Stev 342
TRST, v sredo 8 decembra 1909.
s IZHAJA VSAKI DAs.xx*r
tudi ob nedeljah in prazniki1? ob 5.. ch ponedeljkih nb 9. zjutraj-Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani. Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.j. C GLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, fsčmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 6t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ..Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč 1
Tečaj XXXIV
—M
rAtlOĆNINA ZNAŠA
v X. VV?
za vse leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na-ročbe brez dopos'ane naročnine, se uprava ne ozira.
Xaročnlr.a na EeileSJsfco lsđanj« „EDINOSTI" stane : oelo-—■ letno K	pol le'a 2 60 ■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dani) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIVA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Nati-nila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun It. 841*652. TELEFON St 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Konferenca zastopnikov nemikih in slovanskih strank.
DUNAT 7. Dane« onoludne se je pod predsedstvom nt čelnika poljskega kluba dr. Gi Bcbin»k?ga vršila konferenca zastopnike? nemških i.i »loranskih strank. Giombimki je r svojem csgo?cra omenil važnost konference in *e naglašal nujno reSitev raznih ljudskih in državnih potrebščin, nato se je razvila debata o delavnem pregramu, na kateri je vaaka ■'.-seka povdarjcla ovoje principijelno stališče. Kcnf^rerca se bo nadaljevala.	I
Belgijski kralj obolel. DUNAJ 7. Iz Pariza poročajo, da ie, belgijski kralj Leopold obolel ia da postaja
Kodanj 7. Kralj Friderik se ie danes predpoladne povrnil s svojega potovanji po inozemstvu.
Rim 7. Z :ami iredentiški govornik bivši general Atinari bo kandidiral v okraju, ki ga ie do sedaj zaitopal pokojni ministerski predsednik F rtia.
Petrograd 6. Danes ie tukaj umrl vojvoda Jurij Maklenburg-Sfcrelit^. Pokojni vojvoda je bil doktor filosofi e, a je služil ▼ carski gardi kakor generalni major. Rojen je bil 5. junija 1859.
GOVOR
njegovo stan e Čim dalje opavneje.
Zaključni računi mesta Dunaja.
DUNAJ 6. Danes so bili obelodanjeni izključni računi mesta Dana a za 1908. Po teh računih je znašal »kupni prihod 213,606.996 K. »kupni str ški pa 218,317.221, potemtakem je bilo leta 1908 primankljaja 5,289.775 kron.
25 indioijev preti Hofrichterju.
DUNAJ 7. V »ojniških krogih sodijo, da je nadporočnik H.frichter zares kriv, ker je 25 indici;ev. ki ga o bremen ujejo. Hofrichter zastrupil svojo svakinjo?
LITOMERICE 7. Ko je bil poročnik Hoirichter v Terezinu v posadki, prihajal je T&Čkr&t semkaj, kjer ie bil n;egov brat lastnik tovarne dežaiko*. Tu «e je spoznal s svojo svakinjo in v kratkem so m?d njima nastali intimni odnošaji.
Ko je Hjfrichter prestopil v generalni štab, so bil: prekinjeni odoošaji med njima. Nakrat je ona umria, govorilo se je, da jo je zadela kap. Prav v tem času je dospelo piimo od Hofrichterja, a rojaki so ga položili v krsto, ne da bi ga bili prej odprli. Sedaj nameravajo to pismo cdpreti, radi pri-n"-riaDia rokopica.
LITOMERICE 7. Semkaj jo došla vojaška komisija, da poizveduje o odnošajih mtd Hcfrichterjem in njegovo svakinjo. Sumi se namreč, da mlado ženo ni zadela kap, ampak da io bila zastrupljena. Izprašali so mnego prič. Dosedaj še ni odredjena ekshumacija.
Zračna flota na Franeoskem.
PARIZ 7. Vojni minister je odredil, da >e ima uvesti v francosko vojsko aereplanika flota, ki bo služila za napade in bo nadomeščala brzoetrelne puškr. „Eclair* je doznal, da vo-ni miaiuiei tozadevno predloži senatu in zbornici načrt glede osnovanja zračne flote. Nemški državni zbor.
BBROLIN 7. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o obratu v Ki e L ki ladjedelnici.
Požar v plinarni.
HAMBURG 7. V »linami v svobodni luki je danes popo;adne nastal požar, najbrže ker so se vneli plini pod strehu itarega ga-zometra. Ta stari gpzometer gori. Drugi je bije v nevarnosti. Točnih podatkov o številu žrtev še ni. Od neke stran; poročajo, da je' 8 mrtvih, od druge, da jih je 12.
HAMBURG 7. Požar v plinarni v svobodni Inki je nastal vsied eksplozije novega g&zometra. Unela se je tudi streha nekega starega gazometra, ki obsega 40 000 m3 in udria tako, da je eksplodiral tudi ta gezt-meter. Doslej so našli 6 razmesarjenih trupel; 40 ranjencev so odvedli v bolnišnico; od teh jih je že več umrle. Skupno število mit ih ni bilo možno še ugotoviti, ker se baje nahaja Š9 mnogo oieb pod razvalinami. Daljna eksplozija je izkl učena.
Proračun Združenih držav za 1910.
WASHINGTON 7. ZakUdoi tajnik Mac Weagh ;e predložil poslanski zbornici običajni izvadtk iz proračuna za 1910. Stroški so proračunjeni na 732.223,075 dolarjev. Ker je predsednik Taft priporočal varčevanje, se je povsod črtalo in]nove naprave le tam pred-vidjalo, kjer se jih je pnpoznalo kakor neobhodno potrebne.
Požar na kolodvoru v Bologni.
BOLOGNA 7. Sincči cb 7. ml je nastal požar v skladišču tukajšnjega kolodvora, Čeravno so hitro prihiteli ogojegasci, katerim so pcnagali tudi orožniki in železn. oso bje, vendar ni*o megli radi pomanjkanja vode pogasiti požara. Posrečilo se jim je spraviti v \arnoit 45C kvintUov olja. Škoda je velika. Eako je požar nastal, ni znano.
Pariz 7. Umri je nadškof BssaDSonsb", aoons. Peti t, star 77 let.
Durham 7. V tovarni smodnika v Um-legintvim je eksplodiral smodnik, pri t9m sta bila ubita dva E ropejca in trije urojecci, en Evropejce in 15 urojeneev so bili ranjeni.
drž. posl. dra. Rybara v seji zbornice poslancev dne 1. decembra 1909.
(Zvr&etek).
Vladina — dvojna mera glede manjšinj-skih Sol.
To je stališče nemško-meščanskih strank, to fe tudi stališče vlade. Ko gre za pripadnike edelvolka (Klici: herrnvoika !), da herrnvoika, je državi v dolžnost, da jim da Sole. Ča pa gre za navadne delavce in kmete, tedaj moramo mi, kakor se dogaja to n. pr. pri nas v Trstu, lami vzdrževati te šole. In taka vlada zahteva cd nas, da bi iej pove rili svoje zaupanje, da bi jej dovoljevali — ne vem kaj vse. — Ta stavek, izrečen — o tem sem uverjen — brez nikakega zlob* nega postranskega namena, karakterizira najostreje in najjasneje intencije in mišljenie, ki je nadahnena od njega ta vlada. (Odobravanje).
Kako se dele prispevki za šolstvo!!
Ali gospod naučni minister je omenil še neke druge kategorije šo), in je, bržkone zato, da bi dai neko protitežje — saj je čutil, da je stvar malce, recimo, odijozna — rekel: Je še neka druga kategorija in v to spadajo vsi prispevk:, ki se preliminarno davc-Ijujejo <;B nemško io italijansko šolstvo pari-tetično v južnem Tirolu, potem v Istri za necemiko šolstvo in v Dalmaciji za šolstvo. Imam tu državni proračun za leto 1910, naslov 18, ljudsko šolstvo, § 16, prispevek za splošno ljudsko in meščan»ko šolstvo, in tu nahajam pottavljeLih za Primorje — saj k temu spada tudi Istra — znesek 424.299 K, in sicer, kolikor poznam razmere, le za nemike šole* Kar se daja za nenemške šole, tega ne nahajam. Morda nisem natanjčno pogledal — naj se mi to oproiti, ker sem v naglici pogledal — ali pod nmlovoin „Primirje- se ne nahaja niti en novčič za ne-nemiki zavod, ako nočemo računati k temu tistih 420 K za plačo šolskega voditelja v Botcu, kjer obstoji slovenska šola. Dajajo mu morda tistih 420 K — jaz ne vem tegs.
Kako je v Tirolu in na Predarlškem? Tam je stavljen znesek 105 K za plačo učitelju na ekrožni glavni ioli v Roveretu. O tej ne vem, je ti remška ali italijanska. Za ostalo splošno ljudsko in meščaniko šolstvo za dečke in deklice v Trentu nahajam sknpno 62.013 K. To je zopet za nemško šolstvo. Tudi v Trentu ne vidim parite-tičuih izdatkov za italijanske iole.
Ostaia še Dalmacije. Tu je stavljenih v račun 13.536 K za vojaško ljudsko Šolo v Zadru, vzdrževano od vojnega ministerstva, za nemško šolo, in nadalje 21.600 za deželni šolski zaklad. To bi bilo, kolikor sem mogel konstatirati, za nenemške zavode.
Takova je torej skrb vlade za manjšinske iole Nemcev, ki jih jim na vse zadnje rad privoičam — v tem pogledu sem jaz popolnoma objektiven in pravičen, in Nemcem naj se da i a, ako v resnici česa potrebujejo — in tako izgleda stvar, ko gre za Slovane !
