64. itev. Poštnina plačana v gotovinL Selje, petek 8. junija 1328. Leto X. Izhaja v pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20#—. Posamezna 6tevHka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 1U.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In upravttiätwo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. OgtasLpo tarifu. Telefon Int. štev. 65. Zapravljanje ugleda Slovencev- V Celju, 7. junija. Razburjonje, ki je nastalo po nasi državi ob poračilu, da predloži Vuki- cevič-Korosčeva vlada Narodni skup- šč.ini nettunske konvencije brez vsa- kega papravka v ratifikacijo, je seglo tudi v Slovenijo. Sicer se tu žalibožo ni zganil nvkdo raizun našili visokosol- (t'V v Ljubljani, ki s>o povedali kLeri- kaloeiiu v brk nekaj bridkih rqsnic, hiišlo pa se je časopisje rodilne slovev- ske alnmke, klerikalno, ki proylaka vsakogar, ki zulitem korekluro nettun- fikili konvencij, za vojnena hujaknča. Nasel se jo iudi slovensko-klerikalni minister dr. Korosec, ki je dal strol,j>a,ti v sami prestolici. države na demon- strante proti iz-siljievalcem not tun skill konvencij, proti italijanskim l'asistom. Z obojim pustopanjem jo zagrošila vodilna slovenska s trunk a. nopoprav- Ijiv greli. Ka.jti dobro ji in.ora bili znano, da so nettunske konvencije lo del tiste iinperijalisticne fašistične po- litike, ki ne ogroža saino Dalmacije in hrva,tskega 1'riniior.ia lemvoč tudi eolo ljubljansko oblast vse do Zidamoga, mostu. Kajti so bolje 'ko dalmatinski bauksit disi Italijanom trboveljski promog in. nasi lepi gozdovi. Co so se vrgli sodaj sasisti najproje na Dalma.- cijo, Jii ireJva misliti, da so s torn po- /abi'li na. »Slovenijo. Po tej nesumljivo pravilni presoji polozaja bi se inondu ravnali tudi nam slovenska polilika neglede na Irenutne notranje politicne konsiehu-ijf; Za to, da imomo dr. Ko- rošca za notranjiega uiinistra in za.no- kaj vodilnili klerikalnih uradnikov tor gnjavažo neklerikalnih drzavnih na- mesčoneov — pozabiti na italijansko nevarnost, da nili ne uocoviino o oh- upni borbi priniorskik Slovencev, in oelo trdili, da snio vojni lmjskaei oni, ki so ne l)i ratli dali kar žive snesti, jo. vodilne slovensko strange, nevredno in more tudi prod nasim ])vipro«tin\. na- rodom sainiui ubiti vsak smisol za na- šo narodno-palitične cilju in zahlcvc». (Jrob inatorijalizionn, #robo deinaMoštvo novor.K-tno dcnioralizira. Tudi koncrno ono, ki dailies so niislijo, da sino nckak narod in da bi radi vidoli oelokupno naše jezikovno OAonilio v okvirju naso domoviiR». Žalostno je skora.i čitali v bi'oi^rajskill Jistib, da jo colo v dulnji Struimci na /borovanju 7.000 ljudi ztt'bleva-lo osvoboditev «"oriskih SI'o- vonoev. Tako torej slabo skrbi vodilna slo- vonska stranka za svetost in uglod na- seg-a nacijonalnega progrania doma s sladkim uponi, da jiin bodo dali vse svoje gilaeove slav. hiibovci in figav- c:i, ki jnislijo, da bodo takoj puske po- kalo, co kot ravnopravni državtljani nekoliko bolj energicno kritiziranio kale, ce kot ravnopravni držitvljani junaki nam labko verujejo, da bi ltali- jani že davno priöeli z vojno, ako bi to snw\i in mogliin ako bi se ne — btili. Kajti naša armada je že danes taka. da ji lnoremio absolutno zaupaii. Aii jo so nekaj druzega pri teni: kon- flikt z Itnlijo je v prvi nsti naša slo- venska si car. Venio, da bi klerikalni casopisi in klouikalni politični vodi- tolji dunes zanikali tudi to. Toda da.si je konflikt z Italijo v prvi vrsti slo- vo'uska stvar, je jasno kot boJi dam, da mi ne moremo niti napadati niti se braniti broz pomoči celokupnoga tro- imonoga nasega naroda. Mi inonuna h'di solidarni z njimi kukor vrti-ak-u- jenio iudi ftolidarnosl od itjih. Zalo j0 najvočja najtaka kazati ravnudusnusit gleda Jn/Jiio Srbijo ali, kakor sedaj, glodo li.rvatskog-.ii. rriui'orja in Dahna- oijo. Tako si labko za.pravimo vso sini- palijo, vso socustvovaiijo, ki ga siccr nisriK) potrebni mi doma, iomvee naši braljo na. Koroskoim in v I'l'iinorju. Taka situacija pa po,slant1 s toin šo tt>/- ja, če hm slovenski minister policije nastopa proti simpatiziorjsa nacijonailna vprašanja ne pr^sojajo po stra.nkarsko - političnih potrobab; tomvoč ])o vidikib in ciljib. celega na- j roda. Tako pa jo vso razbito, rn.y.