ORGAN JOLIET, ILL., 23. UAt OA (MARCH), 1921 Leto VII. Volu Rabboni! ALELUJA! $ VSTAL JE Office of Chicago, m. By order of the preaid ent, A. S. Burleson, Portmarter General Ho.208 antfiorlaed by the Art of Oct. 6,1917, "GLASILO K. 8. S. JEDNOTE" 1004 N. Chicago StnaL JOUET. ILL. The mm Hbijl StetM of Wednesday $1.20 1043 Hf Največji elovenaki » Združenih državi Izhaja rsako »redo. • OP THE GRAND CARNIOLIAN Z» eUam.nmUto ..J..... ** ........ »2,00 Za inoz«im«To ....(.... ^ NASLO in t>pr.T*Bt«a im 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111, Telefon; 1048 No. 12.—Štev. 12. HLOVENIAN CATHOLIC UNION Eatered «« Sacond-ClaM Matter December 9. 1920. at tho Office at Jollief, lllinoia, Under the Act of Augu.t 24. 1912_ i- m SECTIQy 11Q3 ACT OF OCTOBER 3. 1917, AUTHORIZED ON Kalvarijska lilija. , Velikonočna legenda, < . j < M^ačilo se je na Veliki petek, ko se je po dovršenem križanjn Jezusa Nazarenskega počasi in otožno vračal rimski vojak Longinus s Kalvarijo proti domu. Na rami je nese dolgo snlico, s katero je na povelje' judovskih duhovnov prebodel levo stran križanega Jezusa. O j groza! Sulicd je bil^se krvava. Kapljica sv. re^nje-ktvi se je ustavila rav* no na koncu tega smrtonosnega orodja; naposled pade ta dragocena kaipljica na tla prah cestnega jarka. Bog pa ni pripustil, da bi se poslednje kapljica njegovega križanega sina zgubila in o-stala v cestnem prahu. Ugodil se je čudež! Na onem mestu je namah pognal zelen stebljiček na katerem se je pojavil keli-hu podoben cvet snežnobele in čiste lilije. Kapljica presv. rešnje krvi se je zatem stekla v kelil* lilije in v njem zaprla. Tega čudeža vojak Longi-mus ni opazil, ampak je nadaljeval svojo pot. Tačode pa zasledoval neki arhan ki se je istočasno dvigal nad Kalvarijo. Z največjem spoštovanjem do te dragocene rože je nadangel pokleknil prqc kalvarijsko rožo, jo utrgal, s tisnii na svoja prša in odletel v sv. raj, kjer jo je v božji vrt vsadil. Drugo spomlad je na raj skem vrtu ravno na Veliki petek zopet pognalo pno presajeno stebeljce na katerem se je pojavila angeljsko beli kelih, kalvarijske lilije bolj duhteč, kot vse druge rože v raju Nikdar se pa ta kelih ni odprl, ali razcvel. To se je ponavljalo leta in leta ravno na Veliki petek. Dasiravno so to lilijo sami nebeški krilatci zalivali in gojili, se na njih žalost ni hotel njen cvet do cela odpreti. Cvet (keMh) je namreč hranil zadnjo kapljico Izveličarjeve krvi. Čez leta, ko je bil na zemlji križ povišan kot znamenje odrešenja, kot znamenje ljubezni do nas Zemljanov, je ravno na Veliki petek klečal pred kalvarijsko lilijo oni nadangel, ki je to rožo v nebeški vrt vsadil. Ta nadangel je opazoval cele procesije mučeni^ov na zemlji, ki so iz ljubezni do križanega Jezusa žrtvovali vse svoje življenje,, da dosežejo nebeško krono mučeništva, 4 4 Gospod, že zaradi Tvojih številnih izvoljencev, dovoli, da bo ta roža v Tvojem vrta cvela!" je nadangel naprosil nebeškega očeta. Gospod Bog je nato pristopil h kalvarijski liliji in je pričel opazovati njen čarobni kelih. "Gospod, stori da se bo ta nebeška roža razervela!" je enoglasno zadonelo med an-geljBkimi kori, zbranim v rajskem vrtu. In Gospod je uslišal prošnjo svojih angelov. Polagoma je položil svojo mogočno roko na lilijen cvet, ki se je pričel takoj razvijati in odpirati. Naenkrat je bil ves raj poln nebeš- ftttfe fi&k N&jfiUfcM, In vstali Jezus jo je rtagovo-ril: "Marija!" Ona mu je pa rekla boni!" ali Gospod! Spokorna Marija Magdalena je korakala po kameniti o-krvavljeni stezi hriba £alva-rije. Trpljenje Jezusovo, bolest žalostne Matere Bcjžje in: zmerjanje judovske drl njeno, Jezusu vdano sr< bolelo. S sv. Janezom* lazila žalostno Kristusom ter. S sv. Janezom, Jožefom je hudo to- ma- Kako škripali so z zobmi pismarji in farizeji, ko jih bičal je za njih ošabnost, kedar pred Čolnarji, cestninarji njih blodnje pričal jo! j • ; Ko trumam je zatiranih in bednih ljubezni čiste moč oznanjeval, • ' ko zdravil je telo in duio nezavednih, spoznali so, da vse bi zanje dal. . "Prostrito rjuho, bratci, in steljite palme, sestrice, dajte rož cvetočih sem, slavite vsi, klobuke z glav in čalme! 'Hozanat Kralj nai spe v Jeruzalem'!" -V ' • " v ' -»1 pod skalo stopi v jutro in poglej :>.. ~ ■ • . i. Omamljeni leže na tleh vojniki • in strgani pečati so navsfkrii, - , odvaljen z groba kamen je veliki in grob je prazen!.. Kagfežf Kaj drhtiš? Zvonovi zvonite, orgije donite, pesem zmagalna razlegaj,se v dalj, hobqi grmite, pišcali zv^nnte: . On, naš kralj, naš Bog je vstali kokrasnegia vonja, kateri je klečala pobožna devica in mo- MNENJE SLOVEČIH SVE* £ prihajal iz razcvele kalvarij ske rože.. Pa glej čudo! Iz li-ijenega cveta se pojavi kap-pljica presvete Bešnje krvi in )ade na zemljo. Ta kapljica ;e padla naravnost na oltar ne- ke cerkvice — v kelih — med glas kateremu je sledilo na ti povzdigovanjem pri daritvi soče devic in nevest Kristusa, sv. maše. I ki so se za vedno darovale v Pred oltarjem je pa tedaj^ vseh-delih širne zemlje, lila: "Gospod, Tebi posvetim TOVNIH MOŽ 0 KRISTU-yse svoje življenje, svojo dušo j. SU, in telo!" To je bila prva posvetitev čistosti in prva zaobljuba vednega devistva. To je bil (Po "Chicago Evening Post") Brez Krista je vsa zgodovina nezapopadljiva. —Renan. ponižen, neizmerno. strog in tudi neizmerno dober. Napoleon Bonaiparte. Oe je bilo življenje in smrt Sokrata življenje modrijana, je bilo življenje in smrt; Ježu Jaz verujem v Plato-na in vj.sa, življenje in smrt—Boga.— Sokrata. Jaz tudi verujem v. Jean Jacques Rousseau. Jezusa Kristusa. — Coleridge. Cas nima oblasti in moči Čez Od začetka do konca je Je- ime, dela in besede Jezusa 'sns vedno enak — mogočen in Kristusa. — Qhanning. in Nikodemom je Marija dalena pomagala Materi ji polagati v grob vse rainjeno truplo Kristusa. Kalvarija je bila živa _ in preskušnja onih, ki so sledi li resnici in naukom bdžjega Učenika. Le ti verniki do bHi v dru^i z { našim Odre^eni-kom; bili so živa priča Njegovih številnih čudežev. !Proti koncu pa — ko je na Veliki petek tema objela vso Kalvarijo — je pa njih slava in ubanje pričelo pojenjati. Kristus, njih Mojster je umrl na križu.! Judovsko ljudstvo Ga je prifoilo na križ kot ona dva razbojnika. Nepopisne so bile srčne bolečine spokorne Marije Magdalene ko je vsa potrata korakala proti Kalvariji. Hitela je do Kristusovega groba ono zinagonosno prvo veliko nčno nedeljo., Dasiravno so Ga križali in položili v grob, |e še vedno v Njega verovala,f ,Ga nosila v srcu kot svojega Boga in dobrega Mojstra. Ko |e na ^ svoje veliko začudenje »razen grob, je pričela bi jokati in iskati sveto teloj Od-rešenika. Njen strah in nHeno iskanje j^ bilo pa bogat< plačano, kajti naenkrat se stali Od rešeni k prikazal nagovoril: "Mhrija!" Pri^ jesedi je njena žalost poi a; pozabljeni so bili vsi bi spomini na krvavi kalvf dogodek Velikega petka,.] zagledala na syoje začn< zjjnagoslavno vstalega sa. Marija Magdalena stalemn Odrešeniku zakli« Rabboni!" — (Gospod) ijkot izraz še vedno \-dane zvestobe in ljubezni do Njega. Prvi krščanski pisateljj in zgodovinarji se strinjajo z današnjimi, da se je Kristus naj-prvo prikazal svoji maieri, Mariji. Koliko tolažba in bla-va za Marijo, da je bas pna prva videla svojega, od smrti vstalega sina! Cerkveni zgodovinarji jo, da je bila Marija Magdalena, prva izmed onih, ki so iho-dili za Kristusom, da je^ _ videla vstalega ZveličarjaJTo Veliko čast in to dobroto ji. je Kristus vsled tega podelil, ker mu je ostala vedno zvesta, j ce-o po Njegovi smrti. Ta slučaj nam priča, bogato plačuje Bog onim,' Njega verujejo in ga njegove nauke v svojih si Sadovi iz njive vašega. Jjenja so odvisni od načina ve. ; •• .V ' Vdiki petek. ki petek 111 ne tvoie K. Jednote" Z mogočno silo so dotekneta in do dan pretreseta resnično srca, resnično verne duše ! dva dogodka, dva praz-v letu: sveta noč, rojstvo ro—veliki petek: smrt Sveta noč, začetek vidnega dokaza ljubezni božje do nas: "Tako je Bog svet ljubil, da je dal edinoroje-nega Sina, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, ampak da ima večno življenje" (Jan. 3, 16). Veliki petek, dopolnje-nje te ljubezni v pokorščini Jezusovi, v njegovem bridkem trpljenju in muk polni smrti; v pokorščini do smrti, smrti pa na križu (Filip 2,7.) "Ljubil n» je in je samega sebe dal zame". (Gal. 2, 30.) Večje Iju-bezeni nima nihče, kakor da svoje življenje da za svoje prijatelje." (Jan. 15, 13.) Pretresljivo veličastna je tragedija velikega petka. Najve-ličastnejša,!najmogočnejša, naj-pretresljivejsa in obenem naj- Dokler boš srečen, prijateljev mnogo krog sebe boš zbral, če te nesreča udari, ne bo te nobeden poznal." V spominu na bridkost Gospodovo, ko so ga vsi zapustili, nosimo voljno to preskušnjo. Naš veliki petek. tfehvakinost je okusil Gospod od tistih, ki jim je delil tri leta dobrote v največji meri, saj je "hodil pSUeželi, dobrote daleč," kakor je javno pričeval o njem apostol Peter. In ni bila to navadna nehvalež-nost, bila je nehvaležnost, ki je hlepela po smrti dobrotnikov, nehvaležnosti, ki jo je svojemu božanskem miru Gospod očital nekoč Judom v templju, češ: "Mnogo dobrih del sem vam pokazal od Očeta; zaradi katerega teh del me kamenjate T" (Jan. 10, 32.)