^--------- ' ......- -- .... ---- . - . ■■■ , ■-- -■ —. . -... -- . , ,:_a- Antiiašističneslovansho-italiianske ženske zveze za Vzhodno primorsko okrožje 0 ★ Štev. 4. Ajdovščina, 13. aprila 1946. Žene Vzhodno-primorskega okrožja pred novimi nalogami v A.j?ne 9- aprila.se je prvič v tem letu sestal in okrožni plenum ASIZŽ. Od blizu Ule,a.eč 80 prišle tovarišice, da skupno pre-nj J0 dosedanje delo, popravijo napake in vjjtk e načrt za bodoče delo. Prispele so akti-bivšee' so mnogo doprinesle v tej borbi, Pa j borkei- žene in matere naših borcev, ki 2av , . di same ostale ves čas v sredi borbe. doU se' da stoji Primorska danes pred Prav^110 °dločitvijo in so odločene žrtvovati |ea a*t0, kot so žrtvovale doslej, da dose-^Pravične odločitve. iz t Poročil, katere so podajale tovarišice Žene h'*1 okrajev, je bilo razvidno, da naše Prej j° Vaseh delajo z isto ljubeznijo slejko-Zavà a Pa )e prešibka organizacijska pove-in o-^d samimi odbori ASIZŽ in med ASIZŽ ,adi jaidZacijami OF, ZMJK in sindikati. Za-tud; e napake tovarišice iz vaških odborov tabo ^ Pošiljajo redno pismenih poročil in 'n ne°S^ane na®^ žena navadno skrito U$pej 2nan°- Razen tega pa ni vselej dovolj ce^0' ker iz istega vzroka se naše žene 2aj0 .12£ubljajo v nepotrebnih malenkostih, sprej j6 nkrožni plenum ASIZŽ prvenstveno * sledeče sklepe: bodo * okviru tekmovanja, t. j. do 25. aprila, ništv !0varišice pregledale vsa okrajna taj-Pi *n okrajne plenume. Naši plenumi, okraj-ainp^, okrožni, niso reprezentančni plenumi, siCa delovni plenumi in bo vsaka plenuma- °rSan,eS 2astavila vse svoje sile za dvig naše aizacije. ASl2ž f re^^edale bodo tudi krajevne odbore t ZM t&- U^rdile njih povezavo z odbori SIAU, obijaj. sindikati in odbori naše ljudske CAV krajih, kjer še niso postavljeni od-^ASIZž, jih bodo postavile do 25. aprila, ^sih U(> kraja tekmovanja bodo uredile po kov Vaseh nabiranje prostovoljnih prispev-nega2a vzdrževanje organizacij. Članice okrož-k*di ^ enuma so na plenarni seji predelale erata' katera sta podala tov. Vida «eji pffVa ’n lov. Mitra Mitrovič na plenarni taltljyv, AFŽ v Beogradu. Sprejele so tudi ip Gf\Cke' katere je sprejela plenarna seja CO j Slovenije, ki se glasijo: tle]om i? osvot°ienju so žene nadaljevale z di-pg v' . so ga vršile v vojni, samo da so pod ... nuni pogoji sodelovale pri reševanju vseb . „ , _____ -____ A _ _. _ drug fere^ih nalog. Te naloge so postale res >ojnoCAe,°d onih, ki so jih žene vršile med toda zahtevale so od žene enak delovni zagon in isto mero požrtvovalnosti kot v času vojne. Žene so po osvobojenju pravilno doumele, da je treba dati vse sile za obnovo in izgradnjo domovine. Kakor so žene prej razumele, da je najnujnejša pomoč vojski na fronti pomoč ranjencem, tako razumejo sedaj, katere so najnujnejše potrebe izropane in opustošene domovine. Plenum je ugotovil, da so žene doslej pokazale velike uspehe pri opravljanju najrazličnejših nalog, kakor v obnovi tako pri političnih nalogah, v oblasti, v socialnem skrbstvu, pri reševanju konkretnih težav svojega mesta in kraja. Politična akti-vizacija je zajela nove množice žena. Še posebej je prišlo to do izraza v predvolivni kampanji, s katero je bila gotovo zajeta sleherna žena. Rezultat tega je množična udeležba žena pri volitvah v ustavodajno skupščino. 2. Največjo aktivnost in največje uspehe so pokazale žene v socialnem skrbstvu, pri pomoči invalidom, vojnim sirotam, v skrbi mater za otroka itd. Vprašanje vojnih sirot, socialno ogroženih otrok, dečjih domov in zavetišč je postalo vprašanje žena, sestavni del nalog AFŽ. Pri reševanju teh vprašanj so pokazale žene neutrudljivo delavnost in skrb, ljubezen do otrok in razumevanje za težave, ki jih ima pri tem država. Tako so postale žene državi resnična opora. Akcije za oskrbovanje otrok so se začele z nabiranjem darov za dečje domove ter z obiski domov in so se razvile v dobro organizacijo velikih zbirk patronatov in stalne