AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 147. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 23rd, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Nobenega miru ni med papežem in Mussolinijem, se je izjavil papež Vatican City, 22. junija. Papež Pij je danes povedal 800 dijakom teologičnega seminarja, da ima skoro ves svet za seboj v poteku dogodkov, ko se preganja katoliška cerkev od strani Mussolinija. Papež je označil polo/.aj kot zelo nevaren, in je izjavil, da ni vidika, da bi na- Ponoven prepir med cerkvijo in vlado je nastal v republiki Mehiko Mexico Ciudad, 22. junija. Governer mehikanske države Vera Cruz, Adalberto Tejada, se je napotil v glavno mesto republike, da konferira s predsednikom, republike Ortiz Rubio, glede nove postave, katero je sprejela državna postavodaja države Vera Cruz, in ki je naperjena proti cerkvam. Predsednik Ortiz Rubio je dal poklicati governer j a Tejada potem, ko je papežev nuncij v Mehiki sporočil predsedniku, da cerkvene oblasti ne bodo priznale postave, ki omejuje število duhovnov v državi Vera Cruz na enajst, dočim se nahaja v državi nad en milijon katolikov. V stal sporazum z laško vlado. Niti preliminarni dogovori se niso še pričeli med Vatikanom in Kvirinalom. škofje v Italiji poročajo papežu, da vlada med ljudstvom nemir in nevolja, od strani laške vlade se izvaja vohunstvo v čimdalje večjem obsegu, katoličane se neopravičeno sumniči in preganja. In v teh dnevih resne nevarnost, je izja- uradnih krogih so mnenja, da se bo dal položaj mirnim potom poravnati, toda medtem pa prihajajo protesti tisočerih katoličanov, in vse zgleda, da bo prišlo do resnih sporov. Poseben odbor katoličanov je vložil silen protest pri ministru za notranje zadeve, dočim zopet drugi silijo predsednika, da ukrene potrebne korake, da se dotična postava razveljavi. Papežev nuncij trdi, da spolnovanje do-tične postave pomeni, da se morajo vse cerkve v Vera Cruz zapreti. Izjavil je nadalje, da duhovni ostanejo na svojih mestih ter nadalje vodijo bogoslužje. Glasom mehikanske ustave je postavno, ako cerkev začne boj proti sprejeti postavi. Nuncij je naredil governerja Te'jada odgovornega za dotično postavo. Tejada je komunist. Nadalje se naznanja,, da so komunisti v Hu^tesco napadli duhovne, ki vil papež, ne stoji za njim samo ves katoliški svet, pač pa velik del drugih pristašev. Pravijo, je rekel papež, ko je m'islil fašiste, dasi z besedo ni omenil njih imena, da položaj ni tako nevaren, toda ravno nasprotno je resnica. Položaj je zelo nevaren. Medtem je pa papež umaknil svoj edikt, ki je prepovedoval javne procesije katoličanov, kar je storil kot v protest proti zatuoritvi katoliških klubov od strani laške vlade. -o- Policist v Akronu ustreljen od roparjev Akron, -O., 22. junija. — Policist Forrest Good v tem mestu, je bil včeraj ustreljen, ko je ustavil neki avtomobil, o katerem je dobil sporočilo, da je bil ukraden. Ko je policist ustavil avto, sta skočila dva moška iz avtomobila in začela streljati. Policist se je mrtev zgrudil. Oba roparja sta pobegnila, toda enega so pozneje prijeli. Je neki Grk z imenom Tango-poulis. Policija je prepričana, da bo tudi drugega roparja dobila v roke. Republikanci se tolažijo s Hooverjevim govorom Kongresman Robert Cros-ser obljubuje sodelovanje pripomoči za naše rojake Mnogo naših rojakov zaide od časa do časa v postavne homati-je in zadrege, iz katerih ne ^ve-do izida in izhoda. Zato so se dolgo vrsto let obračali na "Ameriško Domovino," ki je v stoterih slučajih posredovala s nomočjo kcngresmana Charles Mooneya, da so prišli naši ljudje do svoje pravice. Po smrti Mr. Mooneya smo pa bili tako-rekoč brez pravega "zastopnika" v Washingtonu. Te dni smo se obrnili na kongresmana Robert Crosserja iz 20. okraja glede pomoči in prejeli smo včeraj sledeče pismo: Vaše pismo z dne 17. junija sem prejel in v resnici me je veselilo, ker sem dobil besedo od vas. Mislil sem, seveda, da vam je znano, da bi vam vsak čas in na vsak način z največjim veseljem pomagal. Bilo mi je že hudo, ker mi nista takoj pisali o vaših problemih. Ne samo, da bom z največjim veseljem prevzel vse slučaje, kateri so ostali nerešeni radi smrti Mr. Mooneya, pač pa vas prosim, da če imate kaj novih slučajev, nikar se ne obotavljajte ali odlašajte. Pošljite jih nemudoma k meni. In zagotavljam vas, da bodo vaši slučaji vselej dobili mojo največjo pozornost. Zlasti me je veselilo, ko sporo: čate, da ne računate ljudem za vaše delo. Brez dvoma je mnogo takih slučajev, v katerih se bc težko kaj naredilo, toda zagotavljam vam, da bodo vsi slučaji temeljito preštudirani od moje strani kot odvetnik Jn po skušnji, katere imam kot dolgoletni član ameriškega kongresa. Le pošljite mi vse slučaje takoj in jaz bom naredil vse v svoji moči, da ljudem postrežem. In končno vas že zagotavljam, da mi bo za "Ameriško Domovino" delati v največje ve-[selje, ker vem, da imate poštene in lojalne naročnike. Sprej-jmite najlepše osebne pozdrave, [vam iskreno udan — Robert Grosser — To pismo govori sa-| mo za sebe. Rojaki naj se tozadevno ravnajo, kadar so v zadregi. -o-»—'' 9,000 kandidatov v Španiji za volitve v nedeljo Madrid, 22. junija.—Prihod-, njo nedeljo se vrše po vsej španski volitve za ustavno skup-j ščino. Nad 9000 kandidatov se je priglasilo, izvoljenih bo pa sam6 470. Pričakovati je, da bo izvoljena republikanska večina, ker je mnogo moriarhistič-nih in -rddikafciih kandidatov umakhilo svoje kandidature. Plaeanje davkov V soboto je ipinul termin, ko bi morali biti plačani davki od posestev. Okrajni blagajnik je pričakoval $40,000,000, toda namesto tega so pa nabrali samo $500,000, in ker drugače ne gre, i so morali termin za plačilo davkov podaljšati. Čas je sedaj, da plačate davke do 20. julija. Jih skrbi Prometni komisar Donahue ne ve, kako bodo parkali vsi avtomobili na večer 3. julija okoli mestnega stadiona. Prostora je samo za 20,000 avtomobilov, pričakuje jih pa 50,000. Najmanj 100,000 ljudi bo zrlo rokoborbo med> Schmelingom in Striblin-gom 3. julija. * Ogenj v Lorain, O., pri Wood Lumber Co., je včeraj povzročil $50,000 škode. Vesele in žalostne vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki 95 procentov vseh rudarjev je na štrajku v Piney Fork, Ohio, in med njimi je stotine naših Slovencev. Premogarji so žive-■li v neznosnih razmerah. ■ Važen sestanek glede kulturnih prireditev društev v Johnstown, Pennsylvania, se vrši dne 28. junija ob 1. uri popoldne v prostorih pevskega društva j Bled. Vsa, slovenska društva j tam skupno nastopaj o. Kct poroča "Obzor" bodo imeli rojaki v Milwaukee, Wisconsin, v nedeljo, 28. junija, od j 10:30 do 11:30 dopoldne svoj | slovenski radio program. Sodelovalo bo več pevskih zborov in j Jugoslovanski orkester pod vodstvom Mr. John Paulicha. V Milwaukee, Wisconsin, je umrl rojajk Frank Bačun, star E>4 let, doma iz Ljubnjega v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel leta 1902. Soproga mu : jo umrla pred 5. leti. Poroke Slovencev v Milwaukee. Poročili so se: John Ja-klich Jr. in Miss Mildred Liech. Mr. Frank Gorshek in Miss Ma-jry Golob, Mr. Steve Šemunac in Miss Virginia Stingel. V Sheridan j4zeru, blizu Cu-dahy, Wisconsin, je utonil Joseph Virovac, rodom Hrvat. i V Chicagi nameravajo Slo-| venci, Hrvati in Srbi potom svo-jih društvenih organizacij ustanoviti Jugoslovansko Centralno Organizacijo. Miss Mary Hrvatic, hčerka dobro poznanega rojaka v Calumet, Mich., se je te dni poročila z Mr. Peter Bracco. V državi Michigan bo letos zopet dovoljeno loviti bobre (beavers). Bobre loviti je bilo prepovedano v Michiganu že od leta 1921. Bobri so se tako za-iedili, da so se farmarji začeli j pritoževati, ker jim bobri delajo škodo. Bobrova kožuhovina je zelo draga in .slovenski lovci se pripravljajo ža obilen lov v jeseni. j Dve mladi rojakinji, Miss I Anna šterk in Eva Klaric.h sta prevzeli vodstvo Michigan hote-'i v Calumetu, Michigan, kateri