(irU>, > Itoja/Jjivo, do o.cfaJ)nasti sobirno — pi'av kakor da hi se vsi skupaj pri- pravljali na smrt in no na. novo ja.čjo in plodonosno življ«n.ie. Narodna skupscina. To napovedi beograjskili lislov bodo danes vlada pricela v skupšcini z onoL'gu'nim bojom proti. opoziciji. rredsodnik bo j)rodlagal radi dogod- kov na zadnji sknpscinski so j i izkl ju- nto v sodmili jioslancov KJ)K; vočina pripravlja bojda ludi izpromembo po- slovnikii, da bi mogla lazje ubiti od])or opozicijo. Razume so, da so pripravlja tudi klub KDK na liorbo; vložil jo ])rodvsem okrog' 30 nujnih iJi'edlogov, ki so pa bodo prejkotne obravnavali še lo po obtožbi proti btvaemu pravo- so'dnemu niinislru dr. Subotiču. Ven- dar pa bi bila opozicija pripravljena umakniti to nujno predloge, ako bi vlada prislala na preiskavo krvavih dogodkov v Beoigradu in pa umaknitev odredbe za kouifiskadje časopisja. K temu pa se vlada doslej se ni odločila in tako je pričakovati najbrže že danos raizburljivih seen v Narodni skupšči- ni. Energična demarša Anyiije, Francije in Nemcije v Rnnu - PredvcerajšnjiiB je odgovorilo itali- jansko ministrstvo za zunanje zadeve naši vladi, da je z njenim odgovoroni radi denionstracij v Öibeniku in Spli- tu zadovoljno in da smatra s tern coli incident za koiičan. Inozemski časopi- si poročajo, da se prvotna Italija ni botola zadovoljiti z našim odgovorom, tomvoč, da je hotel a staviti rok za oce- nitov in placilo skodo, ki so jo imeh italijanski drz^ivljani ob deirion,straci- ja.h v Split« in Šiboniku. Zahtevala je so noko kau tele. S tern bi se pa stvar, kakor so diplomatski pravi, »kompli- cirala« in so takoj posredovali Angle- Ki,.Francozi in Nomci, da se stvar ta- ko reši, kakor se je .sedaj tudi dejan- sko izvršila. So so bogovi ludi nad Mussolinij'Oiii. Hermann Wendel o nettunskih konvencijah. Znaiii niMiiški pisateilj Hermann Wendel je napisal o nettunskih kon- vencijah v vodiliTem organu nemsko socijalne dcnrokra/'i.ie, berhnskem Vorwärtsih (Manok, katori pravi mod drugiin: »V resn ici so nctUnvsk« konvoncijo ravno tako nevarne kakor ;io opasna eel a balkans'ka politika fašizina. Mus- .cCKJilifiij.t..wi 7i/(/'ija .siuji (lanes l'.n'Jio ta- ko jhhJ silnini tlnk'iuii kak.-)j" j>r>i'^TU'J — in šci \colitiko kot ventila, skozi katoroga so spusičali nolranjo napelost. Od tod izvirajo blazne sanjo fasizma o noki riniski svotovni politi- ki velikoga stila, cue predpoyo] bi bi- la. ureditev Jadranskega morja v za- kljuwmo italijansko morje. Res pa jo, da zive na »onostranski obali« v dol- žini v,gC ko 500 km saini Jugos] ova ni, res jo, da se vije zastava Kralj«ivino Srbov. .llrvatov in Slovencev od Suša- ka do Kotora;. Proti njim hujska Mus- solini Albance, Madzare, Bulgare, Gr- ko in v najnov<}jše.in času celo Turko. Da je Dalmaoija prvi cil.i fašisticiiG ekspanzije, tega v Xta.li.ji nikdo ne taji. Ravnokar visi v nekom paviljonu mi- la nske razstave zemljevid, na katereni kaže rniiona črta, da je Dalmacija pri- rodno italijariska pokrajina. Mladi italijanski generaciji se to zabija v glavo po casopisju, društvih, ljudskih Bolah, na univerzah. Z ozirora ua ta nevarna dejstva smatra jo Jug"oslovan«. upraviceno, da so nettunske konvenci- je le jedno izmed sredstev italijanske ekspa.n;zi je.« Drobne politicne vesti. Stabilizacija francoskeoa franka. Pariški listi porocajo, da bode vlada predložila že prih-odnji teden francos- kemu pai'lamontu zaikon o staJ>iliza- ciji francoskoga franka. Albanija — kraijevina? Pojavili so se zopet glasovi, da bode v kratkem proglašena v Albaniji kraljevuia in bode ob tej priliki proglasen, sedanji predsednik albanske republike za kra- lja. Spopad med brezposelnimi in vnja- stvom v Moskvi. Vsled splosne gospo- darsko depresije je tudi v Moskvi cela armada brezposelnih. Ti so imeli v torek shiod, na katerem so z ostrimi go- vori zahtevali pomoč od države. Došlo jo do clemonstraicij, tekom katerih se je spopadlo delavslvo z vojaštvom. Stre- ljalo