POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI r POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugosiavtfi maša mesečna Din 10.—, a inozemstvu mesečno Din 13.—* — Uredništvo in npr aval Maribor, Ruška testa 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 14333. — Podružnice: Ljubljana, De* kivska zbornice <-t Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1 maU oglasi, U stožijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din Štev. 82 • Maribor, četrtek, dne 25. avgusta 1938 • Leto XIII Beograjska konferenca opozicije in Slovenci Teden dni je minilo, pa še vedno nimamo P^ve slike in pravega rezultata o konferenci združene opozicije v Beogradu, Razgovori in konference so se vršili dva dni v ožjem in širšem krogu. Na konferencah so nedvomno govorili o političnem položaju v državi in tudi ®klepali o nadaljnjem delovanju združene opo-ilc>je. Razpravljali so, ker se toliko govori o v°litvah, tudi o tem vprašanju. ® poteku konferenc v Beogradu in namerah rdružene opozicije smo zvedeli le to, da je bil df- Maček lepo sprejet v Beogradu in da se je ^kralo mnogo ljudstva ob njegovem sprejemu. alvažneje, kar smo zvedeli s teh konferenc, 'e namera opozicije, da bo v bodoče prirejala sJ®pne propagandne shode. Nekoliko presene-jdo pa nas je poročilo, da so voditelji po kon-erenci opozicije odšli v zdravilišča, na odmor aa letovanje čez poletje. Ta vest, kolikor resnična, učinkuje na opazovalca nekako P°razno, češ,-nikamor se jim ne mudi. Vendar P® utegne biti ta vtis zmoten, ker nam sicer °nkretni sklepi niso znani, toda si niti mi-1,1 ne moremo, da bi bila združena opozicija sklicala konferenco v Beogradu samo za razkrilo in zabavo ali da bi bila prišla samo gledat na beograjsko uro. Slovenci pravzaprav v združeni opoziciji ne Prihajajo nikjer do izraza. Slovenci niso polici, šleve so, ki se love v politiki kakor vetrne veše ob mraku okoli luči, ki jih vedno opali. Pravzaprav se pa delimo v tem oziru Sl M B 1 IM Jv I riala aeatan ita priznala rl ladzarsl I I v V Sklep blejske konference Male zveze pravice oboroževanja Posvetovanje zunanjih ministrov Če-hoslovaške, Rumunije in Jugoslavije na Bledu je bilo zaključeno v torek, dne 23. avgusta. V objavi o poteku konference čita-mo: Konferenca je ponovno podčrtala globoko privrženost držav Male antante do politike miru in sprave. Izrekla je svoje čestitke Bolgariji in Balkanski zvezi k sklenjenemu sporazumu. Mala antanta bo sodelovala z Društvom narodov, v svetu Društva narodov pa bo za dobo nadaljnjih petih let zastopala Malo zvezo Jugoslavija. Z zadovoljstvom ugotavlja konferenca, da je bil z angleškim predlogom v Ženevi dne 9. maja t. 1. ugodno rešeno vprašanje Abesinije. Vprašanje, ki se tiče nadzorstva nad Donavo, bodo proučili strokovnjaki vseh treh držav, da bi se dosegel sporazum glede sodelovanja z ostalimi državami. Konferenca je povdarila -otrebo nadaljevanja in razvijanja gospodarskih odnošajev med državami Male zveze. Najvažnejši del konference pa je objava predhodnjega sporazuma z Madžarsko, ki je bil objavljen istočasno na Bledu in v Budimpešti. Predhodni sporazum se glasi: Pogajanja, ki so se pričela lani med Madžarsko na eni, ter Rumunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško na drugi strani, so bila osnovana na skupni želji, da se odstranijo elementi, ki so po svoji prirodi morali onemogočiti razvoj dobrih sosedstvenih odnošajev med Madžarsko in temi tremi državami. Ta pogajanja so omogočila, da so se dosegli preliminarni sporazumi, ki predstavljajo s strani omenjenih treh držav priznanje madžarske enakopravnosti v oboroževanju in recipročno odpoved uporabljanja sile za ureditev vseh vprašanj med Madžarsko in temi državami. Kako {ih veseli socialna reakcija! Francoski ministrski predsednik Daladier je mnenja, da Francozi premalo delajo. k, “Venci na skupine: prva želi neuspeh opo-ilcionalne politike in -omalovažuje nje politike, er slučajno vedri pod mirnim solncem, druga sktipina, pravzaprav sto skupin, brez določenih sWpnih taktičnih načel, hoče opozicijo izrabiti v Pridobitev vpliva v politiki neglede načei-a’h in taktičnih vprašanj, samo, da se notranje Politično življenje spravi v karšnokoli aktiv-flost, kar sedaj razmere ovirajo. Tretja skupina v tem koncertu je socialistično delavsko giba-ki želi opoziciji uspeha s stališča načelno-sti in pravičnosti v politiki. Ta skupina je že ^ začetka postavila načelo svobode in demo-racije, načelo aktivnega sodelovanja v politič-^'h in javnih korporacijah. Vso to politiko pa '"“ra spremljati iskren boj za demokracijo in ^r“paganda za nje ideologijo. Socialistično ®‘hanje obsoja ignoriranje teh načel, zlasti pa °hsoja tudi dejstva, da se hoče opozicija kre-lrati kot nekakšno gibanje privilegiranih plasti v državi, ki o socialnih in političnih pravicah ^“lavstva in delavskega gibanja noče niti sli-aati. V tem oziru napravljajo opozicija in nje sWipatanti, da o nasprotnikih niti ne govorimo, veliko napako. Zakaj borba za demokracijo in Sv°bodo mora pač sloneti na širokih temeljih nar°da, ker gre za svobodo vseh državljanov In za demokracijo, v kateri naj celota rešuje Vsa notranja, zunanja in socialna vprašanja ®Porazumno ter z namenom, da ima ves narod Politično in socialno ipravico. Tud; Slovenci smo peščica državljanov. In kor smo po večini nesamostojni in neodreje-Politiki, ki ob trdnih in zdravih načelih le ko nekaj pomenimo, če bi ne imeli velike ^aPake, da smo brez načel. Edino načelo, ki opažamo povsod, je, da so vse meščanske “ovokracije proti svobodi in proti vplivu dejstva v politiki. Besede demokracija ni v njih ■konu, besede demokratično sodelovanje ne ii p03*0- ^'‘Mjejo se še vedno v dobi patriar-lz®a, kar znači jako nizko kulturno stopnjo 'a^nega življenja. slo ° *tu'turno pomanjkljivost opažamo v vseh n Jensk'b meščanskih gibanjih. Izraža se pa ta Pol t*- v on^ ^‘banjih, ki imajo slučajno •p 1Cen vpliv. Tako je in tako je bilo doslej. d0 t0as Pa tudi najbolj navdaja z nezaupanjem tak 6 giban> danes. Več zaupali jim bomo šele kraC"' s' osvoic načelo svobode in demo-isk™-- ;n trdno. J*DO Sedanja francoska vlada je vlada stranke radikalov, ki so čudna zmes naprednih in reakcionarnih elementov. Ministrski predsednik Daladier ni posebno oduševljen pristaš socialne zaščite, zlasti ne skrajšanja delovnika. — Zato ne začudi, da je te dni govoril o tem, da bo treba 40 urni delovnik podaljšati in da bodo morali Francozi sploh več delati, kot doslej. Rekel je, da je dohodek kapitala (industrije) padel za 45 odst., dohodek trgovine in poljedelstva pa za 66 odst. Dohodek se da povečati le s povečanjem delavnosti. Z drugimi besedami: delavci, delajte dalj in producirajte več, da bo dohodek kapitala večji. Kdo T>0i ta večji dohodek pobasal, za to ne vpraša. »Slovenec« je ves vzhičen, da more javiti slovenski javnosti, da se v Franciji pripravlja demontaža »socialnih« zakonov. (Zakon o 40 umiku je zanj socialni zakon v narekovaju.) Mogoče smatra gospoda, da je najbolj socialen neurejen delovni čas, od prilike tako dolg, kot takrat, ko so delali kmetje tlako graščakom. Niti