hotel je poznan kot najboljši v mestu. V Ridgewood, N. Y., je urar! Joseph šubelj, brat poznanega opernega pevca Mr. Antona Šu-blja. Zadela ga je srčna kap. Zapušča ženo in tri otroke, in v Ameriki dva brata in eno sestro. [Sorodnikom naše prav iskreno sožalje! -o- Poroka V soboto se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete Mr. Frank Kanin, 829 E. 143rd St. in Miss !Annie čeligoj, 16024 Holmes Avei Iskrene česttike mlademu paru! j - Delegat Društvo Dom št. 25 SDZ ja izvolilo za delegata Andreja Rezina za 7. redno konvencijo Zve-ize. Se je obesila Mrs. Gary Matika, 13215 Crennell Ave., se je v svojem stanovanju obesila radi slabe-iga zdravja. Delegata Društvo Naš Dom št. 50 S. |D. Zveze je na zadnji seji izvolilo za 7. konvencijo Zveze John jPcžarja in Helen Tomažič. * Približno dva gangeža sta vsak dan ubita v New Yorku. I * Ameriški župani so se vče-Iraj vrnili z obiska v Franciji. so se vračali od pogreba. Duhovni so bili napadeni v žup-niščih, toda so napadalce katoliški kmetje prepodili. -o- Mati je prerezala vratove trem svojim otrokom Lake George, New York, 22. junija. — Mrs. Leona Bearce, 30 let stara, je danes prerezala vratove svojim trem otrokom, da, so izkrvaveli. Izjavila je, da se je bala, da jo bo mož zapustil, ker ji je mož rekel, da je ^"crazy." Mater so aretirali. Drzni roparji Pet bradavičastih in kozavih roparjev je prišlo v nedeljo po polnoči v prostore na 3328 Brookpark Rd., kjer se prodaja opojna pijača. Roparji so prišli v prostore kot stari znanci, toda so takoj potegnili revolverje in zapovedali nrvzočim, da dvignejo kvišku roke. Odnesli so $103.00 v gotovini, eno uro in nekaj malenkosti. Potem so pa odšli v sosednji prostor, kjer so oropali lastnika za $27.00. Medtem pa je prišel neki žejni pivec v drugi prostor, katerega so roparji takoj napadli, in ker se je branil, so začeli streljati, nakar so pobegnili. Dotični pivec je bil obstreljen, in se je podal takoj k zdravniku, da mu rano obveže. Ker pa morajo zdravniki take stvari poročati policiji, je stvar prišla na dan. Policija je potem aretirala, lastnika prvega prostora, James Co-cha, ker je dobila pri njem žganje. Najprvo škoda, potem pa še arest. Kozera mrtev Dne 16. junija je bil od avtomobila, zadet John Kozera z 1056 E. 67th St. Nesreča se je pripetila na St. Clair Ave. in 67. cesto. Včeraj je Kozera umrl v Charity bolnici. Lcjzeti na farmah V nedeljo se je zbralo na Gra(mčevi farmi v Geneva, Ohio, več Lojzetov, in med njimi je bil najbolj poznan Mr. Louis špehek, ki je pripeljal svojo družino. Prišli so kar od ohce-ti, ki se je v soboto večer vršila | pri Grabeljškovih v Genevi, ko se je hčerka poročila. Tudi Mr, Frank Stanonik je prišel z družino, in Frank Baniča tudi ni manjkalo. Bila je prav vesela družba pri Gramcu, ki je o^i-vidno uživala lepoto in krasoto idealnega 21. junija, ko praznujejo Lojzeti svoj gpd. Prav po ribniško Tako silno zanimanje vlada za izlet društva Ribnica št. 12 S. D. Zveze, da so nekateri člani šli že en teden prej na farme k Frank Keržiču, v Geneva, Ohio, da ne bi kaj zamudili. Piknik se vrši prihodnjo nedeljo. Nekateri so šli tudi iz same radovednosti, da se prepričajo, če ima Keržič kaj prešičev, katere bodo pekli na pikniku. In videli so jih še preveč. Pridite na piknik v nedeljo h Keržiču. i To je tam, kjer vsako leto zraste tri milijone češpelj. Novorojenec Preteklo soboto popoldne je obdarila teta štorklja družino Mr. Anton Goliča na 19602 Shawnee Ave., s čvrstim fantom, ki je tehtal ob rojstvu 10 funtov, čestitke! * Cleveland Fallieres, ' bivši francoski predsednik, je včeraj j umrl. Vaši prijatelji vas pozdravljajo z oceana Te dni smo sprejeli sledeče pismo, pisano na parniku lie de Fr.ance od francoske linije dne 11. junija, na dan, ko so se izkrcali.. Pišejo naši in vaši prijatelji: Samo par vrstic vam hočemo napisati, namreč, da smo se prav izvrstno imeli na potovanju preko morja. Bili smo veseli, zdravi in zadovoljni. Naši fantje in naša dekleta so prepevali in prepevale lepe slovenske pesmi, in le škoda, da tudi vas ni bilo z nami. Iskrene pozdrave vam pošiljajo: Ana Blatnik, Rose Teka.včič, Mary Mila-vec, Rosie Tekavčič, Karolina Breskvar, Frieda Breskvar, Te-reza Frank, Mrs. Mary Bruss, Mrs. Angela Mirtich, Miss Angela Nosan, Miss Mary Samsa, Miss Josephine Klanchar, Mary Glinšek, Ana Duhovnik, L. Kamnjkar, Mary Riegler, Mary Stebly. Vsi gori omenjeni potniki so odpotovali preko slovenske, tvrdke .John L. Mihelich Cb. ki ima svoj urad v S., N. Domu. -—-o—-- Slučaj zastrupljenja na družinskem pikniku Lebanon, Iniana, 22. junija. — Družina Simmons je priredila za včeraj družinski izlet. Povabljeni so bili bližnji in daljni sorodniki družine. Na pikniku so imeli kokošje prigrizke. Takoj po zaužitju teh sendvičev sta umrli dve deklici, sestri Simmons, stari 10 in 14 let. Pet nadaljnih oseb je zbolelo. Oblasti stvar preiskujejo. Ali bo Hoover imel srečo si svojim predlogom, da se ustavijo dolgovi? Washington, D. C., 22. junija. — Predlog predsednika Hoo-verja, da se ustavijo vsa plačila na vojne dolgove in na vojno odškodnino, je našel v večini držav dober odmev, drugod pa zopet kritiko. Najhujši protesti proti moratoriju prihajajo iz Francije, kjer so francoski državniki naravnost srditi nad Hooverjem. Ves francoski državni proračun se mora spremeniti, ako se odobri Hooverjev načrt. Toda dočim je Anglija sprejela Hooverjev načrt, se sedaj oglaša tudi Italija, ki je zadovoljna in tako bi bila Francija osamljena. Pa tudi v Nemčiji niso vsi krogi zadovoljni. Eden izmed vodilnih mož nemških bankirjev se je izjavil: "Eno leto moratorija ne pomeni prav nič za Nemčijo. Moratorij, to je, ustavljena plačila na dolgove, bi moral trajati najmanj dve ali tri leta." Drugi riemški krogi pa, zlasti vladni, pravijo, da je prišla Ilooverje-va ponudba kot dar iz nebes. Prijetno so bili presenečeni preteklo nedeljo poslušalci radio, ko so potom radio postaje WGAR, v Clevelandu, potom National Broadcasting Co., dobili krasen slovenski in hrvatski radio program. Glasilo se je' čisto in umljivo. Takozvani "Balkan Mountain Men" v New Yorku, pri katerem zboru je mnogo Slovencev in Hrvatov, so podali v resnici krasen radio program. Oglaševalec je bil Amerikanec Mr. Ford Bond, ki je na sijajen način predstavil našo slovensko pesem vsej ame- škocla, škoda! Policijski sarŽent William Bammerlin je te dni razbil 4800 steklenic, polnih dobre pi-ve. Pijača je bila zaplenjena na nekem truku na Parkwood Drive, žejne napajati je krščansko delo usmiljenja, naša policija pa skrbi, da hodijo ljudje okoli s suhimi jeziki v tem vremenu! Ubita telica Mr. Jos. Pograjc nam poroča, da je strela ubila telico v noči 19. junija. Telica je bila last Max Leonardija, ki stanuje na znani Močilnikarjevi farmi. Telica je imela okoli vratu srebrne okove in rinke v ušesih, znak plemenite* pasme. Da telice niso našli ob pravem času tekom nevihte, bi se sicer sumilo, Via jo je ustrelil kak član od St. Clair' Rifle & Hunting kluba, ki so poznani vsi kot izvrstni strelci. Poroke Do pondeljka, 22. junija, je bilo izdanih v licenčnem uradu 846 licenc za poroke. Zadnjo soboto se je oglasilo 81 parov za licence. Lansko leto je licenčni urad izdal 1389 licenc. Letos jih bo najbrž manj. riški javnosti, kajti National Broadcasting Co., seže po vsej Ameriki. Mr. Bond je povedal: "živela lepa Slovenija, krasni paradiž v Jugoslaviji, obdan od sinjih gor, pokrit s senčnimi drevesi, v krogu srečnih, prekrasnih domačij. Bodi pozdravljena ti romantična Slovenija, prekrasna dežela, ki si videla že toliko tujih oblasti nad' seboj, ki si se zvijala v tujem jarmu, toda tvoje krasne pesmice so se ohranile nedotaknjene do: ,da,-nes." In to so besede od strani Amerikanca! Zbor je zapel potem "Brez tebe, draga ljubez-na!", potem pa "Ti si Milka mo-poja, moja!" in "Bodi zdrava domovina F' Petje je bilo per-fektno, spremijevanje enako in oglaševatelj imeniten! Kot ču-jemo, boste prihodnjo nedeljo ob 3. uri lahko čuli enak program potom WGAR postaje v Clevelandu. Težko zbolela Težko je obolela Mrs. Agnes Kastelic, soproga znanega in obče priljubljenega rojaka Math Kastelica na 15230 Saranac Rd. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo, saj veste kako je bolniku dolgčas v postelji. Iskreno ji želimo skorajšnjega okrevanja! Lepota Slovenije oznanjena po vsej Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N1WSPANR ____Published dally except Sundays *nd Holidays_ NAROČNINA: Eft Ameriko In Kanado na leto ....»5.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. _Posamezna Številka 8 cente. Vh pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerttka Domovina, 4117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1028. JAMIS DXBEVEC and LOtJIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1D09, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. "»s***-00 No. 147. Tue., June 23rd, 1931. RAZNO IZ COLLINWOO.DA VERIŽNE TRGOVINEJIN NJIH PROBLEM Odkar je najvišja sodnija Zedinjenih držav odločila, da je izvanreden davek, katerega so nekatere države naložile takozvanim verižnim trgovinam, ustaven in da ga te trgovine morajo plačati, je ameriško časopisje začelo mno-' go pisati o verižnih trgovinah. Na vsak način je prišlo do krize tozadevno, in trust, ki vodi te trgovine, je naenkrat1 izpostavljen javni kritiki, in kadar javno mnenje začne debatirati o gotovi zadevi, tedaj narod posluhne — in nekaj Ge zgodi. Najbolj vplivni ameriški časopisi so že izrazili svoje mnenje. Doslej je to mnenje sicer še precej ugodno za verižne trgovine, kajti slednje priobčujejo od časa do časa ogromne oglase v angleških listih, in slednji si nikakor ne-čejo nakopati na glavo nevoljo lastnikov teh trgovin. Toda videti je, da bodo ljudje polagoma pritisnili na časopise in povedali zelo izrazito svoje mnenje. Dejstvo je, da so verižne trgovine uničile v Ameriki tisoče samostojnih trgovcev. Eden za drugim je zapiral vrata. Na ta "način so verižne trgovine si seveda pridobile tisoče sovražnikov.; Oče, ki je bil trgovec, grocerist ali mesar, agitira proti verižnim trgovinam, pomaga mu žena, pomagajo otroci, in tako gre agitacija naprej in ustvarja se ljudsko mnenje proti tem trgovinam. Tudi naši slovenski trgovci v Clevelandu, pa tudi po vseh drugih mestih, kjer je večja naselbina in kjer so Slovenci trgovci, so močno občutili zadnje čase kompeticijo verižnih trgovin. Prav gotovo je v Clevelandu in po ostali Ameriki moralo prenehati s poslovanjem več sto naših rojakov radi verižnih trgovin. Zato bo naše ljudi gotovo zanimala serija člankov, katere bomo priobčevali v "Ameriški Domovini" te dni. Članki so posneti iz izvrstnega mesečnika "The Liberal," in jih ne napisal C. Pliny Windle, eden najboljših uredniških člankarjev v Ameriki. Piše Mr Windle: "Prišel je čas, ko mora priti resnica na dan glede napredovanja verižnih trgovin, kar povzroča danes v Ameriki nove probleme. Verižne trgovine danes glojejo na temelju ameriškega standard življenja. "Principi, katerim sledijo ameriške verižne trgovine, ustvarjajo nepregledno vrsto škode v ameriškem javnem življenju, in ta škoda se vleče kot rdeča nit narodnega pro-kletstva skozi drn in strn ameriškega življenja. Danes imamo v Ameriki nad 100,000 verižnih trgovin, in število slednjih se veča od dneva do dneva. Verižne trgovine se podajajo dnevno na nova polja, značaj trgovine se hitro spreminja, in sicer v slabo smer, brez dobrote za povpreč nega Amerikanca. "Kdorkoli opazuje trgovski naraščaj verižnih trgovin, kdor vidi, kako se verižne trgovine množijo, ta je gotovo opazil in dognal, da z naraščujočimi prof iti verižnih trgovin, tudi naraščajo bankroti denarnih zavodov, da propadajo samostojne trgovine, da je ekonomični položaj popolnoma prišel na ničlo, da je trgovina zaostala. In v tem mora-jo biti gotovi vzroki. "Naj navedemo en slučaj, ki je tipičen ali značilen za vse druge. V letu 1930 je naredila verižna družba,- The Great Atlantic & Pacific Tea Company, ki operira 15,737 verižnih trgovin v Ameriki, čistega dobička $30,742,73.5, dočim je imela v letu 1929 čistega dobička $26,219,631. Ta trust z živili je imel bruto dohodke, ki se dajo skoro primerjati z dohodki ogromnega jeklarskega trusta v Ameriki. 'V svetem pismu se bere, da kjer ljudje nimajo pogleda v bodočnost, jim preti pogin in navadno tudi poginejo. In isto se prav lahko trdi o Amerikancih. Njih pogled ali razum seže samo tako daleč, da mislijo, da si pri gotovih predmetih prihranijo par centov, pa gredo in kupujejo v verižnih trgovinah. Mislijo namreč, da si prihranijo par centov tu ali tam, na tem ali onem predmetu, toda v resnici je položaj popolnoma drugačen, kot bo dokazanp tekom teh člankov. "Amerikanec ne pomisli, da verižne trgovine ne nudijo samo problema prodaje živeža, kompeticije, da ne nudijo samo problema, ko propada tisoče samostojnih trgovcev, ne pomis ijo, da je obstoj verižnih trgovin strašna bitka organiziranih sil z neodvisnostjo ameriškega ifaroda, in da je takorekoč zavisna usoda ameriškega ■ naroda od rezultata te bitke. (Pride še.) DOPISI Mrs. Karolina Batič, 16615 St. Clair Ave. je pustila prva in zadnja vrata odprta. Hotela jei ena zapreti, medtem pa je potegnil močan veter ter zaloputnil vrata s tako silo, da ji je zmečkalo mazinec. Bila je štirinajstkrat na operaciji radi tega nesrečnega mazinca. Gospodinje, bodite previdne! Druga nesrečnica je Miss Margaret Petrich. Ona je obešala perilo. Stala je na čevelj visokem zaboju. Zaboj se je prevrnil in je padla na tla. Zdravnik ji je rekel, da^ ne bo hodila celih šest tednov. Mladi študent, Mr. Frank Peterim bo prišel te dni na počitnice k svojemu očetu. On študira v Detroitu. Dobro došel med nami! Čimdalje hujše smo prizadeti. Mr. Hooverja "prosperi-teta" .ie brez usmiljenja. Sedaj ponuja svojo "prosperiteto" okrog in se prilizuje narodu, kot Mussolini. Pravi, da nas je naučil gospodariti. Ne pove pa, da hočejo narod strašno oslepariti. Koliko tisoč pridnih družin si je od ust pritrgalo, da so si kupili "bajto." Hooverjeva prosperi-teta jih bo iz njih pregnala, pa pravi, da zna "gospodariti." Ako bi imel Hoover le malo usmiljenja, bi posredoval za boljši red pri delodajalcih. Ne rečem, da mora on narediti kak čudež v tej svetovni depresiji. Ampak prav gotovo bi on lahko otrl milijonom solze, ako bi od- ločno nastopil in zagrozil delodajalcem, naj se upelje šesturnl delovnik in delajo naj možje, ne pa žene. Pravijo da v Ameriki spoštujejo ženske. Pa se jih vidi trpeti pri strojih v tovarnah, kot moške. Naj bi on vsaj ženske osvobodil tovarniške sužnosti. On je vendar komandant čez vojsko: na suhem in na morju. Torej lahko ščiti siromake in zahteva zanje pravico, ako le hoče. Kot pa se vidi, imajo ti tiči le zabavo nad našim trpljenjem. In take naj zopet volimo prihodnjič? Nikdar! Ran, katere so nam prizadjali republikanski mogoč neži, ne smemo nikdar pozabiti. Ali ne beremo zgodovine, kako so se upirali slovenski kmetje, ker jih je kruta gospoda tako gajžlala, šli so celo na Dunaj do samega cesarja in so k'ončno le dosegli svobodo. Naš današnji delavec pa ne bo mislil na drugega, kot samo na obup. Zjokal se bo kot pri pogrebu, ter po pasje trpel in lizal pete ameriškim mogočnežem. Medseboj pa se prepiramo za prazne malenkosti; Eni očitajo drugim, da so "farški," drugi, da so "rdečkarji," tretji, da so "komunisti" itd. Kjer je pet Slovencev skupaj, tam je gotovo osem strank. Na ta način ni čuda, da se oslabimo, bogatini imajo pa veselje z našimi zmešnjavami. Poročevalec. NAŠI LJUDJE NA VZHODNI STRANI Cleveland, O.