se je z obeli strani ter je mnogo nirtvih in ranjenih. Jules Sauerwein v Jugoslaviji. Po- litični ured.nik pariškega »Matina« je do.sol x .iugoslavijo, po njegovi izjavi na željo Nj. Vol. kralja, da študira1 nizmere v Dalmaciji in v hrv. Primor- ju ter informira o njih francosko jav- nost, ki pri ravnokar dovrsenem kon- i'liktu med Jugoslaviao in Italijo ni bi- la informirana o jedru spora. (Vocji del na&ega občinstva po Vrivdi našega casopisja tudi ne. Op. ur.) Tnozemsko posojilo je slo vo vodi — in sicer po izjavaJi »i'norodajniii«: vhi- nov vJado radi — bankarskih počitnio na AngJeškem, ki ]>rično v par dne- vib. Sklonilo pa bi so posojilo na je- sen. Morda, pravijo »merodajnic čia- ni vlade, dobimo za ta čas predujeni od jodnega do treh milijonov funtov štrrlingov. Ali je res več vredna Vu- kieevič-Korosceva komanda nad drža- vo kakor ureditev na&ili gospodarskih razmer? Obtoznico proti dr. Koroscu, ki je izdal proliustavno prepoved shodov in zborovanj, je vložilo53 poslancev KDK v Narodni skupščmi. Ukiniti svobodo zbotovanj se namTeč sme po naši ustavi edino potom posebnega zakona in se takrat samo v posameznih, tocno določenih slucajih. Maurice, Leblanc — B. si.: Modri demant, (Dalje.) »Vais naslo'V? T)ala mi ga je da ma s svetlimi la- tem odpeljali z a.vtombbilom, je telei'o- nirala ^vo'ji «ivilji . . .« );>Saj res . . .« *No, 6ez nokaj časa sem prisel na ^ d;x stL. j>m vj tista šivilja in v mi- ,"o!1 110^^ sem napenjal na ladji mo- zgdiiG in — llst to seni naravnost ]io- nosen — posTecilo se mi je spornn it i se zadtnjih dveh ^t^vilk vašoga teleso- na;, . .^ . 73. Na t;1J najLin mi jo bilo, kor Rom iinöl seznam his, ki Me jih vi iz- gradili, oziroma popravili, labko po prihodu v Pariz danos zjutraj, najti ime in naslov Felix Daveya, ki som ga iskal in tudi našel. Ko sem to vedel, semi prosil Ganimarda za pomoc.« »Cudovital Prvovrstno! Mora.m so vain prikloniti. Sa,mo tega ne raz- umem, kako stö diobili avezo z vla.kam v Havreu. Na kaksen način so vauu jo pasrečilia uiti z »Lastavice«.« »Saj iiisem ušel.« »Kako pa; . . .« »Vi sto narcK-ili kapitanu, da; ne «me pristaiti na angieski obali prod ono uro zjutraj. Pristali snio o pol- | n.oci. (Na ta način som se lahko poslu- i '/M postnega- parnika v Havreu.« j »Ali mo jo torej kapitan izdal? To VKMidai' ni moigooe . .. .« »On vas ni izdal. Njegn no zadeno nobenai krivda.« >Kdo pa me je izdal?« >Njegova ura.« »Njegovai urai?« »Da, pomaknil som nvali kazalw za ono uro naiprej.« >^ K ako?« »S kapitanom sva se ])ogO'\rarja.la; ])i'ipovodovail sem iiwi svoje doživljaje, ki so ga zairiimial'i. in mod te.m p oca si lut'iniical kazaloc . , . Topee seveda ni ničosar opaizil.« »Bi'mv-q, bravo, dobor trik. Zapom- ii ii si ga bom:. Todai «tonska ura, ki jo visela v njiogovi kaibini?« »Kaj, stonska ura? Da, to je bilo dosti težje, ker senil irnel zveaane noge, tada mornar. ki me jo nadizarova.l, ko je bil kapitan odsoten, jo bil tako pri- jazen, da je to opravil naimesto mene.« »Kako je to mogočo? On! Ali st<> inn povedali,, zakaj gre?« >Ne, on se ni niti zavodal vaznosti svojoga početja;. Rekel sem mm, da nio- ram n.in vsak liacin ])riti v London s prvim vlakom in . . . posrecilo se mi je, da sem gai pregovoiril.« »In ka'j sie mm dali za to voliko uslugo, ki vam jo je izkazal?« »Malenkdst, ki jo bo dobri mozakar I gotovo izročil vam . . .« »Dariloi?« »Skoraij brez vsako vi'ednosti.« »No . . . ?« * Modri doiinant.« >'Modri domaiit?« »Da, modri demant, ki ste ga za- menjali s pristnim. Oni modri demant, ki je bil najden v milneaii prašku kon- Kiila Bleichten a. Grolica do Grazon mi g"a je izrocila;.« Glaisen, vesel smeh se je razlegal ])o sobi. Lupin se je kar držal za trebuh. .Solze smeha S'O rail stopile v oči. »Moj Böig, kako smiesno je vse to! Moj ])onairejen clemant dobi mornar, da ga izroči meni.'ln potem trik z uro na mizi in z veliko stensko uro!