TRST, sobota 20. decembra 1958 Leto XIV. - Št. 301 (4146) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UU MONTECCH1 it. S, II. nad. — TELEFON »3-*M IN »4-431 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 24 — Tel. Št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finanino-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči r«un: Založn stvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/J-375 Dolžnost sodnikov Vsi tisti ljudje v Beneški niso ustavili. Na zatožno Sloveniji, ki imajo količkaj tazsodnosti, vsi tisti ljudje v vsej Italiji, ki vedo, kaj pomeni za novo Italijo odporniško gibanje, ves pošteni ter demokratični svet je mislit in upal, da bodo arhivirali proces, ki so ga že nad deset let pripravljali videmski šovinistični krogi proti nekaterim bivšim pripadnikom Briško-beneškega odreda. Toda po upanju je prišlo razočaranje, razsrjenost za tiste, ki so okusili fašistično zločinsko oblast, za tiste, ki so okusili na svoji lastni koži fašistična in nacistična grozodejstva! Pojutrišnjem se bo začel pred porotnim sodiščem v Florenci proces proti petdesetim bivšim pripadnikom BBO. V ponedeljek bo na zatožni klopi pred sodiščem v Florenci slovensko in italijansko odporniško gibanje, slovensko-italijansko bratstvo, bratstvo, prekaljeno v krvi v hudih in odločilnih dneh, kakršni so bili dnevi narodnoosvobodilne borbe. Mi, beneški Slovenci, od vseh časov trpinčeni narod, se vprašujemo, zakaj je prišlo do tega procesa? Kdo ga je skrpucal? Kaj hočejo doseči s tem procesom? Komu bo služil ta proces? Na vsa ta vprašanja je celo preprostemu človeku lahko odgovoriti. Nova demokratična Italija, ki dolguje svoj ugled v svetu prav odporniškemu gibanju, je bila po zmagi nad n acifašizmom preveč milostljiva z ljudmi, ki so jo bili pahnili v prepad in jo s fašističnimi grozodejstvi očrnili in osramotili pred svetom. Bila je preveč milostljiva s tistimi ljudmi, ki so bili odgovorni za tisoče zločinov in z onimi, ki so odgovorni za prelivanje toliko krvi. Danes se prosti sprehajajo po italijanskih mestih in vaseh fašistični krvniki, ministri in generali tako imenovane saloj-ske republike. Prišli so celo do visokih položajev v državnih ustanovah. Ti ljudje so dvignili danes glavo in sedaj se hočejo maščevati tistim, ki so jih osramotili in porazili! Kam smo prišli? Ali ni več demokratičnih sil v Italiji, da bi mogle to preprečiti? Ali ne vedo italijanske demokratične sile, da bodo sodili pred porotnim sodiščem v Florenci borce za svobodo, ljudi, ki spadajo med tiste, ki so rešili Italijo izpod fašističnega jarma? Da bodo sodili protifašistične borce prav s tistimi fašističnimi zakoni, proti katerim so se ti ljudje borili, proti katerim se je boril ves protifašistični svet in zaradi katerih je umrlo na tisoče in tisoče najboljših sinov same Italije? Zdi se, da so pozabili na fašistična grozodejstva! Ce hočemo vedeti, kdo je montiral in kako je bil montiran proces proti pripadnikom tako imenovane Beneške čete, je dovolj, da pregledamo seznam prjč in obtožnico. V seznamu obremenilnih prič najdemo ljudi, ki so bili odkriti ali prikriti sodelavci Nemcev in fašistov. Obtožnica je sramotno sestavljena. Njena podlaga so laž in protislovja. Očita obtožencem veleizdajstvo, da so delali v narodnoosvobodilni borbi za priključitev Nadiških dolin k Jugoslaviji, očita jim, da so bili člani «Associazione ar-mata non autorizzata«. Nuši partizani bi bili morali torej ?nositi Mussolinija za dovo-jenje: da bi se lahko oboroženi borili proti njegovim črnosrajčnikom! Ko očita obtožnica veleizdajstvo našim partizanom, pozablja, da je bila Benečija s Furlanijo in Julijsko krajino vred priključena po 8. septembru leta 1943 k Hitlerjevemu Reichu Pod imenom «Kuestenland». Tistih nemških kolaboracionistov, ki so pripomogli k tej priključitvi, pa danes ne kličejo na odgovor na zatožno klop! Pač pa sodijo tiste, ki so se borili, da bi ne bila zgoraj omenjena ozemlja nemški sKuestenlandn! Obtožnica je dolga 80 strani, naštete so v njej nekatere obremenilne priče, o katerih bi bilo potrebno zares povedati marsikaj, kako so sodelovale z Nemci, če bi nam Prostor dopuščal. Toda dovolj bo, da si sodniki ogledajo kazenske liste glavnih obremenilnih prič. Zalo naj rajši odgovorimo na vprašanje ko mu je ta proces potreben. Zboljšanje odnosov med obema sosednima državama prav gotovo ne! Saj se s tem procesom daje potuha tistim silam in ljudem, ki še vedno nočejo razumeti, da je nji-hova zamisel o vladanju vseh narodov sveta doživela poraz, da m danes bolj kot kdajkoli škodljiva vsemu človeštvu. Ko. smo že omeniti, so vsi *azsodni in demokratični ljudje proti temu procesu. Celo nekatere obremenilne Priče, in teh ni malo, so danes proti njemu. Takoj po vojni, ko so bile duše ljudi prežete s sovraštvom, je marsikateri povedal več kot je bito in tudi česar sploh ni bito da bi oškodoval svojega političnega nasprotniku. To pa •o hitro izkoristili tisti ljudje, kš so želeli, da bi što pri n as vse le po starem tiru. Vse so popisali in spraviti med «dokumentacijo», na katero se je obtožnica naslonijo. Nekaterim obremenilnim Pričam je danes žal, da hoče nekdo sedaj politično in Omotno obogateti z njihovo Pomočjo in na škodo nedotž-nih ljudi. Večina naših ljudi, priče in nepriče, so proti temu proce-tn, « oblast in šovinisti se klop kličejo petdeset bivših partizanov, ki niso vsi iz Beneške Slovenije. Človek, ki je živel za časa borbe pri nas, pa se vprašuje, zakaj tako majhno število obtožencev, ko je bilo na stotine naših ljudi v partizanskih vrstah? Odgovor je lahek! Obtožnica hoče dokazati svetovnemu javnemu mnenju da niso i-meli slovenski partizani v Beneški Sloveniji sodelavcev in sobojevnikov, da se ni hotelo naše ljudstvo odzvati pozivu na borbo NOB, ker da ni slovensko in da je teh petdeset ljudi le gruča odpadnikov. Zato naj bi jih sodili kot veleizdajalce! Ali hočejo dokazati — kar ne bodo nikoli — da ob Nadiži in Seru ne živijo Slovenci in da država ni dolžna dati temu ljudstvu slovenskih šol? Hočejo v bodoče preganjati vsakogar, ki bi jih zahteval? Ce bi tako ne bilo, bi klicali na zatožno klop najmanj tisoč naših ljudi, ki so se u-deležili partizanske borbe. Poklicali bi na zatožno klop goriške in tržaške partizane, ker so se borili za isti i-deat kot naši. Namesto tega pa je parlament letos priznal partizane za enakopravne vsem pripadnikom vojaških sil. Obtožnica je, ne enkrat, trikrat smešna! Ljubljana, ki jo je bil B. Mussolini priključil k Italiji kot italijansko provinco, je sedaj pod Jugoslavijo. Tisti partizani, ki so rešili Ljubljano izpod fašističnega jarma, bi morali torej danes na obtožnico našega procesa odgovarjati pred italijanskim sodiščem za veleizdajstvo! Saj jim je «atentat na integriteto italijanske države« celo u-spel. Ponavljamo: obtožnica je zares smešna! Kljub temu pa krivično preganjajo uboge ljudi in jim povzročajo stroške, čeprav jim je znano, da se nima jo s čim preživljati. Jugoslovanska vlada je storila že večkrat potrebne korake pri vladi v Rimu, da bi dokazala nesmiselnost tega procesa. A proces se bo vseeno začel! Italijanski vladni krogi se izgovarjajo na ne-oc'visnost sodišča. Mar sodišče ne pozna zgodovine, veljavnost zakonskih odlokov in mirovne pogodbe? Ce doslej vsega tega niso upoštevali tisti, ki so proces pripravljali in sestavljali obtožnico, bi moralo vse to upoštevati sodišče. Ce doslej tega ni storilo, kar bi lahko — saj je bita to dolžnost vseh sodnikov, ki so pregledovali sodne spise — naj storijo to vsaj v ponedeljek, ko se bo proces začel. S tem bodo predvsem zadostili pravici, hkrati pa prihranili še eno sramoto lastni državi. IZIDOR PREDAN «AtIas» oddajal poslanico Eisenhowerja ki sporoča vsemu svetu željo po miru Na žalost pa se na drugi strani poudarja vojaška važnost uspeha - Teža celotnega satelita je skoraj štiri tone, toda «živel» bo le dvajset dni - Poizkusi oddajanja sporočil Zemlja - satelit - Zemlja - Sedaj kroži okoli Zemlje že pet umetnih satelitov WASHINGTON, 19. — Novi ameriški satelit «Atlas» je ob 21.15 po srednjeevropskem času, ko je letel nad Cape Canaveral, oddajal božično poslanico predsednika Eisenhowerja. Poslanico so registrirali 48 ur pred izstrelitvijo * At lasa». To je prvikrat, da prihaja človeški glas iz vesoljstva na Zemljo. Eisenhowerjeva poslanica se glasi: «Govori predsednik ZDA. Zahvaliti se imamo čudežu znanstvenega napredka, da vam moj glas prihaja s satelita, ki potuje po vesolju. Moja poslanica je preprosta. S tem edinstvenim sredstvom sporočam vam in vsemu človeštvu željo Amerike po miru na Zemlji in o dobri volji do ljudi vsega sveta.« Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je pozval časnikarje v svoj urad, kjer so poslušali registracijo poslanice. Izjavil je, da gre samo za prvo fazo poizkusov. Druga faza bo v tem, da bodo oddajali z Zemlje sporočila satelitu, ki jih bo registriral in jih bo oddajal drugim postajam na Zemlji. Predsednik Eisenhovver, ki je zatem prišel v urad, je iz-jhvil med drugim: «Morda bo temu sledilo oddajanje televizijskih slik.« Obrambni departma je sporočil, da satelit oddaja na Zemljo s frekvenco 132,435 mgh. Sporočilo predvideva, da bodo v prihodnje uporabljali druge satelite za vesoljska sporočila, za oddajanje telefonskih, telegrafskih in televizijskih znakov, tako da se bo medcelinska služba lahko zelo razširila. Z izstrelitvijo rakete »Atlas«, težke nad 3000 kg, s6 ZDA potolkle dosedanji rekord tretjega sovjetskega sputnika, ki je težak 1323 kg. Primerjalni podafki so naslednji: « ATLAS«: Teža: med 3825 in 3915 kg. Tir: eliptičen, ki so ga dplo- čili z novim sistemom na razdaljo. Največja višina (apo-gej): 1480 km. Najmanjša višina (perigej): 185 km. Radijski znaki: 107,97 mgh in 107,94 mgh. Oblika: topovskega izstrelka. Naklonski kot tira: ni znan. čas enega kroga okoli Zemlje: 100 minut. Trajanje satelita: približno 20 dni. Izstreljen je bil 19. decembra. SPUTNIK III: Teža: 1327 kg. Tir: eliptičen. Apogej; 1880 km. Perigej: ni znan. Radijski znaki: 20.005 mgh. Oblika: stožčasta; dolžina 3,57 metrov: primer ob vznožju 1,73 metrov. Naklonski kot tira: 65 stop.nj. Čas poti okoli Zemlje: 106 minut Izstreljen je bil 15. maja 1958. Vsa raketa «Atlas» je dolga 21 metrov in jo je vodil mehanični »robot« ves čas njenega dviganja. Okoli Zemlje bo krožila približno 20 dni s hitrostjo nad 27.000 km na uro. Enkratna pot okoli Zemlje traja okoli 100 minut. Koristni tovor rakete je 68 kg iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiii Po vrnitvi predsednika vlade iz Pariza Fanfani pred zelo resnim političnim položajem vlade Tako sodi predsednik senata Merzagora spričo sporov v KD in vprašanja Pretijeve ostavke (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Fanfani se je danes vrnil iz Pariza in se znašel pred zelo hudim in resnim političnim položajem, ki ga je predsednik senata Merzagora takole označil novinarjem, ki so ga obiskali, da bi mu zaželeli ugodne božične praznike in srečno novo leto: iSedanji trenutek je tako važen, tako resen in tako Pred sestankom treh v zvezi s Ciprom? LONDON, 19. — V diplomatskih krogih menijo, da hi se v kratkem utegnili sporazumeti o sestanku med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo v zvezi s Ciprom. Medtem pa javljajo iz Nikozije, da so tam obsodili na smrt druge tri Grke, ker so i-meli pri sebi orožje in strelivo. W ASHINGTON, 19. — Govori se, da bo senator Hum-phrey ki se je nedavno v Moskvi razgovarjal s Hrusčevom, verjetno obiskal Kitajsko. težaven, da bi se moja presoja političnega položaja lahko netočno tolmačila.« V čem je ta resnost položaja? Na to vprašanje ni težko odgovoriti, ker je jasno, da bo moral Fanfani rešiti v teh dneh dve važni zadevi: notranji spor s «prostimi strelci« in vprašanje Pretijeve ostavke. Notranu spor v KD bodo moiali reševati v glavnem odboru, ki bo začel zasedati jutri, čeprav je predsednik KD senator Zoli Fanfani-ju takoj po povratku v Rim povedal, da so »prosti strelci« zahtevali, naj se vključi v dnevni red zasedanja vprašanje notranjega stanja v KD, in povedal, da je to zahtevo zavrnil, češ da je dnevni red že določen in da ne more biti več spremenjen. S tem Zoli-jevim stališčem se je Fanfani popolnoma strinjal. Namestnik glavnega tajnika KD Ru-mor pa mu je poročal o Pre-tijevi zadevi, ki ni brez zveze z vprašanjem spora v KD. Preti, ki je trenutno danes v Milanu, zahteva solidarnost vseh ministrov. Kot je znano, je iz užaljenosti zaradi kritike, ki jo vsebuje na njegov račun poročilo o aferi Giuffre, sklenil podati ostavko. Ce ne bodo vsi ministri soglasni v tem, da naj ostavko umakne in ostane v vladi, bo iz vlade izstopil in s tem povzročil vsaj delno, če ne popolno vladno krizo. Hkrati se bo odprlo delikatno vprašanje nadaljnjega sodelovanja obeh vladnih strank. Ce bodo ministri soglasni in sklenili, naj Preti ostane v vladi, bodo neizogibno prišli v spor s predsednikom parlamentarne preiskovalne komisije sen. Paratorejem in s tem s parlamentom, v imenu katerega je bilo Pretijevo ravnanje, če ne obsojeno — pa vsaj grajano. Taka bi bila posledica s stališča parlamentarne korektnosti. S ’ političnega stališča pa bi nadaljnje Pretijevo sodelovanje v vladi povzročilo J KD zaostritev sedanjega spora, Fanfani se nahaja torej med tScilo in Karibdo»; če ohrani Pretija v vladi ni prav, če iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHitimiiiiiiiiMiliilimtiiliiiiitiliniinilliiiiiiiiiiiiiiiiuiiMtntimiiiiimiiniiiiiiiiiHiiitmiliiiiiiiiiniimmn Mikojan bo pripravil sestanek med Eisenhowerjem in Hrusčevom? Resolucija CK KP SZ poudarja važnost naglega razvoja kmetijstva Danes začetek zasedanja vrhovnega sovjeta MOSKVA, 19. — V Moskvo se e vrnila delegacija pod vodstvom Anastasa Mikojana, ki je bila te dni na proslavah 40 obletnice KP Poljske v Varšavi. Medtem v washingtonskih krogih še vedno komentirajo novico o Mikojanovem obisku v ZDA. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da bi ta obisk utegnil biti uvod v nove razgovore v zvezi z Berlinom in z drugimi vprašanji, ki so vzrok hladne vojne. V istih krogih domnevajo nekateri, da ima Mikojan morda nalogo iskati in pripraviti sestanek med Hruščevom in Eisenhowerjem, na katerem bi govorili o vseh spornih vprašanjih. Ker je Mikojan gospodarski strokovnjak, so prvotno domnevali, da bo namen njegovega obiska iskanje možnosti za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Toda v poučenih krogih v Washingtonu menijo, da je bolj verjetno, da je Mikojano-vo potovanje v zvezi s političnimi vprašanji in posebno z vprašanjem Berlina. Agencija Tass javlja, da je centralni komite KP SZ sprejel resolucijo, ki poudarja, da je nagel razvoj kmetijstva najvažnejši smoter partije in sovjetskega ljudstva. Resolucija izreka priznanje vodstvu partije in pravi, da so ukrepi, ki jih sprejemajo zadnjih pet let, novo in važno razdobje v razvoju kolhozov ter so poglavitne važnosti za graditev komunizma. Uspehi, ki so bili doseženi v kmetijstvu, imajo tudi globok mednarodnem pomen, »ker prispevajo k okrepitvi svetovnega s’stema socializma in predstavljajo dragocen zgled za druge socialistične države«. Centralni komite je odobril tudi predloge Hruščeva, da se proizvodnja žita v prihodnjih sedmih letih dvigne od 16.600.000 ton na 78 milijonov ton. Sklenjeno je bilo tudi, povečati gojitev goveje živine, da bodo leta 1965 lahko dobivali vsaj 16 milijonov ton mesa Centralni komite ugotavlja zatem, da kmetijska proizvodnja ni mogla zadostiti naraščajočim potrebum, in da bi to »lahko privedlo do nevarnih posledic za kmetijstvo in za napredovanje dežele v komunizem«. Resolucija označuje protipar-tijsko skupino kot »skupino uničevalcev«, ter dodaja, da je ta skupina »vztrajno delala proti uresničenju najvažnejših unrepov partije v kmetijstvu in je ovirala razvoj gospodarstva v državi«. V resoluciji je tudi rečeno, da se je v zadnjih petih leti kmetijska proizvodnja znatno povečala, »kar je blagodejno vplivalo na življenjsko raven sovjetskega ljudstva«. Resolucija ugotavlja zatem, da ie načrt vlade za izkoriščanje neobdelane zemlje prinesel čisti dobiček nad 18 milijonov rubljev «kljub nasprotovanju Molotova in drugih članov protipartijske skupine« Moskovski radio je poročal, da so se zasedanja udeležili tudi nekateri nepartijci, ki so tudi govorili. Za jutri je radio napovedal zasedanje vrhovnega sovjeta. Glavno zasedanje pa se bo začelo 22. decembra. Petrič pri Davidu BEOGRAD, 19. — Iz Prage poročajo, da je češkoslovaški zunanji minister Waclav David sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Pragi Jakšo Petriča, ki je zaprosil za sprejem. V beograjskih političnih krogih vlada prepričanje, da je jugoslovanski veleposlanik zahteval sprejem, da bi uradno protestiral zaradi napada na Jugoslavijo ob bivanju madžarske delegacije na Češkoslovaškem in napadov, ki so prišli do izraza v skupni madžarsko - češkoslovaški deklaraciji. ga izključi pa še manj. Toda predsednik vlade se mora odločiti! Morda bo to storil že z razgovorom s Saragatom in Pretijem. Verjetno pa je, da ta sestanek ne bo zadostoval. Morda je o tem razpravljal že s predsednikom republike Gronchijem, kateremu ie danes poročal o zasedanju pariškega atlantskega sveta. Ni torej nemogoče, da se iz tega resnega in zapletenega položaja izcimi vladna kriza. Zanimivo je pripomniti, da je znani novinar Indro Mon-tanelli v teh dneh zapisal, da je senator Paratore velik prijatelj bivšega finančnega in sedanjega zakladnega ministra Andreottija, ki je Pretijev nasprotnik. Socialdemokratski senator Granzotto Basso, ki bi moral braniti v preiskovalni komisiji Pretija pa je izjavil, da je rezultate preiskave sestavil Paratore sam osebno in jih prebral ter baje ni poslušal v zadostni meri nasvetov, naj uporabi bolj zmerne izraze glede Pretijevega ravnanja. Sam Fanfani pa je o pariškem zasedanju NATO ob prihodu na rimsko postajo izja, vil, da so se pokazala tveganja glede gospodarske in politične solidarnosti Evrope, ki pa so bila ugodno odstranjena, pri čemer da »ima Italija in v njenem imenu delegacija, ki jo je vodil Fanfani, posebno zaslugo«. A. P. «»------- Zamenjava oblasti v PARIZ, 19. — General Sa lan je danes zjutraj zapustil Alžir in rr>šel v Pariz, kjer bo prevzel mesto generalnega inšpektorja vojske. Popoldne je prišel v Alžir njegov naslednik, ki bo vodil civilne posle, Paul Delouvrier. Ob prihodu je Delouvrier izjavil, da je njegova misel z vojsko, in dodal: «Sem v Alžiru kot delegat generala De Gaulla, da skrbim, da se Alžirija razvija na podlagi akcije, ki jo je začela Francija. Francija bo ostala tu.» Ob tej priložnosti so desničarske organizacije organizirale demonstracije pred vladno palačo. Demonstranti so vzklikali proti novemu generalnemu delegatu in pozdravljali odhajajočega generala Salana. Tudi Alžirci so na svoj način pozdravili prihod novega generalnega delegata. V muslimanskem delu mesta je eksplodirala bomba, ki je ranila 8 oseb. Že več mesecev ni bilo atentatov v alžirski prestolnici. v sredo pa so Alžirci napadli iz zasede na področju Blide zahodr.o od Alžira skupino francoskih vojakov. Od teh je bilo 14 ubitih, 24 pa ranjenih. Med Alžirci je padlo 7 borcev. Francoske vojaške oblasti v Constantini pa so sinoči objavile poročilo, ki trdi, da je od 1. novembra dalje padlo pri spopadih 612 Al-ž-rcev, ujetih pa je bilo 279. in od teh 16 kg instrumentov, ki so razmeščeni po trupu rakete. Prvikrat so uporabili poseben sistem vodenja, da so raketo uravnali med letenjem in jo nato usmerili v tir okoli Zemlje. Gre za enako raketo »Atlas«, kakršno so z uspehom preizkušali zadnje mesece in ki so jo pred približno petnajstimi dnevi izstrelili na razdaljo 9500 km. Raketo poganjata dva motorja s pogonsko silo nad 60.000 kg vsak, in tretji motor s pogonsko silo nad 30.000 kg. Vsi trije motorji so se vžgali istočasno ob odhodu rakete. Toda samo tretji je še dalje poganjal raketo pri letenju, ko sta se prva dva motorja skupno z rezervoarji goriva ločila od celotne rakete nekaj časa po izstrelitvi. Kontraadmiral Clark, pod-ravnatelj odseka pr' obrambnem departmaju, ki je pripravil načrt z imenom .Score’ je izjavil, da bo eden glavnih poizkusov med letenjem rakete poizkus telekomunikacije z Zemlje na satelit in s satelita spet na Zemljo. Satelitu so že oddali pisane in zvočne znake. Te znake bi moral satelit oddajati med svojim letenjem nad Kalifornijo. Toda prva oddaja je bila zelo nejasna in nerazločna in poizkus so ponovili nocoj okoli 20. ure po srednjeevropskem času. Pomočnik poveljnika pri odseku za balistične izstrelke pri letalstvu general Ritland je na tiskovni konferenci izjavil, da so raketo postavili v tir okoli Zemlje s posebnim sistemom. »Prvikrat, je dodal general, se dogaja, da vodimo satelit do njegovega tira« Zatem je general obrazložil, da je ta novi sistem vodenja omogočil strokovnjakom, da so izbrali tir satelita, ko je raketa že zapustila Zemljo. To so storili s tem, da so z Zemlje poslali raketi znak, ko je ta bila še pod pritiskom motorjev. Pri vseh prejšnjih izstrelitvah so namreč vse to določili še pred odhodom rakete. Ogromne elektronske moz' gane, ki lahko izvršijo 10.000 aritmetičnih operacij na sekundo, so nadzorovale in vodile letenje «Atlara». Elektronske možgane so namesti1! v kontrolnem središču v Cape Canaveralu. Te so dale raketi »navodila« o njeni pot:, takoj ko sta se prva dva motorja ločila od celotne rakete. V začetku letenja je raketa oddajala nadzorstvenemu centru matematične »informacije« o svojem obnašanju med letenjem. Elektronski možgani so nato primer-jali te podatke s podatki o prej določeni smeri in v nekaj sekundah so oddajali raketi vse spremembe, ki so bile potrebne za uspeh letenja. Ko se je raketa usmerila v tir okoli Zemlje, je nadaljevala polet, ne da bi potrebovala druge «ukaze» z Zemlje. Načelnik raziskovalne službe Johnson je izjavil, da je teža celotne rakete tajna Domneva pa se, da je ves komoleks pred izstrelitvijo tehtal sto ton. Dve dodatni raketi na tekoče gorivo, ki sta pognali celoti.o raketo tal, sta se ločili od kompleksa, ko sta njuna motorja izčrpala gorivo in sta spet padla na Zemljo. Tretja raketa pa je nadaljevala letenje kot sestavni de! satelita. Znani nemški strokovnjak za rakete dr. Krafft, ki je zaposlen pri odseku, ki je izdelal raketo «Atlas», je izjavil, da je poizkus pokazal, da se trup rakete lahko uporabi kot vesoljska postaja. Dodal je, da bo mogoče izstreliti človeka v vesolje z raketo »Atlas«, takoj ko bodo lahko dosegli, da človek ostane živ med letenjem v vesolju. Predstavnik obrambnega departmaja je izjavil, da novi satelit re bo letel nad sovjetskim ozemljem. Letel ne bo preko 32 stopinj severne širine in 32 stopinj južne širine Kakor rečeno, se po mnenju strokovnjakov sedaj,odpirajo večje možnosti, da bi tako velik satelit lahko prevažal po vesoljstvu enega ali več vesoljskih potnikov, takoj ko se bodo rešila številna vprašanja, kako naj ti potniki ostanejo živi in kako naj se spet vrnejo na Zemljo. Angleški strokovnjak Kenneth Gatland je izjavil, da bodo Američani v prihodnjem ietu verjetno napravili več poizkusov, da proučijo obnašanje majhnih sesalcev na sa telitih. V ta namen bodo upodabljali raketo #Thor», zato oa rešijo vprašanje prežive-losti sesalca ob njegovem povratku v atmosfero. Začetna hitrost nad 24.000 km, ki so jo zadali raketi, se ho lahko povečala z dodatnimi reaktorji do hitrosti 40 tisoč km na uro, ki je potrebna, da raketa ubeži zemeljski težnosti in splava v bližino Lune. Radijske naprave na raketi, k: jo bo mogoče opazovati s Po izjavi sveta NATO Vzhodnonemška vlada pripravlja odgovor General Norstad nasprotuje morebitnim razoroiitvenim ukrepom prostim očesom, ko bo letala r>a najnižji točki, so pokazale, da je mogoče imeti zvezo s satelitom in od njega dobiti zaželene informacije. Čeprav niso znani še podatki o teh napravah, domnevajo, da bo v bodoče mogoče uporabljati satelite kot relejne radijske ali televizijske oddajne postaje za oddajanje poročil na vse kraje sveta. Najvažrfejši pa je sistem vodenja, ki omogoča strokovnjakom, da vodijo napravo do prej določene točke in da ni pri tem potrebno računati na avtomatično delovanje naprav raketi. Nekateri francoski inženirji so izjavili, da bodo od ameriškega satelita in njegovega registratorja v bodoče lahko dobivali sporočila in čez ne-l.aj minut oddajali na nasprotni strani Zemlje. Pripomnili so. da ima to lahko veliko vojaško in propagandno važnost. Poleg tega bodo na ta način lahko oddajali v kodeksu ukaze vodljivim napravam. Seveda se v ZDA govori tudi o vojaški važnosti satelita in pravijo, da bi lahko služil kot »matica« manjšim izstrelkom, ki bi bili opremljeni z jedrsko glavo. Poleg tega je uspeh psihološko vplival na javno mnenje v ZDA, da se otresejo občutka manjvrednosti po uspešni izstrelitvi treh sovjetskih satelitov in po celi vrsti ameriških neuspehov. Svetovaiec za raketne izstrelke v ameriški vojski Charles Waring je izjavil, da u-spešna izstrelitev «Atlasa» dokazuje, da ZDA »zaostajajo samo dve leti ali tri za Sovjetsko zvezo« in ne več pet let, kakor se je zdelo do pred kratkim, «Atlas» se je v vesoljstvu pridružil štirim umetnim satelitom; trem ameriškim in e-nemu sovjetskemu, ki sedaj krožijo okoli Zemlje, in sicer vsi v večji višini in bodo zato več časa «živeli». Ti sateliti SO; Explorer I„ ki je bil izstreljen 31. januarja 1958; teža 13 kg in 833 g; trajanje od dven do petih let. Vanguard I., izstreljen 17. marca 1958. Teža 2 kg in g Predvideno trajanje do 200 let. Sputnik III., izstreljen 15. maja 1958. Teža 1.323 kg Trajanje približno šest mesecev. Explorer IV., izstreljen 26. julija 1958. Teža 18 kg in 455 b. Trajanje štiri leta. PARIZ, 19. — Poveljnik oboroženih sil NATO general Norstad je govoril danes na skupščini zahodnoevropske zveze. Izjavil je, da ne bo mogel izpolniti poverjene mu naloge, če bo odobrena ustanovitev teatomskega področja v Evropi, kakor predvideva načrt Rapackega. Pri tem pa je trdil, da je kljub temu glavna skrb NATO doseči popustitev mednarodne nanetosti. To pa je politična zadeva. Zatem je Norstad pozival predstavnike sedmih držav, naj upoštevajo «eelotne» vojaške posledice, ki bi jih lahko imeli politični sklepi posameznih držav. «Vse, kar zahtevam, je nadaljeval, ?e to, da vsaka država članica lahko da na razpolago zavezniškemu poveljstvu v najkrajšem času dobro izvežbane kontingente. Vnra-šaiije njihovega vežbanja in trajarja vojaške službe ne spada v mojo pristojnost. Toda ko hoče neka država zmanjšati število svojih čet, mora dati zavezništvu dokaz, da ko lahko kljub temu izpolnila svoje obveznosti brez škode za zavezništvo.