Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din !•—. literček V mam na inndober /jUj ililSrta« U lili. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 O L Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA . xm->, >✓ St. 120 Izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtek, dne 29. avgusta 1935 Današnja številka vsebuje: Jubilejni sestanek MA Glavo damo, Maribora ne damo! Ljubezenska tragedija na Pobrežju pri Mariboru Pridite na tabor v Mežiški dolini! K podaljšanju kmetska zaščite Kako bo z letošnjo krmo Rokopisov ne vračamo Leto 1 1 Jlgsbiiemi se&iaszek liefe enfafife Ljubljana, 29. avgusta 1935. Sedanje zasedanje Male antante na Bledu ima svoj posebni notranji in zunanji pomen. Na znotraj predstavlja sestanek zunanjih ministrov Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije pomembno proslavo 15. letnega obstoja te najsolidnejše meddržavne tvorbe po vojni, s katero je združena nič manj pomembna proslava 10 letnega obstoja Male antante tiska. Obe proslavi dajeta sedanjemu sestanku Male antante še posebno važno obeležje, ki bo našlo svoj velik in zaslužen odmev in poudarek tudi v tujini. V tem pogledu smemo zares brez pretiravanja reči, da bo konferenca Male antante, ki začne danes na Bledu, pomenila ne samo važno etapo v njenem dosedanjem razvoju, marveč višek vseh njenih dosedanjih vzponov navzgor. V povojni Evropi so v tem ih onem predelu nastale že razne meddržavne organizacije, ki pa so bile več ali manj muhe enodnevnice, odvisne po svojem nastanku in po svojem razvoju od trenutnih političnih kombinacij, ki so jih povrhu diktirali interesi evropskih velesil, katerih interesne sfere so se križale zdaj na tem, zdaj na onem koncu Evrope. 14. avgusta 1920 je bila V Beogradu podpisana obrambna konvencija med republiko Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo. Konvencija vsebuje med ostalim tudi obvezo, da v slučaju neizzvanega napada Madjarske proti eni izmed podpisnic, druga takoj prihiti, na pomoč napadeni. Naslednje leto in to 23. aprila 1921 je bila enaka konvencija podpisana med Češkoslovaško in Romunijo. 7. julija 1921. pa je bila podpisana tretja konvencija z enako vsebino med Jugoslavijo in Romunijo. Na ta način je bila sklenjena obrambna vertga pogodb. Te pogodbe so se obnavljale vsako drugo leto vse do 16. februarja 1931., ko so vse tri države v Ženevi sklenile organizirani pakt Male antante, s katerim so dobile pogodbe neomejeno veljavnost. Vsebina in dalekosežnost teh pogodb se je čedalje bolj spopolnjevala in povezanost treh držav vedno bolj jačala. Organizirani pakt Male antante, kakor so ga takrat krstili, je ustvaril tri važne institucije: stalni svet, stalno tajništvo in gospodarski svet Male antante. Ta pakt je ojačil dotakratne sicer solidne vezi med temi tremi državami, posebno v odnosih napram tretjemu. Posta-'^1 je enotno smer interesom v zunanje političnih gledanjih. Pa tudi v gospodarskem Pogledu je spopolnjeni pakt postavil temelje za zgraditev trdne gospodarske celote, tako v medsebojni izmenjavi dobrin, kakor tudi z ostalim svetom. Na ta način je bila oživdtvorjena mednarodna zajednica čisto svojevrstnega značaja, ki jo je visoko ocenil ves mednarodni politični svet. S tem paktom je povsem avtomatično nastala v Srednji Evropi nova velesila, s katero morajo resno računati tako njeni prijatelji in še bolj njeni na- sprotniki. Od zadnjega sestanka stalnega sveta Male antante 11. januarja t. 1. v Ljubljani, se je v mednarodnem političnem življenju nanizalo vse polno mednarodnih dogodkov. Vsi ti dogodki pa v znatni meri zadevajo tudi interese članic Male antante. Zato obrača današnji sestanek zunanjih ministrov Male antante na Bledu nase pozornost vse evropske javnosti. Ljubljanski sestanek, ki je sledil nepo-Sredno rimskim zapisnikom med Italijo, ^vstrijo in Madjarsko. je načel in v na-nolu tudi rešil vprašanje podonavskega Pokta. Takrat je stalni svet izjavil, da je Mala antanta pripravljena sodelovati pri akciji, seveda pa samo pod pogojem, Oa bodo zavarovani njeni narodni interesi, oazvoj dogodkov pa je pokazal, da je tu j.o mnogo drugih držav. So to Avstrija, . -adžarska, Nemčija. In v tej trojici je to-. ho nasprotujočih političnih interesov, da ^ Podonavski pakt moral ostati vse do da-. es samo v osnutku. Drugi, nujnejši poli- 'ični dogodki so ga seveda še bolj odrinili dnevnega reda. Ttalüansko-ahesrnski snor nalaga diplomatski delavnosti Italije, Oživlšem Bled Danes začetek zasedama Sveta Male antante Veerai so ves dan onhasaSi diplomati in novinarii — Dr. Beneš: „Bili smo in ostanemo edini“ Stojadinović Bled, 28. avgusta, v. Današnji dan je potekel v znamenju zbiranja diplomatov ih novinarjev. Ves dan od jutra do večera so prihajali razni gostje in razni diplomatski zastopniki, domači in tuji novinarji, kar najbolj dokazuje, da spremlja tujina z velikim zanimanjem sedanji sestanek Malo antante na Bledu. Nedvomno stojimo pred velikimi vprašanji z ozirom na splošni evropski položaj, kakor tudi še prav posebno z ozirom na položaj v Srednji Evropi. Vendar je treba poudariti, da bo prav to zasedanje Male antante dalo na marsikatero aktualno vprašanje svoj odgovor. Današnji dan je potekel glede dogodkov precej mirno, ker do glavnega zasedanja tako političnega,, kakor tudi zasedanja Male antante tiska še ni prišlo. Delegati novinarjev Male antante tiska so se zjutraj ob 10.30 napotili v Bohinj, kjer so se ob 11.80 vpisali v knjigo Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Od tam so se novinarji podali v Belvedere, kjer jim je predsednik Male antante tiska Ivančevie priredil kosilo. Po kosilu so nekateri odšli k izviru Savice, drugi pa so si ogledali lepo okolico Bohinjskega jezera. Okrog 16 so se vrnili na Bled, kjer je bilo ob 17.30 popoldne zasedanje Male antante tiska. Na tem zborovanju so bile polnoštevilno zastopane