vsi ministri niso tega mnenja kot Daladier, Dva sta odstopila iz protesta proti takim izjavam in sicer minister za javna dela Frossal in pa minister za delo Ramadier. Socialisti se bodo seveda odločno postavili v bran proti nameram g. Dala-diera. Upravičeno bo francosko "delavstvo vprašalo vlado, ki zahteva od njega več dela: Gospodje, zakaj naj mi več delamo, zakaj naj večamo dohodek kapitalu, da ga ta potem s spekulacijo in umetno organiziranim begom v inozemstvo odnaša v milijardah in milijardah iz države, doma pa pušča prazne blagajne, znižuje vrednost denarja in veča draginjo ter ne pusti, da bi ljudstvo prišlo do toliko potrebnega socialnega miru. Francoski radikali bi morali najprvo izdati zakone, ki bi preprečevali beg kapitala v inozemstvo, morali bi prisiliti kapitalistične špekulante, da vrnejo desetmilijarde, ki so jih prenesli v inozemstvo in oškodovali državo, šele potem bi lahko prišli z zahtevo: delavstvo delaj dalj in produciraj več, da nadoknadiš kar manjka. To zahtevati od kapitalistov se zdi francoskemu radikalnemu senatu preveč, zato naj se nihče ne čudi, ako pravi delavstvo, da se mu zdi taka gospodarska politika za-malo. KrkenoSki Nemci In £ehosncl prodirajo N proti Hankovu kitajskem bojišču so Japonci ob tianlr anžce začeli zopet prodirati proti Lord Runciman se dalje pogaja in razgovarja z vlado in zastopniki manjšin. Nemci odklanjajo vladni načrt, češ, da ne odstopijo od svojih prvotnih zahtev. Lord Runciman izdeluje za sporazum svoj lasten načrt, če se ne doseže soglasje pri pogajanjih. Ta načrt pa naj bi bil le dobrohoten posredovalen predlog na podlagi treznega presojanja položaja. Runciman je zaslišal vse stranke. Od Nemcev na primer Henleinovce, socialne demokrate, nemško demokratsko združenje, industrijce in še druge skupine. Verjetno pa ni, da bi vlada mogla sprejeti vse zahteve krkonoških Nemcev, ker bi s priznanjem teh kršila su-vereniteto republike ter Nemcem dovolila svobodno izbero pripadnosti državi ali pa ne. Tem zahtevam vlada ne more ustreči z gospodarskega in političnega stališča, ker bi se po takih koncesijah Nemci popolnoma izločili iz republikanske celote. Runciman je bil ponovno sprejet pri prezidentu dr. Benešu. Vatikan in rasizem V zadnjem času so prihajale iz vatikanskih krogov graje zaradi rasistične politike, ki jo je načela tudi Italija. Vatikan in kvirinal sta se sedaj sporazumela v tem vprašanju. Mussolini je obljubil, da ne pojde predaleč, ampak le kolikor politika zahteva. Vatikan pa je obljubil, da se v italijansko politiko ne bo vmešaval. Pa bo zopet mir nekaj časa! Nič vel omefevanja državne avtoritete Čehoslovaški častniki so izdali oklic, v katerem pravijo, da se dobro zavedajo, da so vsi zapisani smrti, vendar sprejemajo vsp odgovornost, da se izpolni Masarykova oporoka, češ, državna avtoriteta se nikakor ne sme omejevati, izpodkopavati ali poniževati. — Ne z dejanjem, ne z besedo! Od tu ni umika! V njej moremo živeti in delati, braniti jo in se boriti, moremo umreti, umakniti pa se ne moremo. Niti za korak, niti za ped! Nezaposlenost v ČSR pada Ministrstvo socialne politike, ki ga: vodi socialist s. inž. Nečas, je v zadnjih letih vodilo hudo borbo proti nezaposlenosti v Čehoslovaški. Brezposelnost je sicer polagoma vendar stalno padala in se je število brezposelnih v petih letiK znižalo za 70 odst. Število brezposelnih je leta 1933. znašalo 920.000, letos ob zaključku prvega polletja pa le še 184.000. To je krasen uspeh, ki ga je dosegla vlada ČSR zlasti, ker se pri tem ni posluževala izjemnih ukrepov. Pellska In DruStvo narodov lftnk0 vu. Predlagala bo reforme, V zadnjem času se širijo vesti, da namerava Poljska opustiti zastopstvo v svetu Društva narodov in eventualno izstopiti iz društva. Na Poljskem res razpravljajo o tem, ker so razočarani nad neaktivnostjo društva. V svet ne namerava poslati zastopstva, ker je drago, a iz društva še tudi ne namerava izstopiti, ker bi Društvo narodov po temeljiti reformi bila lahko koristna ustanova. O vsem tem se bo Poljska posvetovala in napravila primerne sklepe še pred septemberskim zasedanjem Društva narodov. Nemiri v Palestini Arabski uporniki so v bližini Jeruzalema napadli brzovlak in ga ustavili. Kmalu nato je z druge strani privozil tovorni vlak in se zaletel v brzovlak, pri čemer ie zgubilo več ljudi življenje. V bližini Tel Aviva šo teroristi ubili dva Žida, pri Tulkaremi pa so napadli angleški vojaški avtomobil in ubili angleškega oficirja. Obsodba upornikov na Kreti Vojno sodišče je po šestdnevni razpravi obsodilo štiri upornike na smrt, štiri na dosmrtno ječo, 35 jih je bilo obsojenih na ječo od 20 do 22 let, 25 obtožencev pa je bilo oproščenih. NacSsli preli oJpoU poklicu „pr©stovoucev lovol. bft Italija priznava, da pošilja orožje v Španijo Na pobudo angleške vlade pokrenje-na akcija za odpoklic prostovoljcev je obsojena na neuspeh. Franco dolgo časa sploh ni odgovoril na angleške predloge, ampak šele na ponovno zahtevo Londona. Njegov odgovor je nezadovoljiv. Franco zahteva, da se mu prizna pravica vojujoče se stranke in šele potem, da je pripravljen, razgovar-jati o odpoklicu prostovoljcev. Anglija in Francija smatrata, da pomeni ta odgovor izbegavanje na konkretno postavljeno vprašanje. Novo vznemirjenost je vzbudila vest, da je Italija poslala v Španijo 17.000 novih vojakov. Angleška vlada je zahtevala pojasnila v Rimu. Italijanska vlada je odgovorila, da sicer ni poslala nobenih vojakov, da pa pošilja orožje za svoje »prostovoljce« v Španiji. Ker pomeni to kršitev dogovora o nevmešavanju, bosta Anglija in Francija primorani, izpremeniti svoje zadržanje, v španskem vprašanju. Anglija je imenovala novega poslanika pri španski vladi Dosedanji angleški poslanik pri španski vladi Leshe je premeščen v Guate-malo, za novega poslanika je imenovan Stefenson. Boji brez uspehov za naciste Na fronti ob Ebru se nadaljujejo boji brez uspeha za naciste. Njihova glavna ofenziva pri Gandezi pa je zlomljena. Francoski socialisti zahtevajo, da se odpre meja na Pirenejih »Populaire« poroča o Francovem odgovoru Londonu o »prostovoljcih« in pravi: »Zdaj se jasno vidi, da Franco odklanja predlog londonskega odbora. Odklanja ga s pravo nesramnostjo. Ton njegovega odgovora je povzročil v ofi-cijelnih angleških krogih največje presenečenje. ... Zdaj je treba izvajati konsekvence. Dolžnost francoske vlade je, da brez oklevanja odpre mejo na Pirenejih.