—Dne 25. julija, 1931 bom obhajal srebrno poroko, Lep in krasen je bil dan 25. junija 1906, ko sva si z mojo sedanjo soprogo podala roko in srce v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu. Poročil naju je takratni župnik, Rev. Frank Ker-že. Za tovariša je bil Jožef Po-pič, tovaršica pa Mary Kinkof. Poročno slavnost smo obhajali pri John Potokarju na Wood- land in Stanton Ave. Jaz sem doma iz Hrušce pod Ljubljano, žena pa iz Bločic na Notranjskem. V zakonu sva dobila šest otročičev, ki so vsi živi in zdravi. Ne borti opisoval na dolgo in 'široko moje življenje v teh 25 letih zakonskega življenja. Kateri me pozna, ve moje življenje, kateri me pa ne, mu je pa tako vseeno. Tako bova š ženo zopet obha- Pretekli pondeljek se je vršila izredna seja delničarjev Slovenskega delavskega doma in sklenila oddati Jos. Kmetu vrt poleg doma v najem za deset let. Kakor mi je zatrdil Jos. Kmet, bo na imenovanem prostoru postavil lično gasolinsko postajo, ki bo stala nad $6,000.-00. Uredil in opremil bo gasolinsko postajo z najmodernejšo tehniko in dal stavbi lepo lice, ki bo kras okolice. U ver j eni smo, da bo rojak svoje obljube izpremenil v dejstva. Postavil bo tudi dva dvigalnika na zračni pritisk za mazanje avtomobilov. Dela se bodo kmalu pričela in v nekaj tednih, bo stala tam gasolinska postaja, obrato-vana, po našem rojaku. Jože, le pospeši delo, da te bomo pridno posečali z našimi '"lizami." Na razcepni točki, 152. cesta in Waterloo Rd., je Mla na novo montirana signalna prometna luč, ki je bila že dolgo zaže-ljena. Na tem križišču je bilo že več nesreč in sedaj je upati, da bodo iste izostale. Mr. John Tomažič, grocerist in mesar na vogalu 168. ceste in Grovewood, mi je zaupal, da je bil na seji kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Col-linwoodu .sprejet sklep, da priredijo dne 16j. avgusta velik piknik na Močilnikarjevi farmi za vse svoje odjemalce, in bo ob tej priliki razdeljenih nad tisoč nagrad. Piknik se bo vršil v velikem obsegu, kar bo naznanjeno v poznejših dopisih in v tem listu. Naši groceristi in mesarji hočejo zopet dobro po-streči svojim odjemalcem in še vsem nam je dobro v .spominu lanski piknik, ki se ga je udeležila ogromna masa našega naroda. Lepo je to od naših trgovcev, da se vsaj enkrat na leto skupno razveselimo v prosti naravi, tem lepše pa tudi zato, ker bremena stroškov tega piknika bodo nosili oni na svojih ramah. Radovedni se vprašamo: kedaj nam verižne trkovine kaj pri-rede in za nas žrtvujejo? če je kdo gladen — naj pogine, je njih geslo. Nasprotno pa naši trgovci podpirajo, kreditirajo, da, celo sami radi svoje velike jala lep dan srebrne poroke, Zlato poroko bova pa obhajala 25. junija 1956 — če bova uča-kala. Egidij Verhovic, 1043 E. TOth St. dobrote lezejo v dolgove, ki jih morajo pod težkimi pogoji jemati na svoje rame. Znano nam je, da če se le ena vrata slovenske trgovine zapro, da bi bil to velik udarec za rojake, ki žive v bližini in to rar di kredita, ki so ga pri njem uživali. Trgovec, ki prodaja za gotov denar, ne riskira ničesar, toda trgovci, ki. kreditirajo, pa vedno veliko riskirajo in je rav no kredit velikokrat za trgovca usodepolen in ki požene trgovca iz trgovine. Oklepajmo naših trgovcev v vseh slučajih in pod-pirajmc našo slovensko trgovino! * Naš rojak, dobrovoljen dečko, John Kaušek, na 19513 Kewa-nee Ave., obratuje trgovino grocerijo in mesnico v splošno zadovoljstvo naših rojakov. Je postrežljiv in pošten trgovec, ki želi vsakogar dobro postreči v blagu in ceni. John je član kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu. Je marljiv trgovec in priden gospodar. Ima velik krog odjemalcev, ki mu trdno zaupajo. Rojen je bi) v Stični na Dolenjskem. Njegov brat Leo Kaušek pa vodi na Sa-ranac Rd., čistilnico oblek. Pred desetimi leti je prišel v Ameriko in. se je že po dveh letih bivanja tukaj lotil trgovine. Pred tremi; leti s} je vzel v zakcn hčerko poznane Kolenco-ve družine na 801 E. 156. St. Zakon ju je blagoslovil z rde-čeličnim potomcem. Pridna žen-ka mu marljivo pomaga v trgovini in skrbno gospodinji svoji družini. Rojak je lepegazna-čaja, dobrega srca in vreden je vsega, zaupanja naših rojakov. Na 882 in 200. cesta vodi trgovino z mehkimi pijačami, sladoledom in tobačnimi izdelki v lastnem in lično zidanem poslopju Frank Jakšič. Rodil se je v Straži pri Novem mestu. 19 let je že v Amel-iki. Lansko leto se je bil podal v staro domovino na obisk in rodna gruda je v njem zbudila domotožje, da si želi zopet nazaj. Je član več društev, priden' gospodar obilni družini. Sam trdo dela in žena vodi v zadovoljstvo .posetnikov trgovino, številni prijatelji sirom Clevelanda mu bodo napravili veliko veselje, če ga obiščejo, kadar jih vodi pot tam mimo. Da ni potreba iz Shawnee Ave. hoditi drugam v trgovino, preskrbuje naše rojake v tej okolici Frank Kastelc, ki vodi grocerijo in mesnico. Vidi se, da je v trgovini precej zaposlen in ima velik krog odjemalcev, d dobe tam najboljšo postrežbo. Trgovske lokale ima lepo urejene in ima v groceriji kot v mesnih izdelkih vedno veliko izbiro. Rojak ima prikupljiv nastop, prirojeno vljudnost in postrežljivost. Rojstni kraj mu je Velika loka pri Višnji gori. Minilo je 23 let, kar je prvič ugledal kip boginje Svobode v New^Yorku in je od tistega časa vedno marljivo delal v različ^ nih strokah. V trgovini se nahaja tri leta in nikdo bi mu ne prisodil, da je skoro novinec v tej stroki. Pri družini Petrov-čič na 61. cesti si je poiskal družico za življenje, s katero je dobil dobro gospodinjo in izvrstno pomoč v trgovini. Mrs. Kastelec je prišla s starši v Ameriko, ko je bila komaj tri leta stara. Rojaki, posečajte Kastelčevo trgovino pridno in z vsem zaupanjem. Tretji grocerist in mesar med 200 in,185. cesto je tudi dolenjski rojak, v osebi Antona Tekavčič, ki vodi dobro idočo trgovino na 19302 Chickasaw Ave. Tekavčič je človek veselega značaja, ki ljubi zdrav humor. Njegova zdrava lica povedo, da mu je zadovoljstvo in sreča stala že ob rojstvu na strani. Ne peha se za bogastvom in zadovoljen je, če more svoji obilni družini zaslužiti pošten vsakdanji kruh. Ima lično trgovino v veliki in sveži izbiri, kjer vlada red in snaga. Zna se pridno zasukati in pošteno postreči svojim odjemalcem. Ima lep nastop poštenega trgovca in uživa dober ugled v naselbini. Zibelka mu je tekla ob desnem bregu reke Krke, v Dvoru pri žužemberku. Po domače ga poznani rojaki nazivajo Kajhar-jev Tone. Tomšičeva rodbina iz Dvora mu je dala hčerko za ženo, ki mu pridno gospodinji že dolgo vrsto let. Mrs. Tekavčič je desna roka svojega moža v trgovini in pridno streže številnim odjemalcem. Na tega trgovca. se vedno lahka s zaupanjem obrnete. Pristnega Gorenjca nam v naselbini reprezentira naš rojak Mike Caserman, ki vrši plum-bersko obrt sirom Clevelanda. Ima bogato skušnjo v tej stroki že 13 let. Samostojno obrt vodi že šest let. Poznan je kot strokovnjak v tej stroki, ki mu malokdo more biti kos. Ima tudi pomočnika in oba imata dosti dela. Napeljavo vode in sploh vseh cevi v vaši hiši mu lahko s polnim zaupanjem oddaste v izvršitev in lahko ste prepričani, da bo delo garantirano in pn nizki ceni. Rodil se je v Zapogah na Gorenjskem in j(j bil šele. enajst let star, ko je dospel v Ameriko pred 22. leti. Stanuje vedno pri svoji teti Mrs. Caserman na 18700 Shawnee Ave., kjer ima lepo urejeno delavnico za dela, ki zahtevajo, da jih doma izvrši,, Je priden delavec in dobro usmerjen obrtnik z iskreno dušo. Poštenjak v delu in postrežbi in mu lahko vsakdo zaupa. Kadar boste potrebovali česa v plumberski stroki, obrnite se do njega v zagotovilu dobre postrežbe. Jos: Vihtelich, 807 E. 222. St. je pred nekaj tedni prevzel trgovino z železnino in orodjem po tvrdki Grdina in jo sedaj vodi v lastni režiji. Rojak je po poklicu plumber in dober mehanik v tem poklicu. Njegova dela sc točno in po želji izvršena. Napeljava cevi za vse potrebščine je njegova špecialiteta. Romantična Vrhnika mu je bila zibelka in s 14. letom se je podal v širni svet. V letu 1913. je stopil na ameriška tla in vedno trdo delal v brtrbi za kos kruha. Družina Kolen'c, 801 E. 156. 