Krivično in smeSno razlikovanje.
Todn, kar se ttče Nemcev, dovolil bi si trn kratko pripombo. Nemci protestirajo najodločneje proti temu, da se — recimo — v takozvanih nemikih kronovin&b, ali v tako-imenovanem zaprtem nemikem jezikovnem ozemlju vstanovljajo manjšinske šole za Slovane. Nemci pravijo, da to je pes s sanje v njihovo posestno stanje, da je to tlačenje starega narodnega značaia itd. Ali, gospoda moja, kaj pa so te iole v Trstu, Trentu, Puli, Dalmaciji, Opatiji itd.?! Ali so motds to šole za — kakor pravite — „stanovitne, prarodne" Nemce ? Saj je rekel gospod minister sam, to so uradniški in častniški otroci, ki so danes tam, drugo leto pa kje drugje. To je premikajoče se prebivalstvo, o katerem se toliko govori ia ustanovljanje iol za to prebivalstvo se vidi vladi pratično, glede v resnici prarodnih manjšin pa pravi, da je nu ni predlog nepotreben.
V zaključku bi ie rekel — in s tem se povračsm k temu, kar sem že omenjal — da ni le ameino, ako se dandanes hsče delati razliko med prarodnim in onim prebivalstvom,
ki fluktuira, ampak da je io tudi historično brez smisla, kajti koncem konca ni bil noben narod od uitvarjenja sveta v tistih mejah, v katerih se nahaja daner. Če je kdo prodiral dalje in ae potiskal naprej, so bili to Nemci Avstrije. Morda je odvišno, ako se govori o tem, ker za to, kar ;e bilo, ne daja Žid ničesar. Ali, ker se ža vedno sklicujete na to: kdo neki se je priselil na Niže-Avstrijsko, na Štajarsko, Koroiko itd. in kdo je potisnil nazaj in izpodrinil prarodno slovensko prebivalstvo?! To so bili Nemci. To dokazujejo stotine in stotine imen rek in krajev. (Pritrjevanje). Omenjam samo deželno glavno mesto Štajerske Graz-Gradec, to je grad, in razne
Windisch-Materije. Ta dokazuje, da so bili Nemci vrinjeac1, da so se oni petiskali naprej in da so izpodrinili prarodno prebivalstvo. Kdor je tako postopal, ta gotovo nima pravice, da danes očita komursibodi, ki je, recimo, primoran po sili ali po dolžnosti uradnika prišel v kako pretežno nemško mesto. Vsakdo, ki živi v Avstriji — pa naj pripada tej ali oni narodnosti — in ima tu domovinsko pravico, je Avstrijec in ima kakor tak pravico do varovanja svoje narodnosti in svojega jezika. In dokler Nemci in Italijani, posebno pa itaiijaaski liberalci, ne pridejo de tega prepričanja in spoznanja, ne bo miru v Avstriji. (Pohvala, ploskanje. Govorniku so čestitali).
Šolska debata v mestnem svetu.
Energični nastop naSih poslancev.
Žapan je otvoril sejo ob 7.20.
Za besedo se je oglasil svet. S p a z z a 1, ki je izjavil, da n9 govori v imenu in po nalogu svoje skupine, ampak kot delavec. Letošnja proračunska debata v mestnem sveta je nekaj posebnega ker se taka dosedaj v mestnem svetu ie ni vršila in zato, ker ima prvikrat tndi delavec priliko, da izreče svoje mnenje o meitnem gospodarstvo, Govornika obeh Darodooitnih strank sta govorila Ie o strankarski politiki, a nobeden tih govornikov ni predlagal sredstva, ki naj bi rešilo vprašan e vzgoje.
Dokazano je, da je v Trstu na tisoče otrok brez javnega pouka. Treba torej poskrbeti, za bolji javni pouk, ker je šola g'avna podlaga delavskega razreda za zboljšanje materijalne ga položaja.
Zatem se je prešlo v podrobno razpravo o proračunu. Pri tečki naročnina za časopise se je oglasil s tet. dr. Puecher, ki je predlaga1, naj bi se naročilo tudi „Lavo-ratore".
Sret. Rascovich je proti, ker „Lavo-toče" vedno napada liberalno stranko.
Dr. Puecher: Nisem predlagal, da se naroči na „Lavoratore" italijanska liberalna stranka, ampak, da se naroči občine.
Žapan V a 1 e r i o : Svoj čas je sklenil meitni svet, da se ima prepustiti predtedni-itvu n&ročevanje časopisov. Obljubi, da se bo oziral na predlog dr. Puecherja.
Vzdignil se je dr. S 1 a v i k (Smeh na galeriji.) Rad bi vedel, zakaj se naroča časopise, iz kakega namena in kaj se dela žnjimi (namreč naročenimi časopisi).
Žapan V a 1 e r i o : Povem po pravici, da dosedaj ie nisem imel prilike, pečati se s tem vprašanjem.
Dr. S1 a v i k : A nekemu namenu morajo naročeni časopisi vendarle služiti ?
Župan V a le r i o: Vsekako. Ako je v kakem Ustu aekaj, ki zadeva kak posamezen magistralni oddelek, se odda dotični čaiopis v dotični oddelek.
S1 a v i k: Petem bi preporočil županu, da se naroči tndi „Edinost". (Smeh. Cosulich : Kdo jo razume? Martinis: Vendar ie niste pozabili svojega materinjega jezika). Mislim da bi bilo potrebno, da se da tudi „Edinoit" v občinski arhiv, ker predstavlja tadi ona del občin*ke politike.
Župan V a 1 e r i o: Se bom oziral na priporočilo dr. Slavika, vendar ne obljubim nič*
Pri postavki občinska blagajna se je oglasil za besedo dr. Wilfan:
Ako se bo župan oziral na priporočilo dr. Slavika ter naročil „Edinost", bodo imeli na predtedništvu večkrat priliko, čitati pritožbe, kako se postopa pri blagajni s strankami, ki govore slovenski. Piiporoča zato županu, naj poskrbi, da se ne bo sramotilo slovenski govoreče stranke, ko bodo prinašale svoj denar v mestno blagajno.
Župan V a l e r i o : Pritožbe dr. Wilfana ne more vzeti na znanje, kar je uradni jezik magistrata italijanski.
Pri postavki dohodki lova je predlagal C e r n i u t z : da bi se prihodnjič ne oddalo lova pod roko, ampak na javni dražbi.
Pri postavki dohodki šolskih taks drž. gimnazije in realke je izjavil dr. S 1 a v i k: da bodo glasovali okoličaniki zastopniki proti, ne zato, ker bi ne privoščali Italijanom iol v materinem jezika, ampak zato, ker so proti temu, da bi omeojene iole vzdrževala občina, ko je vendar država pripravljena, je prevzeti v svojo oskrb. Predlaga, da se pozove vlado, naj prevzame gimnazijo in realko v svojo oskrb. Mrach je sicer rekel, da je v naiem predlogu, naj se prepusti vladi te iole, strup. Ali pa veste, kdo je bil oni, ki je prvi sprožil to zahtevo, kdo je prvi svetoval, da se ima zahtevati podržavljenje občinskega gimnazija in realke. Bil je torej list, ki je italijanski,
ds, najbolj italijanski (italianissimo), ki je prvi sprožil ta nasvet. Mi pa niimo storili drugo, kakor da smo prinesli ta „Indipeade-tijev" svet v mestni svet. Izvor ideje, da se ima zahtevati podržavljenje občinskih sredn ih iol, je torej vzvišen nad vsakim sumom. Mi vas nečemo spraviti ob te šole. Naj ce le nče vaši otroci v italijanskih šolah. A drug j d £0 občine vesele, Če j6 država pripravljena, prevzeti v svojo oskrb po občinah ustanovljene šole, zakaj ne bi bilo dobro tudi za Trst to, kar je dobro drogje?
Ko bi se vlada branila podržaviti te šole. bi bilo kaj dražega, a ker je vlada zadovoljna, res ne vem, zakaj bi brez potrebe plačevali sami ono, kar lahko zvrnemo ca ramena drugih. A čemu zahtevate od vlade, da vam vzdržava druge iole? n. pr. trgov.ko akademijo, obrtno šolo itd? PredlagaBn Laj se pozove vlado, da podržavi občinski gimnazij in realko.
Puecher: Priznavamo vsi, da vlada ne stori svojo dolžnosti napram mestu. £o bi imela vlada dobro voljo, bi osnovala, brez ozira na obstoječe občinske srednje šole, državne srednje iole z italijanskim učnim jezi* kom. Predlaga naj se pozove vlado, da u«U-novi v Trstu novi državni gimnazij in realko z italijanskim učnim iezikom.
Dr. P e r t o t: Pa slovenske ne ?
Puecher: To je vaia stvar!
S 1 a v i k : Lepi internacijonalci!
Dr. D a u r a n t: Predlog, ki ga je stavil dr. Slavik, so storili Slovenci že večkrat in ponavljajo ga o vsaki priliki. Ce je „Iadi-pendente" svoj Čas svetoval, da se ;ma zahtevati od vlade, naj podržavi občinske sredice iole, s tem še ni nič dokazano. Gtatovo Slovenci ne stavljaj o svoje predloge pod uplivom „Indipendenta". Mi vladi ne zaupamo. Stati moramo &a straži pred nakanami vlade. Ko bi dobila vlada v roki občinske srednje šote, bi gotovo c&Ša mledina ne bila več vzgojevana v duhu, kakor j? vzgojevana danei. Naša dolžnost je, da čnvamo ne-le svojo materijalno, ampak tudi svojo ssoralno lastnino.