« So nikdar ni Hoi mas tako živo ob- čutil boja, z Lupin am, kakor v tern trenutku. S svojimi čudovitimi čiiti jo vodel, dai «e za tcssti bučnim smehoni skriva silna komcentracija nasprotni- kovih mds'li. Vedel je, da se Lupin pri- pravlja na n;ov napaid, na hoj za živ- Ifanje ali smrt. Počasi se m,u je Lupin približal. Anglož se jo umaknil za koa^ak nazaj in ves raztr(\sen segel z roko v žep te- lovnika. »Ura je že tri, gospod Lupin.« »Ze tri je ura'? Škoda, bilo je tako zabavna . . . že dolg-o1 nisem bil tako dob re volje.« »Na vas odgovor oakamv« [ »Na moj odgovor? Moj Bog, kako | natančni ste! Torej, najina partija se bliža koncu in vloiek je moja svobo- da . . ,.t i . >. . . ali pa modri demant.« »Lepo . . . Vi igrate. Na kaj boste stavili? »Jaz bom stavil na kralja«, je re- kel Holmes in sprožil revolver v zrak. »In jaiz na asa,«, je odvrnil Lupin in ga z vso silo sunil v trebuh. Holmes je ustrelil v zrak, da prikli- oe Ganimarda, cigar prisotnost se mu je zdela neobhodno potrebna. Udarec Arse-ne Lupina ga je zadel ravno v bli- žino želodca. Pobledel je in se začel /äbati. V lOfnem skoku je bil Lupin pri kaminu in marmorn a plosca se je žo premikala ... » Propozno! Vrata so ^e odprla. »Vdajte se, Lupin, sicer . . .« Ganimard, ki se je brezdvomno m- haijal v v-ecji bližini, kaJkor je mislil Lupin, je sial v sobi in nameril samio- kres na Lupina. Za Ganimardom pa. se je vsulo v sobo pot, deset, dvajset policistov, tistih mocnih in odločnih i'antov, ki bi ga pri najmanjšem uporu pobili na tla kakor psa. Lupin je zainahnil z roko: »Orozje prov! Arsene Lupin sp vda.< Stopil j.e bližje in prekrižal roke na p*rsih. Stran'2. »NOVA DÖB'Ä« Štev. 64. Bomače vesli. d Nar. poslanec dr. Žerjav je vložil inter pelacijo na finančnega ministra radi izplaioevanja pokojnin po.stnim provizijoniranim služiteljeni in njiho- vim rodbmam. Izplačevanje je kon- cem koncev veindar enkrat dodoöeno v financnem zakonu, a zadevo sedaj že več kot dva meseca zavlačuje finanč- no ininistrstvo. Gospodom tam nanireČ ne kruli želodec! d Telovskß procesija, se je kakor vsa- ko leto, tudi letos vršila slovesno. Vodil jo je opat g. Jurak z veliko asistenco. Procesije so se udefLežili zastopniki ci- vilnih in voja&kih ol>lasti ter dva voda vojaštva, ki sta oddala pri evangelijih običajne sahe. Močan pevski zbor je pod vodstvom g. Bervarja ob sprem- ljanju fanfar pel pri evangelijili. Pro- cesije &e je udeležilai tudi vsa šolska mladina. d Tombola invalidskegß drustva se je vršila veeraj papoldne na Deckovem trgu. Udeležbi se je preoej poznala olimpijska prirediteiv. Glaivne dobitkc so zadeli: Antonija Rogelj, delaveeva žena iz Gaberja., šivakii stroj; premi- kač Leopold Maijcen iz Zidamega nio- sta moško kolo; M. Obei'zan, pekovski mojster iz Zavodne,, kuliinjsiko opra- vo; Zlatka Rabzelj, sodnijska uradni- ca, otoniano; Matija Stepič, krojač iz Zaivodne, uniivalni servis. d Dijaški kuhinji je podaril Oeljski šahovski klub 100 Din namesto na- grobnega venca ob prerani siiirti vele- S'postovanega člana g. sod. nadsvelni- ka dr. Va.lentina Fieri na. Denar se dobi v upravništvu »Nove Dobe«. d Obern zbor društva »Celjshi dorn« se vrši v cetrtek, dne 14. junijji 1928 ob pol 9. uri. zvecer v klubovi sobi >Geljskega donictj«. ölani društva so vabljeni k oibilni udeležbi. d Avtomohilna nezgodn v Celju. Da- nes zjutraj jo zadel dvos^dczni avto tv.rdke Ra.kusch, kateroga je vozil go- spod Jošt, v koleisairja g. Ueicherja. G. Reicher je padel s kolesn in se je v prvem Irenutku onesvestil, vstal je pa sam in je hotel iti donru. Za, vse s'lu- eaje pa ga jo zapeljal g. Just v balniš- nico radi preiska-vie. d Otvoritev Hudičevega f/rabna, Sa- vinjskai podružuiica S. P. 1). v Gtflju je otvorila veeraj obnovljeni preliod sko- zi Hudieev graben. Odhod iz OeJja se tü niogel vršiti skupno, ker je večina zunanjih gostov prišla še le z dopol- d;iiiskini vlakom. Po kosilu je bilo pri Coljski koci skupno i'o.togi1al'ii>ianje, na- to pa kralek nagovor, v katerein jö zia- stopnik celjske podružinice 8. P. D. po- dal kratko zgodovino Hudioewga grabna, pozdravil planinee braitskega Zagi'elta «iSljivmciifuše«, vRunoliste« in H. P. D. ter Litijčame in zastopnike novonstanovljeiie podružnice v Trbov- Ijali. ZiajlivalH se je za dobrodošlico g. prof. Loidl, ki