« 297.000 frankov za španske republikance so v zadnjem času zbrale francoske socialistične organizacije. Prezident Španske republike Azana Dama it% pa svetu Razpust glavne skupščine Učiteljskega Udru-ženja v Zagrebu. Na skupščini »Udruženja Jugoslovanskih Učiteljev«, ki se je vršila iv Zagrebu, je izzvala maloštevilna opozicija JRZ učiteljev take nerede, da je policijski komisar razpustil zborovanje. Vodstvo Uudruženja je proti temu sicer protestiralo, vendar ni moglo doseči, da bi se skupščina lahko nadaljevala. Na zborovanju Ljotičevcev, ki se je vršil minulo nedeljo v Preljini pri Čačku, je prišlo do hudih sporov. — Na zborovanju so prišli tudi kmetje, ki so pristaši združene opozicije. Nastal je velik pretep, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih, med njimi tudi sam »Fuhrer« Ljotič. V Zagrebu zborujejo župani, izvoljeni na listah HSS. Naši izvozniki sadja v Nemčijo bodo hudo prizadeti, ker je baš sedaj zaznamovati zopetni padec nemške Marke. Važno za zunanje posetnlke jesenskega ljubljanskega velesejma. Če si pri postajni blagajni nabavite za ceno 2 din rumeno železniško izkaznico ter celo vozno karto do Ljubljane in potem pri prihodu na velesejmu daste rumeno železniško izkaznico potrditi, se z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Runcimanovi week-endi. Runciman si kot angleški lord privošči ob koncu vsakega ted na svoj week-end, svoje tedensko razvedrilo tudi na Češkoslovaškem. Blumov »Populaire« piše o teh week-endih: »Svoj prvi week-end si je privoščil lord Runciman v krogu čeških aristokratov. Pri drugem week-endu je videl »nobleso« nemških aristokratov. Tretji week-end je preživel popolnoma sam in v samoti lovil ribe. A4 ;• * o Kongres francoskih in čehoslovaških zdravnikov se bo vršil od 15. do 17. septembra v Pragi. Kongresu bodlo prisostvovali tudi predstavniki zdravnikov iz drugih držav. Velika eksplozija — 123 delavcev ranjenih. V tovarni terskih produktov Riitger v Moravski Ostrovi se je razletela destilacijska naprava, v kateri je bilo do 40.000 1 bencola. Zgradba se je porušila in izbruhnil je požar. Gasilo ga je 30 požarnih bramb. 123 delav-cev , je bilo ranjenih. Madžarski iaiisti so minulo nedeljo priredili v BudimpeStti burne demonstracije. Madžarskega upravitelja Horthyja so sprejeli v Nemčiji z velikim pompom. Nemčija želi pridobiti Madžarsko za svojo politiko, ker je to v skladu z nameni, ki jih ima v Podonavju. Skrajšanje nemških manevrov, ki bi bili prvotno morali trajati 12 tednov, bodo pa zaključeni že zadnjega avgusta, je zbudilo veliko pozornost v mednarodnem svetu, zlasti pa v vojaških krogih. Nemški listi trdijo, da se je samo inozemstvo izmislilo, da bodo manevri trajali 12 tednov. 43 socialnih demokratov je bilo na Dunaju aretiranih. Obdolženi so, da so vršili ilegalno delo in rovarili proti sedanjemu režimu. Zagovarjati se bodo morali pred takozvanim »ljudskim« sodiščem radi veleizdaje. Borze niso več barometer nacionalne aktivnosti v Nemčiji, tako javljajo berlinski časopisi in dementirajo govorice o slabem finančnem položaju. Baron Rothschild je vreden več kakor 25 milijonov dinarjev! Z,a oprostitev Rothschilda, ki je še vedno zaprt na Dunaju, so ponudili »poslovni prijatelji« 120.0CO funt šterlingov, to je nad 25 milijonov din. n Med Italijo in Nemčijo se baje vršijo pogajanja o izselitvi južno tirolskih Nemcev na ozemlje bivše Avstrije. Na ta način bi se naj rešila usoda 250,000 Nemcev iz južne Tirolske, ker je Hitler izjavil, da bo meja na Brenner-ju večna. Francoski socialisti proti Pfladierovim napovedim. Socialistični dnevnik »Populaire« imenuje zadnji Daladierov govor po radiu »presenetljiv in vznemirljiv«. Zlasti napada njegovo izjavo o podaljšanju 40-urnika in ga vprašuje: »Ali si hoče ministrski predsednik kupiti »zaupanje kapitala« z odpravo 40-urnika,« Dočim hoče pod krinko »blaginje Francije« poslabšati položaj delavstva, pravi »Populaire«, ni Daladier niti z besedico omenil tistih, ki umetno in namenoma rušijo francosko valuto. — »Delavski razred je vedno pripravljen, da doprinese nove žrtve za splošne narodne koristi. Dovolj jfe že dokazal, da ima narodni čut. Ni delavski razred tisti, ki izvaža kapital, špekulira proti franku in ogroža trdnost domačega denarja.« Na to opominja Daladiera resno, da ima še čas, preklicati svoje napovedi in s tem rešiti Francijo vznemirja, ki ga je v tem resnem mednarodnem položaju povzročil s svojimi izjavami. {Jov uspeh francoskih socialistov. V Le Man- su so bile volitve v okrajni svet. Socialistični kandidat je dobil 2.125 glasov, radikal 1.204, republikanec 1190 in komunist 1079 iglasov. — Vršile se bodo še ožje volitve, pri katerih bo izvoljen socialist. 324 din tedenske pokojnine bodo prejemali nad 60 let stari delavci v Novi Zelandiji (prt Avstraliji). Tak zakon je izdal tamošnja delavska vlada. Pokojnine za delavske družine bodo pa znašale tedensko 624 din. Avstrijske novice Že svojčas smo poročali, da je bil S*?|i schnigg slovenskega rodu. Sedaj pa tudi »SM venec« potrjuje, da se je Schuschnigg o*11® I na župni urad v Lukovico po rojstne liste sV0[ | je-ga deda oziroma pradeda, ki sta bila d iz Ornega grabna na Kranjskem, da tako d°jj kaže svoje popolnoma čisto arijsko pokole111!! »Prager Tagblatt« od 21. avgusta t. 1. porodi da so v Avstriji aretirali 42 socialno dernokr}| tičnih zaupnikov. Dolže jih političnih zveZ socialističnimi krogi v Pragi in Parizu. Na®«! ravajo jih obtožiti zaradi veleizdaje pred lfj jemnim državnim sodiščem. * Državni komisar Biirckel je s sopodpis0\ avstrijskega državnega namestnika Seyss' jj quarta izgnal iz Avstrije osem katoliških redo*^ nikov. Posredovanje kardinala Innitzerja v Prl izgnanim duhovnikom je bilo brez uspeha. 1 raz nik jih, Os jej. v ' in m a vsi io ve ter za ga: ve HI Dunajskega zrezka ne bo več. Tako poro I ^ pariška »Tageszeitung«, ki opisuje, da se le J s^, Avstriji začelo zelo varčevati z mesom, ki l*| ro čedalje dražje, zlasti pa s teletino, ki so jo najčani že od nekdaj prav posebno obrajt311,| ^ Saj je dunajski zrezek ponesel kuhinjsko slavl)I "jj dunajskega mesta po vsem svetu. Oblastva st| Po dobila nalog, da vrše na dunajsko prebivalstvi ^ rahel in obziren pritisk, naj bi se čim- d#S 1 bolj omejevalo v vživanju telečjega mesa. Zakon proti bivšim avstrijskim diktatorje1*! bo izdala berlinska vlada. Zagovarjati se bo^I tnorali poleg dr. Schuschnigga vsi vidnejši klej rikalni voditelji, le Innitzer in Miklas bos^j izvzeta. Slovenski rudarji iz . Francije so se vrnil' zopet na težko del0| V nedeljo so se poslovili od nas sodrU$ rudarji z rodbinami, ki so bivali pri nas doi»*| od 2. avgusta na p6čitnicah, zopet v Franih Z rodbinskimi člani jih je bilo 75, Zastopm naših organizacij so -pozdravili drage jjost ob prihodu in istotak-o so sc poslovili od nji ob odhodu z zavestjo, da so naše kraje obiski sodruigi, ki ostanejo tudi v Frančiji, kje¥ te tip nova domovina, naši zvesti sotrpini in sodrug1'. Rudarji so izrabili z Blumovim zakonom uv«' deni plačani dopust za delavce, da so obiska domovino in svojce. Iskreno jim želimo sreefl^ pot in srečno bodočnost v Franciji, v deŽ®| demokracije in delavske solidarnosti in za' vesti. m z< st si sl \ n. v u c S d | n ' Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ«l M A R I B O H oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po star0 stl in mesečna članarina Din 15.