A da od vlade nimamo pričakovati nič dobrega, dokazuje že to, da vzdržava vlada v italijanskem Trstu pač nemške šole in sub-ve&cijonira slovenske, a ne vzdržava italijanskih. Glasoval bo proti predloga dr. Slavika.
Dr. W i 1 f a n : Tekom proračunske debate se je pač razpravljalo o narodn.ru vprašanju med obema narodnima strankama, a niso se izjavili o tem vprašanju socijalisti. Socijalnodemokratična stranka se v tej zbornici dosedaj še ni izjavila, kaj misli o narodnem problemu. In vendar narodno vprafcanje ni le teoretični problem, ampak je velikega socijalnega pomena.
Župan V a 1 e r i o. Prosim spoštovanega govornika, da ostane pri etvari.
Dr. Wiifan: Naredno vprašanje ie velikega socijalnega polena, velikega pomeca za proletarc?.
V Trstu je en del delavcev, ki nimaio šol za svoje otroke. A to so otroci slovenskih delavcev. Da so v Trstu Slovenci, to bodo menda priznali tudi socijalisti, ker sicer večina njih ne bi sedeli danes v tej zbornici. (Hrun na galeriji.)
Župan V a 1 e r i o: Prosim govornika da ostane pri šolah.
Wilfan: Sedaj, ko sa gre za iols, te socijalisti ne brigajo več za slovenske volilce.
Glede c čitanja dr. Dauranta, da vlada sab-vencijonira slovenske iole, moram opaziti, da tadi mi očitamo vladi, da ne steri svoje dolžnosti v zadostni meri, ker bi bila njena dolgost, da stori ono, kar bi bila dolžna storiti občina. A so tu še drage iole, ki so subvencioni-
rane.
To so italijanske iole, da, tudi italijanske iole so subvencionirale, in sicer sibventionirADe od aai!
Stran H.
»EDINOST« St. 342
V Trstu 8. decembra 1909
V; si pustte plačevati »roje šole tuli od aas. K-c uii mi plflčujpmo davke. Pomsgimo Tam t» e vzdrža»ati icalijaiske Sile. A tu nirmo v za^em zboru italiianske stranke. Vzdrža-Sile kolikor hočete, srednje, visoke So!'*, kakoršne hočete., mi nimamo nič proti tsini a nd zabteva;te od nas, da bi vam p> raagali vzdrževati vaše iole.
(Konec prineseoao iutri.)
Poslanca dr. Laginja in Daszviiski proti perfidijam v „Xeue Frele Presse".
V »Todaiku svojega izdanja od minole nobota je proslula zastrapljevalka jatnega živijecja Avstrije ,Neuo Freie Presse" nara-lila ca avstrijsko Slovenstvo z beJasto teorijo, da mora biti notrania politika Avstrije izrazito nemika že zato, ker je nemška vna-c a politika monarhije. Glavno orožc te čatnik^rske vl&čugs je — perfidna denucci-jaci.a na škcdo avstrijskih Slorancv: proti „S c*. enoti- io proti novoslavismu. Ta p; slednji da deluje za ruski vpliv in ima evo;c središče v Pragi. Ustanovljanie bank in pov*peševanje iodustrije in prometa, to vse da je pretveza za poglobljanje scvrsžtva proti Nemcem in za hujtkanje v veliko vojno med plemsni, s čemer se spravlja v nevarnost evropski n.ir iu — čl »reško kulturo. Členi „Slov. unije" so — tako nadaljuje „N^ue Freie Predse" v svoji perfidoosti — vsi načelni sovražniki neniŠtc države, s kater$ je naša država v zvezi. Oni so strastni sovražniki trozveze, ki bi jo hoteli razbiti, da bi pot«m Avstrija ostala osamljena nasproti rniki potit ki. Novosiaviz?m greje svoj lonček pri plamenu srb3ke propagande, ki jo neti Rusija. Novosla-izrffi kuha svojo jezo, kar si je mnnarhija zagotovila svojo posest na Vztoku. „S.o v, unija" pa je ena najmočoejib kurenik teg*. novoslavizmz. S *oj članek za vršu je „Neue Freie Presse" seveda zopet s perfidno lažjo ia dacuacij&cijo: očita „81ovantki enoti" zvezo z najhnjimi sovražniki nemške države in trozveze, ergo : tudi Avstrije, katara zveza d'i je nezdružljiva • potrebami in dolžnostmi trozveze.
Kratki smisel dolzih denunciiacij v dunajskem listu je torej ta: Slo rani to proti zvezi z Nemčijo in zato iedajice, in ker so S'cvfcni izdajice, zato morajo Nemci vladati v
Atriji !
Ta nesramnost nemika smrdi do neba, a S ovani ne smejo molčati, ko ie notorično, da so avstrijske vlade z „Neue Freie Presse" v tesnih stikih in je provenijenca temu strupu čeito v vladnih krogih.
Potrebno delo je torej opravil posl. dr. L a g i n j a, ko je takoj istega dne, v soboto, v zbornici poslancev odločno reagiral na pe;fiiije dunajskega lista. Cela kategorija časnikov je — tako je naglašal dr. Laginja —, ki je vedno proti temu, da bi se narodi sporazumeli, da bi v tej drŽavi vladala pravičnost, da bi nehalo brn> talno nadvlad; e jednega samega plemeaa. Će nem podaste tu — je vskliknil govornik — ekUtanten dokaz, da hočejo Čehi » svoji d movini res uničiti Nemce, potem nastopimo ravno tako proti Čehom, kak« moramo na-stopati proti Nemcem, ko vidimo, kaj se godi. Z*, onega, ki malo ima in malo rabi, igrajo tr.k'jzraoe državne potrebe in ljudske potreba m-.njo vlogo. Na Nemcih je, da postavijo na Už ta napade proti „Slo?, uniji" in nje po-sa ničnim členom. Vsi oni — pa naj bodo že viada, stranka, ali pa celo tudi viii i a k t o r j i — ki menijo, da se Slovani Avstrije kedaj upoguejo pod nadrladje bodi Nemcsv ali pa tudi Rusov, se motijo
hudo. Nikoli več se ne bo smelo v Avstriji
— tako je zaključil dr. Laginja — vladati več pod nadvladjem jednega samega plemena, pa naj Je tudi nemško pleme!
Hvaležno beležimo, da je tudi briljantni govornik poljske socijalne demokracije poslank Daszinski, podkrepil obrambo dra. L^gioje pred nesramnimi napadi v listu, „Neue Freie Presse". Rekel je, da temu listu ni mari za parlament. V zvezi žnjim da vse cfi-cvelno novinstvo zasmehuje poslance, zahteva zaključenje državnega zbora in zasramuje po-stanca kakor p^žreiniže dijet. „NeueFreue Presse" hoče le preprečiti sporazum 1 j e n j e.
Pariteta? — Ali je bosanska deželna vlada ogrska trgovska agentura ?
„Bosnische Korrespondenz" je poročala prei kratkim, da je bilo v novoustanovljeni gospodarski oddelek bosanske deželne vlade poklicanih več sarajevskih trgovceh, da bi daii tam pojasnilo, od kje naročujejo blago. O^im trgovcem, ki so izjavili, da naročujejo bla^o iz Avstrije, se je potem raklo, naj t boioče polovico blaga, ki ga potrebujejo, naročajo na Ogrskem. Skupnem? iiaončnema ministerstvu pa je bilo neprijetno, d a ;e omenjeno poročilo priilo v svet in zato je e daio hitro demantirati.
No, „Boiniiche Korrespondez" izjavlja, da izdržava svojo vest v polnem obsegu. Tudi „Hrvatski Dnevnik" potrjuje gori omenjeno vest. In ne le to. Omenjeni list poroča, d-i je kakih 80 sarajerskih trgovcev, ki so uoba <atelji deželna vlade, ali ki stoje z d: žel no viado v kakem drugem razmerju, dobilo pozive, da se imajo oglasiti v IV. (goipodarskam) oddelku deželne vlade, da bi dali pojasnila o percentualnem delu Ogrske na bosanski trgovini. „Hrvatski dnevnik" navaja tadi imeni
dveh uradnikov, ki sta trgovec vsprejela in iim rakla, da ne bi bilo niti lepo nit; koristno, '•.ko bi oitali pri dosedan:i praksi. Trgovina dase mora ozirati na princip avstro - ogrike paritete; zato je potrebno, da bosanski trgovci naročaio polovico blaga, ki ga potrebu ejo, na Ogrskem.
„Hrvatski dnetnik" prote »tuje od.očao proti temu po skuta nemu atentatu na svobodo trgovine in opozarja, da se hoče izrabiti odvisnost dobavateljev od deželne vlade 1 Na ta načia bi se priilo do sploine korupcije v trgovini in posebno pri javaih dobivah. Na vladni dementi je cdgovoril rečeni list, da je pripravljen navesti imena trgovcev, ki so bili na ta način zaslišani.
A vlada je v odgovor — zaplenila dotično številko „Hrvatifcega dnevnika".
Menda je vsaki komentar nepotreben.
Čuje pa aa, da jugoslovanski poslanci spravijo to afero v državnem zboru na razgovor.	_
Dnevne vesti.
Mestni svet. — Nadaljevanje poročila o seji mestnega sveta prinesemo jutri. Opozarjamo čitatelje, da bo drugi del poročila inte-resantneji, nego prvi.