vse tri delegacije, zelo številna je romunska delegacija z g. Dragojem, direktorjem romunskega Presbiroja, na čelu. Nadalje češkoslovaška delegacija z g. Švihovskim, predsednikom češkoslovaškega komiteja Male antante tiska, in naša delegacija z g-Mihajlom Ivančevićem, predsednikom našega nacionalnega komiteja tiska. Zborovanje je otvoril g. Ivančevie, ki je pred svojim otvoritvenim govorom izrekel prisrčno dobrodošlico vsem zastopnikom posameznih nacionalnih komitejev Male antante tiska. Bili smo, smo in ostanemo edini Bled, 28. avgusta. Predsedništvo stalnega sveta Male antante je po pravilih prešlo z rok g. Titulesca v roke našega predsednika vlade g. Stojadinoviča. Glavne vo- dilne misli politike Male antante so ostale iste in glavna načela njene politike bodo v ravno tako čvrstih rokah kakor doslej, češkoslovaški zunanji minister je izjavil, da bo blejska konferenca utrdila nepokolebljivo notranje edinstvo, ki veže tri države Male antante. »Bili smo, smo in ostanemo edini«, je dejal dr. Beneš. Mala antanta je nedavno po zločinu, katerega žrtev je bil blagopokojni kralj Aleksander, pokazala, da je pripravljena za vsako kritično situacijo. Mala antanta se bo zedinjena postavila proti vsaki nevarnosti, bodisi v vprašanju restavracije Habsburžanov ali kakršnekoli druge. Vsi člani Male antante imajo absolutno istovetne nazore, zato blejska konferenca ne more biti mesto, kjer bi se morda te države šele pogajale za smernice enotnega postopanja. To velja posebno za one, ki mogoče špekulirajo na uspehe eventualnih intrig. TUulescu Prisrčen spreiem Tituiesca na Bledu BLED, 28. avgusta. AA. Danes je vladala na Bledu ves dan izredna živahnost. Prisotnost mnogih ministrov in raznih delegacij je čutiti na vsakem kraju. Bled je poln domačih in tujih novinarjev. Vsi hoteli in pensioni so napolnjeni, tako da ni mogoče več dobiti mesta. Tekom današnjega dne je prispelo na Bled še 40 novinarjev. Nocoj ob sedmih je prispel s solnograškim Teftik-Rudži Aras da stvar vendar čimpreje uredi, da ne bi abesinski spor našel kakega resnejšega odmeva tudi v Evropi. Drugo vprašanje, s katerim se bo stalni svet ukvarjal, je sredozemski pakt, ki ga zahteva balkanska zveza. Ta pakt naj bi zajamčil nedotakljivost turškega ozemlja in je samo logična posledica podonavskega pakta. Tudi o tem vprašanju bo razpravljal stalni svet in formuliral svoja gledanja. Nas bo še prav posebno zanimalo vprašanje ureditve odnosa jev do Italije, ki je na Bledu tudi na dnevnem redu. Naša država je gospodarsko prav posebno zainteresirana na ureditvi vseh-spornih vprašanj s svojimi sosedi. Čeravno smo obdani od številnih držav, so napori našega Blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra Ze-dinitelja prav v tej smeri rodili dragocene sadove. Z večino sosedov živimo v prijateljskih stikih, z nekaterimi celo v zavezniških odnošajih. Z ostalimi državami so medsebojni stiki korektni. Naši odnošaji s sosedno kraljevino Italijo so se zelo poboljšali in želja nas vseh je, da bi se našle oblike, ki bi ustvarile prijateljsko atmosfero med obema državama. Stalni svet Male antante bo imel te dni mnogo posla, želimo, da bDnjegovo delo bilo blagoslovljeno s čim večjimi in izdat-, nejšimi uspehi za mir in blagostanje evrop-skiii narodov. Beneš brzovlakom iz Badgasteina romunski zunanji minister g. Nikola Titulesco. G. Titulesco je izstopil na postaji Bled-Jezero. Z gospodom Titu-lescom je prispela tudi njegova soproga. — V spremstvu g. Titulesca so pomočnik zunanjega ministra g. Savel Radulesco, pooblaščeni minister Višanu in osebni tajnik g. Titulesca Popoviči. Gospo in g. Titulesca je pozdravil predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinović. Ga. Stojadinovičeva je izročila g. Titulesco lep šopek cvetja. Romunskega zunanjega ministra so zatem pozdravili pomočnik zunanjega ministra g. Vladislav Martinae, ban Dravske banovine g. dr. Puc, jugoslovanski poslanik v Parizu g. dr. Pu-rič, šel centralnega presbiroja g. dr. Rukovič, šef konzularnega oddelka zunanjega ministrstva minister Pelivanovič. svetnik poslaništva gosp. Ivan Subotič, šef protokola g. Ika Novakovič, član stalnega tajništva Male antante g. Radovan Petrovič, šef odseka za tisk v zunanjem ministrstvu g. Životič, šef publicističnega odseka centralnega presbiroja g. Jovanovič. Dr. Beneš na potu PRAGA, 28. avgusta. AA. Zunanji minister dr. Beneš je odpotoval na sestanek stalnega sveta Male antante na Bledu. Naše včerajšnje poročilo v toliko popravljamo. Dr. Stoiadinovie častni predsednik MA tiska BLED, 28. avgusta. AA. Nocoj ob 17.30 se je vršila svečana jubilejna seja Male antante tiska. Otvoril jo je z nagovorom g. Mihajlo Živančevič, predsednik jugoslovanskega odbora. —V svojem govoru se je g. Živančevič spomnil blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Prisotni so se pn teh besedah, dvignili in z večminutnim molkom počastili njegov spomin. Nato je govoril šef centralnega presbiroja g. dr. Kosta Lukovič, ki je v izredno iskrenem govoru v francoskem jeziku pojasnil zasluge, ki si jih je stekla Mala antanta tiska v teh desetih letih svojega dela. Zahvalil se je češkoslovaškemu in romunskemu tisku za moralno podporo, ki sta ga vedno poklanjala naši državi, zlasti pa po veliki tragediji dne 9. oktobra. Po dr. Lukovicu je povzel besedo g. Dragu, šef romunskega tiskovnega urada, in pa g. Kopeeki, k: zastopa na konferenci šefa češkoslpvaškeg« presbiroja Hajka, ki je zadržan. G. Živančevič se je zahvalil vsej trojici šefov presbirojev, nato pa podelil besedo najprvo senatorju in predsedniku romunskega novinarskega sindikata Sandulescii, ki je obenem predsednik romunskega odbora Male antante tiska. Nato je govoril g. Svihorski. predsednik češkoslovaškega odbora Male antante tiska. Oba sta govorila o dosedanjem delu Male antante tiska, in o njenih velikih zaslugah za