'St. mu je dala hčerko za ženo, ki mu je v veliko pomoč v trgovini. Mrs. Vihtelich je tukaj rojena, toda j ako lepo govori slovensko, čast staršem, ki vzgojujejo svoje otroke v na rodnem duhu! Rojak je plemenitega značaja in blagega srca ter vreden, da ga podpiramo, kadar kaj potrebujemo. Ima dobro blago in zmerne cene. Geslo: Svoji k svojim — naj živi med nami, ne samo v besedi, ampak tudi v, dejanju! Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. -o- EN DAN Z MUSSOLINI-JEM Vstane. Je jezen navsezgodaj. Tak mora biti, če hoče, da obdrži njegov obraz svoj strog, neizprosen, jeklen izraz, Zajtrk, še ni gotov in pripravljen. Pokliče takoj vse kuhinjsko osobje, ki se mora postaviti v vrsto ob steni, nakar mu naredi ostro pridigo o njegovi dolžnosti do njega, namreč Mus-solinija, in države. Nato gre igrat tenis. Pr^d igro se morajo njegovi soigralci postaviti v vrsto, nakar jim naredi spet govor, v kakšni zvezi je tenis igra z državo, posebno, če je pri -igri on udeležen. Zatem naredi govor kabinetu; nato je pregled in defilira-nje fašistične milice. Ognjevit govor o potrebi velike armade. Nato pregled mornarice. Ognjevit govor o potrebi veliko mornarice. Zatem konferenca glede razorožitve. Tekom konference zelo ostro naglaša, da se je treba razorožiti vsem državam, razen — Italiji. Kosilo pri laški kraljevi rodbini. Med obedom naglaša Mu-so kralju, kakšne važnosti je, ker ima kralj čast imeti ob svoji mizi njega - Mussolinija. Nato pregled parade mlade balile in mladih fašistov. Ognjevit govor o važnosti mladine in njega — Mussolinija '— za Italijo. Zatem govor pred zvočnim filmom; obraz mu postane še bolj jezen in gleda grdo kakor "hudič iz krugle." Večerja pri papežu v Vatika nu; med večerjo naglaša Mussolini papežu, kolikšna čast je zanj, namreč za papeža, ker ima njega — Mussolinija — kot gosta ob mizi. Nato skliče večerno sejo kabineta, kateremu naroči in za-biči, naj gleda in skrbi, da bo na Primorskem dovolj delomrz-nih barab iz Južne Italije, ki naj z gorjačami mažejo uporne primorske Slovence in če ne gre drugače, naj jih streljajo v hrbet. Zatem leže spat in — govori v spanju do jutra. . . ISKANJE "ZLATE JAME' Dr. Herbert Basedow, član avstralskega parlamenta in poznan geolog, ki je vodil že več ekspedicij v Centralno in Južno Avstralijo, je te dni izjavil, da se mu je nedavno posrečilo dobiti karto ali zemljevid, na katerem je natančno označena lega neke jame, natrpane z zlatom in, ki je dobila ime "Aladi-nova jama." Basedow je zdaj zaposlen z organiziranjem eks-pedicije, ki bo obstojala iz njega samega, dveh prospektorjev, nekaterih domačinov ter opremljena z avtomobili in kamelami. Dr. Basedow pravi, da se nahaja ta bogata jama 300 milj od Alice Springs, in sicer v neraziskani pustinji, ki je skoraj brez vode in v kateri preži na raziskovalce tisoč nevarnosti. Profesor je prepričan o resničnem obstoju te jame in je odločen podreti do nje, ne glede na nevarnosti, ki čakajo nanj in na njegova druga. Domačini so že večkrat omenili, da se tam nahaja jama, ki je napolnjena z zlatom in v potrdilo svojih trditev, so prinesli seboj tudi večje kepe čistega zlata. Jamo so iskali pred njim že drugi prospektorji, toda so bili vsi pomorjeni na okruten način od avstralskih divjakov. Neki stari prospektor, po imenu Lasseter, ki je poginil pri iskanju te jame, je podal pred svojo smrtjo zapriseženo izjavo, da je jamo našel ter da vsebuje mnogo zlata. Ko je pred kratkim umrl nek kongresnik, se je takoj pojavilo veliko število kandidatov za isti urad. Kongresnik je bil skoro še gorak, ko so se že začeli prepirati, kdo bo njegov naslednik. Eden teh kandidatov je bil celo tako usiljiv, da se je obrnil do governerja in ga vprašal: "Gospod governer, ali imate vi kaj proti temu, če jaz zavzamem mesto umrlega kongresni-ka?" "Popolnoma nič nimam proti temu," odgovori hladno governer, "kar s pogrebnikom se zmenite.' ' rA' Služkinja prosi svojo gospodinjo, če bi ji dovolila v petek prosto, ker bi šla rada na pogreb njenega zaročenca. Gospa ji seveda takoj dovoli, toda radovedno pripomni: "Kako pa, da ne nosiš žalne obleke?" "Tega pa še ne morem, ker ga bodo šele v petek obesili." A Star gospod, ki je bil močno oglušil, je sedel nekega dne v parku na klopici ter zrl po jezeru. Dolgčas mu je bilo, ker ni bilo nobenega človeka, da bi se ž njim razgovarjal. Kmalu pa prisede neki drugi gospod k njemu na klopico. Gluhi gospod opazuje tujca in v svoje veliko veselje vidi, da ta strašno hitro premika ustnice, da mu torej nekfij pripoveduje, česar pa ta ne razume, čeprav je nategoval ušesa na vse kriplje, niti besedice ne more vjeti, kaj da mu hoče sosed povedati. Ker bi se bil strašno rad razgovarjal, se končno razkorajži in reče sosedu: "Vem, da mi ves čas nekaj pripovedujete, toda nit; besedice nisem še do sedaj raizumel. Ali ne bi morda malo bolj glasno govorili?" "Novodošli se pa obrne do njega in mu reče: "Saj nisem rekel še nobene besede — samo tobak žvečim." A Učenci so dobili v šoli nalogo, naj opišejo človeško hrbtenico. Eden učencev je napisal sledeče: "Hrbtenica je dolga kost; na enem koncu je nasajena glava, na drugem koncu pa sedimo." A Neka ženska je sedela pred svojo kočo in obirala posušeno prešičevo kračo. H koči nenadoma prihiti sosed in ji pove, da se je njen mož v gostilni prepiral in da ga je nekdo s kolom ubil. ženska ne reče nič, ampak kar naprej obira žmahtno kračo. Sosed, ki je mislil, da bo žena pri tej novici padla v omed-levico, se začudi nad mirnem obnašanju nove vdove, pa reče: "Kaj ti ni žal za tvojim možem ?" "čakaj, da enkrat oberem to kost, pa boš videl, kaj se pravi tuliti!" A Zamorec je zbolel in je pokli-cal zamorskega zdravnika. Ker se mu pa stanje ni nič izboljšalo, je poklical belega zdravnika k sebi. Ta ga preišče in ga vpraša: "Pa vam je vzel vaš prejšnji zdravnik temperaturo?" "Ne vem" odgovori črni bolnik, "do sedaj nisem še pogrešil drugega kot svojo uro." A Nekdo je izumil nove vrstd padalo (parachute) in je izjavil, naj ga dvignejo v zrak, da bo to padalo preiskusil in dokazal, da je najboljše te vrste. Kakor je bil izumitelj mož velikih idej, je bil pa obenem strašno pozabljiv. Ko ga torej dvignejo par tisoč Čevljev visoko in ga spuste proti zemlji, da pre-iskusi padalo, se ta spomni, ko je že padal par sto čevljev: "Oj, ti smola, ti; pa sem pozabil padalo doma." Ce verjamete al' pa ne. JACK GALLAHAN: JETNIŠNICE—VISOKE ŠOLE ZLOČINCEV (Sledeči članek je spisal Jack Callahan, bivši zločinec in kaz-nenec, in članek je bil objavljen v neki ugledni ameriški reviji). Gotovi sentimentalni ljudje pravijo, da so sedanji zločinci prisiljeni k desperadnosti, ker se jim za njihove zločine obljublja dolgoletna ječa. Z drugimi besedami povedano: zločinci, ki ubijejo syoje preganjalce, da izbegnejo zaporu, istih ne bi ubili, če bi bila doba zapora krajša. Temu naziranju se moram smejati. Ti gospodje, zastopniki novodobne kriminologije, pravijo, da ječa ne poboljša zločinca, da so zločinci bolni ljudje in da zločincev ni mogoče poboljšati z zaporom, pač pa da bi jih bilo treba izročiti neu-rologom in psihiatrom ter ostalim dušeslovcem v oskrbo. Nazor, da zločinec ne bi moril, če ne bi bil za svoje zločine obsojen v dolgoletni zapor, je absurden in smešen za starega zločinca (kakršen sem jaz). Jaz sem mnenja—in za seboj imam 17-letno zločinsko dobo — da nosi glavno, odgovornost za današnje zločinske razmere, ki vladajo v deželi, baš sedanja novodobna kriminologija- s svojimi smešnimi, nemogočimi teorijami. Zločinec ima vse preveč simpatije. Vse preveč je govorjenja o "ubogem vragu, ki ni imel nikoli v svojem življenju prave priložnosti." Prišlo je tako daleč; da današnji "kruk" nima strahu ne pred sodiščem, ne pred ječo. Poglejmo samo rekorde nekaterih naših "proslulih" zločincev. Jack Diamond je bil v 16. letih 23-krat aretiran ter samo enkrat obsojen, in še takrat samo v po-boljševalnico. Ali pa vzemimo moj lastni slučaj: v sedemnajstih letih sem bil ena j škrat