—. tega nimajo člani s pogrebom noben> stroškov. Zahtevajte pravilnik „0genJ", Maribor, Koroščeva ulico I Metle. MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 47 Pogledal nas je zapovrstjo in poučevalno dostavil : — Vidite, kakšna krivoverska mnenja so mogoča. Jegorjev obraz se je zresnil, kakor da je s Ku-zinom istih let. Počasi in neprijazno so padale njegove besede. — Ko se bodo vse glave naučile misliti, tedaj se bodo tudi vse napake pokazale. A pravljice — je treba opustiti, saj nič več ne povzročajo strahu! Starec je nezaupno zmajal z glavo. — Čisto se boste zapletli v temo vaših posvetnih naukov! — je smehljaje del. — Po mojem je Bog — beseda, ki je svet še ni dogovoril do konca in vaša dolžnost bi bila, da jo dogovorite. [Vaša! Aljoša je ležal na hrbtu in godrnjal: — Mi bomo, striček, vse besede do kraja dogovorili, potrpi! Izza brega nad holmom se, je pojavilo nekaj temnega, okroglega, se zamajalo v mraku in spet izginilo. — Nekdo gre sem, — sem opozoril. Aleksej je skočil na noge, se zagledal v označeno smer, potem pa je spet legel vznak in polglasno zapel: Mesec vzhaja na nebo, dragi gre tam za vodo ... Vzhajal je mesec na levo od nas. Njegov veliki, motno-rdeči krog se je počasi dvigal nad črno mrežo gozdne gošče, kakor da se oprijemlje vej in ga one prožno podpirajo in ga dvigajo vedno višje v nebo k osamelim' zvezdam. — Zdi se mi da je Semjon! — je zamrmral Dosjekin, z dlanjo nad očmi. — I seveda! On je! Predolgo smo sedeli... Gre peš ... — Posedimo še malo — morda nas ne opazi? — je predlagal Kuzin. Aljoša ga je neprijazno vprašal: — Se ga bojiš? — Kaj bi se ga bal? Saj sva prijatelja. A tebi bi bilo treba, Jegor Petrovič, o njem razmišljati... — Čemu? — Radi Varvare ... — Nehajta! — je tiho rekel Jegor. — On nas zasleduje! — Umevno, — je šepnil Aljoša. V tišino se je razleglo neprijazno vprašanje: — Ste to vi, ali.kdo? , — Mi. mi! — je hitel zatrjevati Kuzin. Stražnik se nam je približal : peš se nam je zdel čudno širok. Tudi puške ni imel, le sabljo. — Ste slišali. — je zagodel, — da so v Fokini branjevca zaklali? — Katerega? — je vprašal Dosjekin. — Ukrajinca. Galajda Mirona. — A kdo ga je zaklal? — To še ni znano. .< Semjon je sklonil kolena, se zvalil na zemljo poleg nas in je zamolklo godrnjal: — Ne mine dan. da ne bi bil okrvavljen!.-J Te človeške krvi se čez mero preliva. Miron leži J veži, njegova kri je pa celo na dvorišče pritekla 1 se tam strdila v lužo... Gledal nas je kakor da nas prvič vidi in nas l1-nenadno vprašal: — Mogoče to vaši delajo? — Kaki — naši? — je surovo in glasno vprfl' šal Dosjekin. ? — No, taki! Saj vem kaki! Ima kdo vžigalice-Dajte, pozabil sem jih. 1 J Ko je vzplamenela vžigalica, nas je še etikrJ ogledal vse po vrsti in spet vprašal: — Čemu pa se ti režiš, Aljoša? — Ker sem vesel, stric Semjon. — Radi česa? ... ,A1 — Kar tako, na splošno. Na duši mi je ye'se*^ — Izbral si si res primerni čas za veselje! H vsod okrog ljudi ubijajo... — A tu, okrog nas — poglej... Stražnik se je sunkoma ozrl in vznemiri vprašal: — Kdo je okrog nas? — Saj nikogar ni! — je začuden rekel Aljos^ — Hotel sem opozoriti na mesečino, na skrivnost" krasoto noči, ki nas obkroža... Mrki človek je dvignil glavo proti nebu, pos[t dal in mračno rekel: ,i — Saj je vedno ob tem času mesec. V tem Vj nič posebnega! Kajn je ubil Abelja — to je j važno! v. .•----*»«■ t>} poslala temu 'l“ošcu sledeč odlok: Pečina Jurklošter. S‘ev. 1664. POTRDILO za prebrano od hiše do hiše. , Občinski odbor občine Jurklošter je v seji ?ae 31. ,7. 1938. sklenil, da se osirotelega ob-*aaa Kelner Alberta, roj. 29. 7. 1876. začasno aat>oti od hiše 'do hiše radi prehrane. Ker je imenovani še sposoben za lažja dela, naj vsak posestnik v času' prehrane primer-50 zaposli. Uprava občine Jurklošter, dne 7. VIII. 1938. S' L' ainik: podpis nečitljiv. Predsednik: Vrečko 1. r. , Kako bi mogel med kmeti na ta način živeti, jer ni niti vešč slovenščine, je posebno vpra-Sanje. Hoditi od hiše do hiše in čakati, kdaj {^de od gospodarjeve mize kakšna drobtina, je *ako poniževalno in sramotno, da ja treba takoj kreniti potrebno, da bo tudi onemogli delavec ?a svoja stara leta živel človeku dostojno živ-',enje. Oblasti pa prosimo, da podučijo občino, a naj nakaže prizadetemu ubožno podporo, ali ®a Poskrbi dostojno oskrbo. KRANJ . Delavci tovarne »Seinperit« so bili na plačnem dopustu. Kakor je že znano, so delavci *°varne »Semperit« v novi kolektivni pogodbi 9°segli poleg izboljšanja mezd tudi tri. dni plačnega dopusta za vse tiste, ki so v podjetju jje dve leti zaposleni. Tega dopusta so bili ?eUvci deležni minuli teden v torek, sredo in ptrtek, v ponedeljek je bil pa itak praznik, [po, da so bili vsega skupaj prosti pet dni. °Pust je zelo važen, samo, da ga delavstvo •;rayilno izrabi, predvsem, da ga preživi v na-ayi. kjer se fizično in duševno okrepi. Pevski zbor namerava ustanoviti »Vzajem-, pst«, zaradi česar se opozarja vse pevce, ki | .lrtl ie pri srcu delavska in narodna pesem, da He Prijavijo v nedeljo 28. t. m. v društveni j L J U B L J A N A CELJE Mestna občina ljubljanska bo gradila delavsko stanovanjsko kolonijo. Vedar zopet majhen pričetek. Listi namreč javljajo, da bo ljubljanska občina gradila delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom, in sicer zaenkrat 48 stanovanj. V petih letih hoče občina zgraditi 250 stanovanj. V delavski koloniji bodo pritlične hišice z enim ali dvemi stanovanji. Najemnina bo največ din 200 mesečno z amortizacijo. Hišice preidejo po letih v last najemnikov-Vsaka hišica ho imela nekaj vrta. Še letos pa začne graditi občina dve dvenadstropni hiši ob Kobaridski in Lavričevi ulici, vsaka z 12 stanovanji in posebne prostore za otroško zavetišče. Akcija je potrebna . Že lani je bilo ugotovljeno, da potrebuje Ljubljana najmanj 1000 manjših zdravih stanovanj. Potreba se pa vsako leto veča. Če torej občina namerava v petih letih zgraditi samo 250 takih stanovanj, je to ranofo premalo. Stavbna sezija v zadnjih letih je bila razmeroma velika, gradile so se palače z dragimi stanovanji. Prirastek majhnih stanovanj pa je le neznaten. Občina bi morala izvesti res širokopotezno akcijo, ne le zaradi pomanjkanja stanovanj, marveč tudi zaradi higi-jene, stanovanj ter s primernimi cenami najem- I nin vplivati na odmero primernih stanarin. — I Občina, če dobro gospodari, nima pri tem | nobenega rizika, pač pa lahko s tako akcijo I da socialni in moralni oslonek znatnemu delu j ljubljanskega prebivalstva. Bankirska aiera. V Ljubljani so zaprli ravnatelja in lastnika »Slovenske banke« Janko-| leta. Jankole se je bavil s prekupčevanjem hranilnih knjižic. Ljudem je izvabljal knjižice tujih zavodov pod pretvezo, da jih bo vnovčil in v obrokih polno izplačal. Lastniki knjižic, ki so imeli na desettisoče in stotisoče vlog, so dobili od Jankoleta le malenkostne obroke, potem pa naenkrat ničesar več. Zadevo so prijavili policiji, ki je Jankoleta prijela in zaprla. V banki niso našli niti denarja, niti hranilnih knjižic. Zdi se, da je Jankole s tujim denarjem špekuliral. Ta afera kaže, da bo treba poostriti nadzorstvo nad bankami in zlasti prisiliti banke, oziroma zavode, ki ima42 enega samega lastnika, da se ne bodo skrivali pod zvenečimi imeni delniških družb in podobno, ampak, da bo lastnik moral napisati na tablo svoje ime. V splošnem pa se slične afere v kapitalističnem gospodarstvo neprestano ponavljajo. MARIBOR Vprašanje gradbe novih mostov v Mariboru Ali se naj gradi