Iz proračunske debate obč. sveta. Kar se je pred nekoliko dnevi zgodilo z Sjbare-v;ma govorima v drž. zboru, to se sedsj godi z govori slovenskih svetovalcev 7 proračunski debati v mestnem svetu: italijansko novinstvo jih striže, na nekaterih mestih pa naravnost izkrivlja. S tem zapira italijansko novinstvo svojemu tržaškemu meščanstvu tudi poslednji forum, s katerega bi mogla priti resna beseda, j ki bi mogla ugladiti slovensko-italijanski spor. j Namesto da bi to novinstvo prinašalo v celoti [ iskrene besede naših zastopnikov in da bi s tem 1 prepustilo meščanstvu, naj sodi o njih, da to j isto novinstvo goji laž, s čemer poostruje j naše razmere. Komu na korist ? Odgovor i dobiva italijansko meščanstvo vsaki dan. Ali {tukaj moramo obžalovati tudi to, da niti j sami ne moremo radi nedostatnoga prostora j v „Edinosti" prinašati v celoti govorov slo j venskih zastopnikov, da bi iz njih slovenski ; voiilci videli* kake može so izvolili. NaglaŠamo posebej, da je predvčerajšaji govor dra. W i 1-f a n a, ki je bil improviziran (ker je dr. Wiifan moral takoj odgovoriti nasprotniku dru. Mraku, ki je dva dini študiral svoj napad na slovenske zahteve) kar prese* netil same Italijane. Tako temeljito v zbrani italijanščini težko da bi mogel im* nrovizirati kateri govornik iz italijanske večine. §a enkrat obžalujemo, da nismo mogli prinesti ta govor v celoti, kajti bil je to kričeč opo-min politiki italijanske večine.
*	Ko je dr. W i 1 i a n dokazoval Italijanom, da slovensko prebivalstvo v Trstu ni „privandrano", ampak prarodno, se j a obrnil do svojega predgovornika dra. Mraka ter mu rekel ironično, da je „Italijan", ki ima: un nome impronunciabile per vera bocca ita-liana! (ime, ki je prava italijanska nsta ne morejo izgovoriti).
*	Hej tem ko je dr. Mrak obdolževal Slovence v Tritu, da zahtevajo vedno več ter se pri tem skliceval na pregovor, da med jedjo raste apetit, mu je dr. S lavi k duhovito padel v besedo : „A 1 i če se ne je, postaja apetit se veči!" (Io res, Italijani nam daja;o v Trstu tako malo, da ni čudo, ako postaja naš apetit vedno veči!)
*	Italijanska kultura mora imeti vedno enake manifestacije. Težko bi bilo nabrati vse „kulturne" besede, ki jih galerija meče na slovenske govornike; tukaj hočemo omeniti samo junaški čin nekega kuituronosca, ki je iz kavarne „Al Mnnicipio" vrgel na mimoidoče slovenske poslance — dva krompirja! Naši so o tem junaškem činu takoj sporo&ili g. županu (ki bo danes prvi govornik na italijanskem shodu proti slovanskim barbarom), ki je izražal svoje ogorčenje.
Še nekaj k govoru dra. Pittacco v drž. zboru 1. t. m. Med drugimi neslanostimi, ki jib je ta modrijan izrekel ob te; priliki, je tndi ta, da ao ae učitelji in duhovniki svoje-časno spremenili v politične agitatorje, ki so med drugim tudi pokvarili pisavo imen v krstnih in šolskih maticah itd. To je zopet jeden izmed brezštevilnih dokazov inkompe-tence in nevednosti izvestnih mož, ki hočejo — kakor slepec o barvah — soditi v stvareh, katerih ne omejo. če so učitelji in duhovniki nsši res tupatam kedaj popravili kako napačno zapisano ime oseb in krajev po pravilih slo* venske ortografije, }e to naravno in dokazuje, da oni dobro poznajo novejši slovenski pravopis. Ali naj bi bili morda posnemali naše ljube laške in nemške sosede, ki so naša poštena in izvirna »mena: Košuta, Kralj, Čok, Žagar, Žopančič, Tr^bič, PadriČ, Prestranek in tisoč drugih spakedrali io popačili v: Cossutta, Crall, Zhiok, Sagher. Suppantschitsch Trebiciano, Padriciano, Proatranegg itd, ? Oai, ki poznajo ortografična pravila našega jezika, naj morda posnemajo nevedneža m zlobneže, ki so naša imena tako barbarsko spakedrali in našamili, da jih akoraj ni več spoznati? Ali naj sledijo onim muhastim sr-boritežem, ki so iz našega starega rojanskega potoka Martežina napravili zverinsko spako „M o n t o r s i n o" P Ali pa naj posne -majo one glavica, ki ao iz poštenih starodavnih Opčin napravili opiiko gnjezdo : »O piči na", češ, da so se tukaj bili naselili namišljeni „o p i c i", ki gotovo niso nikoli bivali v teh krajih P! 1 To ao res glavice 1 Prav je imel pokojni dr. L o a e r, blagega spomina,
i kakor dober poznavatelj zgodovine, ki je bil neki taki elavici evoječasno vskliknil: „O, piccina!"
Za tržaške Slovence! Iz Istre smo pre-| jeli: V članku .Otvoritev turske železnice" v j koledarja Dr. sv. Mohorja čitamo zanimiv za-; ključek: „Za Slovence nastane vprašanje: Ali' bo naša železnica našemu narodu v prid ali morebiti v pogubo? Vemo, da si Nemec želi zidati most do Adrije in marsikdo je že izražal strah, da se ne bi potajčilo ob tem mosta slovensko ljudstvo, da ne bi prišla tujcu v roke lepa slovenska domovina. Ta strah je menda prazen. Ob Adriii biva rod, ki je vajen dela, rod obdarjen z izrednimi duševnimi zmožnostmi. Mar ie nam je bati, da ta rod neha ljubiti svojo domovino, če mu nova doba izroči no-* vih kulturnih sredstev? Ne bojimo ae takih strahov, veselimo se rajši, ker je zdaj dana možnost, da postanejo slovenske in hrvaške dežele^ob Jadranskem morju cvetoče in mo-<gočne, kakor so pomorske pokrajine drugod".
V	kak namen citiram ta odstavek omenjenega spisa?
Nad 85.000 Slovencav naj bo opozorie-n h na ta odstavek v koledarju na str. 70. Občudujejo naj žilavnost, rodoljubje in delo tržaških Slovencev in na tem naj se zgledujejo. I o gotovi naj so, da ta rod ne neha ljubiti domovine, ampak se čuti čvrstega njenega sinu.
A teh 85.000 čitateljev naj se spominja tudi ljutih bojev, ki jih bije tržaško Slovenstvo za svoj obstanek — in z vspehom, ki imponira. Občutijo naj vsi bol njihovo, da se jim po 24 letih boja za borno ljudsko šolo, prepoveduje pred svojo publiko, pred stariši slov, otrok potožiti svojo bol, potožiti gorje, ki se godi očetom in njihovim otrokom, in manifestirati dostojno, kakor so vsikdar znali tržaški Slovenci za pravice, ki jim gredo.
Č3mu ta komentar?
Vi, 85.000 čitateljev koledarja družbe sv. Mohorja, ko boste morda kje čitali, češ da strah pred potuj če njem je menda ptazen, sezite v žep in podprite družbo sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje 18 šoL razredov in Slovenci tržaftki vam bodo ie bolj živo dokazovali, daobAdriji biva red, kije vajen dela, rod obdarjen z izrednimi duševnimi zmožnostmi.
Nesolzarji, ne izvestni naslovi ! — Ampak dejanja in podpore gmotne in duševne : in strahov se nismo bali prej, za bodoče se jih bomo bali še manje.
Slovenci na Reki. — Iz Reke nam pišejo :
V	soboto, 4. t. se je vršil zaupen sestanek reških in sušaških Slovencev v hotela Continental na Sušaku. Udeležba je bila zelo dobra. Posvetovanje, ki se je razvilo prav živahno. je veljalo ustanovitvi slovenskega društva. Ker društvo kakor tako še ne more obstajati, dokler vlada ne odobri predloženih^ pravil, se je izvolil pripravljalni odbor, sesto-ječ is 8 členov, ki ao prevzeli nalogo, da spravijo vso stvar v pravi tir in da čim preje pokličejo novo|drnštvo v življenje.
Pripravljalni odbor ima svoja zaupna posvetovanja vsako soboto ob 9 uri zv. v hotelu Continental na Sušaku.
Opozarjamo vse Slovence, ki se niso udeležili zadnjega sestanka, da lahko pridejo vsako soboto na odborote seje in da so tam dobro dašli.
D i je bila organizacija Slovencev na Reki že skrajno potrebna in nujna, je razvidno že iz maogoštevilne udeležbe na zad-! njem sestanku ter iz velikega navdušenja, ki1 je nastalo v vseh slojih, čim se je razširila veit, da se snuje slovensko društvo. Vsak dan se prijavljajo ljudje kar trumoma pri členih novoizvoljenega odbora in zatrjujejo, da težko čakajo ustanovitve, Slovenci se že^ od pamtiveka naseljujejo na Reki. Veliko tisoč nas živi tu, a smo brez vsakega stika.' Neorganizirani smo tudi brez vsakega upliva iu tako se polagoma izgublja posamičnik v morju tujinstva.
Novo društvo pa hoče dati zaslombo našim ljudem, jih spraviti pod svoje okrilje in jim tu ob nekdaj naši Adriji ustvariti varno zavetišče in prijetno domovino. Na ustanovitvi novega društva ne veselimo se samo mi, veselit: se mora vsa naša domovina, od katere pričakujemo moralne pomoči. H koncu naj naštejem šs imena izvoljenih členov pripravljalnega odbora: Kralj, posestnik in trgovec ; Sorta, posestnik in tovarnar; Majcen, trgovec ; Primožič, mizarski mojster ; Šiško* vič, trgovec; Ch'adek, bančni uradnik ; Resch,1 hotelir; Hrast, jurist: Imena gg. odbornikov samo ao porok, da velevažno nalogo, ki so jo sprejeli, rešijo vestno in temeljito, da dobimo kinaiu novo postojanko.
Odmevi in razmatranja. Uradne novine in „Korrespondenz bureau" so prinesli nepri-stranska poročila o slovenskih manifestacijah. To je dalo povoda sosedu .Piccolo", da se je vrgel na imenovane novine, češ, da so nam naklonjene, kakor da bi mi sami pisali v njih. Naše Italijane vse boli; največ pa — resnica.
* Ko je burja potihnila, šli so tudi Italijani „rekurirat" in so (kakor smo predri-djali včeraj) napovedali svojo „adunanzo" za danea o poludne v šoli ulice della Valle. Valle di dolori bo danes ta šola za Italijane, ker jim dr. Pitaooo poreče: kričimo in borimo se javno, ali... in quattro occhi priznajmo... da branimo... oni causa p e r d u t a (izgubljeno pravdo).
*	Slovenci iz Trsta in okolice naj bodo pripravljeni ! Kar nam se ni dovolilo minole nedelje dovoljeno nam bo prihodnjo nedeljo. 'Nikakor ne bomo puščali brez odgovora italijanska hujskanja proti naiemu pravu. It&lijaoi «e snidejo danes, da aas bodo žalili in nam metali v obraz: š č a v i, barbari. n o m a d i! Mi pa hočemo odgovoriti jim : Šole hočemo za otroke, da jim ne bosta mogli govoriti več „ščavi", ker bodo popolni ljudje, oboroženi s prosveto, da branijo svojo domačijo pred nkulturnimi" barbari.
*	„Indipendenfce" pravi — viliaai! To je več nego „strahopetci", več nego »kukavice" : v i 11 a n i! Ali takrat niso „villani" Slovenci, ampak... Italijani! „Iadipendecte", kakor vse italijansko novinstvo, ki še nočv priznavati, da je Slovencev tudi v Trsta ia da so ravno oni, ki se puntajo za svoje šole, — „Indipendecte"! pravi, da so oa naš nedeljski shod prišli kmetje z dežel", recimo iz... C3siano, Bagnoli i t. d. Io potem pravi „Indipendente" povsem pravilno : Res so presneto korajžai ti slovenski^ fant;e! Prihajajo v italijansko mesto, krič'jo, razbijajo okna in glave (italijanske namreč) in vendar zna.o, da tu v mestu bodo imeli posla z ljudmi (čitaj : z Italijani), ki jim prati vesoljni svet, da so... gorkokrvni ! In veadar... takrat je italijanska mladina pokazala erojo : „v i 1 1 a ni o". Doveze i nostri che i 1 i o n z i ?
*	Calavano anehe dai lontani v i 11 a g g i... Spustili so se doli tudi iz dal-nih vasi... pravi milan&ki „Cjrrisre della sera" o slovenskih manifastantih od raiaoie nedelje — ...„Ter so se neovirano zbirali v „Narodnem domuu... šli so potem na Borzoi trg i&zbijajoč okca trgovinskih izložeb in terrorizzando la foila di donne e fanciulli"... Seveda, ker ni bilo italijanskih fantov, ki bi ne bili „viliaai"; pa so bile same ženske in otroci! Italijanske novine hočejo vedno pri-povedati staro povest o Slovencih, ki žrejo otroke ii pretepajo plemenite italijanske žene.
Ali — pravi dalje milanski list — hitro se je nabralo kikšnih 30 italijanskih fantov in Slovenci so biii že v divjem begu. Ko so se povrnili, vrg i so na tla in pretepii so-tradaika „Picc jla*. ki mu je ime... M agrini. Aha!
Tega doslej nismo znali. Ni amo znaii, da uredniki »Piccola" streljhjo s pratimi revolverji. Mislili smo, da imajo za nas le strupa v svojih peresih. „Coiriere" pa pravi, da uredniki „Picooia" pišejo italiiansko zgodovino Trsta tudi • samokresi. Djbro, da znamo. Dobro, da smo spoznali Garibaldmca od nedelje, ki je dvakrat streljal v Slovence: to je „Piccolo v" sotrudnik, to je tisti Magrini, o katerem smo mislili doslej, da je kakšen navaden pretepač, običajen Kor-zikanec, ali Sicilijaneo. — Ne, Magrini je sotrudnik „Piccola* ia česar ni smel psvedati v listu, povedal je na vogalu Urb&nueve sladčičarne : z revolverjem v
roki!!
*	Z zadovoljstvom beležimo, da ao na* deljski dogjdki naili cdneva po vsej naši domovini. Ljubljanske ia zagrebške novine prinašajo dolga poročila o vzrokih ia posledicah naše borbe za šole in italijanske gonje proti tem Šolam. V težkem času borbe se nam duh dviga, ko vidimo ob svoji strani brate, ko vemo, da nismo . sami v velikem spopadu z italijanskim šoviaizmom in neprijateljsko nam vlado, ki nas hočejo zatreti, ko bi se hoteli mi n pomočjo narodnih šol povzdg iti na stopinjo, svobodnega in prosvetnega nareda.
Na zapustite nas, bratje, niti v bodoče, da se ne ponovi znami zgodovina lužiških Srbov! Ia ne pozabite: osvoboditev naša je avoboda slo van akega Jadrana!
Iz aodne službe, — Pravna praktikanta Gustav Puš v Gorici in Italo Parove! v Trstu sta imeoovana za avskultacta.
Ravnateljem trgovinskega oddelka tukajšnje trgovinske in navtične akado.mtje je imenovan profesor tega zavoda Vincenc Bronzin.
Smrtna kosa. Umrl je mnogo poznani Matevž F u r 1 a n bivši redar in pozneje vratar „Narodnega doma". Dne tj. t, m, je dovršil svoje dokaj nemirno življenje. Bil je nekoliko čudak, sicer pa značajen in odločen narodnjak. Bil je tudi osobito marljiv člen N. D. O., za katero se je veliko trudil.
Večnaja pamjat ! Pogreb bo danes cb 3. pop. iz glavne meatne bolnišnice.
V ponedeljek zvečer je došla iz Gradca žalostna veit, da ie tamkaj preminol na^le smrti korporal Rudolf R e n e r 6. pre*ozueg* eskadrooa. Pokojnik je rodem tržiški Slovenec. Kakot dečko je pohaiai družbioo šjio pri sv. Jakobu, kaker mladenič pa je bil člen raznih narodnih društav, pevec „Slovanskega pevskega društva" in pozneje v zboru šentjakobske Čitalnice.
Zbog svoje značajuoiti in Bvojega rodo-ljubja je bil spoštovan in priljubljen prt vseh. V vojakih je služil ža tretje leto.
Rodbini pokojnikovi, starišem, bratu ,ia sestram izrekamo iskreno sožalje. Pokojniku pa kličemo: počivaj v miru v daljnem kraiu !
Odbor čitalnice pri •v. Jakobu.
Nekoliko besed v pojasnilo V prvem poročilu o nedeljskih manifestacijah smo napisali nekoliko ostrih besed na adreso redarstvene oblasti. Ta oitrina pa nikakor ni bila
V Trstu, dne 8. decembra 1909
EDINOST" št. 342
Stran III.
r*nerjeaa preti fOfsmiCn'm organom — bodi To ie pač znak izredno mile pozne je
v.šim, bodi podrsjeMin — ki so bili v akciji ceni !
ia ki so m)raii vršiti svojo dolžnost. Sii smi j Miklavžev veder, ki ga jo priredi * se na tem sta'ilč i vedno ob sličnih prilikah. — hoto večer „Narodni pipčarski klub* cd Sv. E itika naša ja veljala 1-3 splošnim dispazici-• Jakoba, ie jako dobro vspel. Gostilniški pro ism oblasti kar so se nam videle neprimerno j stori g. Babiča so bili nabito polni. Miklavž i a prej škodljive, nego koristne.	J. Kavčič) je mnogo hvalil, pa tudi doiti
Toliko v pojasnilo, da se ne bo kriro grajal posameznike, ter razdeljeval prav lepa umevalo ostrost gr je, pisane v hipu reč nego darila starim in mladim. Po razdelitvi darov opravičenega razburjenja.	se je pričela krasna domača zabava pri ka*
Krst „Poštnega roga". V gostilni goap. tp« ie P«!* pevsko d uštvo „Ilirija". — Kos čn zb. a o se je pred«inoči lepo število kepe otroške pesmi je deklamirala učenka I. pj^nih in brzojavnih uslužbencev, da na pri-!razr« Viktoriia Rebec, ki je nabrala mod jateliski zabavi klatijo svojega novorojenca udeleženci K 7.50 za prispevek k obrambne* rPdš:ni rog". D agD nam je bilo poslušari j »hladu in 4 K za pev. dr. „Ilirija".
rszae govornika, ki sto neglašali svoje sloves- ; « w —.	___ Z _	,g
st^o in trdno volja, da so tudi slovenski! TfZdSkd ITI&lfl KTOnikd.
peščin brz. udužbenci organizirajo v „Krajno j p08kašen samomor. - 20-letni delavec
skupino , ki bo v bsju " ----- -----
pravice vedao braaile
ZOa6Bm; iu o tllu /s A i - « • «osebo. Pri tem	I____________
Mal zbor „Sr. Jakobske Č talnice" je;^ ,ioa ^ t ; ne7!aa"t£iega Tzrokn
ra:ve.el!evEl sunp.tično veselico s ovfvo m,lo j9 6sI Mifaelifi krčmd % ^ je ^ iz r6.