« Zatem je general Norstad odgovarjal na številna vprašanja. Govoril je o nevarnosti sovjetskih podmornic in dodal, d.t oodo v zvezi s tem potrebni novi skupni napori. Pripomnil je, da pripravljajo v NATO novo podmorniško strategijo. Zatem je izjavil, da so predsedniki vlad leta 1957 priznali, da mora poveljstvo NATO imeti na razpolago raketne iz-stielke za srednjo razdaljo. Vprašali so ga tudi, ali si vrhovno zavezniško poveljstvo lahko zamišlja omejen spopad v Evropi, pri katerem ne bi uporabljali Jedrskega orožja. General je odgovoril, da je vse mogoče. «Potrebno pa je, jo dodal, da se jasno določi naša odločenost, da bomo postavili našo povračilno moč proti vsakemu incidentu, ki ti se lahko razširil v spopad. Glavna težava je pri tem ugotoviti ali je neki morebitni incident »omejen« ali ne. Področje NATO se razteza na zelo obljudene države. Prizadeto prebivalstvo bi neki incident lahko imelo za napad. Zato je treba pričakovati, da bo to prebivalstvo pritiskalo n,: zavezništvo, naj se napravi konec napada., Tu nastaja nujnost, da se dobro ugotovi namen sovražnika in da se temu že vnaprej pove, da bomo odgovorili na napad z vsemi razpo'ožljivimi sredstvi.« Na današnji seji je skupščina ZEZ odobrila dve poročili: o socialnih zadevah in o proračunu. Jutri bo na seji poročal tajnik NATO Spaak. Kakor javlja vzhodnonemška agencija ADN, je ministrski svet vzhodnonemške vlade pooblastil Grotevvohla,' da pripravi rbrazložitev uradnega stališča vzhodnonemške vlade c'o sklepov pariškega zasedanja NATO. Ženevska konferenca odložena na 5. jan. ŽENEVA, 19. — Danes je bila v Ženevi 28. seja konference o prekinitvi jedrskih poizkusov Sklenili so, da bodo delo nadaljevali 5. januarja. Ameriški predstavnik je predložil dokument o izbiri specializiranega osebja in o opremi za nadzorstveni in o-pazovalni sistem. Zatem se je nadaljevala diskusija o prej predloženih dokumentih. Poleg tega so tri delegacije pregledale medsebojno stališče v zvezi z dosedanjim napredovanjem. Vod)telji treh delegacij so ob zaključku današnje seje izrekli zadovoljstvo z dosedanjim delom, vendar pa so pripomnili, da ti prvi rezultati ne smejo navajati na misel, da je uspeh blizu. Nedvomno pa je, da je konferenca znatno napredovala. Do sedaj so o-dobrili prve štiri člene morebitnega sporazuma. Kakor sta danes izjavila sovjetski delegat Carapkin in ameriški delegat Wadsworth. pa obstajajo še vedno velika nasprotja. Oba sta izjavila, da je potrebno kazati še vedno previden optimizem,' kajti čeprav so bili odobreni prvi štirje čle-li. je treba rešiti še. mnogo drugih važnejših vprašanj. Vendar pa ne bi smele te težave preprečiti sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov. «)>---------------- «Ga!cb» je včeraj" prekoračil ekvator BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska ladja #Galeb» in rušilec »Split« sta danes popoldne ob 15. uri po »mestnem času, na okrog 200 milj jugozahodno od otoka Sumatre prekoračili ekvator. Pri prehodu iz severne v južno poloblo so na obeh ladjah opravili tradicionalno ceremonijo krstitve. W ASHINGTON, 19. — Kakor piše ameriška revija «Missiles and Rockets Magazine«, pripravlja Sovjetska zveza preizkušanje atomskega motorja za rakete, ki je desetkrat močnejši kakor motorji. ki jih sedaj pripravljajo Američani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii S tiskovne konference Draga Kunca Iz Rima še n glede procesa v Florenci Tudi avstrijska vlada še ni odgovorila na noto o dvojezičnosti - Stališče vlade FLRJ o sovjetski noti NATO - 0 kreditih ZDA in Velike Britanije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Na vprašanje našega dopisnika ali ie jugoslovanska vlada že prejela odgovor na svoji noti Ita- Sedaj se v Jugoslaviji z zanimanjem pričakuje, ali bo »Pravda« sploh obj-ivila ta odgovor. Q delu skupne deklaracija partijsko-državnih delegacij liji v zvezi s sojenjem članom j Češkoslovaške in Madžarske, ki se nanaša na Jugoslavijo je Kunc izjavil, da gre za enega najbolj grobih izpadov proti politiki Zveze komunistev Jugoslavije in Jugoslavije sploh, in to v vrsti podobnih skupnih deklaracij držav socialističnega tabora. «To kot tudi vidno povečanje aktivnosti češkoslovaškega tiska in radia v napadih na Jugoslavijo v zadnjem času dokazuje napore voditeljev nekaterih teh držav, da nadaljujejo, in povečajo protijugoslovansko gonjo in poslabšajo odnose z našo državo,« je izjavil Kunc. Na vprašanje, kako komentira sklep Maocetunga, da se umakne s položaja predsednika kitajske republike, je Kunc odgovoril: #Nimam komentarja, lahko pa rečem, da je navajanje beograjskih krogov in celo državnega tajništva za zunanje zadeve kot vir za neka mišljenja in informacije o tem vprašanju v komentar-jih nekaterih inozemskih a-gencij in svetovnega tiska popolnoma samovoljno.« Naslednje vprašanje se je nanašalo na realizacijo sporazuma o investicijskem kreditu v znesku 50 milijonov dolarjev in blagovnega kredita v znesku 25 milijonov dolarjev, ki ta bila sklenjena ined C»-škpslovaško in Jugoslavijo le ta 1926 s tem, da se konkretne pogodbe o teh kreditih sklenejo do konca letošnjega leta. Zaradi tehničnih težav v zvezi s sklenitvijo konkretnih sporazumov so bile doslej sklenjene pogodbe samo za 15 milijonov dolarjev investicijskega kredita in okrog 3 milijone dolarjev blagovnega kredita. Da bi se odstranile bivše »Beneške čete« in nd avstrijske vlade o dvojezičnih šolah, je D. Kunc na današnji tiskovni konferenci odgovoril, da jugoslovanska vlada še ni prejela odgovora na svoji noti. Na vseh dosedanjih rednih petkovih tiskovnih konferencah, ki so v praksi že več le*, zastopniki sovjetskega tiska niso postavili doslej niti enega vprašanja. Danes pa je nov dopisnik moskovske «Pravde» Makarenko, ki je sedel nasproti Draga Kunca, takoj ko se je pričela tiskovna konferenca, izročil zastopniku državnega tajništva za zunanje zadeve dve na posebnih listih napisani vprašanji v ruščini. O-bičajno je namreč, da se pismena vprašanja postavljajo pred konferenco, na sami konferenci pa se vprašanja postavljajo ustno. Makarenko se je zanimal za uradno mnenje Jugoslavije o predlogih Sovjetske zveze članicam NATO (o predlogu za sklenitev nenapadalnega pak*a med državami atlantskega in varšavskega pakta, o ustanovitvi neatom-k'. cone v Srednji Evropi in o zmanjšanju tujih n-boroženih sil na ozemljih držav enega in drugega pakta). Zastopnik državnega tajništva ie izjavil, da gre za vrsto konstruktivnih predlogov, o katerih je Jugoslavija že povedala prej svoje mišljenje in ki lahko koristno služijo za razgovore za rešitev vprašanja evropske varnosti. «Na primer — je izjavil Kunc — za načrt Rapackega smo že prej rekli, da ga smatiamo za koristnega in pozitivnega.« tehnične težave, je jugoslovanska vlada v letu 1958 večkrat predložila češkoslovaški vladi podvzemanje ukrepov. »V tem nismo uspeli,« je izjavil Kunc, »zaradi negativne, ga stališča Češkoslovaške, tako da je malo verjetno, da se bodo zneski sklenjenih poslov do istega roka povečali.« Na vprašanje češkoslovaških novinarjev. v cem je negativno stališče češkoslovaške vlade, je Kunc odgovoril: »V raznih težavah in v zavlačevanju pogajanj.« Drago Kunc je nadalje na zanimanje novinarjev potrdil vest inozemskih agencij, da je Velika Britanija odobrila Jugoslaviji sredii, »Med jugoslovansko vlado in Veliko Britanijo, je izjavil Kunc, je bil dosežen načelen sporazum o kreditu 3 milijonov funtov šterlingov Jugoslaviji, in dodal, da bo v kratkem času podpisan sporazum o dobavah kmetijskih presežkov v znesku 95 milijonov dolarjev, medtem ko pog.-janja o investicijskih dobavah še niso končana, Jugoslovanskti-italijanska gospodarska pogajanja v Rimu potekajo po izjavi Kunca normalno. Toda o sedanji fazi pogajanj ne bi moeel nič več povedati,« je dodal Kunc. Negativni odgovor članic NATO v Parizu na sovjetsko noto pomeni po mišljenju v Beogradu zadrževanje stare smeri, ki je v dobri meri odgovorna za sedanje zamotano stanje v Nemčiji. Vztrajanje na politiki zaostritve lahko samo še bolj zaplete položaj. Današnja »Politika« piše, da je nemško vprašanje nemogoče rešiti s pozicije sile, temveč samo s sistematičnim zmanjševanjem nasprotij v Nemčiji, s priznanjem Sedanjega dejanskega stanja in z ustvarjanjem pogojev za združitev obeh Nemčij. B. B. Vrem« včeraj: Najrvišja temperatura 12.1, najnižja 8.2, zračni tlak 1014,6 stalen, veter 3 km za. hodnik, vlaga 82 odst., nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 11.3 stopinje. Trži§ki dnevnik Danes, SOBOTA, 20. decembra Julij, Svetozar Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 13.07 in zatone ob 1.58. Jutri, NEDELJA, 21- decembra Tomaž, Tomislav S seje tržaškega občinskega sveta Izčrpna razprava o pravilniku za delovanje občinskega sveta Vprašanja svetovalcev in sporočilu župana in odbornikov - Popravilo Ulice Ciulia bo stale 150 milijonov Velik del sinočnje občinske 3eje je bil posvečen sporočilom Župana in odbornikov ter vprašanjem svetovalcev. Dolgo se je zavlekla tudi razprava o pravilniku o delovanju občinskega sveta, ki je bil po nekaterih manjših spremembah sprejet V začetku seje je župan dr. Franzil prečital pismo Združenja italijanskih partizanov Urnik trgovin ob praznikih 24. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21. ure; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko odprejo popoldne tudi uro prej. 25. decembra: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn in podobno (odprte od 8. do 21.30). 26. decembra: zaprte vse trgovine razen pekam in mlekarn (odprte od 7. do 12. ure), cvetličarn (odprte od 8. do 13.), slaščičarn (od 8. do 21.30) in mesnic (odprte od 8. do 11.). 31. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30; trgovine jestvin in mesnice pa se lahko odprejo popoldne tudi uro prej. 1. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (odprte od 8. do 13.) in slaščičarn (od 8. do 21.30). 6. januarja: vse trgovine bodo zaprte razen pekarn in mlekarn (odprte od 7. do 12.), cvetličarn (od 8. do 13.) slaščičarn (od 8. do 21.30) ter brivcev, frizerjev in fotografov (odprto od 8. do 13.). (API), ki obsoja vandalsko dejanje, ki so ga nedavno neznanci povzročili nad spominsko ploščo, ki spominja na odlikovanje mesta Trsta z zlato kolajno za usluge v odporniškem gibanju. Plošča, ki je nameščena na zidu grada Sv. Justa, je bila zamazana s črnim katranom. Zupan je tudi sporočil da je vložil pri dr-žavnem pravdniku prijavo proti neznancem, ki so povzročili omadeževanje spominske plošče. Obenem je zaprosil preiskovalne organe, naj napravijo glede tega vandalskega dejanja strogo preiskavo. Nato je župan sporočil, da je poslal tržaškemu in vsedržavnemu vodstvu RAJ solidarnostno pismo ob nezgodi, ki je doletela tržaško podružnico RAI z včerajšnjim poža- rom. Hkrati je župan izrazil željo, da bi sedaj končno zgrabili v Trstu sodobno podružnico radijske službe. Odbornik za zdravstvo dr. Pecorari je odgovoril komunistični svetovalki Weissovi glede njenega predloga za brezplačno cepljenje otrok proti poliomielitisu do 12. leta starosti. Dejal je, da je občina že zaprosila zadevne državne urade, naj nakažejo našemu mestu zadostno količino cepiva za brezplačno cepljenje do 10. leta starosti. Odgovor je bil na žalost negativen, češ da ni za sedaj dovolj denarja na razpolago. Daljša razprava se je razvila okrog vprašanja premestitve inž. Morteanija v podjetju Acegat, ki ga je načel svetovalec Muslin (KPI), kar je povzročilo tudi precejšnje nezadovoljstvo med u-službenci. Na njegovo mesto je bil imenovan inž. Molinari. Zadevo je pojasnil odbornik za občinska industrijska podjetja inž. Visintin, ki je dejal, da odbor ni še obravnaval zadevnega sklepa uprave Acegata. Obenem pa je skušal ostrino vprašanja omiliti z zagotovilom da gre za običajno izmenjavo funkcionarjev v notranjosti podjetja. Svetovalec Muslin je tudi načel vprašanje popravila Ulice Giulia. Odbornik za javna dela Geppi je dejal, da bodo v tej ulici potrebna obširna cestna in podzemeljska dela, ki bodo stala okrog 150 milijonov lir. «»-— O Tržaški župan dr. Franzil je na pismeno vprašanje občinskega svetovalca Radicha odgovoril, da se bo ECA ludi letos odpovedala 80-odstotnemu odtegljaju trinajste plače u-pokojencev, ki so v njenih zavetiščih. Seja pokrajinskega sveta Svetovalci odobrili obračun za leto 1957 Odobrili so tudi predlog za spremembo pravilnika o bolničarkah v umobolnici Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je pokrajinski svet z večino glasoy odobril pokrajinski obračun za leto 1957, soglasno pa razne predloge pokrajinskega odbora. Tako je pokrajinski svet soglasno odobril nakup 7375 kv. m zemljišča med Ul. Loren-zetti in Ul. Alviano za gradnjo novega sedeža državne u-metniške šole, in sicer po 7000 lir za kv. m. Za plačilo bo pokrajina vzela posojilo pri Tržaški posojilnici. Glede predloga o ukinitvi omejevalnih predpisov za sprejem bolničark v umobolnici se je razvila živahna diskusija in so vsi svetovalci poudarili, da je krivičen predpis, da se lahko bolničarke v psihiatrični bolnišnici poročijo le po 30. letu starosti. Predstavniki večinske stranke, kakor tudi predstavniki opozicije, so poudarili, da ima po načelih italijanske ustave ženska enake pravice kot moški. Svetovalec Lucchesi pa je opozoril po- krajinski svet, da zakonski predpisi določajo zaščito matere delavke; pokrajinski svet torej mora odobriti spremembo pravilnika o osebju in poskrbeti, da bodo noseče bolničarke uživale zaščito, ki jim jo jamči zakon. Gre predvsem za bolničarke, ki so zaposlene v oddelku nevarnih slaboumnih pacientov. Pokrajinski svet je po diskusiji soglasno odobril predlog za spremembo pravilnika, tako da ni več o-mejitve za bolničarke, ki se nameravajo poročiti. Nato je pokrajinski svet o-dobril prispevke raznim ustanovam, med katerimi tudi 150.000 lir kmetijskemu inšpektoratu za strokovni kmetijski tisk. Pri tem je svetovalec Grbec poudaril, da je 95 odst. kmetovalcev na