—Nehvaležnost— saj jo okusimo v vsakdanjem življenju tudi mi: starši često-krat od otrok, čestokrat dobri gospodarji od poslov, predstojniki, blagi in dobrohotni, od podložnikov, duhovniki od lastnih ovčic. A,če je Gospod molče prenašal divje, sovrašt- pomembnejša za vse človeštvo j va polne vzkrike Judov: "Kri* v vsi zgodovini od začetka ča- jžaj ga! križaj ga!" kaj se toli-sov pa do konca časov. In j ko pritožujemo mi. Je pač najsrečnejša navzlic vsi grozo-j naš veliki petek to...:, ti, nftjveličavnejša ne samo za | Gospoda so krivo in lažnivo tega Mi onega, ampak za nas vae, ker nas je rešila jarma hudega duha, odprla nam vrata tožili, po krivem zoper njega pričali, da bi ga uničili, spravili s poti. Tepli in opljuvali nebeška, zaprta človeškemu so ga z besedami sovraštva in rodu od naših nesrečnih prvih laži, kakor so ga vojaki slekli, staršev, od Adama in Eve sem. tepli z bolečimi biči, opljuvali Velikega petka pa ni imel le I mu sveto obličje, preči sto, nc-naš Gospod Kralj, naš Odreše-! omadeževano njegovo telo. nik in Zveličar Jezus Kristus, j Isto je mnogokrat v našem v veke blagoslovljen in hvale-! življenju. Koliko krivic možen. Veliki petek pride prej i ra prenašati marsikak mož, ali slej v življenju vsakega člo-1 mnogotera . žena. O mnogih veka. In čim popolnejši je j svetnikih beremo isto. Dolžili kdo, čim bolj se trudi, da bi so mnoge vseh mnogih pregre- sledil Gospodu Jezusu Kristu su, bil zvest njegov učenec in prijatelj, tem hujši je navadno njegdv veliki petek. "Kdor škov, razkričali jih za najhuj še grešnike in nesramheže od egiptovskega Jožefa in pobožne Suzane, čez sv. Terezijo do- hoČe biti moj učenec, naj vza- H do sv. AlfonzaJLigvorskega. me sVoj križ na rame slednji j— Kako razgalijo sovražni, dan in naj hodi za menoj."! brezvestni ljudje do nagega (Luk'9. 23.) "Če je treba sled- marsikatero deklico, jo bičajo nji i6* te verske dolžnost. Pra rada Cerkev poroča katolijeane z drugoverci, kadar pa to stori,... vi, stori le privatno v župnkču, ^* kjer mora nekatoliška stranka ««i pred poroko s pisano besedo , ^ obljubiti pred dvema katoljpri- . čama, da eden sicer ostane ne-katoličan, vendar pa mora vdati v toliko, da otroci ^odo >., ! vsi krščeni in vzgojeni v kator*. n liškem duhu. Mešani z navadno niso srečni; kaj p vilni zakoni? Omenili sm da civilnih zakonov Cerke pripozna. Civilno poro človeka sta po nauku kato Cerkve skupaj živeča fanj dekle. O blagoslovu v tajcem. zakonu ni govora. Včasil^se • sicer taki probahajo, da s« lerj^m po razumejo, morda še lepše^m kot cerkveno poročeni, da jim-/ ničesar ne manjka in jim dobro ;f gre i. t. d. a navadno to ni , in '.., če je nekaj časa, ni zmerom, in če je tudi ta navidezna zado-voljnost do smrti, vprašanje. ^ je, kako umirajo in od tega, kako človek umre, je odvisna. ^ njegova cela večnost. Navad-; ,„»» no civilni zakoni niso srečni, lR Zakaj ne? Zato, ker v civilnih zakonih in družinah umre vgt * ra, širi se greli, posebno m£se- , ' ? nost s tem, ker taki ljudje navadno ali prav velikokrat ne spoštujejo zakonske zvestobe^ t in greh zoper nezvestobo ((ali, v civilnih zakonih prav za prav'rečeno: nebrzdana nefcis-tost) vodi do ločitev in ločikve v zopet vodijo do sklepanja dru- t gih civilnih zakonov. Posledice mešanih zakonov, * „ . še bolj pa civilnih zakonov so j ^ posneto na kratko—verske,ifio- s ralne in materialne, to se pmvi z drugimi besedami: vera u-gasne, življenje brez vere v^di v greli in pri tem se pokvari r\ mladi rod, navsezadnje se jpar , vsemu temu rado pridruži že r pomanjkanje in revščina, ta^o da otroci postanejo breme mesto ali državo. Poglejmo, ni to res! • Kako lep je obred katoliške poroke! Oče in mati sta zadovoljna, da si je sin ali hči izbrala pravi par, poštenega fa i-ta ali dobrovzgojeno pridno dekle. Duhovnik jima da v > župnišču glavni pouk o zakonski zvestobi,o medsebojnih del'1 žnostili,, ki jih imata kot m$ž S in žena drug do drugega in o dolžnostih, ki jih bosta ol}a morala izvrševati pri vzgoji O- • ■ -trok. Svari jih pred zaprav- :fM ljivostjo, ker zavedati se mor<* ta, da zaslužek enega ni njegov ali njen, ampak spada v skupno družinsko blagajno, v blagor vseli članov družine. Natb opravita spoved, da očiščenj vseh grehov prejmeta sveto obhajilo, kruh močnih. dvema svečama na oltarju strt-ji križ, v tabernaklju pa je žir vi Bog sam, ki čuje prisego no-voporočencev, dano javno pred duhovnikom in dvema priča* ma: Jaz obljubim tukaj navzoi v, oi nevesti—ljubezen in zvestoi bo do smrti, je nikdar ne zapn ^r5 stiti, ne v bolezni, ne v revščinijVj • j ne v trpljenju, dokler naju nO. bo smrt ločila, kakor gotovo)—- -T VB •mIi 'U .fx* mi pomagaj Bog, Marija in vsi ljubi svetniki! (Dalje prihodnjič.) te J -=SJL "GLASILO KAK. JEDNOTE" —'—--»--- Ixhtjt vsako sredo. 1 " Lastnina Kraajsko-Slovensk« Katoliške Jedmote v Združenih državah " ameriških. ' ' ..pJC + Uredništvo in upravništvo: 1004 N. Chicago St. Telefon: Chicago 1048. JOLIET, ILL. Naročnina: ..............$2.00 Za inozemstvo .......................................... ...... ....«..• ^^ OFFICIAL ORGAN o i the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. - ; ' v Issued every Wednesday. , r j OFFICE:, 1004 X. Chicago St Telefon: Chicago 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: 'For Members, per year.......................... ....... rfot - NonmembeTs .........'.....v..................v... ..............$1.20 .«.."....».*... $2.00 Prav vesole in zadovoljne velikonočne praznike vsem članom in članicam, čitateljem in so-trudnikom lista želi in vošči: IVAN ZUPAN, urednik "Glasila K. S. K. J." Utoln. centralizacija. da moram na tem mestu povdarjati, da se je zadevo le bolniško centralizacije ni dolžnost vrhovnega zdravnika obiskovati bolne in ponesrečene člane. Ako kako društvo želi da obiščem tega, ali onega bolnega člana, se mora j^iK. S. K. Jednoti nekoliko plačati tozadevne stroške. Vr- , ^nqsoiiarilo to pa vsled tega, "Eer ta centralizacija menda še iii vsem dobro znana T To je vzrok, da nekatera društva K. S. *K. J. niso iste še sprejela. lahjko trdim, da ni boljšega načina za napredek K. S. K,-Jednote, kot je ravno bolniška centralizacija. Ne glej; mo samo kako Jednota obstoja, in poslujq,.. danes ter jutri, ampiak pomislimo, kako bo delovala in napredovala v daljši bodočnosti. Zdi se mi, da se naša krajevna drušitva ne drži-' jo tega, za kar so bila ustanovljena. Kot bratska organizacija bi mi morali eden drugemu pomagati, kajti samo v slogi in zastopnosti je moč. Baš nekaj dni nazaj sem sledeči slučaj doživel: Neko* društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti ima v svoji sredini neko nad 3 mesece bolano članico. Društvo ji je izplačalo Vso predpisano podporo. Zdaj pa društvo ne ve, kaj naj bi s to članico ukrenilo? Iz društva je ne smejo izločiti, ker je u-smiljenja vredna. In vseeno je tej, članici nadaljna bolniška podpora ustavljena. Kako se ^ bo ta stvar iztekla, Vam jaz ne morem povedati. Vprašam Vas pa: Ali goji to društvo pravo % Ibratoljub je T Ne. — Ko je bila zadeva glede sprejema bolniške centralizacije na dnevnem redu, društvo ni hotelo za centralizacijo glasovati. Ako bi tudi to dtuštvo spadalo k bol-^ niški centralizaciji, bi danes ne ! imelo nobenih sitnosti in skrbi. Ona članica bi dobivala iz cen-* tralne (Jednotine) blagajno podporo še mesece in mesece, " $273. na leto. Ta članica gotovo ne bo priporočala onega drtrštva in naše Jednote svo- hovni zdravnik dela zastonj obiske samo tedaj, če mu to naroči glavni odbor K. S. K. Jednote. D. Jos. V. Grahek, Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 843 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa. Prvi prihranjeni tisočak. V reklamnih^ tiskovinah neke znane banke smo slučajno naleteli na nastopno zanimivo navodilo, kako priti do prvega tisočaka in kaj vse lahko človek začne, ako ima toliko denarja prihranjenega. Nastopne vrstice seveda ne veljajo za one srečne Čitatelje, ki imajo že toliko "pod palcem", ampak za one, pri katerih denar dosti ne zaleže, ker ga preveč trosijo in gledajo banke samo od zunaj. SvojeČasno je neki mladenič, ki je delal za John D. Rookeffelerja, ali najbogatejšega moža na svetu Rockeffe-ler.ja vprašal za nasvet, kako naj ravna, da bo tudi on premogel milijon dolarjev! Rockeffeler mu je odgovoril: "To je lahka stvar. Prihrani si tisoč dolarjev." Brez dvoma je v teh besedah Rockeffelerja več resnice kot šale. Ako je komu mogoče prihraniti si $1000.00 v gotovini, je dotičnik prekoračil najbolj težavno stezo, vodečo do blagostanja. Hranjevanje, sistematično in redno hranjevanje je edina zanesljiva ter gotova pot do bogastva in sreče. Oseba, ki si je prirahnila tisoč dolarjev, je im^ prijateljicamampak "jim *te™ ?okafla svV0«i0 zmažnC)8t bPfaje priporočala drugo ^»W & • *difeivo in Jednoto. Po mojem ^'H&epju bi morala spadati v fcShiško centralizacijo vsa ] društva K. S. K. Jednote! Kako ineremo sploh napredovati ' f/H takih razmerah! Kdo je * : virok temu, da društva niso hQtfcla.zraven pristopiti! Pom- '^nitej da so vrata centralizacije tpri K. S. K. J. se vedno na -*%fežaj odprta. K. S. K. Jedno-0ii^$**vas še vedno vabi v ta oddelek. Glejte sedanje razmere ' f^n na bodočnost društva. Akd 4e ogibate bolniške centralizacije, temu ni Jednota kriva. n Premislite dobro to stvar. Še ^je čas! ' sklepu naj še omenim, da .Dasiravno ni tisoč dolarjev tako veliko premoženje, bi to svoto marsikdo tudi izmed nas že lahko lastoval, ako bi bil k varčevanju nagnjen. $1000. ni sicer še bogastvo, a s to svoto se -človek že lahko postavi na pot finančne neodvisnosti, oziroma samostojnosti. S tigoč dolarji—in kreditom — je že marsikedo začel kako trgovino, ki mu je donesla srečo ter bogastvo* S tisoč dolarji—in kreditom — si je že marsikedo omislil in kupil svoj lastni dom. S tisoč dolarji—in kreditom — je že marsikedo lahko naredil uspešen vložek (invest- ment), ki mu je donesel dobi, ček. . ,• ' .