je zagoia^vljal Cleljaine, da nas bodo llrvaitje vodno radi p*xse- oali. Naito se je vrsila na jjrastein ne- prisiljeiLa doniaea zabaiva. Nekoliko nais je miotil dež in za kratök eas pre- gnal pod streho. Toda soilnce je ziopet kinalu ]>oisija.'lo ter nais j)i'iva,bilo na- zaj na trato. Da nisin-o za ta dam na- laišč doJ>ro popravili gugalinice in vrti- ljakab bi se bi'lo vse skupaj polomilo, toliko sportnikov te vrate se je vrt-elo na njih. Tekoni Uüga lnteseca bode ]io- .stavljieiio pri Oeijlski koci' se rusko kegljišoe. ]3apoldan je bil obisk mctiij- si, po kösilu se je nabralo razmeroina precej občins>tva, vsega skujKij prJlir- no 200. d Ne palač, temveč male stanoiHinj- ske läse, Mariborska niestna občina je nameravala sezidati v Fančiškanski ulici veliko stanovamjsko hsi.šo, ki bi stala sicer blizu 4 milijone dinarjev, dala pa bi poleg nekaj lokalov in pi- Raxn vendar samo 13 stanovanj, s re- iiDur bi se v stanovanjsikein pogledu no dosegla nobena znatnejwa olajšava.. Vsled tega se je pojavila v meslnem Rvetu strujrt, ki zahteva, naj se ta stav- ba opusti, z denarjem pa se naj zgradi B5 enoistanovanjskih. hišic z malimi vrtirki, ki bi pomagak1 mnogo več rod- binam i>od streho in hi bile tudi v higi- jenskein oziru mnogo bolje ko stamova- nja v kaki veliki meslni Mši. Ta po- mislek bi laluko imeli tudi v celjskem mestnem svetu. Saj je prvi poskus z adaptacijo ledenice pri »Kroni« poka- zal, da se dobi s precejšnjim denarjem v kaki večji stavbi vendairle same luk- nje. Sploli bo treba o tej stavbi še spre- govoriti resno besedo. d Klerikalna hvaležnost. V »Slov. Gosp.« čitamo sledece krilate l)esede: »Kolo jugoslovanskih sester« je »Ju- trove« barve in radi tega ne sspada v naš list.« Ne bodemo našim ljudem pripovedovali, kdo in kaj je »Kolo«. Konstatirainio samo, da je »Kolo« pri nas res zelo »Jutrove« l>airve, ker pri- spevajo zanj skoraj izključno nekleri- kalne žene, doöim uživajo dobrote društva po večini otroci klerikalnih starišev, ker je teh največ in društvo gleda le na potrebo, ne pa na politič- no barvo stari&ev. Klerikalci skoraj nikoli ne žrtvujejo beliča za nacijonal- ne in dobrodehie naniene, ikonLaaidira- li bi pa radi povsod. Konecno je gori oinienjeno i>ostoipanje »Slov. iGotsp.i« prav posebno izkazovainje livaležnosti pozi'tvovalnim clanicain »Kölai«. Je vse zastanj: klerikalac ne more l)iti dostojen in pošten. d Gasilno društvo v Celju. Tedeu- hlo službo ima od nedeije, dne 10. t. m. do sobote, dne 16. t. m. 3. vod pod L'OYC'ijstvom g. Edniiinda Bai>dtika. d iSvčno lekarniško sluzbo v <'el.ni ima od sobote, dne 9. t. m. do petka, tino J5. t. in. lekarna »Pri Mariji pc- magaj« na Glavnein trgu. d Yendfir tudi kaj za celjsbi okoliS. M.ariborsiki oblasitni odbor je v svoji toi'kovi seji dovolil za popraivo niostu l'olzela—Braislovßo 10.(X)0 Din in za napravo novega vodovoda. v ZavodinL pri Olju 25.000 Din. d Zagrebski mestni twet bode pri- hodnji tedan v poseibni .seji protestLral proti ratifikaciji nettunskih konven- eij. Kaj pa mestni zasiopi v Sloveniji? d Zveza jiiyoslövanskih meat se je ustainovila 0. t. in. v Zagi'elju. Opazilio se je, da udeležba ni bila posebno ži- vahna; mnogo inest ni poslaihi deloga- tov. Na.se Clülj« jo bilo z,aslopano po zupanuldr. G,ori(v>anu in niag.-sv. Öubi- cu. Članarina znaša za Gelje 1.000 dinarjev, za Maribor 2.000 Din. Prvi predsednik je zagrebški župan Ilein- zel in za prva tri Iota ostane sedež zveze v Zagrebu. Zamim.iva je bila raiz- prava o predlogm, naj se vsa inest a iz- lorijo iz podroeja ¦obla.sti, ker se opa- ža, da se vecina oblastnih daA'scin in taiks vaJi na mesta. Tozadevni, zaen- krat sev«la sanno aikadeniirni predliog, je bil konecno sprejet. Sedaj vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgo- vina R. Ster- inecki, Celje, najboljši vlr za nakup sukna, kamgarna za moške obleke, volne, svlle, cefirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, evil ha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz naj- boljšili svetovnih tovarn in mnogo nižja cena, kakor povsod drugod. «logo veietrKoviiie