Tržaškem slovenske narodnosti in je zaradi tega priporočil, naj poskr-bijo tudi za strokovni tisk v slovenščini. Predsednik mu je odgovoril ,da bo to pripombo sporočil kmetijskemu inšpektoratu. uitiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiMiiiitniniliiiililliMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiituiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiililiilliltiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMirnlliiliiiiiltiiinilu Na tržaškem radiu izbruhnil požar in povzročil ogromno škodo na napravah Požrtvovalnost osebja in napori številnih gasilcev so preprečili še hujše posledice - Gašenje je trajalo več ur - Oddaja vesti iz Avditorija in gledališča Verdi Silvana Mangano na poti v Beograd Včeraj prva predstava filma «Nevihta» v kinu Fenice - Prisostvovala ji je glavna igralka V včerajšnji tržaški kroniki je treba zabeležiti navzočnost filmske igralke Silvane Man-ga no v Trstu. Prišla je, da prisostvuje prvi predstavi filma eNevihtu» v kinu Fenice. Dejstvo, da je producent filma njen mož De Laurentiis (poleg Bosna-filma iz Sarajeva) in da igra ona v filmu glavno zensko vlogo, ji nalaga ne vedno prav prijetno nalogo, da potuje od mesta do mesta na prve predstave. Tako ja prišla iz Barija in Bologne v Trst in danes zjutraj je odpotovala — kot nam je napovedala včeraj popoldne v hotelu sExcelsior» na cocktailu — v Včeraj zjutraj so oddajali po valovih tržaške radijske postaje poročila v slovenščini in italijanščini. Vse je bilo kot po navadi, le nekak smrad je udaril kaj kmalu v nos napovedovalki Danili Silovi-Ros-ner in italijanskemu napovedovalcu Robertu Uvi. Uva je še pravočasno končal oidajo, kajti njegova soba je bila že polna dima, medtem ko so plameni ogrožali stene sobe. Tudi Silova, pa čeprav so nekateri Že začeli gasiti in so tudi telefonsko obvestili gasilce o požaru, je nadaljevala s čita-njem poročila skoraj do osmih, ko je oddajo zaključila in zapustila prostor, po katerem se je valil gost in udušljiv dim. Tedaj je bil poleg novinarjev prisoten v prostorih radia tudi tehnik Chierego, ki je hotel rešiti, kar bi se dalo. Toda plameni in dim so mu preprečili izhod iz sobe, kjer je bil zaposlen, in tako je moral naslonjen na oknu čakati, da so ga rešili gasilci. Požar je verjetno Izbruhnil okoli 7.30 v avditoriju b. Plameni so se hitro razširili in zajeli vse stene iz tenke lepenke in steklene volne. Število gasilcev ki je prišlo na kraj, je bilo premajhno, ker so plameni medtem zajeli ne le četrto nadstropje, temveč tudi peto, kjer ima RAI TV razne urade in sobe za oddaje. | vse uničeno in voda je za- Ko so spoznali, da je premalo moči za gašenje, so poklicali na pomoč še oddelek iz pristanišča in kasneje tudi iz Milj. Nekatere gasilske ekipe so šle v goreče in z dimom napolnjene urade s stopnišča, drugi pa z zunanje strani stavbe, in to s pomočjo lestev. Gašenje se je začelo z vsemi možnimi sredstvi in res so se morali plameni kaj kmalu vdati vodi in gasilni peni. Toda v notranjosti je bilo že iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiimmtiiiiiiHimiiiiit Zaključena diskusija na zasedanju NSZ Sinoči se je nadaljevala ln končala diskusija na sedežu Neodvisne socialistične zveze o splošnih programskih in še posebej konkretnih tržaških gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih. Navzoči so odobrili zaključke glede okrepitve organizacijske dejavnosti gibanja, ki mora biti pri vseh teh vprašanjih čimbolj aktivno. Zasedanje se je končalo dokaj pozno, ker je bila na dnevnem redu vrsta važnih vprašanj, zato bomo podrobneje poročali o sklepih in razpravi v jutrišnji številki našega lista. •iiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiittfitiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiinmiiiiitimiiiiiminiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiriiiiitiiiiHiiiitiii Živahna sindikalna dejavnost Tajništvo FIOM uspeh volitev Neumesten ukrep podjetja llfea in nepravilno ravnanje v CRDA - Skupščina pekov • Pogajanja za obnovitev pogodbe trgovinskih uslužbencev ogorčenje, saj gre za metode | ve delovne pogodbe, če bo Tajništvo FIOM je včeraj izdalo krajše poročilo v zvezi z volitvami notranje komisije v ladjedelnici Felszegi. V. poročilu ugotavlja tajništvo, da so številni delavci, tako htari kot tudi na novo zaposleni delavci glasovali za enotno listo FIOM - CGIL kljub pritisku direkcije. Kot' smo že včeraj poročali, je FIOM - COIL dobila na volitvah 1784 glasov, ali 40 odstotkov, medtem ko je Delavska zbornica prejela 2 tisoč 631. V podjetju je 930 delavcev, ki so imeli pravico do glasovanja in je glasovalo 831 delavcev. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je za FIO M-CGIL volilo okoli 300 delavcev in so v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojili število svojih pristašev To je zelo zadovoljiv rezultat, ker moramo upošteva-ti, da se je število delavcev v ladjedelnici Felszegi od lani več ko potrojilo in da so sprejemali v službo delavce z znanimi kriterji, in to na ta način, da ja ne bi okrepili razrednega sindikata. Včeraj so predstavniki obeh sindikatov kovinarjev hoteli poročati delavcem podjetja I-flea v zvezi s predvidenimi odpusti 20 delavcev in o rezultatih razgovorov na sedežu Združenja industrijcev, kjer je direkcija popustila in izrazila, da je pripravljena znižati število odpustov na 16-Vodstvo podjetja je prepovedalo, da bi prišlo do sestanka z delavci v notranjosti tovarne in so zato sindikalni predstavniki morali obrazložiti izven tovarne delavcem nastali položaj. Danes se bodo pogajanja nadaljevala na sedežu Združenja industrijcev zato da bi znižali število odpustov, ker vse kaže, da bi se mogli sploh zogniti odpustom, če bi sprejeli določene ukrepe. Direkcija CRDA je v Tovarni strojev objavila oglas, da bodo po navodilih prefekture delavcem odtrgali poldnevni zaslužek sklada za zimsko pomoč in da tisti delavci, ki tega nočejo, lahko izrecno zahtevajo. Tako ravnanje je med delavci in uradniki naletelo na upravičeno :n oblike, ki jih nikakor m mogoče odobravati. Zaradi tega je že včeraj veliko število delavcev in uradnikov uradno izjavilo, da bodo podpisali izjavo, s katero Zahtevajo, da se jim ne odtrga omenjenega pol dneva plače. Včeraj dopoldne je bila skupščina tržaških pekovskih delavcev, na kateri je tajnik kategorije obširno poročal o splošnem položaju ter sporočil, da je urad za delo sklical delavce in delodajalce na skupni sestanek, ki bo v ponedeljek ob 17. uri in na katerem bodo skušali poravnati nastali spor. O številnih kršitvah zakonov o delovnih pogodbah, o nočnem delu, tedenskem počitku pa je tajnik prečital dolgi in dokumentirani odgovor ministra za delo na vprašanje poslanca Vidalija. Iz tega odgovora je razvidno, da so na tržaškem področju v letošnjem razdobju od januarja do oktobra kontrolni organi zahtevali plačilo kar 376 glob zaradi tovrstnih kršitev zakonskih predpisov, medtem ko je bilo n. pr.' leta 1954 glob komaj 91. Gre za progresivno povečanje kršitev delovnih pogodb, kar dokazuje, da delodajalci v ved-no večji meri izkoriščajo delavce, zlasti glede nočnega dela. Delavci so zato upravičeno zahtevali, da se izpremeni določeni zakonski predpis in da se nadzorstvo še okrepi. Na včerajšnji skupščini so končno ponovno izvolili za tajnika kategorije tov. Ulienija in potrdili tudi ostale člane odbora. Na sedežu Združenja trgovcev so se pričela pogajanja za obnovo delovne pogodbe vseh uslužbencev trgovin. Kot smo že poročali, so namreč sindikalne organizacije že dalj časa odpovedale staro delovno pogodbo ter do pogajanj ni prišlo vse dokler niso zagrozile, da bodo napovedale ostro stavkovno gibanje tik pred prazniki. Na prvem sestanku je bilo govora o nekaterih načelnih vprašanjih in je prišlo tudi do prve težave, ker so mesarji izjavili, da ne bodo izvajali no- še nadalje ostal položaj na trgu z mesom tako težak kot je sedaj. Logično je, da je tako stališče povzročilo živahne razprave in da so sindikalni predstavniki zahtevali, da je treba ta vprašanja rešiti na tak način, ki ne bo škodljiv za delavce. Včeraj je bila na sindikalnem sedežu skupščina brezposelnih, na kateri je tajnik zbornice Calabria obrazložil številnim prisotnim načrt, ki ga je poslalo vladnemu generalnemu komisarju tajništvo Nove delavske zbornice in o katerem smo včeraj že podrobno poročali. čela pronicati tudi v prostore TELVE. Obstajala pa je tudi nevarnost, da se zaradi ogromne količine vode udre pod, zaradi česar so morali celo prebiti zid, da bi voda odtekla. Po večurnem delu se je gasilcem posrečila uničiti plamene, pa čeprav se je njihovo delo nadaljevalo tudi po poldnevu ko se je v nekaterih avditorijih radia še vedno kadilo. Vest o groznem požaru se je hitro razširila po mestu, tako da je gašenju prisostvovala ve. lika množica meščanov. Na kraj, kamor so poslali tudi karabinjerske odrede, agente javne varnosti in upravne policije. so prišli tudi župan dr. Franzil, šef kabineta dr. Pala-mare dr. Capon, podprefekt dr. Pasino, kvestor dr. Butti-glioni v spremstvu vicekve-storja dr. Camerlenga in šefa kabineta dr. Bartolinija, dalje karabinjerskega kapetana Con-te in Del Marco, polk. Aversa itd. Točnih vzrokov požara še niso mogli ugotoviti. Menijo pa, da je izbruhnil zaradi kratkega stika. Skoda je ogromna, ker so plameni uničili skoraj celotno oddajno in kontrolno aparaturo, ki je ni malo. Na srečo pa je požar zajel le zadnji dve nadstropji ker če bi se razširil tudi v nadstropje niže, bi prav gotovo uničil tudi radijsko diskoteko. Seveda so nekatere dopoldanske oddaje odpadle. Toda radijsko poročilo tako v slovenščini kot v italijanščini so redno oddajali, in sicer prvega iz Avditorija v Ul. T. Romano .drugega pa iz gledališča Verdi, kjer je tudi zasilna oddajna kabina. Gašenje je osebno vodil poveljnik gasilcev inž. Inzerillo, ki je omenil, da je bilo delo njegovih mož otežkočeno zaradi plinov, ki jih je ogenj razvijal, in tudi zaradi pravcatega labirinta sob in avditorijev ter lahko vnetljivega materiala. Gasilo je vsega skupaj 60 gasilcev s štirimi motornimi črpalkami in z dvema premikalnima lestvama. •——— V Mature, H. Fonda. Capitol. 15.00: »Benetke, mesec m ti«, A. Sordi, M. Allasio. East-mancolor. . . Astra Roiano. 16 00: »Osvobojeni Jeruzalem«, S. Koscina, F. R*" bal, technicolor. Alabarda. 16.00: «Stiri ženske čakajo«, Paul Nevvman, J. Fontaine. , „ Aldebaran, 16.00: ((Grešniki 11 Peytona», L. Turner, D. Varsb technicolor. , ,. Ariston. 16.00: »Bilo je v petek 17.», Sordi in Fernandel. Aurora. 16.00: «22 zveznih vohunov«, F. Parker, J. Hunter. Garibaldi. 16.00: ((Trdnjava pokola«, J. Russel, F. Trucker. Ideale. 16.00: »Igra pižame«, D-Day, J. Raitt. Im pero. 16.30. 18.30, 22.00: »Vod* pri grlu«, R, Todd. TV. Italia. 15.30; «Dekle greha«, OV-gitte Bardot, Jean Gabin. Prepovedano mladini. Samo “ danes Moderno 16.00: «Znak zakona«. H Fonda, A. Perkins, B. P*'1" R161-- . Kil S. Marco. 16.00: »Mož, ki Je sam«, W. Holden, C. Gray. TV- Savona 16.00: »Da, gospod general«, 'K. Douglas, s. Hayward-Viale. 16.00: ((Legionarji«, R- Knef, B Wicki. Vittorio Veneto. 16.00: «Ljubezen v Parizu«. Prepovedano mladim do 16 let. Bevedere. 15.30: «Podoknlca», M. Lanza. MarcoDi. 16.00: «Nocoj ali nikoli«. A. F ranči os a. Massimo. 16.00; «Hči indijanskega poglavarja«. D. Brian, M. Wynn- Novo cine. 16.00: «Rascel-Fifi», K. Rascel in F. Rame. TV. Odeon. 16.00: «Dober dan, prv* liutoezen«, M. Arena, C. Villa- Radio, 16.00: «Kadar je ljubezen roman«, A. Blyth, P. Netvma KINO V MILJAH Europa: «Lorella». Homa: »Mu-ka«, A. Nazzari. Verdi: »Zakon močnejšega«, u' Ford. ___ Volta: »Lepi Jakob«, Bob Hope. mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA na drobno in debelo prodaja tvrdka BELTRAM Ulica Valdirivo 3, telefon 36-991. » Lepi fotoposnetki I* operete »Boccaccion so na ogled v Tržaški knji' garni, UL sv. Frančiška št. 20. IV. GLEDALIŠKI PLES BO 10. JANUARJA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA s tržaškimi motivi: Devin Repentabor Miramar Napoleonska cesta Mihec in Jakec itd. vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 Ne zamudite ugodne prilike! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi izreden popust na vse knjige, ki fih ima v zalogi- l'a P°' pust velja samo sa PO OBJAVI CHURCHILLOVE Konservativci se branijo: Krivi so Francozi, ne Eden Ozadje te polemike pa so sedanja nesoglasja med Londonom in Parizom »Sueške strasti«, ki jih je Pred dvema tednoma ponov-Ho oživil Randolph Churchill, Sin velikega angleškega državnika, s svojimi obtožbami Proti Anthonyju Edenu in Francozom, se po vseh znakih sodeč ne bodo pomirile tako hitro. Drama, ki je v tistih jesenskih dneh leta 1956 trajala komaj nekaj tednov, je zapustila globoke sledove v angleškem parlamentarnem življenju. Profesionalni laburistični izzivač skupščinskih neredov *- kakor v Londonu imenujejo poslanca Georgea Veega ~~ je bil obljubil, da bo napadel konservativno politiko iz sueškega razdobja. To je pred dnevi tudi storil. »Bodoča pokolenja — je Vzkliknil — ne bodo mogla razumeti brezpravnosti in nesmiselnosti sueškega napada, Če ne bodo doumela do dna Vso odgovornost, ki jo je pokazala takrat konservativna Vlada Anthonyja Edena...