< v V resnici prihraniti si prvi tisočak, to je najbolj težavna stvar. To je takozvani pravljični potok "Rubicon" katerega mora vsakdo prekoračiti ako hoče doseči .uspeH* Žal le, da ginogo ljudi noče tega vpo-števati, še manj pa razumeti. Ako ste si prihranili že prvi tisočak, ste to življertsko pre* skušnjo že prestali. Varčevanje in previdno ravnanje z denarjem vam je tako k srou pri-rastlo, da te lepe navade ne morete in nočete opustiti. Blagor seVam! Ako ti je pa morda štedenje denarja, povsem tuja in neznana stvar,- spopri-jazni se ž njo še danes ali takoj. No odlajšaj. Ako imaš $1. odveč v žepu, nesi ga na obre-stnosno vlogtf na banko. Če bo dolar v banki ga ne bo$ mogel potrošiti. Dolar pomaga dolarju; petak petaku; dese-tak stotaku; stotak tisočaku. Odloči se se danes, da boš pričel hraniti in spraviti skupaj prvi tisočak. En dolar tedensko znaša na leto že $52 — Ako ti je mogoče sleherni teden dati$19. na stran v banko, bodeš že imel koncem leta z obrestmi vred pričakovani prvi tisočak. Gotovo ti je nemogoče toliko nositi vsak teden v banko. Pa razdeli svoto 1000 na 104 dele, ali 104 tedne, ki tvorijo dobo 2 let. Pronašel boš, da ti bo že $9. prihranka sleherni teden V tem času z obrestmi vred do-neslo prvi tisočak Ako si morda sam in nimaš nobenih posebnih izdatkov, si tudi lahko $9. na teden odtr gaš. Nesi jiU v banko v svojo lastno korist, namesto da bi jih v sofooto zvečer ali v nedeljo zapil, ali celo zaigral. Tudi ako ne spraviš prvega' tisočaka v 2 letih skupaj, uredi si način varčevanja tako, da boš sploh enkrat lastnik svojega tisočaka, tudi čeprav kasneje in čez leta. Poskusi! Videl boš potem na svoje veliko začudenje, kako vse drugače človek misli in čuti, če se bliža neodvisnosti s prvim prihranjenim tisočakom. , Denar je podoben krvi, ki mora vedno cirkulirati, ali krožiti. Stoječa voda začno smrdeti. Na kupu naloženi denar brez cirkulacije povzroča propad marsikateri trgovini. • Denar je samo obljuba plačila za prejeto blago. Mož, ki kupiči denar in hodi okoli brez blaga—samega sebe ropa. • Skopost spravlja varčevanje v svojo vrečo; živi prazno življenje in umre v bedi. Varčevanje spravlja prihranke v hišo, veča družino, ima največ od življenja in daje koristi ljudem ter dželi. Radi tega zažgi vrečo skoposti in si zgradi svoj dom. Neka stara ženica je živela v največji bedi; vsled tega so jo usmiljeni ljudje poslali v neko hiralnicb, kjer je dobivala prehrano in obleko. Sabo je pa ta ženica vzela star kov-čeg, kjer je imela shranjenih $8,000.00 v gotovini. Ta starka ni vedela, da jo je skopost spravila v hiralnico. Ni vedla, da bi lahko od svojih pri- BHA *t«k? SLEPAR OA 1450 ŠTRUKLJA. Mr. Anton Nemanioh je prejel te dni od svojega znanca John Sukle-ta y Crested Butte Colo, pismeno poročilo, fcako ga je zloglasni Leo Štrukelj lansko leto spravil db 43,540 kron. Kakor znano, so oblasti v Ljubljani Leo Štruklja zaprle zaradi raznih sleparij. Ako se Štrukelj po prestani kazni vrne nazaj v Aineriko, ga tudi tukaj čaka primerna kazen, ker je marsikaterega izmed naših rojakov "nalimal" in "okoruzil". Leon Štrukel je bil solastnik tvrdke the European Trading & Export Co, 88-9th Ave. New York. Ta tvrdka je oglaševala po raznih slovenskih, ameriških listih in tudi v starokraj-skem "Domoljubu", da zastopa! vse najboljše parobrodne družbe, da prejema in dostavlja amerikanske pošiljatve in darila i. t. d. Kako prejema in dostavlja denar, nam kaze nastopno piamo rojaka John Šukljet-a:- 14 Videl sem v listih da je pisarna 8tnikel*& Horak ^ Ljubljani zaprta. Jaaz sem dal Štruklju v Trstu 43,540 kron, da bi ta denar naložil zame v neko banko v Ljiibljani. Jugo slovanski konzul iz Trsta je bil zraven!!!! ko sem dal denar Štruklju; to je bilo dne 8. avr gosta 1920, takrat ko sem šel v Ameriko. Jaz sem štruklju že dva pi- . irn.-r- sma "ne recepis" pisal od tukaj, da naj mi knjigo od banke sem pošl jeA pa ni nič odgovora, in v New York sem na njegovo pisarno že dvakrat pisal; ti pa zahtevajo potrdilo katero si jim pa ne upam poslati. On jo meni rezit napravil za 39,-540 kron, 4000 kron ni na potrdilu jaz pa 100 krat pri Bogu prisežem, da sem mu izročil 43,540 kron. Rekel mi je, da bo vse skupaj vrnil in bančno knjigo v Crested Butte poslal; šolske sestre imajo to stvar n* skrbi, torej se glede tega obrnite nanje. Veliki petek se pricno obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode božji groib odkrit. Zvečer ob pol 8. url bode molitev sv. Rožnega venca, pridiga in pope v an je običajnih pesmi. Na ta dan naj vsak piavoveren kristjan, ako le more, pride v cerkev k češčenju sv. križa,^ na katerem je viselo naše odrešenje —sam naš Odrešenik. Zlasti starci naj pripeljejo svoje ljubljene, nedolžne otroke v cerkev, ter jim tako pokažejo lepim zgledom svojo vero in svojo ljubezen do križanega Zveličarja in ko bodo otroci odrasli, se bodo še spominjali te poti v cerkev na Veliki petek in spomin na to pobožnost bode obvarovala marsikaterega izmed njihj greha in jih o-hranila zveste sv. veri, katero so prejeli od svojih stariŠev. . .Veliko Soboto se bode priče la služlba božja ob 7. uri zjutraj j nsjpoprej blagoslovljen je ognja, potem Velikonočne sve če, branje prerokovanj, blagoslovi jen je krstne vode, litani, sv. svetnikov in sv. maša. Blagoslovljena voda bode ta dan razpostavljena pred cerk venimi vrafcmi, da si jo lahko vsakdo vzame na dom. Blagoslovljenje velikonočnega Jagnjeta in drugih jedil bode Veliko sdboto popoldne ob 3. ufi in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi. Na Velik sobto zvečer ob pol 8. uri - bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zvelioarja Jezusa Kristusa s slovesno procesijo z Rešnjkn Telesom po cerkvi in blagoslov z Najsvetejšim. Veliko sredo, Veliki petek in Veliko soboto (dopoldne) je zapovedan post za vse Vernike. Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše kakor ob nedeljah ob 6., 8., 9. in 10. uri.—Pri vseh sv. ma^ah se bode pobira- ga Alojzij-a in 6 otrok. Pokioj-nica je bila rojena v Cnrfoah blizu Vipave na Notranjskem^ j Truplo pokojnice je bilo pire-peljano v Joliet in dne 21. t. in pokopano Aa slovenskem pokopališču. R. L ,P« _ Na velikonočno nedeljo bo pri 8. sv. masi prvič far stopil celokupni novi mc pevteki cerkveni zbor, bi štirideset (40) pevcev, Pi telje krasnega slovenski petja opozarjamo, da naj velikonočno nedelo vdel* sv. mase, kjer bodo prvič vjjo-lietu slišali tako močan moški cerkveni pevski zbor, a zdaj mi pa noče niti odpisati J* velikonočna kolekta za cer niti knjige poslati. Ta me je "zrihtal" za moje krvave žulje. On je vzel moje ime iz mojega "posa", je malo drugače in se glasi Sukel." Rojaku šukljetu svetujemo, da naj naznani to zadevo jugoslovanskemu konzulatu v San Francisco, Calif, in na državno pravdništvo ali policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. hranjenih osem tisoč dolarjev lahko dobivala sleherni dan $1 obresti. S to svoto bi se bila lahko sama preživljala. • Ako obrestonosno naložiš 4 dolarje, ti bo ta svota v 30. letih narastla na $30. Štiri sto dolarjev ti bo prineslo v 30. letih $3000.00; štiri tisoč dolarjev pa $30,000.00. Način, kako zamore človek obogateti je, kako ima denar obrestonosno naložen, ne pa^ da mu leži mrtev. Lokalne vesti. —Iz župnijskega urada smo prejeli: Veliki teden sveta katoliška Cerkev stavi živo pred oči trpljenje Jezusovo, vse neskončno ponižanje Sina božjega, da bi povišal grešnika. V cerkvenih obredih Velikega tedna se spominjamo velike ljubezni Zveličarjeve do nas in na Velikonočno nedeljo njegove zmage nad grehom v velikem čudežu Njegovega častitljive ga Vstajenja.—Kdor želi veli konočne praznike praznovati v pravem veselju in se v resnici veseliti v Gospodu, kakor želi sv. Cerfev, ta naj ne pozabi na prelepe pobožnosti Velikega tedna. V naši cerkvi sv. Jožefa se bodo vršili • cerkveni obredi, kakor so zaukazni za Veliki teden in sicer: Veliko sredo zvečer ob pol 8. uri bode pobožnost sv. križe vega pota in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Veliki četrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bodo Sv. Rešnje Telo prenešeno v kapelo Marije Pomagaj, kjer bode shranjeno v Jabernablu v javno češčenje.