aretiran, sedel sem pa samo dvakrat: enkrat dve leti, enkrat pa sest mesecev, ko bi moral sedeti 16 let. Kako je to mogoče? Prav lahko. S pomočjo prevejanih odvetnikov, zločinskih in podkupljivih politikov in mehkosrč-nih mož in žena, ki tvorijo poroto, ker so slednji navajeni gledati na nas kot na uboge, vsega usmiljenja vredne fante, ki niso imeli nikoli v svojem življenju prilike, da bi nastopili pot poštenosti. Zločinci imajo dandanes na sodiščih vse prilike, ki si jih morejo želeti. Te prilike imajo pravzaprav že najmanj zadnjih 15 let. Največji "break" ima zločinec pred sodiščem v tem, da ga, izpuste na svobodo, če položi zahtevano varščino. In med tem, ko so zločinci na svobodi pod varščino, povzročajo nove napade', rope in umore in mnogokrat izrabijo ta čas, da se iznebe sebi nadležnih prič. ^letodam sodnikov, ki obsodijo zločinca, se mora človek smejati. Sodišče £a obsodi v ječo za gotovo dobo let, ko pa je zločinec zopet prost, ga sodišče popolnoma pozabi, tako da je zopet popolnoma svoboden in lahko zopet mori in ropa po mili volji, dokler ga policija spet ne ujame. Kakšen sistem! če bi imela naša družba pravi varnosten sistem, bi moral biti zločinec, ki je prvikrat zasačen, obsojen od enega leta ječe, pa do možnosti, da presecli v ječi vse svoje ostalo življenje. V ječ' bi morali razni strokovnjaki takega zločinca učiti kakega rokodelstva, s katerim bi si lahko pozneje kot koristen član človeške družine služil svoj kruh, in zločinec ne bi smel imeti nobenega izgleda na svobodo, dokler se ne bi rokodelstva temeljito izučil. Ko bi bil potem izpuščen iz ječe, bi bila njegova oprostitev samo pogojna, to je, ostal bo svoboden, dokler se bo do-bro obnašal. Policija bi morala biti obveščena o njegovi oprostitvi, nakar bi se moral vsak teden javljati pri njej. In če bi zakrivil tak človek, ki ve, da visi nad njegovo glavo obsodba, da preživi vse svoje življenje v ječi, zopet zločin, tedaj bi bilo iz tega razvidno, da je on zločinec iz navade, katerega bi bilo treba za vse življenje izolirati od poštene človeške družbe. Še danes se dobro spominjam, kako sem prvikrat prišel v "veliko hišo" ali "Big house," kakor se imenujejo državne jetni-šnice v žargonu zločincev. Var-den ali ravnatelj jetnišnice me je prijazno, skoraj prisrčno pozdravil, nakar me je izročil kaz-nencu, "Skinny" Freemanu, bivšemu vlomilcu in svedrovcu, ki je bil "predsednik" jetniške "Lige za splošno dobrodelnost." — Njegova liga je "ronala" jet-nišnico, v kateri je vladal splošen "good time" za vse. Ko sem se preoblekel v jetni-ško obleko, me je "predsednik" lige vprašal, če želim pristopiti k "bucket brigadi," in obenem je potegnil iz žepa malo rdečo knjižico ter jo odprl. "Kakšna pa je ta 'bucket brigada'?" sem ga vprašal. "O," je dejal, "ves denar, ki ga imajo njeni člani, pripada bucket brigadi, članarina je $75.00 na mesec. Zato pa dobiš trikrat na dan "boket" izborne hrane v celico, hrane, kakršno imajo jetniški uradniki in paz. niki." "Imenitno!" sem dejal ter mu izročil 75 čukov. "Kar vpiši me kot člana te brigade." "Prav," je nadaljeval "predsednik" ter zopet listal po svoji mali rdeči knjižici, "menim, da ne boš hotel delati na brik jardu, kajne, Kad?" "No, sir," sem odgovoril, "na brik jard ne maram iti." "Okej," je zopet povzel ter dalje tehtno listal po knjižici. "Prav. če nočeš, ti ne bo treba delati ne na brik jardu, ne v fon-dri (livarni). Tukajle vidim, da je odprtih še par političnih "ža,bov." Tako imam na primer tukaj-le en "žab" v izdelovalni-ci srajc, kjer bi štel srajce, kar bi vzelo dve uri tvojega časa na dan. Drugi "žab" pa imam odprt v izdelovalnici čevljev, kjer bi štel čevlje, kar bi tudi vzelo dve uri na dan. Za 75 dolarjev na mesec si lahko izbereš katerokoli hočeš izmed teh dveh služb." "Dobro. Vzel bom "žab" v izdelovalnici srajc," sem dejal ter mu izročil nadaljnih $75.00. Tako sem torej postal za 150 dolarjev na mesec član "bucket brigade" in imejitelj "političnega žaba." Ko sem vsak dan opravil svoje dveurno delo v izdelovalnici srajc, sem s tovariši kvartal, ali smo "šutali crap," za izpremembo in telovadbo pa smo vmes bili -žogo in igrali base bali. Reči moram, da ni bilo v jctnišnici absolutno ničesar, kar bi povzročilo, da bi se kesal svojih zločinov, za katere sem bil obsojen, ali da bi naredil obljubo, da se hočem v bodoče poboljšati. In ta jetni-šnica je veljala kot-"vzor jetnišnica!" Da, bila je vzor jetni-šnica, toda z vidika kaznencev, Res vzorno jetnišnico poznam samo eno, to je ono, kateri je načeloval Richard Peterson, ki je sedaj Commissioner of Corrections v New Yorku. On ni brutalen človek, toda si zna pridobiti spoštovanje in ugled. On vidi v jetnikih individualce, ki potrebujejo discipline. On ve, da čp se jetnika ne navadi discipline, da bo tak človek večen jetnik. Zato on ne dovoljuje nikakega petja v jetnišnici, temveč pomaga jetnikom k mišljenju s trdim delom. V njegovi jetnišnici ni nikakih "lig za splošno dobrodelnost," nobenih basebal iger, nobenih kino-slik, koncertov in drugih privilegijev. V očeh tega vardna so vsi jetniki enaki. On nj dovoli nikakih cigaret, da bi se jjh prinašalo jetnikom. On sploh ne dovoli nobene luk-susnosti in udobnosti, ker je mnenja, da jetnišnica z udobnostmi ni jetnišnica. On ne dovoljuje premožnim kaznencem, da bi nosili svoje lastno obuvalo, srajce in spodnje perilo. Z eno besedo: ta varden si prizadeva, da stori svojo jetnišnico jetnikom nepozabno, ker ve, da jetniki, katerim je v jetnišnici vse dovoljeno, postanejo takoj zopet zločinci, čim zapuste gostoljubno streho jetnišnice, v kateri so preživeli tako lepe in kratkočasne dni. če ne bi imela nova kriminologija tako absurdnih nazorov, kakor jih ima, ne bi bilo toliko umorov in požigov v jetnišni-cah, kakor so se primerili v državah New York, Ohio, Colorado, Kansas, Missoury in Illinois, tekom katerih je izgubilo življenje 327 kaznencev, šest paznikov in ko je povzročil požar nad pet milijonov dolarjev škode. Da so zločinci bolni ljudje, ki potrebujejo oskrbe dušeslovcev, to je bosa trditev. Jaz ne vidim absolutno ničesar, kar bi spominjalo na kako dušno bolezen pri naših velikih, notorič-nih zločincih, kakor so Capone, Chapman (ki je bil že obešen), Anderson, Bugs Moran, Jimmy Nanneri, Jack (Legs) Diamond in drugi. Vsak od teh je telesno in duševno zdrav. Vsi ti dobro in redno jedo, dobro spe, svoj preostali čas pa prelena-rijo. Jaz sam nisem bil nikoli telesno niti duševno bolan. Kaj bi torej tak mož znanosti naredil z menoj, če bi me njemu izročili v "oskrbo," ko so me zasačili pri zločinih? In kaj bi storili naši dušeslovci z mojimi znanci, Chapmanom in Ander-sonom, ki sta, dasi sta bila najbolj notorična ameriška zločinca in morilca, presedela po cele ure ob mizi v ognjeviti diskusiji glede Herbert Spencer j evih nazorov, ali pa sta prebila po cele noči ob čitanju Shakespea-rejevih del in spisov Anatola France-a ? Nikar ne mislite, da se zločinci ne boje prave kazni! O, pa še prokleto se je boje! Jaz na primer nisem še nikoli oropal nobene banke v državi Delaware. Zakaj ne? Zato, ker tam še vedno bičajo zločince, in bičanja sem se vselej bal. di v državi Alabami nisem še nikoli izropal nobene banke, da si je bil to moj posel. In zakaj ne? Zato, ker morajo ondotni zločinci delati kot črna živina v tamošnjih državnih premogovnikih, kar ni noben piknik, in tega sem se bal, kakor so se z menoj vred bali teh premogoro' vov tudi drugi zločinci. Vsak zločinec je — logično — po svoji naravi morilec. Vsak pošten državljan je v njegovih očeh njegov sovražnik, če ga pritirate v zagato, iz katere ne vidi izhoda, vas bo ubil, če ne boste vi prej njega, čemu torej še nadalje pardonirati take ka--rakterje? Samo en način je, da se mu ustavi njegovo rokodelstvo. Primite ga, dokler je še mlad ter ga vtaknite v ječo, kjer naj ostane dotlej, da se poboljša in svojega zločina skesa. Kazni v ječah, kakršno sem prej opisal in kjer so zločinci gospodje, ga ne morejo poboljšati, toda pogojna obsodba v dosmrtno ječo, ki je res ječa, bo tudi najbolj zakrnenega zločinca potisnila na kolena. VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA i^rTi^ireviiy^i^iMi^^iWifafltsa^i^ "Pram se je nekaj trgal," je dejal mirno. "Večerjat pojdi, Mohor, so naročili," se je zavedel Blaž. Prav isti čas je Kosmačka oprezoy^tla na pragu za Klan-čarjem. Prihajal je s težkim korakom iz doline, kjer je tesal. 