« Konservativni govorniki, med njimi tudi Anthony Head, ki je bil takrat o-brambni minister in med vodilnimi osebnostmi sueške skupine, so odgovorili z dvojnim napadom; proti Randol-Phu Churchillu («Zgodovina bo obsodila kot največjo sramoto ta novinarski izpad«), hkrati pa proti laburistom (»Vi nimate patriotskega čuta«). Vendar pa bi se debata, kot reka ponikalnica, izgubila v sivem londonskem Somraku, če bi njene aktualnosti ne podprli dve okoliščini. Prva okoliščina je povezana prav tako z večno protislovnim Randolphom Churchillom, ki je v tisku nenadno objavil lasten «načrt» o Bližnjem in Srednjem vzhodu. Iz ostrega kritika Edeno-ve politike glede Egipta se je čez noč spremenil v pobor-nika novega gibanja proti neodvisnim Arabcem. Ko se zaganja proti Naserju (»Naser je največji sovražnik Za-pada»), Randolph Churchill predlaga ustanovitev zaščitnega kordona, ki naj bi ga sestavljale Turčija, Izrael, E-tiopija, Angleška Somalija, Kenija, angleški protektorat Aden in Iran, z lastnim o-mrežjem vojaških oporišč, naperjenih proti Združeni arabski republiki. Spričo tega se Politični svet z začudenjem Sprašuje, ali ima sploh kakšen smisel jemati resno včerajšnje Churchillove napade na Edena, ko jih danes dopolnjuje z načrtom čisto E-denovega kova. Drugo okoliščino povsem nasprotnega značaja pa je nudila nedavna debata v parlamentu. Ko so napadli Edena zaradi sueške politike, so laburisti vendarle dopustili možnost, da bivši predsednik vlade ne bi vedel, kaj se je kuhalo v pariškem loncu. E-den naj bi bil morda kriv samo za to, ker ni vedel za dogovor med Parizom in Jeruzalemom. Resnični in edini krivci za te, z ničimer opravičljive in skrivnostne akcije v napetem letu 1956 so bili Francozi... Dejstvo, da skušajo laburi- sti zvrniti odgovornost za napad na Suez z Edenovih na francoska pleča, je Anthony-ja Heada tako razveselilo, da je potrto dodal, da je E-den preprosto moral delati kakor je delal ker naj bi 1-mel vezane roke. Eden naj bi bil tako rekoč «žrtev okoliščin ki jim ni bilo moč uiti«. Ko so se tako združili v moralnem zgražanju nad vlogo Pariza v sueški zadevi, pa konservativci in laburisti niso imeli pred očmi zgodovinskih izkušenj, ampak sedanjo evropsko stvarnost. Pariški razgovori med Londonom in evropsko skupnostjo šestih dežel glede razširitve carinske unije, to je o ustanovitvi svobodne evropske cone za 17 dežel, so se namreč končali s popolnim neuspehom. Spričo dejstva, da so francoski ugovori proti angleškemu načrtu za to cono bili, po prepričanju obeh največjih angleških strank, najbolj očiten razlog za ta neuspeh, se je vsa sveta jeza Angležev zrušila na glavo generala De Gaulla. pri tem je dobrodošel tudi Suez, kljub temu, da ima Suez s sedanjo napetostjo med Anglijo in skupnostjo šestih ev-. ropskih dežel prav tolikšno zvezo, kolikor je londonska megla povezana z novo smerjo francoske politike. London zatrjuje, da je prišel na pariški sestanek s takim kompromisnim predlogom, ki bi ga ne mogli zavrniti, če bi šlo samo za gospodarske koristi. V Londonu pravijo; Zakaj Francija ne bi pristala na to, da se liberalizacija trgovine s šestimi deželami ne bi raztegnila v večjem obsegu tudi na ostalih 11 dežel, ko mi sedaj nudimo ustreizno povečanje angleških uvoznih kvot? Angleži sicer pri tem ne precizirajo, ali bi bili pripravljeni tudi na povečanje uvoznih kvot za evropske poljedelske proizvode — kar najbolj zanima njihove kontinentalne partnerje —; toda spričo dejstva, da so zavrnili njihovo načelno popuščanje, so Francoze zavrnili, češ razlogi za vašo obstrukcijo niso gospodarskega, ampak političnega značaja. Smisel tega prerekanja je v tem, da so Francozi našli pri Bonnu tisto področje svobodnejšega manevriranja, katero so zaman pričakovali od Velike Britanije. Zato so se obrnili k Bonnu. V zameno za gospodarsko združevanje z Nemci v «Mali Evropi«, Francozi pričakujejo, da bodo vsaj zmanjšali nemški odpor proti zamisli o trojnem direktoriju zapadnega bloka, v kateremVrnaj bi Parizu priznali enako mesto, kot ga i-mata London in Washington. Vse to pa so v Londonu vedeli že prej. Angleži dejansko tudi niso najbolj presenečeni nad frgncosko »trmo« (dasi govore samo o njej), ampak tudi nad tpm, da so pri Adenauerju dobili premoč kontinentalni interesi nad koristmi obljubljenega sodelpvanja z Veliko Britanijo. Konrad Adenauer je bolj na francoski kot na angleški strani. V diskusiji o svobodni evropski coni naj bi on. po mnenju Angležev, končno odvrgel masko posrednika. «Nenaravno» francosko-nem-ško zavezništvo — tako toži angleška diplomacija — je za določen čas postalo stvarnost. S tem v zvezi se v londonskih krogih niti mnogo ne skriva okoliščina, da Konrad Adenauer svojega obiska Londonu (ki je namenjen neki drugi, namreč berlinski točki zapadne politike), ni odložil zaradi prehlada, ampak zaradi demonstrativne hladnosti, s katero je London sprejel napoved tega o-biska. m O LETOŠNJI OPERETI NA ODRU TRŽAŠKEGA SNG Suppejeva opereta »Boccaccio" Iz Albija so prepeljali ▼ Pariz nekaj slik Toulousea Lou-treca. Avtomobil je spremljalo deset oboroženih mož. Nič čudnega: vrednost slik se ceni na dve milijardi lir. SNG nam je tokrat pripravilo prijetno presenečenje. S sodelovanjem Glasbene Matice in pevskega zbora prosvetnega društva »Slavko Škamperle« je u-prizorilo Svppejevo opereto »Boccaccios. Naši vodilni kulturni u-stanovi sodelovanje z Glasbeno Matico nudi nove možnosti, od katerih pričakujemo pozitivnih uspehov, Izbira dela je bila tokrat preračunana za pridobitev čim širše publike. Prepričan sem, da ni bilo to samo sebi namen, ampak da bo pravilna cena izkušenj in zaključkov služila za bodoče delo. Opereta Franza Suppeja »Boccaccios sodi med najbolj uspela dela tega skladatelja in spada v železni repertoar vseh operetnih gledališč. Delo je zajeto v obdobje dunajske klasične operete, katerega predstavniki so Johan Strauss, Mil-loeker in Franz Suppe. Širši publiki je manj znano, da je Franz Suppe po rodu iz Splita, bržkone zaradi dejstva, ker se je glasbeno udejstvoval skoro izključno izven domovine. Uprizoritev nelahkega dela kot je »Boccaccios predstavlja nešteto problemov celo za poklicna operetna gledališča. Zato je tem bolj upoštevanja vreden napor Slovenskega narodnega gledališča, ki je v specifično zelo težkih pogojih pripravilo predstavo, ki je upravičila in mestoma presegla najbolj optimistična pričakovanja. Pohvalo zasluži vsak posameznik in celotni ansambel. Režiserju Antonu Korenu, ki je delo tudi sam prevedel in adaptiral, je uspelo vskladiti skupine nepoklicnih izvajalcev (zbor, študentje in berači) z ostalimi izkušenimi igralci. Njegova dinamična režija dokazuje odlični smisel za operetni stil. Kljub vsem težavam predstava niti za trenutek ne zdrkne v tisto osladnost, kateri so operete najbolj izpostavljene. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil prizora iz Commedie delVar-te v tretjem dejanju. Ta mala režiserska umetnina je vredna občudovanja Se tako razvajenega gledališkega obiskovalca. Scenografija Jožeta Cesarja, čeprav prisiljeno racionalna, diskretno spremlja dogajanje kot uglašeni del celote. V naslovni vlogi nastopa Stane Starešinič. Igralsko je ustvaril dovršeni lik bohemsko razpoloženega in čustveno zanesenega florentinskega pesnika. Njegov pevski part kljub vzorni pripravljenosti ni vseskozi sproščen. Prepričan sem, da bi mogel Stane Starešini5 razviti v bodoče svoje pevske sposobnosti na visoko raven. Odkritje večera je predstavljal debut mlade ■Nadje Pertotove v vlogi Beatrice. Solidna intonacija, sproščenost in prijetna barva njenega glasu obeta, da se bo razvil v odličen dramatičen sopran. Elvira Pi-ščanieva nenehno napreduje. Tokrat se nam je predstavila v vlogi Fiammette. Razpolaga s precejšnjo pevsko tehniko in muzikalno sodi med najzanesljivejše izvajalce. Težko si je predstavljati boljšo Peronello, Glasba.: Kjuder. Režija: Koren. kot je Justina Vugova. I-gralsko in pevsko prepričljiva je dokazala, da zmore tudi mnogo zahtevnejše vloge. V vlogi Isabelle se izmenjujeta Kitty Fordova in Bogdana Bratuževa. Obe sta pokazali zavidljive pevske sposobnosti. Bogdani Bratuževi gre posebno priznanje za odlično kreacijo Colombine. Glasovno Karel Boštjančič s svojim mehko ubranim liričnim tenorjem povsem ustreza vlogi parmskega kneza. Edvard Marti-nuzzi kot Leonetto je igralsko in pevsko povsem sproščen. Isto velja za Staneta Raztresena, ki je posebno na reprizi pokazal dobre pevske sposobnosti. Danilo Turk kot berač Checco je vnesel v vlogo vso naviha-nost, ki ji je lastna. Ze takoj v začetku je trio Lam-bertuccio - Lotteringhi-Scalza pritegnil simpatijo publike. Modest Sancin, Jožko L u-keš in Silvij Kobal z odlično igro, izrednim smislom za humor in improvizacijo ustvarili nadvse primerno vzdušje. Jožko Lukeš je svoj pevski part izdelal v najmanjše detajle in nedvomno zmore še več, kot je imel priliko pokazati. Baletni vložki so bili zaupani baletni šoli SNG v koreografiji Adriana Vilesa. Koreografija je bila zmerom funkcionalna, razen morda solistične točke v tretjem dejanju, ki nekoli- ko uhaja iz okvira operetne predstave. Kot solistka se nam je predstavila nadarjena Nadja Leban. Resnična škoda je, da mladina in včasih starši sami ne u-poštevajo baletne umetnosti, ki upravičeno spada v sestavni del vzgoje. Glasbeno vodstvo je zaupano Oskarju Kjudru. Ker je vsakomur jasno, da je težišče operete na glasbeni izvedbi, si moremo predstaviti veliko odgovornost, ki sloni na dirigentu. Oskar Kjuder se je lotil težavnega dela ob sodelovanju korepetitorja Erminija Am-brozeta z vnemo in voljo, ki mu je lastna. Na tem mestu je treba pohvaliti izredno požrtvovalnost zbora pevskega društva #Slavko Škamperle«, ki je pod Kju-drovim vodstvom izpolnil vsa pričakovanja Isto velja za skupino študentov. Priporočljivo bi bilo v bodoče polagati večjo pozornost jasnosti pri izgovarjavi teksta s strani zbora. Orkester je dokaj prožno sledil Kjudrovim kretnjam, ki se je izkazal kot temperamenten in izkušen dirigent B. S. .-At. Prizor iz drugega dejanja »Boccaccia« ■iiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ziiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii«iiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiii|||||||||||||||||v|,||l|Rtcil|||||||||f||||||t||||a|||t|||||Ba|||ll|lal||l||lliria||vi|Malalllia|l|||||||MI||ll|tll|UaMI|l|Mag| KO NIMAMO PRI ROKI NUJNEJŠEGA DELA. SE POTRUDIMO... — : •------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Da nam v prihodnje tožiti zaradi pomanj Imam soseda, ki pravi da je kmet. Morda je, toda prav gotovo ne preveč zgleden, pa čeprav ima v hlevu štiri repe in pridela dovolj za svojo rabo. Hkrati pa se ukvarja tudi s čim drugim, da mu zares ne gre hudo, pa čeprav se nikamor ne premakne in obstal je pri starem, pri tem, kar mu je oče pustil. Pred dnevi mi je potožil, da bo moral eno govedo prodati, ker da krme nima dovolj in da je predraga, da bi jo vso zimo kupoval Če sem prej rekel, da ni zgleden, sem mislil na sle deče: Prav tik mojega kosa ima 18.000 metrov travnika. Pa ne morem reči niti, da je to travnik. Komaj dober pašnik bi bil le da je kakovost njegove paše še slabša kot marsikje drugje, kjer se zares ne more nič pomagati. Gotovo je že de set let, odkar ni na 18.000 metrov površine potrošil niti lire za gnojenje ali kakršno koli izboljšanje travni ka. Kraj je nekoliko polf -žen in na spodnji strani je letos nakosil dobre loj tre sena, na gornjem pa se mu ni izplačalo «niti s koso zamahniti«. Sedaj toži in mi skoraj očita, ker da je meni laže. Svoj travnik bolj smotrno negujem in čeprav je bila letos suša, sem vendarle nakosil trikrat več kot on in to na polovico manjšem kosu. Ne gre za bahanje, pač pa za staro zgodbo, ki je Srečanje v Milanu z dragimi domačimi motivi (Brechtovo delo že v drugo zvablja občinstvo v «Piccolo Teatro») (Poseben dopis) MILAN, decembra Tokrat — v nedeljo dopoldne — nas je pot zanesla v temno, ozko ulico ob Dantejevi magistrali, v katero prav radi zahajajo ljubitelji steklenih in keramičnih umetnin, ki j »h nudi nadvse prikupna trgovinica, stisnjena pod oboke starodavne palače. V tej čudoviti zakladnici so nas že ob vhodu pozdravile božične in novoletne čestitke rojaka Spacala in nam naznanile prisotnost njegovih del in del še šestih tržaških u-metnikoj; Danea, Righija, Devette, Albertija in Psaca-Topulove, ki so se od 6. do 18. decembra predstavili milanski publiki. Po lesenih, v kačo zavitih stopnicah smo se spusti-U v začasno kraljestvo tržaških slikarjev. Kakšna svetloba nasproti temnemu uličnemu ozračju in kakšen mir/ Začudilo nas je: moderno slikarstvo pa v tako 'torinskem kotu. Toda fcma-!u nas je pritegnil lično in Drijetno urejen razstavni Prostor galerije Totti. Zaželeli smo si le večjega človeškega utripa, pritajenih Blasov in kritičnih opazk. 