—Za okraše- kev. Farani so naprošeni, da bi se spomnili svoje cerkve ob tej priložnosti tako ali še bolj radodarno kakor poprejšnja leta. Vsakateremu je dobro z nano, da cerkev potrebuje po moči faranov in zatoraj naj vsakdo daruje po svoji moči. kar more. Kuverte za ta dar bodo že o pravem času razde ljene v cerkvi. — V petek tekočega tedna, dne 25. marca, bi: moral biti praznik Oznanenja Mariji Devici, a ker pade letos na ta dan Veliki petek, je bil omenjeni .praznik prestavljen na pondeljek po Beli nedelji, ki bo dne 4. aprila. — Družino Joljn A. Težak je zadel minulo soboto 19. t. m. hud udarec. Kruta in neizprosna smrt ji je odvzela ljubkega, starejšega pet in pol leti starega sinkota George-ja po samo dvadnevnem bolehan-ju. Težakov! so imeli štiri sinkote, izmed katerih je bil pokojni George prvorojenec Gotovo h;ud udarec za očeta in mater! Proti smrti ga ni zdravila ! Pogreb se je vršil dne 21. t.m. popoldne iz slovenske cerkve na novo pokopališče sv. Jože fa. Ker je spadal prerano u-mrli George v Mladinski oddelek dr. sv. Jožefa, ga je na zadnji poti opremilo več deč kov in deklic (tovarišev) in številno sorodnikov ter znancev žalujočih njegovih stari-šev. Dalje so mu prišli izka-zat v cerkev zadnjo čast učenci in učenke prvega razreda naše slovenske farne šole. Iskreno^ sožalje hudo prizadeti družini sobr. John Težaka. — Dne 19. je umrla v Kankakee bolnišnici 35 letna roja nje Božjega groba ste farani naprošeni, da darujete cvetlic j kinja Josipina Slejko, kjer je ali š»opkov ali pa darujete de-[bolehala nad leto dni. V bliž-nar v ta namen. Naše častite .njem Rockdalu zapušča sopro- TRGOVSKA MORNARICA JUGOSLAVIJE. Po dogovoru v Parizu 7 sep-temibra 1.1. med dr. Trumbi-cem In Bertolinjem o razdelitvi trgovskega brodovaja bivše av. stro-ogrske monarhije je dobila Jugoslavija nastopna oarp-brodarska društva in parobro-de: I. Oceania, parobrodno društvo v Trstu, 14 parobrodov, tonaže 32,142. II. Dubrovačko par. dr, 13 parobrodov, tonaže 29,835. t IIL Račrč in dr. v Trstu, 7 parobrodov, tonaže 26,339. IV. Ugarsko-hrvatsko p, dr. za svobodno plovko ne Rc« ti, 4 parobrodi, tonaže 15,158. V. Ugarsko-hrvatsko p. d. za obalno pkwbo na Reki, 43 p«r robrodov, tonaže 16,620. VI. Dalmatia, p. d. v Zad-ru, 33 parobrodov, tonaže 9183. VII. Auatro-hrvatsko p. d. v Puntu na Krku, 4 parobrodi, tonaže 535. VTII. Hrvatsko parobr. d. Tukaj zapušča poleg soproga ap 5 nedoraslih otročičev od 3 do 13 leta staril^, ter eno sestro. Blag ji bodi spomin! Prizadeti družini po globoko so žalje. Math Ivanetieh, dr. tej. Butte, Dmštvena naznanila. Iz urada društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. Tem potom se naznanja, da priredi naše društvo na Belo nedeljo to je 3. aprila, lepo, ve-iko in zanimivo narodno igro 'Veriga" v treh dejanjih. Igra se bode vprizorila dvakrat, popldne točno ob 2. uri, :er zvečer ob pol osmih. Ker je igra zela zanimiva, in ker je tako lepa priložnost, zato naj nikdo ne zamudi si to igro o-gledati, bodisi popoldne ali zvečer. Vstopnina znašia 50o za odrasle, ter 10c za otroke. Zatorej ne zamudite te prilike, da vam no bo pozneje žal, kajti ne bo take prilike več tako kmalu videti tako lepe igre kot je "Veriga". In ker so vse u-loge (14) v najboljših rokah, zato smete pričakovati nekaj izvanrednega, * Torej ne pozabite! Na Belo nedeljo vsi, prav vsi v Frank Opekovo dvorano,, pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje, da preživimo skupno zopet en veseli dan, kjer bodo vse skrbi in nadloge pozablje ne. Dalje se naznanja, da bode društveni tajnik in blagajnik vsako drugo nedeljo v mesecu to je pred sejo našega društva v dvorani že ob pol eni uri po poldne (12:30) kjer se bode pobiralo asesment od onih, ki ne morejo na sejo priti. Torej kdor ne more na sejo priti, naj pošlje svoj asesment od pol ene ure do pol dveh popoldne. Nikakor se pa ne bode asesmenta od otrok prejemalo od pol dveh naprej, ampak bodo morali počakati, da seja mine Vendar naj se pa te ugodnosti ne poslužuje komur ni potrebno, ampak kot dober član naj na društveno sejo pride, saj je samo enkrat na mesec, f li 12 krat na leto. Naznaniti imam že zopet žalostno vest, da je nemila smr; že zopet posegla v našo sredo, Društvo št. 55 Crested Colo. Iz jjrada dr. št. 55 v Crested Butte Colo, se naznanja vsem članom imenovanega društva, da je bilo pri zadnji mesečni sklenjeno, da vsak član, ki ne plača mesečnega asesmenta do 25. v mesecu, se mora suspendirali. Društvo mora za vsakega člana, poslati mesečni asesment na Jednoto redno vsaki mesec. In ker smo pristopili v bolniško centralizacijo, ne bomo več pri društvu imeli bolni-ške -blagajne; zatorej ne more olačevati sploh za nobenega člana. Opozarjam še enkrat vse člane, da se držijo tega navodila, ker nerad bi suspendiral takega člana kar bom pa moral storiti, ako ne bo kateri Sjpolnjeval svoje dolžnosti. Nadalje .prosim člane, ki so izven društvenega sedeža, ako se kam premaknejo (preselijo) iz enega mesta v drugega, da mi to točno naznanijo svoj natančen naslov. S sobratskih pozdravom Jos. pecharich taj. Box 844 Crested Butte, Colo. drugega društvenega imetja Zatorej, kateri član ima biroje ga prijatelja, ali pa male otro Jte, jih lahko brez skrbi v na še društvo vpiše. Nadalje naznanjam, da se z delom v tem mestu ne moremo preveč pohvaliti? kakor mendu ne po celi Ameriki Morda na* mislijo kompaaije malo izstradati, da boano v bodoče bol^ pridni tu4i nekaj za prohibici jo, ki je baje samo na papirju, Če imaš denar se dobi vsako vrstne pijačo samo drago jo moraš plačati, živimo pač v dobi, da vlada samo dolar. Cfc denarja nima* pa umri od gladu in žeje; za to sq "ta veliki" nič ne brigajo* Pa brez zamere. . Želim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele veliko nočne praznike. John Skoff, Dr. št 80 v South Chicago, HL Omenjeno društvo priredi prt vo spomladansko . veselico ali košarioen ples (bal.) na Veliko nedeljo dne 27. marca 1921 v Medoshevi dvorani na 9485 Ewing Ave, ter vabi vsa sosedna društva v So. Ghicagu in Chicagi in vse druge prijatelje ker ta veselica je velikega pomena za našo naselbino ker bo korist društvene dvorane.. Ker naša naselbina je tako majhna, pa nima svoje društvene dvorane; torej na noge in pokažite, da hočete sodelovati naimi; ker mi hočemo, ako nam koliko mogoče zidati to spomlad društveno dvorana Zato se Vam vsem uljudno in toplo naprej zahvajuje. Odbor, Društvo sv. Jurija št. 64 Etna, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da je bilo sklenjeno na seji meseca febr, t. 1. da ne bomo imeli skupne spovedi to pa za to ne, ker spadamo v različne fare; zato mora vsak član svojo versko dolžnost opraviti kje in kedaj lahko izvrši. Na vsak način mora vsakdo prinesti spričevalo spovedi in isto društvu pravočasno izročiti; kdor ne bo tega napravil, se bo ž njim postopalo po društv. in Jednotinib pravilih. Tudi poročam, da naše društvo prav lepo napreduje in vabim vse rojake v Etna, Pa da pristopijo v naše društvo, ker je eno izmed najboljših v tem mestu. Društvo plačuje $7. bolniške podpore na teden in je na trdni finančni odlagi. THi navajam račun za prvo četrtletje. Dohodki za 3 mesece. .$ 691.56 Izdatki za 3 mesece.. 466.39 Prebitek za 3 mesece. .$225.17 Ostanek od L 1920.. 926.07 Skupna gotovina ..$1151.24 To je društveno premoženje *amo v gotovem denarju, brez L ^ Društvo sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn, S tem opozarjam vse članstvo našega društva na sklep zadnje redne mesečne seje v zadevi netočnega plačevanja mesečnega asesmenta. Asesment mora biti plačan ali na seji ali pri tajniku najkasneje do 25. do 9. ure zvečer. Kdor se ne ravna po tej določbi, bo suspendiran. Zaradi tega prosim vse cenjene člane (ice) našega društva, da ta sklep vpoštevate, da ne bo potem kakih nepotrebnih besed. Vsakdo ve, če ne bo sam zase plačal asesmenta, kaj ga čaka, kajti drugi ne bo zanj plačeval mesečnih jmspeivkov; . toliko manj pa še društvo. Dalje prosim člane, da se redno in polnošjtevilno vdeležu jejo mesečnih sej; naj ne ravnajo tako, ko bi imel iti k seji, pa gre časnike prodajat. Kaj mislite, da so predsednik, tajnik, blagajnik in zastopnik primo-ani čakati na vsakega člana od 2 ure popoldne do 7. ure zvečer! Tudi ti imajo radi ob nedeljah radi proste ure. Zaeno tud' prosim, da ste previdni v slučaju bolezni, ali če se kedo pri delu poškoduje (ponesreči); v tem slučaju naj se takoj javi pri društvenem tajniku, ker jo ta odredba sedaj stroga; tajnik mora takoj naznaniti bolnika vrhovnemu zdravniku, kedaj se je javil bolnega ali dopoldne, celo ob kateri uri T in dan, oziroma datum. Ako je morda kak član bolan že deset dni, naj se javi takoj prvi dan, ne pa šele 10. dan, kajti tajnik mora naznaniti bolest člana vrh. zdravniku isti dan, ko se je v resnici bolnega naznanil; v tem slučaju izgubi bolnik podporo za 9 dni; to se ne da nikakor popraviti. Član, ako ne dobi zadosti podpore, je temu sam kriv. Kidor se ne ravna po tem navodilu, naj ne pripisuje vzroka uradnikom, ali Jednoti-čea, da mu nooejo plačati zadostne podpore. Jednota plačuje bolniško podporo rada in vedno točno na podlagi pravil ali takim bolnikom, ki l < točno ravnajo po pršilih m i redpisih. / Se enkrat prosim: Vdeležuj-* se mnogobrojno mesečnih -j, ki N vrše vsako tretjo n* eljo v mesecu ob dveh. pop. v Tostorih br. Al. Verbič-a. S sobratskim pozdravom Josip Koroleoht taj. ► - ■ ■ f* > ? "i Hrvatsko-Sloveniko dr. Sv. Mihaela št. 163 Pbgh. Pa. Najuljudnije &e pozivaju raca Hrvati i Slovani na ve-:ku, sjajnu veselica ili pk», mojega priredjuje dr. Sv. Mi-. alja br. 163 KSKJ. Fbf hJPa. ia dne 28. marca 1921, ko jest a Uskmi ponediljak a hrvat-koj crkvnoj dvorani a Benatu. t .abava pocima točno u 7 satih 4a večer. Svirati če izvrstna glasba (orkestra). Ulaznica St gospodu 50o, za gospodje 25*. jvi veselo na svidenje. Za dofe-u podvorbu jamči odbor. Sada čestitam s vim članom i 'ilanicam zgora imenovanog iruštva are tan i veseli Idan i dajgdan Uskrs mioe Gospodi-ia našeg Isuza Krista, da bi sretno sprovadjali leta nnoga Vječni Bog jim daj nnogo dobra. Sobratski pozdrav do svjb ilanov in članio K S. K. Jednote! Matt Broasekfe, tajnik.. POPRAVIŠ. V zadnji številki priefcč*. nem naznanlu dr. Marije Pomagaj št. 78 Chicago, Bi naj we novi stavek v peti vrsti dra* gi odstavek sledeče pravilno »•ita:Dospela je prošnja, in n« Gospoda je prošnja. Uredništvo, LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVmtTVAi Dasiravno smo naš urad še ored 3 in pol meseci iz Chiea- ?a v Joliet premestili, pošiljajo se vedno nekateri tajiiiki-(ice) za "Glasilo" določena pisma v Chicago, oziroma st tari naslov. To jim daje sla* bo spričevalo, da ne zasledujejo uradni^ naznanil. DAROVI za sobrata Louis Retel, Chicago, HI. Dodatno k zadnjemu poročilu sta še darovala sledeča društva: Dr. Mar. Bož. V. št. 131 K. S. K J. Aurora, Minn...............