnike letos v primerjavi s preteklo sezono bele- žimo zelo velik porast prodaje ba- zenov. Največ prodamo bazenov s konstrukcijami (okrogli ali ovalni oz. kvadratni), po katerih je tudi večje povpraševanje. Dobra je prodaja vrtnega pohištva, saj smo do prve polovice junija praktično dosegli lansko prodajo, in to kljub slabšim pogojem, ker so bile tehnične trgo- vine v času epidemije zaprte. Dobra je tudi prodaja poletnega programa (zunanja igrala, kamp program, na- pihljiv poletni program) ter prodaja žarov in oglja za žar,« so pojasnili v Mercatorju in dodali, da montažnih bazenov ne prodajajo samo v trgovi- nah M tehnike, temveč tudi v svojih hipermarketih. Tudi tam letos beleži- jo odlično prodajo bazenov. »Dom- nevamo, da je glavni razlog v tem, da bodo ljudje večino dopusta pre- živeli doma. V hipermarketih proda- mo največ bazenov s premerom 366 cm, odlično se prodajajo tudi manjši otroški napihljivi bazeni. Od drugih poletnih artiklov se letos zelo dobro prodajajo tudi trampolini.« Najbolj iskani okrogli »fast set« bazeni Boštjan Jager iz podjetja Jag- ros, ki ima v lasti verigo prodajaln Jager, je dejal, da se jim je to leto prodaja bazenov povečala za 30 odstotkov. »Zanimivo je, da smo letos bazene prodajali že v maju, zadnje dni je prodaja zaradi slabe- ga vremena nekoliko upadla. Na segmentu prodaje bazenov najve- čjo prodajo beležimo pri tako ime- novanih »fast set« bazenih z na- pihljivim robom in manjšo črpalko, od premera 3,5 do 4,5 metra. V tr- govinah Jager smo tudi oblikovali ugodno ponudbo fi ksnih bazenov, ki si ga kupec lahko zgradi skoraj popolnoma sam, in sicer iz stiro- pornih zidakov, pri nas pa dobi v kompletu vse od črpalke, folije in Podravje  Trgovci si manejo roke: poletni vrtni program gre za med Prodaja bazenov letos skokovito narasla Letošnja pandemija koronavirusa je bistveno posegla v življenjski vsakdan. Čeprav se je večina omejitvenih ukrepov že sprostila, pa ljudje še vedno skrbijo za samozaščito pred morebitno okužbo; več ostajajo doma, verjetno bo tudi potovanj in dopustovanj v prihodnje manj. To bi lahko sklepali po letošnji izjemno povečani prodaji poletnega programa (bazenov, vrtnega pohištva, otroških igral, žarov …). Ljudje bodo vsaj to poletje več prostega časa raje očitno preživljali doma. pomenilo tudi manj glob zaradi nepravilnega parkiranja v tem delu mesta. Vse to pa so delne rešitve, ki le nekoliko omilijo probleme s par- kiranjem v centru Ptuja. O celoviti rešitvi bo možno govoriti šele po izgradnji nove garažne hiše oz. za- gotovitvi dodatnih parkirnih mest v neposredni bližini mestnega jedra. drugega materiala. Cena takšnega bazena je manj kot 5.000 evrov, zato so postali pravi hit.« Jager je povedal, da poleg povečane pro- daje bazenov opažajo rast prodaje artiklov, ki so namenjeni preživlja- nju prostega časa. »V času, ko je bila odrejena karantena, so ljudje veliko več časa kot običajno pre- življali doma, se več ukvarjali z re- kreacijo, opravili okrog hiše in na vrtu … Tako smo v minulih mese- cih beležili tudi več povpraševanja po kolesih in programu artiklov za vrtičkanje.« Brkič o primeru Pivnice: „Globa ni bila spisana v času dostave“ Zaradi izrečene globe za nepravilno parkiranje dostavnega vozila Pivnice Zlatorog se je na spletu sprožila vroča debata. Na očitek, ki se je pojavil, da redarji pri svojem delu niso življenjski, Brkič odgovarja: „Ni šlo za dostavo, lastnica se je zjutraj pripeljala s tem avtomobilom v službo in ga nepravilno parkirala. Dostavo začnejo po 11. uri, globa pa je bila spisana zjutraj. Vsi se moramo držati pravil. Sicer bi se vsi zaposleni v mestu v službo vozili z avtomobilom in parkirali, kjer jim pač ustreza.“ Brkič ob tem še zagotavlja, da se redarji zavedajo težav ponudnikov v mestnem jedru, zato z njimi skušajo najti skupni jezik in jim pomagati, kolikor se le da. V Pivnici so sicer objavo umaknili s spleta, ob tem pa pojasnili: „Naša objava je rezultat dalj časa trajajoče problematike in ne samo tega 'obvestila redarstva'. Odziv županje in vodje redarske službe glede problematike je bil takojšen, kar lahko samo pohvalimo. Poskrbeti je treba za pogoje ohranitve dejavnosti v centru mesta. Zagotovitev pogojev dostavi in dostavnim vozilom je en od ključnih faktorjev pri doseganju navedenega.“ Globa za nepravilno parkiranje na tem delu Slomškove ulice je 40 evrov (oz. 20 evrov, če je kazen plačana v roku sedmih dni od izreka). Foto: ČG Redarji bodo ostali strogi Brkič opozarja, da bodo občin- ski redarji tudi v prihodnje inten- zivno nadzirali to območje in za ugotovljene prekrške s področja parkiranja izrekali globe. Občasno bodo nadzirali tudi hitrost vožnje v območju umirjenega prometa. Pravila veljati za vse: „Ko parkira eden, se sproži domino efekt.“ Zato, da bi redarjem olajšali delo, voznikom pa dejansko fi zično pre- prečili parkiranje na mestih, ki temu niso namenjena, namerava občina na delu Slomškove ulice postavi- ti količke. Ti bodo jasno razmejili območje, ki je namenjeno peš coni in ne parkiranju. To bo posledično na noč. Apartma z dvema spalnica- ma v Šibeniku pred sezono stane 35 evrov in v sezoni 45 evrov. Na Krku nočitev v dopustni- ški hiši z dvema nadstropjema in tremi spalnicami ter bazenom pred sezono in po sezoni znaša 48 evrov, v sezoni pa je cena 114 evrov. Studio apartma v Zadru od- dajajo v predsezoni za 40 evrov na dan, v sezoni za 55 evrov. Za nočitev v enosobnem apart- maju za dve osebi v središču Ma- karske boste pred sezono in po njej odšteli 25 evrov, v sezoni pa 50 evrov. Nočitev v studio apartmaju v Novem Vinodolskem? Pred sezo- no 30 evrov in v sezoni 40 evrov za nočitev. Lani so cene nočitev v apart- majih sredi sezone znašale tudi do 200 evrov. Toliko bi na primer odšteli za apartma za štiri osebe v Betini na Murterju. Cena nočitve pa je v istem apartmaju pred sezo- no in po sezoni znašala 100 evrov. Nočitev v apartmaju v Biogradu na Moru za štiri osebe je v pred- sezoni znašala 60, v sezoni pa 80 evrov. Dvosobni apartma v Omišu je lani v predsezoni stal 50 evrov na noč in med sezono 130 evrov na noč. Apartmajem se ne piše nič dobrega Ne glede na to, da so cene letos nižje, pa je Martina Nimac Kalcina, predsednica Skupnosti družinske- ga turizma pri HGK, za hrvaški por- tal Index povedala, da se lastni- kom apartmajev letos ne piše nič dobrega. »Nekateri se zanašajo na svoje stare goste in na tiste, ki so že prej rezervirali. No, novih rezer- vacij je zelo malo. Najemajo se le celotne dopustniške hiše, nikakor pa manjši apartmaji znotraj hiš,« je dejala Martina Nimac Kalcina. Mostnine na Krk ni več, cestnine in trajekt se ne bodo dražili Dobra novica za vse ljubitelje dopustovanj na Hrvaškem je tudi brezplačna uporaba mostu na Krk, ki ga nameravajo v naslednjih letih sanirati. Nekdanji Titov most je bil sicer še edini preostali na Hrva- škem, za katerega je bilo treba pla- čati mostnino. Cestninska postaja ob mostu bo ostala, a so zapore dvignjene in promet poteka brez ustavljanja Hrvaška vlada se je odločila tudi, da letos ne bo sezonske podražitve ne cestnin ne trajek- tnega prevoza, vse z namenom, da bi v kriznem letu zaradi epi- demije covida-19 privabili čim več turistov. FO TO : A rh iv Š T Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  19. junija 2020 3Aktualno Ptuj  Ptujske smeti kot zlata žila - a za koga?! Cene za ravnanje z odpadki na Ptuju med najvišjimi v državi Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je na dnevni red ponedeljkove 17. redne seje mestnega sveta uvrstila tudi točko, pri kateri bodo mestni svetniki odločali o povišanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki. Gre sicer že za tretjo podražitev komunalnih storitev v enem letu, po drugi strani pa so pokojnine in plače Ptujčanov po podatkih uradnih institucij najnižje med vsemi mestnimi občinami v državi. Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki bodo na junijski seji, ki bo v ponedeljek popoldan, dobili na mizo predlog za podražitev smeti za 3,3 evra – z dosedanjih 15,6 na bodočih 18,9 evra za 120-litrsko posodo. Foto: vestnik.si Andrej Vršič Dejstvo je, da se je Vršič de- jansko prijavil za direktorja, ne- uradno pa naj bi mu člani sveta zavoda tudi že izrekli večinsko podporo. Sedaj mora dobiti še večinsko podporo ormoškega ob- činskega sveta, ki bo o tem pred- vidoma odločal zadnji ponedeljek v tem mesecu. Trstenjak o političnih igricah »Gospod Vršič je zelo sposo- ben in ima na področju turizma bogate izkušnje. Pri tem ni no- benega dvoma. Kot so mi znali povedati turistični ponudniki, je na njihove kmetije pripeljal daleč največ gostov. Stvar pa je v tem, kar se je sedaj pokazalo, da je šlo v ozadju samo za čiste politične igrice. Dosedanja direktorica je bila odstavljena zaradi politike, ne zaradi dela. Za temi besedami sto- jim. Kot sem povedal na eni izmed sej, je turizem tek na dolge proge. Brglezovi je v tako kratkem času uspelo marsikaj narediti. Je pa res, da buma v letu dni ne more narediti nihče. Že takrat sem de- jal, da je vse dogovorjeno, da jo bo zamenjal Vršič, pa so me nekateri svetniki zasmehovali. Očitali so ji napake, ki jih ni bilo. In to je dokaz, da se je Brglezovi zgodila krivica. Čeprav je gospod Vršič priden in delaven, si upam trditi, da ne bo zmogel čez noč spraviti v naše kraje 50.000 ali 100.000 gostov na leto,« je neuradne informacije komentiral svetnik Emil Trstenjak. Vršič je sicer v preteklosti do ukinitve že vodil podoben zavod; gre za občinski zavod Lokalna tu- ristična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer, na zadnjih volitvah pa je kandidiral tudi za župana občine Ljutomer. Kakršnekoli špekulacije o ka- drovanju je že pred časom ostro zavrnil župan Danijel Vrbnjak, ki je še povedal: »Ne gremo se no- benih političnih igric. Kandidata je izbral svet zavoda, kjer občin- ski odbor SDS sploh nima člana! Vprašajte predsednico in člane sveta zavoda ali je župan občine Ormož pritiskal na koga z izbiro kandidata?!« Ormož  Imenovanje novega direktorja zavoda za turizem dviga prah Bo razrešeno Brglezovo res nasledil Vršič iz Ljutomera? Razrešitev direktorice ormoškega občinskega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreje Brglez in iskanje novega direktorja še naprej dviguje veliko prahu. Kot je bilo že ob predhodnem soglasju k razrešitvi Brglezove slišati na eni izmed sej ormoškega občinskega sveta, naj bi bil za to mesto favoriziran Andrej Vršič. Topolinjakova skrivnostna Ali je Vršič dejansko tisti, ki je dobil največ glasov, predsednica sveta za- voda Klavdija Topolinjak ni želela raz- kriti. V zvezi z razpisom je dejala le, da je bilo prijavljenih šest kandidatov ter da so z vsemi opravili razgovore. Eden izmed njih pa je v tajnem glasovanju dobil večino glasov članov. Predlog z izbranim kandidatom so posredovali na občino, o njem pa bo dokončno odločil občinski svet. Kot je še poja- snila, so razpis za novega direktorja podaljšali za približno teden dni, saj so ga zaradi zakonodaje morali objaviti tudi na zavodu za zaposlovanje. Kljub podaljšanju trajanja razpisa pa se nanj ni prijavil noben novi kandidat več. Gajke niso strel v koleno, temveč strel v glavo Med letoma 2016 in 2019 so JS Ptuj odpadke, ki se zberejo v 17 občinah na širšem ptujskem območju, vozile na obde- lavo in odlaganje v Celje. Kot smo že poročali, so v podjetju Simbio Celje opozarjali na protipravno ureditev posla, saj bi bilo pravilno, da jim občine podelijo koncesijo. Na ta predlog ptujske občine niso pristale, v JS Ptuj pa so se odlo- čili za zamenjavo poslovnega partnerja. Brezglavo, predvsem pa hudičevo drago siljenje v lastno rešitev V Simbiu Celje so za naš časopis povedali, da so predla- gali sklenitev 20-letne koncesije, za obdelavo in odlaganje odpadkov pa bi računali 111 evrov po toni (za oboje sku- paj). Glede na pridobljene cene, ki smo jih zbirali za pri- pravo članka, je to zelo ugodna ponudba. Res pa je, da cena vseh 20 let zagotovo ne bi ostala enaka. Tako so povedali v Simbiu in tega, kot da se bojijo tudi občine na Ptujskem, ki ves čas stremijo k svoji lastni rešitvi, na katero pa se čaka že več kot desetletje, ves ta čas pa Ptujčani in okoličani za odpadke plačujejo relativno visoke zneske. Nekaj let so na položnicah celo plačevali nezakonito pribit dodatek za nadgradnjo Cero Gajke, ki se je stekal v proračun MO Ptuj. Ta nezakonito pobrani denar bi bila občina dolžna uporab- nikom vrniti, a bi to lahko pripeljalo do njenega bankrota. Ne gre namreč za nekaj deset ali sto tisoč evrov, gre za kar nekaj milijonov evrov. Gajke bo plačevala cela generacija Nerazumljivo je, zakaj je med občinami tako zakoreni- njen strah pred drugimi smetarji, ki imajo vse pogoje za izvajanje dejavnosti. Zgodba Cero Gajke je stara skoraj 20 let, začela se je po letu 2002. Ptujska cena za odpadke v pri- merjavi z drugimi ni bila nikoli ugodna. In ves ta čas nas prepričujejo, da je treba imeti lastno rešitev, svojo opremo, naprave in odlagališče, da ljudje ne bi plačevali več. Figo! Stroški iz leta v leto samo rastejo. Breme je stara deponija na Gajkah in če bodo gradili novo, bo tudi ta vračunana v ceno na položnici. Zgodba ptujskih smeti in Gajk je globoko, globoko fi nančno brezno brez dna. Ponovimo še enkrat, da bo zgornje pisanje podkrepljeno z dejstvi. Celjani bi po koncesiji odpadke obdelovali in odlagali za 111 evrov po toni, Ormožani za obdelavo in odlaganje v Puconcih na- menjajo 266 evrov, Ptujčani pa so za obe dejavnosti skupaj naračunali, da jih po toni staneta 926 evrov (180 obdelava in 746 odlaganje). In to je lep prikaz (dokaz), kako se lastna rešitev (ne) izplača. Pa o tej konkurenčnosti lastne rešitve poslušamo že leta in leta. Saj veste, kako pravijo: psi lajajo, karavana gre naprej.K o m e n ti ra m o Za primerjavo s ptujsko ceno, pri kateri je v oči zbodla predvsem predračunska višina stroška za odlaganje odpadkov, to je 746 evrov po toni, večinoma se cene odlaganja gibajo med 150 in 300 evrov, smo zbrali nekaj podatkov po mestnih občinah. Primerjava pokaže, da je izračun končne cene, ki jo s položnico plača uporabnik na Ptuju, med najvišjimi. Za 120-litr- sko posodo je bila dosedanja cena 15,6 evra, po novem bo predvido- ma za 3,3 evra višja in bo znašala 18,9 evra. Med občinami, ki smo jih pri- merjali, ima višjo ceno za upo- rabnike le MO Slovenj Gradec, vendar izvajajo odvoz odpadkov enkrat tedensko. Javne službe (JS) Ptuj na Ptuju odvoz pri indi- vidualnih gospodinjstvih izvajajo enkrat mesečno oziroma na tri tedne (13-krat na leto), v bloko- vskih naseljih in starem mestnem jedru pa na vsakih 14 dni. V Slovenj Gradcu štiričlansko gospodinjstvo za 120-litrsko posodo plača 20,5 evra. Izračun je odvisen od števila članov gospodinjstva, za posame- znega člana komunala zaračuna znesek 5,14 evra. A treba je vedeti, da se smetarsko vozilo za ta denar pri uporabnikih oglasi vsak teden. Mariborska cena precej nižja od ptujske V sosednjem Mariboru, kjer je bilo zadnje leto dni na sejah mestnega sveta zaradi podražitev cen ravnanja z odpadki še kako vroče, imajo uporabniki v primer- javi s Ptujčani na položnicah precej nižje cene. Za 120-litrsko posodo je cena 11,4 evra, odvoz izvajajo enkrat na tri tedne. V Celju sme- tarji odpadke odvažajo tedensko, cena za navedeni volumen posode je 12,9 evra. Uporabniki v Ljubljani za 120-litrsko posodo mesečno pla- čujejo okoli 8 evrov - za štiri odvo- ze. Koncesionar dvakrat na mesec pobira embalažo in dvakrat meša- ne komunalne odpadke. V Kranju gospodinjstvo s štirimi osebami za enak volumen posode plačuje 10,2 evra, odpadke odvažajo na tri tedne, v blokovskem naselju pa te- densko. Ormoška cena le polovička ptujske Pogledali smo tudi cene v sose- dnji občini Ormož. Tam uporabniki za 120-litrsko posodo plačajo 9,6 evra. Smetarji se pri njih oglasijo dvakrat na mesec. Enkrat odva- žajo embalažo, drugič mešane komunalne odpadke. Če bo na Ptuju obveljala predlagana cena, bo ptujska cena točno enkrat višja od ormoške, s tem da gre v osnovi za zelo podobne predpostavke pri »golem« izvajanju dejavnosti. Od- padke pri uporabnikih na terenu po približno enaki frekvenci zbira- ta lokalna izvajalca (na Ptuju JS, v Ormožu KP Ormož). Ne Ormož in ne Ptuj nimata lastnih kapacitet za obdelavo in odlaganje, saj sta obe odlagališči zaprti. Oboji odpadke na obdelavo in odlaganje vozijo v CERO Puconce. Toda: stroški Ormožanov za obdelavo tone od- padkov znašajo 115 evrov, za tono odlaganja 151 evrov. Ptujčani, ki od novega leta svoje smeti prav tako vozijo v Puconce, so izračunali, da jih bo obdelava stala 180, odlaga- nje pa 746 evrov po toni. Kaj je to- rej vse vračunano v ptujsko ceno obdelave in odlaganja, da je toliko višja od ormoške, če oboji vozijo smeti na isto lokacijo? So mar Gaj- ke tako težko fi nančno breme, ki fi nančno duši ptujsko občino in posledično vse občane? Očitno so Ormožani že sproti reševali breme svojega odlagališča in sedaj dihajo nekoliko lažje. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 Z inovativnimi pristopi, veliko mero zagnanosti, trdnosti in tudi trdoglavosti Kidričanom uspeva marsikaj. V slovenskem prostoru orjejo ledino na več področjih, od gospodarstva do prostovoljstva. Na gospodarskem področju bi lahko izpostavili projekt Zelenega jezera (Green Lake) ob pleterski gramoznici, za katerega je občina v minulih letih pripravila doku- mentacijo za urejanje športno-re- kreacijskega centra ter na lokacijo pripeljala cevovode za vodo in kanalizacijo. Resda pot do uresni- čitve končnega cilja ni enostavna, a z vztrajnostjo se da doseči mar- sikaj, je prepričan župan Leskovar. Primer dobre prakse na področju prostovoljstva je organizacija de- cembrskega prazničnega dogaja- nja, ko kidričevski park pod tisoče- rimi zvezdami pritegne na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Vsa organizacija poteka v okviru društev in ob pomoči občinskega podjetja, z izkupičkom od prodaje na stojnicah si društva obogatijo društvene blagajne. Računajo na državne in evropske projekte Kidričani se nadejajo, da bo dr- žava še v tem letu začela gradnjo obvoznice, ki bo v prvi vrsti služila potrebam gospodarstva. Z evrop- skimi sredstvi nameravajo v tej fi nančni perspektivi širiti gospo- darsko cono in graditi kolesarske povezave, snujejo pa tudi že načr- te za prihodnje evropsko fi nančno obdobje, ko želijo dati poudarek gradnji namakalnega sistema. Med večjimi projekti, ki bi jih začeli izvajati že letos ali prihodnje leto, so protipoplavna ureditev Polska- ve in rekonstrukcija državne ceste od Ptuja proti Slovenski Bistrici. Spomladi se je začela obnova To- varniške ceste mimo Taluma, do sredine poletja nameravajo urediti tudi nekaj odsekov lokalnih cest: Cirkovce–Pongrce, Stražgonjca, Njiverce, Kidričevo, Starošince in Mihovce. petek  19. junija 20204 Podravje „V petdnevnem počitniškem programu bodo imeli otroci na voljo izredno pestre aktivnosti,“ je zadovoljna županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Varstvo bo v osnovi namenjeno vsem otrokom, ki so v šolskem letu 2019/2020 vključeni v prvo triado osnovne šole in imajo stal- no prebivališče v mestni občini Ptuj. Program se bo izvajal v špor- tni dvorani in telovadnici Mla- dika ter na Mestnem stadio- nu in spremljevalnih športnih objektih. Za otroke bodo skrbeli usposobljeni animatorji, ki dela- jo v športno-cirkuškem društvu Eleja, brata Malek. Vsi imajo li- cence za izvajanje športnih in obšportnih dejavnosti, otroci pa se bodo z njimi družili vsak dan med 7. in 15. uro. Na razpolago je devet terminov, vsak teden v času od 29. junija do 28. avgusta. Edini strošek, ki ga imajo starši, je tedensko doplačilo za pre- hrano v višini 30 evrov. Zraven otrok prve triade se lahko v pro- gram tedensko vključi dodatno največ deset otrok, ki obiskujejo drugo triado osnovne šole ali pa „Letošnjega občinskega prazni- ka ne bomo obeležili tako, kot je to bilo v minulih letih. Vse tradici- onalne prireditve, tudi osrednjo proslavo ob dnevu državnosti in dnevu občine, smo zaradi varova- nja zdravja občanov odpovedali. To seveda ne pomeni, da se ne sme- mo veseliti uspehov in dosežkov preteklega leta. Nasprotno: prav je, da se ozremo po opravljenem delu in si začrtamo cilje, ki bodo v prihodnosti usmerjali naše delo,“ je izpostavil župan Anton Lesko- var. Ob prazniku je vsem občanom Kidričevega zaželel predvsem ra- zum, strpnost in moč za povezova- nje. „Le s skupnimi močmi, medse- bojnim razumevanjem in spoštova- njem lahko premagamo vse ovire. To naj bo vodilo ob praznovanju občinskega in državnega praznika. Foto: Črtomir Goznik Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je povedal, da v letošnjem pro- računu, ki je težak 7,7 milijona evrov, približno 40 odstotkov denarja (3,1 milijona) namenjajo za investicije. Kidričevo  Pogovor z županom ob občinskem prazniku Urejajo cestno in gospodarsko infrastrukturo Če se ne bi zgodila letošnja epidemija koronavirusa, bi v občini Kidričevo te dni praznovali 23. občinski praznik. Čeprav je epidemiološko stanje v državi sorazmerno dobro in je že dovoljeno druženje večjega števila ljudi, so se Kidričani odločili, da tradicionalnih junijskih prireditev ne bodo organizirali. Foto: ČG Ptujska občina je med prvimi na našem območju, ki je poskrbela za poletno počitniško brezplačno varstvo otrok. Ptuj  Med počitnicami bo za otroke prve triade OŠ poskrbljeno Občina letos prvič zagotavlja brezplačno poletno varstvo Pobuda staršev, da bi občine (in šole) pristopile k urejanju poletnega varstva za šolarje, je stara več let. Na Ptuju je končno obrodila sadove; v občinskem proračunu so namreč za to zagotovili 15. 000 evrov. S tem denarjem bodo otrokom omogočili brezplačno poletno počitniško varstvo. To za marsikaterega starša – tudi zaradi dejstva, da so bili otroci več kot dva meseca doma v času koronakrize – predstavlja precejšnjo razbremenitev. Kaj bodo otroci počeli Izkušeni animatorji bodo skrbeli, da se bodo otroci v času poletnih počitnic veliko gibali. Z njimi bodo igrali spretnostne, motorične in različne športne igre. Za tiste bolj umetniške duše bodo pripravili različne ustvarjalne delavnice. Obiskovali pa jih bodo tudi športniki ter številni drugi, ki bodo predstavljali zanimive poklice, med drugim gasilci, policisti, reševalci, čebelarji, veterinarji, lovci … Ponujajo tudi možnost udeležbe teniškega tečaja v Teniškem klubu Ptuj, ki je plačljiv, cena pa 35 evrov. se bodo septembra vpisali v prvi razred. Po besedah županje je ta možnost ponujena bratom in sestram otrok, ki bodo vključeni v počitniško varstvo in obisku- jejo 1., 2. ali 3. razred. Doplačilo zanje (v to je zajeta tudi prehra- na) pa znaša 50 evrov. Otroke je treba predhodno prijaviti, prija- vnica pa je objavljena na spletni strani Mestne občine Ptuj. S tem, ko so na ptujski obči- ni izpolnili obljubo in zagotovili brezplačno poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje, so se pridružili seznamu redkih občin v Sloveniji, ki to zagotavljajo. Izobesimo zastave in bodimo po- nosni na sebe, sokrajane, občino in našo državo Slovenijo,“ je poudaril prvi mož kidričevske občine. Spodbujajo gospodarstvo in prostovoljstvo Dodal je, da je zadovoljen, da občina sledi zastavljenim ciljem. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  19. junija 2020 5Gospodarstvo Juršinci  Dvomi v vodo in vodovodni sistem Odšli, ker so imeli poln kufer vsega Onesnažena ali oporečna voda in velike vodne izgube, ki so pos- ledica okvar in zastarelih cevovodov, so znova preglasile poroči- lo oskrbe s pitno vodo. Še več, zdelo se je, kot da od prejšnje debate na to temo ne bi minilo dobro leto, saj so svetnika Donalda Rusa tudi letos zanimala ista vpraša- nja, in sicer kakšno vodo pijejo Juršinčani. Skrbijo ga namreč neskladja med izjavami upravljavca vodooskrbnega sistema Komunalnega podjetja Ptuj, ki trdi, da se na Ptujskem pije dobra voda, in poročilom računskega sodišča, ki govori o prisotnosti škodljivega herbicida atrazina v podtalnici, zaradi katerega je bil tudi uveden dodatni monitoring. Rado Vek iz ptujske Komunale je pojasnil, da je voda neoporečna. »Ra- čunsko sodišče v tistem poročilu ni zajelo vsega, zato je nepopolno in ne kaže prave slike. Voda, ki jo pijemo, je dobra, kar dokazuje tudi podatek, da smo v letu 2019 samo enkrat zaznali prekoračitev mejnih vrednosti. Res pa je, da zaradi slabega in zastarelega sistema beležimo ogromne, kar 23,5-odstotne vodne izgube. Zato pa potrebujemo celovito obnovo.« Kaj ste počeli mesec dni?! Glede na zadnje dogodke v zvezi s projektom prenove vodovodnega sistema Sp. Podravja, iz katerega je zaradi neodzivnosti nekaterih občin izstopila peterica slovenjegoriških občin, ki vztraja pri ločenih in zato bolj transparentnih sklopih znotraj projekta, je Rusa zanimalo, kako je do tega prišlo. »Kako je mogoče, da ste potrebovali mesec dni, da ste najmanjši med občinami, ki se je javila za pripravo projektne dokumenta- cije, dostavili zahtevano gradivo v elektronski obliki?« Da so v Sv. Andražu tehnično dokumentacijo, ki je bila osnova za razpis, dobili v fi zični obliki takoj po novem letu, mu je odgovoril Vek, kar pa seveda ni bil odgovor na Rusovo vprašanje .... Netransparentna štirikratna podražitev »Seveda, ker so imeli poln kufer tega, da se nič ne zgodi. Res je never- jetno, da je direktorju majhne občinske uprave ob njegovem rednem delu v tako kratkem času uspelo pripraviti dokumentacijo, pred tem pa v štirih letih tega nihče ni zmogel. Zato smo zamudili prvo fi nančno perspektivo, zdaj smo tik na tem, da nam odpelje vlak še za drugo,« je bil oster Rus, ki ga ne čudi, da so se omenjene občine odločile za samostojen projekt, saj bodo tako najlažje vedele, kdo kaj pije in kdo plača. »Tudi ni najbolj resno, da smo projekt obnove vodovodnega sistema Sp. Podravja začeli pri 33 milijonih evrov, trenutno pa smo že pri 120 milijonih, in sam bog ve, pri kakšni številki bomo končali.« Zakulisne igrice S prenovo po posameznih sklopih ni nič narobe, meni župan Kaučič, da le ne bo prišlo do razpada sistema. »Pomembno je, da ostanemo pri skup- ni idejni zasnovi, sklopi me ne motijo, kakor tudi ne odločitev omenjene peterice. Morda je bila celo potrebna in bo dala drugim potrebni zagon za pospešeno delovanje. Da se v prejšnji perspektivi ni nič naredilo, je krivda res na Mestni občini Ptuj, česar pa za sedanje vodstvo ne morem reči, saj ima povsem drugačen odnos do problematike s pitno vodo,« je še dodal Kaučič in opozoril, da se v ozadju projekta igrajo številne politič- ne in interesne igrice posameznikov, o katerih pa ne želi javno govoriti. Foto: SD Donald Rus: »S projektom obnove vodovodnega sistema, ki smo ga v štirih letih podražili za štirikrat, zamujamo že drugo fi nančno perspektivo.« Od dijaškega doma se je v minulih dneh poslovil tudi Sebastjan Milo- šič, sicer doma z Gorce pri Podlehniku. »V dijaškem domu sem bival tri leta, vse do danes, ko sem zaključil izobraževanje za inštalaterja strojnih inštalacij. Še enkrat bi se odločil za bivanje, če bi imel možnost,« je dejal mladenič. Na vrh seznama prednosti bivanja v domu pa je postavil bližino šole. »Od mojega doma do avtobusnega postajališča me loči pol ure hoje, nato bi me čakala še polurna vožnja do Ptuja, tukaj pa sem si lahko privoščil daljši spanec.« V dijaških domovih biva sedem odstotkov dijakov V Sloveniji deluje 13 samostojnih dijaških domov, 19 domov pri šolah in še štirje zasebni dijaški domovi, vanje je v tem šolskem letu vključenih 5.073 dijakov, kar predstavlja okoli 7 % vseh dijakov, vpisanih v srednje šole. Zasedenost z dijaki je 60 %, skupna zasedenost pa 67,7 % (v domovih namreč bivajo tudi študenti). Statusna sprememba (ukinitev ali pripoji- tev) Dijaškega doma Ptuj za zdaj ni načrtovana, so sporočili z ministrstva za šolstvo. Kljub pozitivnim izkušnjam ti- stih, ki so se odločili za bivanje v ptujskem dijaškem domu, so imeli lani vpisanih le 41 dijakov, prostih postelj je načeloma 186. Načeloma zato, ker so v Dijaškem domu Ptuj sklenili, da ponudijo streho nad gla- vo tudi drugim uporabnikom. Tako v domu bivajo zaposleni iz bližnjih podjetij, po dogovoru nudijo za- časno zatočišče tudi brezdomcem. »Ob osnovnem poslanstvu zavoda ponujamo tudi nastanitve, pred- vsem v sodelovanju s šolami in drugimi zavodi (izmenjave dijakov, seminarji …).« Dejavnost hostla pa so ukinili, saj se ob kadrovski podhranje- nosti in majhnem povpraševanju fi nančno ni izšla. V domu biva tudi ena vzgojna skupina otrok, ki je vključena v program OŠ dr. Lju- devita Pivka. Stalno imajo v domu prostore za svojo dejavnost najete še Center za poklicno rehabilitacijo Ptuj – Univerzitetni rehabilitacijski center Soča Ljubljana in Društvo za Downov sindrom – center Ptuj. Kadrovsko podhranjenost oz. pomoč pri delu skušajo reševati tako, da sodelujejo z mariborsko enoto Urada za probacijo. To po- meni, da pri njih dela v splošno ko- rist občasno opravljajo prekrškarji, ki so sprejemljivi za delo v domu in ki se želijo na tak način izogniti de- narni oziroma zaporni kazni. Vpisu v dijaški dom botruje tudi zanimivost šol Seveda se ob tem poraja vpra- šanje, ali morda razlog za nižji vpis dijakov tiči tudi v »pestrosti« različ- nih stanovalcev, a Hercog tovrstno razmišljanje zavrača. »Pisana pale- ta generacij ne moti ne dijakov in ne staršev, saj resnično pazimo, da so dijaki v ločenih etažah,« je zago- tovil ravnatelj. »Razlogi za nižji vpis so drugje,« pravi. Kot prvega je navedel manjšo generacijo dijakov. »Ko sem leta 1995 začel delati v domu, so bile postelje zasedene, saj je na Ptuju potekal dvoizmenski pouk, manj je bilo šol v okolici, na primer gimna- zija je bila le na Ptuju in v Mariboru. Veliko je odvisno od programov, ki so na voljo. Bolj so atraktivni, boljši je vpis tudi pri nas. Upamo, da bo več srednješolcev na Ptuj pritegnil novi program umetniške gimnazi- je. Sicer pa se je vpis v dijaški dom izrazito znižal s subvencioniranjem prevoza, čeprav je tukaj relevant- no vprašanje za starše in dijake, ko- liko časa nekdo porabi za prevoz. Eden izmed razlogov pri odločitvi za vpis je tudi cena. Marsikateri starš nas vpraša, koliko domska oskrba stane.« A na ceno ima ptujski dom le malo vpliva. Oblikuje jo šolsko ministrstvo, ki je določilo, da cena bivanja stane 220 evrov na mesec. Od tega osrednji strošek pred- stavljajo hrana in stroški, povezani z zaposlenimi (plačilo zaposlenih, nabava hrane …), in sicer skup- no 154,4 evra, strošek nastanitve znaša 65,6 evra. Ker pa je dijaški dom za marsikaterega dijaka tudi zatočišče pred neurejenimi raz- merami doma, se, kot je dejal Her- cog, povezujejo z Zvezo prijateljev Mladine, ki vsako leto kakšnemu dijaku priskoči na pomoč v okviru programa Botrstvo in mu pomaga fi nancirati domsko oskrbo. Dom ne zagotavlja le postelje in hrane Ob tem Hercog izpostavlja, da bivanje v dijaškem domu pomeni mnogo več kot le zagotavljanje toplih obrokov in postelje. »Treba je poudariti naš vzgojni program. Ker je dijakov manj, se vsakemu posvetimo individualno, jih dobro poznamo, jim pomagamo pri raz- ličnih težavah, spremljamo dijako- vo izobraževanje, ocene, njihovo prisotnost pri pouku, jih spodbu- jamo. To se vsako leto odraža pri učnem uspehu, naš cilj je vedno 100 % uspeh dijakov.« Kaj bo prineslo letošnje novo šolsko leto, v Dijaškem domu Ptuj še ne vedo. Želijo si boljši vpis, a statistika vpisa je že zadnjih nekaj let enaka, glede na vpis v srednje šole pa ni pričakovati, da bi se dras- tično spremenila. Ptuj, Podravje  Vpis v dijaški dom pada, prihodnost je negotova V dijaškem domu zasedena le četrtina postelj Dijaški dom Ptuj se zadnjih nekaj let bori z nizkim vpisom dijakov. Zasedenih imajo le četrtino dijaških postelj. Bojazen, da bi izgubili samostojnost, tako obstaja, je priznal ravnatelj Ivan Hercog, a na drugi strani poudarja: »Gre za edini dom v tej regiji in vedno bodo obstajali dijaki, ki bodo potrebovali tovrstno obliko bivanja.« Da bi se obdržali nad površjem, iščejo številne druge možnosti fi nanciranja ter se prilagajajo potrebam lokalnega okolja. Foto: Črtomir Goznik Dijaški dom Ptuj Vir: Ajpes Prihodki variirajo od leta do leta, kaže pa se trend nižanja prihodkov iz osnovne dejavnosti, torej nudenja bivanja dijakom, višajo se dohodki iz tržne dejavnosti Zasedenost kapacitet Dijaškega doma v nekaj presečnih letih 2007/2008 2012/2013 2019/2020 Število učencev 14 12 0* Število dijakov 72 42 41 Skupaj 86 54 41 Vir: Ajpes V Dijaškem domu Ptuj je 186 postelj, a že vse od jeseni 2013 tam biva manj kot 50 dijakov. Foto: SD Alojz Kaučič: »Morda je bila samostojna akcija peterice slovenjegoriških občin celo potrebna in bo dala drugim novi zagon.« Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  19. junija 20206 V središču Foto: Osebni arhiv Fekalije na površju čistilnih fi ltrov Foto: MH Prestavitev čistilne naprave ne pride v poštev Na občini so odškodninski zahtevek zavrnili z izgovorom, da upravljavec čistilne naprave, ormoška komunala, napravo redno vzdržuje in pregleduje. Kot še trdijo, zadnje meritve NIJZ iz leta 2019 niso pokazale nepravilnosti. V isti sapi pa priznavajo, da bodo nekaj vendarle morali ukreniti. Kot so sporočili, so s podjetjem Aquaplant sklenili pogodbo, da analizira obstoječe stanje, izvede vzorčenje in meritve ter pregleda dokumentacijo. Podjetje bo podalo tudi predloge za izboljšanje delovanja obstoječe čistilne naprave. A prestavitev čistilne naprave na bolj oddaljeno lokacijo nikakor ne pride v poštev, tako naj bi jim odgovorili tudi z okoljskega ministrstva. Prestavitev bi bila mogoča le izven vodovarstvenega območja, kar pa bi pomenilo visoke fi nančne stroške. Kot je razumeti, pa se tega kljub zahtevam vaščanov ne nameravajo lotiti … 2,5 milijona evrov je bila prva ocena investicije obnove mestne tržnice Ptuj, ki je bila določena oktobra 2016. Podlaga za to je bila natečajna rešitev oz. povprečne tr- žne cene za tovrstne posege. Toda stroški v tem dokumentu so bili le grobo, pavšalno ocenjeni, saj niso temeljili na preverbi zemljišča, po- gojih soglasjedajalcev in upravljav- cev infrastrukture, niso zajemali urbane in druge opreme. Na pod- lagi projektantskega predračuna je bila nato julija 2017 vrednost na- ložbe že ocenjena na 4,8 milijona evrov. „Stroški v tem dokumentu so bili še vedno grobo ocenjeni, saj so temeljili na projektu za prido- bitev gradbenega dovoljenja brez dokončnih kulturno-varstvenih po- gojev, ki bi opredelili obseg arhe- oloških raziskav in brez soglasij,“ pravijo na MO Ptuj. Da ocena še zdaleč ni bila realna, kaže končna vrednost oziroma dejanska realiza- cija, ki se je ustavila pri 6,2 milijona evrov. Kljub temu je jasno, da je znesek investicije veliko višji, kot je bilo povedano v času podpisa po- godbe v prejšnjem mandatu. Že tri mesece po podpisu prva zahteva za podaljšanje roka in dodatno plačilo Kot je razvidno iz zahtevkov, ki jih je vlagal izvajalec, je bilo že kmalu po začetku del jasno, da investicije ne bo možno izpeljati v pogodbenem roku. Za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacij- skih del je občina pogodbo sklenila z izvajalcema KPL in Makro 5 grad- nje avgusta 2018 v višini 4.818.860 evrov. Dela bi morala biti zaključe- na februarja 2019. Že tri mesece po podpisu pogodbe je izvajalec vložil zahtevek za podaljšanje roka »Letos je bilo najslabše doslej. Vsak, ki se je vozil tod mimo, je imel zadnje tri mese- ce priložnost zavohati, kakšen smrad se širi iz čistilne do naših domov. Minule dni so zopet izvajali nekakšna dela na čistil- ni napravi. Bomo videli, ali bo kaj boljše. Še vedno na iztoku v potoku pogosto opažamo belo sluz, usedline in peno, na površju čistilnih fi ltrov se ob- časno kar na površje prečrpava fekalije, ki so se ob močnem dežju preko brežin prelivale neposredno v okolico, in to na vodovarstvenem območju. Ka- nalizacijski sistem je še zlasti ob neurjih mnogokrat zalit do vrha jaškov s fekalijami, v preteklosti je celo prišlo do izlitja fekalij iz kanalizacijskega sistema v klet- ne prostore naše in sosedove stanovanjske hiše. Na čistilnih fi ltrih so skoraj neprestano pri- sotne odpadne vode, ki so do- daten vir smardu. Opazil sem tudi, da je bila čistilna naprava večkrat zaustavljena, jaški pa polni odpadne vode,« pravi Bo- štjan Zamuda, ob tem pa pou- dari, da je na čistilno priključena šele približno polovica prebival- cev od predvidenih 1.000. Vaščani z Zamudom na čelu že leta občinsko vodstvo opo- zarjajo na problematiko ome- njene čistilne naprave ter si želi- jo rešitve, s podpisi so zahtevali tudi obravnavo na občinskem Ptuj  Milijonska pogodba, ki se je sesula po Kako je vrednost pren Dokumentacija, povezana s prenovo ptujske mestne trž strokovne ugotovitve. Na prvi pogled pa se zdi marsik za izvedbo del zaradi arheologije. Posledica tega pa je je dražila tudi zaradi tako imenovanih nepredvidenih Ormož  Smrad in nesnaga iz čistilne naprave dvigujeta tlak Sodinčanom Po letih opozarjanja z odškodninskim zahtevkom nad občino Nekaterim vaščanom Sodincev vse bolj dvigujeta tlak smrad in onesnaženje okolja, ki ga povzroča tamkajšnja čistilna naprava tik ob njihovih hišah, pa tudi odnos ormoške občine do navedene problematike. Zamudovi so po letih opozarjanj in prošenj za izboljšanje situacije na občino vložili odškodninski zahtevek zaradi manjše vrednosti nepremičnine. 37 zahtevkov za podaljšanje rokov v vrednosti enega milijona evrov Izvajalec je vložil kar 37 zahtevkov za podaljšanje rokov in nepredvidena dela. Kar nekaj jih je bilo zelo podobnih, razlog pa povečini arheologija. Skupna vrednost izvedenih del vseh zahtevkov skupaj je 967.201 (brez davka) oziroma več kot mi- lijon evrov z davkom. Nekaj zahtevkov, na podlagi katerih je bil podpisan aneks k pogodbi: Sanacija zidu pri stanovanjskem objektu župnišča, nepredvidena komunalna infrastruktura na ulici z mačjimi glavami, varovanje gradbene jame 43.087 arheološka izkopavanja, stroški zaradi podaljšanja roka (do 25.2) 117.839 stroški zaradi podaljšanja roka in arheoloških raziskav (26.2 -31.5) 45.016 sanacija gradbene jame ob Slomškovi ulici 12.381 nepredvidena dela na Miklošičevi ulici (betonska plošča) 39.395 nepredvidena dela na Miklošičevi ulici (javni vodovod) 9.979 nepredvidena dela na Miklošičevi ulici 19.841 bypass vodovoda 11.234 rušitvena dela (betonska plošča na Slomškovi in SZ vogal Mikloši- čeve) 45.808 dilatacije na opornem zidu za objektom, vhod v bastijo, zaščita arheoloških najdb, priključki na Slomškovi 16.240 stroški zaradi podaljšanja roka in arheoloških raziskav (31.7-15.9) 29. 245 Vir: MO LPtuj ženosti okolja že sedaj bistveno poslabšala. In to kljub temu, da je občina pred dvema letoma na podlagi odločbe inšpektorata za okolje zaradi ugotovljenih nep- ravilnosti izvedla sanacijo oz. za- menjavo prve grede čistilne na- prave. »Prvi monitoring meritev v letu 2019 nakazuje, da je ena od merjenih vrednosti parametrov že spet na 100 % dovoljene vred- nosti, in to manj kot leto dni po sanaciji naprave. Stroka ni naklo- njena čistilni napravi blizu naselja in poudarjajo, da so rastlinske čistilne naprave slabša izbira za čiščenje večje količine komunal- nih odpadnih vod in za našo ob- močje povsem neprimerne.« Ugotovitve študije: čistilna naprava nepravilno projektirana, premajhna, preblizu hiši ... Zamudovim je naposled pre- kipelo. Da bi vendarle začeli pro- blematiko resneje obravnavati, so na občino vložili odškodninski zahtevek zaradi znižane vrednos- ti njihove hiše, ki je v neposredni bližini čistilne naprave, od katere jih praktično loči le cesta in manj- ša njiva. Cenitev sodnega cenilca je pokazala, da je cena nepremič- nin tik ob čistilni napravi padla za četrtino. Toda kot je poudaril Zamuda, jim pri tem nikakor ne gre za izplačilo škode, temveč za to, da se začne problematika te neprimerne čistilne naprave ven- darle reševati. Ob tem se sklicuje še na študijo sodnega izvedenca in cenilca za kemijo in ekologijo Darka Dreva, ki jo je prav tako predložil občini, a naj bi jo ta ignorirala. Drev v izvedenskem mnenju navaja kup nepravilnosti. Po nje- govem mnenju čistilna naprava sploh ni bila ustrezno sprojek- tirana, niti zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki pa je prav tako pomanjkljivo, saj ne za- gotavlja ustrezne varnosti pred onesnaževanjem podtalnice. Za čiščenje odpadnih vod iz naselij, ki so priključena na omenjeno čistilno napravo, bi po njegovem potrebovali čistilno napravo več- je kapacitete (od 1.500 do 2.000 PE), bistveno večja bi morala biti tudi površina rastlinskih gred (vsaj enkrat večja). Nedopustno je, da stoji čistilna naprava tik ob stanovanjskih hišah, morala bi biti oddaljena vsaj 500 metrov, še nadaljuje. Rešitev v postavitvi nove čistilne naprave na drugi lokaciji Kot nadomestna rešitev bi bila po njegovem najprimernejša po- stavitev nove ustrezne čistilne naprave na drugi lokaciji, saj bi bili stroški sanacije sedanje verje- tno še večji. Prestavitev čistilne naprave izpred hišnih pragov pa zahteva tudi Zamuda: »Lani smo se po- skušali pogovarjati o rešitvah na obstoječi napravi. Po tem, kar je povedal strokovnjak, zdaj ni več govora o tem! Občina bo morala zgraditi še eno čistilno napravo, če bo želela nanjo priključiti 1.000 prebivalcev. Po ocenah projek- tanta bi bilo treba narediti na ob- stoječi lokaciji nekakšno zajetje z jaškom in prečrpavanjem, kar bi stalo okoli 17.000 evrov, nato pa postaviti učinkovito biološko čistilno napravo na drugi lokaciji za 300.000 do 500.000 evrov.«« do julija 2019. Sočasno pa je zahte- val dodatno plačilo, v višini skoraj pol milijona evrov. To je bil najvišji skupni zahtevek za t. i. nepred- videna dela. Razlogi pa: sanacija zidu pri župnišču, nepredvidena dela na komunalni infrastrukturi na Miklošičevi (mačje glave), ar- heološka izkopavanja, zemeljska dela, zaustavitev del, varovanje gradbene jame in betonska dela. Po pregledu zahtevkov jim je bil odobren bistveno manjši znesek: 160.000 evrov. Tudi v podaljšanem roku izvajalcu del – bojda zaradi arheologije – ni uspelo zaključiti, zato so vlagali nove zahtevke za podaljšanje. Dokončni rok za za- ključek del je bil postavljen na 30. maj 2020. svetu, toda na občini očitno ni pra- vega posluha za njihove težave. Po besedah sogovornika se odzivajo le z izgovori, da s čistilno napravo ni prav nič narobe, da jo Komunal- no podjetje Ormož redno vzdržuje ter opravlja monitoringe, ki pa naj ne bi pokazali nobenih nepravil- nosti. Rastlinska čistilna naprava neprimerna za to območje Kakovost življenja se jim je za- radi smradu, insektov in onesna- Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  19. junija 2020 7V središču Pogodba z enajstimi aneksi narasla na 6,2 milijona evrov Pogodba za gradbeno-obrtniško-inštalacijska dela je bila podpisana avgusta 2018 – vrednost 4,8 milijona evrov. Z aneksom se je zaradi potrditve zahtevkov izvajalca za dodatna dela najprej povišala na 5,1 milijona evrov. Pred nekaj dnevi pa je bil podpisan še uskladitveni, zadnji aneks, po katerem končna vrednost opravljenih del znaša 5.592.359 evrov. Razliko do 6,2 milijona, kolikor znaša končna vrednost investicije, predstavljajo stroški projektne dokumentacije, arheoloških raziskav, nadzora, supernadzora ... Investicija se je z vsakim dnem dražila ... Doslej je bilo podpisanih 11 aneksov k pogodbi, pred kratkim še zadnji (uskladitveni) za določitev dokončne vrednosti gradnje z upoštevanjem vseh zahtevkov. Končna vrednost pogodbe med občino in izvajalcem znaša: 5.592.359 evrov. To je za približno 413.000 evrov več od zadnjega podpisanega aneksa. V tem znesku je zajeta sanacija opornega zidu v Miklošičevi ulici (180.000 evrov) in posledično novo tlakovanje (134.000 evrov), stroški izvajalca zaradi podaljšanja del, ki so posledica arheoloških raziskav ... od aneksi – katera dela so bila sploh predvidena?! nove tržnice sploh lahko zrasla z 2,5 na 6,2 milijona evrov žnice, je izjemno obsežna. V prihodnjih mesecih bo opravljen natančen nadzor 6,2 milijona evrov vrednega projekta. Šele takrat bodo znane podrobnejše kaj nelogično. Občina je z izvajalcem doslej podpisala enajst aneksov, večina se jih je nanašala na imenovanje novih podizvajalcev in podaljšanje roka bila vsakokratna občutna podražitev. Samo za to, da so stroji in delavci stali na gradbišču, so Ptujčani plačali skoraj pol milijona evrov. Investicija se dodatnih del: za to si je izvajalec zaračunal skoraj milijon evrov. Kaj je torej sploh bilo po pogodbi predvideno, je bila ta res škodljiva? Foto: ČG Foto: ČG Samo za stoječe stroje in „čakalne ure“ delavcev – skoraj pol milijona evrov Foto: Bobo/M24 Zakaj so podpisovali anekse, ki so pomenili nove podražitve Nelogično se zdi, da je občina soglašala s podaljševanjem rokov za zaključek del, z zavedanjem, da ima to za posledico podražitev investicije. A kot poudarjajo na ptujski občini, so zahtevam izva- jalca za podaljšanje roka morali ugoditi na podlagi določil Fidica, Rdeče knjige. V njej je določeno, da mora izvajalec ob odkritju najdbe o tem takoj obvestiti inženirja, ki da navodila, kako naj se z najdbami ravna. Če zaradi teh navodil izva- jalec utrpi zamudo in/ali stroške, je upravičen do podaljšanja roka in plačila stroškov zaradi zamude. „Zato ima izvajalec v konkretnem primeru pravico, da postavi zahte- vek za plačilo vseh stroškov, ki jih je utrpel zaradi arheoloških najdb, naročnik pa je dolžan te stroške izvajalcu v celoti plačati,“ pojasnju- jejo na občini. Višina povračila naj bi sicer pred- stavljala le poplačilo stroškov, ki jih izvajalec lahko izkaže zaradi okoli- ščin arheoloških izkopanin. V to so- dijo tudi stroški izkopov, stojnine zaradi znižane dinamike izvedbe del, stroški delovne sile, ki je ni mo- goče uporabiti na drugih projektih. „Zahtevki za podaljšanje roka so bili podani na podlagi zamud iz raz- loga arheoloških raziskav, katerih obsega se vnaprej ne da točno do- ločiti in zanje ni bil kriv izvajalec,“ vztrajajo na ptujski občini in zago- tavljajo, da so se o vseh zahtevkih z izvajalcem trdo pogajali in jih kar nekaj tudi zavrnili. Kaj sploh so »nepredvidena dela« Po zbrani dokumentaciji je sku- pna vrednost vseh zahtevkov zna- šala 967.201 brez DDV oz. več kot milijon evrov z DDV. Razlog za po- višanje pogodbenih vrednosti so v glavnem stroški, ki so nastali zara- di arheoloških izkopavanj (stojni- ne in podaljševanje roka) v višini okrog 486.000 evrov, sanacije zidu (181.000 evrov), novega tlako- vanja Miklošičeve ulice (134.000), rušenja obstoječe betonske plošče (103.000 evrov) ... So pa med odobrenimi zahtevki nekatere postavke, za katere se zdi nelogično, da so opredeljene kot nepredvidena dela. Recimo: iz- vajalec je prejel dodatno plačilo za rušenje betonske plošče na Miklo- šičevi (40.000 evrov) in Slomškovi ulici (45.800 evrov). Na vprašanje, ali ni to logično in nujno potrebno za izvedbo del ter zakaj je opre- deljeno kot nepredvideno, so na ptujski občini odgovorili: „V skladu s posebnimi gradbenimi uzanca- mi so nepredvidena dela vsa tista dela, ki niso zajeta s pogodbo, pa se morajo izvesti.“ Je imela občina s pogodbo res popolnoma »zvezane« roke? Kot zagotavljajo na ptujski obči- ni, so vsak zahtevek, ki ga je podal izvajalec, temeljito pregledali in presodili njegovo upravičenost. Občina je v ugotavljanje upraviče- nosti vključila tudi supernadzor. Prepričani so, da se je s tem njiho- va uspešnost pri pogajanjih v zvezi z zahtevki povečala: „Ob narašča- nju števila in vrednosti zahtevkov je občina decembra 2019 zavrnila sporne storitve. V glavnem je zavračala upraviče- nost količin črpanja vode iz grad- bene jame v času gradnje, ure dela s kompresorjem, količine rušenja betonske plošče in stojnine zara- di arheoloških izkopavanj. V okvir intenzivnih dvomesečnih pogajanj med občino in izvajalcem smo vključili tudi odvetniško družbo, vendar so bili argumenti na strani izvajalca.“ O morebitni škodljivosti pogod- be, ki je bila sestavljena v prejšnjem mandatu, se trenutno vodstvo ob- čine ni želelo izreči. Zapisali so le, da je takrat bil izbran tudi nadzor- nik, na kar niso imeli vpliva. Zato so se odločili za supernadzor, zaradi česar naj bi se (kot sami trdijo) bo- lje prepričali o ustreznosti posame- znih postopkov. Izvajalec je stroške stojnin izračunal kot razliko v urah, ki so bile dejansko porabljene za izvedbo izkopov in v urah, ki bi morale biti porabljene za isto količino izkopov po grad- benih normativih. Do razlike naj bi prišlo zaradi izvajanja arheoloških raziskav med sa- mimi izkopi. Ta strošek je zna- šal 211.477 evrov. Ostali realni stroški podaljšanja roka izved- be del (najem kontejnerjev, najem opreme, ki v vmesnem času ni uporabna, stroški de- lovne sile, ki je ni mogoče upo- rabiti na drugih projektih ...) pa so občino stali dodatnih 260.757 evrov. Skupaj torej skoraj pol milijona evrov. Precej visoki so med drugim tudi stroški, nastali zaradi raz- iskav, povezanih z drevesom pri cerkvi sv. Jurija. Stojnino žerjava za nekaj dni je izvaja- lec zaračunal 9.000 evrov, na- ročniki pa vztrajajo, da so že pri tem dosegli konsenz: „Pri stojninah žerjava je izvajalec izhajal iz cenika in je pri obra- čunu upošteval 60 % vrednosti obratovalne ure stroja. Dogo- vorili smo se za 29 % popusta.“ Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  19. junija 20208 Podravje Foto: SD Marjan Žmavc: »Iz nekoč zaspanega Cerkvenjaka smo ustvarili okolje, ki nudi prijetno in hkrati visoko kakovost bivanja.« Cerkvenjak  Demografska slika nad slovenskim povprečjem Mlade družine iščejo parcele Občina Cerkvenjak bo svoj 22. rojstni dan proslavila z zlato plaketo za razvojni prodor, ki jo je prejela kot ena od enajstih vzhodnoslovenskih fi nalistk za Zlati kamen 2020, kjer se je postavila ob bok veliko večjima Mariboru in Murski Soboti. Markovci  Z 22. junijem bo tudi v praksi zaživel projekt Prostofer Brezplačni prevozi za starejše Markovci so postali prva občina v Podravju, ki je pristopila k projektu Prostofer. Minuli teden so za volan no- vega električnega avtomobila sedli prvi štirje prostovoljci, na občini pričakujejo, da se bodo njihovemu vabilu odzvali tudi drugi občani. Foto: Mojca Vtič Z 22. junijem bo tudi v praksi zaživel projekt Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze po nujnih oprav- kih. Rezervacija prevoza je že možna. Juršinci  Občina na pomoč s še višjo subvencijo Za uporabnike pomoči na domu nič dražje Kljub povišanju urne postavke za pomoč družini na domu v Juršincih ostajajo med občinami z najvišjim deležem subvencioniranja. Kot je že znano, se je urna postavka pomoči na domu (izvajaj jo CSD Spodnje Podravje) z dosedanjih 18,45 dvignila na 19,82 evra. Čeprav juršinski uporabniki pomoč družini na domu za zdaj koristi- jo zgolj ob delavnikih, so svetniki potrdili tudi novi ceni za nedeljo in praznike, ki poslej znašata 24,37 oziroma 25,51 evra na uro. Ob- čine so sicer dolžne to storitev fi nancirati najmanj 50-odstotno, a v Juršincih je delež subvencioniranja precej višji. Kljub potrditvi višje ekonomske cene se urna postavka oskrbe na domu za juršinske uporabnike zato ne bo spremenila, saj ostaja pri 3,60 evra, zvišal se bo le delež, ki ga plačuje občina. Za vsako efektivno uro pomoči na domu bodo namreč namesto dosedanjih 80,49 po novem kot subvencijo iz občinske blagajne pokrivali v višini 81,84 odstotka. Foto: SD Juršinski svetniki z višjo ekonomsko ceno za pomoč družini na domu ne bodo bremenili uporabnikov, ampak so povišali delež, ki ga sub- vencionira občina. kovcih pričakujejo, da do zlorab ne bo prihajalo in da bodo za prevoz s prostoferjem zaprosili resnično tis- ti, ki prevoz potrebujejo. »Prevoz bo mogoč v radiju 30 kilometrov, kar vključuje tudi Maribor,« je po- jasnil župan Gabrovec. Za vozilo in klicni center 500 evrov mesečno Kot omenjeno se bodo prevozi opravljali z električnim vozilom, ki ga je občina najela od zavoda Zlata mreža, ki ta projekt vodi. »Strošek občine za vozilo je 300 evrov na mesec, ta znesek vsebuje kasko za- varovanje, zavarovanje voznika in sopotnika, servise avtomobila, pla- tišča. Strošek občine je tudi plačilo dejavnosti klicnega centra, to je 200 evrov na mesec, ki poveže voznika prostovoljca in uporabnika pre- voza,« je pojasnil direktor zavoda Miha Bogataj. Projektu Prostofer se je v letu in pol pridružilo 37 občin. »Odziv je presegel moja pričako- vanja. In čeprav delujemo le leto in pol, lahko že rečem, da je socialna vključenost starejših, kjer deluje Prostofer, bistvena boljša.« Projekt temelji na prostovoljcih, ki imajo veljavno vozniško dovoljen- je in so v svojem prostem času pri- pravljeni po nujnih opravkih zapel- jati osebe, ki nimajo možnosti last- nega prevoza. A prostoferji so več kot le šoferji, imeti morajo oziroma imajo čut za pomoč sočloveku, kar pomeni, da so pripravljeni pomaga- ti sopotniku izstopiti iz avta, ga po- spremiti do čakalnice pri zdravniku, počakati nanj med pregledom, mu pomagati nesti vrečke iz trgovine itd. Na vse te naloge so pripravljeni domačini Jože, Tone, Anica in žu- pan Milan Gabrovec. »Povabilu sva se odzvala, ker želiva pomagati so- občanom, opraviti neko koristno in dobro delo,« sta povedala Anica in Jože. Slednji je še dodal: »Mnogo je starejših, ki živijo z otroki, vendar ti zaradi številnih obveznosti ne uteg- nejo staršev vedno peljati po opra- vilih.« Prostoferja pozdravlja tudi predsednik Društva upokojencev Markovci Anton Majerič, ki ugotavl- ja, da potrebe po tej obliki prevoza so. »Tudi sam se že večkrat komu priskočil na pomoč,« je povedal. Osebe, ki potrebujejo prevoz, morajo vsaj tri dni prej poklicati v klicni center na brezplačno številko 080 10 10. Prevoz bodo nato s t. i. prostoferskim avtomobilom izvedli vozniki prostovoljci, ki bodo obča- nom na voljo od 22. junija dalje, od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. V Mar- Letošnji občinski praznik v okrnjeni obliki Prireditev v počastitev 22. občinskega praznika bo letos le za tretjino običajnih, večinoma ostajajo tiste na prostem. Slavnostna seja bo 21. junija, a z bistveno manj gosti, na njej pa bo župan podelil nagrade: srebrni grb bo prejel NK Cerkvenjak, bronastega ljudski pevci DU Cerkvenjak, njihova pevovodkinja Ivana Pleger pa zahvalo. Župan bo izročil tudi tri priznanja, in sicer Medobčinskemu orkestru Lenart za redno sodelovanje, Mariji Firbas za delo pri Rdečem križu in Srečku Furštu za delo pri Civilni zaščiti. »Ta nagrada je samo potrditev, da smo na pravi poti,« pravi župan Marjan Žmavc, ponosen na vse boljšo demografsko sliko občine, ki krepko presega slovensko pov- prečje. »Ko smo leta 2015 dobili svoj prvi občinski prostorski načrt, prej smo imeli namreč skupnega z Lenartom, smo kot stavbna pri- dobili 140 zemljišč za individualno gradnjo. V teh petih letih pa nam stavbnih parcel že spet krepko pri- manjkuje, zato sprejemamo pobu- de za novi OPN. Komunalno smo opremili zemljišče v Cogetincih, kjer bo prostora za 12 hiš, in sicer smo za vso potrebno infrastruktu- ro namenili 100.000 evrov.« Večje število prebivalcev, teh je trenutno 2.100, pa pomeni tudi večjo zasedenost vrtca in šole. »Čeprav imamo novi vrtec od leta 2014, bomo morali začeti razmišlja- ti o njegovem povečanju, saj smo v šestih letih z dveh prišli na šest oddelkov. Tudi šola je polna, a ima- mo možnost širitve, kar bomo na- redili v okviru energetske sanacije stavbe.« Nanjo se že intenzivno pripravljajo. Med projekti v lanskem letu so v Cerkvenjaku najbolj ponosni na ureditev osrednjega trga in regio- nalne ceste skozi središče občine v dolžini 2,3 kilometra, kar je skupaj stalo 2,2 milijona evrov, od katerih je večino prispevala direkcija za in- frastrukturo, občinski delež pa je znašal 400.000 evrov. »Imamo 80 kilometrov lokalnih cest, glede na razpoložljiva sredstva vsako leto uredimo kilometer ali dva, bodisi asfaltiramo še makadamske ceste bodisi so že asfaltirane potrebne preplastitve. Višja povprečnina je v naš proračun prinesla dodatnih 87.000 evrov, s katerimi bomo lah- ko na relaciji Cerkvenjak–Stanetin- ci namesto prihodnje leto že letos zgradili pločnik, ki je pomemben zlasti zaradi šolarjev.« Veliko si obetajo od konzorcija za obnovo vodovodnega sistema, s katerim se prijavljajo na razpis. Začeli so tudi z izgradnjo prve faze Vitalin motoričnega parka, v kateri bodo s 136.000 evri uredili balinišče in spremljajoči objekt, pri- hodnje leto pa postavili še fi tnes na prostem. V neposredni bližini osrednjega trga zasebni investitor gradi 900 kvadratnih metrov velik poslovno-trgovski objekt z velikim parkiriščem, v katerem bodo nova Mercatorjeva trgovina, lekarna in nekaj lokalov storitvene dejavno- sti. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  19. junija 2020 9Kmetijstvo Z dežjem se razmnožijo polži Sicer pa se ob deževju pojavljajo tudi polži. Kadar se močno namnožijo, lahko povzročijo precej škode na kmetijskih rastlinah, opozarjajo v KGZS. »Takoj ko se je letos začelo deževje, so se začeli pojavljati tudi polži, vendar o večjih težavah pri obvladovanju polžev profesionalni pridelovalci za zdaj ne poročajo.« Za zatiranje polžev so na voljo različne metode, kot na primer setev rastlin, ki polžem smrdijo, polaganje ovir, postavitev pasti, električnih ograjic ipd., pridelovalci pa lahko uporabijo tudi naravne načine zatiranja z žaganjem, pepelom, apnom in podobno ali kemične pripravke, limacide. Po dobrih treh letih od prevze- ma krmila ene največjih specializi- ranih zadrug v Sloveniji je namreč Janku Petroviču lani uspelo, da je Mlekarska zadruga Ptuj z odkup- no ceno mleka dosegla evropsko povprečje. »Še več, konec leta 2019 smo jo s 37 centi za liter celo malce presegli. To je bil vsekakor največji uspeh po veliki mlečni krizi v letih 2015 in 2016, ko se je naša zadruga znašla v kar resnih težavah.« Na- raslo je število članov, povečali so skupni promet, skratka dosegli so dober poslovni rezultat. Šok za šokom Ko je vse je kazalo, da se bo zgodba o uspehu nadaljevala, pa je udarila epidemija. »Od prvega šoka v marcu smo se nekako pob- rali in uspeli zložiti skupaj dobavo in količine, potem pa je sledilo še več šokov, in to iz smeri, ki jih nis- mo pričakovali. Med drugim se je zrušil logistični del našega posla, težave so bile s transporti, v skrbeh smo bili za zdravje šoferjev, ki so neskončno dolgo čakali na mejah, nastale so velike težave z embala- žo. Tetrapak v naši regiji izdelujeta dve podjetji: italijansko in srbsko. V Italiji se je, kot veste, vse najprej ustavilo, tako da je vse breme pad- lo na Srbe, ki so bili seveda močno preobremenjeni, zato je bilo v ne- kem trenutku 400 odstotkov več potreb, kot so jih zmogli realizirati. Posledično so nam padle v vodo dobave. Vse skupaj je sovpadlo še s sezono tradicionalno najvišje pro- izvodnje mleka, naša zadruga pa je imela še en problem, in sicer je konec lanskega leta k nam pristo- pilo več rejcev iz Savinjske doline, z njimi pa bi začeli sodelovati maja letos. Tako smo morali reševati še njihovo mleko.« Kam s 400.000 litri mleka? Uspelo jim je pridobiti dve novi pogodbi z odjemalci, se dogovo- riti za povečan odkup z večjim Foto: SD Janko Petrovič pravi, da se je Mlekarska zadruga Ptuj iz epidemije izvila kot delna zmagovalka: prodali so sicer vse količine mleka, a po nižjih odkupnih cenah. Ptuj  Mlekarska zadruga Ptuj pred 28. občnim zborom »Zvozili smo, a s kar nekaj buškami« Medtem ko je bilo lansko leto za ptujsko mlekarsko zadrugo leto presežkov, celo rekordov, bo letošnje z viški mleka in strmoglavljenimi odkupnimi cenami mleka zaznamoval novi koronavirus. Podravje  Vrtni škodljivci na delu Resar povzroči propad rastline Topli in sončni dnevi, ki jih občasno spremljajo plohe in ne- vihte, so pripomogli k bujnejši rasti paradižnikov, paprik, bučk, jajčevcev in še bi lahko naštevali. Te razmere pa pri- jajo tudi resarju. Prijetne junijske temperature prijajo številnim rastlinam, seveda pa k bujnejši rasti pripomore tudi redno deževje, ki lahko na drugi stra- ni povzroči določene težave s plesnimi. Rastline ljubijo veliko sonca, svetlobe in vode, a ne pozabimo, da te razmere pripomorejo tudi k razmnoževanju nekaterih škodljivcev in razvoju bolezni. Tisti, ki mu trenutne razmere zelo prijajo, je trips ali resar. Če ne veste, za kaj gre, vam morda za začetek razkrijemo težave, ki jih povzroča. Njegovo delo prepoznamo po nepravilnih li- stih, praviloma so ti drugačne barve, plodovi paprike in bučk niso gladki, medtem ko je obli- ka pogosto iznakažena. Cvet je navadno delno rjavkast, okus pa steklen in nesočen. Resar je pogosto tudi prenašalec ra- stlinskih virusov. Okužene ra- stline so ob njegovem napadu v celoti bolne, plodovi zakrneli, rastlina je slabe rasti ali sploh ne pože- ne cvetov, kaj šele plodove. Če posumite na virusno okužbo, je najbo- lje poškodovane rastline odstraniti z vrta, saj jih ne morete pozdraviti. Na mesto, kjer so bile posajene okužene rastline, lahko posadite novo sadiko iste kulture, saj se okužba ne prenaša prek tal. Napada cvetove in liste Resar je majhna žuželka, ki zraste do dveh milimetrov, z resastimi krili. Njegovo telo je svetlo do temno rjave barve. Predvsem so nevar- ne samice, ki v cvetove, mlade liste ali nežnejše dele stebel odlagajo jajčeca. Na površini opazimo zgolj manjši delež odloženih jajčec. Izle- žene ličinke takoj napadejo užitne predele rastline in strgajo po napa- deni površini. Škodljivce najdemo na vseh rastlinskih organih. Na cve- tovih se pojavijo značilne bele pege, na listih pa bledo rumeni predeli. Zatiramo ga lahko tudi z naravnimi pripravki Če želimo škodljivcu preprečiti vstop na vrt, lahko izberemo več možnosti. Lahko posežemo po pesticidih, ki so na voljo v bolje založe- nih kmetijskih trgovinah, sicer pa so odlična pomoč naravni pripravki. Rastline poškropimo z izvlečkom preslice ali koprive, tako bodo imele trše liste, ki bodo za škodljivca manj zanimivi. Sicer pa resar ne mara vonja česna; tega lahko strtega dodate v škropivo. Zelo učinkovito je tudi kalijevo kokosovo milo, s katerim škropimo rastline dvakrat na teden, prednost pa je tudi, da na škropivo ni karence. Proti resarju se lahko prav tako borimo z modrimi lepljivimi ploščami, ki jih narežemo na deset centimetrov široke trakove in jih razporedimo med vrtni- nami. Naravna pomoč, ki bo odgnala resarja, so citronska verbena, česen in bolhač. Liste teh rastlin namočimo v vodo in s pripravkom škropimo ogrožene rastline. Foto: Dreamstime/m24 Podatki meteoroloških postaj kažejo, da je največ padavin padlo v zahodni in v delu osrednje Slo- venije, tla pa so zaradi tega na teh območjih marsikje zelo namočena. Veliko pošiljko dežja je dobila tudi Istra, ki je bila najbolj sušno ob- močje letos. Dež je prišel v obliki zelo močnih nalivov in intenzivne- ga deževja, kar marsikje povzroča težave s prenamočenostjo, celo solinarji se pritožujejo, je dejala ag- rometeorologinja. Intenzivne padavine močno vpli- vajo na kmetijstvo. »Več je uši in vlagoljubnih bolezni, večkrat mo- ramo posegati po škropivih. S tem obremenjujemo okolje, poleg tega ima to v kmetijski pridelavi tudi ekonomski učinek,« je izpostavila strokovnjakinja. Poleganje žit, zamujene košnje ... Povsod, kjer so bili nalivi, je prišlo do poleganja žit, ponekod ni bila omogočena košnja, zara- di prenamočenosti zemlje je bilo ponekod oteženo dostopanje do vinogradov in sadovnjakov. A pov- sod ni bilo tako. Bolj kot se pomi- kamo proti vzhodu, manj je padlo dežja. »Na vzhodu namočenost ni bila tako očitna, ponekod bi bilo dobrodošlo več padavin,« je dejala Sušnikova. Opozorila je tudi, da je bila letos najbolj kritična košnja, še posebej za seno, saj so mnogi kmetje za- mudili optimalni čas zanjo. Tako zdaj marsikje sušijo staro travo, kar vsekakor ni dobro za kakovost krme. Tam, kjer je teren preveč namočen, pa ostajajo travniki in pašniki nepokošeni, saj zaradi pre- velike namočenosti tudi živali niso spuščali na pašo. Prizadeta bodo žita Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pravijo, da so bolj kot deževje trenutno za nekatere kmetijske kulture problematične nizke temperature ter pomanjka- nje padavin v aprilu in maju. »Zaradi aprilske in majske suše ter razmeroma nizkih temperatur Podravje, Slovenija  Najprej sušno, zdaj deževno obdobje Vreme letos z negativnim vplivom na kmetijsko pridelavo Vremensko gledano sta Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta prizadeli dve anomaliji, ki sta hitro sledili ena drugi: najprej daljše sušno obdobje, nato pa junij z marsik- je nadpovprečnimi količinami padavin. Vse to je stresno za kmetijske rastline in ima negativne učinke na pridelavo, je izpostavila agrometeorologinja Andreja Sušnik. Foto: Arhiv ŠT domačim kupcem, poiskali so tudi enkratne posle, da so prodali vse mleko. »Šli smo se pravi krizni me- nedžment, še zdaj ne vem, kako nam je uspelo, a smo zvozili bolje kot mnoge druge panoge, čeprav seveda tudi mi s kar nekaj buška- mi. Lahko si mislite, kako velika je bila stiska pa tudi odgovornost do članov zadruge, ko smo se na- enkrat znašli s 400.000 litri mleka, za katere nismo imeli kupca. A smo ga na srečo našli.« Viške mleka ptujske mlekarske zadruge so potem, ko se je vse ustavilo v Italiji, rešili Hrvati, pravi Petrovič, že sicer veliki odjemalci slovenskega mleka. Mleka torej ni bilo treba zlivati proč, kot je bilo na primer treba zavreči viške solate, kljub temu pa je epidemija terjala svoj davek pri odkupnih cenah. Vse, da mleko ni šlo v nič »Če primerjamo povprečno od- kupno ceno mleka v prvih petih mesecih lanskega in letošnjega leta, je ta padec 10-odstoten, smo pa v tem času prodajali tudi po 20 odstotkov nižjih cenah ali ena- kih kot lani, različno od kupca do kupca. Nekaj mleka smo prodali za samo 21 centov po litru, pa še 400 kilometrov daleč smo ga peljali. Samo da ni šlo v nič. Povprečna izplačana majska cena za liter je znašala 31,4 centa, kar ni tako sla- bo, če pa to primerjamo z decem- brsko ceno, ko smo prišli celo na 37 centov, pa je to že velika razli- ka. Kmetje so vsak mesec za liter mleka dobili kakšen cent manj, zato so bili seveda razumljivo v sti- ski in zaskrbljeni, kako nizko bodo še šle cene, a upam, da smo dno že dosegli in da bo šla zdaj krivulja samo še navzgor. S kmeti smo v stikih, da vedo, kaj se dogaja; lah- ko rečem, da večinoma razumejo situacijo in so pravzaprav hvaležni, da nam je uspelo prodati vse koli- čine mleka.« Potrošnikov vpliv na mlečno verigo Petrovič pozdravlja pobudo kmetijskega ministrstva, da so se v skupni akciji Slovensko mleko nas povezuje združile največje sloven- ske mlekarne in živilski trgovci z iz- jemo Lidla. »Kot slišim, se je akcija v maju dobro prijela, zadovoljni so tudi trgovci, tečejo pogovori, da bi se podaljšala. Kljub temu marsikaj v mlečni verigi še ni urejeno in do- rečeno, prenekateri trgovci, zlasti Mercator, so izrazito težji pogajal- ci in slovenske dobavitelje stiskajo do onemoglosti, ti pa se upirajo in prodajo usmerjajo drugam. Epide- mija covid-19 je pokazala, da smo bolj odvisni drug od drugega, kot smo si to predstavljali, je pa ned- vomno potrošnik tisti, ki ima v rokah škarje in platno, da s svojim nakupom vpliva na številne strate- ško pomembne odločitve.« Senka Dreu bodo prizadeta predvsem žita. Pri- čakuje se količinsko in kakovostno slabši pridelek pšenice, tudi koruza je marsikje močno zaostala v rasti. Manjši in kakovostno slabši je tudi odkos trave,« so opozorili pri zbor- nici. Sta, sm Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  19. junija 2020Podravje10 40 mačk lahko letno povrže 720 mladičev Po besedah župana Kirbiša je čas, odkar občina sofinancira posege, prekratek, da bi lahko presodili, ali gre za modro odločitev. Če pa pogledamo zgolj številke, vidimo, da bi v letu dni 40 mačk, ki so bile sterilizirane, lahko povrglo skupno tudi do 720 mačjih mladičev. Če bi jih vsaj polovica bila ženskega spola, bi to pomenilo dodatnih 360 mačk, godnih za razplod. Skupno torej 400 mačk, ki bi letos v najslabšem možnem scenariju povrgle do 7.200 mačjih mladičev. Za to potezo so se v Staršah prvič odločili v preteklem letu. Pre- ko javnega razpisa so lastnikom mačk ponudili 100 % fi nanciranje sterilizacij in kastracij. „Povpraše- vanje je bilo veliko večje, kot smo predvideli. V letu 2019 je bilo izve- denih 30 sterilizacij in 30 kastracij, za kar je bilo porabljenih 1.690 evrov proračunskih sredstev. Zaradi dobrega odziva občanov akcijo nadaljujemo. Razpisali smo sredstva v višini 2.000 evrov, kar pomeni 40 sterilizacij mačk po 33 evrov in 34 kastracij mačkov po 20 evrov,“ je dejal Kirbiš, ki pa še ni želel soditi o dolgoročnem vplivu akcije na zajezitev števila zavrže- nih mačk. „O učinku težko govo- rim, to bo znano konec leta 2020, ko bomo videli, ali bomo imeli nižje stroške teh storitev v azilu.“ Storitev bo sofi nancirana zgolj pri enem veterinarju Lastniki mačk, ki se bodo odlo- čili za sterilizacijo ali kastracijo in bodo pri tem želeli koristiti sub- Najzahtevnejši razpis je bil na- menjen iskanju izvajalca gradnje nove komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju KČN). Na razpis za izvedbo gradnje, ki je bila sprva ocenjena na približno pet milijonov evrov, se je prijavilo šest izvajalcev. Ponudbo so pravočasno oddala podjetja Esotech iz Velenja, Cestno podjetje Ptuj, CID – čistilne napra- ve iz Kopra, IPI iz Rogaške Slatine ter podjetji s sedežem v prestolnici RIKO in Hidroinženiring. Ponudbe so marsikoga presene- tile, saj so bile bistveno nižje, kot so predvidevali na občini. Najvišjo ponudbo je podalo podjetje Riko, ki bi vsa predvidena dela opravilo za dobrih 3,7 milijona evrov. Preos- tala podjetja pa bi dela opravila še ugodneje. Foto: KG Čistilna naprava v Račah že dolgo časa več ne ustreza standardom, zato je nujno potrebna nova. Rače-Fram  Najugodnejša ponudnika prihajata iz Ptuja Do nove čistilne naprave za dva milijona evrov ceneje V začetku aprila je občina Rače-Fram objavila javne razpise za izgradnjo nove komunalne čistilne naprave. Z razpisi so iskali izvajalca gradnje naprave, obveščevalca javnosti in gradbenega inženirja za nadzor gradnje. Foto: Arhiv M24 Starše  Zmanjšujejo število zavrženih mačjih mladičev Občina bo krila vse stroške kastracij in sterilizacij Tudi občina Starše ima – tako kot številne druge v Podravju – sklenjeno pogodbo z zavetiščem Maribor, kamor lahko občani odpeljejo najdene živali. „Več let opažamo, da so občani v zavetišče pripeljali ogromno zapuščenih muckov, tudi cela gnezda. Stroški so bili zelo visoki, zato smo se odločili za fi nanciranje sterilizacij in kastracij,“ je odločitev, da bo občina iz proračuna krila stroške kastracij in sterilizacij živali, pojasnil župan Bojan Kirbiš. Za informiranje javnosti slabih 24.000 evrov Z začetkom junija je potekel tudi rok za oddajo ponudb zainteresiranih podjetij za obveščanje javnosti o poteku gradnje komunalne čistilne naprave. Na razpis so se prijavila štiri podjetja, in sicer Altius marketing iz Ptuja, Agencija IDEA iz Murske Sobote, Kreativna baza in podjetje Dialog co (obe podjetji iz Ljubljane). Ponudbe so se gibale med 23.835 in slabih 27.000 evrov. Najugodnejšo ponudbo je podalo podjetje Altius iz Ptuja, vendar na občini dokončne odločitve tudi za izvajalca te storitve še niso sprejeli. Zavrč  Odprli prenovljeno ambulanto Novi prostori za 800 pacientov Pretekli četrtek je bil v Zavrču slavnostno obarvan. Vodstvo občine in domačini so se veselili na novo urejenih prostorov v Splošni ambulanti Zavrč, kjer je po novem vzpostavljena tudi referenčna ambulanta. „Ob pogledu na pridobitev, pred katero stojimo, se mi spomini ne- hote ustavijo na podatkih, da je bil objekt, kjer je danes ambulanta, zgrajen v obdobju med letoma 1957 in 1959,“ je svoj nagovor začel župan Slavko Pravdič. Povedal je, da sama stavba vse do letos leta ni bila deležna pomembnejše adaptacije, zato je bil ta nujno potrebna, če so želeli zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje ambulante. V letu 2018 se je v občini program delovanja splošne ambulante pod okriljem ZD Ptuj razširil iz dveh na pet dni v tednu. Ambulanto je prevzela mlada zdravnica Mojca Lazar. „Kot občani in pacienti dr. Mojce Lazar smo z zavzeto zdravnico, ki se poglobi in potrudi za vsakega pacienta posebej, izredno zadovoljni,“ je dejal Pravdič in spomnil, da so po izvedbi prvih nujnih del lani ugotovili, da bo zaradi dotrajanosti treba postoriti veliko več, kot so sprva predvi- devali. Uspeli so in zagotovili še dodatne prostore, kjer zdaj že deluje referenčna ambulanta. Ta bo namenjena preventivni obravnavi sicer zdravih pacientov in spremljanju pacientov, ki to potrebujejo zaradi narave kroničnih bolezni. Občina je za celotno investicijo namenila dobrih 41.000 evrov, ZD Ptuj pa je za vso potrebno medicinsko opremo in pohištvo zagotovil dobrih 30.000 evrov. „Če Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije ne bi podprlo naše ideje, programa v tem obsegu v Zavrču ne bi bilo mogoče izvajati. Zavarovalnica nam je nakazala 150.000 evrov, da je dejavnost v tem obsegu sploh možna. Zato sta še posebej zaslužna direktor Združenja Marjan Pintar in Miriam Komac,“ je pojasnila Uhanova in se obema tudi zahvalila. „V vseh letih sem blagoslavljal samo ceste in križe“ Kot se v Zavrču spodobi, so ambulanto pred prerezom traku še blagoslovili. „To je prva zdravstvena ustanova, ki jo blagoslavljam,“ je izjavil završki župnik Jožef Pasičnjek in nasmejal zbrano občinstvo. K svečanosti na odprtju sta s petjem prispevali osnovnošolki Elena Ze- bec in Minea Gabrovec. Foto: KG S slavnostnim prerezom traku so simbolično odprli prenovljeno ambu- lanto v Zavrču (z leve) direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, župan Slavko Pravdič in podžupan Dušan Rojko. V ambulanti za zdaj skrbijo za 800 pacientov Doslej v ambulanti v Zavrču skrbijo za zdravstveno blagostanje okoli 800 pacientov. Da bi bili polno upravičeni do fi nanciranja programa v predvidenem obsegu, pa manjka še približno 200 pacientov, je pojasnila zdravnica Mojca Lazar. To pa najbrž ne bo tako težko. Naključni sogovorniki na prireditvi so zaupali, da je zdravnica pri svojem delu odlična, hkrati pa da jo krasita prijaznost in sočutje do človeka. Glas ljudstva pa prinaša tudi vest, da so domačini nad novo pridobitvijo navdušeni. Foto: KG vencijo, se lahko obrnejo zgolj na izbranega veterinarja. Na občini so za izvajalca izbrali Veterinar- stvo Peklar. Izvajalec je bil izbran na podlagi ugodne cene storitev, pomembno vlogo pa je imela tudi lokacija ambulante. Slednja je na- mreč nedaleč iz občine Starše, v Sloveniji vasi. Zakaj za izvajanje storitev niso izbrali ponudnika storitev, ki se z dejavnostjo ukvarja v sami občini, pa je župan Kirbiš povsem jasen: „V občini imamo le eno veterinar- sko ambulanto. Lastnik te ambu- lante je svetnik v občinskem svetu in bi v primeru, da bi ta ambulanta izvajala storitev, šlo za navzkrižje interesov.“ da se vse nejasnosti do potankosti razjasnijo, zato smo rok za oddajo ponudb podaljšali,“ je pojasnil Le- dinek. Kdo bo nadzoroval investicijo Prav tako pa se je v prvi polovici junija iztekel rok za oddajo ponudb na razpis, s katerim je občina iskala gradbenega inženirja. Slednji bo v okviru prevzetih del opravljal stro- kovni, vsebinski in fi nančni nadzor, naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, izdelavo varno- stnega načrta in naloge v skladu z Gradbenim zakonom ter druge naloge. Na razpis so se prijavila tri podjetja: Proplus inženiring in Maribora, Štraf gradnje s Hajdine in podjetje Projekt iz Nove Gorice. Ponudbe so se gibale med 32.330 in 233.020 evrov, najugodnejši pa je bil ponudnik s Hajdine. Na občini so pred časom na- povedali, da bodo ob najboljšem možnem scenariju dela na terenu začeli v septembru. Zaradi podalj- šanih razpisnih rokov bistvenega zamika ni pričakovati. Sedaj se lah- ko postopek zavleče le, če se po- nudniki, ki so se na razpis prijavili, z izbiro izvajalca ne bodo strinjali in bodo zahtevali revizijo postopka. Posel se nasmiha Cestnemu podjetju Ptuj Za slab milijon je cenejša po- nudba gradnje KČN, ki jo je podalo ptujsko podjetje. Slednje bi izvedlo investicijo za natanko 2.738.158 evrov. Ptujskemu podjetju tako dobro kaže, vendar morajo na občini vse prispele ponudbe še preučiti, da bi kandidata lahko tudi formalno izbrali. „Razlika med ponudniki je precejšnja, se mi pa zdi primerna,“ je višino ponudb komentiral župan Branko Ledinek. Sprva je bilo sicer predvideno, da se bo rok za oddajo ponudb zaključil še pred koncem maja, vendar so ga kar dvakrat podalj- šali. „Izvajalci so se na nas obrnili s številnimi vprašanji. Želeli smo, Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  19. junija 2020 Podravje 11 Občina Markovci, ki se ponaša z eno najrazvitejših obrtnih con v tem delu Podravja, je v preteklem letu od podjetnikov in občanov na račun prejela 414.028 evrov nado- mestila za uporabo stavbnih zeml- jišč (NUSZ). »Zaradi pojava epide- mije so se občani in pravne osebe s sedežem v markovski občini znašli v nepredvideni situaciji in v materialno drugačnih okoliščinah, številni so zabeležili izpad dohod- ka,« je v uvodu dejal župan Milan Gabrovec. Občina je zato predla- gala, svetniki pa seveda soglasno potrdili, da v višini 50 % oziroma za obdobje šestih mesecev občane in pravne osebe oprostijo plačila NUSZ. To pomeni, da bo občina ob približno 200.000 evrov. »Občani in pravne osebe bodo namesto dveh položnic prejeli le eno, omogočeno pa bo tudi obročno plačilo,« je pojasnil župan. Vaščani Stojncev bi imeli denar od prodaje Soglasnost je bila rdeča nit junij- ske izredne seje, saj niti na zaključ- Foto: Mojca Vtič Občinski svetniki sledili vsem sklepom občine in župana Foto: MI Arheološka izkopavanja, ki spremljajo rekonstrukcijo ceste in izgradnjo krožišča, naj bi bila pri koncu. Markovci  Odpovedali so se več kot 200.000 evrom Vsem za polovico znižano stavbno nadomestilo Medtem ko je vlada sklenila, da državljanom življenje po epidemiji olajša s turističnimi boni, se je Občina Mar- kovci odpovedala grobarini za letošnje leto in polovici nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Zaradi teh ukrepov se v primerjavi z državo ne bo zadolževala, le rebalans bodo pripravili. Ptuj  Dom upokojencev z novim projektom Brezplačna oskrba na domu za 200 uporabnikov Za 200 uporabnikov na območju UE Ptuj bo od prvega sep- tembra oskrba na domu brezplačna. Kot novo obliko dejav- nosti jo bo skupaj s partnerji izvajal Dom upokojencev Ptuj, ki je na razpisu za ta namen pridobil kar 2,6 milijona evrov. Za starajočo se slovensko družbo je mest v domovih za ostarele že dolgo premalo. Na drugi strani je veliko takih, ki si niti ne želijo institu- cionalnega varstva, pač pa jesen življenja kakovostno preživeti v doma- čem okolju. A za to potrebujejo nekoliko pomoči. Prav tej skupini je v osnovi namenjen projekt, za katerega so štirje ptujski zavodi pridobili evropska in državna sredstva. Ob Domu upokojencev kot nosilcu pro- jekta sodelujejo še Zdravstveni dom Ptuj, Center za socialno delo Spo- dnje Podravje ter Lekarne Ptuj. Sredstva v višini 2.633.289 evrov bodo namenili za preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih sto- ritev in programov za starejše v vzhodni Sloveniji. „Na območju Uprav- ne enote Ptuj bomo izvajali usmerjeno integrirano oskrbo s ciljem ohranjanja in izboljšanja sposobnosti skrbeti zase in ostati v domačem okolju. Storitve bodo za uporabnike, v projekt jih bo vključenih najmanj 200, brezplačne. Uporabnike se bo ocenjevalo s posebnim ocenjeval- nim orodjem, ki ga je določilo Ministrstvo za zdravje,“ pojasnjuje direk- torica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Kdo bodo »izbranci«, še ni znano Kakšen natančno bo ta ključ, po katerem bodo izbirali upravičence do brezplačne oskrbe, še ni povsem znano. Izbrani nosilci namreč še čakajo podrobnejša navodila ministrstva, ki naj bi bila izdana v kratkem. Za uporabnike bo projekt v praksi zaživel prvega septembra, dotlej bodo potekala izobraževanja in priprave. Konec avgusta bodo odprli še vstopno informacijsko točko. Za omenjeni projekt je Evropski socialni sklad zagotovil 80 % sredstev, preostanek krije državni proračun. Potekal bo do 30. junija 2022. Pri vseh štirih sodelujočih partnerjih bo na podlagi uspešne prijave zaposli- tev dobilo tudi 25 novih strokovnih delavcev. „Izjemno zadovoljni smo, da smo bili prepoznani kot pri meren izva- jalec, ne nazadnje smo bili izbrani za vzhodno kohezijsko regijo le mi in Slovenska Bistrica, kar kaže, da dejansko potrebujemo ta sredstva, ki bodo še kako v pomoč našim uporabnikom,“ še dodaja Šemničkijeva. Foto: arhiv doma Končno dobra novica tudi za starostnike, ki potrebujejo oskrbo na domu. Arheologi so na območju sever- no od regionalne ceste Ptuj–Or- mož odkrili ostanke rimskodob- nega grobišča in vkopov. Doslej so raziskali osem grobov, za katere kaže, da so iz časa drugega oz. tretjega stoletja našega štetja. V žganih grobovih so našli pridatke, ki so jih dali pokojnikom ob poko- pu. Tako so odkrili ostanke kera- mičnih posod, železne predmete in kovance. »Med gradivom, poleg zlatega uhana in kovancev, izsto- pa tudi v celoti ohranjena oljenka s pečatom. V plasti in v vkopih so odkrili obilico različnih rimskodob- nih železnih predmetov, v enem pa zlat uhan s stekleno jagodo. Na podlagi odkritih najdb so grobovi preliminarno datirani v čas druge Gorišnica  Med izkopavanjem za novo krožišče odkrili zanimive najdbe Odkrili rimsko grobišče s številnimi pridatki Pri izgradnji krožišča v Moškanjcih v občini Gorišnica potekajo arheološka izkopavanja. Arheologi so naleteli na zanimive najdbe. Doslej so raziskali osem žganih gro- bov, prav vsi so vsebovali pridatke. terase bara Kapučino. Podjetje bo za kvadratni meter zemlje odštel 10 evrov, ob tem pa poravnalo še stroške parcelacije. Svetnica Hed- vika Rojko je ob tem predstavila pobudo vaščanov Stojncev, da se izkupiček od prodaje nameni druš- tvom za investicije in njihovo red- no delovanje. Župan je odvrnil, da neposredno tega ne morejo storiti, da pa lahko denar razdelijo preko razpisa ali z rebalansom proračuna, ki ga lahko svetniki pričakujejo v prihodnjih mesecih. Pobud in vprašanj svetnikov na tokratni seji ni bilo, saj je bila seja izredna in ne redna. Zakaj se je žu- pan odločil za sklic izredne seje? »Nobena izmed točk ni kazala, da bi potrebovali redno sejo,« je po- jasnil. Ob tem pa je tudi proračun prihranil 30 % denarja za sejnine. Nadomestilo svetnikom namreč za redno sejo znaša 151,9 evra bruto, za izredno pa 108,5 evra bruto. heologi naleteli tudi na tlakovano cesto, ki poteka v smeri sever–jug in ostanke tlakovane poti ali ceste v smeri vzhod–zahod. Pod zem- ljo se najbrž skriva še kaj, saj kot predvidevajo, so ostanki manjšega rimskodobnega grobišča iz 2.–3. stoletja povezani z manjšo naselbi- no (vicusa ali villa rustika), ki najbrž leži v neposredni bližini raziskova- nega prostora. Dodatnih 42.000 evrov Arheologi z izkopavanji sprem- ljajo rekonstrukcijo ceste in grad- njo krožišča v Moškanjcih. Najdišče jih sicer ni povsem presenetilo, saj se dela izvajajo na območju, kjer je nekoč potekal del trase rimsko- dobne ceste, ki je povezovala Po- etovio s Savarijo (Ptuj–Sombotel). Že v kulturnovarstvenih pogojih je tako mariborska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediš- čine k projektni dokumentaciji do- ločila arheološki nadzor med grad- njo. Med izvajanjem arheološkega nadzora pa so določili še dodatna arheološka izkopavanja, ki se tre- nutno izvajajo. Njihova vrednost je ocenjena na 42.000 evrov. Se bodo dela zaradi arheoloških najdb zavlekla? Izkopavanja se bodo v teh dneh še nadaljevala, terminski plan po- teka gradbenih del pa se zaradi arheoloških najdišč po besedah direkcije naj ne bi spremenil: »Ar- heološka izkopavanja na terenu bodo zaključena najkasneje do 30. junija 2020. Nato sledi obdelava ar- heološkega gradiva in priprava po- ročila. Na Direkciji ocenjujemo, da zaradi dodatnih arheoloških izko- pavanj ne bo treba podaljšati roka za izvedbo gradbenih del. Tako da bodo dela zaključena predvidoma v skladu s pogodbeno določenim rokom, to je 20. december 2020.« Gotovo pa je, da bo z zaključ- kom izkopavanj do konca junija rešena in ohranjena dediščina, ki bi bila sicer popolnoma izgubljena. do prve tretjine 3. stoletja n. št.,« so sporočili z državne direkcije za infrastrukturo, ki vodi projekt rekonstrukcije ceste in izgradnje krožišča. Poleg grobov in vkopov so ar- Občani letos ne bodo plačali grobarin V tekmi občin, katera bo občanom zagotovila več priboljškov, so se v Markovcih odločili še za eno potezo, in sicer oprostitev plačila grobarine za leto 2020. Tudi ta predlog je bil soglasno potrjen. Občinski proračun pa bo prikrajšan za okrog 35.000 evrov prihodkov. Ta primanjkljaj prilivov se na investicijah ne bo poznal, saj kot zagotavlja direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, so v letu 2019 zabeležili presežek v proračunu, letos pa so prejeli več sredstev iz naslova povprečnine od sprva načrtovanih. Foto: Arhiv ŠT ni proračun občine Markovci za leto 2019 ni bilo pripomb. Svetniki so potrdili še predloge, ki so se nanašali na premoženjske zade- ve. Tako so med drugim prisluhnili kupcu Seka, d. o. o., ki je na obči- no podal predlog odkupa dela ze- mljišča v občinski lasti za ureditev Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 Nedeljsko neurje z močnim deževjem je povzročilo veliko nevšečnosti, še zlasti je prizadelo območje občin Ormož in Središče ob Dravi. V Miklavžu pri Ormožu so bile poškodovane številne gra- mozne ceste, pokošena trava je za- mašila prepuste, sprožil se je tudi zemeljski plaz. S seboj je brez te- žav odnesel drevje ter se nevarno približal hiši. »To je bil takšen naliv, da se ne da opisati. Naenkrat so pritekle nenormalne količine vode v dolino. V nedeljo zvečer sem pa- zil, da ne bi voda vdrla v hišo ali v garažo. Naslednje jutro sem se lotil čiščenja, vsepovsod je bilo ogrom- no blata. Nato sem stopil na drugo stran hiše in zagledal ogromno luk- njo, vsaj 60 centimetrov globoko in 20 metrov široko,« pripoveduje Stanko Gungl in pokaže plaz, ki praktično sega tik do roba njune hiše. Zakonca sta ob grozljivem prizoru takoj poklicala na po- moč gasilce, ki so se nemudoma odzvali. »Storili smo, kar je bilo potrebno, da ne bi prišlo do do- datnega plazenja. Poslali smo bager in delavce ter material, ki je zdrsel, potegnili gor, gasilci pa so plaz prekrili s folijo. Nato smo še na zgornji strani hiše skopali začasni jarek, ki bo vsaj malo omogočil odtekanje vode od hiše,« je povedal predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč in dodal, da je v kratkem času padlo kar 85 do 90 litrov dežja na kvadratni meter. Evakuacija ni potrebna Gunglovima hiše na srečo ni bilo treba zapustiti. »Sedaj sva že po- mirjena. Jaz sem malce slabo spal, živci mi niso dali miru,« nadaljuje Stanko. Plaz si je te dni ogledal tudi ge- omehanik. »Zatrdil nam je, da eva- kuacija ni potrebna, da je zadeva stabilna. Nam pa je naročil, da je treba hrib razbremeniti in to bomo ob prvi priložnosti tudi storili. Prav tako moramo spremljati razpoko na steni, ki je sicer nastala že pred plazenjem. Mislimo, da se ne bo zgodilo nič. Kljub temu pa nas je še vedno strah, sploh v primeru večjih padavin. Nikoli ne veš, kaj se doga- ja tam spodaj. In res si ne želimo, da bi prišlo še do česa hujšega, da bi odneslo vogal hiše,« je še dejal Kosajnč. Zaradi uničenega mostu ena hiša odrezana od sveta Precej škode pa je močno de- ževje povzročilo tudi v občini Sre- dišče ob Dravi. Naenkrat narasla potoka Trnava in Črnec sta popla- vila več hiš, poplavljene so bile ceste in polja. Količine padavin so bile velike, voda v potokih je tako hitro narasla, da niso mogli storiti skorajda nič, razlaga župan Jurij Borko: »Gasilci so imeli polne roke dela. Izčrpali so vodo iz približno 40 objektov, čez 20 hiš je konkre- tno zalilo, ter zgradili kakih 20 nasipov iz protipoplavnih vreč ob potokih. Toda poplavljanja zaradi obilnih padavin v tako hitrem času enostavno ni bilo mogoče prepre- čiti. Občina je tako kot leta 2014 nabavila čez 20 sušilnih naprav, da tem ljudem vsaj malo olajšamo težave.« Kot je še dejal župan, je precej škode tudi na makadamskih ce- stah, uničena sta dva mostova: »Polovico enega mostu je odneslo, ta drugega pa tako močno spod- kopalo, da je prav tako za poruši- ti. Čimprej bomo morali na novo zgraditi oba mostova, kajti zaradi uničenega mostu v Godenincih je ena domačija praktično odrezana od sveta, saj domačin ne more s svojim avtomobilom niti z dvori- šča, ta drugi most pa predstavlja enega redkih dostopov do kom- pleksa njiv. Okoli 15.000 do 20.000 evrov bo potrebno za izgradnjo enega mostu, potem je tukaj še gramoziranje in čiščenje cest, ko- panje jarkov …« Borko ocenjuje, da bodo stroški sanacije znašali najmanj 50.000 evrov. petek  19. junija 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo precej jasno. Nekaj več oblačnosti bo le v hribovitih krajih zahodne Slovenije, tam bo možna tudi kakšna kaplja dežja. Čez dan bo pihal zahod- ni do jugozahodni veter. Jutra- nje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 22 do 25, na vzhodu do 28 °C. Foto: Špela Stajnko Narasla potoka sta poplavila ceste in več hiš. Foto: MH Stanko in Štefanija Gungl ob plazu, ki ogroža njuno domovanje. Foto: MH Tik ob hiši se je utrgal plaz, ki so ga začasno sanirali. Ormoško  Odprlo se je nebo, bilo je kot sodni dan Močno deževje sprožilo plaz ob hiši in poplavilo številne objekte »80 let sem stara, pa česa takega ne pomnim. Ni se mi niti sanjalo, da bom kaj takšnega doživela,« pripoveduje lastnica hiše Štefanija Gungl v Velikem Brebrovniku v občini Ormož, ob kateri se je čez noč sprožil plaz. Agencija za varnost prometa zato vnovič poziva k ničelni tole- ranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola. Po podatkih agencije je v 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, umr- lo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje poškodovanih. Slovenske ceste so letos vzele 32 življenj, to- rej je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj. »To žal znova doka- zuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udelež- bo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč,« so zapisali na agenciji. Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani. Na to so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epide- mije covida-19, saj je bilo od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer. Slovenija  Krvavi davek alkohola na cestah Letos v nesrečah zaradi opitih voznikov umrlo 13 oseb Alkohol ostaja širok družbeni problem, saj je kriv za več kot vsako tretjo smrt v prometu. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  19. junija 2020 Kultura 13 Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba Na kresno noč, 23. junija, bomo izvedeli, kdo je letošnji dobi- tnik nagrade kresnik za najboljši roman, napisan v minulem letu. Časopisna hiša Delo jo podeljuje že tridesetič. O petih kresnikovih fi nalistih (Branko Cestnik: Sonce Petovione, Jiři Kočica: Izvirnik, Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi, Veronika Simoniti: Ivana pred morjem in Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba) sem nekaj ma- lega že pisal. Nekoliko več o Soncu Petovione in Elvisovi sobi, ker sem ta dva romana že opisal za naše bralce in vam ju že priporočil za branje (zlasti B. Cestnika, ker je čisto 'naš', roman pa govori o Ptuju, ki je prav tako 'naš'). Tokrat sem se lotil Suzane Tratnik. Prvi vtis o tem romanu bi označil z mislijo: če je ta roman med najboljšo peterico lanskoletnih romanov, potem res ne želim vedeti, kaj piše v tistem romanu, ki se je uvrstil na 130. mesto lestvice slovenskih romanov, kolikor naj bi jih izšlo lansko leto. Kaj je takega v romanu, da bi bralce pritegnil, mi ni uspelo ugotoviti. Če samo pomislim na lanskoletno uspešnico Belo se pere na 90, na katero se v knjižni- cah še zmeraj čaka kar nekaj časa, potem niti najmanj ne dvomim, da boste Norhavs dobili ob vsakem svojem obisku knjižnice. Pa četudi greste vanjo dvakrat dnevno. Razumem, da je danes moderno geslo 'Vsi drugač- ni – vsi enakopravni!'. In osrednja oseba romana Aria- na je drugačna – je punca, ki ima rada punce. Ampak če avtor(ica) piše o drugačnih, pa se z drugačnostjo seveda strinjamo, ne bomo vsi navdušeni še nad tem, da je napisala odličen roman. Tudi pisanju z 'drugačno' temo smemo imeti pravico reči, da nas ni niti najmanj navdušilo. (Konec koncev: Smrt v Benetkah je tudi roman o drugačnosti, pa je svetovna mojstrovina!) Drugi zelo moteč dejavnik v romanu je vulgarni jezik. Pritleh- no vulgarni. Tudi to je najbrž moderno, da se sme naziv za vsak telesni organ, katerega poimenovanje se je oblikovalo v stoletjih razvoja nekega jezika, tudi zapisati z vsako besedo, ki avtorju pada na pamet. Osebno se s tem ne strinjam. Še zlasti, če je primitivno izražanje včasih pretirano. In jezik v Norhavsu na vrhu hriba je vu- lgaren. (Morda bi moral roman imeti tisti znakec, ki ga uporabljajo televizijci za vsebine, ki niso primerne za mlajše.) Če pa pogledamo vsebino: roman pripoveduje o dekletu Ariani, ki živi v nekem od boga pozabljenem kraju, in o njenih sokrajanih. Celotno življenje skupnosti na nek način zaznamuje norišnica – norhavs – nad mestom. Eni imajo tam kakega sorodnika, drugi so tam zaposleni, tretji hodijo tja na obiske. Ariana je falirana štu- dentka, njeno življenje pa oblikuje dejstvo, da je v otroštvu izgubila mamo in živi pri svoji čudaški teti Kristi; mačuha jo dekle imenuje. Ariana je prepričana, da je njena mati živa; prepričana je tudi, da je njen grob na vaškem pokopališču prazen. Kot otrok je celo dneve in dneve z žlico kopala na pokopališču, da bi prišla do materine krste ... »Moja mama ni umrla. Izginila je, ko sem imela kakšni dve leti, morda tri. Vem, ker se je še zdaj spomnim. Velika, črnolasa, paž frizura. Ozkega pasu in širokih bokov in prijaznega nasmeha. Moja mama pač. Vsakič, ko sem jo kot otrok omenila, me je Krista krcnila po glavi, češ da lažem kot prasica, že odkar sem shodila. Po njenem sem bila še v plenicah, ko sem jo nazadnje videla, zato se je res ne morem spomniti. Pa da je umrla, ne izginila. Stegnila se je. Jaz pa sem ob njenih besedah jokala.« (Str. 10.) Kakorkoli – za ta roman NE navijam ob letošnjem kresu. Gledališki studio je v jesenskem začetnem tečaju vodila Mojca Pri- gl, nakar sta zaradi njene daljše od- sotnosti nadaljevalne tečaje prev- zeli Branka Bezeljak, ki je tudi reži- serka, in Mira Mijačević. Za zaključ- no produkcijo so izbrali besedilo, s katerim so začeli gledališko šolo (studio) v okviru ptujskega gledali- šča in ZKD leta 1983, ko se je ta še imenovala Stopinje. V spomin na takratno uprizoritev so tudi v novi predstavi uporabili izvirni notni za- pis Antona Horvata. V vlogi mornarjev nastopajo: Andraž Mršek, Luka Horvat in Tin Šoškič. Magdalenka je Ajda Marin, Gusar Lesena noga Tjan Premzl, Strahec Bav Bav Nik Bombek, Go- spa strah Tiana Ribič, Stric Gerun- dij Tadej Divjak ter Strahulje Hana Holc in Kornelija Babič. Kot men- torji so pri pripravi predstave sode- lovali: Mira Mijačević, Andrej Gab- ron, Mihael Roškar, Dušan Fišer in Mojca Prigl. Organizacija je v rokah Janje Erpič, sodelavca pa sta še An- drej Kodrič Cizerl in Sandi Žuran. Gledališki studio se vsako leto predstavi z dvema produkcijama. Začetno produkcijo iz poezije so izvedli konec novembra 2019. Sle- dilo je nekaj ponovitev. Z desetimi osnovnošolci, ki so se vpisali v na- daljevalni tečaj gledališke igre, pa je na koncu nastala cela predstava, kar je že tradicija v Gledališkem studiu DPD Svoboda. „Pred 37 leti smo prvič uprizo- rili igrico Mali strah Bav Bav. Gre Ptuj  Zaključna produkcija Gledališkega studia Z igrico Mali strah Bav Bav nad „nevidne“ strahove Dvorišče Stare steklarske delavnice bo od danes pa do četrtka gledališki oder za Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj. Predstavili se bodo z zaključno produkcijo v sezoni 2019/2020 oz. šolskem letu z naslovom Mali strah Bav Bav (Maria Clara Machado – Marjan Belina). Foto: Črtomir Goznik Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj se bo zvečer ob 20. uri na dvorišču Stare steklarske delavnice predstavil z zaključno produkcijo Mali strah Bav Bav. Ptuj  Razstava številne podobe Ptuja Tržnica tudi kot razstavišče Razstava na prostem Številne podobe Ptuja, ki so jo odprli 10. junija na platoju ptujske tržnice, je nastala na pobudo MO Ptuj in županje Nuške Gajšek. S tem so v MO Ptuj predstavili še en vidik uporabe tržnice – enostaven dostop do kulturne dediščine. Na desetih obojestranskih pano- jih je v sliki in besedi predstavljena kulturna dediščina Ptuja, zgodovi- na in kultura mesta ter bogastvo turistične ponudbe. Razstava obi- skovalca popelje po mestnih ulicah in trgih skozi njihovo družbeno, so- cialno, umetniško in urbanistično zgodbo. Gre za še eno darilo MO Ptuj ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. „Panoji so sicer fi zično premaklji- vi, vendar bi želeli, da obiskovalci prav na tem mestu, ko se bodo sprehodili po mestni tržnici, doži- vijo že pozabljene podobe Ptuja in spoznajo bogato zgodovino ter kulturno podobo mesta. Glede na to, da gre za oris zgodovine Ptuja, bi želeli, da je razstava stalna, seve- da pa bomo lahko glede na aktual- ne dogodke, obeleževanje kakšnih pomembnih obletnic, vsebino na samih panojih spreminjali,“ so po- vedali v MO Ptuj. Razstava je stala skupaj 16.053,07 evra, od tega so za izdelavo panojev plačali 9.089 evrov. Dva tisoč evrov pa so za po- stavitev razstave Številne podobe Ptuja pridobili na razpisu Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Gradivo za razstavo so prispeva- li: Avstrijska nacionalna knjižnica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Pokra- jinski muzej Ptuj-Ormož, Zavod za varstvo kulturne dediščine, center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ob- močna enota Maribor, ZA Ptuj in Znanstveno raziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo. Vod- ja projekta, ki ga je realiziral odde- lek za negospodarske dejavnosti MO Ptuj, je bila Jasmina Krajnc, avtorica zasnove in koordinatorica pa Marija Hernja Masten. S postavitvijo, kot vse kaže stalne razstave na platoju ptujske tržnice, je na nek način tudi konec govoric o tem, da bo plato služil za teraso ptujskim gostincem, kot je to bilo pri stari tržnici, za kar naj bi bili le-ti zainteresirani. „Mestna ob- čina Ptuj je z oddajo javne površine v najem vsem gostincem že omo- gočila postavitev gostinskih vrtov na želenih lokacijah. Povpraševa- nja za postavitev gostinskega vrta na navedeni lokaciji ni, saj gostinci povprašujejo po površinah, ki so v neposredni bližini njihovih gostin- skih lokalov. Vodstvo MO Ptuj je sprejelo odločitev, da se ta povr- šina nameni javnim prireditvam in razstavam, zato oddaja prostora ni predvidena. Menimo namreč, da bi vsakokratna usklajevanja med zasebnim interesom gostinca in javnim interesom občine lahko bila predmet nesoglasij, saj bi se ponu- dnik moral umikati dogodkom in bi mu bilo v tistem času onemogoče- no opravljanje dejavnosti na tej po- vršini,“ so glede uporabe platoja tržnice povedali v MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Na platoju ptujske tržnice zanimiv vpogled v ptujsko kulturno in zgodo- vinsko dediščino za besedilo, ki je še kako aktualno tudi za današnji čas. Česa se sploh bojimo? Bojimo se nečesa, česar sploh ne poznamo. V spomin na tisti čas in ker zaključujem svojo gledališko pedagogiko, smo to predstavo na oder postavili na novo v povsem drugi interpre- taciji. Pred premiero smo bili že tik pred pandemijo koronavirusa in omejitvenih ukrepov. Manjkal nam je le še teden vaj, vadili smo na odru Stare steklarske delav- nice. V obdobju koronavirusa pa so vaje potekale preko skypa. Po sprostitvi ukrepov smo vaje nadaljevali na dvorišču Stare ste- klarske delavnice. Ugotovili smo, da igrico lahko predstavimo med ruševinami, ostanki zidov. S tem je dobila še eno drugačno dimen- zijo. Ogledali pa si jo bodo lahko tudi gledalci, saj bo na prostem. Osebno se tega zelo veselim,“ je pred premiero zaključne produk- cije Gledališkega studia povedala režiserka predstave Mali strah Bav Bav Branka Bezeljak, ki je poskrbe- la tudi za priredbo. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  19. junija 2020Zdravstveni globus14 Čezmerno sončenje ima več ško- dljivih posledic. Med drugim slabi imunski sistem, kar poveča tvega- nje, da se pojavi herpes. Da se to ne bi zgodilo, se med deseto uro dopol- dne in četrto uro popoldne zadržuj- te v senci. Poleg tega nosite pokriva- la in se mažite s kremo za sončenje. Zmanjšajte stres Tako kot sončenje lahko učinkuje tudi stres, saj prav tako slabi imunski sistem. Poskusimo zmanjšati stres s tehnikami, ki razvijajo našo sposob- nost, da se o nečem resnično prepri- čamo; pri nekaterih je dovolj že, da si dan vedno zapolnijo z dejavnostmi, ki so jim močno pri srcu. Pazite, kaj si delite Da vas herpes ne bi začel mučiti, morate vedeti, kako sploh pridemo v stik z virusom, ki ga povzroča. Zanj Foto: Dreamstime/M24 Pomaga zelišče, ki ga zelo dobro poznate Kdor ima herpes, ve, kako nadležni so lahko njegovi izbruhi. A medtem ko z vidika uradne medicine virusi herpesa niso ozdravljivi, privrženci bolj naravnih rešitev menijo, da ni tako. Opozarjajo zlasti, da z uporabo sinteznih zdravil, antivirotikov, sicer uničimo ali zavremo rast virusov in omejimo okužbo, vendar imajo tudi neželene stranske učinke. Svetujejo meliso kot zmagovalko, ko gre za obračun z virusom herpesa. Raziskave naj bi potrjevale, da melisa učinkovito odpravlja njegove simptome. Za to so zaslužni tako imenovana kavna oziroma rožmarinska kislina ter tanini v njej. Nekaj kapljic eteričnega olja melise (na voljo v lekarnah) kanite na vatirano paličico in večkrat na dan nanesite na herpes. Lahko pa pripravite domačo melisno tinkturo, ki je prav tako zelo učinkovita: 50 gramov melisnih listov prelijte s pol litra vrele vode in po desetih minutah precedite. Tinkturo uporabljajte enako kot olje. Pomagajmo si Pretirano sončenje lahko izzove herpes Herpes se sicer pojavlja vse leto, a največkrat nastane prav poleti, to pa zato, ker ga lahko povzroči pretirano izpostavljanje soncu. je značilno, da je aktiven, dokler se mehurčki, ki so polni tekočine, ne posušijo v krasto. Okužite pa se lah- ko vsakič, ko pridete v stik s to teko- čino; ne le, če se z okuženo osebo poljubljate, temveč tudi, če uporab- ljate stvari, ki so pri okuženi osebi prišle v stik z virusom. Zato se izo- gnite uporabi istega pribora, bleščila za ustnice, zobne krtačke ali brisače. Uživajte pravo hrano Da bi okrepili svoj imunski sistem, uživajte hrano, ki je zdrava in urav- notežena. Poleg tega redno uživaj- te dovolj živil, ki vsebujejo hranilo li- zin. To je beljakovina, ki jo najdete v ribah, piščancu, jajcih, skuti, mleku in krompirju. Lizin je učinkovit, ker zavira delovanje druge aminokisli- ne, in sicer je to arginin. Hrana, ki ga vsebuje, od čokolade do oreščkov in rdečega mesa, naj bi bila kriva, da se okužba s herpesom pojavi. Med- tem ko se je tem živilom torej pripo- ročljivo izogibati, je po drugi strani koristno zaužiti še nekaj več tistih, ki vsebujejo vitamin C; to so papri- ka, peteršilj, brokoli, zelena listnata zelenjava. Kako pogosta je anevrizma aorte Anevrizme aorte se redko pojav- ljajo pred 60. letom starosti. Naj- pogostejša oblika teh anevrizem – anevrizma trebušne aorte – se tako pojavlja pri 4–8 % moških, sta- rejših od 60 let in le pri 5 % toliko starih žensk. Mnogo pogosteje se torej pojavlja pri moških, vendar je pri ženskah nevarnost raztrganja žilne stene (rupture) mnogo večja. 15–25 % vseh bolnikov z anevrizmo trebušne aorte ima sorodnike s tako boleznijo. Kaj povzroča nastanek anevrizme aorte Daleč najpogostejši razlog za nastanek anevrizme aorte je ate- roskleroza. Slednja je dolgotrajen degenerativni proces v žilni ste- ni, ki zato sčasoma postane manj odporna na pritiske. S staranjem se izgublja tudi elastičnost žilne stene in tako se verjetnost za na- stanek anevrizme povečuje. Velik pomen v nastanku anevrizme aor- te ima tudi kajenje. To neposred- no poškoduje žilno steno, poleg tega pa tudi pospešuje proces ateroskleroze in zvišuje krvni tlak, ki je prav tako neodvisni dejavnik tveganja za nastanek anevrizme. Med dejavnike tveganja za nasta- nek anevrizme aorte sodijo tudi moški spol, pojavljanje anevrizem v družini in nekatere dedne bolez- ni (Marfanov in Ehlers-Danlosov sindrom). Kako se anevrizma aorte kaže Aortne anevrizme ponava- di rastejo počasi in med tem ne povzročajo nobenih težav. Mnogo jih sploh ne doseže stopnje raztr- ganja in ostanejo povsem neopa- žene. Vendar nekatere anevrizme rastejo hitreje in začnejo, ko so do- volj velike, pritiskati na strukture v trebuhu ali prsnem košu. To bolnik občuti kot utripajočo maso v okoli- ci popka, blago bolečino v trebuhu ali prsnem košu, lahko pa tudi kot bolečino v hrbtu, prebavne motnje in mravljince v spodnjih udih. V ta- kih primerih je prav obiskati zdrav- nika. Kako postavimo diagnozo Anamneza ima pri odkrivanju anevrizem aorte manjši pomen, saj bolnik dolgo nima nobenih težav. Klinični pregled pogosto podpre sum na anevrizmo, vendar ga ne more zanesljivo potrditi. Glavno mesto v diagnostiki te bolezni ima ultrazvočna preiskava trebuha (daleč največ anevrizem aorte nas- tane v trebušnem delu aorte). Ta je povsem nenevarna in zanesljivo pokaže anevrizmo, če je le-ta pri- sotna. Preventivni ultrazvočni pregled trebuha ima tako velik pomen in je priporočen: • moškim med 60. in 85. letom starosti, • ženskam med 60. in 85. le- tom, ki imajo dodatne dejav- nike tveganja za srčno-žilne bolezni, • vsem osebam, starejšim od 50 let, ki imajo bolnike z anevriz- mo aorte v družini. V obravnavi bolnikov, ki jim anevrizma aorte povzroča teža- ve, in v postopku odločanja za kirurško zdravljenje anevrizme uporabljamo tudi druge slikovne diagnostične preiskave. Mednje spadajo: računalniško-tomograf- ska angiografi ja (CTA), magnetno- resonančna angiografi ja (MRA) in kontrastno slikanje žil (digitalna subtrakcijska angiografi ja – DSA). Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj ANEVRIZMA AORTE – 1. del Foto: M24 Tadej Malovrh, doktor medicin- skih znanosti s področja imunolo- gije, je v sklopu svoje akademske svobode pojasnil, da se večina kužnih epidemij pojavlja v valo- vih. »Torej bi bilo nenavadno, če se tudi v tej pandemiji ne bi po- javili novi. Po izkušnjah s kužnimi respiratornimi obolenji je vnovič- ni val pričakovati jeseni ali v za- četku zime. Koliko bo teh valov in kako intenzivni bodo, pa ne more nihče napovedati,« je dejal. Vse kaže na jesen in zimo Upa, da smo se iz prvega izbru- ha covida-19 vseeno nekaj naučili ter »da bodo pristojne instituci- je in država ljudi pravočasno in ustrezno pripravile, predvsem na upoštevanje že znanih in pre- izkušenih preventivnih ukrepov. Torej, na morebitni novi val lahko ljudje vsekakor vplivamo z odgo- vornim preventivnim ravnanjem.« Pravi sicer, da je glede možnih scenarijev v zvezi s koronaviru- som optimističen, saj nas vnovični sezonski prihod virusa ne bi smel presenetiti. »Morda s tem veliko tvegam, a vendar trdim, da po- novni val ne bo hujši. Razlogov je več, od tega, da bomo imeli v pri- čakovanem obdobju pripravljeno strategijo laboratorijske diagno- stike, da bomo intenzivneje spre- mljali epidemiološko situacijo v sosednjih državah, pa do tega, da lahko zelo hitro začnemo izvajati poznane preventivne ukrepe, ki so v Sloveniji delovali. Če hočete ali ne, so delovali,« izpostavlja. Virus se prilagaja Malovrh meni, da bo svoje pri- nesel tudi travmatičen spomin na to, kar smo na vsem svetu dožive- li v času epidemije, in se bo velik del ljudi samoiniciativno vedel bolj odgovorno v preventivi proti bolezni. »Potem pa je tukaj vseka- kor prilagajanje virusa na človeka, kar lahko vodi v še manj kliničnih zapletov pri okuženih. Kot sem povedal, hujše, kot je bilo, ne more biti.« Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je glede drugega vala povedal, da so napovedi ne- gotove. Dejavnikov, ki lahko po- tencialno omilijo drugi val, je več, so poudarili. »Najpomembnejši so ukrepi fi zične distance in higiene. Če se bomo na ukrepe navadili in jih upoštevali ter bodo postali del naše vsakdanjosti, bo širjenje vi- rusa oteženo in tveganje za drugi val manjše.« Glede priprav na drugi val je po- membno omogočiti in krepiti ka- pacitete za testiranje, izolacijo in iskanje kontaktov, so še poudarili. »Na takšen način bomo poskušali zadržati drugi val na ravni manjših skupkov primerov in zaustaviti daljše verige prenosov. Če to ne bo mogoče, bo potreba po ukre- pih obsežnejša. Temu bi se želeli izogniti in tukaj sta vlogi tako stroke kot prebivalstva enako pomembni. Vse to je treba pred- videvati in upoštevati, medtem ko čakamo na zdravilo ali cepivo proti covidu-19 oziroma ugodne spremembe v značilnosti virusa samega, na katere pa ne moremo računati z gotovostjo.« Foto: Dreamstime/M24 Tedenski mikroskop Drugi val bo, a panika je nepotrebna Jelko Kacin je že nekajkrat omenil, da bo verjetno nastopil drugi val epidemije koronavirusa, nazadnje pred kratkim na nacionalni televiziji, ko je izjavil, da je lahko drugi val bližje, kot se to zdi komurkoli, tudi strokovnjakom. Pravzaprav je tako (in to so besede stroke): ni več dvoma, da se bo to zgodilo, vprašanje je le, kdaj. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  19. junija 2020 Za kratek čas 15 Ob lepem vremenu smo po navadi do- bre volje in energični, saj sonce na plan izvablja naše hormone sreče. Tako da iz- koristite vsako urico lepega vremena za sprehod, vrtičkarstvo, tek, kolesarjenje ali izlet v s soncem obsijane kraje, kjer boste lahko vsrkali toploto žarkov in za- čutili pravo življenjsko energijo. Pomem- ben je tudi zdravstveni vidik, že samo 15-minutna izpostavljenost sončnim žarkom nekajkrat na teden je dovolj, da v koži začne nastajati vitamin D, hormon, ki pripomore k čvrstosti kosti in zob. EKSTRANET - računalniško omrežje med povezanimi organizacijami, KOLITIS - vnetje sluznice debelega črevesa, MANON - opera Julesa Masseneta V tem tednu boste imeli ogromno energije, zato boste odlično napredovali in veliko dosegli. Boste pa v teh dneh obkroženi z lepimi in prijaznimi ljudmi, posvečali se boste domu in družini. Uspešno boste realizirali svoje fi nančne zadeve. Vaš dom bo v naslednjih dneh zahteval več pozornosti. Morali se boste prilagajati potrebam družinskih članov, sicer bo nastopila napeta situacija. V službi boste združevali prijetno s koristnim. Nedelja bo po dolgem času zelo prisrčen družinski dan. Čeprav boste polni optimizma, navdušenja in veselja, bodite vseeno previdni. Ne tvegajte preveč, da ne boste na koncu spregledani in boste ugotovili, da so bile vaše sanje morda le nekoliko preveč drzne in neuresničljive. Pazite na zdravje. Kadar je treba pomagati, ste vedno zraven. Tako bo tudi v tem tednu, saj se boste z nekom dogovarjali ali pa celo zastavili svoje moči v korist prijatelja ali partnerja. Doma boste lepo napredovali z delom, ki ste si ga zastavili. Imeli boste veliko energije in osvajali boste nove cilje, ki bi lahko bili še zelo daleč. Glede denarja poiščite pomoč in nasvet strokovnjaka. Čeprav vas bo rutinsko delo še naprej čez mero zaposlovalo, boste od vsega imeli tudi korist. Pojdite več med ljudi in prijatelje. Stabilen in prodoren teden. Vzbujali boste zaupanje. Partnerstvo, ki ste ga pred kratkim sklenili, se bo lepo razvijalo, obstaja pa veliko možnosti novih dogovorov in tudi poklicnega napredovanja. Bližata se tudi tujina in dodatno izobraževanje. Prijeten teden z veliko možnosti za veselje. V teh dneh boste zlahka navezovali stike. V poslovnem svetu vas bodo povabili k sodelovanju. Ukvarjali se boste s partnerjem in njegovimi težavami. Ne vsiljujte svojega mnenja drugim. Ta teden vam je zelo naklonjen. Če ste se pred kratkim lotili novosti, ki zahtevajo tudi kanček sreče, boste kaj kmalu ugotovili, da vas sreča zares spremlja. Čeprav si boste hoteli pomagati prijateljem, vam bodo to preprečevale službene obveznosti. Malo se boste držali v ozadju. Počakajte na svojo priložnost, ki jena vidiku. Navdušenja in poguma vam ne bo zmanjkalo. Izkoristite vse to za osvajanja ciljev. Kriza v osebnem življenju bo minila, saj bo nastopil dan, ko boste lahko nekaj spremenili. Ustvarjalen in prodoren teden, čeprav bolj resnoben. Kljub začetnim nejasnostim boste lahko sklenili pomemben posel. Vaši načrti, ki so povezani s tujino ali izobraževanjem, se bodo lepo odvijali. Ne pozabite, da ni pomembna obleka, ampak prvi vtis. Končno boste lahko nadaljevali ali začeli uresničevati projekt, ki ste ga snovali že dalj časa. Komunikacija bo stekla, stiki bodo zaživeli, čas vam bo mineval kot bi mignil. V osebnem življenju pa boste lebdeli na oblačku sreče. Dinamičen teden je pred vami. Zahteve bodo odločne in jasno izražene, a vaša pripravljenost, da jim ugodite, bo najbrž malo manjša. Ne jezite se preveč. Boste pa tudi zelo radovedni. Veliko prostega časa boste preživljali v naravi. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 19. junija Petek, 19. junij 17:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Jaz tebi – ti meni, izmenjava oblačil, obutve in modnih dodatkov, pomlad, poletje 17:00 Spodnja Hajdina, I. Mitrej, Evropski arheološki dnevi, ogled I. Mitreja na Spodnji Hajdini Sobota, 20. junij 10:00 Ptuj, Zgornji Breg, III. Mitrej, Evropski arheološki dnevi, ogled III. Mitreja na Zgornjem Bregu 13:30 Hajdoše, izpred gasilskega doma, Vaško kolesarjenje v Hajdošah, 18 kilometrov 18:00 Ptujski grad, Poletna muzejska noč 2020 na ptujskem gradu 21:30 Starošince, Konjeniški park, Nokturno žlahtnih duš, solsticijski koncert pod zvezdami, Vita Mavrič in kvartet Jake Puciharja Mestni kino Ptuj Petek, 19. junij: 17:00 Pat in Mat: Mojstra na delu; 18:00 Visoka nota; 20:00 Liffe po Liffu; Žvižgači. Sobota, 20. junij: 17:00 Pat in Mat: Mojstra na delu; 18:00 Visoka nota; 20:00 Tu je bila Britt – Marie. Nedelja, 21. junij: 17:00 Pat in Mat: Mojstra na delu; 18:00 Visoka nota; 20:00 Liffe po Liffu; Žvižgači. Prireditvenik Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  19. junija 2020Poslovna in druga sporočila16 • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 te odločitve pa so bile jasno vidne v jesenskem delu te sezone. Kakšna bo reakcija sedaj? Luka Janžekovič, Aluminij: »Po- raz je seveda boleč, bolj je bil mor- da le tisti pokalni z Muro, a glede na prikazano zaslužen. Pričakovali smo, da se bomo danes dvignili, a smo očitno mislili, da bo zmaga prišla sama od sebe. Tega pa v no- gometu ni: če se ne trudiš za vsak centimeter prostora na igrišču, po- tem tudi ni rezultata. Slobodan Grubor, trener Alu- minija: »Vse je šlo narobe, nismo si niti zaslužili nič drugega kot po- raz. Želeli smo nekaj spremeniti v postavi in tako ujeti še zadnji vlak za priključek za vrh, a je očitno, da v tem trenutke tega nismo spo- sobni. Enostavno se bomo morali počasi obrniti k naslednji sezoni. Morali bomo dati priložnost še ne- katerim igralcem, da vidimo njiho- ve sposobnosti.« Almir Sulejmanović, pomočnik trenerja Tabora: »Oboji smo bili po 'korona premoru' nekoliko v krču, zato smo seveda zadovoljni z zma- go in tudi s prikazanim. V trdi tekmi smo počakali na svoje priložnosti in jih tudi izkoristili. Naša zmaga je povsem zaslužena in nam bo veliko pomenila v borbi za želeno pozicijo na lestvici.« Jože Mohorič Glede na nedeljsko tekmo z Mariborom je v začetni postavi Aluminija znova prišlo do številnih sprememb: izostali so Ploj, Marin- šek, Čermak in Živković, namesto njih so od 1. minute naprej zaigra- li Vrdoljak, Šaka, Petek in Flakus Bosilj. Za slednjega je bil to prvi nastop v začetni enajsterici na prvenstveni tekmi. Trener Slobodan Grubor je ob igralcih spremenil tudi sistem igre, v zadnji vrsti so zaigrali trije centralni branilci (Pantalon, Kontek, Petek). »Ko ne gre, je enostavno treba nekaj spremeniti, tudi sistem igre. V fazi obrambe smo s to postavitvijo želeli nekoliko več stabilnosti, a tudi s tem nismo bili uspešni. To se je posebej videlo pri prvem prejetem zadetku. Ne vem, kaj se dogaja v glavah igralcev … Trenutno nimamo 'liderja', ki bi dirigiral obrambi,« je po četrtem zaporednem porazu (gol razlika 1:12!) tarnal šef stroke pri Aluminiju. V prvem polčasu je bila igra do- mače ekipe pod vsako kritiko, na- ravnost katastrofalna. Prave bor- benosti, ki jo je krasila jeseni, je bilo le za vzorec, opaziti ni bilo nobene povezanosti, agresivnosti, nobeden ni vedel, kaj mu je storiti, kam po- dati, kam teči … Odnos nekaterih igralcev do rdeče-belega dresa je bil – zelo milo rečeno – nedostojen … »Prvi polčas je bil zelo slab, po- kazali smo enostavno premalo koncentracije, energije in želje. Ob polčasu sem poskušal tudi sam ekipo prebuditi iz tega krča, a ni enostavno – takšne krize nismo pričakovali,« je dejal kapetan Luka Janžekovič, ki je z nekaj obramba- mi še držal ekipo nad vodo. A le do 71. minute, ko Konteku ni uspelo preprečiti podaje v prazen prostor, Bongongui je s peto atrak- tivno in efektivno podal do Maria Babiča, ki je z močnim strelom s približno 14 metrov zadel v polno – 0:1. Pri drugem golu je bil Kontek še bolj neposredno vpleten, saj je z glavo premalo odločno podaljšal žogo do Janžekoviča, Dino Stan- čič pa je prestreženo žogo preko nemočnega kapetana poslal v gol – 0:2. Po tekmi so Kidričani ostali v sla- čilnici nekoliko dlje, kot je to običaj- no. So bili tudi povišani toni? »Po takšni tekmi povišani toni enostav- no morajo biti! Povsem smo nepre- poznavni, vsak hoče na igrišču ne- kaj svojega – to ni NK Aluminij, kot ga poznamo. Morata nas znova krasiti želja, borbenost … Najbolj bi nam iz te situacije pomagal kak- šen pozitiven rezultat. Vemo, da nismo pozabili igrati nogometa, le tega krča se moramo znebiti,« je po tekmi dejal Luka Janžekovič. Po izpadu iz pokalnega tekmovanja ter po tretjem zaporednem prvenstvenem porazu je še zadnjemu navijaču Aluminija jasno, da so sanje o nastopih v evropskih pokalih zgolj … sanje. Odhod Petroviča v Avstrijo, postavitev Martinoviča »na hladno« in poškodba Leka so za ekipo enostavno preveč in primerljivi z lanskimi odhodi Tahiraja, Kidriča in Glihe. Takrat so se v klubu jasno obrnili k sestavljanju ekipe za naslednjo sezono, posledice Namizni tenis Cirkovčanke nove prvoligašinje Stran 19 Tenis Rola v Beogradu dobro začel, nato slabše nadaljeval Stran 19 Muraši vztrajajo pri visoki učinkovitosti, bravo za Bravo! Naziv derbi kroga je nedvomno pripadel tekmi na Fazaneriji, kjer so gostovali »vroči« Celjani. Kot so nekateri že napovedovali, so Ce- ljani pod pritiskom odigrali slabše kot na zadnjih tekmah, zato so bili deležni »hlajenja v Muri«. »Povsem zaslužena zmaga domačinov,« je po tekmi dejal tudi trener Celja Dušan Kosič. Pred še višjim porazom je goste z novo ubranjeno 11-metrovko rešil Matjaž Rozman (ubranil je strel Šušnjara). Mura je še na četrti zaporedni tekmi dosegla tri gole ali več. Kar pet pa jih je dosegel Bravo in to ne proti ekipi iz spodnjega dela lestvice, ampak iz samega vrha – za nameček še na njenem stadionu! Olimpija je v prvem polčasu padla v mlin mestnih tekme- cev, psihološko stanje ekipe je po odstavitvi trenerja Safeta Had- žiča očitno povsem na dnu. Ali je bil to morda »tihi upor« igralcev, pa javnost verjetno ne bo nikoli izvedela povsem zanesljivo. Kljub temu ne gre zmanjševati pomena zmage Brava, ki v spomladan- skem delu igra zelo dobro, v Stožicah so vpisali že peto zaporedno zmago (Domžale, Maribor, Triglav, Rudar, Olimpija). V poletni ekipi sta Roko Baturina in Aljoša Matko dosegla po dva zadetka, enega je dodal še Martin Kramarič. Matko in Kramarič igrata za Bravo kot posojena igralca Maribora … Niz sedmih tekem brez zmage pa je vendarle uspelo prekiniti Domžalčanom. Novi trener Dejan Djuranović je tako začel svoj man- dat na klopi »rumene družine« z zmago, ki je bila že domala nujna. Vratar Ajdin Mulalić si je sicer v zaključku tekme privoščil dva zače- tniška spodrsljaja, iz katerih je Rudar znižal zaostanek, a to ni vpli- valo na končni razplet tekme. Je pa to zagotovo nekoliko povišalo pritisk strokovnemu štabu … Rudarjev niz brez zmage se je povišal na 28 … Odbojka Neizbrisen odbojkarski pečat Štefana Vrbnjaka Stran 18 Rokomet V ponedeljek podpis pogodbe Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Aluminij – CB 24 Tabor Sežana 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Babić (71.), 0:2 Stančič (80.). ALUMINIJ: Janžekovič, Pantalon (od 75. Vrbanec), Kontek, Petek, Jakšić, Vrdo- ljak, Muminović, Šaka (od 75. Čermak), Matjašič (od 81. Štor), Klepač (od 81. Pečnik), Flakus Bosilj (od 62. Živković). Trener: Slobodan Grubor. CB 24 TABOR SEŽANA: Šu- gić, Ristić, Azinović, Nemanić, Krivičić, Grobry Doukoure (od 90. Specogna), Mihaljević, Kouao (od 90. I. Horvat), Ba- bić (od 86. Vukelić), Stančič, Bongongui (od 83. Laukže- mis). Trener: Mauro Camora- nesi. REZULTATI 28. KROGA: Aluminij – CB24 Tabor Sežana 0:2 (0:0); Mura – Celje 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Šušnjara (10.), 1:1 Kadušić (24.), 2:1 Ži- žek (39.), 3:1 Bobičanec (48., z 11 m); Rudar Velenje – Domžale 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Fink (8.), 0:2 Ibričić (53.), 0:3 Podlogar (62.), 1:3 Panadić (63.), 2:3 Jovanović (89.); Olimpija – Bravo 0:5 (0:4); strelci: 0:1 A. Matko (13.), 0:2 Baturina (18.), 0:3 Baturina (22.), 0:4 Kramarič (25.), 0:5 A. Matko (90.). Tekma Triglav – Maribor je bila odigrana po zaključku redakcije. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 28 16 5 7 55:35 53 2. CELJE 28 14 9 5 57:28 51 3. MARIBOR 27 14 7 6 46:27 49 4. MURA 28 12 11 5 46:34 47 5. ALUMINIJ 28 13 6 9 45:32 45 6. BRAVO 28 10 7 11 40:44 37 7. CB24 TABOR SEŽANA 28 9 5 14 33:43 32 8. DOMŽALE 28 8 6 14 39:52 30 9. TRIGLAV KRANJ 27 8 4 15 33:61 28 10. RUDAR VELENJE 28 0 10 18 26:64 10 RAZPORED 29. KROGA: V SOBOTO OB 18.00: Bravo – Mura; OB 20.00: Celje – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 16.00: Triglav Kranj – Aluminij; OB 18.00: Domžale – Olimpija; OB 20.30: Maribor – Rudar Velenje. Nogomet  1. SNL, 28. krog »To ni NK Aluminij, kot ga poznamo …« Foto: Stanko Kozel Nogometaši Aluminija so odigrali zelo slabo tekmo, v vseh 90 minutah jim ni uspelo usmeriti niti enega samega neposrednega strela na gol gostujoče ekipe. Na fotografi ji sta Miloš Šaka in Nemanja Jakšić, v ozadju je trener Slobodan Grubor. 1. SNL, 29. krog: Triglav Kranj – Aluminij, v nedeljo ob 16.00 v Kranju. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 2. krog: Aluminij – Triglav 2:1; Vrbanec, Štor; Mlakar; 11. krog: Triglav – Aluminij 1:0; Majcen; 20. krog: Aluminij – Triglav 8:1; Klepač 2, Leko 2, Mertelj – ag., Živkovič, Bosilj 2; Hasanaj. V nedeljo se bodo nogometaši Aluminija podali na gostovanje na Gorenjsko, v približno 150 km oddaljeni Kranj. Tradicija v medse- bojnih dvobojih je odločno na stra- ni šumarjev, ki so v dosedanjih 15 odigranih tekmah klonili le trikrat. Štajerci se zagotovo radi spomi- njajo zadnje medsebojne tekme, ob zaključku jesenskega dela sezo- ne so na domačem stadionu ugnali Triglav z rekordnih 8:1! Kaj takšne- ga v sedanji situaciji zagotovo ni mogočega, že remi bi pomenil ve- lik uspeh … Gorenjci na drugi strani zagoto- vo še niso pozabili boleče zaušnice iz začetka decembra. Motiva jim zaradi tega zagotovo ne bo pri- manjkovalo. Kako lahko na potek tekme vpliva dejstvo, da bodo ime- li Kidričani dan počitka več? JM Nogomet  1. SNL, 29. krog Rekordna zmaga še ni pozabljena, a je bila dosežena »v drugih časih« Štajerski TEDNIK petek, 19 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 V ptujskem športu se najdejo posamezniki, ki z določeno disciplino vztrajajo na začrtani poti od samega začetka delovanja – eden takšnih je Štefan Vrbnjak. Ta je svojo veliko »ljubezen« našel v ženski odbojki. Leta 1985 je skupaj z Jakobom Rajhom ustanovil klub z imenom Ptuj-Fram. Šlo je za kombinirano ekipo, ki je delovala dve leti. Zgo- raj omenjena posameznika sta bila glavna iniciatorja, da se je leta 1987 ustanovil Ženski odbojkarski klub Ptuj. Ta je skozi desetletja plul pod različnimi sponzorskimi imeni in v različnih nivojih tekmovanja. Naj- večji uspeh so ptujske odbojkarice dosegle z uvrstitvijo na 3. mesto v 1. slovenski odbojkarski ligi. Po tem vrhuncu so bili uspehi kluba sicer nekoliko manjši, a v zadnjih letih je klub konstantno pri ali na vrhu v 1. B državni odbojkarski ligi. Ves čas je za stabilno delova- nje kluba na mestu predsednika skrbel Štefan Vrbnjak. Ta se je vedno zavzemal za dobro delo s podmladkom in plod tega dela so bile v vseh generacijah določene zelo dobre domače odbojkarice. Ena izmed takšnih je tudi Marjana Horvat, ki je od Vrbnjaka pred krat- kim prevzela mesto predsednice kluba. Ob tem je dejala: »Štefan Vrbnjak je v svojih 35 letih pustil močan pečat v ptujski in sloven- ski odbojki. Ekipa ŽOK Ptuj je bila vsa leta prepoznavna, pogoji za treniranje so bili vedno dobri. Ker zelo dobro pozna odbojkarski ka- der v Sloveniji, smo na Ptuju imeli vedno dobro igralsko in trenersko zasedbo. Poskrbeti je znal tudi za dobro fi nančno stanje v klubu, kar je omogočilo dobre pogoje za delo in treniranje, prav tako pa je igralke za dobro delo in uspehe vedno primerno nagradil. Kljub trenutnim težkim razmeram je klub zapustil v dobrem in ureje- nem stanju. Za vse, kar je naredil za ptujsko odbojko, sem mu zelo hvaležna. Zagotovo pa mi bo s svojimi izkušnjami in znanjem po- magal, da bo delo uspešno pote- kalo še naprej.« Odbojkarski zanesenjak je navi- dezno hitro predal vodenje kluba Horvatovi, a Štefan Vrbnjak je o svoji odločitvi dejal: »S ptujsko žensko odbojko sem dosegel mar- sikaj in na svoje delo v klubu sem zelo ponosen. Skozi leta so mi stali ob strani nekateri posamezniki in sponzorji, ki so mi pomagali pri vodenju in delovanju kluba. Zapuš- čam ga v urejenem stanju, z željo, da bi še naprej dobro deloval. Sam pa sem se za odhod z mesta pred- sednika odločil po zadnji letošnji članski tekmi, saj sem takrat začu- til, da je to pravi trenutek, da klub predam naprej.« Vrbnjak je v ptujsko žensko od- bojko vložil neverjetno število ur dela in ogromno energije ter se je v 35 letih zapisal v zgodovino tega športa v našem mestu in tudi v Sloveniji. Kot predsednik je pustil neizbrisen pečat, a bo po lastnih besedah še naprej rad pomagal klubu ter bo tudi redno prihajal na tekme. David Breznik Rokometaši Jeruzalema počasi končujejo s sezono 2019/20, ki so jo zaključili na 6. mestu. „Članska in mladinska vrsta trenirata trikrat na teden v športni dvorani Hardek. Treninge bomo zaključili v petek, 26. junija, dan kasneje bomo v klubu imeli zaključek, kjer se bomo poslo- vili za dober mesec. V ponedeljek, 27. julija, bomo začeli priprave na novo sezono,“ je povedal trener Saša Prapotnik. Ekipo Jeruzalema v petek, 19. junija, namesto treninga v dvorani čaka sodelovanje na orientacijskem kvizu, ki ga v sodelovanju z drugimi društvi pripravljajo prav ormoški rokometaši. „Se prav veselim dogodka, kjer bomo tekmovali z drugimi ekipami. V klubu smo sestavili štiri ekipe, ki se bodo potegovale za prestiž v klubu. Vem, da poraženci v slačilnici ne bodo deležni najbolj prijaznih besed. Vsi smo športniki in radi zmagu- jemo. Prav zaželeli smo si kakšne tekme in orientacijski kviz bo za nas kot ena prava tekma,“ je povedal Bojan Čudič, ki bo tako petkov večer namesto v dvorani na treningu preživel v športnem parku Mestna graba. Ob zaključku sezone je stekla tudi beseda o igralskem kadru, ki bo zastopal barve Jeruzalema v sezoni 2020/21. „Odhaja vratar Klemen Nunčič, ostala igralska garnitura ostaja popolnoma enaka. Kot lahko vidite, se ostale ekipe precej krepijo, naša glavna moč pa bo znova nespremenjena in zelo uigrana ekipa. Mladi igralci, ki ne bodo dobili dovolj minut v ormoški članski ekipi, pa si bodo odšli prepotrebno mi- nutažo ter izkušnje nabirat k Veliki Nedelji, kjer bomo imeli drugo eki- po,“ je o sestavi moštva za prihodnjo sezono povedal športni direktor in bodoči predsednik kluba Mladen Grabovac. V ponedeljek, 22. junija, bo ob 18. uri v degustacijski dvorani ormoške kleti tiskovna konferenca in podpis pogodbe o medsebojnem sodelovanju med kluboma Ormož in Velika Nedelja. Na tiskovni konferenci bo prisoten župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, predsednika klubov Martin Hebar in Primož Kumer. „Se že veselim podpisa pogodbe. Menim, da je to za oba kluba in občino Ormož pomembna odločitev, ki bo vodila k lažjemu obstanku obeh klubov in povečala kakovost, da se bomo še naprej enakovredno kosali z najboljšimi ekipami v državi. Prave rezultate sodelovanja pa pričakujem šele čez pet ali šest let,“ je še zaključil predsednik kluba Martin Hebar. Uroš Krstič Vodstvo motokrosistične dirkaške serije MXGP je sporočilo, da je s koledarja sezone 2020 zaradi pandemije novega koronavirusa odpadla tudi VN Kitajske. Vodstvo tekmovanja je ob tem še enkrat prestavilo VN Rusije, s katero bi se morala 2. avgusta nadaljevati sezona elitnega mo- tokrosa. VN Kitajske bo znova na koledarju dirk v letu 2021. Tako so sporočili iz vrst Infron Moto Racing, ki kot razlog za letošnjo odpoved navajajo nestabilen položaj v svetu zaradi covida-19. Organizatorji prvenstva MXGP so ob tem sporočili, da bo VN Rusije predvidoma potekala bodisi oktobra bodisi novembra. V sporočilu za javnost so pri MXGP zapisali, da se bodo v naslednjih dneh z vsemi potencialnimi prizorišči dirk dogovorili o nadaljnji usodi pr- venstva, ki se je z dvema dirkama začelo marca, kasneje pa je bilo za ne- določen čas prekinjeno zaradi epidemije, ki je izbruhnila po svetu. Dodali so, da bodo končni koledar nadaljevanja sezone objavili predvidoma do konca junija. Naslednja dirka po prilagojenem programu prvenstva bi morala biti izpeljana 9. avgusta v Kegumsu v Latviji. V razredu MXGP sicer vodilni položaj v skupnem seštevku zaseda Ni- zozemec Jeff rey Herlings s 94 točkami, medtem ko je svetovni prvak Tim Gajser drugi s 85 točkami. 1. dirka za državno prvenstvo: odstop Gajserja V Beli krajini, natančneje v Stranski vasi pri Semiču, je bila na sporedu prva letošnja dirka za državno prvenstvo. Skupno je v sedmih kategorijah v organizaciji AMD Kolpa MXS nastopilo kar 80 tekmovalcev. V najmoč- nejši kategoriji MX Open je nastopil tudi aktualni svetovni prvak razreda MXGP Tim Gajser. Gajser je prvo dirko odpeljal suvereno in je s prednostjo 14 sekund slavil pred Janom Pancarjem, tretji je bil Peter Irt. Tudi v drugi vožnji je bil vrstni red po nekaj krogih enak, a se je iz Timovega motorja pokadilo ter je mo- ral odstopiti. Zmage se je tako veselil Pancar (47 točk), drugi je bil Irt (42), tretji pa Urban Ražman (38), toliko točk je zbral tudi Gajser. Bogo Gajser je bil suveren pri veteranih nad 50 let, slavil je v obeh vo- žnjah. Konec tedna (21. 6.) bo druga dirka v Prekmurju, v Mačkovcih v občini Puconci. Gajser na njej ne bo nastopil. Čez dober teden (28. 6.) bo tretja dirka potekala v Radizelu pri Mariboru. JM, sta Kristjan Čeh je za zmago v Slovenski Bistrici prejel štiri točke za atletsko ligo Telekom Slovenije, dodatnih pet mu je prinesel izjemen rezultat, ki po mednarodnih tablicah spada v rang med 1150 in 1199 točk. Kristjan Čeh (Ptuj) in Lia Aposto- lovski (Mass Ljubljana) vodita po prvi tekmi atletske lige Telekom Slovenije 2020, ki je bila v nedeljo v Slovenski Bistrici, je sporočila Atletska zveza Slovenije (AZS). Naslednja tekma bo 23. junija v Mariboru, kjer bodo lahko že tudi gledalci in mednarodna konkuren- ca, ki jih na uvodni tekmi še ni bilo. Novi državni rekorder v metu diska Čeh ima devet točk, eno manj ima Luka Janežič (Kladivar), od tretjega do petega mesta s po šestimi točkami sledijo Blaž Zupančič (Mass) v suvanju krog- le, sprinter Nick Kočevar (Mass) in metalec kladiva Nejc Pleško (Olimpija). Lia Apostolovski, v Bistrici je do- segla rekord v skoku v višino med mlajšimi članicami, ima osem točk, toliko jih je zbrala tudi drugouvr- ščena Neja Filipič (Mass) po zmagi v skoku v daljino. Tretja je Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass), ki je slavi- la na 5.000 m, četrta pa Agata Zu- pin (Velenje) po zmagi na 300 m. Slednji sta zbrali po sedem točk. Sledi skupina atletinj s po šestimi točkami. Pri končni razvrstitvi tekmova- nja se bo upošteval seštevek točk štirih najboljših rezultatov v kate- rikoli disciplini iz štirih različnih mi- tingov, skupaj bo šest tekmovanj te serije. Prvo mesto na mitingu bo prineslo štiri točke, drugo dve, tretje pa eno točko. Upoštevajo le tiste rezultate, ki presegajo 950 točk po tablicah Svetovne atletike. Dodatne točke prinesejo članski državni rekordi (4 točke) ter po mednarodnih tablicah izidi med 950 in 999 točkami eno dodatno točko, med 1000 in 1049 dve, med 1050 in 1099 tri, med 1100 in 1149 štiri, 1150 in 1199 pet, med 1200 in 1249 pa šest dodatnih točk. Rezultati, doseženi s preveliko pomočjo vetra, se tudi upošteva- jo v točkovanju za skupni izid. Če bosta dva atleta v končni razvrsti- tvi dosegla enako število točk, bo boljši tisti, ki bo imel absolutno boljši izid po tablicah Svetovne atletike. Andraž Petrovič blizu medalje Atletsko društvo Tolmin se je v nedeljo podpisalo pod organizacijo Prvenstva Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke (U-14). Na prvenstvo je Atletski klub Ptuj poslal sedem tek- movalcev. Ti so vseekipno skupno zasedli 13. mesto. Iz ptujske ekipe je izstopal An- draž Petrovič, ki je v štiri disciplinah - teka na 60 in 600 metrov, skok v daljino in met vortexa – zbral skup- no 2142 točk, kar je bilo na koncu dovolj za nehvaležno 4. mesto. Za medaljo je zaostal le za 30 točk. Nadarjen atlet je dobro nastopil v vseh disciplinah, v teku na 600 me- trov je popravil tudi osebni rekord. Prav tako je v teku na 600 me- trov dosegel svoj osebni rekord Gašper Plavec (nastopal je kot osnovnošolec, zato ga ni v nobeni ptujski mnogobojski ekipi, op. a). Izmed Ptujčanov je bil 23. Nik Staj- nko z zbranimi 1703 točkami, Pa- skal Rihtarič je za 29. mesto zbral 1580 točk, mesto za njim je bil Lan Žitnik Rogelj (1576), Nik Lovše pa je za 39. mesto zbral 1507 točk. Prva ptujska ekipa, v kateri sta tekmovala Petrovič in Stanko, je na koncu zasedla 5. mesto, med- tem ko je bila druga ekipa dvanaj- sta. V Tolminu je med puncami tek- movala Tija Lovše, ki je z zbranimi 2096 točkami zasedla 23. mesto. sta, David Breznik petek  19. junija 2020Šport, šport mladih18 Odbojka  ŽOK Ptuj Neizbrisen pečat Štefana Vrbnjaka Rokomet  RK Jeruzalem Ormož V ponedeljek podpis pogodbe Motokros Brez VN Kitajske, nadaljevanje sezone v Latviji Atletika  AK Ptuj Kristjan Čeh in Lia Apostolovski vodita v slovenski atletski ligi Štefan Vrbnjak z letošnjo ptujsko odbojkarsko ekipo Mladi ptujski atleti so nastopili na tekmovanju v Tolminu. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 Tamara uspešna v Ljubljani Tamara Zidanšek in Pia Čuk (obe TK Terme Ptuj) sta na- stopili na članskem turnirju v Ljubljani, na peščeni podlagi ga je organiziral TK Slovan, nastopilo pa je 20 igralk. Zidanškova se je tekmovanju priključila v polfi nalu, kjer je ugnala Pio Marijo Rebec. V fi nalu ji je nasproti stala Manca Pislak, ki je bila zelo dostojna tekmica, dvoboj je bil odločen šele v master tie-breaku. Rezultati: polfi nale: Zidanšek (Ptuj) – Rebec (TC Ljubljana) 6:0, 6:4; Pislak (Maja) – Čuk (Ptuj) b. b.; fi nale: Zidanšek – Pislak 6:3, 3:6, 10:6. V moškem delu turnirja je slavil Blaž Kavčič. Mladinska liga U-18: odločila master tie-breaka dvojic Z velikim fi nalom med ekipama TK Terme Ptuj in ŽTK Maribor se je prejšnji konec tedna zaključila letošnja mladinska liga. Finale na Ptuju je prinesel neverjetno izenačen in napet razplet do zadnje točke – dobese- dno! V trilerju so na koncu slavili mladinci iz Maribora, potem ko je zadnji volej na mreži ptujske dvojice kon- čal v mreži … Dvoboj najboljši slovenskih ekip v tej starostni kate- goriji je bil izenačen od samega začetka, branilci naslo- va iz Ptuja pa so se po dvobojih posameznikov znašli v zaostanku 2:3. Odločitev je tako padla med dvojicami, kjer pa niti Hitchcock ne bi mogel spisati bolj napetega scenarija … Mariborčani so bili po prvem setu že tik pred naslovom, a so se Ptujčani vrnili v igro in v obeh dvobojih izenačili na 1:1. Sledila sta master tie-breaka (do 10. točke), kjer se je z najbolj tesnim izidom 10:8 v prid Vidoviča in Gorinškove najprej zaključil prvi dvo- boj, kar je pomenilo izenačenje 3:3. Skoraj istočasno se je na drugem igrišču prav tako zaključeval dvoboj Kovača in Pliberškove na domači strani ter Obrula in Straškove na strani gostov. Kljub vodstvu 2:8 se do- mačina nista predala in s petimi zaporednimi točkami znižala na 7:8. Pri izidu 8:9 sta imela nekaj več športne sreče gosta, saj je volej domačinov ostal na njuni stra- ni mreže ... Rezultati TK Terme Ptuj: četrtfi nale: Spin Medvode – TK Terme Ptuj 2:5; polfi nale: TK Radomlje – TK Terme Ptuj 1:4; fi nale: TK Terme Ptuj – ŽTK Maribor 3:4. Posamični izidi fi nala: Vidovič – Premzl 4:6, 7:5, 6:3 Kovač – Žnuderl 2:6, 3:6 Kovačič – Obrul 2:6, 6:4, 1:2 – prek. Gorinšek – Planinšek 3:6, 6:3, 1:6 Pliberšek – Strašek 6:0, 6:2 Vidovič/Gorinšek – Premzl/Planinšek 4:6, 6:3, 10:8 Kovač/Pliberšek – Obrul/Strašek 3:6, 6:2, 8:10 JM V Beogradu v organizaciji nek- danjega srbskega teniškega igral- ca Janka Tipsarevića na igriščih Olimp poteka prvi turnir prvenstva Vzhodne Evrope. Na njem sta so- delovala tudi dva najboljša Slo- venca Aljaž Bedene (61. na ATP) in Blaž Rola (141.). V uvodu so bili igralci razvrščeni v skupine – v vsaki so štirje –, po najboljša dva pa sta se prebila v nadaljnje tekmovanje na izpada- nje. Blaž je bil v skupini G, Aljaž pa v skupini D. 29-letni Ptujčan je v ponedeljek ugnal deset let mlajšega Rusa Ale- ksandra Ševčenka (641. na ATP), v torek pa izkušenega Bolgara Dimi- tara Kuzmanova. Izid je bil zelo te- sen, po dobrih treh urah igre (!) je odločal tie-break odločilnega tret- jega niza. Za zanesljivo napredova- nje v izločilne boje bi moral v sredo osvojiti vsaj niz proti mlademu, ko- maj 16-letnemu domačinu Hamadu Medjedoviću, enemu najboljših na svetu v svojem letniku, a mu to ni uspelo. Na koncu je v krogu treh igralcev z dvema zmagama in enim porazom izpadel zaradi razlike v dobljenih in izgubljenih igrah. Tekmovanje bo nadaljeval v tola- žilni skupini. Prvenstvo Vzhodne Evrope: skupinski del, G: Rola – Ševčenko (Rusija) 7:5, 7:6 (4); Rola – Kuzmanov (Bolgarija) 6:7(5), 6:4, 7:6(5); Rola – Medjedović (Srbija) 1:6, 6:7(3). Bedene, ki je bil drugi najvišje rangiran igralec na turnirju (prvi je domačin Miomir Kecmanović – 47.), je najprej izgubil proti Ukra- jincu Stakhovskemu (6:4, 1:6, 4:6), nato je ugnal Srb Filipa Stipića (6:1, 6:0), odločilni dvoboj proti Bosan- cu Brkiću pa je predal zaradi po- škodbe rame. Prvenstvo bo trajalo šest te- dnov, na njem pa bodo igrale tudi ženske. Med Slovenkami so na tur- nir prijavljene Polona Hercog, Ta- mara Zidanšek in Dalila Jakupović. Konec tedna se je zaključilo tek- movanje v 2. moški in 2. ženski ligi, kjer sta v tej sezoni nastopala NTK Ptuj pri moških in NTK Cirkovce pri dekletih. Lep uspeh so dosegle mlade Cirkovčanke, ki so brez po- raza osvojile 1. mesto in si zagoto- vila napredovanje v 1. žensko ligo v sezoni 2020/21. 2. SNTL (ž): Katja Krajnc najboljša igralka lige 1. NTK CIRKOVCE 6 6 0 30:8 12 2. NTK SAVINJA 6 4 2 24:16 8 3. NTK SOBOTA 6 2 4 13:25 4 4. PPK RAKEK 6 0 6 12:30 0 Ekipa NTK Cirkovce je pod vod- stvom trenerja Urbana Ovčarja prvenstvo končala s samimi zma- gami, slavila je na vseh šestih obra- čunih. V ekipi so bile Katja Krajnc, Ina Unger, Zoja Žolek in Lana Erha- tič. Najboljši igralki ekipe in celotne lige sta bili Katja Krajnc s 14 in Ina Unger z 12 posamičnimi zmagami, obe igralki sta ostali neporaženi skozi celotno sezono. 2. SNTL (m): tudi Krušič med najboljšimi 1. NTD KAJUH-SLOVAN 18 17 1 34 2. NTK SOBOTA I 18 15 3 30 3. NTK ILIRIJA 18 11 7 22 4. PPK RAKEK 18 11 7 22 5. NTK TEMPO 18 10 8 20 6. NTK MELAMIN 18 10 8 20 7. NTK PTUJ 18 8 10 16 8. NTK KEMA II 18 3 15 6 9. NTK VESNA 18 3 15 6 10. NTK LOGATEC 18 2 16 4 S sezono v 2. ligi so zaključili tudi fantje, Ptujčani so v zadnjem krogu gostovali v Ljubljani. Dopoldan so nekoliko presenetljivo slavili proti ekipi Ilirije (2:5), pri čemer doma- čini niso nastopili v najboljši pos- tavi, saj je manjkal njihov najboljši igralec Mirza Tvrdković. Po dve posamični zmagi sta zabeležila Luka Krušič in Marsel Šegula, eno je dodal Darko Drčič. Popoldan so bili gostje vodilne ekipe lige, NTK Kajuh Slovan. Bodoči prvoligaši so bili suvereni, edino točko je gostom priboril Luka Krušič. Končno 7. mesto NTK Ptuj v tej konkurenci je dosežek, ki bi ga bilo možno zlahka izboljšati. Ekipe med 3. in 7. mestom so namreč zelo ize- načene, le zmaga ali dve več bi lah- ko pomenile napredek na lestvici. Luka Krušič je s svojim razmerjem zmag in porazov med petimi naj- boljšimi posamezniki lige, Marsel Šegula pa je tik pod polovičnim pragom uspešnosti (19:22). Kar opazen delež je prispeval tudi Dar- ko Drčič (7:12), brez zmage je ostal Gorazd Selinšek. Najboljši posamezniki 2. lige: 1. Bojan Ropoša (NTK Sobota I) 38:3 2. Andraž Novak (NTD Kajuh-Slovan) 39:4 3. Mirza Tvrtkovič (NTK Ilirija) 29:3 4. Denis Pintar (NTD Kajuh-Slovan) 33:5 5. Luka Krušič (NTK Ptuj) 40:10 JM Golf zveza Slovenije je od petka do nedelje na ptujskem igrišču za golf izvedla turnir 2. Slo Tour 2020, na katerem je tekmovalo 45 igral- cev in 8 igralk. Šlo je za tekmovanje najvišjega razreda, katerega rezul- tati štejejo za svetovno amatersko golf lestvico. Član Golf kluba Ptuj Jan Hriber- nik je trenutno najboljši slovenski amaterski igralec, svojo kakovost je potrdil tudi na turnirju na Ptuju. 23-letni golfi st je iz dneva v dan igral bolje, njegov rezultat se je stopnje- val od petkovih 71 udarcev, v soboto je izvedel še enega manj (70), zadnji dan pa jih le potreboval le še 65, kar mu je prineslo skupni seštevek 206 udarcev. Predvsem zadnji dan je igral vrhunsko – šest udarcev pod parom igrišča –, skupno je za zmago odigral sedem udarcev pod parom igrišča, kar je zelo dober rezultat. Zelo dobro sta vse tri dni igrala tudi najbližja Hribernikova zasle- dovalca Luka Naglič (GK Bled, 208, -5) in Jaka Babnik (GK Trnovo, 209, -4). Vsi drugi igralci so zbrali bistve- no več udarcev. Na turnirju je imel Golf klub Ptuj kar številčno zasedbo. Med njimi med deseterico najdemo na 6. mestu Jureta Vasleta, ki je zbral 225 udarcev (76, 76, 73). Ostali ptujski predstavniki so zasedli na- slednja mesta: 12. Tom Li Dobrnik, 18. Grega Gregorinčič, 20, Benja- min Vrhovec, 23. Jan Luka Šamec, 34. Miha Majhenič in 35. Vito Ko- larič. V ženski konkurenci je prepričlji- vo zmagala trenutno najboljša slo- venska igralka golfa Pia Babnik (GC Trnovo). Ta je svojo nadarjenost in kakovost potrdila z odličnim rezul- tatom 211 udarcev (72, 70, 69), kar sta dva udarca pod parom igrišča. Babnikova in Hribernik sta na 2. Slo Tour 2020 turnirju na Ptuju vpi- sala drugo letošnjo turnirsko zma- go, saj sta bila pred tem ob koncu maja najboljša že na prvem izmed petih letošnjih turnirjev, ki je bil od- igran v Arboretumu. David Breznik V soboto je bil v organizaciji NK Skorba na domači „Gmajni“ zanimiv veteranski turnir ekip iz občine Haj- dina – veteranski „četvorček“. Tradicionalni turnir, ki je vsako leto v drugi vasi občine (lani npr. v Hajdošah), je domače društvo letos pripravilo v sklopu praznova- nja 50-letnice NK Skorba. Tekmovalni vidik ni bil v ospredju, zato tudi zmago- valcev na koncu niso razglasili, veliko pomembnejše je bilo druženje in obujanje spominov iz časov velikega rivalstva. Tekme so sicer igrali po sistemu vsak z vsa- kim, vsaka je trajala 30 minut. Rezultati: Hajdina – Hajdoše 2:0, Skorba – Gerečja vas 4:1, Skorba – Hajdoše 0:2, Hajdina – Gerečja vas 2:0, Skor- ba – Hajdina 4:1, Hajdoše – Gerečja vas 0:1. JM petek  19. junija 2020 Šport, šport mladih, rekreacija 19 Teniške novičke Rola v Beogradu dobro začel, a slabše nadaljeval Namizni tenis  Državne lige Cirkovčanke nove prvoligašinje Golf  Na Ptuju 2. Slo Tour 2020 Hribernik slavil na domači travi Nogomet  Veteranski turnir v Skorbi Veteranski »četvorček« občine Hajdina Foto: JM Finalista lige U-18, ekipi ŽTK Maribor (levo) in TK Terme Ptuj Ekipa NTK Cirkovce si je s slavjem v 2. državni ligi zagotovila na- predek v najvišji rang tekmovanja. Na fotografi ji so Katja Krajnc, Lana Erhatič, Zoja Žolek in Ina Unger. Foto: Črtomir Goznik Jan Hribernik (Golf klub Ptuj) Foto: Matija Brodnjak Veterani NK Skorba so odlično organizirali turnir, obenem pa zelo dobro nastopili tudi na zelenici. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  19. junija 2020Ljudje in dogodki20 Za ogled se je treba predhodno dogovoriti s Tomažem Plavcem, akademskim slikarjem in kiparjem (041 200 335), ki je tečaj tudi vodil. Potekal je celo šolsko leto. Zaradi velikega zanimanja bodo v jeseni ponovno organizirali začetni tečaj, sicer pa bodo vsi, ki so končali zače- tni tečaj v prejšnjem šolskem letu, svoje risarske sposobnosti nadgra- dili še na nadaljevalnem tečaju. Tomaž Plavec je že pred 15 leti na Ptuju vodil uspešne tečaje ri- sanja. Marsikateri od takratnih udeležencev je študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost, restavratorstvo, oblikovanje in se danes javnosti predstavljajo kot uspešni slikarji oz. umetniki svoje- ga poklica. V letošnjem sicer skrajšanem šolskem letu je tečaj risanja obi- skovalo 15 udeležencev. Začeli so ga v Fürstovi hiši, nadaljevali in zaključili pa na Prešernovi 29, v prostorih, kjer sicer potekajo tudi priložnostne razstave Art Staysa. Ko bo nekoč v prihodnosti stav- ba dobila tudi dvigalo, bodo v teh prostorih uredili glavno recepcijo in glavno pisarno galerije. Stalno mesto pa bosta ohranila ateljejska baza in prostor, v katerem bodo mladi spoznavali risarske veščine, od četrtega razreda osnovne šole dalje. Želja, volja, dovolj časa, do- volj umirjenosti, to je dovolj, da se nekdo udeleži risarskega tečaja. Mladim sta se na letošnjem tečaju pridružili tudi dve učiteljici in ena starejša gospa. Za udeležbo na tečaju ni potrebnega nobenega predznanja. Tomaž Plavec se sko- zi akademski, zahtevnejši pristop trudi, da tečajniki pridobijo potreb- no znanje, da pa še vedno ohrani- jo lastni izraz. Razstava, na kateri prevladujejo portreti, nekaj je tudi začetnih risb arhitekture, prostora, je pokazala, da na Ptuju raste nov rod umetnikov. Njihova risba je do- kaj močna, zelo so napredovali, je zadovoljen mentor Tomaž Plavec, ki je tudi z največjim veseljem vsem podpisal certifi kat, da so uspešno zaključili začetni tečaj risanja. Še posebej radostno jih je opazovati, ko skrbijo za naraščaj. Mla- dičkov sicer ne izpostavljajo radi, a tu in tam jih pa vendarle poka- žejo. V tem tednu so imeli labodjo družino priložnost opazovati na Dravinji v Vidmu, tik pod občinsko stavbo. Vsi, z županom Brankom Mariničem na čelu, so bili navdušeni ob pogledu na labodji naraščaj. Še posebej so se razveselili, ker jih je labodja družina obiskala 15. ju- nija, na dan, ko goduje njihov farni zavetnik sv. Vid. Malemu labodu tako ni bilo težko izbrati imena, poimenovali so ga Vid – po sv. Vidu. “Obiskovalci se bodo lahko v de- stinaciji Ravno polje odločili za pov- sem novo doživetje, ki v Sloveniji še ne obstaja. Gre za vinsko doživetje, ki ga izvaja Društvo vinogradnikov Miklavž v legendarnem letalu DC 9 v Letalskem centru Maribor v Sko- kah. Gre za letalo iz leta 1980 in je že od leta 2012 na letališču razstav- ni eksponat. Letalo si je tudi sicer možno ogledati po predhodnem dogovoru z Letalskim centrom Maribor,” je povedala oblikovalka turistične destinacije Ravno polje Sonja Breznik in nadaljevala: “No- vodobnemu turistu želimo ponu- diti čim več novih doživetij ob po- vezovanju lokalne ponudbe in tako smo prišli na idejo o vinski degusta- ciji v letalu. Vsak obiskovalec kupi simbolično letalsko vozovnico, ki jo pokaže ob vstopu v letalo, preden se odpravi na vinsko pravljico in razvajanje brbončic. Osnovno vin- sko doživetje vključuje degustacijo penine in treh vrst vin ob pokušini domačih dobrot lokalnih ponudni- kov, kot so siri, salame, suhomesni izdelki, domači kruh in podobno. Seveda se je možno dogovoriti tudi za degustacijo po meri in željah obi- skovalcev.” Destinacija doživetij Destinacija Ravno polje sodob- nemu turistu ponuja priložnosti za nova doživetja, spoznavanje kulinarične, gastronomske in turi- stične ponudbe podeželja in preko tega spoznavanje bogate dedišči- ne, ne manjka pa tudi priložnosti za šport in zabavo. Pomembnejše zanimivosti v destinaciji so rimske gomile, muzej Zbirka podeželja, kjer hranijo več kot 50 ekspona- tov, zasebna zbirka starodobni- kov – traktorji in motorna kolesa, muzej Pangea z največjo zbirko mi- neralov in fosilov v Sloveniji, špor- tno-rekreacijski center Green Lake Slovenia, doživetja v zraku, dožive- tja na kmetijah in preko tega spo- znavanje podeželja, svet konjev in vožnja s kočijo, od junija dalje pa tudi vinsko doživetje v letalu. Nočitev s turističnim bonom Pri ponudnikih v destinaciji Rav- no polje so možne tudi nočitve z unovčitvijo turističnega bona. „So- bodajalci so Gostilna Beno in Okre- pčevalnica Veseli Škotje v Staršah, Gostišče Živko v Miklavžu na Dra- vskem polju in Restavracija Pan v Kidričevem. Apartmaje oddajajo v Miklavžu na Dravskem polju (Aka- cijev izvir), kjer se lahko gostje odločijo za dodatno ponudbo, to je kosilo izpod rok gospodarja. V Konjeniškem parku v Starošincah je na voljo glamping, po vsej de- stinaciji je urejenih več postajališč za avtodomarje,” je še povedala Breznikova in povabila k obisku destinacije. Foto: Visit Dravsko polje Degustacija vin na letalu je povsem novo doživetje, ki doslej v Sloveniji še ni obstajalo. Dravsko polje  Nov turistični produkt Degustacija na letalu V destinaciji Visit Ravno polje, ki združuje več kot 40 ponudnikov iz občin Kidričevo, Starše in Miklavž na Dravskem polju, so oblikovali nov produkt: vinsko do- živetje na letalu. Foto: Črtomir Goznik V pritličnih prostorih Galerije mesta Ptuj je na ogled študijska razstava udeležencev začetnega tečaja risanja. Fo to : O bč in a Vi de m Ptuj  Študijska razstava udeležencev tečaja risanja Na Ptuju raste nov rod umetnikov Na Prešernovi 29 na Ptuju, v pritličnih prostorih Galerije mesta Ptuj, bo vse do je- seni na ogled študijska razstava udeležencev začetnega tečaja risanja, ki ga je po nekajletnem premoru organizirala OI JSKD Ptuj v sodelovanju z Galerijo mesta Ptuj. Videm  Labodja družina Mali labod Vid Labodi so ptice, ki pritegnejo občudovanje ljubiteljev nara- ve. V spodnjepodravskem okolju jih je opaziti na reki Dravi in Ptujskem jezeru, pa tudi na gladinah drugih manjših rek in potokov. Zavrč  Sprejem pri županu 11 devetošolcev že maha v slovo Preden so mladi upi iz Zavrča odšli novim življenjskim in uč- nim prigodam naproti, jih je sprejel župan Slavko Pravdič: „Sprejem devetošolcev in mini maturantov je zame eno naj- lepših del. Vsako leto mi je v veliko veselje spremljati mlade, ki gradijo svojo in tudi našo prihodnost.“ Otroci in mladostniki na sprejem vedno prinesejo razigranost in op- timizem. Tako je bilo na sprejemu tudi tokrat zelo veselo. Udeležilo se ga je vseh enajst devetošolcev ter devet mini maturantov. Pravdič jih je na sprejemu nagovoril in poudaril: „V prvem obdobju šolanja, torej v vrtcu in osnovni šoli, se naučimo največ. Svojega obzorja ne širimo samo s pridobivanjem znanja, ampak se naučimo veliko vrednot, ki so pomembne za prihodnje življenje.“ „Že zgodnje jutranje sonce je pričalo, da bo dan pomemben. S slav- nostnim sprejemom na občini se devetošolci tudi uradno poslavljalo od osnovne šole,“ je dejala ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in dodala: „Z velikim veseljem se vsako leto odzovemo na po- vabilo občine Zavrč. Tudi letos smo pogumno zakorakali pred župana Slavka Pravdiča, direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabloč- nik in vse uslužbence občine Zavrč.” „Od nas se poslavlja čudovita generacija otrok. Prepričani smo, da so s seboj odnesli prijetne spomine na druženja med šolskimi klo- pmi ali vrtčevskimi kotički. Ta dan pa si bo zagotovo zapomnil vsak učenec, otrok in navsezadnje vsi tisti, ki smo jih podpirali na njihovi poti učenosti,” je pojasnila Petkova in pohvalila devetošolce: “Bili so uspešni na mnogih področjih. Razvijali so svoje potenciale, nadejali so se velikih uspehov, se udeleževali tekmovanj iz znanja ter osvajali bronasta in srebrna priznanja. Vrhunske rezultate so dosegali tudi na državnih tekmovanjih.” Učence in mini maturante so na sprejemu spremljale tudi razredni- čarka Vesna Koren, pomočnica ravnateljice za vrtec Simona Milošič ter vzgojiteljici Slavica Vindiš in Bernardka Ropić. Tudi zanje je sprejem predstavljal zaključek lepega obdobja. Na občini so jih vse skupaj pogostili, mini maturanti in devetošolci pa so prejeli tudi darila. „Vsem skupaj želim vse dobro na novih poteh učenosti!“ jim je še zaželel Pravdič. Foto: arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč Na brezplačno omrežje se lahko uporabniki priključijo na celotnem območju od občinske stavbe do grajske pristave. »Z omrežjem se je pokrilo območje, kjer je večja koncentracija obiskovalcev v mes- tu Ormož, od občinske stavbe, Kerenčičevega trga, hostla, grajske pristave in avtobusne postaje,« je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. Omrežje je, kot rečeno, za uporab- nike brezplačno. Vse, kar je treba storiti, je le med razpoložljivimi Wi-Fi omrežji izbrati omrežje WIFI- 4EU. »Omrežje ne zahteva nobene prijave. Delamo tudi na tem, da se bo ob povezavi naložila posebna aplikacija za pametne telefone Visit Ormož, ki bo popeljala obiskoval- ce po znamenitostih in nudila tudi druge pomembne podatke. Na tak način bomo še bolj približali turi- stično ponudbo,« je še dodal. Celoten strošek vzpostavitve omrežja je znašal 15.000 evrov. Investicijo so pokrili z evropskim denarjem, občina pa bo v prihod- nje krila internetno naročnino in vzdrževanje teh točk. Fo to : V is it. si Ormož  Brezplačno brezžično omrežje 15.000 evrov za povezavo V mestnem središču Ormoža je odslej brezplačno na voljo javno brezžično omrežje, ki ga je občina vzpostavila z evropskim de- narjem. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020 COLOR CMYK stran 21 Letošnja epidemija koronaviru- sa tudi Urški ni prizanesla. Ujela jo je sredi vaj na predstavo Ljubezen gre skozi želodec, ki jo pripravlja skupaj z Majo Martino Merljak in Jernejem Čampljem. Ker je bilo vaj z danes na jutri konec, se je do tedaj običajno življenje naenkrat ustavilo in umirilo. Korona poljub pod belo omelo na Panorami „Ves čas epidemije smo bili doma. Vse stike z najbližjimi smo strogo omejili, nismo se obiskova- li. V trgovino smo po hrano hodili na 14 dni ali tri tedne. Na začetku karantene smo se vsak dan spre- hajali okoli Panorame. Ob naši trasi je na drevesu rasla bela omela in smo si omislili, da sva se z možem Matjažem pod njo vsakič, ko smo šli mimo, poljubila. Če sva slučaj- no pozabila, sta naju otroka hitro spomnila. No, s takšnimi domis- licami smo si krajšali čas, naredili dneve bolj živahne in pisane. Ostali čas smo bili v stanovanju, s soro- dniki smo se slišali le po telefonu. Mami sem kupovala hrano, nakup- ljeno sem ji nastavila kar pred vrati. S sestro in njeno družino se nismo videli. Vmes sem imela rojstni dan, mama in sestra sta mi spekli sladi- ce in jih pustili pred vrati. No, pra- znovanje rojstnega dneva moram še nadoknaditi. Da dobim darila (smeh). Sčasoma smo potem začeli obiskovati mojo mamo, vendar nis- mo šli v stanovanje. Bili smo zunaj na vrtu, odrasli smo malo poklepe- tali, otroka sta se igrala. Sestrino družino smo obiskali šele po tem, ko so se ukrepi zrahljali. Res smo se držali v izolaciji.