eden ali dva mosta? Še izza predvojne dobe postoji projekt gradbe mostu v Melju. Gradbo tega mostu je očivid-no zadržala vojna. In če so veliki konservativci, ki so do prevrata vladali na mariborskem rotovžu, spoznali potrebo omenjenega mostu, ko še v Melju ni bilo takorekoč nobene indHistrije, tedaj je ta potreba danes mnogo večja, ko je j meljski mestni okraj naravnost natrpan s tovarnami. Za izvedbo projekta sedaj ni sredstev, j Nekatera privatna podjetja so bila pripravljena in so morda še, zgraditi omenjeni most iz lastnih sredstev, ako se jim dovoli pobirati mostnino. Ker pa se je ta zgradba mostu zavlekla, je naenkrat nastalo novo vprašanje, da li se naj omenjeni most sploh gradi in če ne bi kazalo namesto meljskega mostu, graditi most, ki bi vezal Kopališko ulico s Tržaško cesto. Ideja gradbe mostu na tem mestu ni slaba, ampak naravnost sijajna. Vendar pa ta most ne bi mogel nadomestiti onega v Melju. Most v Melju bo imel svoj poseben promet. Meljski most ne bi mogel znatno razbremeniti sedanjega državnega mostu, pač pa bi bilo to mogoče doseči z zgradbo mostu Kopališka ulica—Tržaška cesta. Ta most bi postal glavni ter pravi državni, ker bi služil v prvi vrsti tranzitnem prometu. Vsa vozila, ki bi vozila od severa na jug in obratno, bi pasirala brez ovinkov Maribor. Edini ovinek bi še ostal pri Frančiškanski cerkvi. Ta most je potreben poleg meljskega. Most iz Kopališke ulice je bil projektiran pre-dno se je pričelo z zgradbo sedanjega državnega mostu. Toda na mariborskem magistratu je pred vojno prevladoval narodni šovinizem, ki je imel prednost pred razumom ter gospodarskimi koristmi celokupnega prebivalstva. — Samo zaradi »Narodnega doma«, ki bi bil z gradbo mostu iz Kopališke ulice prišel na prometno mesto, niso nemški purgarji pustili graditi mostu na tem edino primernem mestu. — Sedaj je naloga naše narodne državne uprave, da ona popravi to veliko napako. 1. Sedanji državni most naj bi prevzela mestna občina ali brezplačno ali pa proti nizki odškodnini, ki naj ne bi znašala več kot dva milijona dinarjev. 2. Država naj zgradi drug most v smeri Kopališka ulica—Tržaška cesta. Za ta most naj da sredstva država. Občina mariborska pa bi prispevala samo z onim zneskom, ki bi ga ev. državi plačala za sedanji most, tedaj največ dva milijona dinarjev. 3. Obenem naj se pristopi h gradbi meljskega mostu, za katerega naj nosita stroške obe v poštev prihajajoči občini, to je: Maribor in Pobrežje, nadalje oba sreza ter končno banovina. Če bi pa tudi k tej zgradbi nekaj prispevala držajva, bi bilo tudi v redu. Država bi morala nekoliko več storiti za razvoj prometa ter lepoto mesta Maribora, ako se Maribor smatra za eno izmed onih štirih mejnih trdnjav, ki je edina ostala oz. prišla v posest Jugoslavije. Za slučaj pa, da navedene ustanove še vedno ne bi bile v položaju začeti z gradbo meljskega mostu, ted'aj naj se dovoli to privatnikom, s pridržkom odkupa po javnih faktorjih. Ako se to izvede, tedaj bo to mnogo več vredno za Maribor, njegovo okolico in tudi za samo državo kot pa še tako lepe ter bučne manifestacije A. Bahun. tiv, D orani restavracije »Semen«, ali do tega dne >r' funkcijonarjih društva. Predpogoj za vsa-j;eRa pevca je. da je član »Vzajemnosti«, ozi-«2P)a. da kot član pristopi k društvu. Alt stie poravnal naročnino? Ako fto ne, Izpolni svojo dolinoatl Krušne cene so se v Zagrebu ponovno znižale. Ker je padla cena moke, so zagrebški pekovski mojstri znižali tudi krušne cene. Mariborski konzumenti upravičeno pričakujejo, da bodo temu vzgledu sledili tudi naši pekovski mojstri. Uredite vprašanje tržnice. Od kar so pričeli z regulacijskimi deli na Glavnem trgu, je zele-njadni trg razmeščen po raznih ulicah in trgih in se gospodinje upravičeno pritožujejo nad tem nedostatkom. — Končno :bo vendar le treba najti primeren prostor za tržnico, i*i Vpisovanje na II. državni deški meščanski Šoli se bo vršilo od 1. do 3, septembra, vsak dan od 8. do 12. ure. V to šolo se sprejemajo učenci, ki stanujejo v Magdalenskem okraju in okoliških občinah na desnem bregu Drave, a se ne vozijo z vlakam. Pri vpisu! morajo predložiti: izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni list, izven mariborski učenci pa še potrdilo občinskega urada, v kateri občini stanujejo. Popravni izpiti bodo 4. septembra. Podrobna navodila so razvidna na oglasni deski. Seznam davčnih osnov za pridobnino za leto 1938. je razgrnjen davčnim zavezancemi na vpogled v yložišču mestnega poglavarstva, Rotovški trg št. 1, soba št. 7, od 24. avgusta do vključno 6. septembra 1938. V novi avtobusni pisarni na Glavnem trgu bo nameščena tudi javna telefonska govorilnica. TEZNO PRI MARIBORU »Vzajemnost«-Tezno vprizori v soboto, dne 27. avgusta, v gostilni Felič burki »Junaki« in »Zamorec«. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite vsi! Vabi odbor. Knjižnica bo začela redno poslovati 1. septembra t. 1. in sicer vsak toiek od 18.-—.19. ure in v nedeljo od 11,—12. ure dopoldan v gostilni Fellič. Delavci in delavk'e poslužujte 'se dobrih knjig. Odbor. 9C(|0 nin potrebujete, da zaslužite 1000 Din u vlIU lllll mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:, AnosS Maribor,Orožnova 6. I Mizarski pomočniki se bare za kolektivno pogodbo. Obupne razmere obrtniških pomočnikov so prisilile tudi mizarske pomočnike, da so se zdramili iz dolgega spanja. Sledili so pomočnikom ostalih strok, pristopili vsi na en mah v organizacijo, potom katere se sedaj bore za kolektivno pogodbo. Vsled odklonilnega stališča mojstrov je strokovna organizacija oddala zadevo Mestnemu poglavarstvu in se je že 19. t. m. vršila prva poravnalna razprava. Značilno je, da so mojstri sami obsodili svoje kolege, češ. da je izkoriščanje pomočnikov s strani nekaterih mojstrov bilo že res neznosno. V mnogih primerih je mezda pomočnikov slabša od minimalne mezde pomožnega delavstva. Delegacija mojstrov se je v principu izrekla za sklenitev kolektivne pogodbe in je upati, da bo s prihodnjo razpravo, ki bo 29. t. m. uspešno zaključen mezdni spor v prid pomočnikom. Ob času ko »Slovenec« dela reklamo (z dr. Hanželičem o delavstvu v Rusiji) za zelence, se ostale strokovne organizacije bore za kolektivne pogodbe in .zboljšanje delavskega položaja. 