$5.00 Dr. Sv. Neže št 826 W. C^O. F. Chicago.....$5.00 Vsem skupaj: Prisrčna hvala in Bog plačaj! .dospel t Slovenski duhovnik Ameriko. "A. D." poroča da je Bev. John Miklavčič dosel dne 16. t. m. iz stare domovine v Cleveland. Bil je župnik 16 let pri Sv. Treh Kraljih nad Vrh-niko. Pokojni clevelandski škof mu je še deoemfbra poslal sprejecinico za potovanje V Ameriko. Rev. Miklavčič ostane začasno pri župniku Ponik-varju. Želimo mu obilo uspeha v novL domovini. BOGASTVO AMW1ICT, Elbert Gary, predsednik p. a jeklarske korporaeije, j« na nekem zborovanju, podal sledeče zanimive številke, ki pričajo o bogastvu naše deželSi Amerika (Združene države) ima 6% vseh prebivalcev n& svetu. . Velikost Amerike je 7% cele zemlje. t-j/ Amerika ima od vseh sledečih pridelkov na svetu toliko procentov: 20% zlata, 25% žita; 40% za in jek)a; 40% svinca; srebra; 50% cinka; 52% moga; 60% aluminija bakra; 60% bombaža; 7$% ruze; 85% avtomobilov. ma JUGO qT.ACTTiO K.S.K, JEDNOTB 23. MARCA 1921. VESTI IZ v Ljubljani: Fran-Wenzosky, učiteljica \i 76 let. —Pavla Pečnič, kan-erjeva vdova, 25 let.—J osi __Pisanki, žena pisarn, pri- | stava, 30 let. —Ana Gospoda-' rič, gozdarjeva vdova, 81 let. j— Marjeta Šterk, zasebnica. \ 74 let. — Minka Mihelič, žena ; železničarja, 32 let.— Fran j Končan, ključavničar, 61 let. —Marija Marolt bivša služki-' nja, hiralka, 73 let. — Matija Kune, strok. učitelj in posestnik, 68 let.-—Josip Poznik. kaznilnični paznik v pok. in krojač, 68 let. — Marija Zavrl, I vdova vlad. blag. oficijala, 82 : let ' ■ Smrtna nesreča v rudniku. Dne 12. ebruarja je bil zasut ob 5. uri popldne v Aržišah leta 1901 rojeni rudar France Mali v jami Kotidež rudnika v Zagorju. V dveh urah sta iz kopala rudarja Anton Blažič in Matevž Borišek Malija, ki je bil že mrtev. Mali je podpiral z lesenimi tramovi rov; pritrjeni tramovi so se prelomili in Malija sta zasula premog in zemlja. Ponesrečeno žrtev na bojišču dela so prenesli v mrtvašnico v Zagorju. Malija so 14. febr, pokopali. V Mirni peči na Dolenjskem je umrl splošno znani trgovec IvanKostanjevec. Pred štirimi leti ga je zadela delna kap. Od tedaj do zdaj ni mogel več zapustiti posteljo. Dolgotrajno bolezen je udano urenašal. R. I. P. Volčja nevarnost. Iz Kočevja poročajo: GozdarAuersper-govega revirja v občini Ko privnik je ustrelil 9. febr. 44 kg težkega volka. V občini Ko-če-Gotenice je pa bila zastrupljena volkulja* «ki r so je šele po nekaj tednih našli. Ležala je tako dolgo v gozdu, da so jo lisice že skoraj popolnoma s-nedle. Odbor za pokončavanje Volkov je dal za vsako žival 1500 K nagrade. Ko je zadnji sneg zapadel, so lovci po sledovih dognali, da se klati še najmanj 15 volkov po kočevskih gozdovih. Zatekajo se seveda tudi v sosednje šume. Napravi li so že mnogo škode med divjačino kakor tndi kmetom, ki jim trgajo drobnico. Velika nevarnost so tudi za ljudi, ki morajo skozi kočevske šume hoditi. V nekaterih krajih sta-riši le še s težavo spravijo ot roke v šolo. Opozarjamo vlado da pravočasno izda potrebne odredbe, da se rešimo te volč je nevarnosti. Ljudsko štetje v občini Trbovlje. Vseh prebivalcev je 16, 073, moških 8698, žensk 7375 pravoslavnih 9, katolikov 16, 027, grških katoličanov 1, protestantov 27, zidov 7, brez kon-fesije 2. po jeziku 15,606 Slovencev ter poleg drugih 3 Ar-navti. Potnikom v inozemstvo. Od delek, za javno varstvo ministrstva za notranje stvari objavlja: Osebe, ki nameravajo potovati v inozemstvo, se opozar ja na to, da se preskrbijo z za dostnimi denarnimi sredstvi za povratek v domovino, ako tem potnikom poide denar Krstni list je popravil Alojzij Leskovec iz DoL Jezera tako, da je popravil rojstno letnico 1902, da bi dobil potrebne popothe papirje, ker se je nameraval izseliti v Ameriko Deželno sodišče v Ljubljani je za 11* prisodilo Leskovcu 6 tednov jječe Umor. Iz Maribora poročajo: V Za vrhu pri Sv. Lenartu se je venedeljo 13. febr. spr viničar Andrej Malek s svojo ljubico Marijo Brandsteter ter jo vrgel v jezi v nek bajer, Umor na Laverci. Dne 12. febr. zjutraj so sosedje Moži-nove hiše v Dalnji vasi pri Laverci,' ko so bili odprli glavna hišna vrata, zapazili na sobnem pragu 50 letno starko, v-dovo in vžitkarico Ivano Mo-žino na tleh mrtvo v krvi s skoro prerezanim vratom. O umoru je bila takoj obveščena orožniška postaja na Laverci in državno pravdništvo v jubljani. Da se je ugotovil de-anski stan, je popoldne odšla na lice mesta sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika g. Antona Avseca in sodnih zdravnikov dr. Lesjaka in dr. TiČarja. Zgodil se je romarski umor in je bilo vzetih starki okoli 7000 K^gotovine. sobi je drugače ostal največji red. Morilec, ki je moral zgodaj ponoči dejanje izvršiti, e brez sledu izgnil. Domneva o, da je Ivano Možino umoril njen pastorek. « Roparski umor v Celovcu. Iz Celovca nam javljajo: Zavedni koroški Slovenec Ivan Sa šelj, p. d. Hc posestnik in lesni trgovec iz Gorij pri Kotma-rivasi, je 12. febr. postal žrtev roparskega napada, katerega sta izvršila v Beljaši ulici dva najeta nemškonacijonalna razgrajača. Napad je bil izvršen x>noči v zasedi pri razupiti gostilni Patenioner. Natakarica te gostilne je Sašlja izvabi-a v temni kot, kjer sta potem planila zahrbtno nanj dva in-dividua. Zadala sta mu več ran. Ker je Sašelj izvanredno srepak in trden mož, je imel še toliko sile, da je ubranil roparjem svoje premoženje, go-ovine 20,000 K in 12,000 dinarjev, čeprav sta napadalca skušala priti do denarja, a ju je z golimi rokami odgnal ter začel kričati na pomoč. Sašelj je imel še toliko moči, da je šel na stražnico napad javit. Pozneje je ranam podlegel. Pozneje je celovška policija aretirala oba napadalca in natakarico. Ruckhjoferjevo in napadalca Freibergerja jn Supara-rata so izročili deželnemu sodišču v Celovcu. Nesreča ali roparski umor? Dne 27. januarja so našli mrtvega v veži njegove hiše ležati 54 letnega posestnika Iv. Krta iz Košič št. 6. Zagledal ga je njegov hlapec Josip Kregar skozi okno in takoj obvesti sosede. Kregar je šel s sosedi v vežo, v kateri je ležal Kr mrtev z ranami na glavi in roki. Rane so take, da je bil Krt ali ubit, izključeno pa ,tudi ni da je padel s stopnic v vežo, v kateri je bilo razno orodje: lopate, žage, krampi itd. in da se je ubil. Mačke so mrliču po polnoma održrle nos in obe u šesi in precej pesti desne roke in desnega kazalca. Krt je mel večjo vsoto denarja, ki ga ni bilo mogoče najti. Krt je stanoval v hiši sam, hlapec Jo sip Kregar je spal v hlevu. Grozen umor. Iz Laporja se poroča: Dne 31. januarja je posestnik Jožef Štumf kuha žganje. Mimo pride posestnik Jernej Primožič s svojo ženo Štumf povabi Primožiča z ženo na štamprl žganja, kapljica je bila dobra, popivali so ves po poldan, med tem prepevali in uganjali razne šale. Med dru gim si dovoli Štumf, da obja me Primožičevo ženo, kar je Primožiča tako razjezilo, da pograbi v bližini neki predmet ter udari Štumfa po glavi, da ga kri oblije. Nato se vname hud dvoboj. Ko Štumf vidi, da bo premagan, zbeži v svojo sobo, jo zapre in čaka z se postavi v bran z bajonetom v roki, na kar mu ga Primožič izvije. Ko Štumf vidi nevarnost, beži na prosto. Primožič z vso silo za njim, ga dohiti ter mu zažene bajonet v hrbet, da se Štumf zgrudi takoj mrtev na tla. Tako je nesrečno žganje spravilo dve dobri družini v nesrečo. Uboj v Dolskem. V noči na 31. januarja sta prišla v Zupančičevo gostilno v Dolskem Zupančič Franc in Bernard Fr., ki sta se pričela prepirati. Zupančič je udaril z liter-sko steklenico Bernarda po glavi. Gostilničar je pahnil Bernarda iz gostilne, Zupančič je pa sam zapustil gostilno. Gostilničar je zaprl vežna vra ta. Čez četrt ure so padli trije streli. Orožnik Tomaž Golobica je nato našel pred gostilno ežati Bernarda, ki se je boril s smrtjo. Vprašal je Bernarda, kdo ga je in umirajoči je od govoril: 'Zupančič iz Zaloga.' Več ni mogel povedati in je čez ol ure umrl. Zupančič Franc e priznal, da je udaril Bernarda z litersko steklenico po glavi, odločno pa taji, da bi bil streljal na njega. Vlak je povozil v Zalogu 45 etnega višjega revidenta Frana Perkota. Kolesa so mu zmečkala nogo ki so jo morali bolnici odrezati. Koliko pretivalstva ima Ljubljana?! Pred par dnevi je bilo uradno razglašeno, da šte-e Ljubljana "brez predmestij" nekako 53,072 prebival cev. Ta stilizacija pa je pa je Drecej nespretna, ker zavaja občinstvo na popolnoma napač na domnevanja, kar se kaže v našem včerajšnjem člančiču: Sp. Šiška. Uradna notica bi se imela glasiti; "Ljubljana s Sp. Šiško šteje" itd. V nave cjenem številu so vsi stanovalci, kar jih obsega mestno ok rožje ljubljansko s Sp. Šiško. Kot predmestja pa se nikakor ne morejo in ne smejo šteti samostojne občine: Moste, Zg. Šiška in Vič-Glince, ki mesta Ljubljane v tem oziru pa nič ne brigajo. Oujejo se razni, se veda napačnih glasovi, da pri teh 50,072 