'Hudo se mučiš," je dejala. "Zakaj pa toliko delaš?" "Glej jo, ali nimam žene? In sina!" si je obrisal pot. 'I, glej, saj res, sina!" se je zasmejala z rezkim glasom. "Ker sva že pri tvoji ženi, povej mi, zakaj je žena vsa žalostna, če si doma?" "Da je žalostna? Najbrž bi bila tudi ti, če bi ne bilo dela in bi čas šel v nič!" "Zaradi dela!" je potrdila pomenljivo. "No, da, tebe itak doma ni treba, saj Matijec nosi vodo tvoji ženi in ji varuje otroka." "Matijec, kakšen Matijec?" se je izmikal. "Mohorjev Matijec! On ima tvojega otroka čudno rad. Kakor bi bil njegov," se je smejala ter pokazala dva velika zoba v gornji, sicer brezzobi čeljusti. "Lahko bi bil njegov, če bi ga bila Meta čakala. Mislim, da mu je le hudo, ker ga ni čakala. Ali ti žena kaj omeni?" je drzno tiščala vanj. "Saj sam vem; doma sem bil!" "To pa je le čudno. Mislila sem, da ti pove, vsaj kako ji Matijec nosi vodo," se je hihitala ter se naglo umeknila stran. "Kaj, če jo še zmerom prenaša čez zid!" Klančar je obstal z odprtimi usti. Bilo mu je, kakor da se svet maje pod nogami. "še zmerom jo prenaša čez zid. . ." 23. Drugo jutro je šel Matijec k deseti maši. "Matijec, Matijec!" Ozrl se je ter videl za seboj Klančarja. Počakal ga je, da mu je stopil vštric. "Tako nagel korak imaš!" "Navada, sama navada!" "Saj mudi se nama ne," je dejal Klančar ter si brisal pot s plešaste glave. "Tako sem se razgrel, da mi je kar vroče. In če ne pazim, me trga po glavi. Oj pleša, pleša! To je spomin iz Galicije. Kar osuli so se mi pod kapo. še žena se mi smeje. Vsi so ti izpadli, drugim pa ne, revež! Zdaj se boš pa vsak čas prehladil! — je rekla. Ali so tebi kaj izpadli, Matijec?" je mimogrede vprašal. "Meni niso," je mirno povedal Matijec ter si odkril glavo. "Jaz se malo potim." "Da ti niso!" je povlekel Klančar. "Jaz se zmerom potim! Ona se pa ne. Kar venomer sušiš srajco, — pravi žena —, tako neprijetno zadiši v sobi, pravi, če pridem potan z dela. — Otročje cunje pa ne! — ji pravim, te šele delajo težak zrak! — Pa pravi, to je čisto nekaj drugega, čudno," se je smehljal in zmajal z glavo, "ali ni čudno, Matijec? Otrok se ne poti kakor oče. čudno!" , "Po materi je! Saj je prav, če ne deduje očetovih slabosti. Po materi! Saj se ona ne poti!" je dejal Matijec. "Da se ne? Kako pa veš?" se je zagnal na levo nogo Klančar čez kup blata na cesti. "Ali nisi sam povedal?" se je zasmejal Matijec. "Pravkar, kako naj sicer vem!" "I, saj res, kako naj bi vedel," se je smejal Klančar s čudno prifeiljenostjo. "Kako naj bi vedel, saj nisi njen iptož!" "Njen mož pa res nisem!" se je smejal tudi Matijec. "Kaj vse se midva pogovarjava!" "Prav res!" je potrdil Klančar. "Prav res, kaj se midva pogovarjava, človeku, pride vse na misel. In se čudno naplete beseda. Od potu sva se pogovarjala, pa prideva na to. Sem tesal v dolini. Pa smo tudi tako čudno prišli v besede. Tam mi je pomagal domačin, pa sva se med delom spustila v pogovor. Da ima doma otroka, je rekel, da ga imam tudi jaz, sem povedal. In me je naenkrat vprašal pomisli,,,česa me je vprašal, Matijec?" se je ustavil predenj ter mu pogledal v oči. "Kaj naj bi le vprašal?" "če sem prepričan, da je otrok moj!" "In?" se je začudil Matijec. "In jaz sem rekel: Najprej božji in potem moj! In on je dejal: Srečen ti! Ali slišiš? Da sem srečen!" se je razvnemal Klančar. "Srečen, nič ti ni!" "Ne tako. Oni pa pravi, da dvomi." "Dvomi?" se je začudil Ma tijec. nmmmmtttamatttmmwttttttjwnmi Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem v slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, : boste tudi točno dobili list i na novi naslov. Prosimo, | da to upoštevate! "Da, dvomi! Veš, kako dvomi!" "Razumem!" se je posvetilo v glavi Matij cu. "Razumeš?" "Da!" je zmajal Matijec z glavo. "Da tega ne uredi. Da ga ne povpraša —" "Res, čudno! — Kaj bo čud-np, pravi on, če sem mu pa dolžan. Za bajto sem mu dolžan, n če mi odpove posojilo, nimam bajte. Ali naj mi proda bajto?" "Zaradi resnice naj jo!" je naglo zinil Matijec, ne da bi pomislil. "Da naj jo, praviš?" "Zaradi resnice! Ali mu nisi rekel?" "Nisem! Da mu je posodil v sili, pravi, in da bi ga ne ža-il rad, če bi mu vendar delal krivico. Da dvomi samo, je re~ tel, in oni mu je dobrotnik!" "Dobrotnik? če je res, vražji dobrotnik, če pa ni res, potem ai mu povedal. Oba sta moža! Ampak resnica je več vredna io bajta. Saj mu je potem vseeno! če itna še tisto streho nad razdrtim gnezdom!" "Vidiš, to je pa res!" je potrdil ves pogreznjen vase Klančar. "Razdrto gnezdo! Kako to epo poveš. Ampak vendar. Kaj pa, če drugi sede k mladičem v to gnezdo. Oni — pravi — samo njega vrže iz gnezda!" "Na to nisem mislil," se je prestrašil Matijec. "Vidiš, na to nisi mislil! Oni pa je morda mislil," se je raz-greval Klančar. /'Pa četudi," je našel Matijec misel, "četudi. Resnica je več vredna kot osmrajeno gnezdo. Ali mara vrana, vidiš, še vrana ne mara zanj, če ga ji sraka onesnaži. Pa bi človek! Jaz bi mu rekel, da je resnica nad vse!" (Dalje prihodnjič) Iskrena zahvala Spodaj podpisana se prav iz srca zahvaljujeva vsem številnim gostom, ki so prišli na poročno ' slavnost naše hčerke Edith z Mr. Salomonom, preteklo soboto v Grdinovi dvorani. Zahvaljujeva se vsakemu posebej za vso prijaznost in naklonjenost, dobro voljo in za veselo zabavo. Prav posebno se pa moram zahvaliti še pevcem od društva Zarja, odsek št. 27 Soc. kluba, ki so nas tako izne-nadili in zapeli pri poročni slav-nosti tako lepe pesmice. Vsem skupaj prav iskrena hvala. Mr. in Mrs. John Zaletel Dvor Baraga, C. O. F. Odbor prav vljudno prosi vse člane, ki se hočejo udeležiti društvenega izleta, ki se vrši 4. julija na prijazni farmi Blaž laceta, da se takoj prijavijo glede vožnje. Mnogo jih nima svojih avtomobilov, zato bo treba preskrbeti truk. Treba je pa znati vnaprej za koliko oseb se truk naroČi. Prijavi naj se vsak pri nadborštnarju Frank Per-metu, 1133 Norwood Rd. Zadnji čas je do 27. junija. Vožnja za tja in nazaj bo stala samo en dolar za osebo. Prijazno vabi — Pripravljalni odbor. (148) Umor pred 22. leti Na. 7801 Spafford Ave. v Clevelandu je živela pred 22. leti tedaj 37 let stra Mrs. Laura Sweitzer. To je bilo v letu 1909. Pri njej je stanovala tedaj 16' let stara hči Ema in neki border Jacob Geiss. 29. oktobra, 1909, se je, kot pripovedujejo policijski zapisniki, orne njeni border Geiss z nožem tako zabodel, da je umrl. V zapisnik se je zapisalo, da je storil samomor, in vse je ostalo mirno. Tedaj 16 letna hčerka Mrs. Sweitzerjeve, je danes 38 let stara. Poročila se je z nekim Harry Temple. Hčerka Em ma je ob priliki najbrž poveda la svojemu možu, da Geiss ni storil samomor, pač pa ga je njena mati, Mrs. Sweitzer ubila. Temple je postal jezen na Mrs. Sweitzer, ker je slednja večkrat prišla na njegov dom in mu pela litanije, kakšno življenje vodi. Temple je bil včeraj jezen, pa je šel na sodnijo in zatožil svojo taščo, da je pred 22. leti ubila border j a Geissai Mrs. Sweitzer je bila aretirana. Na policiji je priznala, da je storila ta čin v silobranu, ker je Geiss v pijanosti ji grozil, da jo ubije in je zgrabil nož, toda ona je bila urnejša in ga je zabodla. Policija je na to oprostila Mrs. Sweitzer, ki je danes 59 letna starka. Podala se je domov, premišljujoč o maščevalnosti — zetov! Isrena zahvala Podpisana se tem potom naj-oclj iskreno zahvaljujeva vsem najinim prijateljem in prijateljicam, ki so nama priredili zadnjo sredo tako prijetno surprise party. Ravno tako lepa hvala za vsa krasna darila, ki sva jiJi do-aila ob tej priliki. Bodite prepričani, da sva vam hvaležna za vašo pozornost in bova skušala ob priliki povrniti. Mr. in Mrs. John Kramer Lepa hvala! Spodaj podpisani odbor se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so se v nedeljo 21. junija udeležili proslave društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, tako dopoldne, kot popoldne na pikniku. Udeležba je bila res sijajna in uspeh v vseh ozirih dober. Torej srčna hvala vsem udeležencem! Odbor. V najem se da hiša, šest sob, kopališče in furnez. V najem se da mali družini. Odda se tudi stanovanje s štirimi sobami in kopališčem, na frontu zgorej. 