0!pisani mezdni spor vodi JSZ: pa nismo nevoščljivi, samo da gre v pravo smer. Neobdelano polje je široko in poštenega dela v organizaciji je za vse dovolj! — Svit. RUŠE Pojav hitlerjevcev pri nas smo zabeležili v nedeljo, dne 21. t. m. Niso pa prišli iz rajha. Bili so to baje delavci iz Dravske doline, iz Mute, ki so ta dan napravili izlet, menda ro vzorcu »Kraft durch Freude«. Vodil jih je ravnatelj železarne, (v kateri imajo delavci sijajne mezde!) Sicer je ta ravnatelj slovenski nacionalist. Baš zaradi tega smo se Rušani čudili, da ti delavci govorijo le nemško. Radi tega se ni nihče razburjal. Rušani so bili proti gostom povsem lojalni. Pri odhodu so se pa pokazali med temi izletniki, nekateri kot hitler-.ievci, kajti ha kolodvoru so vzklikali »Heil Hitler« in peli izzivalne nemške pesmi. Ni čuda torej, če je pri takem nesramnem početju vzkipela jeza in ogorčenje nekaterim Rušanom, ki so na to vzklikanje odgovorili s proti-klici. Nekateri so dobili tudi primerno lekcijo v spomin, da se z belimi nogavicami ne straši po Rušah. Pripomnimo, da so bili ti izletniki, pred odhodom vlaka, vsi na prireditvi slovenskega športnega kluba »Maraton«. Rušani smo proti tujcem vedno prijazni, veseli nas, če pridejo k nam na izlet ljudje od kjerkoli, čeprav govore drug jezik. Vendar pa poudarjamo, da so nam taki obiski neljubi in ne-zaželjeni. Izzivanje ni nikjer na mestu, tudi v rajhu ie to nemogoče. Na slična izzivanja bodo Rušani vedno odgovorili, kot Cehi: Ne damo se! O češkoslovaški kulturni prireditvi, ki se je vršila isti dan v redu in miru ob sodelovanju »Vzjemnosti« iz Maribora, Tezna in Pobrežja bomo poročali drugič. Za enkrat onim, ki so sodelovali, hvala za prijetne ure, ki smo jih preživeli v njih sredini! Družnost! JESENICE Za prvi draginjski razred Jesenic. Jesenice so zelo drago mesto. Predvsem so zelo daleč od naših žitnic, tako da je za moko, koruzo, ječmen, mast, govedo, svinje itd. itd. zelo visoka tovornina, ki podražuje dobavo teh živil, Zatem ležijo Jesenice na mestu, ki je obkroženo od samih letovišč: Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Mojstrana itd. in domačo zelenjavo ter sadje porabijo letovišča, ki lažje več plačajo, pa so cene na Jesenicah zaradi teh letovišč visoke. Tudi ni pravega dobaviteljskega kmetijskega zaledja. Zaradi tega trpijo državni in samoupravni nameščenci, ki imajo tu pri nas tretji draginjski razred in so zlasti tako zelo oškodovani oni, ki so n. pr. iz Ljubljane, Maribora ali drugih krajev prestavljeni na Jesenice. Dražje je tu, pa še nekaj 100 dinarjev mesečno so prikrajšani na plači. Zaradi tega se vrši velika akcija za prevedbo Jesenic v prvi draginjski razred, kar bi bilo z ozirom na draginjo res pravilno, pravično in potrebno. Upamo, da bodo akterji tega postopanja imeli pri merodajnih einiteljih uspeh, saj često čitamo v. raznih listih, da so Jesenice pri srcu merodajnim čini-teljem. Prav bi bilo, če bi to dokazali z dejstvi. Kako je bilo v Pragi? Predavanja o jubilejnih slavnostih 60-letnice c' dem. delavske stranke v Pragi od 1. do 7. julija 1938. le t y- temu je treba pripomniti, da so češki na-Cj. n' socialisti, branitelji svobode in demokra-rod n*mai'° n'ž skupnega s takozvanim na-tr K1*1" socializmom v rajhu in drugod. Isto je d* l ■ PT*znati katoliški stranki (g. Šrameka), b ‘oialno sodeluje s socialisti v obrambo svo-Učyin' 4 k' se naši imeli mnogo za na-p ~~ zlasti politične doslednosti. prej navedenih organizacij obstoja še strokovno gibanje, ki šteje nad 750.000 *h-QL>V in 200 000 članov, katere imajo nemške stifn-kVne organizacije. (Število članov komuni-*l»rori tokovnih organizacij ni znano.) Tudi kov socialisti imajo svoje svobodne stro- '•iotj16 organizacije, ki štejeio daleč nad 1 mini^ strokovno organiziranih delavcev in na-•j, encev in veliko premoženje. i)je r?^a_ ie omeniti še ogromno zadružno giba-■ ^eje nad stotisoče članov in članic ter Ust u'e milijarde denarnega prometa, ima e tovarne in druge obrate. '«10° sm° spoznali to ogromno organizacijo, Se takoj uverili, da je moral in mora im^ti tak aparat in borbena volja članov velik gospodarski, socialni in politični vpliv v državi, pa tudi na zunanjo politiko države, ki je delavstvu in vsem češkim, nemškim in drugim državljanom prinesla: 1. popolno enakopravnost pred zakoni; 2. popolno svobodo misli, združevanja, zborovanja, tiska in štrajka; 3. popolno enakopravnost žen z moškimi; 4. popolno pravico soodločanja v državi, potom enake tajne in proporcijonelne volilne pravice; 5. socialno zavarovanje za bolezen, nezgodo, starost in brezposelnost in moderno socialno zakonodajo. Življenjski standard je zelo visok. Bel kruh in meso tu r se ju v obilici konzumira. V državi, (četudi ni socialistična) v kateri ima delavstvo take pravice in možnosti za razvoj je jasno, da je delavstvo prežeto z duhom državotvornosti in pripravljeno na vsako žrtev za obrambo države. Kadar se zahteva kredite za državno obrambo, ni med levimi in desnimi prav nobene razlike; vsi glasujejo za, ker vedo, da' je to potrebno, dokler grozita fašizem in reakcija. V Pragi dobite vse časopise in knjige od ruskih do rajhovskih, nihče se zaradi tega ne razburja. V kinih in gledališčih vidite ruske filme in igre, ne da bi se bali boljševizma. Ogromen sprevod. Organizatorična moč češke socialne demokracije se je posebej izkazala v manifestacij-skem sprevodu dne 5. junija t. 1. Sprevod je bil tako veličasten in pester, da kaj takega Praga še ni videla. V tem sprevodu je bila pestra slika političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja na Češkem. Sprevoda se je udeležilo nad 150.000 oseb in več kot toliko je stalo ljudstva v špalirju. Ogromne so bile skupine kovinarjev, rudarjev, livarjev, mizarjev, zidarjev, pekov, grafičarjev in drugih v delovnih oblekah in z delavaim orodjem v rokah. Na tisoče tekstilnih delavk in še več delavskih žen in deklet, članic delavskega konzuma, s košarami v rokah je manifestiralo za zadružno idejo. Telovadci v krojih, s puškami na rami, športniki v dresih, ki so v sprevod« izvajali razne športne igre, so napravili velik utis; številna udeležba mladine je dala impozantno lice sprevodu. Na čelu sprevoda je korakalo strankino vodstvo in takoj za tem pa naša skupina. V sprevodu je bilo na tisoče rdečih zastav, na čelu teh pa velika državna zastava. Ves sprevod je trajal nad štiri ure. V njem so korakali ljudje vedrih lic, polni navdušenja, stari in mladi, ženske in moški, sodrugi in sodruižice, ki so vzklikali svobodi, demokraciji, republiki, njenemu prezidentu Benešu, strankinemu vodstvu in socializmu. Na veliki tribuni je ibil navzoč prezident dr. Beneš, župan mesta Prage, dva aktivna generala, ministri in zastopniki raznih oblasti, korporacij in delegatov iz inozemstva, kateri so s svojo navzočnostjo razpoloženje sprevoda še dvignili. Zaključujem v zavesti, da nobenemu izmed udeležencev ni bilo žal truda in stroškov za potovanje v Prago, verujem, da smo se vsi vrnili v našo domovino z voljo do dela, za našo organizacijo, naš t&k in za socializem, da si tako tudi v naši državi pridobimo iste dobrine, ki si jih je pridobilo češko delavstvo, za se in za državo, ker take pridobitve tudi pri na« n« bi bile samo v korist delavskemu razredu, temveč tudi ogromnega pomena za konsolidacijo naše države na zunaj in znotraj. Te pridobitve bi tudi pri nas dvignile iskreni patriotizem. Češkim sodrugom pa se tem potom v imenu vseh udeležencev najiskreneje zahvaljujemo za vse, kar so za nas napravili in zaključujem^ z vzklikom: Na svidenje na Olimpijadi 1940 v Pragil | } (Dalje prihodnjič.) Razmere v pohorskih kamnolomih Inž, Milan Lenarčič je v »Slovenskem' Naro-! vprašal vsak, ki ne pozna teh razmer in ki je du« z dne 23. t. m. objavil dopis o razmerah j čital ta članek? Najbolj čudno je pa to, da za-v pohorskih kamnolomih, v katerem skuša pri- htevajo delavci od delodajalca nižje mezde, kazati, da je bilo delavstvo sorazmerno