Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. • Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. (L ^ las Naroda List slovenskih delavcev v oAmeriki The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. Katter. September U, 1908, at the Fort Ode« at New York, K. Y., under the Act of •f March I, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. no. 135. — štev. 135. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 9, 1906. — V SOBOTO, 9. ROŽNIKA, 1906. volume xiv. — letnik xiv. Proti Rooseveltu. Brundigejeva kritika. LJUDSTVU NI TREBA PLAČEVATI ZA PREDSEDNIKOVA POTOVANJA. Tudi njegovih konj ni treba nikomur vzdrževati. — Sedaj hoče imeti še posebni hlev. NEPOTREBNA POTOVANJA. -o Washington, S. junija. Vsled predloga, naj >e dovoli predsedniku TI«. Rooseveltu $25,000 za potovanja, prišlo je včeraj v zastopniške j zbornici do živahne debate, ob kterej priliki je demokrat Brundige iz Arkunsasa strogo kritiikoval predsednika. V svojem govoru je povdarjal, da je namen tega predloga povišati predsednikovo plačo, kajti državljanom niso poznane kake dolžnosti, ktere bi zvale predsednika iz glavnega mesta na večja potovanja. Take zahteve so povsem nove in vsakomur je znano, da prihajajo direktno oil predsednika. Ako ž«*li Roosevelt te vrste jK>stavodajo, *iaj bi to željo izrazil javno v svojej poslanici, ne pa po svojih ljubljencih v senatu in /.astopniškej zbornici. Brundige j»> izjavil, da ne uvidi, čemu naj plačuje ljudstvo predsednikova reklamna |>otovanja, kajti vedno, kadar potuje, stori to le v namen koristiti svojim i m > I it ičnirn ciljem, Brun-dig«- je tudi mnenja, da je onih 40 policajev v He le j hiši popolnoma nepotrebnih in da se jih lahko nadomesti z vojaui, kteri bodo skrbeli za red, tie pa nadlegovali ženske in otroke. Nato je govoril govornik o hlevu v JW'lej hiši in o ltooseveltovih ko-ii j in. S. laj >o prorinšli, da je hlev v Bele j hiši za predsednikove konje nezdrav, radi česar je Roosevlt svoje kljuse drugod nastanil. Nihče ne ve, kje s>> laj ti tkonji. Predsednik zahteva <>d komrresa *.~>0,l'K)0 za grad jo -.....< 1«'.....i za svoje konje. Repul jrrl ia ravn tudi v to ZAPRETILI Z LINČANJEM. Linčarji oblegajo zapore v Le Mars, Iowa. Sioux < ity, la., 9. jun. Linčarji oblegajo zapore v Le Mars, Ia., in zahtevajo, da se jim izroči nekega zamorskega jetnika, ker je napadel neko belo deklico. Zamorca hočejo na vsak na.'in linčati. Jetnik je uslužbenec nekega semkaj došlega cirkusa. Flibustirji pod našo z?.stavo. Washington, 9. jun. Državnemu oddelku se poroča iz Paname, da je par-nik Empire, ki pluje pod zastavo Zj, držav, odplul iz Corinto v Nicaragui v San Jose v GuatemafL Parnik je na-krean z orodjem in streljivom za u-staše, kteri hočejo prej>oditi guat-e-malskega predsednika Cabrera. Kje sc mudi imenovani parnik> se ne poroča. — kako se poveča moč? Mr. J'rank Sindler, ugleden in star meščan v Yoakumu, Tex., naznanil je nekemu izmed naših zastopnikov sledeče: "Moja žena je bila vedno slabotna, in, ako bi ne bilo Trinerjevega ameriškega grenkega vina, bila bi da-n nla že med mrtvili. To vino je bilo v največjo korist ne le samo njej, temveč vsej nasi rodbini in radi tega bode v nadalje vedno v mojej hiši. Ono vzdržuje mojo ženo pri trajnem zdravju in moči, tako da zamo-remo to sredstvo priporočiti vsakemu bolniku." Trinerjevo ameriško grenko vino vedno pospešuje moč, ker ono ustvarja novo kri. Truplo potem zahteva hrano in jo prebavlja ter spreminja v novo, dobro kri, ktera prihaja v vse, tudi najmanjše dele trupla, iz kterega odstrani vse slabe tvarine, ktere zastrupljajo kri. To je naravna pot čistenja krvi. Kakor hitro se pomanjša Vaš tek ali Vaša moč, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino, kte-ro Vaa bode ozdravilo. V lekarnah. Jo*. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, ILL Izgube mesarjev radi škandala. chicaški mesarji izjavljajo, da se je prodaja njihovih izdelkov za polovico pomanjšala. Vladini komisar Neill vztraja pri svojih prvotnih trditvah. strah za business. Washington, S. junija. Pri včerajšnjem zaslišanju o razmerah, ki vladajo v chieaških iklavnicah, se je izvedelo, da je imel predsednik Th. I too se ve! t poročilo o zdravstvenih razmerah v klavnicah že davno v rokah, in -icer še preje, nego je poslal Neilla in Reynoldsa v Chicago, da preišče t a klavnice. Predsednik zborničnega odseka za poljedelstvo, Mr. Wads-worth, naznanja, da je z Roosevel-tom o tem poročilu govoril, nakar odredil, da se poročilo odsetka predloži. Nato so nadaljevali s zaslišanjem Th. K. Wilsona, zastopnika mesarske tvrdke Neteon, Moris & Co. Wilson je že preje govoril v prid mesarskega t nista in proti Beveridgejevem predlogu glede inšpekcije mesa. On trdi, da bi bilo krivično tozadevne t roške naložiti mesarjem, kteri imajo radi •'•asinišuih napadov itak že nad milijon dolarjev škodo vsako leto. Nato so ga vprašali, koliko ceni škodo, ktero imajo vsled te agitacije mesarji. Wilson je odgovoril: '' Prodaja mesa in konserv je za polovico nazadovala. Vsaka dežela v Evropi je pričela z jednaiko agitacijo in vsled tega so izgube Izdatne. Zajedno imajo pa druge dežele, ktere z nami v tej obrti tekmujejo, velike koristi in posledica tedu bode, da bo-demo inozemska trgnvisča izgubili, kar iHMle naravno živinorejcem zelo škodovalo. Nato so zaslišali delavskega komisarja Neill a, 'kteri je z James B. Rev-: i > > 111 —• 'in preiskoval klavnice v Cliica--u. Nfi 1 je Izjavil, da so slabe zdravstvene razmere, ki vladajo v klavnicah, posledica lenobe in malomarnosti iu odločno' trdi, da klavnice niso v>aki dan .»čistene. Mihkto prostorov v .klavnicah je, kteri po več tednov niso .»snaženi in na tleh leži poldrugi palec blata na visoko. Nikjer ni opaziti niti znamenja o kakem nadzorstvu. Neil i je tudi videl stene, na kterih je bilo za prst nadebelo krvi in lit ere še cele mesece niso bile oči--tene. Tudi je i>onovno zatrdil, da mečejo delavci meso na umazana tla in da delavci kar jk» mesu hodijo. V netkterib delavnicah so tla tako umazana. da vsled tega nastalega smradu ni mogoče prenašati. Člana kongresa I»rimer in Wads-w«»rth, ktera sta v službi mesarskega t rust a, sta mesarje naravno zagovarjala. Neill je končno še izjavil, da je meso, ktero pride v konserve, vedno nečisto. -o-- o nesreči v premogovem rovu pri rocky fork. I sem premogarjev je usmrtenih. Anaconda, Mont., 9. jun. V premo-govern rovu od Northern Pacific železnice pri Rocky Fork, Mont., o kterej smo že včeraj poročali, so strupeni plini usmrtili osem premogarjev. Med nesrečniki sta tudi dva člana rešilnega moštva. Izreden vihar v severnih krajih. VIHARJI SO NAPRAVILI V MI-CHIGANU IN IZTOČNEJ ONTARIO JAKO VELIKO ŠKODO. Brzojavne in telefonske naprave v državi Michigan so raz-dejane. V HAMILTONU. Denarje v staro domovino potiljame za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............. 