R. StermecKi, Celje. d Italijanske lirske novčanice po 25 lir, izdane od drzaw, zgube 30. ju- nija' 1928 vsaiko vrednost. d Huda toöo so imeli veeraj dopol- dne v gornjem Sreinu. Padala je kot oirehi debela toiča ter i& napravi'la1 mnogo škode. — Istotako so imeli v to- L'ek lnulo točo v gornjem l^reknmrju okrog Ca'nkove. d Avtomobilska nesreča. V Obrežu pri Središču je zgorel na cesti tovorni avto mesarja Nikoila Marcijawa iz Dol. Dubra.ve v Medjimurju, ki je peljal te- lota v Maribor. Na avtu se je nahajal liidoii boncina, ki so ga teleta prevrni- la in se je vsled neznanega vzroka vnel. Šofer in sprenuljevalec sta dobila t'ezke paskodbe, nekaj tde;t je zgorelo, druga so pa dobila iiude opekline. Žena in njena hoja! Neki duhoviii Francoz trdi i P/emenitost žene spoznaS po njeni ho|i. Ritem, elasfičnosi, si^uj-en korak so po- sebnosti zene, ki noče, da se jo šteje med poprečne. Palma-kaučuk-pete Vam dajo siguren in elastičen korak. Na čevlje s francoskimi petami Vam vsak čavljar pričvrsti nove, tanke PALMA-LOUIS pete. d Iznajdljiva mladina. V Maiviboru ' so opazili i)o ba.nka.h, da se zaclnje can se zelo iscejo in kui)iijejo laiske deseti- tx>. Üpazrftli so, da so kupei vexinoma, ' niladi ljudje, napol otroei. Knialu so bamkirji tudi zvedeli, da uporabljajo ti mladi interasenti za, laško va'luto itali- jctiiske contesiiivo za nok-o posebno slc- parijo. Tmžina italija, ki jo prvo slovensko delo, ki se peča z letal- stvom. S tem je zaniia,šena občutna vj'zel predvsemi v nasem mladinskem slovstvu. Po pravici se je že poiiovno naiglasalo, da nianjka nasi nnladini kivpko, zdrave dušne hxane. Hrežni- kova. knjigji je visdka pasem dela in eiiergiju, nevstrasönosti in potrplje- nja! Zračni junaki, ki jih. slika, so do- segli svoje eil je eilinole po dolgo- letnem dein, po mnogih razočaranjih in trudapolnenii potrpljonju. Ni je pri- mernejse knjige, ki bi jo dali odraäca- joči m.oškiniJadini v roke in ni dvoana, da jo bo redko kakSna knjiga tako zelo zanimala kot ravno ta. Knjiga je raz- deljena na stiri dele: prvi nais soznani s prvimi pol et i preko Rokawskega pre- iiva, drugi s prvin Lindl>ergh so nam živo predoceni. Knjiga natan.cna papi- suje lcžave teh zracnih junakov in njih koneno zmago, ne pozabi pa tudi onih, ki so žrtvovali svoje zivljenje za visoke eil je, za katerimi S!O stremeli, kot sta bila na pr. Nungasser inCali. Knjigo, ki krasi mmogo lepih slik pi- lot ov in njih avionov, bi moral imeti vsak dijak, pa tudi vsak odrasli, ki ob- öuduje pionirje elaveMva in se zanima za, njegai napredek. d Kongres jitgodoiwuskih vinogrqfl- nikor misli sklicati v Zaigreb 30. t. m. Savoz hrvatskib vinogradarjev. d Teuetthoffov veteran umrl. V split- ski ukoliici je umrl 94-letni starec Sti- pe Bramica, kateri se je 1. 18G0 ude- ležil kot niiornar i^omiorske bitko pri Visu in sicer na bojni ladji Ferdinand Maks, ki je potopil v tej bitki najvecjo italijainsko oklopnico »Affondatore«. Pogreba se je udeležilo, skoraj deniom- strativno, zelo v-eliko stevilo ljudi. d Telegram. V soboto 9. in nedeljo 10. junija zveöer v hotelu Balkan kon- cert. Poilicijska ura ob dveh zjutrnj. Ker bo veliko zabaive in razvedrila, no zainudito jjrilike. 564 Pole za obračunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I Pri 2J0apnenju arterij, možganov in srea se da z vsakdanjo raba majhno količine prirodne grenčioe »Franz Jo- sef« doseci telesno izpva.znjenjc' brez hudega napora. Ugledni klinični uči- tellji notranje miidicino so celo pri eno- stransko ohromelik z vodo »Fran-Jo- sef« dosegli se najboljÄe uspelve za očišcenje črevesa. Jawna felovadba CeSjskega Sokola ^ nedeijo 10. junija 1928 ob 16. uri na dvorišču mestfie osnovne sole. Stev. 64. »NO*Ä DOBS' Stran 8. lužnoštajerska hraniliii"*ii Celje ^^v lastni liiši, CÄNKÄRJBVÄ ULICA ŠTEVILKA ^x, u»bpj>oti jaosti. Telolon *-tua tokma med Old-Boyi SK Geljo CUAlletiko -^ izPatlla neodlaeetno 1 : 1 mil ^' SO(*'l J'e tf- dr. Bobiz.ut zolo Zaiyiniva je bila teknia kolasiii-jt-v s. Preütekani na 550 in. Kot tekac jo dospel prvi stegu (2.36) in tudi kot kolesar prvi (2.07). Pri teku na 100 m je bil prvi Hönigma-n (12;1/0, dmgi pa Mosaroc (13). Dirka dam na 1.100 in je pokaala, da imamo v Gelju tudi res-- ne zastopnice sportašic, ki že ninogo obetajo. Prva je bila Mari ja Mlakar C-J.Jl)), clriiKa Milka Šcvdoner in trd- ja Elsa Serdonor. Sk'djla jo dirka ko- losarjcv na 3000 m* prvi je dospol Port: (2r>2'/n), drugi Tokavc (2.52*/*) in trotji Stegu (2.524/0. Za štaifclni l«k 4-kr.at 100 in so postaivili Atloliki 4 Htafete; prva je do-scgla eas 0.48. Tc- ka naß kimi so se udcdezili 4- tekaci; na Jjlj sta das«pela le Haclos (6.32?