pomoči posameznim dečjim domovom. Plenum je zaključil, da mora AFŽ pri delu za oskrbovanje otrok nenehno izpopolnjevati dosedanje oblike dela. Najti mora pri tem nove in še ne zajete množice žena in jih zaktivizirati. V akcije mora vnesti še več organiziranosti in stalnosti in tako postati še večja opora države. Skupaj z ostalimi antifašističnimi organizacijami mora AFŽ pomagati državi v skrbi za vzgojo otrok in voditi račune o tem, komu se daje ta vzgoja v roke. Potrebno je, da se odbori AFŽ v vsem delu za oskrbovanje otrok še tesneje povežejo z organi ljudske oblasti, tako da bodo lahko priskočili na pomoč tedaj in na tistem kraju, kjer bo najbolj potrebno. V skrbi za matere in otroka, v skrbi za zavetišča, posvetovalnice in slične ustanove bo AFŽ nudila največjo pomoč zaposlenim ženam materam, posebno delavkam. S tem bo AFŽ ustvarjala pogoje za dosego njihove resnične enakopravnosti. 3. V splošnem delu na poletu, ki je po osvobojenju zajel vse ljudi, tudi žene ne zaostajajo. V dneh obnove naše domovine in vsesplošnega tekmovanja z delavskim razredom na čelu, so žene pri delu ponovno stale svojim tovarišem ob strani, tako v industriji, kakor v poljedelstvu, z eno besedo, pri vseh delih obnove. Žene so pokazale novo delovno junaštvo; slednji dan nam da novih žena — junakinj dela in industrije. S tem so žene pokazale pripravljenost za skupno dobro nove države. Obenem pa so s tem razbile vse stare predsodke o nesposobnosti žene za opravljanje nekaterih poslov. Toda plenum je ugotovil, da žene še niso dovolj aktivizirane na vseh poljih obnove in naredile dovolj za to, da bi povedle žene preko prvih mobilizacijskih akcij do širšega razumevanja in reševanja vseh gospodarskih vprašanj in tako tudi niso postale močna opora ljudske oblasti. Zaradi tega je potrebno, da se posveti največja pažnja gospodarski vzgoji žena, da se jih nauči, da bodo lahko razumele perspektivo razvoja naše dežele, da bodo osvojile vse oblike ljudske oblasti, da se mobilizirajo za sodelovanje pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj in izvajanju ukrepov, odlokov in zakonov Ijud* ske oblasti, še posebno pa za sodelovanje pri reševanju sedanjih perečih vprašanj, kakor so odkup presežkov živil, oddajanje davkov, zatiranja črne borze, sabotaže itd. Tako je torej treba, da antifašistični odbor žena pri-, pomore k temu, da bodo delovne žene v industriji in pri vseh drugih poslih, kakor so na primer po uradih, a še prav posebno v poljedelstvu, množično razvijale junaštvo pri delu. 4. Četudi so od osvoboditve do danes doseženi pomembni uspehi pri politični aktivi-zaciji žena, je vendar treba omeniti nekatere pomanjkljivosti. Plenum je ugotovil, da našemu političnemu delu z ženami manjkata dve osnovni stvari: načrtno, stalno politično delo in povezanost političnega dela s konkretnimi akcijami. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi pomanjkanja stalnega političnega dela zamrla aktivnost žena, posebno v krajih, ki so bili žarišče upora in osvobodilnega boja. Z druge; strani se politično delo ne more in ne sme' oddvojiti od konkretnih akcij. Vsako konkretno akcijo, vsako konkretno delo AFŽ-ja je treba povezati s političnim pojasnjevanjem. Obenem z delom je treba v ženah b uditi pra- k množicam. To je: članki naj bodo pisani jas* vilen odnos do države, do ljudske irf ovine, do j no, razumljivo in preprosto. dela in do vseh težav, ki nas še čakajo — edino na ta način bo zagotovljen uspeh, koristnost in množičnost delovanja AFŽ. Istočasno je treba vzdrževati in razvijati budnost žena in naših organizacij za najrazličnejše sovražnikove akcije in za delovanje reakcije na gospodarskem in kulturnem polju, ker hoče sovražnik z bojem proti naši ljudski oblasti razbijati tudi enotni pokret žena, s tem pa tudi ljudsko fronto. 5, Plenum je ugotovil, da je delo AFŽ na vasi ponekod še vedno premajhno in nezadostno. Kljub temu, da se še vedno pojavljajo resnične težave, obstojajo za AFŽ vse možnosti za okrepitev dela na vasi in za aktivi-ziranje vaščank; zlasti v tistih posebnih vprašanjih, ki se tičejo vasi, kot n. pr izvedba agrarne reforme, gojenje posebnih rastlin za industrijsko proizvodnjo, aktiviziranje kmetic v vaških zadrugah, pravilna preskrba mest z živili in podobno. 6. AFŽ mora posvetiti pažnjo raznim vzgojnim tečajem, ki naj jih organizira skupno z ostalimi množičnimi organizacijami. V našem ženskem tisku se kaže zadnji čas izboljšanje, kar se tiče bolj konkretnih zadev, v reševanju problemov. Treba pa je, da prinaša naš tisk čim več primerov žena, ki so se posebno uveljavile pri svojem delu, zlasti pri obnovi domovine, da piše o oblikah dela žena in AFŽ in da se v načinu pisanja člankov čimbolj približuje najširšim ženskim 7. Glede na važnost vseljudskega tekmovanja, ki se vrši pod vodstvom ESZDN v naši držatri, za čim hitrejšo obnovo, za pridobitev novih metod dela in za mobilizacijo novih ril, daje plenum organizacijam AFŽ nalogo, da razvijajo najširšo propagando in aktivnost in da pritegnejo vse žene z vasi in mest v to obče tekmovanje. Pred nami ženami iz Julijske Krajine stoje danes še prav posebne naloge. Kakor smo stale v prvih vrstah za časa krvave borbe, kakor se nismo ustavile, dokler ni bil fašistični okupator pregnan iz naše zemlje, tako tudi ne bomo odnehale, dokler ne bo fašizem do kraja zatrt in dokler ne bo toliko let trpinčena Julijska Krajina za vselej priključena k Titovi Jugoslaviji. S tem pa naša borba še ni končana! Trajala bo vse dotlej, dokler ne bodo obnovljene naše porušene vasL Zaradi tega smo poleg prej navedenih sklepov sprejeli še sledeče: 1. V vaseh moramo ustvariti popolno enotnost. 2. Utrditi moramo bratsko povezanost med narodi Julijske Krajine. 3. Poglobiti moramo povezanost z našo vojsko s tem, da bomo spet po vseh vaseh prale in šivale našim borcem. Kot so bile naše žene požrtvovalne za časa borbe, tako in še bolj bodo požrtvovalne danes, ko se borijo za uresničitev pravične zahteve štiriletne borbe za priključitev k Jugoslaviji. Trst povezan z zaledjem Žene koprskega okraja so se v polni meri zavedale prihoda mednarodne komisije na naše ozemlje. To so dokazale tisti dan, ko je prišla mednarodna komisija v Koper in v Šmarje. Takrat so naše kmetice na mah pustile delo na polju, delo v hiši in v hlevu, uvrstile so se z možmi, fanti in dekleti in odšle komisiji naproti, da ji glasno in jasno povedo to, kar si želi vsak kmet in kmetica, to kar si žele delavci naših solarn in tovarn za konzerviranje rib. Sli so, da jim povedo nepreklicno zahtevo vsega našega ljudstva, naše sleherne vasi in mesta: Hočemo k Titovi Jugoslaviji. Naše Istranke so bile vesele po odhodu mednarodne komisije iz koprskega j okraja. Vsaka izmed njih je bila vesela, da je j lahko sama povedala mednarodni komisiji, da ] je ona kot mati in kot žena, za brezpogojno ! priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. niti pretepanja in terorja importiranih fašističnih band. V tistih dneh je bila vznemirjena sleherna kmečka, delavska in ribiška hiša, v tistih dneh je segel val ogorčenja demokratičnih množic preko demarkacijske črte,- zajel je idrijsko ženo, zajel je pregarsko kmetico. V tistih usodnih dneh smo spet pokazale tudi me žene iz cone B, tudi me žene na drugi strani demarkacijske črte, ki nam je bila vsiljena, da je ne priznavamo, da smo s Trstom, da smo z Gorico, da smo s Krasom in Brdi_ povezani v nerazdružljivo enoto. Gre za Trst! je vršalo v prvem pomlad31' skem vetru preko vasi. Gre za Trst, gr®. Julijsko krajino, gre za nas, za naše življenr| Takrat spet naše istrske matere niso najni® pomislile, zavedle so se, da se danes Prl tako bije borba za naše pravice kakor se pred letom dni bila na bojnem polju, zave so se teženj reakcije, ki je hotela na v. način dokazati, da spada zaledje k TrstU ' Množice naših žena, množice mož in dine, ki so se dan za dnem trgale iz kras sten, ki so se trgale iz istrskih vasi, so glaf povedale resnico, ki jo dokazuje zgodovaj resnico, ki jo dokazuje tudi danes življ®J'|! j-esnico, da pripada Trst zaledju, da je zrasel in se razvil ob sokovih zaledja 1® bo imel življenjske pogoje samo toliko ca" dokler bo tesno povezan z vsem zalem® ' z vso Julijsko krajino, ■ s Slovenijo, z Ju= slavijo in s srednjo Evropo. , j, Dan za dnem so se trgale naše kmeti®® svojih domov. Pustile so delo na polju, PuS delo v hiši in se odpravile na pot, na dolg»’ prašno cesto, ki pelje naprej mimo naših va ki pelje naprej do Trsta. Tako se je odpra'.. tudi 83 letna ženica iz Sv. Antona na Cel^ svoje vasi na pot v Trst, da se pridruži ■ naprednim delovnim množicam Trsta. Sre® ? lasje so ji vihrali v pomladnem vetru lD trdih koščenih pesteh je tiščala veliko JU“. slovansko zastavo s peterokrako zvezdo,^ simbolom vseh pridobitev naše narodno 06 ^ bodilne borbe, s simbolom svobode, ki slJl | bomo še dokončnno priboiili. Tako se j® pravila iz Cežarij prav tako mati treh otr® svojimi sovaščani na pot v Trst. Vrnila sf* s Trsta samo toliko, da je skuhala otrok najnujnejšo hrano, potem pa si je podr®®^ •Jcrilo, si zavezala ruto, vzela kos trdega kB1 kega kruha in se odpravila na pot. ., ! Šlo je za Trst, šlo je za- zmago deniok tičnih naprednih sil na tem majhnem k^ zemlje, šlo je za to, da dokažemo tudi žene, da smo v celoti na strani naprednih Istra je v polni meri pokazala, jj, žene so bile prve, ki se niso =irašrle noh®8 naporov. Antifašistične množice Trsta, Goricf ^ celotne Julijske krajine so dokazale, da j® , sile, ki bi lahko zlomila njihovo enoto antifašistične množice Julijske krajine so kazale, da so napredne sile v svojih nap°r če so zedinjene, nepremagljive. V našem okraju so žene na splošno zelo aktivne pri delu. Do izraza naj večje aktivnosti pa je prišlo v Poljanah, Stopniku in v loda še tisti dan, ko so po Kopru in po vasi Jesenica, kjer so žene napravile za dečji naših istrskih vaseh plapolale jugoslovanske in italijanske trobojnice s peterokrako zvesto, še tisti dan, ko so stene starodavnega Kopra in naših sončnih Šmarij odmevale od navdušenih vzklikov antifašističnih delovnih množic cone B, se je naš Trst, se je naša Gorica polnila z importiranimi italijanskimi fašističnimi množicami. V Trstu, v Gorici, v Tržiču je iz dneva v dan naraščal teror fašističnih band. Od dneva do dneva je naraščala zmagovita manifestacija zavednih antifašističnih množic cone A. Od dneva do dneva se je večalo število junaštva naših tržaških žen in mater, od dneva do dneva je raslo število junakov delavcev, ki se niso strašili niti brizgalnic, niti civilne policije na konjih in motornih vozovih, Delo žena v idrijskem okraju pisje. Imela je tak uspeh, da je skoraj vsajf hiša naročila dnevno časopisje in Primor5* borbo, Id je glasilo cone B. ■. Pri delu v našem okraju pa se kaz . dom v Št. Petru na Krasu 30 parov nogavičk in 30 parov copat za naše male sirote. Ravno te vasi so najbolj prizadete, koder je divjal najhujši teror okupatorja pred enim letom, vendar žena to ne moti. One delajo na vseh področjih, perejo in šivajo perilo našim borcem, pomagajo krajevnim N00 pri oblastnem delu, skrbijo za to, da je vsak košček zemlje obdelan, povsod so požrtvovalne in neutrudljive. Posebno aktivno se je pokazala tovarišica Marija Strel iz vasi Kamice-Masore, ki je od hiše do hiše nabirala naročnike za naše časo- tudi razne težkoče, krivdo moramo iskati ^ aktivistkah, ker ne poročajo konkretno kaj naredile žene na vasi oziroma kraju, tega se ne more voditi računa in točen pregj"| nad našim delom, kajti ne zavedamo se vek važnosti naše organizacije in dela, ki ga 8 rajo žene vršiti na vseh poljih, da s tem rj magajo v polni meri naši narodni oblasti P reševanju raznih vprašanj. Zato je naša g‘a. na naloga, da aktivistke podvzamejo način dela pri organizaciji AFZ, ter podp®6^ naše delo na všeh področjih, da se bodo " težkoče tako tudi pravilno rešile. . Zbirajmo tekstilne odpadke! dan-e 2»j jnj® nani pra? e i« edi« ?sai ni* ■kil SD« in«. aj«i Prst d« ISA 01 f lif lile go, isi il» ii 0 mi « Saša žena in asanacija na vasi & asauaciji naše vasi lahko naša žena gromno prispeva. Ne mislimo s tem, da bo zid ^ S^are’ nezdrave hiše podirala in nove don ? ^ s sv°iim podrobnim delom jPo mia delo moža s tem, da bo prinesla v Dob .Svo^e družine, svojega doma tisto preterì. izbo,išanie higienskih razmer, za ka-mož nima ne časa ne smisla. Ban 86 Preì®nje čase samo kakšna fiienvi!6^3 ^ena animala za asanacijo hi-hiši SkI3 ^ izve(ila kvečjemu v svoji črtp’ ^ ^anašnja žena svoje misli in svoje na-illuni množičnih organizacij dala svo- Pridovf1^^3111 *n za to Prnhoristno delo 0(j 7 “a. Ne bo potem samo ena hiša v .vasi & \arjala zahtevam higiene, ampak vse in e® celo naselje. tako f s* nekoliko podrobneje, kje in tanil ?• -0 zena doprinese svoj delež k zbolj-Petr J11^enskih prilik naše vasi. Neobhodno biti n tem ie’ da pozna, kakšno mora bran ^ z*vyenjei naše stanovanje, naša pre-trDe,a l.n °bleka, da bo naše zdravje čim manj v korist11 ^0rno mo£d hiti čim dalje domovini siar|?a^n^mc> pri družini sami. Koliko je tu z°ro Predsodkov, nepoučenosti, zastarelih na-dern ’ bijejo v obraz vsem zahtevam mo-jejj., higiene. Ze če mati pusti svojega do-ntesn^’ ^3 Svob°dno brca, medtem ko je prej s teJ6!3^ njegovo telesce v spone povoja, je Bin r a°Prlnesla delež k njegovemu telesne-ŽeBaa,Zvoi11 in s tem k asanaciji svoje vasi. utniv .0 skrbela, da se bo vsa družina redno Perilo3 *n knpals, da bo'imela vedno čisto hebo®3 sebi; bo zlasti na otroke pazila, da tan t ° zal°čišče mrčesa, zato jih bo tudi vsak otroei Peljite prečesala. Pazila bo, da si bodo dobro re^no zvečer in zjutraj umivali zobe, ker ì’udi Ve’ kakšna dragocenost so zdravi zobje. Btrjop ? to ho gledala, da si bodo otroci redno vta da se ne bo samo ob določeni uri a CmPak ob določeni uri tudi vstajalo in Bo j 0 zlasti otroci imeli dovolj spanja. Zna-dvajj6’. da mora šestletni otrok spati 12 ur; zila aisiintni pa še vedno 10 ur. Zato bo pa-pa g,.a. bodo otroci šli zgodaj spat, da bodo n—1 lz postelje kakor hitro so se zbudili. ^ebno y v dobi pubertete bo na to pazila, je 2a Pugledu prehrane mora žena vedeti, da Da fftn.ase tdo najbolj primerna mešana hra-Dièni- ^e: rastlinska in živalska. Osnovni ele-1 11 hrane n- , _— (ogljikovi hidrati, maščobe in Seboi °Vtae) se lahko sicer kot gorivo med vatj nadomeščajo, vendar mora hrana vsebo-tavi[f°tav odstotek beljakovin, ker so belja-ve. g6 b°l gradivo novih celic nenadomestlji-Prebae.r..80 P® rastlinske beljakovine težko *valsk ÌVe *n nialo izrabljive, morajo biti tudi Pri e beljakovine na našem jedilnem listu. Paži/j 6 ^311' otrok bo mati polagala posebno 'Paslo 113 na vilaniinih bogato hrano (mleko, Badje ’ enjava, zlasti paradižniki in korenje, tantn'D -•)’ ne bo seveda dajala otrokom pi-Van: 'h jodi. Odvračala bo otroke tudi od uži->zlas{j nasladil, kakor so kava, čaj, alkohol; Bživatj^08^11!^3 otroci sploh ne bi smeli Danes je siop-T8 J6 tad» nam na Primorskem dotam o a. v®nsko slovstvo o pravilnem in zdra-Ifiti ,• a' J,nu življenja, o negi otrok itd. in že-tasam da bi naše Ule Po njem. matere v čim večji meri Pa ne samo v svoji družini, ampak tudi v svojem domu lahko žena v pogledu asana-cije mnogo napravi. Sama seveda tega ne bo zmogla, skupno z možem bosta pa lahko marsikaj nezdravega odstranila, marsikaj nepopolnega zboljšala. Ne samo tam, kjer bodo novi domovi nadomestili požgane in porušene, ampak tudi tam, kjer so domovi vojsko preživeli, bo mogoče z adaptacijo in preureditvijo, s kako malo prezidavo, pripraviti bivališče takšno, kakršno zahteva higiena. Začnimo kar s tlemi. Vsakemu je znano, da mora stati Irša na suhih tleh, da so vlažne stavbe in stanovanja pogosti vzrok revmatizma in rahitisa ter leglo najrazličnejših kužnih bolezni, posebno pri otrocih. Kjer stoji hiša na vlažnem kraju, je treba tla osušiti (z drenažo, z nasaditvijo dreves), hišo podkletiti, v zidove vstaviti izolacijsko plast asfalta itd. Pri stavbi sami je treba upoštevati zadostno višino prostorov, ki naj bodo vsaj tri metre visoki, ker mora stanovanje nuditi odraslemu najmanj 15, otroku pa najmanj 10 kubičnih metrov prostora. Stanovanje mora dati stanovalcem dovolj zraka, dovolj svetlobe in dovolj sonca. »Kamor prihaja sonce, ne pride zdravnik,« pravi naše ljudstvo. Zato mora površina oken predstavljati vsaj dvanajstino površine tal. Okna morajo pa biti tudi tako postavljena, da je mogoče napraviti prepih in na ta način hišo prezračiti. Podovi naj bi bili po možnosti brez špranj, kar pa pri običajnih podovih iz desk ni mogoče doseči. Higiensko neoporečni pod dajo parketi ali linoleum, ki so obenem slabši prevodniki toplote kakor cement, ki prihaja v poštev le za kopalnice in kvečjemu še za kuhinjo. Strop naj bi vsekakor bil ometan. Stene morajo biti pogosto pobeljene. Pri notranji razporeditvi prostorov je po možnosti gledati na to, da leži spalnica na vzhodni strani, dnevne sobe in otroške sobe na južni; na severno stran spadajo shramba, kuhinja, kopalnica in stranišče. Na zahodno stran bomo postavili stopnišča,-veže in po potrebi še spalnice. Seveda ne igra razporeditev prostorov v kmečki hiši tisto vlogo kot v hišah v mestu, ker prežive ljudje na deželi skoraj ves dan na prostem, na zraku in soncu. Posebno pažnjo je pa treba posvetiti straniščem, ker so prav ta po naših domovih najbolj zanemarjena in smatrana kot neki nebodigatreba. In vendar bomo prav po stanju stranišča presojali stopnjo civilizacije dotične družine. Marsikje predstavlja stranišče nekaj v obliko kolibe zbitih desk na gnojišču. V kolikor ni v stavbi sami, kar je seveda najbolj priporočljivo, mora biti stranišče zidano, imeti mora svojo zabetonirano greznico, mora imeti vodno napeljavo za izplakovanje in mora biti večkrat prebarvano, vedno pa snažno. V greznico je treba pogosto vlivati apno, Tudi o oskrbi z vodo moramo spregovoriti nekaj besed. Vse vasi še niso tako srečne, da bi imele vodovod, malokateri priteka voda sama, kot studenec iz tal. Talne vode je v naših krajih sploh zelo malo; je pa le talna voda ona, ki odgovarja vsem zahtevam higiene, da so le studenci dovolj globoko zajeti ali pa voda iz tal črpana s »črpalko. Večji del naših vasi in domov je še danes navezan na kapnico; sama po sebi tudi ta ne bi bila slaba, manjkajo ji pač rudninske primesi ;le način zbiranja je nepravilen. Predvsem bi moral vodnjak biti najmanj 30 metrov oddaljen od stranišč in gnojišč, moral bi biti pokrit in voda iz njega dvigana s črpalko; ob dotoku vode v vodnjak bi pa moral biti vstavljen čistilnik, za katerega ni treba drugega kot zložiti kamenje, pesek in oglje v zabetonirani prostor približno enega kubičnega metra. Tesno zvezano z vodno oskrbo je vprašanje kopalnic. Pravih kopalnic s kadjo in toplo vodo, kakršne bi morala imeti vsaka hiša, seveda ne bo mogoče takoj vsaki hiši pripraviti. Pač pa bi vsaka hiša morala imeti vsaj pršno kopel, kar ne bo prav težko izvedljivo. Kjer ni vodovodne napeljave, bo že iznajdljivost in iniciativnost naših gospodinj našla rešitev. V pogledu razsvetljave bo šlo stremljenje naših žena za električno razsvetljavo, ki najbolj odgovarja zahtevam higiene. Edino svetlobno telo mora biti tako zasenčeno z motnim steklom, da ni videti žarečih žic; še boljša za naš vid je indirektna svetloba, pri kateri svetlobnega telesa sploh ne vidimo. Za ogrevanje prostorov je v naših krajih, z izjemo hribovitih predelov, zelo slabo preskrbljeno. Vsaka soba bi morala imeti peč, in sicer glinasto z gladko površino — nima pa večkrat vsa hiša sobe s pečjo in se zgodi v primerih bolezni, da je treba na silo postavljati peč, ki seveda noče vleči in samo kvari zrak. V naših gorah je pa ta slaba navada doma, da imajo samo eno veliko, našim partizanom dobro znano peč v izbi, s katere zlezejo pregreti v nezakurjene sobe spat, kar mora nujno dovesti do prehlajenja. Prav tako je treba z vidika higiene obsoditi naša starodavna ognjišča; ne samo, da zakade vso hišo, da letajo saje po zraku, tudi navada, da se ljudje pri ognjišču grejejo, je vredna obsojat nja, ker si pač grejejo samo eno stran teles* in si na ta način lahko drugo prehladijo. Glede opreme bi ne bilo dosti pripomniti; ker hišna oprema, kakor se danes izdeluje, i svojimi gladkimi ploskvami, brez okrasov, n« predstavlja več v naših sobah zbirališče pra' hu; odprava ostrih robov je pa otrokom marsikatero bunko prihranila. Le dovolj mora biti opreme, tako da ima vsak stanovalec, tudi otrok, svojo posteljo, ki naj ne bo premehka, zlasti ne za otroke. Zavese, v kolikor so zaradi blizu stoječih hiš potrebne, bodo morale biti stalno čiščene in večkrat oprane. Celo stanovanje bi pa moralo biti vsak dan, tudi pozimi, temeljito prezračeno. Na t« način se tudi mrčes, ki se rad drži oprave in sten, kot n. pr. stenice, ne bo naselil v našem stanovanju oz. bo iz njega izginil. S tem smo v glavnih obrisih obdelali hiše in si gremo ogledat še dvorišče. To je večinoma močno zanemarjeno, kupi gnoja leže razmetani po njem, vmes se pretaka gnojnica, da še poveča neprijetni vonj, ki puhti iz hlevov in iz gnojišč. Vse to se da z dobro voljo, brez velikih stroškov, zboljšati. Gnoj spada na gnojišče, zabetonirano jamo za gnoj; na ta način se bo tudi mušja nadloga omejila, ker se na kupu ležeči gnoj segreje, kar uniči mušjo zalego. Hleve je treba redno čistiti. Mlake in podobna zbirališča stoječe vode bomo zasuli, da nas komarji ne bodo prehudo nadlegovali. Ogledali smo si v glavnih obrisih točke, v katere morajo biti uprta naša stremljenja po zboljšanju, po asanaciji. Ko bo vsakdo uredil svoj dom tako, kot smo opisali, bo vas zad» bila drugo lice. Zbirajmo tekstilne odpadke V zvezi z nabiralno akcijo za zbiranje tekstilnih odpadkov je potrebno, da sodelujmo najbolj aktivno vse organizacije OF. Zlasti je dolžnost izvršnih odborov OF, da nudijo vso podporo okrožnemu akcijskemu odboru, okrajnim akcijskim odborom kakor tudi krajevnim akcijskim odborom Naloge akcijskih odborov, v katerih so zastopane organizacije OF, AFŽ, mladine in gospodarske organizacije, so naslednje: 1. da organizirajo zbiralne skupine za zbiranje tekstilnih odpadkov; 2. da vodijo stalno propagando za to akcijo (z delavnimi in kulturnimi skupinami po vaseh, s tiskom, letaki, lepaki, s konferencami itd); 3. da preskrbijo skladišča za shrambo zbranih odpadkov; 4. da med akcijo pošiljajo poročila akcijskim odborom; 5. da organizirajo tekmovanja pri zbiranju; ja Ilirska Bistrica, Vipave in Vojska iz idrijskega okraja. Zbiranje tekstilnega blaga je predvsem naloga nas žena. Gre za to, da pokrenemo akcijo za brezplačno oddajo tekstilnih odpadkov, ki za nas kot posamezne trgovine nimajo takega pomena, ki pa bodo v veliko pomoč pri preskrbi surovin za naše tekstilne tovarne. Posebno morajo pri tej akciji pomagati vasi, ki za časa borbe niso prestale toliko gorja, ki niso bile do tal porušene. Pregledati moramo vso staro kramo, ki jo ima doma vsaka gospodinja. Pregledati je treba zavržene nogavice, raztrgano perilo in ponošeno obleko. Gre za to, da ne bo blago ležalo neuporabno po naših predalih, medtem ko bi lahko služilo prav naši industriji kot dragocena su* rovina. Zato je nujno potrebno, da sestavijo okraji takoj okrajne akcijske odbore, kakor da sestavijo take akcijske odbore tudi po vaseh. Pri teh akcijah naj prav naše organi* zirane žene največ pripomorejo. Po okraju1 in po vaških centrih se morajo postaviti skli' dišča, kjer se bo pregledovalo in sortiralo blago in od koder se bo to blago tudi či® prej odpošiljalo naprej, da bo prišlo do tok' stilnih tovarn, ki nam bodo vračale trud 5 preskrbo delavcev in kmetov z nujno oblek5 in perilom. Okrajni AFŽ odbori, tekmujte ¥ čim uspešnejši akciji za zbiranje tekstilnih o padkov! Žene naših trgov, vasi, tekmujte v P5 moči naši tekstilni industriji! Pospešite 0 nujno delo, ker akcija mora biti zaključek 18. aprila 1946. Grgar prednjači 6. da po končanem zbiranju zberejo dobre odpadke v skladišče. Vse organizacije OF morajo napeti vse sile, da bodo te naloge v polni meri izpolnjene. V zvezi z nalogami, ki se postavljajo pred vse množične organizacije OF, je dolžnost prav AFŽ organizacije na našem področju, da pokrene vse, da bo akcija za zbiranje tekstilnega blaga žela uspeh. Potrebno pa je, da vcepimo sleherni ženi, kmetici, delavki in gospodinji zavest, da moramo z združenimi silami poskrbeti naši industriji potrebne surovine S tem v zvezi stojimo pred posebno perečo nalogo našega narodnega gospodarstva. Pred nalogo, omogočiti delovanje in razviti delo tekstilnih tovarn, ki naš bodo preskrbovale s potrebnimi oblekami, s potrebnim perilom Zavedati se moramo, da je prav preskrba naših delavcev kakor tudi kmetov pred vsem požganih vasi z obleko in perilom eno izmed osnovnih vprašanj našega gospodarstva. S tem, da bodo naše tekstilne tovarne v polnem obratu, bodo preskrbljeni tudi naši delavci idrijskega rudnika, rudarji Vremskega britofa, rudarji premogovnika Snežnika, delavci na žagah kakor tudi naši kmetje, ki so doprinesli največ za časa borbe, kmetje in kmetice iz Čepovana, Lokev, Pregarij, iz okra- Žene grgarskega okraja so prešle najhujše borbe, žene grgarskega okraja so bile največja opora našim borcem. Cepovanke, žene iz Lokev, iz Ravnice. Tribuše so se v polni meri zavedale že tisti čas, da so neposredno zaledje fronte. Danes je prav grgarski okraj zaradi velikih naporov, ki jih je tu prestala za časa borbe skoraj vsaka vas, eden izmed najrevnejših, toda prav zato, ko so grgarske vasi šle skozi veliko število preizkušenj, prednjačijo grgarske žene tudi danes pri izvrševanju svojih nalog. Glavna naloga, pred katero stoje v gr-garskem okraju vse množične organizacije, je naloga obnove porušenih vasi, vzpostavitev obnovitvenih zadrug, vzpostavitev ljudske samopomoči, s katero bomo dosegli v kolikor mogoče kratkem roku obnovitev domov, ki so jih bombardirala nemška letala, domov, ki so jih požgali italijanski in nemški fašistični okupatorji. Tako sp se žene Čepovana, Trnovega, Lažne, Grgarja in Lokev obvezale, da bodo sodelovale pri obnovi porušenih domov. V načrt tekmovanja so si zadale za nalogo, da bodo obnovile s sodelovanjem vseh množičnih organizacij najnujnejše hiše. Žene pozdravljajo invalide Ob priliki invalidskega tedna so žene na «vojih sestankih sprejele nešteto pozdravnih pisem našim invalidom. AFŽ organizacija iz Št. Vida pri Vipavi je poslala naslednje pozdravno pismo našim invalidom: S čustvi najglobljega spoštovanja in občudovanja se Vas premnogokrat spominjamo žene in matere iz Št. Vida pri Vipavi. Žene, zbrane na množičnem sestanku AFŽ, Vas ob tej priliki najsrčnejše pozdravljamo. Zdaj ob invalidskem tednu so se naše misli še večkrat mudile pri Vas. Hotele smo, da bi naši hvaležnosti dale tudi konkretni izraz. Čeprav je naš prispevek skromen, naj Vam priča našo neomajno ljubezen, ki jo čutimo do Va*. Ni daru, s katerim bi se mogli oddolžiti za žrtve, ki ste jih doprinesli za to, da bi se nad našimi otroki ne ponavljale več krivice in nasilja. Danes, ko se toliko govori in dokazuje o naši sveti pravici do Primorske zemlje, ki je napojena s krvjo, ne bi mar zadostovalo, da si medzavezniška komisija ogleda in prešteje Vas, ki ste živa priča nacifaši-stičnega nasilja. Bodite prepričani, da se ne bomo izneverile idealom, za katere ste se Vi žrtvovali, zakaj če bi se jim iznevirile, bi pomenilo zasužnjiti temelj, ki ste ga nam zgradili Vi. Prav z invalidskim tednom so se poglobile prijateljske vezi, ki nas vežejo do naše vojske kakor tudi predvsem do naših invalidov. Prav tako so si žene iz Bajnščic za