^eaui^aju ,	, Poskušen samomor. — 20-letni delavec
z* s?oje stanovske FraQ Mlhelifif ie predsinočnim v neki go.tilni tad: svoj siOTcncai y ujicj del yeltrQ 8s§ 5Q2 ^ ffc , z |jeka
sta
pil skapaj so pa skregala radi en
pesmico. Od srca čestitamo s-cvenskim coš'". _
i____i „_l„s'______i.____J ~ L.'	1TBrla
in brzij. uslužbencem ter želimo da bi S3
sproži! kroglo v prsi 1 Zdravniška
... . . . . ...	poitaia ga ie dala odvesti v bolnišnico,
nnho.ačera pomnožim v batahjone, ki naj	k-ef ,e * u, T 03azovalnico, ker se zdi
hod, vedno zn^ono.m v blagor slovenikemu	da m,adič ni nri ld(||fj ^
delavcu in .lovecskemu narodu !	Uboga ta§6a _ K£ol Caputto> star 50
Ciri.-Metodov pes se bo vršil danei-let, težak, stanuj.č v ul. Media št. 20, se je ms*ec, t. j. v soboto 8. januvarja 1910 včeraj zjotrai spri s svojo taščo, 75-letno v 7teh prottorih „Naroducgi doma". Kakor j Josipino Lais, ki stanuje skupaj z njim, in šn nikdar poprej, je treba uspeti v tem uzo- jo je pri tem z železnim trikotom štirikrat delnem treactku vse sile, da ohranimo v;ranil po gia?i i po hrbtu? Starka sa je vsa Tratu že obstoječa razredi slovenske „Druž- krvava zgrudila na tla, kjer je obležala v bine" Sole, p^.les; tega pa ša da omcgjčiiao i nezavesti, do Si m jo je čedni zet takoj pobrisal naši šolski „Družbi" sezidane no ve g a'in ga niso še našli.
p oa lopi a za n-so narodno š lo pri Sv. j Zlravniška postaja je ranjeno starko spra-J. kobu, M'adina koče pokloniti vsled tega vila v bolnišnico.
letoa naši „Družbi" v«e sile, da se ob m j ta ! Pozneie smo doznali, da omenjena starba tr^dlcijonelna prireditev kar najčastnsiše za ci taSia Oaputtova, marveč mati ženske, tržaške Slovence. Dne S. januarja naj bo prvi-'* katero živi ob skupno že 30 let. narodni praznik v bodočem leta !	I S;so£i cb 10. uri se je Caputto sam
Opozarjamo siovan. gostilničarje, da sa š prijavil ca policiji, Oi»edIi so ga v zapore r h-* že objavljeni sestanek vršii v petek, die : Tisor.
10. dec. ob 3. uri popol, v dvorani „Trg. i Tatvina dragocenosti. Predvčerajšnjem izobr. društvaulica S. Frančesco štev. 2.' ziot"*! od 7. do II. ure so neznani tatovi J. nad. — Samo obsebi umevno je, da imajofdiOtno«tio Josipina Meridan, iz Zgorme Dr isto p tudi gostilničarke.	' jK.arfcoe št. 411, vdrli v njeno stanovanje in
Pripravij, odbor, j ukradu voč srebrnu e ia zlatanine v ikupii
Predavanje o zrakoplovstvu. Kakor je i '^^n,*^},?3	. ... ,
bilo že objavljeno v sobotništevilki „Edmosti-i, ®laznl!t	^j i VčfnV J] J °
bo v nedeljo 12. t. m. ob 10. uri z utraj vi11/0 3<J	P^jižno 40 etm mož, ne-
prostonh „T: g j v ako i20br. dr." (ul. S. Fraa>deza° S	kl 56 J®	T ^nju po-
cetco št. 2) predavanje o zrakoplovstvu.	Iažoa žaleznico' ka2al očitne znase blaz-
inž. Zivic, izumitelj novega Istaletgi Ktroja D°'%oki}yaJi „ Ti.e?eia ^ ga je ipremii T
opazovalnico. — Za njegovo ime se ni
bo predaval o zgodovini le ia Inih strojev v obče, razlagal napaka dosedaj izumiien h, ter dokazoval tdoretičao praviloost svojega izu u a, < P1 * ki obsta s približio gotovostjo uresničenje; 'KCje<j#pa ideje izumitelja.
Kakor narodnjak ž?li g. inž. Živic, da se izkoriščenje njegovega izuma ohraai našemu narodu. Prihicite tore; v obilnem številu k temu važnem predavanju!
Izseljevanje preko Trsta. V mesecu
»znat:. Imel je pri sebi
se
70
do-
Strašen umor na Opčlnah! G. Treves
je radi oo tuih zaakov biazso<ti spremil včeraj v opazovalaicn 17-Ietno J&sipino Janež:č, stanuječo v ul. Monteccb', ia Jo«ipa Cappon, starega ?8 let, sranujočega v Škorklji. Ta zadn i se je bil podal na redarstveni inspek-
no- '
.	_	i torat 7 ulici Belvedere, kjer je povedel da
vembru je odpotovalo nreko Trsta v Severno ] ie 0Q na 0pčmah ubil moža s sabljo žan-A^ieriko 1024 m v Južao Ameriko 11801 dirja!
oteb, proti 753 oziroma 959 v istem mesecu: Maf požar< V6eraj zjutraj ob 1L45 je T lanskega leta. Oi l.^januarja do 30. novem- dvorišču niso št. 9 na Corsu nastat mal po-
bra t. I. je odpotovalo v Severno Ameriko 15185 in v Južn^ Ameriko 4743 izseljencev, proti 4570, oziroma 4300 v isti dobi ianj-skega leta.
Skoro vii izie'jenci 7H severno in rsi oni za južno Ameriko so cdpotorali s pamiki Aittro Američane.
Ljudska predavanja. Dane« 8. dec., na Mar.; prazaik predava v Svetcivamkem	-u-m j
domu" g. Ferdo Piem č o predmetu: Sliko ; iz razvoja Človeške kulture Začetek' ob 4.30 pop. Vstopniu* 20 Tioarjev. Pre.ia-; ne bo ilmtrovano z raznimi s ki optičnimi slikami.
Miklavžev večer v »Trg. izobr. društvu".
žar na kopici p »vole nzgrom&dent* od vilnž-bencev bližnje prodajala ca mani fakturnega blaga. Ognjegffsci. ki so prišli s parno biis-galcico, so egen? kmalu pcgisilf. Mali požar j pa je zbral na Corsu ogromoo ljuii.
Loterijske številke, izžrebane dne 7. decembra:
Praga	26 68 48 40 39
L tov	59 21 77 73 41
Koledar In vreme. Djnei: Bre?madežno Speč. M. D. Jutri: Peter Por. sp.
Temperatura *čera;: ob 2. an popciodt-e + 13° Ciiia. — Vreme včeraj : lepo.
Vremeuska napoved za Pri raornko: Sprtmenljivo s posamičnimi pa-
Naše gledališče.
Dioes sa zbere s:aro in mlado v prostorih f d6*rio*mi. Zmerni vetrovi. — Temceratara „Trg. izobr .društva (slica sv. F^ačiika št.jm{b, BoijSe Vfeme ali ne stanovitne/ 2), da pričaka Miklavžev prihod. Ridi mno- j gfga resnega izobraževalnega dela se prireja:
ietus v tem drultvu le malo zabav. Pričaka-	_	..
jemo torej tsm opravične:e. da priiejo jutri i D*aeM ch 7-30 *P?«>ri naše gledahfiče «:ari raanci in novi gostje v velik :m š:e?ilu	8 petjem in godbo
na to prisrčno in animirano rabavo * družbi.	„JANKO In METKA'
domačih. Komur je do napredka ia iicbrazba Ž3 več časa pripravlja naše gledališča to n::šegi naroda, ne bo odrekal svojih simpatij prdepo in poez^e poloo bajko, katere vse-drudtru, ki bije tak:> vstrajen in odločen b.»j ,bi&a je naši dtci tako priljubljena. Prelepo za korist našo ni trgovskem p jI ju in ki brez §ucv ta bajke je porabil tudi slami nemški n jheae droga »odpore vzdržuje nedeljsko i a : komponist Humperdink za svojo opero. Rivno večerno šolo (50 učencev) za trgovski nara-i iz njeg ve opere so razri pavski nastopi ftč-ij ter otvovi te dni ša toli potrebne trgor- 'b^k. „Janko ia Metka*, ki jo danes n
tečaja za ženske, ki se jih * * . . —	.	-----
ve5 nego zadostno število. C.sti
name o jen ravno za društveno šolo in pa
s^ujočo se trgivsko knjižnico.
Začetek Miklavževega večera ob 6. zvečer. Darovi se vsprejemajo danes do ara zvečer.
Češka Mladina priredi prihodnje sobeta ▼ dvorani „Tržaškega Sckola" svojo Miklav- 1 žjvo zabavo z mnogovrstnim programom. Čisti dobiček zabave je določen, narodnim name«; nore. Začetek ob 8.30 u i. Ž:leti bi bilo, da b tndi naš* mladina v Častnem številu pose-t: i zabavo brstov Čehov, ki jih vidimo na vaih r.aSih prireditvah. Osobito tedaj, ko se suu ejo ožji stiki med nami in njimi, moramo potcazati, kako znamo ceniti potrebo skupnega dola.