dobro j kakor pa je podjetnik objavil, da jih je že doplačano, saj navaja, da so prejemali delavci j slej plačeval, Kdor pa pozna razmere, v kate-povprečno od din 5,46 do din 6.87 na uro. To j rih so morali živeti ti moderni sužnji v pohor-mezdo so baje zaslužili še celo julija meseca, j skih kamnolomih, bo dejal, da je tak zagovor, ko so se že pripravljali na stavko in je bila ki ga je objavil g. inž, Lenarčič šepav, da n« sposobnost in delavoljnost radi tega. zmanjšana, j rečemo smešen, Zakaj neki so stopili delavci v stavko, se bo ; Slinavka bič, ki tepe kmeta! Slinavka, kužna živinska bolezen, se širi po I s katerim je bila na oklicih, obubožal, ker mu vsej Evropi. »Prager Tagblatt« prinaša poročila o obupnem položaju po vaseh, ki so okužene je slinavka izpraznila hleve. Po vaseh je bilo videti ob žetvi, kako so po slinavki. Cela vrsta kmetij je brez živine; 1 kmetje, katerim je poginila živina, sami vla- kjer se pojavi slinavka, pobijejo v hlevih vse govedo. Okuženih kmetij se vsak izogiba. Noben sosed1 ne prestopi praga, pa tudi domačim je zabranjeno, da bi hodili naokoli. Pismonoša odlaga pošto kje v bližini take kmetije, kamoi jo hodijo potem domači iskat. V neki vasi blizu Kraljičinega Gradca je bil sin nekega kmeta že v drugič oklican z neko vaško lepotico. Toda prišla je slinavka in poroka je morala biti preložena. Med tem je prišel od vojakov prejšnji snubec dotičnega dekleta in namesto s kmečkim sinom, s katerim je bila že oklicana, se je poročila s svojim drugim oboževalcem. Najbrž je bilo merodajno za lepotico, da se je premislila, da je kmečki sin, čili vozove s polja in vpreženi pred plug orali zemljo. Čehoslovaška republika plačuje kmetom za poginilo oz. pobito govedo odškodnino in sicer1 za veliko žival Kč 600, za eno leto staro Kč 400 in za teleta do enega leta Kč 150. Od 15. avgusta t. 1. pa plača k temu še Kč 1.20 za vsak kilogram mrtve teže pobite živine. Na ta način so kmetje vsaj deloma odškodovani. Proti slinavki se sedaj uporablja neki serum, ki sigurno prepreči obolenje pri govedi vsaj 3 do 4 mesece po cepljenju. Cepivo so iznašli v Nemčiji, kjer so delali poskuse več let in so vsako leto potrebovali v to svrho 80.000 morskih prašičkov. V ogledalu Razstava OUZD ob priliki Mariborskega tednil Na jubilejni kulturni rapstavi mariborskega pališče Radio-Therma v Laškem in okrivel tedna je zavzemala po vsebini in obsegu odlično mesto tudi razstava Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Z mnogoštevilnimi grafikoni, statističnimi tabelami in diapozitivi je bil prikazan razvoj delavskega zavarovanja v zadnjih dvajsetih letih. Razstava pa prikazuje tudi napredek v industriji in obrti, ki je zlasti mesto Maribor spremenil iz svoječasno trgovskega v tipično industrijsko mesto. Grafikon, ki prikazuje razvoj socialnega zavarovanja v Mariboru, dokazuje, da je od leta 1918. porastlo število zavarovancev pri mariborski ekspozituri OUZD od 6200 na okroglo 20000 članov. V tem številu zavzema prvo 'mesto tekstilna industrija, ki šteje skoro tretjino vsega članstva, nato sledi gradbena stroka, kovinska, hišna služinčad itd., na zadnjem šče »Jadran« na otoku Rabu. ^ Največ smrtnih nezgod v območju 0l}9 Ljubljana je bilo leta 1924., ko se je 59 delavcev smrtno ponesrečilo. Vseh nezgod od 1922. do leta 1937. je bilo pri OUZD v Ljubljani 33 775. Po strokah izkazuje največ n*-' zgod lesna industrija, t. j. 10 059, za njo sle® gradbena s 5801, nato kovinska s 4235 nezS?" dami itd. Za te nezgode je bilo v letih 1923^ v območju OUZD v Ljubljani izplačanih $ milijonov din za trajne in začasne rente, milij. din vdovam in sirotam. Zadnji oddelek razstave OUZD je bil P0-svečen borbi proti jetiki. Tu je bil zenl'‘ ljevid tuberkuloze v dravski banovini, rarf rentgenslike, propagandne slike, kako se mestu pa je zastopana papirna industrija s 450 ko š . se . - s|ike umrljivos». delavci. Gibanje članstva se začne leta 1923., | ■ • jetikj posameznih letnih mesecih jn dr ko je bilo približno 70 000 zavarovancev, nato, bah star(jstj Zemljevid izpopoInjuje grafiko! stopnjuje m narašča na preko 100 000 zavaro- ki nam prikazujei da je ££ največja obrf vancevletu 1930l nakar sled. gospodarska menjtev za socia]no zavarovanje/ zoljev3 kriza m katastrofalni padec zaposlenega dt.-1 tuberkul0ze' dravske banovine konstatira, lavstva m mezde Vzpon se zopet začne le a Je Maribor na mestu jetjenih ob0]en *«■ Ministra Frossard in Ramadver sta odstopila. Francoski ministr- ski predsednik Daladier je govoril v radiu in naglasil potrebo, da francoski narod več dela. S tem v zvezi je napovedal reformo zakona o 40 urnem delovniku, ki je reakciji trn v peti. Ta njegova izjava je dala povod ministru' za javna dela Frossardu in ministru za delo Ra-madveru, da sta podala ostavko. Ministra sta s tem dokazala, da nočeta biti ministra za vsako ceno, zlasti ne v vladi, ki smatra poslabšanje socialnih pridobitev delavstva za svojo nalogo. »Slovenec« se zelo čudi občutljivosti obeh ministrov v takih vprašanjih. Dober želodec mora imeti človek, pa mnogo prenese in če ima narod dober želodec, potem je sploh ške-da, da bi si posameznik kvaril apetit na takem položaju. 40 urni delovnik in plačani dopusti — greh. »Slovenski dom« od torka je objavil govor francoskega ministrskega predsednika Dala-diera pod naslovom »Daladier popravlja grehe Blumove vlade«. Delavci, zapomnite si to: 40 urni delovnik in plačani dopusti so — greh za gospode, ki oznanjajo ljubezen do bližnjega in se ogrevajo za zeleno stanovsko socialnost. VELENJE Pod dvema slivama ... *> Po zelo kričači tiskani in osebni reklami je priredila ZZD v Velenju del. tabor v Slovenj Gradcu. Tabor je bil tako revna prireditev, da jo omenjamo le zato, da si delavstvo radi šum-ne agitacije ne ustvari o njej napačne slike. deloma pa se radi hude vročine stisnili pod kret bolnikov zaznamuje največje število podpornikov leta 1929., ko je hripa epidemično razsajala. To dokazuje, da bi epidemija male zavarovalne ustanove iz leta 1918. gotovo zrušila in uničila, saj je OUZD dnevno izplačal samo na hranarini preko 100.000 din. Dasiravno je zavarovanje leta 1937. doseglo isto število članov, kakor v letih 1929-30, je značilno, da je povprečna zavarovana mezda ostala globoko pod ono, ki se je izplačevala pred nastopom svetovnega gospodarskega nazadovanja. Med posamezne dajatve, ki jih zavarovanje daje svojim članom, zavzema največjo postavko hranarina. Od leta 1923. do 1937. je bilo izplačano na hranarini 169 milijonov dinarjev (od tega odpade na Maribor 36 milijonov), zatem slede bolnice, ki so prejele 104 milijone (Ma-, ribor 21 milijonov), zdravniki 62 milij., (Ma- dve tam stoječi slivi. Za one, ki so vztrajali,: % j' ■, __ .... ,, je skrbel za dobro voljo predsednik g. Zajc,1 lb,0r J2 mi1 zdravda OT mihj. (Maribor 11 s svojim krepkim, lahko bi rekli šegavim gk- ! Z°Z‘, com T, uJLj deeja oprema 21 milij. (Maribor 4 milu.), zob- som in nastopom. Iz njegovih uvodnih besed smo posneli, da si katoliško skupnost nekam po svoje razlaga, namreč kot tesno sodelovanje med JRZ in ZZD. Mislimo, da skupnost med na nega 12 milij. (Maribor 2 milij.), babiška pomoč 8 milij. (Maribor 1 milij.), pogrebnina je tema dvema organizacijama ni bila nikoli ogro- 5. milij. (Maribor 1 milij.). V celi banovini 119 zdravniških okolišev z 211 zdravniki, od žena. Drugi govornik je govoril o načelnih! j™*««1 * £ f ^ smernicah te občestvene organizacije, Se iz- j J , . 