/») in ßasle (0.33) Kot zadnja tocka- jo bila skok ob pa- lici. Iziiiied 6 tekniovakev so dosegli prve toöke BoEiiq (2.65 m), Poljäak (2.85 mi) in Krulc (2.70 m.). Tzven konkurencei jo bil se met kroglje, kjcv jo bil Javornik z 9.90 ni najboljsi. üniiüniti jo se, da so posta.vili stirjii \odi Skavtov z lovila od drugilii; n. pr. »Pri solncu«, Pri ernem; orlu«, »Eri beleim; volu«, »Pri levu«, »Pri petelmu« itd. Na jt« postalo se le tedaj potrob- no povsod, ko so upeljali v posa.mez- nih deželah katastre. Sicer so posebno v vaseh hisne števdlke dokaj razmeta- no, a to nas ne nioti, ker tarn velja se. danes ponajvec orijentacija po hi&nih imonih in so le na to po hisnih stevil- kah. — Ni pa ostalo sa.mo pri poste- vilkova-nju posauueznih hiš v mestih. Da se zboljša pregled, so upeljali oznarbo ulice tudi pri vsaki hišni šte- vilki. Nadulje so upelj^li na voglih pri vhodu in izhodu posanioznih ulic ve- like table z iinenom dotiene ulice. Ne- katera ^'elemesta irnajo na teh tablah celo oznaöeno koliko hisnih številk ob- sega vsa ulica. V novejšem č.o.su. si pri- zadevajo v veleinestih upeljati. razsvet- Ijone hisne stevilke. Pa ni cuda, saj opaziino po velemestih, da so pribito štev. tablice na posamezaih hišah nad vratmi ali ob njih strani tako nerod- no, da so posebno ob slabem vreinenu in ponoci nikakor na mor.eio razloče- vati, posebno se, ;a ao zaprasene ter napravljaj-o tako še domacinom vtc- krat preglavioe. Negledo na vse to pa opazujemo, da. si mesta, vočigled temu, zelo pnzade- vajo zadoSčati vsem tarn nodostatkom. Ob 200-letnici pa, ''e rM ne prej. &e bode doseigla, tudi v tem oziru bogsiga- vedi kak.šna prakličaost in napred- nost. Ivan Eurdiun. Komandant puka pukovnik Kostič išče stanovanje 3 do 4 sobo s kopalnico all brez. Ponudbe: Vrvarska ul. 1/11, Logar. Proda se nova hiša z malo trgovino, 4 sobe, kuhinja, shramba, elektr. luč, vodnjak pn hiši ter velik vrt z novim plotom. Cena 80.000 Din, potreben kapital samo 60.000 Din. Celje, Dolgo polje št. 155. Prazno sobo išče gospodična s 15. junijem. Naslov v upravi. Akademsiko i^obrazen yospody govori in pi§e perfektno slovenski, srbohrvaški in nemSki jezik, verziran v vseh pisarniških delih ter vešč strojepisja, išče kakršnokoli pro- vizoriČno ali stalno službo. Naslov vupr. Za prihodnje žolsko leto s p r e j rn e d i i a k e na stanovanje in hrano ter pod strogo nadzorstvo profesorjeva obitelj. Naslov v upravi. Mt blirana soba z dvema oknoma in lepim razgledom, po- sebnim vhodom, elektr. lučjo, se odda s 15. junijem. VpraŠati v vili »Park- hof«, Celje. Zahvsl'¦ Vscm, kl so iinm izkazall svoje sqCutjc ob tako nenaelril izcjubl naSetja dragega in nepo- , zabneyo sina Feliksa Šmida in vseiti, kl so f]H spreuiill k zadnjcmu poeltku, se tem potom najsrCncje ziihvuljujemo. Posebno zahvalo izrekanio ravnuteljstvu in 1, letniku trgovske Sole v Cclju za spremstvo in krasni venec. Nova vas pri Št. Jurju ob jui. žel. Žalujoča rodblna Smld. Stran L »NöVA DOBÄ« Štev. 64. Celjska posojilnica d. d. v Celju V lastni pala&l Narodni dom Podružnici i Maribo^ Šoštauraj Stanie hranjlnih vlog nad Din 65,000.000-. Stanie gtavnlce In rezerv nad Din 8,000.000'-. Sprejema hranüne vfoge. Izvršuje vse denamo, krediine in posojijna posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. Ueen.ec in učenka z dobro šolsko naobrazbo se sprejmeta po končanem šolskem letu v veletrgovlno R. Stermecki, Čelje. Lepa dvodružinska hiša blizu Celja, dve stanovanji po 3 sobe, kuhinji in velik vrt, vse ograjeno, se proda 7a 90.000 Din. Breznlk, Dolgo polje 1. Pomlodonshe oblehe in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo touarna pletenin Mica HHIZflfflC, Celje, 6 Poluie 4. 