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma te nakazane vsote popolnoma Izplača je bres vinarja otbitka. Nate denarne poiiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni mrai t 11. io 12. Detroit, Mich., S. junija. Veraj o poln noči so po iztočnej Ontario, Canada. divjali grozni viharji, kteri so na 00 milj daleč razdejali vse brzojavne in telefonske naprave. Vihar je z isto silo razsajal tudi >po severnem Michiganu. Usmrten baje ni bil nihče, toda škoda je velikanska. Hamilton, Ont., 9. junija. Izreden vihar z nepopisnim deževjem je i ki jugoiztočnej Ontario napravil včeraj velikansko škodo, ktere dosedaj še ni bilo mogoče ceniti. Posebno je divjal vihar v Ifamiltonu, kjer je izruval mnogo starih dreves in skoraj vse brzojavne droge. Št irideset novih, še nedodelanih poslopij je deloma razdejanih. Stolp eerkve sv. Pavla je zelo poškodovan. Razne novosti iz inozemstva. DOGODKI NA BALKANU. GRŠKA JE ODPOZVALA SVOJEGA POSLANIKA IZ BUKAREŠTA NA RU-MUNSKEM. Kronanje norveškega kralja Haakona — Švedska kronanju ne prisostvuje. x IZGNANE NUNE. Atene, Grška, 9. jun. Grški poslanik v Bukareštu je dobil od svoje vlade u-kaz. .ia preneha z diplomatieno zvezo med Grško in Rumunsko. Vsi grški uradniki so dobili povelje, ostaviti Rumunsko. Christiania, Norveška, 9. jun. Kronanje norveškega kralja Haakona VIT. se vrši dne 22. t. m. Kronanju Švedska ne bode prisostvovala, kar pa ni tolmačiti kot nasprotstvo, temuč to se zgodi le z ozirom na kralja 0-skarja. Flavigny, Francija, D. jun. Nune tukajšnjega urŠulinskega samostana so včeraj orožniki pregnali. Orožniki so morali vrata razbiti. Nune so našli v kaj>elici, kjer so imele tudi kacih sto kmetov in škofovega delegata. Slednji je "izobčil" vse orožnike iz vere, kteri so nune odgnali na patrol-ne vozove. Madrid, 9. jun. Kralj in kraljica sta včeraj priredila sprejem za diplomate in grande, kakor tudi predsednike o-beh zbornic. Denarje nam poslati je aajpriliČ-■eje do $26.00 ▼ gotovini v priporeče-mn ali regiitrovanem pismu, večje neske p« Domestic Festal Keaey Orier all ya Mew Yerk Bask Draft. FRANK IA KITE, 1H Chreenwich Street, Hew Yerk. 17M 11 Olaiz It. Olevelaai, Ohle. Izgnani državljani Zjed. držav iz Mehike. Bisbee, Arizona, 9. jun. Posledica štrajka in nemirov v Cananeji, Mexico, kjer so Greenejevi rudniki, je ta, da se bode tamošnje število državljanov iz Zjed. držav kmalo pomanjšalo. Ljudje iz Zjed. držav kar trumoma odhajajo preko meje in par sto jih je že prišlo semkaj tekom zadnjih dveli dni. Minoli četrtek so mehikanske oblasti naznanile ljudem iz Zjed. držav, da morao vsi oni, kteri so agitovali za nemire v Cananeji, ostaviti Mexico, ker inače bodo zaprti. Radi tega so takoj odpotovali. Danes so poslali 70 mehikanskih rudarjev v ječo. V rudnikih se sedaj dela pod starimi pogoji. ženo, otroki M namenjen,, * > ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. piSi za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER. lit Ortcawich SL, New York, N. Y, ker tu bodeŠ naj poštene je in najbolje postreže n. Fr. Sakser je priznani zastoi nik vseh imenitnih parol Grozovitosti v Kongu. Kanibalske razmere. MISIJONAR DR. NASSAU POTRJUJE POROČILA, KAKO GROZNO POSTOPAJO BELGIJCI Z DOMAČINI V DRŽAVI KONGO. Belgijski kralj vzdržuje vojsko 15.000 domačinov, kteri žive od človeškega mesa. —o— LEOPOLD JE KRIV. Vse grozne razmere, ktere vladajo v afriskej državi Kongo in o kterih tu pa tam poroča časopisje, potrjuje sedaj tudi nek duhoven, kteri je bil več let v Afriki kot misijonar. Dr. R. H. Nassau, kteri deluje že od 1. 18G1 naprej kot misijonar presbite-rijanske cerkve, prišel je že v četrtič iz Afrike v Zjed. države na dopust. Sedaj namerava kot TOIetni starček ostati tu v pokoju. V New York je dospel predvčerajšnjim s parnikom Majestic od White Star Line, in ko so ga vprašali o trgovini s sužnji v Kongu, se je takoj značilno izrazil o belgijskem kralju Leopoldu, kteri je pravi lastnik države Kongo. On poroča: Vprašanje, kakoršno je to. me vedno vzruja in ogorči. Da, vse, kar so poročali nasprotniki trgovine s sužnji, je resnično, toda večina grozot ni niti znana. Jaz sem uverjen, da bi suženjstva ne bilo, ako bi ne bilo Leopolda. On vse to vodi. Ako Leopold po svojih agentih trdi, da v Kongu ni trgovine s sužnji, potem je on ravno tako velik lažnjivee, kakor morilec. Jaz sem duhoven, in ne morem rabiti dovolj krepkih izrazov, s kterim bi pravilno očrtal belgijskega kralja. Leopold zanikuje, da se z domačini v Afriki grozovito postopa. Toda on dobro ve, da je to resnično. Leopold je poslal svojo lastno komisijo v Afriko, da do/.ene, so li vsa poročila o gro-zovitostih resnična. Pričakoval je, da ga bode komisija oprala — toda sled-nja je potrdila vsa grozna že znana poročila. Leopold ima v Kongu 15.000 zamorskih vojakov. Ti vojaki žive o.l človeške krvi, in Leopold o tem dobro ve. Oni morajo pobijati ljudi, ako hočejo jesti meso. In domačini neprestano nabirajo gumi, da bogatijo Leopolda. Anglija bode morda storila konee trgovini s sužnji, kajti s tem vprašanjem se ha v i sedaj parlament. Afriški urednik E. D. Morrell je sedaj v Londonu, da vodi boj proti Leopoldu. Vse to gotovo zadostuje, da se pokaže belgijskega lopova v pravej luči. MITCHELLOV USPEH. Posrečilo se je premogarjem jugoza-pada izposlovati plačilno lestvico iz leta 1903. Kansas City, Mo., 9. jun. Predsednik John Mitchell od premogarske organizacije, kteri je dospel semkaj, da se posvetuje z lastniki premogovih rovov glede plačilne lestvice, je dosegel lep uspeh, kajti delodajalci so končno privolili v dve važni koncesiji. Tako so proglasili plačilno lestvico iz 1. 1903 za veljavno do 31. marca 1. 1908. Ta pogodba je veljavna za Missouri, Indian Territory, Kansas in Arkansas, kjer so premogarji že dva meseea počivali. Indiana. Pa., 9. un. Pri premogovem rovu Ernest prišlo je včeraj do krvavega spopada med štrajkujocimi premogarji in državno policijo. Slednja je streljala, dva štrajkarja sta obležala mrtva in več je ranjenih. Naselbina Ernest nahaja se ob progi Buffalo- Rochester & Pittsburg železnice, pet milj daleč od tukaj. Premogarji so na svoje obhodu srečali 12 konštablerjev, med ktere je neki štraj-kar ustrelil, ne da bi koga zadel. Kon-štablerji so nato ustrelili, Štrajkarji so potem ušli v gorovje. Pred revolucijo? Vesti iz PO VSEJ RUSIJI SE JE PRIČELA SPLOŠNA AGITACIJA ZA VSTAJO. Ministers ki predsednik Goremykin baje v kratkem odstopi." OBOROŽEVANJE DELAVCEV. Tornado razdejal naselbino. Hillsboro, Kans., 9. jun. Tornado je razdejal včeraj naselbino menoni-tov Goessel. Osemdeset osob, po večini Nemci, je ranjenih. Bolnica k sreči ni razdejana. Petrograd, 9. junija. Včeraj popo-ludne odpeljali so se mirjisterski predsednilk Goremykin in več poslancev v Petrov dvooec (Peterhof), da se posvetujejo s carjem o ustanovitvi odgovornega ministerstva. O izidu te konference se -ne poroča. List 'Duma' že poroča, da bode Goremykin v kratkem odstopil in da se v kratkem zemljišča razdele kmetom. Petrograd, 9. junija. Pri veeraj-šnjej seji dolenje zbornice prišlo je do spora med radikalci in zmernimi poslanci. Ustavni deincxkratje vedno bolj zgubljajo kontrolo v zbornici in nasprotstva se vedno bolj poostru- jejo. Pri debati o odpravi smrtne kazni so hoteli vladni pristaši ta predlog preložiti za mesec dni. Toda socijali-sti, kmetski zastopniki in radikalci so takoj protestirali. Prišlo je do bur-nega prepira, v kterein je moral pred sedniik Muromcev razne govornike večkrat pozvati k redu. Končno je •bila vendarle sprejeta resolucija, ktera dovoljuje preložitev. Kmetsko gibanje postaja vedno večje in nevarnejše iu nemiri ter štrajki se vrše sedaj že v 12 guberni-jah. Povsodi se vrše krvavi boji med 'kmeti in orožniki. Delavski vodja Ušakov je sedel v neki prodajalni sredi mesta pri svojih prijateljih. Nenadoma je stopil v sobo neki človek in mu rekel, da ga na ulici nekdo pričakuje. Ušakov je šel takoj na u.ico, ikjer ga je prijel neki policijski častnik, ga šiloma spravil v voz in se z njim odpeljal. Zaveze v \ozu so bile spuščene, tako da se ni videlo, kml se vodijo. Ka neki mali železniški postaji so stopili v vlak. Drugo jutro so prišli v neki kraj, ki je bil Ušaku nepoznan. Tam so Uša-ka zaprli, in ko je poskusil uiti, so ga stepli in vrg.i v ječo nazaj. Nazaduje se je Ušaku beg posrečil. Ušakov trdi, da so bili njegovi preganjalci revolucionarji. Moskva, S. junija, lievolucijonarno gibanje sc po Rusiji vedno bolj razširja in revolueijonarni vodje se pripravljajo, da s prvo priložnostjo prič-no z vstajo. Delavci v tovarnah in delavnicah se sistematično oborožuje-jo z Mauserjevimi puškami in rezervni vojaiki jili podučujejo v rabi orožja. Vsako noč se vrše revolucionarna zborovanja v obrtnih delih mesta. Revolueijonarni vodje so prepričani, da vojaštvo ne bode ostalo lojalno. Nekteri polki so baje že zagotovili revolucionarjem pomoč. Revolueijonarni seli so odpotovali v vse kraje dežele, da agitujejo med kmeti za razdelitev zemljišč. Brez-dvomno se namerava napraviti skupen upor v mestih in na deželi. Vodje upajo, da pride do popolnega spora meti dumo in vlado, kar jim nudi ugodno priliko za vstajo. Kmetski nemiri postajajo vedno večji. Uporni kmetje požigajo po-slopja posestnikov in -e upirajo vojaštvu. Tudi nečejo plačevati najemnine in njihovi sinovi nečejo iti k vojakom. B.izo kazaujske železnice so kmetje požgali velike zaloge lesa in vladini gozdi pri Kozloviki so že več dni v plamenu. Pri Rjazanu so si kmetje prilastili vsa panstva. Kozaki so požgali mno-samezn i ko v. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čeirar namen je zbirati darove ter jih deliti med one, o kterih se preiskovalni odbor prepriča, tla so v re-uiei ]x>trebni. Člani tega društva s.»: Martin Suire-kar, predsednik: Fr. Turk, tajnik; N. Radovic.il, blagajnik; v preiskovalni odbor spadajo sledeči: Ivan Stariha, Josip Lampe, Ivan Golobieh, Peter Majerle in Nik. Jurjevich. Vsi darovi naj se pošiljajo temu društvu. NIKAR NE POŠILJAJTE PRISPEVKOV NA AVSTRIJSKEGA KONZULA, tudi ne na društvo "Rudečega križa", ker po tih potih vaš denar ne hode nikdar prispel do Slovencev. Dragi rojaki! Neprosimo vas mno-lto. Prosimo samo, da bi vsak izmed vas daroval PLAČO JEDNEGA DNEVA za svoje trpeče sobrate v Califor-niji! Darujte trpinom jeden dan va-šega truda in olajša a bodete njihovo trpljenje! Vsi prispevki naj se pošiljajo na sledeči naslov: Rev. Francis Turk, 2125 18th St., San Francisco, Cal. ČLOVEŠKI KAMELEON. Warren B. Harris iz Ithake spreminja barvo z vremenom. Rochestter, N. V., 8. jun. Zdravniki Cornelove zdravniške šole se čudijo Warren B. Harrisu iz Ithake. Harris spreminja svojo barvo, kadarkoli se vreme spremeni. Njegova koža se spreminja o.l svetlo sive barve v vetlo modro in violetno ter temno' crlatasto. tako, da čestokrat izgleda kot pravi zamorec, dasiravno je beli. Star je 27 let in je doma iz Corrv, Pa. Zdravniki trdijo, da je bil Harris rojen kot takozvani ''blue baby", kteri redkokedaj žive mesec dni po porodu. Tudi med Slovenci imamo več kameleonov, kteri se ravno sedaj produ-eirajo v New Yorku.... -o- Mežnarjeva smrt. Oswego, N. Y., 8. jun. V stolpu tukajšnje nemške cerkve sv^Pavl a se je obesil 59 let stari mežnisr John Stubbs radi nervoznosti. Pred par dnevi je zginol iz svojega stanovanja. "GLAS NARODA* lift slovenskih delavcev v Ameriki. Prednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publishes FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City. rfa leto velja list ta Ameriko . . . $3.00 ** pol 1-ta............. 1.50 fta Evropo, za vse leto .K .... . 4.50 " " pol leta.......2.50 ** " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA ,*haja vsaki dan iz-vzeinši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") meued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglast* do deset vrstic se plača X tentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Woney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali*, iče naznani, da hitreje najdemo naslov' lika. - Dopisom in pošiljatvam n:utdVte rfc^ov,- "Gtaii -09 Greenwich Street. New York Citv. Koncem tedna. Kako ponosni morajo biti valovi Atlantika! Po njih se je ravnokar vozil gospodar vsega sveta — John D. Rockefeller... * * » Predsednik newyorskega zdravstvenega urada bode dal par konserv chi-caškega mesa analizovati. Čemu? Kaj pa hoče pronajti? Zamore-li spoznati j>odgane v "corned hee-fu * * * Stara prislovica, ktera je preje veljala za klobase, ki se prodajajo v dunajskem Praterju, velja tudi za naše konserve: "Samo bog jih zamore • jesti, kajti LE on ve, kaj je v njih"... * * * Pri poroki španskega kralja dejal je kardinal Saneho: "Izročim ti DRUŽICO, ne pa SLUŽKINJO — ljubi jo, kakor ljubi Kristus svojo eer-* * * Trubel pri i.m pa jo, da ženske niso vodno tako zadovoljne, ako jih ui<>ški tako spoštuje, kauor cerkev. * * * "Dve popularni igralki sta se poročili z dveana igralcema: je-li zaloga milijonarjev pošla?" ("Sun.") Ne: toda omenjene dame so najbrže pro-naslo, da -o milijonarji kot "prijatelji" mnogo bolj radodarni, kot navadni soprogi. * * • Nekemu presbiteranskemu duhovnu temport-nčnii-i niso hoteli dati bolše mesto, dasi ne pije, pač pa kadi. Službo je dobil neki "nepivee" in "nekadilec". Tega zamore prekosili le >e tak duhoven, kteri ima sposobnosti — haremskega čuvaja... » * ♦ Anarhist Berkman in anarhistinja G o Id mano va , oba preganjana po "družbi", -~ta se v bodi združila: tauo se poroče v oddaljenih otokih mož in žena, da skupaj umrjeta. * * * Newyorška "Sun" je pričela v dolgih člankih razpravljati o zadati "že-n-siva". V jKisebnem uvodnem članku piše naša soseda oziraje se na pr.,» -lan:' jej kritieizme: "Javno de-lovanje /t-n-k je bilo vedno več ali manj dvomljivo. Ženske so bile zlob-nejše v <:i>ib Mr-.saline, Katarine de Medio i i:i madanie de Pompadour, ne-jo -o danes." To je zelo — naiv- uvih žensk imamo tudi dan-na tisoče: samo brez "državni« >^a.ine, brez izredne pa-t ari ne in brez briljantnega ga duha maitrese petnajste- Prej »rilL' hist sloj me bodo vendar le »panski Alfonso o anar-padu.) Obžalovanja vred-oga kraljevega poklica — "does it pay?"! • • • "Zjedinjene države se zaznorejo vedno ubraniti tujim anarhistom." (Washingtomsko poročilo.) Kako pa je a onimi, ki se pri nas izko>te in vusgojef... • * • Maroonijeva iznajdba je vendarle čudežna! Kaiko bi inače mogli izvedeti, da je Rockefeller v ponedeljek o poiudne na paraiku Deuteohland jedo! beefsteak !... • * • In kako ženijaLao podjetni duh mora vladati v uredništvu "New York American", ktero je o>ni steaik, ko joga je Rockefeller pojedel v ponedeljek tia morju, že v torek zjutraj predložilo svojim čitateljean za — zaju-terkl... • # t Ameriške konserve mesa se v An-' gliji ne more več prodati. Začasno. Gospoda pri t rust u balzamo vanja ne ibodo ono meso sami jedli — oni lahko čafeajo: ko nastane zopet kaka vojska, jedli bodo konserve vojaki — ako konserve že preje tne pridejo nazaj v Ameriko in v tukajšnje prodajalniee deiikates: kajti mi hitro živimo in hitro pozabimo... * * * V Philadelphiji, Pa., so aretovali včeraj nekega tatu, v eegar žepih so našli sveto pismo in ponarejene ključe. To me spominja na nek slovenski časopis, kteri objavlja vsak teden uvodni članek v obliiki propovedi in kraj tega navadna poročila. Beef=škandal. John Dobernidge, Esq., pred obupom. West Hobobsn, N. J., Džun de najnt, t. m., t. 1. GLAS NARODA-NJUSPEJPER, Ekros the Hudson, Old Manhattan, New York. Mister Editer:— Ves teden ste pisali — namreč o svinjskih baronih in Peckinghaus-magnatih in frenikfortes in beluni — saj niste baš pri lunču, Mister Editer? Inače lahko malo počakam in potem nadalje pišem. Totraj, Mister Upton Sinclaira (downtown mu ni dovolj fenei) naj vzame tristo vragov. Pravzaprav Jaz nečem biti slab človek in nečem rabiti slabih besedi, radi tega naj dobi samo krenks, pobarvane klobasje krenke, kemikalične, živinsko - tuberkulozne - svinske - koleraste - krenke! In kaj pa se je treba Rooseveltul vtikati v to stvar? In kaj briga vse to njospejpre in "Glas Naroda"? In senator Beveridge je bimbo. Naj-li lakote umrem, Mister Editer ? Za smrt vsled lakote bi se še toliko ne zmenil, toda naj-li umrem vsled žeje, Mister Editer? Namreč, Mister Editer, meni ne tekne (pijača, of course), ako ne dobim pri tem prigrizka. In zjutraj moram vendar imeti dobro podlago, ker inače nimam teka za iree-luneh. In ako nimam, kakor re-no, imenovanega lunča, potem ne morem piti. Pravzaprav že zamorem, toda kar tako mi ne tekne. In a/so nimam pravega dinerja, potem vse popoln dne nimam teka za pijačo in ako p>j>oludne ne popi jem pa j nt pive za izboljšanje teka, potem ne morem jesti saper, in ako ne jem saper, potem j mi ves večer ne tekne pijača, in Jaz sem navajen, da, predno grem domov, aiko grem by ekeident rano domov, j predno grem v postelj, povžijem še prigrizek, in ako preje ne pijem, potem nimam teka za zadnji prigrizek, in ako tega ne jem, potem nimam teka za brekfešt. kteri je zopet faun-dejšn za ves naslednji dan. Well, vse ostalo si lahko mislite, Mister Editer. Kako naj bode moj brekfešt fann-dejšn, ako tom popijem par požirikov kave in odidem za eksersajz krog bloka in incidentli v jKilismanov saloon, da dobim kak prigrizek, da odpravim iz ust kofi-tejst. In potem sto,ji tu kak !