9 oda prehitro smo napak »odili. v kotu na okrogli mizi je ležala debela knii-Ba in v njej veliko podpi-s°“. spodbujajočih izjav in veseli pozdravi starih znancev; milanskih in drugih u-metni kov, ki so upali na skorajšnje srečanje s tržaškimi kolegi vprav v tem, tako prijetnem hramu človeških spoznanj in sposobnosti. In še smo zapazili na zidnem časopisu odrezke iz številnih časopisov, ki so o-pozarjali javnost na prisotnost tržaških umetnikov v Milanu. Nekdo je izvršil le dolžnost kronista, kakor mi, drug je zopet posegel globlje. Ime Spacala smo našli med prvimi, ki jih je zabeležilo tuje pero in to nas je še posebej razveselilo. Njegove sivce so razvrstili v ospredje umetniške galerije. Našli smo že stare znance; «Zidovi 1945», »Mesto v noči«, pa tudi mnogo novih, tistih, za katere je bil Spacal nagrajen na beneški Biennali Morda nas je najbolj presunila slika «Streha spominov», ki nas je vabila, da se s Spacalom vred vračamo s pogledom in spominom nazaj v naša že prekinjena, pa vendar vedno trajajoča doživetja. Na pogled marsikatero abstraktno, toda v spoznanju tako globoko in občuteno delo našega rojaka ni moglo drugega, kakor doseči tisto pohvalo in tisto mesto med razstavljavci tržaške umetnosti, kakor jo je doseglo t tokratnim obiskom v srcu Lombardije. Po Spacalu smo se znašli samo še pred Righijem, do-čim nas je od ostalih, nič manj pomembnih umetnikov, ločila kakor nevidna stena. Potrebovali smo kratek premor, da smo lahko nadaljevali pot in se skušali približati vsem, razumeti njih hotenja in prikaze stvarnosti tako, kakor so jo oni čutili in nam jo posredovali. Tokratno razstavo tržaških umetnikov je organiziral kritik Luciano Budigna: njegovo delo ni bilo lahko prav zato ker je izbral najboljše in tiste, «ki se trudijo, da bi slikali in ustvarjali (kipe) vsekakor bolj, kakor pa razstavljali na Biennali«. Vsak slikar; Da-neo, Righi, Devetta, Spacal in Aliče Psacaropulo je zastopan z 12 deli, kipar Tri-stano Alberti pa s petimi, Pogled se nam je ustavil na delu Aliče Psacaropulove »Kamnolom v Boljuncus; morda nas je to pritegnilo bolj od ostalih, ker prerodi obujamo spomine na domače kraje, verjetno pa tudi zato, ker smo prav s to sliko in z «Drevesi» Čutili najbolj to močno roko in sposobnost tržaške umetnice. Precej abstrakten Daneo nas je zvabil s svojimi: eKruško skalos, «Rimsko periferijo 1951» m »Kraško obalo«; ob njem smo čutili tesnejše vezi s Spacalom kakor pri ostalih, pa čeprav tudi te zopet svojevrstne in dovolj daleč druga od druge. • # • Letošnja že 13. sezona milanskega gledališča »Piccolo Teatrov ima na repertoarju kar 6 dramskih del; tri klasična in tri moderna. Režiserji Puecher, Strehler in Edoardo De Filippo so si porazdelili Čehova »Platonova« (ki v Italiji še ni bil izveden), Balzacovega «Mercadeta», Brechtovo »Die Dreigroschen opera«, povsem novo -delo Cesara Za-vattinija «Kako se rodi filmski siže« ter Maria Soldati-)a «/ panni neri«. Skoraj bi bili že pozabili na delo Pa-squala Altaville «Pulcinel-la in cerca della sua fortu-na per Napoli». S tem delom je De Filippo postavil na oder dogajanja svojega rodnega mesta, ki so našla globok odjek v javnosti. De Filippova »Pulcinella» je vendar našel vsaj v Milanu tisto razumevanje, ki so mu ga drugod odrekali, vendar se ne bomo danes mudili pri njem, marveč pri velikem Brechtu, čigar največje delo je »Piccolo Teatrou postavilo že drugič na svoj oder in ki ga sedaj igra že mesec dni z nič manjšim alt celo večjim u- spehom kakor v gledališkem letu 1955-1956. Takrat je bil na premieri tudi sam Brecht. Spominjajo se ga, da je ure in ure presedel v gledališču, sledil vajam svojega velikega dela, toda bolj z veselim razpoloženjem navadnega obiskovalca, kakor pa z zaskrbljenim obličjem avtorja. Toda veličasten uspeh je tako ganil velikega moža, ki je bil za kroniste milanskih listov skoraj nedosegljiv, da se je odstranil iz dvorane pred vsakim odmorom, ker je bil srečen in je to svojo srečo hotei deliti šele drugi večer z delavci, ki so ■■apolnili majhno gledališče do zadnjega kotička. Letos Bertolda Brechta ni več, drugi uprizoritvi njegovega dela je prisostvovala le njegova življenjska družica. Vloge so v glavnem zasedli isti igralci, le uPeachumas igra tokrat Tino Buazzelli, ki nikakor ne zaostaja za Mariom Carotenutom, ki si je s to vlogo pred dvema letoma osvojil nagrado San Genisia. Tino Carraro, Giu-si Dandolo, Marina Bonfi-bli, zatem Milly in vsi ostali igralci uspeha Brechtovega dela niso le ponovili, marveč ga še približali milanski publiki, ki sedaj večer za večerom polni gledališče. D. M. številni naši ljudje še vedno nočejo razumeti. Travnik je prav tako potreben nege kot vsaka njiva in le tedaj nam bo prinesel toliko, kolikor od njega smemo pričakovati. Zares čudno je, da smo pripravljeni, za našo zemljo — in sem spadajo tudi travniki in se nožeti — plačevati davke in da se je držimo z vsemi štirimi — kar je hvale vredno —, nismo pa pripravljeni travniku dati tistega, kar mu gre. Če travniku pravočasno in primerno pognojimo, če ga pravočasno očedimo krtin, kamenja in raznega odvečnega grmičevja, ki se tu pa tam zaredi, bomo mo gli spomladi, ko je še vre me primerno, ko je vlage dovolj, nakositi več, kot nam bo dala «prava košnja«, to se pravi tedaj, ko bo trava dozorela, vkolikor ji seveda suša ne bo že prej ustavila rast. Stara miselnost, da na travniku tako no. Ta gnojila pospešujejo razkrajanje hranilnih snovi in delovanje talnih bakterij. Seveda moramo pri tem paziti, da ne pretiravamo, ker imamo sicer obraten učinek. Zato je dovolj, če z apnenimi gnojili posipamo travnik le vsake 4 do 5 let. Pa naj bo dovolj o gno jenju. Mnogi travniki so močno zanemarjeni. Tu se zakoti kaka mahovina, posebno v senčnatih krajih, tam se razbohoti kako dračje in grmičevje, pa tudi plevel. Da, tudi na travnikih imamo plevel. To so tiste rastline, ki jih žival nerada je, ali celo odklanja, ki se pa naglo razmnožijo in za to dušijo plemenite vrste trave. Odveč bi bilo ponavljati, da je treba mahovje odstraniti, ker bomo tu sicer malo kosili. Isto velja za dračje in grmičevje, ki travniku hrano odjeda, haska pa od njega nimamo nobene- opravimo, nam bo veliko laže, če bo travnik zares travnik. Kmet sicer pozna vsako ped svojega travnika, m tako zraste, čeprav se | ga. Tudi plevel, tudi ono zanj ne brigamo, je več kot divjo travo, ki se je razbo- zgresena. Ena košnja izčrpa iz zemlje več snovi kot pobere iz zemlje na njivi ena letina žita. Trav je veliko različnih vrst in vsaka si jemlje iz zemlje to, kar ji ugaja. Zaradi tega je travnik po vsaki košnji revnejši na snoveh in če se to iz leta v leto ponavlja, je nujno, da postane nerodoviten in da nam ne bo dal sena niti ob dobri, še manj pa ob slabi letini. Zato je nujno da moramo travniški zemlji, če ne vsako leto, pa vsaj vsako drugo ali kvečjemu tretje leto dobro pognojiti. Glavne hranilne snovi, ki jih rastline — trava — črpajo iz zemlje, so dušik, fosfor, kalij in apno s tem bolj ki se ukvarjajo s tem bolj podrobno, so ugotovili, da z eno žetvijo žita odnesemo s hektara zemlje v žitu 56 kg dušika, 30 kg fosforja, 70 kg kalija in 18 kg apna. če smo prej rekli, da trava travniško zemljo bolj izčrpa kot žito, nam bo razumljivo, da pobere ena košnja še več. Nujno je zato, da travniški zemlji primerno količino gnojil vrnemo, da b:j trava prihodnje leto imela od kod življenjske sokove črpati. Kako bomo to delali? Vsako drugo leto bi morali travnik pognojiti z gnojnico ali z dobrim hlevskim gnojem. Toda že zdavnaj smo povedali, da niti gnojnica niti hlevski gnoj nista popolni gnojili, zato bomo gnojnici ali gnoju dodali še umetnih gnojil. Da pa vemo, katero umetno gnojilo je treba dodati, bomo omenili, da vsebuje gnojnica veliko dušika, dočim ji primanjkuje predvsem fosforja in apna, Toda, če ne toliko z gnojnico, s hlevskim gnojem pride v 'zemljo veliko več hranilnih snovi in raznih drobnoživk, bakterij, ki so vsaj posredno za rast nujno potrebne. Ker gnoj in gnojnica nimata fosforja in apna, moramo zato tem gnojilom dodati še fosforja in apna. V ta namen odlično pomaga Tomaževa žlindra ali pa superfosfat in kostna moka. Apnena gnojila, predvsem prah žganega apna, delujejo posred- hotila, odstranimo, in to po možnosti tedaj, preden se ne razširi. Sedaj, pozimi ko nam druga dela ne jemljejo preveč časa in ko se nam ne mudi z nujnimi deli, posvetimo nekoliko več pozornosti travniku. Ponekod travnike celo rahljajo. Odvisno je pač od zemlje, če pri nas tega ne moremo, bomo skušali opraviti vsaj to, kar se da. Na koncu pa še nekaj. Kosci so vedno radi šli kosit tistim kmetom, ki so imeli lepe, čiste travnike ali senožeti. Kar lepo je videti vrsto koscev, kako enakomerno zamahujejo s kosami. Takih travnikov pri nas ni, ker imamo majhne kose zemlje, majhne travnike. Toda tudi če košnjo sami HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Menjajte stališče in upoštevajte nasvete najbližjih BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaupajte ljubljeni osebi stvari, ki vas skrbijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nova poznanstva bodo Koristila vašemu delu. Izkazali se boste s svojim dobrim srcem. RAK (od 23. 6. d0 21 7.) Uspelo vam bo premagati ne-razpoloženje neke osebe, ki vam je zelo pri srcu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobili boste zanim:vo ponudbo. Najboljše perspektive ra poslovnem področju. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S posredovanjem se boste okoristili. Godile vam bodo izkazane simpatije. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaši nasveti bodo zelo koristili tistim, ki jih bodo u-poštevali. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejmite pomoč, ki t am jo nudijo, in zanimajte se za nove predloge. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na vidiku je potovanje, ki pa bo krajše od predvidenega. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Odkrili boste vz-ok čudnemu zadržanju nekega prijatelja. VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Izkazali se boste s svoj.m taktom Proti večeru se bo vse uredilo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pričakovano pismo vas bo zadovoljilo le delno. Izboljšanje glede zdravja. (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiHHiiunin Umetnik pri telefonu i. S zato pozna tudi razne jame, vdolbine ali večje kamne, ki molijo iz zemlje. Toda koliko laže bi mu bilo in koliko manj časa bi potreboval za košnjo, če bi mu ne bilo treba raznih kamnov in grmičevja obte-kati in takorekoč pest za pestjo vleči travo iz vzdol-bm. čeprav svoj travnik pozna, se tudi dobremu koscu pripeti, da mu kosa zazveni ob kamnu ali se mu zasadi v krtino. Da bi se temu izognil, bi moral kmet travnik zravnati. Kak pust dan, ko nima pri roki nujnejšega dela, bi posvetil travniku. Z zemljo s kakegft grička bi zasul vdolbino, večji kamen bi skopal is zemlje in ga postavil na rob travnika in čez zimo bi travnik postal kot biljardna miza. Če smo se toliko ustavili ob tem, se nismo zato, ker bi hoteli kmetu nalagati še več dela kot ga ima. V začetku sem omenil soseda, ki toži nad pomanjkanjem krme. če bi bil on edini, bi stvar ne bila tako huda, toda veliko je naših kmetov, ki letos — in ne le le-trs — tožijo nad pomanjkanjem krme in mnogi so si tega sami krivi. Nekoliko več napora in podjetnosti in skrbi glede krme bodo manjše, kajti dobro negovan travnik veliko laže prenese sušo in veliko več da. Uspela presaditev srca BONN, 19. — Na kirurški kliniki vseučilišča Karl Mara v Lipskem je sovjetski fiziolog Vladimir Demihov opravil zelo zapleteno operacijo; žice enega psa je presadil nz drugega. Operacijo je Deuji* hov izvedel ob pomoči svojega asistenta Sučenikova in direktorja eksperimentalnega inštituta za cirkulacijo krvi, to je inštituta, kurja dodeljen sovjetski akademiji znanosti. Kot poroča vzhodnonemška agencija ADN, je operacija po. vsem uspela in včeraj popoldne je prof. Demihov imel daljše predavanje o njej. O-peracijo so tudi filmsko posneli in film med predavanjem prof. Demihova predvajali v vseučiliški dvorani. Znameniti pacient — pes — na katerem so operativni poseg izvedli, se počuti zelo d) bro. Borba proti mamilom NEW YORK, 19. — V ZDA se borba proti razpečevalcem mamil nadaljuje. Pri nekem Simmsu, ki so ga aretirali pod sumom, da razpečava mamba, so našli tri ovojčke heroina, ki jih je bil skril v usta. Skušal se je aretaciji upreti, ko so mu pa vendarle nadeli verige in ga pripeljali na njegov dom. je policijske agenta hotel z denarjem podkupiti. Sodišče ga za sedaj obtožuje le protizakonite posesti mamil in odpora proti javniaa funkcionarjem ter poskusa podkupovanja. Istega dne so pod isto obtožbo aretirali še nekega Davisa. Gorlško-beneški dnevnik Sestal se je goriški občinski svet rrlhodnli teden hoda razpravljali i manični con, atede družne Pia Razprava o obračunu za leto 1957, ki je prvi povojni obračun brez primanjkljaja Na sinočnji seji občinskega •veta v Gorici so najprej govorili o interpelaciji socialističnih in komunističnih svetovalcev, ki so na zahtevo goričke Delavske zbornice predložili občinskemu svetu z zahtevo, naj se sestane komisija, ki je bila ustanovljena za proučevanje vprašanja ATA. Ta komisija naj prouči napovedane odpustitve odnosno u-pokojitve šestih uslužbencev, ker bi to dovedlo do zmanjšanja števila prog na mestnih avtobusih. Zupan De Bernardis je rekel, da ne obstaja nobena komisija, ki bi bila pooblaščena proučevati vprašanje ATA, ampak samo razširjen občinski odbor. Poleg tega je obljubil, da se bo o interpelaciji levičarskih svetovalcev razpravljalo na seji občinskega sveta, ki bo med božičem in Novim letom. Svetovalec Battello (KPI) pa je rekel, da bodo zahtevali glasovanje o tej resolnciji, če župan o njej ne bo načel razpfave, kot je obljubil. Občinski svet je nato odobril 20-odstotno povišanje najemnin podlagi ja 1955. Tarifa bo stopila v veljavo s 1. januarjem 1959. Na prodajnih mizah branjevk at bo najemnina na dan povečala za I. kategorijo od 86 na 104 lire, za II. kategorijo od 70 na 84, za III. kategorijo od 43 na 52 lir dnevno. Neposredni proizvajalci bodo plačali 52 namesto 43, v ribarnici pa 260 namesto 200 lir dnevno. Ker so nekateri svetovalci izrazili zaskrbljenost, da se bo to povišanje poznalo na prodajni ceni blaga, je lupan zagotovil, da bo občinski uslužbenec pazil, da do tega ne bo prišlo. Potem so izvolili za predsednika občinskega sveta najstarejšega svetovalca dr. Ver-bija. ki je nadomestil župana med diskusijo o obraču- na pokritem trgu na podlagi zakona 368 od 1. ma- Letos bomo silvestrovali v Prosvetni dvorani v Gorici, kjer organizira ples ASK S. Gregorčič. nu občine za leto 1957. Proračun za to leto je izkazoval 48,5 milijona lir primanjkljaja, obračun pa se je zaključil brez izgube. Podžupan dr. Fo-terzio je prebral uvodni del (ostalih 32 strani obračunskega poročila so izmenoma brali ostali odborniki), je rekel, da je ta prvi povojni obračun, ki se je zaključil brez primanjkljaja. Obdarovanje otrok pokrajinskih uslužbencev Danes popoldne ob 15. uri bodo v palači Attems obdarovali otroke uslužbencev po- krajinske uprave. Prireditvi bodo prisostvovali tudi pokrajinski svetovalci •«»■ - — Nocoj bo seja obč. sveta v Števerjanu Nocoj se sestane števerjan-ski občinski svet. Na dnevnem redu so številna upravna in taka vprašanja, ki jih mora občinski svet rešiti še pred nastopom novega leta. «»— DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17. Telefon 28-79. Izbira delegatov za pokrajinski kongres PSI V preteklih dneh so bile notranje volitve o političnih resolucijah v sekcijah socialistične stranke na Vrhu, v Koprivi in v Gradežu. Na Vrhu je dobila večino Vec-chiettijeva resolucija, vendar bosta šla na pokrajinski kongres en delegat za Vecchietti-ja in eden za Nennija. V Gradežu so izvolili štiri delegate za Vecchiettija, v Koprivi pa 6 za Vecchiettija. Danes zvečer bodo sestanki v Pevmi in v Tržiču Nesreča šolarja Včeraj zjutraj ob 11. uri se je sedemletni Silvano Blason iz Ul. Transalpina 5 igral na šolskem dvorišču v Ulici Cap-pella z vrstniki, ko ga je neki tovariš nerodno pahnil, tako da je padel na tla. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia, ker i-ma lahko rano nad levim očesom. lilillliillililiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Seja pokrajinskega sveta Ves dolg pokrajinske uprave znaša nekaj nad eno milijardo lir Govor svetovalca Miladina Černeta ■ Danes popoldne nadaljevanje diskusije o proračunu za leto 1959 Kakor smo na kratko poročali že v včerajšnji številki našega lista, so pokrajinski svetovalci soglasno sprejeli predlog svetovalca Bergomasa glede zahtev po spremembi organskih in mezdnih razpredelnic uslužbencev pokrajinske umobolnice v Gorici. Odborniki so vztrajali pri svojem stališču, da so razpredelnice o mezdah, ki so jih izdelali, pravilne in da jih zaradi tega ni treba spreminjati. Svetovalec Bergomas pa je zahteval, naj se razpredelnica pošlje sindikalnim organizacijam, da jih bodo le-te proučile ter svoje predloge sporočile pokrajinskemu odboru najkasneje do 15. januarja 1959. Za predlog Bergomasa so glasovali vsi svetovalci razen odbornikov, ki so se vzdržali. Sledila je obsežna diskusija o obračunu za leto 1957 Poro-čilo je prebral odbornik za NiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Bližajo se prazniki Mestu in okolici se obeta razkošna okrasitev Kot vsako leto se Gorica tudi letos pripravlja na svoje največje praznovanje. Občinska uprava je za bližnje božične praznike namestila po Korzu več tisoč žarnic, ki bodo zvečer zažarele v obliki svetlih slavolokov. Razsvetlila in okrasila bodo cipreso pred kavarno Garibaldi ter več dreves po mestu, in sicer pri Transalpini ob meji, na trgu v Standrežu, pred podgorsko šolo in v Ločniku; na jugoslovanski strani pa bodo postavili novoletno jelko. Tudi izložbe dobivajo praznično lice. Trgovci tekmujejo med seboj, kako bi našli čimbolj originalen božični motiv, ki hi služil tudi trgovskemu namenu. Na Travniku se je število prodajalcev božičnih drevesc še povečalo, kajti povpraševa- nje po tem blagu je letos zares veliko. Dobre kupčije sklepajo tudi trgovine z električnimi potrebščinami, kajti drevesce brez električne razsvetljave ne pride do veljave. SO Andreja Frandoliea Včeraj popoldne sc pokopali na doberdobskem pokopališču 75-letnega Andreja Frandoliča iz Doberdoba. Pokojnik je bil zelo zaveden mož in se je udejstvoval tudi med osvobodilno borbo na terenu. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, kar dokazuje, da je užival v vasi velik ugled. U-žaloščenim svojcem izrekamo najgloblje sožalje. finance dr. Chientarolli, ki je rekel, da znaša obračunski primanjkljaj 169 milijonov lir, ki ga bo pokrajinska krila s posojilom pri državni posojilnici, na katero je že naslovila svojo prošnjo. Ker je poročevalec obravnaval samo glavne postavke v obračunu, je svetovalec Bergomas predlagal, naj bi se v bodoče vneslo v obračun več podatkov, predvsem pa podatkov o fi-načnem stanju posameznih pokrajinskih ustanov. Spregovorila sta tudi svetovalca Co-cianni in Pecorari, katerega je svetovalec Miladin Černe predlagal za začasnega predsednika, ker odv. Culot ni mogel predsedovati seji, ker je predložil obračunsko poročilo. Ker je obračun pasiven, ni mogla pokrajina napraviti nobenega javnega dela, ampak se je morala omejiti samo na administrativne ukrepe. Obračun je bil soglasno sprejet. Potem se je pričeia razprava o proračunu za leto 1956, ki ga je prav tako prikazal svetovalcem odbornik za finance dr. Chientarolli. Ker svetovalci niso bili pripravljeni na diskusijo o proračunu, saj so bili prepričani, da bo seja posvečena samo obračunu za leto 1957, se je prvi prijavil k besedi svetovalec Miladin Černe, ki je rekel, da so prejeli proračun zelo kasno in da zaradi tega niso imeli dovolj časa, da bi ga proučili. Rekel je, da so pokrajinske finance skrajno šibke in da se bo dolg po- krajinske uprave zadnjih let zaradi kroničnega primanjkljaja povečal na eno milijardo 105 milijonov lir. Ker bomo tudi letos plačali 84,7 milijona lir za odplačilo dolga, bodo svetovalci v prihodnje. Kakor vse kaže, glasovali samo o tem, kolikšna naj bo letna vsota pokrajinske uprave za odplačilo dolga. Primanjkljaj za prihodnje leto naj bi po proračunih pokrajinske uprave znašal 216 milijonov lir; ta vsota je zelo visoka, če se vzame v po- Pred 12. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Milan ponovno sam na vodilnem mestu7 Inter v Trst po izgubljeni točki na domačem terenu? ključno samo za upravne stvari, ker po zakonu pokrajinske uprave z obračunskim primanjkljajem ne morejo imeti v načrtih nobenega javnega dela. Svetovalec Černe je rekel, da pokrajinska uprava ne more pričakovati nobenega zboljšanja od reforme zakona o krajevnih financah Svojo trditev je podkrepil s citatom iz revije, ki jo izdajajo italij janske pokrajine, v kateri je ponatisnjen govor poslanca Curtija na nacionalnem svetu italijanskih občin v Rimu 19. in 20. oktobra, v katerem je poslanec trdil, da reforma zakona ne bo rešila kritičnega finančnega položaja krajevnih ustanov, to se pravi občinskih in pokrajinskih uprav. Zahteval je, da se najde posebna rešitev za našo pokrajino s pomočjo državnega posredovanja. Svetovalec Pecorari (KD) je rekel, da je finančni položaj pokrajinske uprave zelo kritičen. Po njegovem mnenju naša pokrajina zaradi bližine meje ni primerna za vlaganje kapitalov. Naglasil je, naj si tega nihče ne razlaga dvoumno, kajti kapital ne pozna patriotizma, ampak samo interese. Vse drugače bi bilo, če bi se prosta cona razširila tudi na levi breg Soče. (Ce se ne motimo, so bili proti taki razširitvi ravno demokristjani iz Gorice!) Pri sedanjih razmerah vidi svetovalec Pecorari rešitev pokrajinskih financ samo v povečanju pokrajine in v avtonomni deželi. »»------ Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Zakon je zakon«, Tot6 in Fernandel. VERDI. 16.30: «Strici». W. Chiari in V. De Sica. VITTORIA. 17.15: «Dekle s Petrovega trga«, V. De Sica in G Can^le. CENTRALE. 17.00: »Gusar črnega jastreba«, G. Landry in M. Bardot, cinemascope v barvah. Totocalcio št. 16 Bari-L. R. Vicenza 1 Genoa-Roma 1 X Juventus-Sampdoria 1 Lazio-Bologna 1 X Milan-Talmone Torino 1 Napoli-AIessandria 1 Padova-Udinese 1 Spal-Fiorentina X 2 Triestina-Inter X 1 2 Parma-Novara X 1 Verona-Brescia 2 X 1 Forli-Siena X Barletta-Catanzaro 1 Sanremese-Livorno 1 2 Cosenza-Reggiana 1 štev dejstvo, da se troši de-1 MODERNO. 17.00: »Cirkus s nar pokrajinske uprave iz-1 tremi arenami«, barvni film. Po premoru zaradi mednarodne tekme Italija-Ceškoslo-vaška se bo jutri nadaljevalo nogometno prvenstvo A-lige. Na vrsti bo 12. kolo. Ker je v zaostali tekmi 11. kola Inter izgubil na svojem igrišču proti Juventusu, sta v vodstvu ostala s 16 točkami samo Milan in Fiorentina, z razliko dveh točk pa jima sledijo Inter, Roma in Napoli. Poglejmo zato najprej kaj o-beta 12. kolo za te enajstorice, ki so se zasidrale na vrhu lestvice. Milan bo igral na svojem i-igrišču proti Torinu, ki je letos še skromnejši kot lani. Zmaga bi mu po vseh pravilih ne smela uiti in z njo tudi ne še naprej vodilno mesto, čeprav je Torino že odkrito na-povedel, da se bo branil s hermetično verižno obrambo. V moštvu Milana bo na krilu i-gral Bean namesto Danove. Nic manjših pretenzij na vodilni položaj pa nima niti Fiorentina, čeprav utegne biti njena naloga v 12. kolu mnogo težja od Milanove, Fiorentina bo namreč nastopila v Ferrari proti gpalu, ki je v zadnjem času znan po čvrsti obramb- in po presenetljivih rezultatih na škodo favoritov. V škodo Fiorentine govori tudi dejstvo, da je dvomljiv nastop Robottija in Lojacona. Kljub vremu temu pa je enaj-storica iz Florence vendarle favorit v najslabšem primeru vsaj za eno točko, ki bi ji še vedno zagotovila drugo mesto. Od naslednje trojice je v najugodnejšem položaju Napoli, ki bo edini nastopil doma in še to proti zadnji z lestvice — Alessandriji. Na razpoloženje Napolijevih igralcev bi utegnilo nekoliko vplivati splošno razburjenje, ki ga je povzročil Lauro s svojimi kategoričnimi ultimati, v normalnih okoliščinah pa bi v njegovo zmago seveda sploh ne smeli dvomiti, tembolj ker se mu nudi lepa priložnost, da se sam zasidra vsaj za eno kolo na častno tretje mesto, v kolikor bi ne bilo prav nič nemogoče, da tako Roma kot Inter izgubita v Genovi oz. v Trstu vsaj po eno, če že ne obeh točk. Roma v Genovi že ni zmagala od sezone 1947-48. Tradicionalno ji je torej stadion Marassi nasproten, razen tega pa bo morala nastopiti še brez Prinija in Bizzarrija. Kljub temu pa Sarossi upa, da njegova enajstorica ne bo ostala praznih rok. Ker pa goji podobno upanje, in to povsem upravičeno, tudi Genoa, bo srečanje med njima ostro in trdo do poslednje minute. Pa še nekaj: če Roma ne bo zaigrala bolje kot proti Rijeki, ki jo je praktično osmešila potem z vsemi upi in nadami ne bo nič. Podobno velja tudi za Inter ki prihaja v Trst z »zastrupljenim zobom« zaradi nesrečnega poraza proti Juventusu v ponovljeni tekmi 11. kola. Inter ima vse rszloge za upravičeno razburjenje. V prvi tekmi je namreč do prekinitve malo pred koncem vodil z 2:0 in je imel zmago že v žepu, v ponovljeni tekmi pa je izgu. bil s 3:1 in to v precejšnji meri po krivdi sodnika, ne glede na to, da je imel nje- gov najboljši napadalec An-gelillo izredno slab dan. Toda kar je bilo je bilo. in česar ni dosegel doma, bo skušal nadoknaditi v Trstu na škodo Triestine. Realno vzeto ima Inter mnogo adutov za zmago, toda za osvojitev obeh točk se bo moral le precej potruditi in zaigrati bolje kot proti Juventusu, kajti Triestini njen trenutni položaj narekuje borbo «na nož«. Pa tudi sicer je Triestina sposobna zaustaviti še tako prodoren napad, saj je obramba njen najboljši del. Položaj na sredini lestvice zavzemajo poleg že omenjene Genoe še Sampdoria, Juven-tus, Bologna, Lanerossi in Padeva. Najzanimivejši v tej skupini bo vsekakor derbi med Juventusom in Sampdorio. Na boljšem je Juventus prvič zaradi domačega igrišča, drugič pa zaradi visoke morale po zasluženi zmagi nad Interjem. Ker pa se mu mora Sampdoria oddolžiti za lanski poraz s 4:0, njena vrata najbrž ne bodo prelahek cilj za razne Charlese, Sivorije, Nicoleje ih Stacchinije. Nič manj zanimiv ne bo tudi drugi derby skupine med Laziom in Bologno, v katerem je možen vsak rezultat kljub temu, da ,ie Lazio favorit. Lanerossi bo iz Barija s težavo prinesel kaj več kot časten poraz, upoštevajoč dejstvo, da Bari potrebuje točke kot lačen kruha. Na boljšem pa je Padova, ki bn doma imela za nasprotnika izredno šibko Udinese. Na vsak način pa 12. kolo kljub eventualnim presenečenjem najbrž ne bo povzročilo večjih sprememb v lestvici, v kolikor pa bi jih, bodo te vsekakor večje na dnu kot pa na vrhu. V četrtem medsebojnem srečanju Dvoboj košarkaric Italije in Poljske jutri v Vidmu Poljakinje so prispele v Videm včeraj popoldne Sodi Jugoslovan Stefanovič VIDEM, 19. — V nedeljo ob 18. un se bo v športni palači v Vidmu italijanska ženska košarkarska reprezentanca pomerila z reprezentanco Poljske, ki bo nastopila z naslednjo postavo: Beyer Halina, Janina Chlod-zinska, Barbara Dobrucka, Danuta Iwanow, Barbara Ko-walczyk, Anna Loth, Alicja Migula, Romualda 01esieiwcz, Aleksandra Roga, Barbara Sku-biszewska, Alina Szostak, F.li-zabieta Zltowska. Poljska reprezentanca je prispela v Videm danes popoldne v spremstvu voditelja poljske košarkarske zveze Wu-geniusa Mejme, trenerja Gro; yeckega in zdravnice Mazur-kowe. Srečanje bosta vodila sodnika Miograd Stefanovič (Jugoslavija) in Georges Lewis (Francija). To srečanje med Ita’ijo in Poljsko bo že četrto med obema reprezentancama. Prejšnja tri srečanja so bila odigrana m 11 iiiiii I mili Milili ■■■ Mlin I mil Hlinili m lil nuni Drngi medr.onski finale Dapisoi/ega pokala ZDA - ITALIJA 3:0 po prvih dveh igrah Olmedo - Pietrangeli 5:7, 10:8, 6:0, 6:1 Richardsiin - Sirola 6:4, 6:2, 7:5 v okviru evropskih prvenstev. Na prvenstvu 1. 1938 je zmagala Italija s 27:19, na Prve . stvu 1. 1950 v Budimpešti spe Italija z 39:20, na III. evropskem prvenstvu 1. 1952 v Mos kvi pa je zmagala Poljska rezultatom 42:35. V nedeljo bo Italija nasto pila z vsemi najboljšimi igra ‘ kami vključno z Bradaman tejevo, ki je najprej odpov dala sodelovanje, naknadn pa se je spet prijavila i vključila med kandidatke, k se pripravljajo v Vidmu, kje^ so včeraj v trening tekmi pre magale formacijo Udinese štirih delih po 10 minut rezultatom 71:40 in s svoj igro v celoti zadovoljile- SMUČANJE nem igrišču King’s Parka v Perthu se je danes pred 25.000 gledalci začel drugi medeon-ski finale Davisovega pokala med ZDA in Italijo. Igrajo na travnatih igriščih ob lahnem vetru, vendar v idealnih pogojih. V programu sta bili prvi igri posameznikov, ki sta se zaključili z zmagama ameriških tenisarjev Olmeda in Richardsona, tako, da vodijo ZDA po prvem dnevu z 2:0, s čimer so si praktično že zagotovile končno zmago in vstop v finale. Možno je, da bo končna odločitev o tem padla že jutri z igro dvojic, v katerih sta Amerikanca prav tako močna kot Italijana, a imata večjo moralno prednost zaradi vodstva. Prvi igri posameznikov sta se ko lčali takole: AIex Olmedo (ZDA) - Nico-la Pietrangeli (It.) 5:7, 10:8, 6:0, 6:1 Ham Richardson (ZDA) -Orlando Sirola (It.) 6:4, 6:2, 7:5. Medtem ko je bil poraz Si-role proti Amerikancu št. 1 predviden, pa je močno razočaral Pietrangeli, ki je izgubil v štirih setih proti debu-tantu Olmedu, 22-letnemu Pe-ruancu, ki biva že 5 let v ZDA in študira na univerzi v Južni Kaliforniji. Pietrangeli, ki je za Davisov pokal odigral že 65 srečanj, je začel izvrstno. V prvem setu je bil znatno boljši od svojega nasprotnika, ki se nikakor ni znašel. Pietrangeli je igral zanesljivo kot v svojih najboljših trenutkih. Odgovarjal je zanesljivo in redno deplasiral Olmeda, ko se je ta spuščal k mreži. Tudi drugi set se je začel ugodno za Italijana in vse je že kazalo, da bo premagal svojega nasprotnika. Pietrangeli je Olmedu iztrgal set in prevzel vodstvo s 3:2. Potem je Olmedo izenačil dokler ni Pietrangeli znova odvzel servis Peruancu in povedel z 8:7 in v naslednji igri s 30:0. Toda Olmedo se kljub temu ni zmedel in je pogumno in vztrajno vračal žoge. Nato pa Je Pietrangeli zgrešil najpfej eno, potem drugo žogo, nekajkrat pa je šel čez črto le za nekaj cm. Vse to ga je razburilo in dezorganiziralo, ta- PERTH, 19. — Na central-1 ko da je i-zgubil set in živce, kar je bilo usodno za nadaljnji potek igre. V tretjem setu je Pietrangeli osvojil le 14 točk in v četrtem komaj 6 ter izgubil seta s 6:0 in 6:1. Pietrangelijev zlom si je težko razlagati če se upošteva njegova izkušenost v nastopanju za Davisov pokal v primeri z Amerikancem, kateri pa je takoj zrastel na igrišču, brž ko se je zavedel, da ima pred seboj samo senco nevarnega nasprotnika. V drugi partiji dneva se je Sirola dobro upiral najboljšemu ameriškemu tenisarju, vendar pa ni mogel storiti ničesar proti njegovi očitni premoči. Sirola je bil na trenutke izvrsten, potem pa je banalno grešil. Italijan je izgubil lastni servis v prvem setu in nato sta oba ohranila svojega do stanja 5:3 V 9. igri je Sirola izgubljal že z 40:0 a je z izredno igro nadoknadil razliko in osvojil games. V naslednji igri pa si je Richardson spet osvojil games in z njim set s 6:4. V drugem setu je Sirola trikrat izgubil lastni servis in nasprotniku odvzel samo e-nega, vendar pa premoč Amerikanca, ki se je odlikoval z izv-stnimi »backhandi«, ni bila niti za trenutek v dvomu. ,V tretjem setu je Richardson pojačil tempo s pogostim spuščanjem k mreži. Sirola mu je odlično odgovarjal in pri stanju 4:3 v njegovo korist je imel na razpolago štiri žoge za povečanje vodstva na 5:3 vendar jih ni izkoristil, s čimer je dovolil Amerikancu izenačenje. V 11. igri je Sirola izgubil servis, nato je Richardson ohranil svojega in si zagotovil set in match. Jutri je na vrsti igra dvojic, v kateri bosta nastopila Pietrangeli in Sirola za ZDA ver Richardson in Olmedo za Italijo. Po zaključeni igri z Olme-dom je Pietrangeli dejal: «Dvoboj sem imel v rokah do 15. igre drugega seta, ko sem imel tudi dejansko možnost dokončno premagati nasprotnika. Toda dve srečni žogi Amerikanca, ki bi lahko šli tudi izven igrišča, sta odločili dvoboj v njegovo korist.« Pietrangeli je zaključil: «Bil sem nervozen ves teden, zaradi česar tudi nisem bil siguren sam vase.« Kapetan italijansKegn moštva Giorgio del Fiumt pa je dejal: #Dvoboj še ni izgubljen. Pietrangeli in 'Sirola sestavljata najboljšo dvojico na svetu in lahko jutri zmagata, ker sta danes oba potrdila, da imata izvrsten servis. Prav zaradi njunih servisov lahko zmagamo v dvojicah in nato celo prevržemo končni rezultat v našo korist.« NOGOMET Marjanovič potrjen CATANIA, 19. — \ odstvo nogometnega kluba Catania, ki je prvotno sprejelo sklep o odstavitvi trenerja Marjanoviča, je po včerajšnjem zasedanju svoj sklep umaknilo in znova izreklo zaupanje jugoslovanskemu trenerju. Milianti m Riva zmagovalca v veleslalomu Bi^UEN, 19. — Gardska smučarska sezona se je zace^ la danes z veleslalomom na pr?" gi v Selvi. Med moškimi J« zmagal Paride Miliani, n16 ženskami pa Pia Riva. Proga je bila dolga 2000 m in.Je imela 600 m višinske razlike-Vrstni red: ,,, Moški: 1. Milianti 145 i, 2. Zulian 1’47”1, 3. Da Pra}0 U48”, 4. Pordon 1’49”8, 5. Gr no Burrini 1’50”. Bruno Alberti n: startal zaradi poškodovanega gležnja. ,„ Zenske: 1. Pia Riva 1 ’ 2. Jerta Schir 1’59”5, 3. Ze?" chini 2’05”5, 4. Jolanda Scnir 2’06”1, 5. Poloni 2’08"7. —-«»----- Sodnik za dvoboj Marconi - Harbillon MILAN 19. — Evropska boksarska zveza je določila Sk0* ta Franka Wilsona za glavn6^ ga in edinega sodnika dvoDO" ja med Marconijem in Herbi* lonom za evropsko Prven.sljL srednjelahke kategorije, ki b 26. dec. v Milanu. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT • T™ KIHOPROSEK-KONlOVa predvaja danes 20 t. m-ob 19.30 uri Warner Bros film: DIVJE STEZE (Sentieri selvaggi) Igrajo: J. HUNTER, WAYNE, I-V. MILES TtimnaCncituih predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia barvni film: «Naboj cevi (Proiettile in canna) Igrajo: JEAN SIMMONS, RORY CALHOUN, STEPHEN MCN ALLY in drugi fran levstik Popotovanje ^ Litije do 6. ^ ---------------------------- Res, da smo v veliki zadregi, kar se tiče snovi, katero naj bi izdelovali. Za igre nam ne manjka drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika. Sam sirokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje proste misli v prosti besedi in sloven3ki dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po življenju in po naravi. Kaj ti bo gospoda, ki je vsa potujcena? Zato pa tudi nimamo lahkega izobražerega pogovora za omikane besede. Zdelo nam bi se gotovo preomiedno, ako bi mlade mestne šogice po slovenskih knjigah, s čašico kave pred sabo, v našem «novojeziku» čudile se Prešernovim »viso-komislim« in govorile od »slavohrama slavitih Slavjanov«; smeh nam bi uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale s čisto siovenSčino »ljubomile«, »krasnozorne« ali »zornokrasne«, »než-nomlade« lepote, katerih cmakordeča« usteča še ne znajo izrekati črke ž; bilo bi neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vprašal: »Kakšne so bile tiste vile?« namesto »Kako so tiste vile ven videle?«, ako bi klicarji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: »Ferlovtpčrung! Na znanje bo dano!« itd. Kadar bi te reči pisali drugače, kakor so v resnici, lahko vidi vsak, da bi obraževali čas, kakršnega ni med nami; ali vse to pa nem bi lahko dajalo krasne zabavljice in šale. Ni * mi treba opominjati, da poezija naj bo idealna tudi v jeziku. Vse ima svoje mejnike Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa, mora stati na vogelnem kamnu narodskega života; sicer nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino zidanemu. Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa samih oračev in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu. Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prapornike, tajnike itd., in vendar so mu očitali Nemci: »Kaj se pa more velikega zgoditi le-tej siro-mačiji?« Gotovo pa bi imel Slovenec dosti veselja do gledišča, ako bi vedel, kaj se govori, kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in videl sem, kako so prosti ljudje na uho vlekli in kazali, da jim je všeč. Skorajda ravno tako malo snovi imamo za roman: ali dejal bi, da tukaj nam stojita odprti vsaj dve poti. Prva je pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin; druga bi morda bila nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega — ki je prestavljen že tudi v ilirsko narečje — na čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se moral kak veljaven domačin in k njemu bi se vrstile druge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne zmanjkalo tako hitro. Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet; da imajo Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah; vsa naša dežči pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celč rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. Dosti laže bi narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti iz turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci bolj samostojno, kakor bodisi kadar koli hoče poprej ali pozneje; zato so pa tudi naše naj lepše narodne pesmi iz one dobe. Ali vsa zgodovina teh časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil. Morda bi ne bilo odveč, ako se opomni pri tej priložnosti, da mi naj bi povesti ne skladali, kakor imajo navado vse duhovne hrane že presiti Francozje pa tudi Nemci za njimi. Junak naj dela in misli; njegovo dejanje ga naj znači. Gotovo ni glavna reč, kako mu je nos urezan, kakovo ruto je del za vrat; koliko ima las v brkah; kolikrat se oddahne in odrgne čevlje, preden prime za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega srca in pa, kako se zgodba zaplete in zopet razdršsa. Ogibali naj bi se tudi silo obširnega popisovanja krajev še tako lepih, ako ni potrebno in v pravo mesto postavljeno. Mislil bi, da je vsakemu umetniku človek prva reč; vse drugo ima le toliko veljave, kolikor je dobi po njem. Pesmi srbskega naroda naj bi nas učile, kako se popisuje. Moral bi znati vsak slovenski pisatelj izmed vseh narečij najprvo ali vsaj tudi srbščino. Ce tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj imamo še povsod le trdo ledino; sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika, se večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: z ljubeznijo; le redko se prime kake druge snovi. Pa naj bo njeno sadje s tem lepše; vendar je vse v koseh; celega velikega dela nam ne podaja. Tedaj narod, ki ima le izvrstno liriko, ne more hvaliti se, da ima zavoljo tega tudi že lastno, polno literaturo. Se manj pa je v tem oziru vredno to, kar je prestavljenega iz tujih jezikov. Čas je, da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebno mladi pisatelji, up naše književnosti, naj bi tega ne pozabili; nestorji se ne dadč in tudi ne morejo več zasukniti z navadnega pota. V narodu je snovi dovolj, zlasti za šaljivo pisanje; ali da se ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika in ljudstva. Kančnik je nas jako zamotil; čas je, da se vrnemo. Mrtolaz je bil kaj vesel, ko je v Čatežu zagledal Rošta-novo krčmo, ki stoji nekoliko niže od cerkve tako, da se je videla že iz doline. Tudi ta vas je na hribu, ki je precčj strm, zlasti na tej plati, od koder smo mi prišli. »Cast in hvala Bobu,« veli šivalec, «8ante Roštan se je pokazal. Zdaj bomo po debeli uri hoda prišli spet na mokro. Malo takega vina, kakor je Roštanovo. Pokusiti ga moramo, če vse ne vem kaj! Saj človek ni za vek; te ure, ki jih imamo, pa bi se kislo držali? Popred bo nas konec, preden vina. Trt® rodi vsako jesen; pa če je starejša, boljšo kapljico ima. ?n človeku pa ni tiste lastnosti; če je strrejši, kisleje se drži: in ko bi se časi ne presladil z vinom, dobro vem, da bi dfl' zadnje bil tak kakor vrisk!« Radivoj reče: »Vendar je greh, da niste v šolah ostali' Vi bi bili modrec, da malo takih!« «Jaz tudi pravim, da,» odgovori Mrtolaz. »Posebno zvezde« to je moje veselje! Tako bi jim bil prišel na konec, da se čudili vsi malovedneži na zemlji, zlasti pa kar jih je t0® okoli Svetega Križa in Čateža. Kaj se pa če? Saj veste, kako pravijo: ,Ti župan, jaz župan; kdo bo pa konja sedlal?’ čaši« kadar grem zvečer iz kakega hrama, pa tako premišljuje!11 pri svoji neumni pameti. Saj to je vendarle čudno, kako so te zvezde! Menda imajo kako vojvodo kakor bučele v panju-Kaj pa tista, ki je v Skrivnem razodenju pelin imenovana-Pisano je, da bo na zemljo pala. Tačas bo čudna prikazen zavoljo naših grehov.« Na to rečem jaz: «Ho, ho! Mrtolaz ve tudi sveto pismo-* Oni odgovori: »Človek mora vendar premisliti, kaj o® za duše! Morda vi res nič ne verjamete? Saj sem že da pri učenih ne išči vere. Pa jaz tudi še nekaj vem, ak ravno dosti ne.» V takih pogovorih smo prišli do Čateža. V tej vasi imaj° duhovnega. Hiše so zopet raztresene, kakor je Dolenjce navada; le za cerkvijo bolj zdržema stoje. Opomniti pa s mora, da zlasti na Dolenjskem po vinskih krajih ni ta* nesnage, kakršno tujci radi očitajo; šele dobro čedno je Pw stanicah, kjer ni prevelikega uboštva. Pred Roštanovo hišo sta v glasnem pogovoru stala d ^ človeka: oče Roštan, rejen mož, pa še nekdo srednje P°® a in dobe pa rdečega obrazka, ki se mu je vedno d:rža smeh. Imel je opaljeno hruškovo gorjačo, na spodnjem okovano; usnjata, umazana torbica mu Je visela ob s Mrtolaz ga hitro nagovori: »Kje si pa bil, Selšček?« (Nadaljevanje sledi)