prebivalcih niso v-šteti stanovalci v predmestij, to je v Krakovem in Trnovem, na sv. Petra predmestju, na Poljanah in v predkrajih (Hradeckega vasi, na Ižanski cesti, na Ilovici, Hauptmanci, v Črni vasi in Dolenjski ceesti) V Ljubljani je torej 53,072 prebivalcev, vsa druga-domneva-nja slone na napačnih! podstavkih. ("Slov. Narod.") Novo mesto dobi vojaško po sadko. Kakor čujemo, se namerava dravsko divizijsko oblast razdeliti, ker je njen delokrog preobsežen. Ustanovi se nova triglavska divizijska oblast, ki bo obsegala Kranjsko, dočim bo imela dravska divizija oblast svoj sedež v Mariboru. Istočasno dobi tudi Novo mesto svoj vojaško posadko. V Novem mestu bodo to vest sprejeli gotovo z največjo radostjo. živo srebro v Savinski 'doli ni. V Št. Pavlu v Savinski dolini so pri rudosledstvu odkrili plasti cinobra in živega sreb ra. Rudosledne pravice ima v Št. Pavlu Danijel Omerzu, trgov ecv Slovenski Bistrici. Spodnja Šiška, sedanje Ljubljansko predmestje, je štela pred vojno 5000 oseb, Barje in Vociimat skupaj 3800 oseb, iz iz česar sledi, da bo skupno število sedanjega prebivalstva Ljubljane doseglo 65.000 oseb. SIFKARTE za DUBROVNIK, TRST, HAVRE in HAMBURG po najpovoljnejih cenah za najsigurneje brzopamike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroild in brez Ur ▼lačen ja. POŠILJAMO DENAR v domovino, ter izdajemo čeke na dolarja, aH krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi r starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za življenje in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tolbe, tir-jatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI ' John A Lajevich & Co. Telephone Canal 4116 1137 W. 18th Street CHICAGO. ILLINOIS Novo ime—staro pošttnje. <4Nemeth State Bank" je že naznanila kvojo spremembo imena. Novo ime najaga eno dolžnost uprav onim uradnikom American Union Banke, ki so bili tudi uradniki stare Nemeth State Banke in ta dolžnost je, da poslužejo z našimi odjemalci enako pošteno in toano kot so to vršili v prošlosti. VAM NE BO ŽAL, ako pošljete denar svojcem v domovino po American Union Banki. Tu dobite najboljšo postrežbo in najnižje cene. Vi bo-det« gotovo zadovoljni, ako naložite denar pri American Union Banki, ki plača po obresti. VI BODETE ZADOVOLJNI ako pošljete parobrodni listek pojom American Union Banke svojcem v stari kraj ali ako isto kupite za sebe. VAM SE NI TREBA BATI , ako so vaše listine urejena po našem notarju pri American Union Banki. Za vsa pojasnla pišite na: AMERICAN UNION BAN K IVAN NEMETH, predsednik. Glavni urad je na: Urad podružnice je na: 10 East 22nd St. 1597 Second Ave., NEW YORK CITY, N. Y. Pozor gg. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO 2142-50 Blue Island Ave , Chicago, 111- Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočam zelo pripravne Vplačilne knjižce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. - Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačnol KO UTEGNEBITI PREPOVEDANO. Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oeeba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriSkega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. . i i MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Starokrajske kose Ker me je več rojakov naprosilo* naj jim preskrbim nekaj pravih sta-rokrajskih kos, sem jih naročil par sto in kose sem že dobil. Kedor želi katero, naj si jo takoj naroči in ob jed-nem posije denar. Ena kosa z rinčeo in ključem vred ...................j.... 1275 .Sest kos skupaj ali vec, vsaka.... »2.» I Garnitura klepalnega orodja ....$1.50 ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place. v Brooklyn, N. Y. ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh slučajih na nas in* Vam boroo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Sioveinki javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, 111. Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) KJK? se nahaja Johan Rozman, doma iz Ježice pri Ljubljani št. 44, w Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat, ki se je vrnil iz ruskega jetništva. Vinko Rozman P. Ježica št. 44 pri Ljubljani-Kranjsko, Slovenija, Jugoslavia. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA jo najuspešneje na svete a« rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in brs do vice t 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizen* v 6ih dneh popolnoma o- zdravim Brus lin tinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne nog« in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik jn Koledar in Knjižico sa leto 1921, kar pošljem zastonij. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna A vene N. E. CLEVELAND, OHIO. Vsakemu naznanjamo, da mi izplačujemo denar v Jugoslaviji ne samo v KRONAH, ampak tudi v v Dolarjih, v gotovini Cena posaljatve je 3% in najmanjša svota ra doplačilo zmaša 1 dolar. . . Ako pošljete denar r kronah, vam nič ne računamo, zvzemii f>ri brzojavni pošajatvi, za katero je trea nekaj posebno doplačati. Pišite sa nafte cene denarnih potil jatev. . Prodajemo M/karte za vse proge po izrirni ceni. Sprejmemo denar na pobrano in dajemo štiri odstotke obresti. EMIL KISS BANKIR. 133 Second ave. New York, N.Y. kjer J^Tto did so'n^lij V05aškim bajonetom napadal-o truplo. Brandsteter jeva, ca. Takoj pridrvi ves divji bila v nosečem stanu. Primožič, vdere vrata, a Stumf Začimbe, zelišča in najr&zno-vrstne j ša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. LOOK OUT ZA PIJAfiE katere so zdrave kot je Triglav čaj vroč preden greste počitku zavoj 90c MELISA, zavoj 75c, 1000 ROŽE zavoj 75c. Encian (GENTIAN) zavoj 90c in druga zelišča v zalogi. BRINJE iz starega kraja po 16c furit, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (vine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE I JUICE $95.00 sod. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (mero) za alkohol auto-radiator in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.50. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne K naročilom je pridejati ček, money order ali draft. A. HORVAT, 1903 W. 22nd St., Chicago, 111. Opomba: Ta oglas preneha; shranite naslovi KAKO SE U0ITE ANGLEAKO AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note book) in Angieško-iiovengki besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo poglejte v besednjaku, kako te izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v beležnik in jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Cena besednjaku je $5 s poštnino vred. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. Naročite jo na ta naslov: Dr. 7. J. Kern 6202 St. Clair Ave. . Cleveland, Ohio. Is to tako lahko naročite za $1. 25 Zormanove pesmi, ki bodo ugajale mladim in starim. DENAR ZA PIRUHE V DOMOVINO PO POftTI in BRZOJAVU T vse kraj« Jugoslavije potom polt* la telegrafično po najai^i ttoi. IZPLAČUJE SE V GOTO-. VEM DENARJU r rtA Ju^otfavffl točno in s polnim jamstvom. Mesta. v katerih se lakkn osebno prejme denar so Zagreb, Osijek, Vrla«. Cabac, Do-brovmik la Brodi Ztt vsako pošiljat sv s vote $100.00 plača se $3.00. Najaafje cena Je $1.00. .. Prodajamo parobrod«e listke za vse črte po vafanovnj ceni. Prejeasamo denar na vloge in plačamo po 4 odst obresti Dajemo nasvete In pojasnila v vseh ostrih Jugoslovanom brezplačno. 1 . EMIL KISS, bankir 132 Second Ave., New York, N. Y, :r'Tr''7Hivi i> j6. Nas dar za vojne sirote▼ domovini. ZAHVALE. . X zap. št. 5. Dijaški dom Misijonske družbe v Ljubljani, Trg Tabor 12. Dobrodelni Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti v Ameriki. Podpisano vodstvo Dijaškega doma Misijonske družbe potrjuje, da je prejelo od Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani 1500 K, reci: tisoč petsto kron, ki mu jih je poslalo Vaše cenjeno društvo. Blagim ameriškim dobrotnikom se v imenu revnih dijakov najiskreneje zahvaljujemo in obljubljamo, da se jih hočemo vestno spominjati v molitvah, zlasti pri sv. maši. Trije misijonarji, bivši gojenci Dijaškega doma, pa se hočejo drugo leto, če Bog da, osebno zahvaliti, ko bodo med njimi, med ameriškimi Slovenci, opravljali sv. misijone. Zavodu je naklonjena podpora silfio dobrodošla, ker je že bil vse svoje predvojne vire popolnoma izčrpal, ko je podpiral in vzdrževal med vojsko več begunskih dijakov, popolnih sirot popolnoma brezplačno in tako pomagal do študij in duhovniškega poklica marsikateremu dijaku, ki bi drugače sploh ne bil mogel v šolo. Ti dijaki so še sedaj v zavodu in se Še vedno podobni novi oglašajb; Zato prosi zavod tudi za naprej Vaše blagohotne podpore. V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Pečat FLORUAN CIR. Vincencijeva konferenca "Marijeiiega Oznanenja" v Tržiču, Gorenjsko, dne 25. jan, 1921. . * K zap. št. 6. Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Sklicevaje s^ iia ObVetftfto z dne 21. jan. 1&2U št. 44 ppjrjp? no, da smo danes prejeli za naše Otroško zavetišče sv. Jožefa potom Slovenske banke #Ljubljani tritisoč kroa <3000 .K), kot podporo Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Ameriki. „ Ob enem se najtopljeje zahvaljujemo za nam izkazano pomoč, ter pripomnimo; da smo obdarovanim sirotam naročili, naj se vsak dan ^ molitvah, zlasti pa pri sv. obhajilu in sv. mašah še posebej spominjajo velikodušnih ameriških dobrotnikov. Bog plačaj stotero! Kako dobro napi došel ta denar je razvidno, ako se pomisli, da je bil ustanovljen naš zavod tik pred vojsko le kot navadno dečje zavetišče, pa smo ga morali vsled žalostnih vojnih posledic na mah razširiti v pravo sirotišnico. " t Oe je tako-počele že težavoio v popolnoma rednih razmerih, koliko bolj nam je otežkočeno to delo ob času neznosne draginje in splošnega-pomanjkanja. Zato si usojamo staviti prošnjo, naj nam ostanejo cenjeni dobrotniki tudi v bodoče naklonjeni, vsaj je vsaka nam pri takih razmerah v prid uboge siročadt izkazana pomoč podvojene vrednosti. ' .