5608 Bonna Ave. Pozve se na, 1416 E. 55th Et. (149) Pohištvo naprodaj za tri sobe, novo pohištvo. Proda se tudi Grand peč. Lepa prilika za mladi zakonski par. Proda se radi odhoda v drugo mesto. 5608 Bonna Ave. (147) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, na 22677 Ivan Ave. Stanovanje obstoječe iz dveh sob se odda na 5301 St. Clair Ave. (148) MALI OGLASI Odda se v najem trgovski prostor in stanovanje, obstoječe iz štirih sob, in drugo stanovanje pa tremi sobami. Vprašajte na 1033 E. 62ndSt. (June 23. 25. 27) CXXXXXXXXXX X X X X X XXXXXXIXXX3 MESO! MESO! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne cene. MARTIN FRANK St. Clair-106th St. Market GLenvillc 5994 "Misn Belgium," katero je zastopala (fetta Muchateau, levo, jjs v končni tekmi premqgato '"Miss United States," Almo Lee Patterson, desno, v tekmi svetovnih lepotic v Galveaton, Texas. Netta je stara 17 let in ima dolge, črne lase. Pohištvo naprodaj Vse pohištvo za jedilno so-boj kuhinjska peč na plin in pralni stroj nalprodaj. Vse jesko-ro novo in se proda po nizki ceni. 1101 E. 63I'd St. zgorej. (149) 1 BOBER PREMOG! 1| (g) Točna postrežba! (§>, ® The Hill Coal Co. @ 12BI MARQUETTE IU>. ©), Stori Cimpermanovl prostori IIEnrlerson 5798 5H FRANK ARKO, zastopnik (gj Delo išče vdova brez otrok, srednje starosti. Prevzela bi gospodinjstvo in splošna dela. Vprašajte na 1022 E. 72nd St. (149) Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. M.Yin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W buje denarja, ker posestva malo nosijo." "Jaz bi rad ustregel knezu, da bi ničesar ne potreboval," je odgovoril šlahčič. S tem. se je končal razgovor in zdelo se je, da1 se vse najlepše ujema, ko je kmalu potem odšlo služabništvo, mečnik in gospodična Olenka pa sta imela odriniti zjutraj. , V tem pa se je nepričakovano vrnil Boguslav na čelu dveh pruskih konjeniških regimentov. Njegova stvar gotovo ni stala dobro, ker se je vrnil jezen in zagrizen. Še istega dne je sklical vojni posvet, ki so se ga udeležili elek-torjev zaupnik grof Seidewitz, Paterson, Sakovič in konjeniški polkovnik Krytz. Posvetovali so se do tretje ure ponoči, a vsebina posvetovanja je bil pohod na Podlasje proti gospodu Sapiehi. "Elektor in švedski kralj sta ne, potem pa zasedeta -^prežna konja in odjezdita. V Gavno sta večkrat prihajala na obisk h Kučuk-Olbrotovskim, kjer sta se včasih ustavila čez noč, zato sta pričakovala, da ne bo vzbudil njun odhod nobene pozornosti in da ju ne bodo zasledovali, kvečjemu šele čez dva ali tri dni, ko bosta že sredi oboroženih kmetov in v globini neprehodnih gozdov. Odsotnost kneza Boguslava ju je utrdila v tej nadi. V tem se je gospod Tomaž lotil z vso vnemo priprav. Deček z listi je odšel že drugi dan. Tretji dan se je razgovarjal gospod mečnik obširno s Pater-sonom o svojem zakopanem denarju, katerega je bilo, kakor je pravil, nad sto tisoč, in o potrebi, da ga prepeljejo v varne Tavroge. Paterson je rad verjel, ker je veljal šlahčič za zelo bogatega moža in je tud? v resnici bil. Na to Boguslav: "Gospod grof, če bi imel vse, mogel dati vaši knežji milosti' dober svet," je rekel Paterson. V največji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je v Gospodu zaspala naša i j ubij epa hčerka, oziroma sestra ANNA AIDISEK in sicer je preminula dne 2. junija, 1931 v starosti 22 let, previdena z vsemi zakramenti. Pokojna je bila članica društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ, društva Bled, št. 20 SDZ ter Dekliškega društva. V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. John J. Omanu za cerkvene obrede ter bogoslov-cema Louis Kužniku in Joseph Sustavju za njiju asistenco, Rev. Albinu Gnidovcu, ki jo je ves mesec maj obhajal vsako jutro, ter Mr. Ivan-Zormanu za lepo cerkveno petje. Iskrena hvala častitim sestram od sv. Lovrenca, ki so obiskovale našo drago hčerko v bolezni ter za njih tolažilne besede skozi vse dni žalosti. Hvala društvenim članom, ki so čuli pri pokojni, ter vsem onim, ki so prišli ranjko kropit in molit za pokoj njene duše. Iskrena hvala Mr. Louis L. Ferfoljatu, ki je bil nam skozi ,vse dni žalosti naklonjen in za točno preskrbo in lepo vodstvo pogre'ba. Prav iz srca se zahvalimo vsem članicam Dekliškega društva, ki so redno vsak večer molile na domu pri ranjki, ko je ležala na mrtvaškem odru, ter dekletom, ki so ranjko položile k večnemu počitku. Prav iz srca se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Mike Gričar, Miss Anna Lekan, Young Ladies Sodality, Miss Mary Cesek, Miss Rose Cesek, družina Cesek, Mrs. Frances Perko, družina Cmunt, družina Habijan, Mr. Peter Bukovec, The Girls from the Cleveland Hat Mfg. Co., Mr. Edward Mc-Ewen, družina Sukovič, Mrs. Adler, E. 110th St., Mr. in Mrs. Martin Lindich, Miss Josephine Sraj, Miss An-tonia Sraj, družina Sustersic, Miss Justina Supan, Miss Josephine Sadar, Mr. in Mrs. Louis Lipoglavšek, Mr. in Mrs. Pavsel, Mrs. Masel, Mr. in Mrs. Ambrose, Mr. Bailey, Mrs. Miklavčič, Mrs. Ulepič, and the Sisters of Saint Dominic of Harvey, 111. Hvala za lepe vence: Mr. in Mrs. Mike Gričar, Mr. in Mrs. Ferenček, Mr. Jernej Tomšič in družina, družina Pujzdar, St. Clair Ave., družina Hrastar, The Matrons of The Main Lunch Room of The Ohio Bell Telephone C., društvo Bled, št. 20 SDZ. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu: Mrs. Frances Perko, Mr. Joseph Kosak, Mr. Louis Gross, Mr. John Zaletel, Mr. Jacob Resnik, Mr. George Zakrajšek, Mr. Frank Remec, Mr. John Cergol, Mr. Frank Udovič, Mr. Frank Kužnik, Mr. Anton Boldin, Mr. George Sever, Mr. Louis Arko, Mr. Ignatius Godec, Mr. Frank Novak, Mr. John Prosen, Mr. Gliha-iz St. Clair Ave., Mrs. Cigoj, Mr. Matt Arko. Ce se je pomotoma katero ime izpustilo, prosimo, da nam oprostite ter se jim ravno tako zahvaljujemo. Torej še enkrat vsem skupaj iskrena zahvala. Ljuba hčerka, draga sestra V grobu tihem tamkaj sniva se ločila je od nas; večno spanje že sedaj, zadnja ura smrtna njena v miru božjem naj počiva, je odbila za ves čas. večna luč je sveti naj. t Žalujoči ostali: Maria Aidišek, mati. Frances, Angela, Antonia, Mollie, sestre. _ Cleve^lijid QNewburg), O., 23. junija, 1931. Slika kaže polkovnika Lindbergha in njegovo ženo, obenem z ■ japonskim poslanikom in njegovo ženo v Washing tonu, ko je dobil Lindbergh dovoljenje od japonske vlade, da sme (poleteti z aeroplunom na Ja'ponsko. the:old home town Registered V. S. Patent Office BEAUTY | SHOPPE H o K CHINA«A» PRESELITEV! Vsem cenjenim slovenskim in hrvatskim avtomobilistom naznanjam, da sem preselil svojo postrežbo z baterijami za avtomobile iz 1153 Norwood' Rd. na 1123 E. 74th St. Priporočam sc še nadalje za popravljanje starih baterij in za nakup novih Willard Storage baterij. joseph znidarsic Tel. HEnderson 079G 1123 EAST 74TH STREET WHEN MARSHAL , OTEYjk WALKER SEES.AONT, SARAH PEABODYJ H EADIN Q ,,TO WAR D, M AINj( STR EET4 OTTE'Y JSEN t?S t DoDE ^TRAPP SDJ^N^THE £ NAZNANILO Vsem mojim prijateljem in drugim avtomobilistom naznanjamo, da smo zopet odprli "Battery Service na 1153 Norwood Rd. V prodaji bomo imeli tudi najboljše nove baterije. Se priporočamo B. HACE IN SIN 1153 Norwood Rd HENRIK -SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE