List 50.
Gospodarske skušnje.
(Nov panj) priporoča v poslednjem listu štajarske kmetijske družbe njeni družbenik gospod Jan. Herčič iz Št. Marjete poleg Ptuja. Je pa ta leseni panj 14 pavcov širok in 14 dolg, iz dveh enacih delov zložen, ktera sta z lesenimi šarniri sklenjena in se dasta v sredi saksebi vzeti. Iznajdenik ta svoj panj, kteremu je celo novo ime „Apinium" (čbelišče) dal, priporoča iz 4 uzrokov: 1) ker čbel ni treba moriti, 2) ker so taki panjovi polni in močni, 3) ker ni treba rojov čakati, ki sicer večkrat uidejo ali pa se zakasnijo, in 4) ker je sterd vselej lepo čista. — Ali so res Heršičevi panjovi boljši od dobrih naših navadnih, morajo še le skušnje poterditi; toraj naj se čbelarji, kterim je za to novino mar, obernejo do gori imenovanega gospoda, da zvedo napravo tega panju bolj natanko ali pa da jim ga naravnost pošlje. — Vse skušajmo; kar je najbolje, pa obderžimo!
(Kako s pridom presajati postarane drevesa). Kdor hoče že postarano drevo presajati, mora kake dve ali tri leta poprej okoli njegovih! debelejših korenin novo zarejo korenininih nitk zarediti, ktere bodo namesti onih v zemlji na starem mestu ostalih korenin presajeno drevo redile. To se pa tako-le dela: V kolobar se kaka dva do politreh čevljev okrog drevesa tako globok grabnič izkoplje, da pridejo vse korenine na dan. Stareje ko je drevo, ktero hoče kdo presaditi, tem sir j i mora omenjeni grabnič krog drevesa biti, da se ž njim več zemlje vzdigne in presadi. Večja ko je gruda, s ktero se drevo izkoplje, raje in popred se bo prijelo. Na to mora presajevavec pri presajanji drevja skoraj najbolj paziti; ravno tako mora tudi graben okrog drevesa po veličini grude in drevesnih korenin širji ali ožji biti. Vse debelejše korenine, ki pridejo v grab-iiiču na dan, se morajo skerbno posekati ali požagati tako, da je grabnič prazen; krajše in šibkeje koreninice pa naj se rasti puste. Ko je to storjeno, se mora grabnič z drugo prav rodovitno in perhko zemljo zasuti in pri tem zasipu se mora najbolj na ostale tanke koreninice paziti, da se z dobro zemljo popolnoma zakrijejo. Komur se drevesa presaditi ne mudi, zna to delo v dveh dobah doveršiti, postavimo, letos poseka polovico korenin, čez eno ali dve leti pa ostale. Letos, postavimo, le pol grabniča okrog drevesa napravi  in  le  pol  korenin poseka;   po  tem  zgubi
-----   394    -----
tedaj drevo le polovico moči, in toliko gotoviše se bo presajeno prijelo. Najbolje je, ako se to delo v pozni jesen'i opravi, ko je drevo že rasti nehalo, ali pa v začetku zime. Ce bi bila pa spomlad suha, se mora presajeno drevo po-gostoma zalivati. — Iz tega se vsak sadjorejec lahko sam prepriča, kakošni so nasledki tega ravnanja. Drevo, kteremu so se krog in krog večje in debelejše korenine posekale, dobi v grabniču dobre, redivne in rahle zemlje, v kteri novih čverstih koreninic dovelj zaredi, ktere so mu gotov porok, da se bo na nov kraj presajeno drevo gotovo prijelo in spešno rastlo.
Tako svetuje skušen  gospodar v „Landw. Centralblatt
fur D."
(Rusovska k laja za čbele). Rusi zgodaj spomladi, ko se nikjer zunaj paše ni, največje panjove z malimi stroški redijo, da jim čbelice ne jemljejo konca. Po velikosti panjev se eno ali več lesenih vozkih in dolgih koritic napravi in pred panjove postavi in z presejano drobno in suho reže no moko, kaka dva pavca na debelo, nasuje. Celi roji čbelic planejo čez omenjeno moko in rijejo po močnatem prahu, dokler popolnoma obložene se ne vernejo zopet v panje nazaj. Posebno v lepem vremenu in gorkih dneh se okrog omenjenih koritic praše in brenčijo, da jih je veselje gledati; tu ne dobe samo dovelj priprave za potrebni plod, temuč tudi delavnim čbelam je režena moka bolja paša kakor njih že kisla in plesnjiva gruda stare zaloge. Pri ti klaji morejo čbele kmali in prav veliko zarejo narediti. l*a klaja se jim tako dolgo poklada in ponavlja, dokler nehajo omenjeni močnati prah v panj nositi, to je, dokler dovelj cvetličnega prahu iz inačic na verbah, ivah, jagnje«; h, iz abrank itd. ne dobijo, kteri jim je se ve da prijeti :ša od prahu režene moke. Ta klaja terpi 8 do 10 dni in tudi še dalje, dokler čbele prej ali pozneje po naravni paši ne ferče. Imenovanega prahu se šteje sploh po 2 funta na panj. Ker pa čbele po ti klaji rado žeja, se jim morajo tudi blizo panjev postaviti majhne koritica s polovico meda in polovico kuhane vode napolnjene, po kteri pijači kaj rade lete. Spervega se koritica napolnijo s suhimi oblanci in čez to se vlije medena inešanca. Umne živalice jo kmali zavohajo, čversto po nji lete in jo serkajo, da je kaj.                             __________