Cvet il sad. — Prijateljska roka iz Sv. Kr ža je prinesla v naša uredništvo par vejic, nn katerih so na pol dozorele e mbore, debele kakor črešnje, poleg je pa cvet in ve*' jico, na kateri so na pel dozoreli ring!G.
v
naše
je oglasno glrdahšč* v prizor?. Nastopijo ljubki otročiči, dohodek je caro uice in čarovniki, ;lavnoznaoa čarovniška
za ba;ita iz ma^ci.ana... Sploh moramo omeaiti, , da bo oprema nc odru kiatn* v vseh raznih uri spremembab, ki jo 7ahts'a ta bajka.
6. *
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, daje naš soprog, brat, svak in stari oče
Anton Luin
v starosti 58 let danes ob 1. uri popol. po kratki bolezni mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb bo jutri dne 8. decembra ob 2. uri popoludne iz biSe žalosti na Greti, ulica CUternone 186.
TRST, dne 7. decembra 1909.
Brat LUIN ŠTEFAN
v imenu žalujoča rodbine.
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
lino „H"' Rlpinista« Ipn'stBp.
STIflNO štev. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^Iza hribolazce in potovale« sploh.
lldani D. Rrnstein.
Specijaliteta: ussjati predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarna Franc Zeller na Dunaju, "redraetl pripravni za darila. - Neprenosljivi angleški olašći tvrdke Bough-tof P. Frsnkensteia & Sons. ■■■■■

Alfred Frfinkel
Trgovinsko družbo.
Trst Corso Steu. 11
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Moški čevlji:
Št. 30 .......K	7'—
„83 s povfzami . . „	7*5©
„ 92 box Kalf . . . „	9*5©
w fini . . „	12-5©
„ „ amer. „ i«-—
« 102 Va „ 6079
Ženski čevlji :
St.	253		K	6 50
n	268	box Kalf . . .	r>	8 50
n	349	z gumbi . . .	ti	9-
n	387	chevreau s povez.	T)	12 5©
m	362	chevreau z gumbi	r>	
K	390	čreveljčki (trpež).	n	5-
n	405	„ (chevreau)	n	T-50
n	412	fiai čreveljčki		
		(chevreau) . .	n	IO —
n	461	odprti čreveljčki	n	a-
n	467	lakirani odprti		
		čreveljčki . . .	v	
120 podružnic v Avstro-Ogrski.

s
il§g
ssr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTSN!
Trst ol. Glosue Corduccl 31.
Velika izbera mo§k:h 'n ženskih čevljev. - P°" prave Be izvršujejo to^" no in solidno
MXKICK»<£XXXKKXKK K
X X
X X X
16
Prodajalnica manufaktur. blaga *
EnpicoDE Fpancescbi *
n
TRST
alfe« delle Post« 10 • vogal nI. Valdlrlvo
Velika izbera bombaževine, ^ izdelanega moškega in žen- K K skega perila in drob. pred- ^ metov po najamernejih cenah ^
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POflIŠTVfl
Spalno in jedilno sobe na isbero,
Najnovejši uzorcL
Trst, Via dei Rettori št I
Telefon SL 71 Romano IV.
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internacionalno prevažanj o in seiitT*
— *--na v86 kraje — — —
a posebnimi zaprtimi vozovi.
s S
M o
S9 s-
S
! x
' a rr
TRST, ul. Cavaaa 2
H
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dss. - Postrežba točna ia na dom.
I
co

Cele}. 16-27. Jrst - Ulica Carradori 15 - Trst
Velika zaloga koles NqVi S dohod!
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene zmerne.
14
11 •
10
50 IS
is
30
9C za zimsko sezono.
Moške obleke zadnje novosti . . . od K 14 do 4* Moški Paletot „ „ ... Jope z ovratnikom iz kožubovine . . Deške obleke zadnje novosti .... Deški paletot n , .... ObleČice za otroke od 3 do 10 let . Paletot za otroke od 3 do 10 let.
Velika izbera inozemskega blaga.
Sprejemajo ne naroČila za obleke po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje io druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst. nlica Glosue Cardocci St- 40 (prej Tirate)
11
ALLA CIKA
Svila v ogromni izberi od Kron 1-1Q naprej.
m i ifiiiE 1 HOyOST 19091 MQire'yeloir' 11rasnm harfah. NOVOST 1909 !
01 LIOnE Bnržun molre no K190 m- SealsRln Pclnclies za olnžte
Trst Plazza della Borsa 3 Tovarniške cene. ^ Uzorci na željo zastonj.
Btian IV.
„EDINOST*1 št. 342
V Trstu, dne 8. decembra 190S
RESTAURACIJA
PASSEOIO SANT' ANDREA it. 36
Toči izvrstn« piv«, vino I. vrste Oebra kuhinja. Velik« dvorana i« posebna P Evina fll* bivii hwtnik fostH. sob« z« društva .*. 1- LIJUV L L ::: ALLA STELLA.
.Ml AHtlCHl CflHPI ELISI
II

„Janko in Metka" bo gotovo izmed bajk nsSertn ctčimtvu najboljše ugajala.
Opozarjamo na današnjo prcditavo vse ljubitelje mladine, zlasti stariše, kakor vse, ki ljubijo mično poezijo bajk.
Sodelofal bo salonski orkester.
Društvene vesti.
Tržaško kol. dr. „Balkan" vabi na dru
žinski večer, ki se bo vršil v soboto 11. dec. t. n«. v prc»torih „Trgov, izobr. drnštva« v nI. S. Francescc št. 2 povodom razdelitve nagrade zadnje društvene dirke (7. nov. t. i.) in izročitve traka društvenemu prvaku. Na zw bavi bo sodelovalo iz prraznosti Glasbecn druŠtro „Trat" z raznimi zbor: in 6olo-spe*:. Mfd posameznimi točkami se bodo proizvajali razni šaljivi prizori, peli se bođo razni koupleti in cvirtli i-brari komadi na citre. Po zabavi ples. Začetek ob 9. uri zvečer.
Darovi.
—	Z« podru?, dr. sv. Cir, in Met. na Greti nabralo se je ca „Miklavževem večeru" i«te podrnžnrce v gostilni „Kontnim'ga dr." v Rojanu K 22 58. Srčna hvala vsem daro valcem!
—	Za možko podrož. sv. Cir. in Met. v Trsta &t& nabrali gospici Marija io Stanislava Kolb o priliki zabave „Kolašev" v krčmi g. Babnika K 10.42. Denar hrani uprara.
. — Za škedenjsko podr. dr. sv. C. in M. v Skednju se je nabralo o priliki krsta Danila in Zorice Kcdrič cd sr. M. M. sp. 6 K 2 rtot. — Stari cče dodal še 1 K, skupaj 7 K 2 stot.
Istei podružnici je preplačaia cdcino g. Luj za Pirih z 1 K. Vsem vrlim darovateljem srCna hvala !
—	»Nerodni pipčarsti klub" ima posebne pnščico za obrambni sklad, v katero so dcii g. Jakob Tre št K 1.20 g. Gr. Bsbič K 1. g. Zivic Drag., ker ni dctil ničesar od Miklavža K 1. K tej slednji kroni so prispeval; udje „Naše čufcnje" še K 1.40 K. — Srčcs kvala 1
—	Za „Bcžičcico" ao darovali sledeči pg: rodoljubna gospa N. N. 50 K, g.a Pavla Vučko^ič, g. Rado Lsh namest. drž. kult. radz., in g. Ivan Ptrpar, c, kr. fin. tainlk v Tcln iou po 5 K, g. dr. Ferdinand Terkuč c. fcr. notar v Kanalu 3 K, g.a Mi ci Pavlom i č in g. Acdrej Lasič, c. ar. okr. š. ndz, v Tolminu po 2 K.
Srčno se zahvaljuje in prosi nadaljcib darev.	Blagajništvo.
Vesti iz Goriške*
Za ajdovaki okraj se snuje politično društvo vseh naprednih živi jer. Ustanovni cbčri zbor bede v nedeljo dne 12. t, m ob 3.30 ure poDcl. na Cesti (S?. Križ) v prostorih g. Fr. Brati ne.
V osti iz istre.
Direktna zveza Berolin-Opatija. — S 1.
majem 1910 se uvede pteko Solncgrcda-Je*e-Bic-L ubijane direktna zveza med Berolincm in Rt k o ozir. Opatijo.
Gospodarstvo.
Izvoz srbske živine preko Soluna. Med
•roško vlado in pristaniško upraro solunsko 3e prišlo do posebnega degovora, po katerem se ime olajšati izroz srbske živine preko Solona. Pristaniške uprava se zavežr, da zgradi ns e?oje stroške v se uicki loki prostore za najmani 400 g'av goveje živine, 500 ovac io 700 prašiče* m dobi 2ato cd irbske vlade vsako leto 27.000 dinarjev subvencije. Z del so že pričeli, da bed j hlevi že dogotovljeni ob tkipoitni sezoni. Srbija izvaža cimdalje več žirine pieko Soiuna, 1. 1908 se je izve-zi o po tem »ota 4000 govčd, 500 otac in 4000 koz, poleg tega pa še 1100 vagonov žita. Živina ce največ prodaja v Egipet, Ita-5no in Malto, žito pa na Grško, Italijamko Fr&nccsko.
Razne vesti
Najbogatejše žene na avato. Zadnji čas
;6 poskečilo število žensk, ki imajo ogromno premoženje. Vdova Hirriroana, ki je dobila po svojem „ži.eztiSkem kralju" 460 nitijosov krcc, t t:pa v krog mnrgih onih ki imajo udi teliko premožen,a. M<-d temi so gospodične Rusieil-Sagf, Annie Wbigtmanc-Walker znan . ladi s oje radodarnosti. Prva da vsak dan veliko za človeboljubne namene, ker ima na mesec 1.120.000 kron dohodkov. Seveda so samo kake štiri tako begate. Vendar d& lih bo kak.h dvanajst, ki posedojejo 100—200 milijonov. Onih ps, ki imajo krog 50 mil. je vsa sila.
Listnica uredništva.
Dopisnika, ki nam ie d -poalM vest o otvoritvi c. kr. fnduvtrjvke šole, prosimo, ds se oglasi » r.ašfm uredništvu.
75R
itno tj
Gostilna „Al Ginnasio" "'„5^
ima pijače in jedil« prve vrete. Priporoča se slavn občinstvu z« obilen obisk H. K o s i č.	1337
s MALI OGLASI
je ratunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ralunajo enkrat ve?. r?5jmmJ5a pristojbina stane 40 stotink.
— — — Pleča se taknj. — ——
MnHictinia izdeluje in ima na razpolago ele-muUiOilllja eantDe najnoveje ženske klobuke vsake oblike po K 7. Trat, ul. Nuova 45, m. n«d.
2111
Glasovir in vijolino SfiEirSK
rijent Sprejmo tudi službo vzgojitelja. Srečko Kumar, Trst, ulica Ruggero Manna 3, pri družini Ranke j.	2135
Diplomirana
učiteljica daje pouk v slovenščini in nemičini. Pisati pod .Učiteljica", poste restante.	2144
pMn<|n Q0 čevljarski stroi po niski ceni. Via I lUUd OD s Giovanni 15, vratar. 2120
Prnflsi QO c°t»er osel tri leta star, močan, I I Uud oo dober za voz- Ulica Bodco št. 18, III nadstropje vrata 7.	2155
111 i in Ivaničauip zlatar in dragulJar- Trat
UUJt/ IVdlllOBVlO ulica sv. Sebastiana št. 6 Prodaja zlatih in srebrnih ur, verižic, prstanov, uhanov in ovratnic za ženske. LASTNA DELAVNICA. Sprejema poplavila. Kupuje in zamenjuje staro robo. Cene zmerne.	2089
Pnctoupopiio »tara. dobroldofia — v nesidvralljd IJublJani. se izveibane-ms soatllalčsrjn odda v najem — Prijazne ponudbe prosi na Poštni predal 3 JuJ ubijana.	_208o
Sprejme se takoj govori slo vene ki in
italijanski. Več pove Jakob Ž i v i c, brivec v Bar-kovljah.	2 ICO
Gostilničar
Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
|#||a v okolici Trsta, na Kra«u, ali pa na želez« ■Vil® uigki progi Trst-Reka, Trst - Gorica in Trst-Ljubljana ima na prodaj mali dvorec (vilo) ali go-spodsko hišico z vrtom, in to ne daleč od kolodvorske postaje, naj se prijavi pismeno na Inser. o idelek Edinosti pod „DVOREC". Dotični naj naznači točno koliko sob ima hiša, in ceno.	2181
AIq nrnrloi	T sredini mesta, ki nosi
II a JJI U U d J ietaih ^,00 kron. Cena 55 000 K. Naslov pove Inseratni odd. Edinosti.	214S
f1trnČlf9 vrtnarica zmožna slovenščine in nemil II UOHa ščine išče službo kot odgojiteljica. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	2112
^Ill7hfi ičnp 19-leten mladenič, zmožen slo-u,uiuc IOI/C venščine in italijanščine. Vstop takoj kot služabnik ali sluga. Naslov pove upravni-štvo Edinosti.	2137
Podpirajte družbo sv.
Cirila in Metoda.
Hrvatski vrtnar
z dolgoletno prakso z dobrimi spričevali išče takoj službo v Trstu, ali zunaj Trsta. Pojasnila daje Inssratni oddelek Edinosti.	1280
Kedor hoće za novo leto slike
imeti, naj se pusti takoj fotografavt>ti pri Antonu Jerkiču, Trst — Poste 10 — Gorica — Gosposka ulica 7. — Cene primerne krasnemu izdelku zmerne.
2129
ALEKS. FRAXC MAYER - TRST
TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pefiene kave.

Veliki kinematograf BELVEDERE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od srede 8. do petka 10. decembra :
1)	Pred vratmi v Mdlillo, špansko-maroška vojna (po naravi)
2)	ELEKTRA. velika grška tragedija. Novost. 3) Komu dam
srce ? velekomično.
Prvi sedeži 40 st.. II 20 stot. • Otroci in »o|aki 10 stot
&
Ni treba več užigalic !
— En sam pritisk provzroča osrenj ! —
Imperator
Žepni užigalec »n on enem elegantna, najfinejše ni-klovana, jeđnoetavna. a -rrlo prat t ič na s4etijka, sa prižgati z euo roto, absolutno varna, traia mnogo let. Cena t kom ul K3'-,3 komadi K 8 25, 6 komadov K 15. Poteg vsakega komada natančen opla. PoSilja se proti naprej poslani dotićni svoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev več'.
ExD0rthaus Konigsberg 607 Oorska
T^EDEA
osto
F

skladišč© oblek za mošk^ dečka
Trst; vi a 5, Giovanni 16, i. p.
(rrsveu Rpstiivraolje Cooperstir» ex Ksct«-^
prodaja iia liiesečiie ali tedenske obroke obleke in površnike a* moške, perilo Itd. Najdogcvomejše. een*» PCZ0R1 Skladišče ni v pritlijču ampaR v prv m nadstropja
i "
Na Najvišje povelje Njegovega
m
c. in kr. Apostol. Veličanstva
flCVil. c. kr. državna loterij
- za skupne vojaške dobrodelne namene. ,p--
Ta denarna loterija ki je edina t Avstriji postavno dovoljena, nudi 18.386 dobitkov v gotovioi v skupnem zneskn	Kron 514'800
JEipporij!

ALLA NODA TRIESTiHA"
trst - ulica farneto stev. 4. --■■■■--
Včeraj 1. decembra 1909 odprla se je
NOVA " PRODAJALNIGA maaifakturnega blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijouira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna \z-delovalnica. Kroja<5nica za ženske izdelte.
Veliko iznenađenje!
!! Cela opremu za neveste zasto il !! j Se priporoča tvrdka BO H S ATT I & Co
I
MBSMEMBH

Zabiti! imn: „SIDRO"
12,' -V- li
300 000 kron _
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 16. decembra I909
Srečka stane Kron 4a—
Srečke ee dobivajo v oddelku za državne loterije na Đunaju III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih. poStnih in telegrafskih uradih, menjalnicah itd. Načrti Za prodajalce srečk brez plaču o. Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. Dohoflarstvcno ravnateljstvo (Oddelek za Dri loterije)
33 te
a...
LlKIHEflT, CAPSICI Coin;).
nadomostek za
Jlnker - Parn - EacpeSSar
js splošno prisnaao kakor aajizvrstneje bolu-blafnjoče mazilo pri prehlajenju itd. — Ot!* 80 stot.; K 140 in K '2; dobiva se v tms lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod prr-ljubljenega domačega sredstva naj se jaailjt le originalne Ateklenice t Skatljah s aa.se zmSčitno znamko: „SIDRO" potem j* kupn> valeč gotovo prejel originalni izdelek. — —
Dr Richicr-a kkarna pri Zlato levu
v PRAGI	;
ELIJSABET1NA DLICA «•» 5 (nora) ([."Tj ■B Dnovno razpošiljanje. C®
! --
NOVO POGREBNO PODJETJE
Sz bogato opremo za vsako- COPSO 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb,	in prodajal*
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo ln drobno.

DANIELE PIL LIN
TSST - nlioa Aoquedotto 94
TELEFON '241
Velika zaloga gašenega in ? živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloge oglja za peči.
W
i
Pravi In pristni
najboljši za čiščenje in :: :: krepčanje krvi :: ::
v\VV\\\\\Vi
SIRUP FAGLlil
tvrdke prof. Eruesto Pagliano, Neapelj (lastna hiša) Calata San Marco 4.
Naš Sirup Pagliano se prodaja v boljših lekarnah monarhije. Isti je izdelan strogo po originalnem receptu iznajditelja pok. prof. Pagiiano.
fUADIinil Naznanjamo da nimamo nikake skupnosti z ravno * VMIlliU • • tako imenovanimi tvrdkami, ter opozarjamo in B^arimo
p. n. odjemalce na škodljive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, ter se
v\\\\\\vw
skušajo prodajati z raznovrstnimi sredstvi reklame. Vsled večje garancije, da se dobi pristno zoamko, ki se razlikuje od drugih te vrste, svetujemo, da se obrne vsakdo direktno v Neapelj ali pa k glavni zalogi
= MflRIO LflNG, lekarnar - Trst.
Ttvam Ia delavnic« pohištva ia stavbMib izdelkov v SOLKANU pri — GaricL o-
Mizarska zadruga v Solkana
Osrednje ravnateljstvo.
^ZALOGE
ZALOGE • REKA, Via PI« 2 SPLIT, MNV9) eball
Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. it 1631 lateru rhaa Žage v Soteski (Bohinj)
Letna produkcija r= K 1,000.000