35 Prevzematudi podpletanjenogavic. Noznonilo presBlitue. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s čevljarsko delavnico iz Gaberja 5t. 14 v mesto Gosposka ulica šte/. 9. zraven hotela »Balkan«. Izdelova! bom navadne, najfinejSe, kakor tudi luksuzne, športne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporoČam za obilni obisk. F^aiic Pievčak, čevljarski mojster CELJE, Gosposka ulica St. 9. Zraveri hotela »Balkan«. Gospodinje! uporabljajte za čiščenje: parketa, Einolej», pies kareih taJ, pohššitra, sip iftti. samo „ K 0 M E T", tekoči vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj- boIjSa politura za tla. Čiščenje 1 njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Dra&^ Y'^'DARIČ, 18 Celje, Javno skladišče. 16 Ixposoriite si električni aparat I flttAinn/l 'z vsen ruclnikov in FißlüOfl na^bo|jše vr8te I I VIIIVJJ dobav]ja in do_ stavlja najcenejše Fnann Jo**, Ce-lje, Aleksandrova ul. 4 Prostovoljna javna dražba raznovrstnih premičnin se bo vršila v bivši trgovini V. DOLINŠEK, Celje, Gosposka ul. 4 v torek 12. junlja ob pol 10. url dopoldne. Motonno kolo .\;:% 8 HP, 3 prestave in prosti tek, cena 9.500 Din. Kolo se laliko ogleda v mehaniCni delavnici R. PERDAN, CELJE. P. n. občinstvu ! na znanje Speci/amo izdelovanje vseh vrst finega mehkega. in škrob/senega moškega oerila po men in dunajskem kroju Driporoča c. obč/nstvu konfekcija moškega peri I a M. S. c9aß Celje, Zavodna St. 37 (bivša Jungerjeva hiša) 52-43 P. N. OBČ1NSTVO, POZOR! nprV|>T 4~\ VAlifk za umivanje, kopanje, pomivanj¦•, pranje, segrc- JL \7 I M^J » \Jif\J vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. No ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj 2e pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na rnzpolago, nadkriljuje vse dosedanjL-zastareletoplovodne naprave.Štedljivpri premoguin času, ker odpade vsak j postransko kuijenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd Napravaje neobhodno potrebna za kopališi!a, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih piseni,Wi so na razpolago. Poslu- žite se enakih naprav, ki jili dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKltET 1NSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE f*Jp\ |lp PREŠERNOVA ULICA 3 POJASN1LA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO EFomofDili in dIdsce i ME&BI0 I ft« 19! fill MPllMWM iz tovarne Edison Bell-Peukala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo n g o d n i n obrokih pri Goričsr & LeshovšBh, Celje knjtgar^a in veleiit*go«ina s papirjem, pisaSnimi in risaünimi predmeti. Delaj, nabiraj in hranl, varčevati se ne branil Popolnoma varno naložite denerne prihranke pri stavbeni in krediini zadrugi z omej. zauezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti 1 LASTNI DOM Obrestuje lirtinllne fyi 1 O\ VeCjc staine vloge po dogovoru najugodncje. vlogc po ^-F 2 |O Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost P«"l naložbi «neska do 5O OI« se dobi nabirai^ik na dom. ^ ^^ ^^ r^™r pjsarna y Ceiju, Prešernova ulica 6. NajuecjQ zaloga in samopradaja Z\7M na]ppiprovneillili PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od 5600 Din naprej« A. WEGEHj Celje, Gosposka ulica 32. Cene znatno znižane! \n kole« .„amke „WAFFENBAD11 Vsa kolesa s torpedo-prostolekom In povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja reparacijska delavnic». «3 .„* 3 .-So LJUBLJANSKA KÜEDITnA BANKA Delniska glawnica Din 5O9OOO.OOQ« Rezervni xaklad okoli Din IOfOOO.OOO-- Centrala: Ljubljana, Duinaj^ka o. Breiice, Celje» Črnomelj, Goriua, Kranj, Loyatec, KSari- bof, M^tkcvic, Novi Sad, No«o mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slowewjgradec, Split, Trst.------ Brzojavtii naslov i Banka Ljubljana Telefon st. 26IV 423,502,50310 504 se pHporoca za vse v bancno sf^oko spadajoče posle Tiska in iadaiia Zvezna tisharna. —i Odgovoreai za izdfti«il«lja« ti»karno in redeukcijo Milan Cetittm » C*ljut