1?.. , P7,'1 J11 ~ ,la_ rekel proti razrednemu boju, ker predstavlja j j? , , ,a f . m'1'JOnov razredni boj nadvlado delavstva; spraševal se 1 *n neplačanih prispevkov Izdatki so Hoje, kako bodo potem živeli poleg delavstva še h°f' favnoveseni Mariborska poslovalnica ostali stanovi, »Razredna borba je zlo, ona je nia 0Se?* zdravniških okolišev, lastne ambu-povzročila nastop fašizma v Italiji in Nemčiji, Čistilnim ko- ter komunizma v Rusiji. Ne more .biti dobei t L -i Ji -I Palači OUZD v Mariboru. Zdrav-katoličan kdo zagovarja razredno borbo!« —j rusko službo opravlja 26 zdravnikov, od teh 18 Govorilo je še mnogo govornikov. Vsiljivo so V arnbulatorlJu poslovalnice, hvalili delo vlade, da smo morali dobiti vtis, j Fotografski posnetki v II. oddelku razstave da pm ne gre toliko za strokovne interese, i OUZD prikazujejo zgradbe okrožnega urada v temveč za politične koristi. Dva ali trije so se j Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Ptuju vendar skušah lotiti stvarnih problemov, kot: ter njih notranje ureditve z vsemi pridobitva-delavskega zavarovanja, zakona o minimalnih! mi moderne medicine, zdravilišča pa sanatorij mezdah in pokojninskega zavarovanja. Menda za jetične bolnike Brestovac na Slemenu pri ie mislil še najbolj resno govornik, ki se je j Zagrebu, Klenovnik v Hrvatsketn Zagorju, ko-zavzemal za zbiranje materiala za nadaljnje delavske zahteve. Odhajanje poslušalcev je govornike demoraliziralo, >da so podajali svoje govore le v kratkih pregledih in jim navzoči seveda niso sledili. Dobili smo vtis, da bode t"di to naše delavstvo, kije šele prišlo s kmetske grude, likvidiralo organizacije s takimi ideološkimi in organzacijskimi osnovami kot je ZZD. Pravi industrijski proletarijat je z njo že itak obračunal. bolezenskih dni na vsakega člana, kar pome® da je 20 000 zavarovancev letno bolovalo dni za jetiko. Celokupni stroški za zdravljeni' tuberkuloze pri OUZD v času od 1922.-19“ znašajo 80 milij. din, bolezenskih oskrbnin ? je bilo od leta 1928. do 1937. 190.291. Vseli bof nikov, ki so se v tem času zdravili v zdravit’ ščih, je bilo 2271. Dalje je bila v istem paviljonu razstavlja* statistična tabela privatne kumanitarne ustanove Postaje za socialno skrb rekonvalescent' nih delavcev v Mariboru, ustanovljene po n,J' riborskili delodajalcih in delavcih. Ta institU' cija je dosedaj nabrala 245.290 din in sk0fJ ravnotoliko izdala na podporah. Bogata je tudi litaratura OUZD. Urad je tf kom zadnjih 20 let izdal poleg lastnega sltfjgj benega lista »Radnička zaštita« nebroj btfj' šur, razprav, letakov, zbornikov in statisti1', nih publikacij. Od leta 1937. pa izdaja last«1 poljudni mesečnik »Delavsko zavarovanje1. Cela razstava prikazuje stremljenje po neprf stanem napredku, obenem pa dokazuje, da i( cela četrtina prebivalstva dravske banovine, j. 300 000 oseb življenjsko povezanih s soci^’ nim zavarovanjem. Želeti bi bilo le. da bi dobilo delavstvo to ustanovo, ki jo vzdržuje do polovice s sv®-, jimi prispevki, (če ne vpoštevamo, da so t«1! delodajalski prispevki plod delavskih roW ■tudi odgovarjajoči vpliv potom svobodnih volitev v njeno upravo, ki so po zakonu predvi' dene. Po 16. letih obstoja tega zavarovani3, bi že bil čas za to. PTUJ Kraj prireditve je za ZZD čisto neprimeren, i Teletina din 8—10 v Mariboru namreč, v saj tam sploh nimajo pristašev, da bi pa pri-! Ptuju jo težko dobiš izpod din 12. Mnogo se čita peljali ljudi iz oddaljenih krajev, to pa ni v j o znižanju kruha v raznih mestih, pa tudi pri njihovi moči. Zaradi zgodovinske znamenitosti’ nas nočejo zaostati in so določili cene kruhu gradu so si baje izbrali ta kraj za tabor. Iz j in sicer belemu kg din 4.50, pol belemu din 4, treh okrožjih mislinjskega, šaleškega in savinj- j črnemu din 3.75 in rženemu, »specialnemu« din skega, ki jih, kot izgleda na papirju, že imajo, 4,—, kar je pa še vedno vsaj za 50 para preše jim je posrečilo zbrati največ sto ljudi, | visoko z ozirom na cene moki. No, upamo, da vštevši one, ki so se tam -mudili radi nedeljske i bo imela zadnjo besedo oblast. maše, Poslušalci so med govori deloma odšli, I Konzumen ti. Delavski pravni svetovalec Železniški progovni delavec (Hrastnik) Vprašanje: Ali velja za železniške progovne delavce tudi zakon o zaščiti delavcev in ali jim pristoji 50 odst. povišek za nadurno delo, ter ali veljajo za njih določbe obrtnega zakona? Odgovor: Določbe obrtnega zakona za navedene delavce ne veljajo, ako delajo preko 10 ur. Sicer pa je službeno razmerje železniških progovnih delavcev urejeno s posebnim pravilnikom, ki predpisuje med drugim, da se mora vse delo vršiti po točnem urniku, odobrenem od pristojne generalne direkcije. Hlapec v tovarni (Celje) Vprašanje: V tovarni sent zaposlen kot tovarniški hlapec. Ali imam pravico do poviška za nadure, ali pa sem tudi jaz izvzet po znani naredbi ministrstva za socialno politiko? Odgovor: Če je Vaše delo v neposredni zvezi z delom v tovarni, ne spadate pod navedeno naredbo in Vam mora tvrdka plačevati tudi nadure s poviškom, 'drugače pa ne. Društvena zastava (Štore) Vprašanje: Drog naše društvene zastave je &il last neke tretje osebe, ki je zahtevala drog nazaj, dotični njen uslužbenec pa ji je izročil tudi zastavo. Tretji sedaj zastave noče vrniti. Ali lahko zahtevamo vrnitev? Odgovor: Prizadetega lahko Vaše društvo toži na vrnitev zastave. Obolenje pri vojakih (Štore) tizmu ter me je vojaška oblast poslala domov. Ali lahko dobim kakšno odškodnino? Odgovor: Od vojaške oblasti ne bodete mogli doseči nikake odškodnine. Če ne morete delati in tudi nimate nobenega bližnjega sorodnika, ki bi Vas bil po zakonu dolžan vzdrževati, se obrnite na občino. Notarski stroški (Sv. Pavel) Vprašanje; Pred leti sem kupil neko parcelo. Sedaj, ko je nekdo drugi kupil od iste zemljiške lastnice drugo parcelo, se je izkazalo, da je notar, ki je takrat delal kupno pogodbo, zamenjal številke parcel in v mojo pogodbo vpisal parcelo, ki je jaz v resnici nisem kupil. Na zahtevo kupca druge parcele sem sedaj pristal, da se prvotna pogodba izpremeni glede označbe parcel, vendar pa z izrecnim pogojem, da jaz ne nosim nikakih stroškov. Kljub temu mi je sedaj notar poslal račun. Ali sem ga dolžan plačati? Odgovor: Če se niste zavezali poravnati stroškov pri notarju, ampak ste še izrecno izjavili, da jih ne nosite, ampak, da pristajate le na popravo številk, notar ne bo mogel izterjati stroškov od Vas. Znižana vožnja na železnici za brezposelne delavce (Lesce) Vprašanje: Ali lahko dobim na železnici znižano vožnjo, če grem iskat službo v drug kraj in kam naj se v to svrho obrnem? Odgovor: Obrnite se na pristojno borzo dela, Vprašanje: Pri vojakih sem zbolel na revma- ki Vam bo preskrbela polovično vožnjo. Mariborski teden se