> (■, '. V . - . L ^. Z odličnim spoštovanjem,4 -- J i 1 r C O Vincencijeva konferenca "Marijinega Oznanenja" v Tržiču^ Gorenjsko, kot predstojništvo otročjega zavetišča v Tržiču. &AREL P IRC, predsednik. Škofijsko društvo m varstvo sitot v Ljubljani. Podpisano vodstvo bolnišnice Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti v Ameriki najtoplerje zahvaljuje za velikodušno naklonjeno podporo K 2500, (dvatisoč petsto kron) kateri znesek smo od Škofijsk. društva za varstvo sirot v Ljubljani hvaležno prejeli. Z ozirom na težko, gmotno stališče, katero ima podpisana bolnišnica z preskrbo toliko revnih sirot, priporočamo naš revni zavod tudi za naprej blagim ameriškim dobrotnikom, katerih se bomo hvaležno spominjali v molitvi. Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji dne 24. jan. 1921. FR. VILIBALD BELEC. Gorica, 6. februarja. Po glasovih iz Trsta je bilo soditi, da Be aneksijska proslava v Julijski Benečiji odloži za dalje časa ter se morda čez mesec dni ali še kasneje proslavi aneksi ja, nakar mogoče mfljsijajnejši način. Zad nj/B dni pa se je na.tihoma določilo, da se proslava samo za Trst odloži, drugo ozemlje pa proslavi aneksi jo dne 6. februarja. JV soboto šele so pro glasili iz Gorice, da bo v nede Ijo aneksijska proslava. 'Pri redili so vlake in prišlo je v mesto mnogo ljudi in sicer, nikakor pa ne toliko, kakor se je mislilo,kaj ti treba vpoštevati, da tudi velik del italijanskega predvsem furlanskega ljud-sta, ki nima prav nobene volje, ogrevati se za aneksijo, ki je vrgla že sedaj na tisoče in jisoče regnikolov v deželo, kjer odjetnljejo domačinom kruh izpred ust. Kaj šele bol Po u-licah in cestah jei (bilo obilo radovednežev, proslavljalce pa so tvorili Italijanaši, tisti ljudje, ki so komaj čakali, da pride dan njihovega maščevanja nad—Jugoslovani. Avstrijski režim na jugu jilj je tako vzgajal in tako so zrastli v sovraštvu proti nam. Ti ljudje, iz katerih so se rekrutirali tudi fašisti, so imeli včeraj svoj dan. "Sčavi" so sedaj naši! Sedaj jih bomo! Pa jih ne bo do, ker Jugoslovani se zaveda jo sedanjih časov in se ne dajo poteptati. Aneksijska proslava v znamenju karnevala jim ni prav nič imponirala, marveč le podkrepila jih jo v njihovi obrambi. Ako smatrajo Italijani in Italijanaši aneksijsko proslavo za predpuBtno {prireditev, se vidi, da ne polagajo na pri-orja TTemricr K. zap. št. 8. Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Podpisano prqdstojnistvo izreka "Škofijskemu društvu za varstvo sirot'' v Ljubljani, najtoplejšo zahvalo za 6000 K, šest tisoč kron, ki jih je omenjeno društvo naklonilo tukajšnemu zavodu iz amerikanske podpore. Zavod se bo sleherni dan zahvalno spominjal blagih dobrotnikov v molitvah in pri sv. mašL Obenem vdano predslojništvo priporoča zavod, nadaljni 'naklonjnost blagih dobrotnikov m prosi, da bi mu Škofijsko društvo za varstvo sirot blagoJiptAo naklonilo še nadaljne podpore. Predstojništvo Lichtenthuruovega sirotišča... V Ljubljani, dne 24. januarja 1921. 4 iLjVf -••» *• - • (PEČAT) S. EMA KLEINMAYROVA, prednica. Mi "' V K zap. št. 9, Li'V Vt Predstojništvu Kranjske Slovenske Katoliške Jednote v Ameriki. j ^ v > Podpisano vodstvo iViaceucijeyega zavoda se najtopleje zahvaljuje vsem slovenskim ameriškim de9oljubom in dobrotnikom za prejeti znesek 1500 K. t. j. en tisoč petsto kron. Vse gojenke sirote se bodo hvaležno spominjale blagih dobrotnikov v molitvah in "pri sv- maši ih se izkazale hvaležne z marljivim poizvedovanjem utrditi tse v pravem verskem in narodnem duhu ter postati tako ked^j koristne članice človeške družbe. Bog bodi stoteren plačniki ^ >; (»benem pa se obrača VodstvO z milo prošnjo do blagih dobrotnikov v Ameriki, da nas še v prilu>dnje dobrohotno podpira. Opira se na sledeče točke^ki jih blagovolite upoštevati: 1. Zavod šteje 16 deklic gojenk,, izmed katerih so tri popolne sirote brez starišev in jih nikdo ne podpira. 2. Ostale gojenke so ali deftie sirote ali pa so njih stariši tako revni, da preživijajb kotiraj sami ^^ iu so torej deklice skoraj popolnoma naši osjerbi prepuščene^ ^ ... r 3. Gojenke so v starosti od 1:2—18 |et in .obiskujejo različne šole kot: meščansko, obrtno, učiteljišče in pripomnimo, da so talentirane in pridne. * - 4. Blagovolite še upoštevati, da je zavod letos ha novo ustanovljen ter se ima kot tak boriti z mnogimi t$žko>čami v tej draginji. " J 5. Mnogo priglašenk-sirot žajibog ne moremo sprejeti, ker nam manjka za vzdrževanje in Razširjanje zivoda potrebnih sredstev. Zato kličemo še enkrat: Za prejeto stoterno "Bog povrni in obenem vdano prosimo. : V Ljubljani, dne 26. jan. 1921. -' (PEČAT) " SB. AGNETA HABJAN, voditeljica. GLASILO g. S. K. JEDNOTE jgJgABOA 1921. velike važnosti, katere so siit T —i 1 t -r SARNO: Anton Zbašfiik Slovenski javni notar, 102 Bakewell Bid*., Pittsburgh, Pa. (Nasproti Allegheny County sooi&ča.) aH zvečer tna domu: 208 57th and , Butler Stt. - I - POZOR SLOVENCI IZ . , PREKMURJA! ^ t. 'Na prodaj je hiša s posestvom v Črešnjsovcih, v Prek-murju; isto se prostira ob Veliki cesti prek "marofa." Hiša stoji na lepem prostoru in je z 7} opeko (ceglom) pokrita; zra-ven so tudi štale (hlevi) ske- \\r denj, parma, klet in velik ,$ad-ni vrt z različnim drevjem; največ je hrušk in jabolk.' -Proda se vsled tega, ker je cp- ^v la družina (lastnik) tukaj v ' " Ameriki. Katerega veseli to kupitL se mu nudi lepa prilika. JtoJj , na tanj ko se poizve pri: Louis Majcen, 3604 Ogden, Ave. Chicago, m. ;L ! Telefon: Rockwell 2250 r ali pa pri: , Štefan Koceth, 1935 W.22. Place, I. nadstropje Chicago, HL PARME NA PRODAji" '; Ji Rojaki, kedor se misli seliti na farme, naj piše po mdj cenik. V tem ceniku je 48 farm na prodaj različne vrste, i*>v različnih državah. Farme, katere so omenjene v ceniku so v krajih, kjer je že največ Slovencev naseljenih. Na rokah imam šč par sto cekinov, in kedor ga želi imeti naj piše takoj ponj. John Zulich Farm Agency -6313 St Clair Ave. Cleveland, O. j NAŠIM JUGrOSLOV ODJEMALCEM IN PRU iTELJEM. i. IF •All *J1l -V»X. AfilTIRAJTE ZA NAŠ MLA ' i DINSKI ODDELEK! Varčevanje denarja je navada, katere se človek tako laliko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite' si vsaj nekaj sleherni mesec, naložite ta denar v našo banko privadli se boste temu z vel zadovoljnostjo namesto da Ibi težko prisluženi denar potratno zapravljali. The First National banka v Chishohnu, Minn, je posebno prikladna banka za Vas. Njei^i glavnica in prebitek znašata $165,000.00; njeno skupno premoženje znaša $1,850,000.00 to Vam daje povsem zadostno jamčevino ali sigurnost,. V^š denar je pri nas varno naložen; istega lahko dvignete vsak eas. kadar hočete. J- . Mi plačujemo tri (3) odstotke obresti, kar vam je vračilo za Vaše varčevanjih Najbolj zanimivo je pa slea^fc dejstvo: — Ako 2»htevate kj& ^ nasvet in pojasnilo,, mi v.^j^oirf damo isto dragevolje, ker mo veliko skušnjo. Ako iščete kake pomoči, obrnite sp . ;v samo na nas in mi Vam bom^). .,v šli z veseljem na roke. .efofl /Mv „ Vaš domačin in rojak Jafeflfe; - ^ Osbolt je pri nas uslužben^^ . K uradnik. Z njim se lahko pog^r vciite v vaecm materinskein ^ j<»ziku obrnite se torej na njega! FIRST NATIONAL BANK < i Chisholm, Minn. 4- i - 'JZ i iz mrtvega doma. Spisal A. M. Dostojevski Prevel Vladimir Levstik. (Dalja,) Samo našega kozla Vaške bi ne bili zaklali za noben denar, da ni imel posebne smole. Tudi zanj ne vem, odkod se je vzel in kdo ga je prinesel: naenkrat je bil v ostrogu majhen, pre-srčkan kozliček. V par dneh so ga vzljubili vsi arestanti in kmalu je bil nam vsem v za bavo in celo v resnično vese . lje. Našel se je tudi vzrok za njegovo navzočnost v ostrogu v konjskem hlevu je bilo kdo-vezakaj potrebno imeti kozla. Živel pa seveda ni v konjskem hlevu, nego izprva v kuhinji in na to po vsem ostrogu. Bil je sila ljubka in vesela živali-ca. Pritekel je k človeku na klic, skakal na klopi in mize in se bodel z arestanti; bil je vob-če zmerom vesel in zabaven Nekoč, ko so mu rastli že krep ki rožieki, je prišlo Lezgincu Babaju, ki je sedel v družbi drugih arestantov na stopni cah pred kasarno, na um, poigrati se z njim. Dolgo časa sta se trkala z glavami—to je*bila najljubša zabava arestantov z njihovim kozlom — ko skoči Vaška naenkrat na najvišjo stopinjo; jedva se je Baba j obrnil v stran, se je postavil kozel na zadnje noge, pritegnil parkeljčke k sebi in treščil Ba-baja z vso močjo v zatilnik, tako da se jeta prekucnil pod stOpnjice, v smeh in radost sebe samega in vseh navzočih. Z eno besedo, Vaško smo imeli vsi neznansko radi. Ko je začel odražati, so po občem resnem posvetovanju izvršili na njem izvestno operacijo, ki so jo znali naši živinozdravniki izvrstno opravljati. "Drugače bi smrdel po kozlu," so menili arestantje. Toda Vaška se je začel nato strašno rediti, saj so ga pa tudi pitali kakor nalašč za klanje. Naposled je do-rastel v prelepega velikega kozla z dolgimi rogovi in