“ Velikokrat strožja kot učiteljica „S hčerjo Nino in sinom Gregom sem v tem času preživela veliko časa, nenehno smo bili skupaj in tako sem tudi imela priložnost spoznati, kaj jima gre in kaj ne, kaj znata odlično, kje šepata … Gre- ga denimo ne piše najlepše ali pa je kje površen. Sedaj sem bila ves čas z njim, bila je priložnost, da sem ga opozarjala in bodrila, da se potrudi lepše pisati, da je bolj natančen. In pri tem sem bila ne- izmerno vztrajna. Nina je že toliko velika, da je šolo na daljavo delala samostojno, Grega je še manjši in sva skupaj vztrajno sedela ure in ure. Šola nas je zaposlovala vsak dan, bili smo dosledni, naloge iz- polnjevali in pošiljali sproti. Bilo je kar zahtevno. Drugače je, če uči- teljica snov razloži. Če pa si mora otrok sam vse prebrati in izluščiti tisto najpomembnejše, pa sploh ni enostavno. Sama sem se pri delu za šolo zelo angažirala, morda sem si naložila nekoliko preveč, kot bi bilo treba. Šli smo skozi snov, se pogovarjali, včasih tudi sama ni- sem česa razumela in smo skupaj poiskali odgovore. Bila sem mama- -učiteljica-sošolka. Morda sem si naložila preveliko breme, a z otro- koma smo bili skupaj ves čas in tudi šola nas je nekako spremljala vsak dan, celi dan. Seveda ni bilo ves čas idilično. Tudi sprli smo se kdaj, ker sem zahtevala in vztrajala, da se naloge naredijo dosledno. Velikok- rat sem bila strožja kot učiteljica,“ je strogo resno in z malo privzdig- njeno eno obrvjo povedala Urška. Šolskih izdelkov, ki so jih ustvarili v korona času pri njihovi hiši, pa je toliko, da bi lahko postavili razsta- vo, se je nasmejala. Dodala je še, da je bil en večjih izzivov izvajanje športne vzgoje. petek  19. junija 2020 Ljudje in dogodki 21 Današnji svet več ni komedija, prej tragedija Stand-up komedija je žanr, ki je priljubljen tako pri igralcih kot pri občinstvu. Odločitev o tem, da bi se podala med tovrstne komedijante, ji povzroča sive lase že nekaj časa. Ne more in ne more se odločiti, kaj narediti. „Všeč mi je, če je nekaj spontano smešno. Tega koncepta, da nekaj mora biti smešno, pa ne osvojim. Pri odločitvi, da bi ustvarjala stand-up, sem zelo neodločna. Bi, pa ne bi … Ne dvomim, da mi to ne bi šlo in da ne bi imela publike. Se mi pa zdi, da še ni prišel pravi trenutek. Iskreno povedano, v tem času niti nisem razpoložena, da bi zbijala štose in šale. Trenutno se počutim kar utrujena, ni se mi za družiti, aktualna situacija in korona mi nista niti malo smešni. Dejansko mi je žalostno, kam drvi ta naš svet. Koliko je krivice in neresnice. Da je postalo tako hudo normalno, da se laže, krade, da so ljudje nesramni. Vse slabe stvari so postale sprejemljive, namesto da bi na njih opozorili, jih preprečevali. Da bi vedeli, česa se ne sme in tega ne bi počeli. Laže se ne, krade se ne, ne govori se novinarki, da je prostitutka. Razumem, da smo ljudje razdeljeni v različne ekonomske razrede, eni zaslužijo več, drugi manj. Nimam potrebe, da bi bila med tistimi, ki zaslužijo več. Želim in hočem pa, da sta v družbi red in pravica. Za parkirni listek lahko pristaneš v zaporu, če kradeš in utajaš davke, pa si na Bahamih. Kaj nam to pove? Izplača se biti lopov, čim bolj išči ovinke … Meni ni več nič smešno. Tako resno je postalo, da se mi o tem ni niti za hecati. Vse to se dogaja pri nas, ni to nekje tam daleč, v Ameriki ali kje drugje. In če bi v tem trenutku izvajala stand-up, bi se verjetno razjezila, okrcala vse. Potrebujem čas, da malo prediham in zadiham. Ko bom pripravljena na novo večjo vlogo in projekt, bo nedvomno prišla tudi prava ponudba.“ Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Pogovor z Urško Vučak Markež „Žalostno, koliko je krivice in neresnice“ Simpatične, zabavne, nasmejane in zgovorne ptujske igralke Urške Vučak Markež se nedvomno spomnite s televizijskih zaslonov. Bila je sestra Ančka v Naši mali kliniki. Ta vloga ji je odprla vrata v televizijski svet. Sledile so serije Lepo je biti sosed, Čista desetka in Ena žlahtna štorija, pa tudi zabavne oddaje, kot so Slovenski pozdrav, Zvezde plešejo in druge. Sprejeme za vse tri skupine ot- rok so na občini Cirkulane pripra- vili isti dan. Županja se je najprej srečala z najmlajšimi nadebudneži, ki se s septembrom poslavljajo od brezskrbnega otroštva in se poda- jajo na devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Igro bo zamenjalo učenje, igralnice šolske učilnice, igrače pa zvezki in pisala. „Res jih je bilo luštno videti skupaj z vzgojite- ljico Dušanko Kokot in vzgojiteljem Urošem Prelogom, ko so se spre- hodili po središču občine in glasno piskali. Na sprejemu sta se jim prid- ružili vodja vrtca Simona Milošič in ravnateljica Suzana Petek. Otroci so zapeli, podarili smo jim bonbone, tudi tiste z nalepkami s tatuji, napih- nili smo balone ter se pogovarjali o tem, kako lepo je v našem vrtcu in kako se veselijo šole. Samo eden iz- med 14 je izrazil rahel dvom, da pa v šoli mogoče ne bo vse super,“ je o srečanju z letošnjimi mini maturanti povedala Žumbarjeva. Naslednji sprejem je bil organi- ziran za devetošolce odličnjake. To so Lara Bukšek, Daša Dizdare- vić, Domen Emeršič, Gloria Gavez Majhen, Nina Hercog, Patricija Mi- lošič, Simon Petrovič, Taja Potoč- nik in Ana Rihtarič. Odličnjake sta na sprejemu spremljala razrednik Dejan Vilčnik in ravnateljica Petko- va. Županja jim je čestitala za zelo uspešne učne rezultate, zaželela jim je tudi veliko uspeha na poti do ciljev v življenju. V spomin na uspešno končano osnovnošolsko izobraževanje z odličnim uspehom jim je v imenu občine podarila že- pno izdajo Poezij Franceta Prešer- na s posvetilom in darilni bon v vrednosti 50 evrov. Dan, namenjen druženju z ot- roki in učenci domače šole, je županja Žumbarjeva sklenila z obiskom vseh devetošolcev, ki jih je bilo letos 19. „Vesela sem bila sproščenega pogovora o tem, v katero srednjo šolo so se učenci odločili vpisati. Čestitala sem jim za vse doseženo, saj so mnogi med njimi tudi športniki na različ- nih področjih. Zaželela sem jim, naj jih spremlja sreča in naj nikoli ne pozabijo rojstnega kraja, da se po končanem šolanju vedno radi vračajo ali pa za vedno vrnejo v do- mači kraj. Mi v lokalni skupnosti se bomo še bolj potrudili, da občino in okolje približamo mladim,“ je za- dovoljno in z nasmehom na obrazu povedala cirkulanska županja. De- vetošolcem je podarila darilni bon v vrednosti 20 evrov s posvetilom. Uradnemu delu srečanja je nato ob prigrizku sledil sproščeni klepet. Županja je devetošolce pogostila s picami, slaščicami in sokom. Rav- nateljica Suzana Petek je ob tem veselem dogodku poudarila, da so učenci vseh devet let dosegali zavidljive rezultate, ob tem pa svoj trud izkazovali z vztrajnostjo, rado- vednostjo, raznimi tekmovanji, na- tečaji in marljivo vnemo, ki jim bo na nadaljnjih poteh izobraževanja prišla še kako prav. „Želim jim, da svoje življenje še naprej opazujejo z zvedavimi očmi in najdejo svoj prostor pod soncem.“ Cirkulane  Županjini sprejemi ob koncu šolskega leta Mini maturanti, odličnjaki in devetošolci pri županji Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je pred koncem šolskega leta gostila otroke iz domačega vrtca in osnovne šole. Obiskali so jo vrtčevski mini ma- turanti ter učenci devetih razredov, ki bodo po poletnih počitnicah postali srednješolci. Posebej se je županja srečala še z devetošolci odličnjaki. Foto: Občina Cirkulane Devet odličnjakov devetošolcev v družbi županje Antonije Žumbar, ravnateljice Suzane Petek in razrednika Dejana Vilčnika Foto: Črtomir Goznik Tako se Urška vživi v pogovor. Rada poskrbi za razvedrilo in zbija štose. A dobro pozna tudi resno plat življenja, ki vsakodnevno prinaša nemalo skrbi. Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  19. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 20. in 21. junija 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Čistilna akcija občanov v Mestni občini Ptuj – 250 udeležencev zbralo 4500 kg odpadkov; Seja varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj; Ugodna ocena stanja varnosti v MO Ptuj; 30. redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj; Najava in vabilo na Poletno muzejsko noč v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, v soboto 20. 6.; Na platoju ptujske mestne tržnice otvoritvena razstava na prostem – Številne podobe Ptuja. Na platojih prikazana kul- turna dediščina Ptuja; Predstavitev knjige – Vinogradništvo na ptujskem območju, od pojava trtne uši, konec 80. let 19. stoletja do leta 1991. Avtor knjige Andrej Brence; Dan minimaturantov otrok enot Vrtca Ptuj; Virtualni 18. Poli maraton zaradi trenutnih razmer v skupnem virtualnem startu 20. junija; Brodarsko društvo Ranca krstilo barko Ranca 2; Nastop ženskega pevskega zbora Lilith na ptujski tržnici, ob izidu prvega videospota; Z glasbo v poletno noč z narodno zabavnimi ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE REPORTAŽA Na obisku na kmetiji gospodarskega ministra Počivalška v Olimju INTERVJU Alenka Bratušek: Šarec je namesto sodelovanja izbral uničevanje DOSJE Udba in akcija Sever: šokantna razkritja v novi knjigi Igorja Omerze INTERVJU Anita Šumer: Ko začneš jesti kruh z drožmi, poti nazaj več ni Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2), Sklepa o pripravi sprememb in do- polnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del in RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/19) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) županja Mestne občine objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del in RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del in RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba ZUM urbanizem, planira- nje, projektiranje, d. o. o., št. projekta 19054, v juniju 2020. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od torka, 30. 6. 2020, do vključno četrtka, 30. 7. 2020, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). Digitalno gradivo do- polnjenega osnutka navedenega prostorskega akta je dostopno na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: http://www.ptuj.si/obcinski_ppn. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 8. 7. 2020, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (poročna dvorana). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s pote- kom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-3/2019 Identifi kacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1411 Datum: 17. 6. 2020 Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  19. junija 2020 Oglasi in objave 23 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 19. 6. 2020 mineva leto dni, odkar si odšla Romana Florjančič roj. Ostroško IZ UL. A. HLUPIČA 3, PTUJ Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spo- minu. Vsi njeni Živimo brez tebe, a vendar s teboj ... SPOMIN 19. 6. 2018 je za vedno zapustil to zemeljsko življenje naš dragi Zdravko Zupanič IZ MARKOVCEV 28A Pridružil se je tistim, ki nam dajejo upanje, da se bomo nekoč ponovno srečali. Hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite pri njegovem grobu. Vsi njegovi Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. V SPOMIN 22. junija bo minilo osem let, odkar smo se poslovili od drage mame Justine Šmigoc (1933–2012) čez mesec dni, 21. julija, pa bo minilo devet let, odkar smo izgubili očeta Jožeta Šmigoca (1929–2011) IZ TRŽCA 4 Tiho sta odšla kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Hvala vsem, ki ju ohranjate v svojem srcu! Sinovi z družinami Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe se bo polnila. V SPOMIN V soboto, 20. junija, minevata dve leti žalosti, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric Martin Gojkošek S SPODNJE HAJDINE 28 Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spo- minu. Vsi njegovi Minile zate vse so bolečine, v srcu pustila lepe nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storila si za nas, hvala ti za vekomaj. ZAHVALA 6. junija 2020 se je v 73. letu starosti ustavilo srce naše drage mamice, tašče, babice in prababice Štefanije Fridauer Z ZAGREBŠKE CESTE 78, PTUJ Posebno lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, hvala vsem, ki ste se pokojni poklonili v slovo, jo pospremili k njenemu večnemu počitku, ji prinesli cvetje, sveče, darovali za svete maše. Iskrena hvala g. župniku Tarziciju, pogrebnemu zavodu Mir, Moškemu pevskemu zboru Feguš, tro- bentaču, upokojencem Turnišče. Prisrčno hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste našo mamico imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Neutolažljivi: hčerki Anica s Srečkom, Jožica z možem Srečkom, vnuki Anja, Aleš, Natalija z Damjanom in pravnuka Nika in Teo Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbel je za nas. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša predraga mamica Silva Petek POBREŽJE 117B VIDEM Hvala vsem, ki si vzamete čas in z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo, poklonite cvet in jo ohranjate v lepem spominu. Sinova Dejan in Tomi ter hčerka Nika Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 79. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovil ljubljeni mož, oče, tast, dedek in pradedek Mirko Kodrič IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 81 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sode- lavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar in za svete maše. Hvala duhovnikoma gospodu Janezu Maučecu in gospodu Marku Veršiču za opravljen obred in darovano sveto mašo, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala govornikom za poslovilne besede, PGD Nova vas za poslovilni obred, nosilcu križa in zastavonošem ter pogreb- nemu podjetju Mi r iz Vidma pri Ptuju za organizacijo pogreba. Hvala sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, še posebej v zadnjih mesecih, ambulanti splošne medicine Brigite Baklan, patronažni sestri Idi in sodelavkam Centra za pomoč na domu za vso skrb, nego in pomoč pri lajšanju bolečin. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Albina in Lidija z družinama Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Alojz – Slavko Lukner IZ ORMOŽA, KERENČIČEV TRG 13 Pogreb našega dragega pokojnika bo v petek, 19. 6. 2020, ob 16. uri s pogrebno mašo izpred mrliške vežice v Ormožu. Vsi njegovi najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN 16. junija je minilo leto dni, odkar te več med nami ni, naš dragi atek Janez Duh Z DRAVINJSKEGA VRHA 28 Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in v spomin svečke gorijo. Zelo te pogrešamo. V mislih in srcu s teboj hčerki Sonja in Metka z družinama. Delo, ljubezen, trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod. V SPOMIN 18. junija je minilo 11 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Ana Vauda 16. 6. 1946–18. 6. 2009 Z ZG. HAJDINE 83A Hvala vsem, ki se je spominjate ali postojite ob njenem grobu z lepo mislijo. Tvoji najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - HIŠO in posest v Vičancih letnik 2010 v izmeri 200,50 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 8176 m2, blizina Velike Nedelje. Cena: 175.00,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816 PRODAM 12-colski, dvobrazdni plug in brane. Cena po dogovoru. Tel. 02 796 42 81. NEPREMIČNINE V NAJEM dam poslovni prostor na Ptuju v Platani. Tel. 031 663 445. NA PTUJU oddajo v najem opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 041 469 578. MENJAM mansardno trisobno, nepro- fi tno stanovanje na Ptuju za manjše. Tel. 070 826 730. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM prašiče v teži od 100 do 140 kg, mesni tip, po ceni 1,90 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAJO odojke. Tel. 031 845 522. RAZNO MOŠKI, osamljen, brez obveznosti bi rad spoznal osamljeno prijateljico od 50 let naprej. Tel. 051 761 440. PODARIM nemškega ovčarja, dobro šo- lan. Tel. 031 866 134. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si Štajerski TEDNIK petek, 19. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  19. junija 2020Tednikov mozaik24 Turistični objekti se počasi vračajo v normalno poslovanje. Še vedno pa veljajo nekatere omejitve oz. ukrepi, ki jih je treba ob obisku le-teh dosle- dno upoštevati. Že v soboto, 13. junija, so odprli tudi Terme Ptuj z vsemi namestitvami (hotel Primus, prenovljene mobilne hiše v kampu in kamp), vodni park in zdravstveni center. Nekateri turistični objekti na Ptuju pa še naprej ostajajo zaprti. Jutri bo v muzejih in galerijah potekala že 18. tradicionalna Poletna mu- zejska noč. Tudi PMPO je pripravil več dogodkov, na katere vabi do- mače in tuje obiskovalce. Grajske zbirke si bodo lahko ogledali brez- plačno v živo, k ogledu pa vabijo tudi s posnetki na YouTube kanalu PMPO in na televiziji PeTV. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa tudi letos sodeluje na Evropskih arheoloških dnevih 2020, ki bodo po Evropi potekali med 19. in 21. junijem 2020. Tako danes med 17. in 19. uro vabijo na ogled I. mitreja na Spodnji Hajdini. Jutri, med 10. in 12. uro pa v III. mitrej na Zgornjem Bregu. Petoviona sodi med največ- ja središča mitraizma v Evropi. Na Ptuju so doslej odkrili pet Mitrovih svetišč. Poletni solsticij je letos prav 20. junija. Mitra kot sončni bog bdi nad vesoljnim redom, dnevom in nočjo ter letnimi časi. Ogleda obeh mitrejev sta brezplačna. Vodila ju NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je bil arhitekt nove ptujske Mestne hiše? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik III. mitrej na Zgornjem Bregu si bo mogoče ogledati jutri med 10. in 20. uro. Nagradno turistično vprašanje Še pred uradnim začetkom letošnjega projekta Turistične zveze Sloveni- je – Moja dežela, lepa in gostoljubna se je začelo glasovanje za Naj planin- sko kočo 2020. Tudi letos bodo obiskovalci 156 koč, od tega 28 visokogor- skih planinskih postojank in 128 planinskih koč, glasovali za naj planinsko kočo in naj visokogorsko kočo. Projekt je namenjen vsem ljubiteljem poho- dništva, planinarjenja, rekreacije in vsem, ki skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu. Za vse ljubitelje gora so organizatorji letos pripravili tudi poseben planinski priročnik z naslovom Rad imam gore. Gre za vodnik s praktičnimi nasveti in napotki, ki jih je mogoče prenesti na računalnike ali druge pamet- ne naprave brezplačno. Le-ta na prijazen način predstavlja zanimiva planin- ska dejstva, pomaga pri pripravah na izlet v gore z 10 praktičnimi napotki, predstavlja pa tudi planinski bonton in planinsko abecedo. Ptujsko poletno dogajanje bodo tudi letos kljub koronavirusu obogatili že tradicionalni festivali. Potekali pa bodo v nekoliko spremenjeni vsebini, a še vedno dovolj privlačni za obiskovalce. Zagotovo pa ne bo tradicionalne- ga Kina brez stropa, ki je potekal na dvorišču ptujskega gradu. V Mestnem kinu pa bodo kljub temu povabili k ogledu zanimivih fi lmov na prostem. Predvidoma med 3. in 4. julijem naj bi povabili na drive-in kino na parkirišče nekdanje ptujske vojašnice, ob stavbi Zgodovinskega arhiva Ptuj, kjer so včasih postavljali karnevalski šotor. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje, do kdaj je bilo mesto (Ptuj) v rokah Ogrov, da je to bilo do leta 970, bo prejela Ivanka Bedrač Kolarič. Danes sprašujemo, kdo je bil arhitekt nove ptujske Mestne hiše. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pri- čakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. junija. bo arheologinja Iva Ciglar, ki bo obiskovalce popeljala skozi življenje Rimlja- nov v antični Petovioni. Na YouTube kanalu PMPO pa si bo v soboto, 20. junija, ob 20. uri mogoče ogledati tudi posnetek vodenega ogleda največje arheološke razstave Osrčje Petovione, Ptuj v rimski dobi, posvečene 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Posnetek vode- nega ogleda arheologinje Aleksandre Nestorovič, soavtorice razstave, je del programa Poletne muzejske noči 2020. Vodena ogleda I. in III. mitreja Dokler je v njej š e kaj vina, me n ič ne moti, če du h uide iz steklen ice. * * * Ko delam, se mi opozorilo „SAM ODEJNO STAN JE MIROVANJA ČEZ 3 MINUT E“ prikaže na vs akih 15 minut. * * * Do zadnjega obis ka pri kardiologu sem se tolažil, da sem vsaj še po s rcu mlad. * * * Tašči takoj odsto pim svoj turistič ni bon. Če ga bo porabila za zadn jo večerjo z večnim prenoč iščem. * * * Če že slovenski s adjarji niso, je vs aj naša policija s amooskrbna z ja bolki. Gnilimi. * * * Žena ima vrhun ske kvalifi kacije za direktorico NI JZ. Že 23 let mi dnevno daje obvezna pri poročila. AFORIZMI BY FREDI Nemčija  Znanstvenik odkril novo vrsto pajka Pajek z imenom Grete Thunberg Nemški znanstvenik je novo vrsto pajka, ki so ga odkrili na Madagaskarju, poimenoval po švedski okoljski aktivistki Greti Thunberg. Novi pajek thunberga greta spada v družino sparasidov, ki na svoj plen čakajo v zasedi na nizkem rastlinju. Destrnik, Trnovska vas  Župana čestitala najboljšim Sprejem za peterico odličnjakinj Vseh devet let šolanja na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas je z odliko končalo pet deklet. Devetošolke Lara Čeh, Leja Mu- rko, Ana Potočnik, Klara Sužnik in Teja Črnko Širec tvorijo letošnji cvet odličnjakinj, ki sta jim za dosežen re- zultat čestitala župana občin Trno- vska vas in Destrnik Alojz Benko in Franc Pukšič ter jim zaželela ve- liko uspeha pri nadaljnjem šolanju. Sprejema v piceriji pri Mici v Jane- žovcih so se udeležili tudi ravnatelj šole Drago Skurjeni, razredničarka deklet Dragica Pešaković ter oba di- rektorja občinskih uprav Jože Potrč in Vlasta Tetičkovič Toplak. Foto: občina Trnovska vas Odličnjakinje OŠ Destrnik-Trnovska vas Laro, Lejo, Ano, Klaro in Tejo sta sprejela župana obeh občin. Rusija  Turizem po koronakrizi Prijavljati morajo zunajzakonske pare v isti sobi Ruski hoteli morajo po novem nacionalno agencijo za varstvo potrošnikov Rospotrebnadzor ob- veščati o zunajzakonskih parih, ki so njihovi gostje in si delijo isto sobo. Ta mesec uvedena pravila, sprejeta z namenom zajezitve epidemije covida-19, določajo, da si lahko hotelsko sobo v Rusiji delijo člani iste družine, sicer pa lahko v vsaki sobi biva le po ena oseba. Za pare to načeloma po- meni, da morajo biti poročeni – si- cer so dolžni predstavniki hotela inšpekciji utemeljiti, zakaj so par namestili v eno sobo. Predsednik ruskega združenja hotelirjev Ge- nadij Lamšin pojasnil, da gre res- da za priporočilo pristojnih služb, da bi se izognili tveganju prenosa Foto: Dreamstime/ M24 Arahnolog Peter Jäger se je za poimenovanje po mladenki odlo- čil, ker je želel opozoriti na izgu- bo biodiverzitete po vsem svetu in spomniti na zahteve gibanja za zaščito podnebja, ki ga je zag- nala Thunbergova. »Njena zave- zanost, da se bori proti okoljskim spremembam in za boljšo priho- dnost našega planeta, je impre- sivna,« je povedal. Opozoril je, da vse višje temperature vplivajo na vsa področja narave, tudi na favno na Madagaskarju. Novi pajek je eden od petih iz rodu thunberga, pred tem so poznali štiri pajke, ki pa so jih šele zdaj preklasifi cirali v rod thunberga. Jäger je v dveh desetletjih odkril številne pajke, thunberga greta je njegovo 400. odkritje. V prete- klosti je sicer pajke že poimeno- val po zvezdnikih, med drugim je pajka iz družine sparasida poime- noval heteropoda davidbowie, po britanskem pevcu Davidu Bowieju. Foto: M24 okužbe, a da v praksi to ne po- meni, da bodo lahko v isti sobi le družinski člani. Obstaja namreč tudi klavzula o tako imenovanih spremljevalnih osebah, kar po- meni, da sta lahko v isti sobi gost in spremljevalna oseba; to pa je lahko prijatelj, zunajzakonski par- tner ali kdo drug, če tako presodi vodstvo hotela. Pri tem naj bi od gostov ne zahtevali dokumentov, ampak bodo na primer v isto sobo pač namestili goste, ki v hotel pris- pejo skupaj.