<»pov in prične govoriti o biftrustu, svinjskej koleri in balzami ran ju mesa, haš v trenotku, ko hočem povžiti prigrizek. Of course, da se mi v štoaneku vse obrne. In potem me polisman-seLun-kiper vpraša, hoeeim-li komadič šunke ali peted-čikna. Zajedno mi pa ponudi kak ingliš-njuspejper, v kterem so ilustrejšni smradu iz chicaštkih stakvardov. Potem je, of course, proč z apetaj-tom. In tako je tudi pri dinerju. Beefsteak — tu mislim na jetiane goveje beštije; — veaikatlets — tu mislim na bejbiveal, kteri še ni bil rojen; — pork, hero, pork-caps — of course, tu mislim na svinjsko kolero. In tako se vse nadaljuje in do prave jedi človek več ne pride, ker se mri vse prist ud L In od — kavijarja, sedaj, ko j« tako vroče, vendar ne morem živeti, zlasti še, ko so se tender-ioinska dekleta preselila na razne beache...! in je-li mogoče živeti od formaždebrii in omlet 6 francoskim od zadaj, polito z gorečim brendyjem, Mister Editer t The same to you, With regards, Yours, John Dobernidge, Esq. P. S. Tako daleč je že prišlo, Mister Editer, da imi niti cigarete več ne ugajajo. Ravnokar sem jedno prižgal, ko sem se spomnil: "Kedo ve? Morda je — ooldstoredž-cigareta iz necepljenega in s kemikalijami prirejenega tobaka." Uprav grozno je sedaj na svetu, Mister Editer; — radoveden sem, kaj bodemo jedli drugo nedeljo pri novi maši v Narodnej Budovi, pane redak-tor. Passen's "mal uff! Do tedaj so long! Esq. Henrik Ibsen. Ledena Norvegija se topi sedaj v vročih solzah. Izgubila je svojega najslavnejšega domačina, ki je proslavil svojo pozabljeno domovino in prezi-rane rojake Širom sveta. Veliki Ibsen je pokazal svetu, da se tudi takorekoč med večnim ledom lahko razvije človeški duh in pisateljeva fantazija do iste popolnosti, kakor pod vedno jasnim italijanskim solncem pri potomcih prastare kulture. Znamenito je, da so v zadnji tretjini 19. stoletja trije severni narodi dali može, ki so odločno vplivali na poezijo in duševno življenje evropskih narodov. Ti trije duševni velikani so bili: Tolstoj, Zola in Ibsen. Dočim pa priznavajo Rusi svojemu Tolstemu in Francozi svojemu) Zoli v tem pogledu že sami prvenstvo, mora Norvežanom še le inozemstvo naglašati, da je Ibsen njihov pisateljski prvak, dasi dajejo sami prvenstvo Bjornsonu. To prihaja od tod, ker se je Ibsen povzpel nad norveški duševni nivo, iker je dalje časa živel in deloval izven svoje domovine. Henrik Ibsen je bil rojen 2S. marca 1S2S v Skienu ter je bil določen za lekarnarja. A že kot lekarniški vajenec v dolgočasnem gnezdu Grin-stad je spisal po noči v revolucijskem letu 1S4S revolucijonarno dramo "Ca-tilina", ikjer je proglasil osobno svobodo za višek človeških stremljenj. Že takrat se je pojavljala v mladem Ibsenu nenavadna samozavest. V neki prošnji na kralja, kjer ga je prosil za podelitev neke ustanove, je izjavil, da se čuti poklicanega "ljudstvo probu-diti in je poučevati, da bode znalo visoko misliti." In res je v 50. letih svojega literarnega delovanja Ibsen povzdignil svoj narod, da je danes glede demokratičnega duha za vzgled evropskim narodom. Za "Catilino" je kmalo spisal še več dram, ki so našie odmev kmalo tudi v inozemstvu. Posledica je bila, da so ga poklicali v Bergen za ravnatelja gledališča. Leta 1857 je postal vodja norveškega gledališča v Christi-. aniji. In nato ni minilo skoraj nobeno leto, da bi ne bil spisal kake drame. Leta 1S64 je dobil ustanovo z znanstvene namene za potovanje v inozemstvo ter je prebil do leta 1S91 v Rimu, v Draždanih in Mona-kovem. Kakor marsikteri dragi talent, je moral tudi Ibsen skusiti resnieo pregovora "nemo p^opheta in patria". Neka senca je ostala vedno med Ib-senom in njegovim narodom. Narod ra dolgo časa sploh ni mogel umeti ter ga je takorekoč tudi pregnal iz domovine. Šele vsled občudovanja tujine so začeli Norvežani spoznavati svojega velikega rojaka. In vendar skoraj vsa lbsenova dela vzeta norveškemu narodnemu duhu ter prilagodema običajem in mišljenju tega izoliranega germanskega plemena. Ibsen islovi za velikega kritika moderne družbe. Skoraj vsa njegova ikritrka pa se začenja in se končuje pri — ženi. In to je čudno! Znano je namreč, da se Ibsen v svojem življenju ni mnogo ukvarjal z ženskami, da se je najrajši celo izogibal ženski družbi, v svojih spisih pa so mu povsod glavni predmet. Poročil se je še mlad s strogo meščansko vzgojeno deklico Thoresen, s ktero je živel v mirnem in zadovoljnem zakonrn Nič se pri njem ne ve za ljubezenske strasti, za nikake ekscese. Edino v svoji "Komediji ljubezni" nam pove, da je bil nekoč zaJjubljen, toda še to ljubezen, opisuje satirično kot mlajde-niško 'budaloet. In vendar sni našel za svoe spise drugega predmeta, s kterim ibi se bil tako globoko in neprestano bavil, kakor ravno z ženskim vprašanjem, z žensko naravo, z njenim poklicem in z njeno bodočnostjo. To vprašanje obdeluje posebno temeljito v svoji drami "Nora" Pa tudi v ostalih njegovih dramah je junakinja vedno ženska. V "Strar hovih" gospa Alving, v "Rosmers holmu" Rebeka, v " Stavbniku Solne-su" Hilda Wangel itd. In njegove junakinje niso nežne in mehkočutne stvarce. Ibsenov ideal so temveč žene, ki delajo, neustrašeno posegajo v vsako dejanje ter si svojo oeodo same določijo. S tem pa ni Čast in hvala doktorju Leonardo Landosup V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan sia dam doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.j Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančic, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurjm kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci I Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovenska katoliško rečeno, da je zahteval Ibsen, naj bodo žene le delavke, kakor možje. Žensko samostojnost si misli on mnogo dalje. Pri njem so ženske pravzaprav močnejši spol. Njihova čuvstva so naravnejša, njihova volja je močnejša, z eno besedo, pri Ibsenu delajo ženske osodo, prizadevajo si, da dobe pri možeh svobodo, moč, da jih nadkrilijo. Ker pa njegove junakinje tega ne najdejo, ker njihovi možje ne dosežejo idealov sanjajočih junakinj, je to za ženske poguba. Tako so Ibsenove pesnitve vendarle skozi in skozi možate, namen jim je, vzgojiti možke značaje po ženskah. Po ženi se bi naj možki pomladili, po ženskih zahtevah bi se naj povzdignili, ženska volja in vera bi naj možke podpirala, navduševala. Ženske kot talke niso opora družbe, temuč svoboda in resnica. Da dajejo Norvežani Bjornsonu prvenstvo pred Ibsenom, je popolnoma naravno. Bjornson je zastopnik kmečke kulture, a kmečko prebivalstvo je v Norvegiji prvotno, radikalno. Ibsen pa je zastopal celo svoje življenje mestno kulturo, ki je še vedno spojena z dansko kulturo; zato se je Ibsen vedno strogo držal danskega pismenega jezika, ki med kmeti ni posebno priljubljen. S prodiranjem splošne civilizacije iz mest se Širi po deželi polagoma tudi Ibsenovo ime in njegovi spisi. In prišel bode čas, ko bo Ibsen zatemnel slavo Bjornsonovo pri svojih rojakih. OGLAS. Podpisana iščem AGATO ORAŽEM doma od Nove Štifte pri Ribnici na Dolenjskem. Pred osmimi leti, ko sve skupno potovale v Ameriko, posodila sem ji v Bremenu 40 goldinarjev, ker ji je primanjkovalo za vožnjo do njenega moža Jožef Oražema, tistikrat stanujočega v Toluca, 111. Za naslov od omenjene osobe bi rada zvedela: Katarina Arko, Box 724, Eveleth, Minn. (5-9—6) POZOR, ROJAKI! Podpisani svarim rojake pred JO-IIANO MUŠTAR, po domače Mati-eova, doma iz Kompolj. Dne IS. maja izginila je od svojega zaročenca z Janezom Pajnič in po preteku 9 dni zvedel sem, da sta se nastanila v Salt Lake City, Utah. Varujte se nje, rojaki, da še kterega ne prevari tako, kakor mene! Mat. Zoran, P. O. Box 125, West Jordan, Utah. (8-9—6) Izdelovalci dog dobe delo! Pišite v angleškem ali nemškem jeziku: CHAS. 0. WE I SAR, Room 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas. podp. društvo svete Barbare =0 ZJodlnJene države Severn© Amerike. Sedež: Forest City", Pa. drm dl. Januarja I903 v- državi P*nnaylv%r>(rUi --o-o ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml., Bos 547, Porwrt Oity, K Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ku, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Trn. ..90S9 J, razred. Društvo šteje 71 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 26. maja: Anton Krulc 187i8 eert. 5090, Fran Mohar 1S75 eert. 5091. Oba v I. razredu. Dnuštvo šteje 85 udov. K društvu SV. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 2G. maja: Ivan Jankovič 1SS4 eert. 5092, Fran Tonja 1S75 eert. 5093. Oba v L razredu. Društvo šteje 48 udov. K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholmu, Minn., 26. maja: Mihael Falica 1S0S oert. 5094, Anton Majnarič 1S87 eert. 5095, Anton Podr-žaj 1S7<» en-:. 5096, Ignac Podržaj 1S73 eert. 5097, Mat. Kesnar 1869 eert. 509S. \ \ 1. razredu. Društvo šteje 25 udov. K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 26. maja: Jakob Rehar iN iti eert. 5099 L razred. DruštVo šteje 136 udov. K društvu sv. Janeza Ki-stnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 26. maja: lit t IStiS eert. 5100, Anton Mrgole 1883 eert. 5101, And raj Urbas eert. 5102, Valentin Modrijan iSfiS eert. 5103. Prva dva v I. raz-druga dva v II. razredu. Društvo šteje 97 udov. K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 2C. maja: Matevž Gornik 1879 eert. 5104, Ivan Picelj ]SS7 eert. 5705, Ivan Čampa 1S87 eert. 5106. Vsi v I. razredu. Društvo šteje IS udov. K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial«, Pa., 26. maja: Josip Kau-čič 1874 eert. 5107 I. razred, Josip Progar rojen (?) eert. 5108 IL razred. Društvo šteje 77 udov. K društvu sv. Jožefa št. 12 ▼ pittsburgu, Pa., 26. maja: Pavel Puc 187S eert. 5109 I. razred. Društvo šteje ? udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 26. maja: Iv. Krašovec 1V-U eert. 5110, J at ob Vidmar i,S87 eert. 5111. Oba v I. razredu. Društvo šteje 81 udov. Iv društvu sv. Jurija št. 22 v Soutll Chieagu, HI., 26. maja: Anton Mali 1S74 eert. 5112 L razred. Dru;tvo šteje 75 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Anto 1862 redu, DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 24. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 18 Slovencev, 12 Dal-matincev in 20 Poljakov. Si je slabo prebral. Se 1. 1904 je pobegnil od dela pri zgradbi hotela "Union" v Ljubljani priseljenec A-lojzij Ijettner, za kterega se dolgo časa ni vedelo, kje da je. Sedaj pa je dobilo ravnateljstvo prisilne delavnice obvestilo, da je Lettner dobil na Bavarskem zaradi hudodelstva tatvine tri leta, kjer mu bode gotovo bolj presedalo, kakor v ljubljanski prisilni delavnici. Utonila je 22. maja 331etna Marija Grižavi iz Rihnice v potoku Bistrici. Griža vi je bila že dalj časa božjastna. Pičen vol. Posestniku Bajuku na Rakovcu pri Metliki je pičila kača vola v jezik. Vol je bil v par minutah mrtev. Ogenj. V Topolu v županiji cerkniški, župniji begunjski je v sredo 23. maja popoldne uničil ogenj enemu gospodarju vse, dvema pa sta ostali samo hiši. Skupaj je zgorelo devet poslopij. Živino so rešili. Ker je eden gospodar zelo malo, edem pa nič zavarovan, je nesreča velika. Zažgali so otroci. PRIMORSKE NOVICE. Zastrupila se je v Veprincu pri O-patiji 301etna Marija Makuč, ker jo je mož zapustil in odšel v Ameriko. Roko si je prestrelil v Trstu 221etni dijak Gvidon Zupančič, ko je snažil samokres in se je ta naenkrat sprožil. Poskusen samomor. 281etna Marija Lorah v Trstu je vsled srčnih bolečin skočila v morje. Rešili so jo pa še o pravem času in jo oddali v opazovalnico za umobolne. r Toča je padala nedavno v Vremski dolini, zlasti v košanski občini ter je napravila na razvitih drevesnih in trtnih poganjkih precej škode. Značilno je, da je toča sedaj v tem okraju že četrto leto zaporedoma in par let celo dvakrat močno potolkla, do-čim je popred komaj vsakih deset ali petnajst let enkrat padala. Vsled tega trpe mnogo novonapravljene trtnice in drevesnice, zlasti obširni subvencionirani podružnični nasadi v Bu-jah pri Košani, v kterih se vzgoji sedaj vsako leto 4000 do 5000 lepih dreves in 70.000 do 100.000 ameriških trt. čudna prirodna prikazen. Ko so hoteli popravljati pred dvema letoma zakristijo stolne cerkve v Gorici, napravili so visok oder. Ta oder je postavljen nad železnim stojalom, kjer se zažiga ogenj in kadilo. Kadilo je polagoma ves oder pobarvalo in čudo — oder je sedaj popolnoma okamenel. Barve je rusljate, kakor mramor, ki se lomi v Št. Mavru. Prikazen si se daj ogledujejo znanstveniki. Pravijo, da pride komisija z Dunaja. (Dvajseto stoletje!!!) Mrliške kosti baje shranjujejo v kleteh mestne bolnišnice v Trstu. Tam čakajo — ne vstajenja, ampak časa, ko jih spravijo v promet. Sploh vladajo v tej bolnišnici strašne razmere. ŠTAJERSKE NOVICE. Jajce v uredništvu "Marburgari- oe". V Mariboru se je zgodil nastopen slučaj, kakor ga pripoveduje "Marb. Ztg." Neka Nemka je kupila na trgu jajce od neke slovenske kmetice. Jajce je bilo pri kupu čisto navadno jajce, dobro jajce in tudi klo-potec ne, dasi ga je Nemka po vseh pravilih umne gospodinje tresla. Ko pa pride ta nemška gospa domov in si jajce še enkrat ogleda, naredi se ji črno pred očmi. Na jajcu so bile na tistem kraju, ki je bil pri prodaji spodaj — tako verno pripoveduje "Mar-burgarica" — zapisane tele grozne besede: "Preljubi naš Bismarck, naš stari kompare, naj dobi štiri plesnive cigare." Gospa je letela z jajcem v u-redništvo "Marbugarice", ki je menda edina kompetentna razsojevati v takih jajčjih vprašanjih, in pokazala grozno jajce. " Marburgarični" urednik je odkupil jejce in ga obljubil porabiti v boju — proti Slovencem! Res je napisal uničujoče besede, s kteri-mi smo Slovenci silno udarjeni in vsled njih izročeni gotovemu poginu. Jajce si vsak Nemec, zlasti pa Nemka lahko ogleda v imenovanem uredništvu in je '' Marburgariem" urednik vedno na razpolago, natančno pojasniti, kako je prišel do tega znamenitega jajca. Nam se pa dozdeva, da je Marburgaričin" urednik sam izvalil dotično jajce z groznim napisom in misli zdaj delati nekaj puhle reklame za svoj vsenemški list. Pod vlak se je vlegel 211etni Jožef Marinšek iz Spodnje Polskave na Štajerskem. Vzrok samomora je ner-voznost. Spodnja Polskava. Rihard Vauhnik po domače Rečak, je 23. maja kupil kobilo za 70 gld. v Slov. Bistrici. Ker pot iz Slov. Bistrice na Spodnjo Pol-skavo pelje čez vodo, in da bi si ne zmočil čevljev, je sklenil, gnati kobilo i čez brv. A brv je precej ozka, in kobila je padla v vodo in se ubila. Proces morilk Zeller. Zagovornik morilke Zeller, dr. Pressburger je vložil pri sodniji v Ljubnem prošnjo, da bi se sodnijska obravnava odgodila. To pa zato, da sodnijski zdravniki preiščejo duševno stanje obeli Zeller. To prošnjo opravičuje s pismi, ki sta .jih pisali morilki pred umorom in ki kažejo nemoralno pamet. Vstop k sodnijski obravnavi bo dovoljen samo proti vstopnicam, ki bodo veljale po en dan. — Sedaj se je pa dokazalo, da je psihiater, na kterega se je opiral .zagovornik Friderike Zeller, docela zlagana osebnost. Pisalo se je po časopisih, da je služboval omenjeni zdravnik dr. Rudolf Thaler v norišnici v Opavi, a tam ne vedo ničesar o njem. Prohazka, ženin Zellerjeve trdi, da se je mudil dalje časa pri njem neki človek, ki se je izdal za psihiatra dr. Muellnerja in rekel, da je namenjen pisati brošuro o stanju Zellerjeve. Prohazka se je potem se-sel z njim pri zagovorniku svoje neveste. Zlagani psihiater se je imenoval tam dr. Thaler in je rekel Prohazki, da njemu iz posebnih vzrokov ni povedal svojega imena. V zadnjem času je izginil brez sledu. Policija se trudi na vso moč, da dobi v roke tega goljufa ali najbrž storilca. — Ženin morilke Friderike Zeller, operni pevec Prohazka, je obdolžen raznih goljufij, za ktere se bo moral pred okrožnim sodiščem v Ljubnem zagovarjati. Iz istega vzroka je bil že enkrat v Nemčiji kaznovan in potem tudi izgnan. Njegovo gledališko ime jebilo Au-reas, in v času od leta 1898 do 1904 je ogoljufal mnogo hotelirjev. Obsojen je bil tudi že zaradi tatvine. Po penzijonatih je goljufal pod imenom Schmidt. Neko Elzo pl. Sabelskv pripravil je z obljubami na ženite v ob 27.000 mark. Pričakovati je, da ga razkrinkajo še bolj. — O sestri Friderike Zeller, Mariji Zeller, poročajo, da tudi njeno duševno stanje preiščejo, ker trdi njen zagovornik, da tudi Marija Zeller ni pri pravi pameti. HRVATSKE NOVICE. Nesreča pri streljanju proti toči. V Tovarniku na Hrvatskem so streljali proti toči Ivan Krč in dva njegova tovariša. V neosnažen možnar so nasuli smodnika, ki se je pa naenkrat vnel in užgal v bližini stoječo vrečo, v kteri je bilo 16 kg smodnika. Krč je bil pri tem opečen na obeh rokah in telesu, njegov sedemletni sin pa tako, da je čez en dan umrl. Ostala dva streljača sta se srečno umaknila. Velikanski požar v Zagrebu. V Zagrebu je pogorel parni in umetni mlin. Ogenj je nastal najbrž vsled tega, ker so se vnele neke osi pri kolesih ali pa, vsled električnega toka. Uničena so vsa poslopja, skladišča, zaloge in stroji. Rešili so z veliko silo le eno skladišče in hišo ravnateljstvo ter blagajne in knjige. Škode je nad dva milijona kron. Zagrebški parni in umetni mlin je akcijska družba s kapitalom milijon kron. BALKANSKE NOVICE. Druga jugoslovanska razstava. Bolgarski knez Ferdinand je sklenil pre-pustititi v prirejenje razstave svojo jahalno šolo. Tako je odstranjena glavna zapreka. V Sofiji naibreč ni bilo mogočo najti primernega prostora. — Maiarski časnikarji v Belgradu. Na poziv za obisk srbskih novinarjev je odgovoril v imenu mažarskih književnikov član velikaške zbornice in predsednik "Othona", Jena Rakoši, sledeče: Upravni odbor "Othona" prejema poziv z navdušenjem in pošilja pozdrave srbskim dragom. — V Bel- grad pride predsednik "Othona", cel upravni odbor (14 Članov) in zastopniki vseh peštanskih listov. Srbi so odbrali za vzprejem mažarskih časnikarjev poseben odbor. Šolstvo na Bolgarskem. Na Bolgarskem je bilo 1. 1832 samo 200 šot. Cim je bila Bolgarska leta 1877 osvobojena, je število ljudskih šol poskočilo na 1500. L. 1892 je bilo že 2500 ljudskih šol; to število je naraščalo od leta do leta, tako da je danes na Bolgarskem že 4101 šol. V 62 mestih je 488 šol z 79.000 učenci, po deželi pa 4101 šola z 200.000 učenci. Na teh šolah deluje 5969 učiteljskih moči in sicer 4527 u-čiteljev in 1450 učiteljic. Srbija in Avstrija. Dunajski kabinet je odklonil propozicije srbske vlade o nabavi novih topov. Srbsko mini-sterstvo odpošlje na Dunaj o tej zadevi novo spomenico, kteri predlože tudi sklep artilerijske komisije. RAZNOTEROSTI. Šestnajstletni poljski umetnik. V salonu francoskih umetnikov v Parizu ste razstavljeni dve sliki, ki vzbujate splošno pozornost: slika, ki predstavlja Prometeja, in portret slavnega poljskega umetnika Henerja. Obe sliki ste delo šestnajstletnega poljskega slikarja Tadeusza Stvke. Ves Pariz je očaran od teh dveh slik in pariški u-metniki in kritiki ne morejo dovolj prehvaliti talenta in rutine mladega slikarja; vsi prorokujejo mlademu u-metniku sijajno prihodnjost. Vsi pariški listi in revije priobčujejo o Sty-kovih slikah navdušeno pisane ocene in posvečajo mlademu umetniku največjo pozornost. Sam predsednik francoske republike Fallieres si je dal predstaviti šestnajstletnega slikarja in mu izrekel svoje priznane. Afera kneginje Wrede. Večina hotelirjev, odkoder izvira srebrnina, ki so jo našli v gradu kneza Wredeja. so izpovedali, da so že zdavno opazili bolno naravo kneginje ter možu zapisali reči, ki jih je kneginja vzela, na prihodnji račun. Z bodalom je napadal služkinje v Pragi 161etni zlatarski pomočnik Hoerzer. Policiji je priznal, da je a-tentate izvrševal vsled perverznosti. Veliko industrijsko palačo zgrade na Dunaju industrijske zveze. Sodnijski svetnik — duhovnik. O-skar Polak. sodnijski svetnik v Bosni in po veri žid, je prestopil h katoliški cerkvi. Dovršil je v Inomostu bogo-slovske nauke in bo v kratkem posvečen v Vrlici za duhovnika. Novo mašo bo bral v Padovi. Varnostne naredbe proti jetiki v šolah. Nižjeavsfcrijski deželni šolski svet je izdal v zadnjem času več odlokov, v kterih naroča okrajnim šolskim svetom, da naj strogo pazijo na odvračanje jetike po šolah. Tako naj se šolske knjižnice in knjige, ki se prepuščajo ubožnim učencem, saj enkrat na leto razkužijo. Zamazane in raztrgane knjige se ne smejo več uporabljati. Otrokom, ki so po zdravnikovem izreku jetični, naj se odkažejo sedeži koncem klopi, vendar tako, da se s tem ne obrača posebna pozornost nanje. Če izve šolsko vodstvo, da se je v rodbinah, v kterih so učenci na hrani in stanovanju, pojavil kak slučaj jetike ali da je jetičen kak součenec, ki je v istem stanovanju, ima o tem obvestiti stariše ali varuhe in jih o-pozoriti na nevarnost okuženja. Jetični učitelji brez ozira na njihovo delazmožnost toliko časa ne smejo poučevati, dokler traja njihova bolezen. Enako je postopati z jetičnimi šolskimi slugami. Z ozirom na to, da je odvračanje jetike v mladostnih letih posebne važnosti, naj bi vsa šolska vodstva tako postopala. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti nJ, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina ph.čah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heineroide), grižo ali pre hv, nečisto m pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-1 učijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na oceh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sitilis kakor tudi vse tajne sporne »oiezui moške m ženske (zdravljenje spoinih boieznij ostane popolnoma tajno.) • Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vain ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj l-ojfllii! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenj ti ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku___ natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. JOHN KBACKER. imst cut* st.. < a.. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadfkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Bndočo vin* (Concord) prodajami po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJE V EO, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROFINOVEC $2.50 galona D ROŽNIK $2.75 galona. — Najmanj« posode za žganje •o 4% galono. NaroČilom j« priložiti denar. Za obils naročila se "priporoča JOHN KRAKER UM 0t Olair St, Cleveland. Ohio. Delo dobe izdelovalci dog in izurjeni delovodja. 1 MAX FLEISCHER, 25S tSro*e Street, (30 jan) Memphis, Teno. Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišee, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri veli'ke škatlje $5.00. LAPUHOVO OLJE (Klettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15. LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25. MAZILO ZA BRKE IN BRADO, nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, doibra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05. Čiticjte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Or-deiUi P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. T. . Rojaki, naročajte se na "CHm Naroda", največji in najcenejii dnevnik. Bell Phone: Sou'.j 9 Cuy. Phone Cent. 1610 THE STANDARD BREWING CO. izdeluje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St. Cleveland, O. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOCK lfi kupujemo in izdelujemo pogodbo za francosko doge in sa dogo sa kadi. Posodimo tudi potrebni denar n ia-delovanje doc* Ako hniU dogo na prodaj, pilite nam, nail pogoji so ngodni. BIEDLAHHDHB b OLIVEN Oft, ■tosToport. La. P. O. Be RED STAR LINE Prekomorska jiarchrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpesiosn * * 4 * * * Philadeiphijo in Antwerpenonj v it s * ^ Prevadb potnika % sJedačinJ i>o*tniini paruik?. VADERUND d»a «l|alca 12017 fen, i KftUGNLAND:...........12760 ton ZEELAND............,:305 ton. i FENNLAND.............I27S0 toa Pri cenah 2a medkrovje so vpoštete t M potrebščino, dobro hrana, najboljša poatroiba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naJprijetn-siSih za potnike Izafi "V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, aore&ko. Primorje, Hrvatsko, Dalmtdjo r druge dele Avstrije. Is NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-tadne od pomola štev. 14 ob vznoiiu Fulton Street. — Iz PHlUADt^« PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vpraian; ali kupovanja volniih listkov yc js obrniti na: PROŠNJA. Cenjene rojake prosim, ako je komu znano, kje se nahaja sedaj M-A.TIAS JUSTIN, naj mi blagovoli njegov naslov takoj naznaniti. Za to dobi $2 nagTade. Frank Zupančič, 1110 Kilfoyle St., Cleveland, Ohio. (8-11—6) Kje je IVAN MAČEK t Doma je iz Logatca in biva že dva in pol leta v Zjedinjenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Brteder, Box 236, LowellviUe, Ohio. (5-18—«) !!! PEVOVODJA!!! Slovensko delavsko pevsko društvo "Planinski Raj" išče izurjenega pe-vovodjo. Učne ure so le ob večerih. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Ivan Remžgar, L tajnik, 407 8th Avenue, Johnstown, Pa. (19-5—16-6 sred sob) NAZNANILO. Rojakom v Johnstown u. Pa., in oko> lici priporočamo našega zastopnika ft Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino sa list in knjige ter jo t nami io toč lev ▼ kupčijskej zvest Upravništvo "Glasa Naroda". Gospod Janez. Novela, spisal Janko Kersnik. (Nadaljevanje.) Vrana je vse to malo zanimalo; pu-feil je lehko dušno baronove smodke in jtoM'jrel časih v razgovor, kolikor je bilo baš treba. Pozneje so šli na kratek izprehod lia bližnjo pristavo in po sosednjem gostem bukovem gozdu. Vrnivšira se je priskakal na vrtu, ki je obdajal od troh strani grad, velik pes z glasnim tuljenjem naprotti: "O — Nero, Nero! Tu mora biti baronica blizu!" je omenil Mildejev "fJotovo!" je pritrdil baron. In re- so gospodje ugledali prišedši do \ i.-ok<* in prostorne gabrove lope, dve dami, kterih ena jim je stopila tuljenjem naproti: Iti I a je Helena. Izvedela je malo prej, kdo je obiskal danes Rudnik, in prišla na vrt, da pozdravi gosta. Zardela je nalaliko v lice, ko ji je soprog predstavil sodnika. Včeraj ste bili v kopeli!" je dejala in za trenotek uprla pogled v rana, ki ni umeknil svojih oei iz nje- Odg: ivoril je nekaj, T-esar sam ni umel; a drutri niso pazili na to! Tudi baronova sestra jo pristopila in vsa družba se je »prehajala potem po vrtu. Župnik, baron in njegov svak so zabredli zo[>et v politiko, a sedaj globoke je nego prej; Vran pa jo šel z go-sporna. Tu je največ govorila baronova »<«tra; a ona dva sta stopala drug P"lr- drusrega, kakor bi bilo obema nositi neznosna bremena. Helena se je kmalu ohrabrila. "Krasna dežela je to," je dejala nadaljujoč svakinjino opazko o prijetnem bivanju na Rudniku; "tujka sem, a vendar sem se je tako privadila. kakor bi mi bila rodna." "Koliko let bivate že tukaj?" je vprašal sodnik. "Tri so že minula!" . _ "Prej ste bili v Nemcih?" "Rila — v renski provineiji! A on-dotno posestvo je baron prodal." Vranu je 1»i1 fft COvot inuc£n, zakaj V svesti ai ni bil, da ne izda s kako opomnjo svojo in Helenino skrivnost. Zakaj to je spoznal, da je vsa njuna nekdanja razmera skrivnost vsem drugim. Obenem pa mu je bilo še to v mislih, kako bi mogel s Heleno — samo govoriti. Slučaj mu je pomagal. Svakinja je odšla v gr?d, da preskrbi majhen o-bed, drugi gospodje so bili zavili z vrta navzdol na drugo stran griča, in sodnik in Helena sta ostala sama pred košato gabrovo lopo, kjer sta se bila malo prej prvič pozdravila. "Utrujena sem," je omenila ona ter sedla v naslanjač v lopi; včerajšnji izlet menda--" Umolknila je, ker se Peter ni genil s svojega mesta pred vhodom lope. ''Sedite vendar!" deje baronica veleč in pokaže stol poleg sebe. Vran je ubogal molče, kakor otrok. Sedela sta tiho nekoliko trenutkov, in sodnik je s svojo palčico brskal po gludkem prodcu, s.kterim so bila tla na debelo posuta. Vsa energija ga je bila minila. Hipno s obrne baronica naglo k njemu. "Hvala vam — gospod Vran — tisočera hvala, da ste prišli k nam, k— meni!" Glas se ji je nalahko tresel, a tem melodijozneje je zvenel sodniku v uho; to je bil znani ljubki glas, ki ga je bil zadnjič čul daleč, daleč tam na eroratem bregu mogočne nemške reke; in zopet se mu je zazdelo, kakor bi se bilo vse ono stoprv sinoči godilo. Toda ozreti se ni mogel vanjo. "Hvala vam!" je ponovila ona po-tihoma. "Zakaj, čemu?" je govoril polu-gla^no in skoraj liripavo. "Zakaj, čemu? Ker sem včeraj, ko som vas srečala tam v gozdu nad kopel jo — ker sem včeraj in še danes do trenutka, ko ste dosli sem — vedno mislila, da me zaničujete; da me zaničujete tako — kakor — kakor sem brala včeraj z vašega lica--" "In kdo vam trdi, da vas ne" — deje on in vstane. "Ne — ne tako!" mu ustavi ona govor ter stopi poleg njega. "Vi me obsojate, a ne zaničujete me. In ko bi vi vedeli — oh —" Solze so ji zalile oči. Po pesku zunaj lope so zahršeali težki koraki; vrtnar je šel mimo. Baronica si je otrla oči ter plaho zrla za mimogredovim; a ta se ni menil za n j a. u Pojdi v a! Pojdiva za onimi!" je dejala vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila svojo malo roko. Ta jo je prijel in stiskal, zmračilo se mu je pred očmi in v svoji razburjenosti je hotel Heleno objeti in reči ji, da ljubezen do nje še ni ugasnila v njegovem srcu, in da plameni sedaj bolj nego nekdaj — in da je vse drugo pozabljeno — pozabljeno. A ona je stala že zunaj na široki, peščeni poti, in izza visoke, s cvetočimi georginami obrastle gredice jima je zvenel pogovor prihajajočih gospodov naproti. Prijatelja sta pozno ostavila grad. "Obiščite nas vendar večkrat, gospod sodnik! Iz Križa ni tako daleč, da bi se s tem izgovarjali!" je dejal baron Milde pri slovesu. "Da, res, pridite k nam!" pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo, in Vran je čutil, ko ji je poljubljal roko, da mu je njegovo nalahko stisnila. "Pridem, gotovo pridem!" je obljubil nekako ognjeno, da se je župnik nehote ozrl vanj. VI. « Čez štirinajst dni je vzprejel Vran po poŠti kratko pisemce, čigar vsebina ni bilo drugo, nego lakonične besede : "Zakaj vas ni blizu?" Podpiss ni bilo, a sodnik je brez istega spoznal pisavo Helenino. Posloval je že v Križu. Iz Grma je bil odšel drugega dne po svojem pohodu pri Mildejevih, in od onega časa ni bil čul o svojih tamošnjih znancih in prijateljih. Obilo dela je imel, in zato mu tudi misli niso uhajale pre-mnogokrat tja na — Rudnik. A to pismo ga je zopet razvnelo. Bilo je zjutraj, ko mu je došlo, in malo potem je prisopihal tudi graščak Ivanič v urad. "To je neumno! To je neumno! Kdo ve — kdo ve!" je kričal že pri vratih; "pa da me ne boste zaprli — kdo ve, kdove!" "I kaj vam pa ni po volji?" "Da na takov dan določite mojo obravnavo! Rajši bi pustil te uboge goldinarčke — nego prihajal danes se pravdat!" "Kaj pa je danes?" "Lov, velik lov v Jablanici! Tam je še nekaj srnjakov, in zvečer — zadnja gonja — huj! — izvrstno vino, klasična jed, kdo ve, kdo ve! Pa k zadnji gonji pojdem! Ali vi niste lovec?" "Ne." " - • * "Skoda! Gospod Janez, prijatelj vaš, bo tudi tam in baron Milde, in vsi sosedje; Mildejevega svaka pa ni več tu —" "Je li odšel?" je vprašal sodnik naglo. "Da, da — pred par dnevi!" VPRAŠANJA V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi se nam, da je novo življenje, n>/ t novo upanje v vsem ozraejn. Človek bi moral biti tudi pomlajen, in njegove moči bi morale biti prenovljene in prestvarjene. •J« »J* »|« »j« Ali ste bledi in zmučeni? Ali nimate spahljaje na vašem obrazu ? Ali imate glavobol? Ali imate apetita? Ali vas vaše telo boli v vsakem členu? Vi rabite tako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko toniko. KRICISJILEC je pravo zdravilo za vse bolezni, ki izvirajo iz nečiste, umazane ali pokvarjene krvi. Cena $1.00. IMATE VI... Dober apetit V Dobro prebavljanje ? Močan želodec ? Veselo razpoloženje? Ste li prosti glavobola? Ako nimate, vi lahko dobite vsako in vse ZRoraj navedenih, ako rabite SEVEROVO ŽELODČNO . GRENČICO. Cena 5»>c in $T ALI STE ... IMATE VI .. Nemirni ? Zmučeni? Zdelani? Nervozni? Kazdražljivi? Končani od dela? Bolani v hrbtu? Holani v glavi? Ako je tako, pridobite si zopet moč in čilost in veselite se zopet življenja z rabo SEVEROVEGA NERVOTONA. Cena $1 Praskanje v grlu? Bolečine v prsih? Bolečine v plučih? Težko sopenje? Nemirno kašljanje^ Nikar ne odlašajte z zdravilom, ki vas bode pomirilo in vam prineslo stanovitno zdravje: SEVEROV BALZAM ZA PLUČA. Cena 25 in i>Oc Ali trpite od Zamašitve ? Zlatenice? Otožnosti po jedi ? Pomanjkanja sline ? Glavobola in trganja? Potem takem zagotovite si povrnitev moči, slast za hrano, veselje za življenje z rabo SEVEROVEGA BALZAMA ŽIVLJENSKEGA Cena 7oc Vranov ukrep je bil gotov! Boljše prilike ni imel iti na Rudnik, nego danes. Janeza ni doma, — tam torej pusti lehko svoj voz z izgovorom, da je hotel obiskati župnika, in potem pojde peš v grad k He) en i; saj barona in svaka in sestre danes tudi ni tam. In kakor je bil sklenil, tako je tudi storil. Okoli treh popoldne je bil že v Grmu in tam mu je Urša obžalujoč naznanila, da je župnik na velikem lovu v Jablanici. Peter je igral svojo ulogo prav dobro. Pomudil se je nekoliko pri župni-kovi sestri, a potem ji dejal, da gre na izprehod. Odšel je po znani poti na Rudnik. Gosto listje mu je šumelo pod nogami, ko je stopal po klancu proti gradu ter skozi vejevje visokih kostanjev upiral svoj pogled v mala, v večernem solncu bleščeča se okna. Za trenutek se mu je dozdelo, da vidi v enem — Heleno, in vsa kri mu je silila k srcu. Toda zmotil se je bil. Pred gradom ga je pozdravil Nero z glasnim lajanjem, in stari vrtnar se je prikazal izza ogla. Povedal je, da gospoda ni doma. Sodnik se skoraj ni drznil po drugih vprašati; toda oni je sam pristavil: "Gospa baronica pa so gori!" "Torej, oglasite me!" "I, saj ni treba," je menil vrtnar dobrovoljno. "Pri prvih vratih na mostovžu potrkajte." Vran se je nasmehnil in šel, kamor mu je bilo svetovano. Stopil je v sobo, v ktero ju je bil z Janezom privel pri-vel baron Milde pri prvem njunem pohodu; pa tu ni bilo nikogar; iz sosednje sobe se je cula godba na klavirju. Nero, ki je bil šel za sodnikom, je tekel tja, in vtem je že prenehala igralka — Helena. "Kaj pa je — Nero? Odkod si pa ti prišel?" je dejala ter osuplo vstala čuvši korak v sprednji sobi. Toda v vratih je že stal sodnik. "Vi, vi ste?" je vzkliknila baronica in temna rdečica ji je silila v lice. "Ubogal sem vas!" je dejal Vran v vidni zadregi, a takoj ga je bilo sram teh afektiranih besed. (Dalje prihodnjič.) • Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako send par krat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti . glavo- in zobobolu. ^J^ V vseli lekarnah, 2o in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Slcučnja uči! Podpisani naznanjam »"O jakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu. Ii najbofy* šib rož la korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter is finega, naravnega vina. Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad« nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča (§) JOSIP RUSS, ft 132 South Saata Fe Ave., Piieble. ors j^arrtgwririrrr-! -^as^ai Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se oglasi pri njem. Pravi blagoslov za vse človeštvo! ===== Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGI<. S. KNEIPPA: "DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena 5oc. '•MOJE LIEČENJE ILI KUČ-NI LIEKAK" v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se K. AUSEMK, 1146—40th Street. Brooklyn. N.Y. OT Velika zaloga vina in žganja I Matija Grill,* I - , ________ (S Prodaja belo vino po 70c ga1 Ion * „ črno „ oUe ? Drožnik 4 «r»l!one za.......$11.00 ' Brnjevec 12 steklen*«; za SI2.00 ' ali 4 gull, (sodček) za........§16.00 0 , 1 .-= 1 £ Za obilno naročilo se priporoča j Matija Grill, - f 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. f (T =3 O G= VAŽNO! Slika preuStavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost IG", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka . v Elgin all Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $13.00, Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob StonlcH, 72 E. Madison St. Chicago, lit. O t I ^ . I ""fr""1* iifflifcim1& I ^»nft"—■»■■-• -i*--^- ^rSe prezreti! J Slika predstavlja uro z zlatom pr a vlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je M jamčena za 2() [let. - Kolesovje je najboljšega amenkan-1 skega izdelka Ex-GlN, WALTHAM 4 ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-~ NOV ter »tane samo OO V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. $13, Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam M. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicago, HI. OPO»H»V Saaki wMm u» Je debiti po H ■KorajM xmmi wrfi — mtt "Btf> «iieM !a v«2}c v«Uk*sti l>th •lm,i u Eo«pod,j| Naslov m ka)i«*| U. Pogorele Box 826 Wakefield, Mich. * CUNARD LINE HARINSKJ RUJUJBJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. tAKStEl ULLJO J1IO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR ix KftOYU za Setanje ponraor tretjega razred* odpluje iz New Yorka dne 29. maja. odpluje iz New Yorka dae 12. juniju. odpluje iz New Yorka dne 10. julija. TOTONIA, SLAV0N1A m PANtfONT* «Jo parmJa n» a,a vi teka Ti parni&i ao napravljeni po najnovejšem kroja in zeio priklada/ S® tretja razred. JEDILA ao dobra i a pot d ikoni trikrat na da* oei flRsi poatrežena 4 Vožnje astke prodajajo pocciašče.u agentj« in Tbe Canard Steamship Go. Ltd., Sew York 126 State St.. Boston 6? Dearnora žft . Ohicayo. CABPATHIA MIA AUSTHO-AMEBICAN LINE. Regularni potni parnlkl "FRANCESCA" odpluje 13. junija. ^SOFIA.HOHENBERG" odpluje 30. junija 31 "OERTY" odpluje 2. julija. ^CHULIA?' odpluje 14. julija. "GEORGIA'^ odpluje 21/julija. vozijo med;New Vorkom, Trstom In Reko. £ >~ajpripravntjša in najcenejša parobrodna trta v g Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub- # ljane le 50 centov. Potuiki dospo isti dan na parnik ko -§ od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St., Ntw VorU. Al 3" ^J Comoapie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE. POSTNI PARMK1 SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................1J,0(>0 ton, 2">,U00 konjskih moCL. "La Savoie" ,, ,, ,, ...................r_»,iMH> ,, -i.'^iMHi >t "Li; Touraine" „ „ „ ...................10,»km ,, l-J.oiM Jt \'t "L'Aquitaine" ,, ,, „ ...................lO.tnxt u 1«;,«mm» f, |t "La Bretagne"..................................s,ihki >f "La Champagne" ..............................S.ihm ;ukk> ,tl r- r ji .............. ' " * " >> "La oascogne '.................................s,