nenavadno debelim životom. Kar prevračal se je, ko je hodil. Tudi on se je navadil hoditi z nami na delo, v občo zabavo arestantov in srečavajočega jih občinstva. Vsi so poznali ostrožnega kozla Vaško. Včasih, kadar smo delali ob reki, so arestatni nalomili tenkih vrbovih vej, natrgali še kakega listja, nabrali po nasipu cvetlic ter nakitili Vaško z vsem tem lepotičjem; roge so mu opletli z vejicami in cvetlicami ter mu ovili vse telo z girlandami. Tako so se vraščali v ostrog: Vaška, ves nakiten in nalepotičen, je stopal na čelu, oni pa za njim. Tako daleč je šlo to veselje nad kozlom, da se je naposled v nekaterih glavah resno porodila otročja misel: "Ali ne bi pozlatili Vaški rog?" A to so le govorili, storili niso. Spominjam pa se, da sem vprašal Akima Akimi-ža, ki je bil poleg značaja Fo-miča naš najboljši pozlatar, če je res mogoče pozlatiti kozlu roge. On si je najprej ogledal kozla, nato pa je odgovoril, da bi že šlo, samo trpežno bi ne bilo, "in vrhutega je brez vsakega pomena". In ostalo je pri starem. Še dolgo bi bil živel Vaška v ostrogu ter umrl naposled za nadubjo; toda nekoč ko se je vračal ves nakiten in nalepotičen na Čelu arestantov z dela, ga je zagledal major, ki nas je srečal v kočiji. "Stoj!" je zarjul. "Čigav je kozel t" Povedali so mu. "Kako! V Ostrogu je kozel, in brez mojega dovoljenja! Podčastnik! Prišel je podčastnik in major mu je ukazal, da se mora nemudoma zaklati, koža odre-ti, prodati in denar odšteti v erarno aresfansko blagajno, meso pa skuhati arestantom v zeljni juhi. V ostrogu so govorili in pomilovali ubogega Vaško, a nihče si ni upal prekršili povelja. Vaško so zaklali ,nad našo pomjno jamo. Meso je kupil eden izmed arestantov, kar je dalo vsemu ostrogu poldrag rubelj dobička. Za ta denar so kupili kolačev, tisti pa, ki je kupil meso, ga je spekel ter ga razprodal med arsetanti. na drobno. Pečenka je bila res nenavadno okusna. Nekaj časa je živel pri nas v ostrogu tudi orel-karaguš iz plemena malih stepnih orlov. Nekdo ga je bil prinesel ranjenega in izmučenega v ostrog. Vsa katorga se je zbrala okrog njega. Letati ni mogel: desno krilo mu je viselo po tleh in ena noga je bila izpahnjena. Se zdaj mi je v spominu, kako besno se je oziral naokrog, gledal radovedno tolpo in odpiral kljun široko, pripravljen, prodati svoje življenje drago. Ko so ga arestanti nasedali in se začeli razhajati, je odšepal, skakaje po eni nogi i^mahaje z zdravim krilom, v najbolj od-dajleni konec ostroga, kjer se je skril v kot in se stisnil tesno k palisadam. Tam je preživel pri nas tri mesece in se ni ganil ves ta čas niti enkrat iz svojega kota. Izprva so ga po-gostoma prihajali gledat; tudi psa so ščuvali nanj. 1 Zverina!* so govorili, "ne poda se!" Tudi Šari k ga je začel nazadnje hudo žaliti; njegov, strah je minil in naazdnje je postal zelo spreten v tem, da ga je vlekel za bolno krilo, kadar so ga naščuvali nanj. Orel se je branil s kremplji in kljunom na vso moč ter se oziraj stisnjen v svoj kot kakor ranjen kralj, ponosno in divje na arestante, ki so ga hodili gledat. Naposled so, se ga vsi naveličali, pustili in pozabili nanj; vendar pa si lahko videl poleg njega vsak dan koščke svežega mesa in čepinjo z vodo. Nekdo je moral vendarle skrbeti zanj. Od kraja niti ni hotel jesti in je stradal več dni; naposled pa se je vendar izpa-metoval in začel sprejemati hrano, toda nikdar ni žrl iz rok ali v navzočnosti ljudi. V(£krat sem ga imel priliko opazovati oddalek. Kadar ni videl nikogar in je mislil, da je sam, je šel včasih mlace iz svojega kota ter šepal ob pali-sadah kakih dvanajst korakov daleč in nazaj, kar je ponavljal zaporedoma, kakor da Čuti potrebo, gibati se. Ko pa me je zagledal, je odšepal in od-skakljal v svoj kot, kakor hitro je mogel, vrgel glayo nazaj, odprl kljun, našopiril perje in se pripravil na ;boj. Z nobenim dobrikanjem ga nisem mogel ukrotiti; kljuval je in otepal, govedine ni maral iz mojih rok in ves čas, dokler sem stal pred njim, mi je gledal x oči s svojim srditim, presunljivim pogledom. Samotno in potuhnjeno je čakal smrti, nezaupen do vseh in z nikomer ne sprijaznjen. Naenkrat pa so se ga spomnili arestanti in sočutja do njega ^e je oglasilo nenadoma v vseh. Začeli se so razgo-varjati, da je treba odnesti orla iz istroga: "Naj pogine samo da ne bo v ostrogu," so govorili nekateri. "Seveda, to je svoboden, divji ptič; njega ne privadiš na ostrog," so pritrjevali drugi- "On ni takšen kakor mi," je pripomnil nekdo. "Daj no! On je ptic, mi smo pa človeki." (Dalje prihodnjič.) Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je Človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane val sistem okoren, prebava nepravilna in udje več ali manj negjbčni. s evera's Blodal (preje Severov Kričistilec) je pravo obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo blagodejno na izmenjavo vaiega sistema, ki ga tako ielite. Pomaga} do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravljenje kožnih izpuščajev. Cena $1.25. Pri vseh lekarjih. . . » v W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA PATENTI. Pišite po mojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam posije ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI wt drugi, naročite si to knjigo. In?e A. M, Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se »prejme .pri nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model aH obris vaše iznajdbe v pregled. Pišite še dauues po to slovensko knjigo na sledeči naslov: A. M. Wilson, Inc. Registered Patent Attorneys, '315 Victor Bldg., Waashington D. C. PRAVA TONIKA Dobro zdravje in telesna moč je odvisna največ od pravilnega delovanja želodca in jeter. Najnavadnejše bolesti teh dveh prebavnih organov so dyspepsija, neprebavnost, želodčna bol, kolika, žoltenica, žolčavost, zaprtje, zgaga in glavobol. Znaki, potom katerih se te bolesti navadno spoznajo, so: neprijeten občutek na dnu želodca, slabost v želodcu, vrtoglavost, pokritje jezika z belino, neprijeten vzduh dihlaja, kisli okus, plavajoče lise pred očmi, vznemirjenje po jedi in splošno slabo razpoloženje. Severov Balzol preje Severov življenski balzam popravi te nerede. Uredi organe prebavnega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Premaga splošno slabost. Je idealna tonika in graditelj telesa. Kupite steklenico še danes in boste ž njo na dobičku. Po vseh lekarnah. Cena'85c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, I0WA| POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minai. in okolici I Kadar želite uložiti denar n^ hranilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro in zanesljivo banko: Miners State Bank CHISHOLM, MINN. Fra«k Gouie, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je naše geslo. Slavna društva K, S. K. J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slav-nim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj ! tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni te tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St. Joliet, IIL Največja slovenska banka v Ameriki. V 3 TEDNIH POŠLJEMO denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vai denar. Prodajamo Šifkarte za vse t>arobrode. Dobavljamo potni-, ke'iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti veled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velila dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo mm hranilno ulogo po 3 odst. 851 ts M 21 B51 alf^ ki jih pripišemo k glavnid U vHi Si as R, f! r^ «1 ako iih dvignete. Naša banka je pod naaorst-vom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanja denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-ljajo sedaj kronam visoke ce« ne, ker se hočejo okoristiti i nevednostjo ljudstva, kadar želite poslati denar t staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET RATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.Q0 Prebitek $360,000.00 JTA POŠILJAMO DENAR V S* RO DOMOVINO. Vsaka posiljatev je zajamčena ali garantirana. Ako želite privesti sem svoje sorod« nike iz stare domovine vam prodajna parobrodni Irstek veljaven od kat< gakoli mesta v Sloveniji ali Hrvata Mi izdelamo tudi vse potrebne list katere prepisujejo ameriške in slovanske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parniki, ki odpljujje-jo iz New Yorka. Za vse informacije ali poji la pridite v našo prodaji ali pa nam pišite. STERN S BIG STORE 903 N. Chicago St. Joliet, III. Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle .... i ■ " . , FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. I Rojaki, poslužujte 6e v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod. . i t *. stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" — za — FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. THE DOLLAR SAVINGS BANK : " * '' • ___I BRIDGEPORT, OHIO DENAR V STARI KRAJI Ker imamo direktno zvezo z ljubljansko banko, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 dni do treh tednov. Dosedanje cene so bile. 500 kron za $3.85 100 lir za $ 4.00 1000 kron za 7.50 500 lir za 19 00 10000 kron za 74.00 1000 lir za 37.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj, kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe V /sakem oziru se obrnite za pojasnilo na MLADIČ & VERDERBAR. 1334 W. 18 oh St. . T„ Chicago, IU. Agitirajte za Mladinski oddelek K. S. K. J. Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelka. --- Fit-