okrepitev iskrenega prijateljstva, ki druži vse tri zavezniške in prijateljske narode Male antante G. Švihovski je predlagal, naj se g. dr. Milan Stojadinović, predsednik vlade izvoli za častnega predsednika Male antante tiska. Ta predlog so prisotni sprejeli s soglasnim ploskanjem. — Nato je g. Živančevič poročal o izvolitvi predsedstva, nakar so bili izvoljeni za predsednika konference na Bledu g. Živančevič. za podpredsednika pa g. Sandulesco in g. Švihovski. Nato je bila svečana seja zaključena.. Iziava V našem listu št. 16. z dne 5. maja 1935 smo priobčili pod naslovom: >Kakšne poslance smo imeli, a kakšne hočemo,« na drugi strani članek, v katerem smo govorili o poslancih bivših narodnih skupščin in kvalificirali večino teh poslancev v zelo neugodnem smislu. Izjavljamo, da se vsebina tega članka ni nanašala na gg. Hajdinjaka Antona, ing. Pahernika Pranja, Mohoriča Ivana, Lončarja Ivana, Špindlerja Vekoslava, Pustoslemška Rasta, Peto-varja Lovra, Krejčija Antona in dr. Ra-peta Staneta, poslance dne 8. nov. 1931. izvoljene narodne skupščine ter izrecno priznavamo, da so bili navedeni gospodje tako v parlamentu, kakor tudi izven parlamenta zelo aktivni in vestni v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti. Politiini utrinki Pred novo razdelitvijo občin V »Mariborskem večerniku ,Jutra'« jadikuje g. V. S., da čaka naše občine novo vznemirjenje, ker da se bodo občine znova razdelile. Pod prejšnjimi vladami so se na podlagi zakona o občinah ustvarjale velike občine, sedaj pa se hočejo te komasacije zopet preklicati ter vpostaviti stare meje občin. Primer z združitvijo celjske mestne občine z okoliško sicer ne dokazuje, da bi bila namera nove vlade pospeševati obnovitev majhnih občin, čeprav je gotovo, da marsikatera prejšnja komasacija ne bo držala. Brez ozira na upravičenost ali neupravičenost teh' jadikovanj pa je treba reči, da bi bilo silno nevarno, če bi postale naše občine predmet nepotrebnih eksperimentov ter da bi se obenem z režimi menjavale tudi občinske meje. S takšnimi eksperimenti bi res moglo nastati vznemirjenje, ki bi moglo imeti nevarne posledice. Zato pustite občine pri miru in ne ustvarjajte si sami težav. če so bili ljudje deset in desetletja s temi mejami zadovoljni in če so občine tudi pri nizkem proračunu mogle zmagovati svoje naloge, potem naj tako ostane tudi v bodoče. Časi se izpreminjajo piše »Delavska politika«, ker je v radikal-sko zajednico vstopila tudi katoliška SLS ter je sedaj v njej skupno s pravoslavnimi radikali in bivšo mohamedansko stranko. Pred 25 leti pa da je »Slovenec« ogorčeno pisal, da hoče neki socialist poturčiti svojega sina, ker je prijavil svojega sina kot pripadnika muslimanske vere. Ne rečemo, da je argumentacija »Delavske politike« posebno srečna in tudi njen očitek ne vzdrži vsake kritike. Toda jasno je, da bodo podobni očitki zelo pogosto padali na voditelje SLS in da bodo zlasti na deželi od sile neprijetni. Mislimo celo to, da bo zaradi teh očitkov »Slovenec« kar pospravil svoj bojni klic: Mi in samo mi! V koncentričnem ognju le ni prijetno biti preveč osamljen. Vstopanje v Jugoslov. radikalno zajednico Zagrebško glasilo nove vladne stranke »Zajednica« piše: »Kakor se trdi, je ponudilo vodstvo JRZ nekaterim voditeljem bivših manjših strank in koalicij, da vstopijo v JRZ, ker smatra, da se ti po svojem političnem prepričanju strinjajo z njenim programom. Takšno ponudbo je moralo storiti vodstvo JRZ tudi iz oportunosti do nekaterih svojih sodelavcev in prav je, da je tako storilo, da ne bi kesneje prišlo do očitkov, da je nekatere ljudi pri ustanavljanju stranke spregledalo. Na drugi strani ne sme JRZ kot veliko narodno gibanje nikogar odbiti, ki le na kakšen način more pomagati pri pozitivnem narodnem delu ...« Podobno piše tudi »Obzor« ko razpravlja o odnošajih, ki bodo nastali med vlado in skupščinsko večino. Ker je dr. Stojadinovič med prvimi podpisal program in statute nove stranke, je sedanja vlada prav za prav vlada Jug. radikalne zajednice. Sedaj nastaja vprašanje, ali bo parlamentarna večina samo glasovala za vlado ali pa bo zahtevala, da se sprejme v novo stranko. Verjetno je, da se senatorji in poslanci skupščinske večine ne bodo kar en bloc sprejeli v novo stranko, pač pa kot posamezniki. Na ta način bo imela vlada Jug. radikalne zajednice v parlamentu stabilno večino, ki jo bodo tvorili sicer bivši pristaši Uzunoviča in Jevtiča, ki pa bodo sedaj člani nove vladne stranke. Ker hoče sedanja vlada delati s parlamentom, ji bo takšna večina tudi potrebna. Sedaj ima »Slovenec« lepo priliko, da demantira tako »Zajednico« ko »Obzor«, ki na ta način ^pišeta o vstopanju v novo vladno stranko. Zlonamerni so komentarji »Jutra« in »Pravde« o shodu opozicije v Kragujevcu, pravi »Obzor«, ko očitata voditeljem opozicije, da niso jasno povedali svojega mnenja. Ali se mar more pričakovati, da bo dr. Maček v brzojavki povedal, kako naj se reši hrvatsko vprašanje, sprašuje »Obzor«. Ali pa naj Davidovič in Joco Jovanovič že sedaj podrobno povesta, kako si predstavljata rešitev hrvaškega vprašanja, ko pa o tem še nista podrobno razpravljala z voditelji HSS. Davidovič je vendar na shodu odkrito povedal, da bo poseben izvenparlamentar-ni odbor izdelal program, ki se bo objavil na enem prihodnjih shodov, katerega se bo udeležil tudi dr. Maček. Končno pravi »Obzor«, da različni programi HSS ter bivše demokratske in zemljoradniške stranke Napetost popušča Pomirjanje med Italijo in Trezni angleški krogi za mirno rešitev spora - LONDON, 28. avgusta. AA. »Times« je davi objavil zelo značilno odprto pismo J’onsobyja o mednarodni situaciji, v katerem publicist priporoča angleški vladi čini več smotrenosti in previdnosti v njenih odnosih napram Italiji in Abesiniji. Naši fanatiki, pravi Ponsoby, ki hočejo vso stvar za vsako ceno speljati preko Ženeve, bi želeli, da bi angleška vlada takoj podala odločno in obvezno izjavo, da je potrebno rešiti italijansko-abesinski spor v smislu pakta Društva narodov. Takšna izjava bi ne bila samo brez uspeha, ker bi se ji druge države ne priključile, marveč bi se lahko tolmačila celo kot izzivanja, zlasti še, ker še niso izčrpana vsa sredstva rednih diplomatskih pogajanj. Vpliv Francije je zelo velik in z njeno diplomacijo delujemo v popolnem skladu. Zaradi tega baš sedaj ni potrebno, da bi zgubljali glavo. Pokazati moramo svetu, da še nismo izgubili vse dalekovidnosti, ki so bile nekdaj odlika britanske politike. LONDON, 28. avgusta. AA. »Daily Telegraph«: ;e objavil članek svojega diplomatskega urednika, ki pravi, da so vsi, ki so v poslednjih dneh imeli priliko govoriti s Mussolinijem, prepričani, da on nikakor ni ogorčen zaradi zadržanja Velike Britanije. Če je to točno, ni mogoče trditi, da je službeni italijanski propagandni aparat tako hladnokrven kakor je Mussolini. PARIZ, 28. avgusta. AA. Ves francoski lisk se zelo zanima za včerajšnji razgovor ministrskega predsednika La vala z italijanskim in angleškim poslanikom. »Oeuvre« pravi: da je italijanski poslanik obvestil francoskega ministrskega predsednika, da bo Aloisi na zasedanju sveta DN obširno govoril o italijanskih obtožbah proti Abesiniji. Skliceval se bo pri tem na čl. 22 in na drugi odstavek čl. 16 pakta DN. Skušal bo dokazati, da Abesinija ni izpolnila svojih obveznosti, ki jih je sprejela z raznimi pogodbami, sklenjenimi z Italijo. Italijanski poslanik je izjavil, da bo Lavalu še pred zasedanju sveta DN izročen prepis Aloisijevega govora. Tudi angleška vlada bo o njem obveščena. Kot pogoj za to pa zahteva Italija, da se Abesiniji ne dovoli iznesti pred svetom DN obtožbe proli Italiji, kakor se je to zgodilo-pred leti v sporu med Kitajsko in Japonsko, ko Kitajci niso smeli pred DN obtoževali Japonske. Angle- ški poslanik pa je Lavalu sporoči^ da se namerava angleška delegacija v Ženevi ravnati točno po predpisih pakta' Društva narodov. Ko je bil informiran o italijanskih zahtevah, je v imenu svoje vlade stavil proli pogoj, da tudi Italija sprejme sklepe, ki bodo sprejeti na sep-temberskem zasedanju sveta DN. LONDON, 28. avgusta. AA. »Daily Mail« je objavil izjavo, ki jo je suoči v Boemi Mussolini dal njegovemu poročevalcu Priceu. Po seji ministrskega sveta bo italijanska vlada objavila izjavo, da spoštuje vse pravice Velike Britanije. S tem bo paralizirala vse predsodke, po katerih naj bi imela namen škoditi angleški») interesom. Angleška deklaraciia LONDON, 28. avgusta. AA. Ministra Hoare in Eden sta imela včeraj popoldne daljši razgovor o proceduri, za katero se bo morala zavzemati angleška delegacija na bližnjem zasedanju sveta DN v Ženevi. Posebej sta obravnavala posamezne odstavke deklaracije, ki jo bo Eden dal 4. septembra na seji sveta Društva narodov. Podrobno se bo angleška deklaracija sestavila po ponovnem posvetovanju angleškega poslanika v Parizu s francoskim zunanjim ministrom. Uradni krogi med tem demantirajo vest, da j.e angleška vlada poslala v Pariz noto, v kateri naj bi obrazložila stališče posameznih evropskih držav za primer, da bi Italija 4. septembra zahtevala izključitev Abesinije iz Društva narodov. Italiianska obtožnica LONDON, 28. avguste. »Daily Mail« poroča, da bodo italijanske obtožbe proti Abesiniji, ki bodo predložene svetu DN obsegale pet točk: 1. Abesinske kršitve mednarodnih obveznosti. 2. Suženjstvo. 3. Barbarsko zatiranje črncev v Abesiniji, 4. Nezadostna prosvitljenošt in neurejeno sodstvo. 5. Nizka stopnja civilizacije. Posel maršala Balba v Parizu PARIZ, 28. avguste. Vsi politični krogi se zelo zanimajo za posel italijanskega letalskega maršala Dala Balba v Parizu. Vsekakor nihče ne verjame, da jb prišel v Pariz zaradi svojih privatnih zadev. Njegov nenadni prihod v Pariz je iznenadil eelo vladne kroge. »Paris Midy« trdi, da ostane Balbo še nekaj dni v Parizu, kar nikakor ni v skladu s privatnim značajem njegovega potovanja. Zato je toliko večjega pomena okoliščina, da se je Balbo sestal s francoskim letalskim ministrom generalom Denainöm in polkovnikom Daveom iz francoskega letalskega generalnega štaba. Konferenca širšega odbora »Kmetskega lista« LJUBLJANA, 28. avgusta. Danes dopoldne je bila v hotelu Miklič konferenca — J:1 - " - p® izčrpnih poročilih senatorjev gg. Ivana Puclja in dr. Draga Marušiča je bila po stvarni in vsestranski debati enodušno izrečena zaupnica obema voditeljima. Dr. Zupanič je odpotoval v Berlin Bivši minister dr. Niko Zupanič je odpotoval na mednarodni kongres za proučavanje ljudstva v Berlin. Predaval bo o plemenski estetiki pri Jugoslovanih. Kongres je pod protektoratom nemškega notranjega ministrstva. Nove znamke s sliko kralja Petra II. Ministrstvo za promet je pripravilo izdajo novih poštnih frankovnih znamk s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. v vrednostih po 0'25, 0'50, 0'75, 1'—, LSO, 1'75, 3‘—, 3'50 4—, 10'—, 15'—, 20'— in 30— Din. Znamke po 0'50, 0'75, 1'50, 1'75 in 3'50 bodo dane v promet 6. septembra t. L, znamke ostalih vrednosti pa postopoma. Znamke dosedanjih izdaj s sliko blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s črnim okvirom in brez okvira ostanejo še zanaprej v veljavi. » šah v Varšavi VARŠAVA, 28. avgusta. Po 15. kolu je stanje na šahovski olimpijadi naslednje: Poljska in Švedska po 41 točk, USA 39 in pol točke in dve prekinjeni igri, Češkoslovaška 39 točk, in ena prekinjena igra, Madžarska 39 točk, Jugoslavija 35 in pol točke in dve odloženi igri, Avstrija 33 točk, Argentina in Lelonska po 32 in pol točke in po eno prekinjeno igro. Ostale reprezentance imajo manj točk. ne bodo nobena ovira za sporazum s Hrvati, če bodo Davidovič, Joca Jovanovič in njih prijatelji dokazali, da v resnici hočejo takšno državno ureditev, ki bi mogla zadovoljiti tudi Hrvate. Ali je res? Pod teni naslovom piše današnji »Kmetski list«j. Kakor nam poročajo z Gorenjske, je odložil gosp. Resman iz Radovljice zaradi nastopa proti bojevnikom in potrditvi razpuste »Boja« vse funkcije, ki jih je imel v Prosvetni zvezi. Sporazum med Nemčilo in Avstriio BERLIN, 28. avguste. DNB poroča: Na včerajšnjem sestanku nemškega poslanika Papena z avstrijskim zunanjim ministrom Bergerjem Waldeneggom na Dunaju je prišlo do sporazuma, v katerem se Nemčija in Avstrija obvezujeta opustiti nadaljnjo propagando, ki se vodi v tisku na obeh straneh v škodo obema državama. Berlinski politični krogi zatrjujejo, da je to prvi poskus za obnovo normalnih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo. Konferenca glavnega odbora JNS Beograd, 28. avgusta b. Danes dopoldne se je pričela konferenca glavnega odbora Jugoslov. nacionalne stranke pod predsedstvom predsednika senatorja Kosta Timo-tijevića. Seja je bila v prostorih senata. Na seji ni bilo podpredsednikov stranke dr. Milana Srskiča, dr. Voje Marinkoviča, Bože Maksimoviča in Karla Kovačeviča. Prisotni so bili: Nikola Uzunovič, Kosta Ku-manudi, Ilija Mihajlovič, Svetoslav Popovič, dr. Slavko Šečerov, dr. Kramer, dr. Uroš Krulj, dr. Ploj, Daka Popovič, Drago vic, Ilija šumenković, Milan Simonovič, Svetozar Tomič, Peter Zec, Pavle Matica, Juraj Demetrovič, Bogoljub Jevtič, Lavo-slav Hanžek in Ante Pavelič. Na sejo ni imel nihče dostopa. Navzlic temu se je izvedelo, da se je na njej razpravljalo o vprašanju nadaljnjega obstoja stranke. Interesantno je, kar je izjavil časnikarjem senator Dragovič. Na vprašanje, če je akcija dr. Kramerja in drugih v sporazumu s predsednikom stranke, je odgovoril, da je predsednik stranke g. Nikola Uzunovič na današnji seji izjavil, da so gospodje iz Pohorja sestanek njemu prijavili in ga je on odobril, ker je akcija v okviru JNS. Nikola Uzunovič je na vprašanje, če bo akcija te stranke obnovljena, odgovoril, da ona ni nikdar prenehala; na vsak način se bo to pokazalo na seji širšega glavnega odbora, ki bo zavzel k temu svoje stališče. Ali priđe đo unije opozicijske stranke? Belgrad, 28. avgusta b. Po odhodu ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in narodnih poslancev, ki so se še mudili v Beogradu, so odšli narodni poslanci v svoje volilne okraje, da organizirajo volilce z ozirom na ustvarjanje nove stranke. V političnih krogih se pričakuje, da bo v kratkem prišlo do ustvaritve unije opozicijske stranke, ■ dasiravno se še ne ve, koliko je razpoloženja za to v Združeni opoziciji. Politični krogi mislijo, da bo opozicija med narodom mogla mnogo izgubiti, če se hitro ne organizira, ker so volilci danes še precej neopredeljeni, in da je vse odvisno od dela strankarske organizacije. Mussolini v avdiienei BOČEN, 28. avguste. Ministrski predsednik Mussolini je bil včeraj dopoldne v dolgi avdi-jenci pri Nj. Vel. kralju Viktorju Emanuelu, ki se mudi v Bocnu, kjer sodeluje pri velikih vojnih vajah. Opoldne je priredil Mussolini svečano kosilo na čast francoske in angleške vojne misije, ki pod vodstvom generalov Moirana in Maninga opazujeta manevre. Kosila so se udeležili tudi inozemski novinarji. CMD mladini Poleg številnih akcij, ki jih namerava izvesti v svojem jubilejnem letu CMD, je z nacionalno vzgojnega vidika gotovo najvažnejša zamisel stalnega v presledkih ponavljajočega se tečaja, ki naj bi idealno seznanjal našo mladino z manjšinskim problemom in jo organizacijsko usposposabljal za konkretno delo. V septembru se bo vršil v Ljubljani prvi tak tečaj. Preko sto povabljenih tečajnikov bo poslušalo izvajanja odličnih predavateljev. Iz sledečega programa je razvidna pomembna vsebina tečaja. Sreda, 4. septembra: 1. Otvoritev idejnega tečaja ob pol 9. uri. 2. Historični razvoj naše narodnostne meje. (Predava g. univ. prof. dr. M. Kos. — Začetek ob 9. uri.) 3. Politično geografski položaj naše narodnostne meje: a) na zapadu. (Predava g. dr. S. Ilešič. — Začetek ob 10. uri.) b) na severozapadu. (Predava g. prof. F. Baš. — Začetek ob 11. uri). 4. Položaj naših rojakov onstran državnih meja: a) v Italiji. (Predava g. prof. dr L. Čermelj. — Začetek ob pol 15. uri.) b) v Avstriji. (Predava g. Fran Uršič. — Začetek ob pol 16. uri.) Četrtek, 5. septembra: 5. Narodnostne manjšine z mednarodno pravnega in političnega vidika. (Predava g. dr. Vrčon. — Začetek ob pol 9. uri.) 6. Manjšinski problem v Jugoslaviji. (Predava g. V. Zorman: — Začetek ob pol 10. uri.) 7. Tuje aspiracije in imperijalizmi. (Predava g. nadsvetnik ing. J. Mačkovšek. —' Začetek ob pol 11. uri.) 3. Pomen in delo Družbe sv. Cirila in Metoda. (Predava g. poslanec I. Prekor-eK. — Začetek ob pol 15. uri.) „ 0. Beseda mladini. (Predava g. dnektor dr. Dolar. — Začetek ob pol 16. uri.) 10 Mladina m nase nacionalne rane. (Predava g. abs. iur. A. Uršič. — Začetek ob pol 17. viri.) Poleg gornjih referatov je v programu tudi skupni ogled narodnoobrambne razstave in manjšinskega instituta. S tem svojim delom izpolnjuje CMD lepo svojo nalogo in izpolnjuje občutno vi-2®1-Mladina, ki bo zbrana na tem tečaju, bo gotovo dokazala koristnost te zamisli. Smrtna kazen v Nemčiji BERLIN, 28. avguste, šili so smrtno razsodbo jem, ki so ga 14. bdite objave vojaških tajnosti- A A. DNB poroča: Tzvr-nad Wiljemom Miiller-obsorlili na smrt zaradi Vreme v naši državi dne 28.8. 1935. Kraj Baro meter Temperatura Padavine v in/H* oajnižia oajviiMu Ljubljana . 756.8 12 24 2.7 Maribor . . 754.0 12 24 Zagreb . . 755.4 14 26 — Beograd . . 755.0 18 37 Sarajevo 758.0 14 31 " ’ Skoplje. . . 756.9 14 35 Split . . . 30 Kotor . . . 2t> Rab .... 22 Najvišje temperature veljajo, razen ,dub tjane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Nevisad: Pretežno jasno, na seve^’Lia-severozapadu. Temperatura se te> 2vi Solnce izide ob 4.55, zaide pa ob 18.2J. ( Dunaj: Spremenljivo v južnem delt’ kjer so možne tudi nevihte. Ponoči bo ne j še Mornarji — častni stražniki angleškega kralja. Prvič v zgodovini Anglije so mornarji prevzeli stražo pred Buckinghamsko palačo v Londonu. Naša slika nam kaže izmeno straže. Pameten razglas Radio Paris vstavlja vsake pol ure v svo program sledeči razglas: »Prilagodite svoj radioaparat zvočnosti svojih prostorov. Mislite nato, da ima tudi sosed svoj radio in da hoče poslušati svojo postajo in ne vaše. Mislite nato, da so na svetu bolni ljudje, ki bi morda radi spali, ali pa ki ne prenesejo pretirano glasne muzike.« Baje razglas v Parizu zaleže. Svetujemo, da se to razglašanje uvede tudi v Ljubljani. Morda bo tudi zaleglo. Mesti iz Italije Elektrifikacija železniških prog Italija ima vsega skupaj okrog 17.000 km železnic, med temi 2000 km elektrificiranih. Prolijem elektrifikacije je za Italijo zelo važen, ker država, kakor znano, ue obiluje na premogu. Zato je že pod prometnim ministrom (kanoni sklenil ministrski svet postopno izvedbo elek-trmkacije nadaljnjih. 0000 km železniških,-prog. predvsem V severni. Italiji in v Julijski Krajini, .litijska Krajina pride zdaj prva na vrsto in tako bo tu že v prihodnjem letu eleldrificiramh 300 km proge. Kakor smo že včeraj poročali, je v režimskem koledarju, določena za .eleklrilikacijo proga od Vidma do Trsta in od Trsta do Postojne. Pripravljalna dela so že v teku. Tehnični urad železniškega ravnateljstva v Trstu že dela na ujareuju proge, da dvigne promet na potrebno višino za elektrifikacijo. V Gorici že obstoji poseben urad za postavljanje drogov in električno napeljavo. V raznih predorih bo treba znižali teren za tračnice, na več postajah so se že podaljšali stranski tiri za premikanje vlakov. Upodabljal so bo stalni tok 300 voltov. V Julijski Krajini, ki ima več zelo vodnatih rek z dovoljnim padcem, pomeni elektrifikacija železnic novo možnost za popolno izkoriščanje električne energije. Vrhuiega se je pri tem vzelo v (»ošiev, da bo tudi v Avstriji v najkrajšem času izvedena elektrifikacija turske železnice in bodo tamošnji vlaki lahko tudi slej vozili direktno do Trsta. V Italiji pa je eletrifikacija deloma že izvedena. 28. oktobra t. 1. bo slovesna otvoritev elektrifikacije na progi Trbiž—Poutebba— Videm, že 21. aprila 1936. pa elektrifikacije na Progi Videm—Gorica—Tržič—Trst z odcepkoiu 1'ižač-Cervinjan. 28. oktobra 1936. bo sledila ekddrilikacija proge Trst—Postojna z odcepkoiu Bt. I eter—Reka jih železniška uprava obeta od so velike. Povečana bo kapaci-, i —e»* .-«nt bodo vozili hitreje in bolj po-gos o, večja bo tudi udobnost vožnje, ker se v vozovih ue bo kadilo in trdi se celo, da je tudi varnost večja. Stroški elektrifikacije so zelo ve-""h vendar se pa za italijanske razmere renti-ram bolje ko obrat na parni pogon. Najvecjo korist pa si od elektrifikacije obeta Trst. t Notar Karel Čibej Komaj smo v Ljubljani pokopali Frana Čibeja, ravnatelja pisarne apelacijskega sodišča v pokoju, že je jz Gorice prispela vesi, da je. 23. t. 'k preminul njegov brat Karel Čibej, notar v Pokoju. Pokojnik je bil doma iz Ajdovščine, ier je tudi izvrševal nekoliko let svoj notarski oklic. Mnogo let je bil notar v Gorici. Po raz-, Snitvi vseh italijanskih zakonov na nove po-Jbtjine in novi ureditvi notariata je stopil v Lnt ’ Rl' v 0oru‘i zadn.Ü slovenski notar in , ‘t lak pri prebivalstvu priljubljen. Zapušča Vu!/'0. k'P* in sina Draga, dočim um je soproga '-'torija roj. Oietz iz A jdovščine umrla že pred "‘kaj bdi. , Koristi, ttj si elektrifikacije, teta Diod- Marconi pojde v Afriko stovm-"’ izlllniteli Marconi se je prijavil za pro-vz!mt H v 'talijansko vojsko. Pred odhodom v ko,,'? 110 Afriko se bo udeležil mednarodnega *resa za brezžično telegrafijo v Braziliji. Alfred« Derocco je umrl ta !?;"i'Hd je član vrhovnega fašističnega Aliretlo Derocco. ^ Izletni nedeljski vlaki ietni "e-de.ljo i; 3ePtembra sta organiziran voznu v Štanjel in v Postojno? Vozni ^r-rm!rfvVa n|el,4t!ire> v ,>oslojno pa ( '* lir. D,|n .t!3'?? «-A ah!io l!ut" obenem in i 'ubotl ob 6 26 odnosno 6‘50. Nad 200 otrok brez obleke in hrane v Ljubljani Mestna občina je poslala na oddih 436 otrok. — Treba je pa še šolskih potrebščin, zimske obleke in hrane za najrevnejše. — Namen »Dobrodelne tombole« Ljubljana, 28. avgusta Te dni se je vrnila naša okrevanja potrebna mladina iz počitniških kolonij, kamor jih je bila poslala letos mestna občina ljubljanska. Vsi zdravi, čili in ogoreli so se vračali iz Mednega pod Šmarno goro, kjer je letovalo ob bistri Savi v svežem gorenjskem zraku 206 deklic in dečkov, iz lepe Poljanske doline 80, od morja iz Sv. Jakova-šiljevice 80 in iz romantične Kamne gorice 70. — Vsi so si okrepili pri dobri in tečni hrani v svežem zraku in solncu telo in duha, da bodo s svežimi močmi nastopili novo šolsko leto in krepko kljubovali zimi in vsem njenim težkočam. Mestna občina je za to izdala lepe tisočake in izdatno izčrpala svoj proračun za mladinsko skrbstvo. S tem pa še ni končano njeno delo. Treba je revni šolski mladini preskrbeti šolske potrebščine, oskrbeti jo z zimskim perilom, obleko in obutvijo. Sprejeti je treba v mestna dnevna dečja zave- tišča do 200 otrok, ki nimajo doma nadzorstva in nikogar, da bi jim oskrbel toplo hrano. Pripraviti bo treba »božičnico«, ki jo priredi vsako leto mestna občina in na kateri se obdaruje 400 do 500 otrok z najpotrebnejšo obleko, perilom in obutvijo ter napravi veselje z ljubko otroško igrico, petjem in godbo in ne na zadnjem mestu z obdaritvijo s sadjem, štruklji in drugimi dobrotami. Ker vseh teh stroškov z budžetnimi dohodki ni mogoče kriti, je hiestna občina zaprosila in dobila dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo, da priredi koncem meseca septembra »Dobrodelno tombolo«, katere čisti dobiček se bo porabil izključno za podpiranje naše revne mladine. Pričakujemo, da ne bo nikogar, ki bi trdosrčno odklonil nakup srečk ter s tem pomagal mestni občini pri izvrševanju njenih vzvišenih nalog, katerih končni cilj je. po možnosti doseči, da ne bo v letošnji zimi v Ljubljani nobenega otroka, ki ne bi imel primerne obleke za zimo. Žrtev ljubosumja se bori s smrtjo Krvava ljubezenska tragedija na Pobrežju pri Mariboru Maribor, 28. avgusta. Preteklo noč se je odigrala na Pobrežju pri Mariboru krvava ljubavna žaloigra. Včeraj se je z večernim osebnim vlakom pripeljal iz Beograda ključavničar Franc Šnuderl in se takoj napotil na svoj dom na Zrkovski cesti 38. Tam namreč živi v skupnem gospodinjstvu z Nado Jelesijevi-čevo. ki je pa ni našel doma. Zato je Šnu-deri svojo ljubico čakal na dvorišču pred stanovanjem. Nada je prišla šele nekaj pred polnočjo domov, kar se mu je zdelo zelo sumljivo. Odšla sta na vrt pred hišo ter sedla na klopico. Ob tej priliki je Nada šnuderlu odpovedala ljubezen, češ, da ljubi drugega. Tedaj je Franc brez besed potegnil nož in z njim sunil Jelesijevičevo enkrat v vrat ter trikrat v prša. Nada se je zrušila težko ranjena v mlaki krvi. šnuderl je po dejanju zbežal proti Mariboru in se javil tukajšnji policiji in opisal ves dogodek. Policija sprva ni hotela verjeti in ga je že nameravala odsloviti. Med tem pa je zapel telefonski zvonec. Policija je dobila obvestilo o krvavem dogodku obenem z naročilom, naj bi izsledila napadalca, ki ga je imela pred očmi. Pri zaslišanju je ključavničar šnuderl priznal, kar je storil, trdil pa je, da ga je do tega pripravila strupena ljubosumnost. Njegova izvoljenka Nada mu namreč ni bila zvesta. Po zaslišanju so Šnuderla zaprli. Hudo ranjena Nada Jelesij e viceva pa se v bolnišnici bori s smrtjo. tisibiiamska drama in opera na poeitnteah Povsem slučajno sem srečat go. šaričevo našo nepozabno Beloto iz »Siromakovega jagnjeta«. Kje je bila? V Parizu! Za nekaj dni samo, tam ji ni ugajalo, ne zaradi majhne Ljubljane, katere se je že navadila; ves milje ji ni prijal. S počitnicami je bila zadovoljna in prav rada se je vrnila. »Milostiva, že delate?;: »Da, že, vsak dan po 3 ure!« Vsi vemo, s kakšno vestnostjo se loti ga. Šaričeva sleherne, tudi najmanjše vloge. Rada in z veseljem študira — seveda, dokler je pravi repertoar! To drži, letos se nam obeta dobra sezona, zato se nadejamo, da bomo Šaričevo mogli, kakor lani, dostikrat občudovati. * Ali poznate popularnega Judeža? Prejšnja leta je bil v ljubljanskem teatru za Judeža vedno Skrbinšek, saj veste, grd, kosmat, mrkih pogledov in obdan z vsem onim. onim pač, kar vemo, da je Judež imel, letos so ga pa »pomladiti«, Judeža namreč in Jerman je torej pomlajenec. Torej mlad Judež, skoro lep in zapeljiv. Govorila sva v civilu, on ob kolesu jaz pa peš, pa sva šla od Drame do pošle, pa še malo.dlje. Ko mi je povedal,.da je bil v Cerknici, sem razumel »Crikvenici«. In to ves čas. Boga mi. mondeno ste živeli!:: »Kje pa, Cerknica vendar še. ni mondena,« pravi in se mi smeji. »Pa bi ne škodilo« — pravi. Verjamem ! Jerman je tam doma in se je prav dobro imel. Udejstvoval se je kot foto-amater. Pa pravi, da je imel od 8 negativov na trakti 3 dobre-ostale je pa žrtvoval za »eksperimente«. Svojo družino je ovekovečit! Tudi zanj so prehitro minuti dnevi počitka. Intervjujev s ceste je bilo konec.'Nikogar nisem več srečal. * No. pa pojdimo v teater, sem se odločil. Zvečer so skušnje, pa bom kaj zvedel... Prof. Šest je imel ravno skušnje z ansamblom »prostovoljcev«. Mogočno so doneli klici in kriki iz teatra. tako, da sem raje počakal pred teatrom konca skušnje. To ni bilo težko, ker mi je med tem Cesar mnogo zanimivega pravil. O počitnicah, kje je bil, o vinorodnih krajih, doli po Dolenjskem, za »živce« je pa šel na K ovce po počitek. -Štirinajst dni na Kovcaii mu jr dalo novih sil. Zadovoljen je in pripravljen na najhujše. Kako je bilo na Kovcah? O. prav po domače, pravi tesar, prestopica na nogi, pogleda v nebo, malo stisne zobe, pa prekine: . Bu še deš donsk — Razumem, res, oblačno je. »Na Kovcah smo živeli res po doniače.« povzame, »ves dan smo bili kostimirani: gojzerji, plavalne hlače in črne .špegle*. to je bilo vse, kar smo nase deli...« Tedaj se pojavi ^ MjaJfašedijake imamo pri nas dobre in poceni obleke. livar obleke za vsakogar! Wesermundski parnik »Fridericus Rex« je pri svojem zadnjem lovu uplenil 100 stotov težkega tata, To je največji kit, ki so ga kdaj ujeli v Severnem morju. V njegovem. želodcu so našli 5 stotov slanikov. Lipah ob ogalu. Nekam slabe volje je, nemirno hod* po pločniku gor in dol. Kaj mu je? Mislim si, slabe volje je naš Polonij. Sicer pa, ali je mogoče? Lipah, pa slabe volje, znan najboljši družabnik, ki jih stresa iz rokava. Štafaža je med tem zapuščala dramo. Prof. Sest je s svojo vaj» končal. Z gradišča sem brzi Skrbinšek, režiser in doktor Čampa obenem. Pridite na tabor v Mežiški dolini! Vršil se bo 1. septembra t. 1. na Poljani pri Prevaljah. 1. septembra bo naš veliki dan, posvečen naši davni zgodovini, ki še ni umrla v spominu žilavega slovenskega naroda. 200 ljudi iz Mežiške doline bo igralo slavnostno zgodovinsko igro Franceta Brenka »Poslednje ustoličenje«. Blagoslovili bodo spominski knežji kamen, v katerega bo na marmorni plošči vklesa**'’ preroško posvetilo: Stare pravde spomenik vere žive sem glasnik. V zemljo vsajen, k nebu zroč kljubujem, čakam, da nekoč na knežji kamen sedel spet za staro pravdo naš bo kmet. Knežji kamen že stoji ob Meži na Polja-iii in nas kliče! Zavedajmo se svoje velike dolžnosti do bratov onstran koroško-jugoslovanske . meje in udeležimo se v velikem številu ljudskega tabora v Mežiški dolini na Poljani pri Prevaljah, Nevaren ogenj v garaži 30 avtomobilov »Desa« v nevarnosti Včeraj zjutraj ob 4 je v garaži »Desa« na Tyrsevi cesti pričel zaradi kratkega stika, ki je nastal v avtomobilu, goreti starejši osebni štirisedežni »Ford«. Avto je bii takoj v ognju in je grozila nevarnost, da zgori vseh 30 avtomobilov, ki so bili v bližini gorečega »Forda«. Službujoči stražnik, ki je ogenj še o pravem času opazil, je poklical mestne gasilce, ki so takoj prihiteli in požar tudi srečno pogasili z novim gasilnim aparatom. Avto je sicer zgorel, kar je ostalo, pa ne bo za rabo. Podjetje je bilo zavarovano, tako, da je nastala škoda 15.000 Din krita. Drzna tatvina zlatnine Tat je izkoristil zdravniško čakalnico in it spalnice odnesel za 6000 Din dragocenosti Ljubljana, 28. avgusta Pred nekaj dnevi je prišel v Cigaletovo ulico št. 1 nasproti sodni palači neki okrog 40 letni možakar in na dozdaj še nepojasnjen način ukradel gospodinji pri zdravniku dr. Virantu, J. J. iz nezaklenjene spalnice v prvem nadstropju med 12. in 16. uro za okrog 6000 dinarjev zlatnine. Zlatnino je imela shranjeno na polici pod ogledalom. Sumijo, da je vlomilec prišel skozi vežo v sprejemno sobo med zdravnikovo ordinacijo, ali morda tedaj, ko so bili domači z doma. Iz sprejemne sobe je šel v gospodinjino nezaklenjeno spalnico. Med zlatnino so bili 3 zlati prstani (1 poročni z dvema briljantnima kamenčkoma'), zlata zapestna ura, ženska zlata verižica, zlata namizna žlica, broška in zapestnica. Zagone Premovanje živine v Zagorju. Premova-nje rodovniške živine za sivo-rjavo dolenjsko govedo se je vršilo v nedeljo 25. t. m. Člani selekcijskega društva so pripeljali 44 glav živine. Predsednik komisije g. ing. Wenko je pojasnil pomen in korist odbire plemenske živine, člani so bili za svoje požrtvovalno delo skromno nagrajeni, večje pa so bile moralne nagrade tistih, ki so dosegli s svojo živino najboljše ocene. Litiia Po poldrugem lelii se je posrečilo vrlim orožnikom iz Lilije, da so izstaknili občinsko štampiljko, ki je izginila leta 1934. natančno mesec dni pred ponovnimi volitvami, ki so se vršite 15. aprila. O priliki bomo o tej štampiljki i«*-ročali še kaj. _ Žalec Državna meščanska šola v Žalcu naznanja, dta bo vpisovanje v prvi razred 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. K vpisovanju morajo priti tudi oni učenci, ki so se meseca junija začasno vpisali. Dnevni dogrodlci X Ban odsoten. G. ban dr. Dinko Puc v petek 30. t. ni. ne bo sprejemal zasebnih strank, ker bo službeno odsoten. X Nacionalna ura: Danes predava ob 19.30 g. Nikolaje vi ć Dušan, književnik iz Beograda o »Beogradu«. X Morske mačke in psi za izvoz. Trgovsko industrijska. zbornica v Splitu je prejela od neke nemške tvrdke sporočilo, da kupi suhe kože morskih mačk in psov. Teh živali polove v našem morju do '200 na mesec. X Prijateljska sreča v Beogradu. Tudi beograjske oblasti so prepovedale prijateljsko srečo in zaplenile vse letake tega tajnega podjetja. Pri tem eo naletele na nemajhen odpor pri večini beograjskega prebivalstva, ki je velikopo-tezuo in smatfa prijateljsko srečo za človekoljubno zabavo, katere policija nima pravice prepovedati. Posebno živahno je »prijateljska sreča - krožila med beograjskimi gledališkimi igralci. X Našička afera. Po čitanju obtožb so dobili besedo državni iožilec in zagovorniki vseh obloženih. Državni tožilec je zahteval naj se zasliši kot priča Vladislav Dodoš, odpuščeni uradnik Našieke,, ki ve razne podrobnosti glede nagrad za komisije. Zagovorniki so dokazovali nedolžnost vseh obtoženih. X Velike kazni za umazanijo. V Zagrebu je bilo doslej obsojenih okrog 2200 prodajalcev življenjskih potrebščin, pri katerih je komisija ugotovila, da ne vzdržujejo lokale v čistoči, ki je po zakonu predpisana. X Sanacija osiješkega gledališča. Osiješko gledališče ima okoli 200.000 Din dolga. Mestno poglavarstvo je te dni uprava prosila, naj bi ji črtala polovico dolgov in je predložila primeren sanacijski načrt. X Emigrante in prijatelje vabimo, da se vsi polnoštevilno udeležijo koroškega narodnega tabora na Poljani pri Prevaljah in tabora legije koroških borcev na Sv. Planini nad Trbovljami, ki bosta v nedeljo 1. septembra t. 1. Bratom Korošcem, ki delijo z nami isto usodo, vso našo podporo! — Organizatorno-pro-pagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih društev, Ljubljana. X Teden dni polovična vožnja! Za veliki ljudski tabor obmejnih Slovencev v mežiški dolini, ki ho 1. sept. t. I. je odobrena polovična vožnja v Dravski in Savski banovini od 26. avgusta do 4. septembra t. 1. Na odhodni postaji kupite celo karto do Prevalj, ki velja potem tudi za povratek. Poleg vozne karte dobite za 5 Din tudi legitimacijo, ki jo morate dati žigosati na prireditvenem prostoru na Poljani pri Prevaljah. — Poslužite se ugodnosti ! X Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1935-36 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v Akademskem kolegiju, odnosno v javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem v poštev oni akademiki, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo medicinci in nezakonski. Vse podrobne informacije dobite pri hišniku doma g. Ivanu Rostoharju v Wolfovi ulici 12. X Položaj nižjih državnih uslužbencev je vse prej kakor pa rožnat. Nižji državni uslužbenci preživljajo -mv tako kakor ostali stanovi hude čase. S svojo skromno plačo morajo preživljati sebe in družino, zlasti občutno pa so prizadeti posebno v začetku šolskega leta, ko morajo plačevati takse za svoje šoloobvezne otroke. Izdatki so vsak dan večji, dohodki pa komaj taki, da se težko živi. Kakor imajo drugi državni uradniki svoja strokovna društva, tako bi bilo nujno potrebno, da se tudi nižji državni uslužbenci organizirajo v močno strokovno društvo, ki bo na odločilnih mestih zastavilo vse svoje sile, da se upravičene zahteve nižjih državnih uslužbencev upoštevajo. Le tedaj ako bi vsi nižji državni uslužbenci bili organizirani v močni strokovni organizaciji, bi se mogel položaj izboljšali, sicer pa nam preti pogin. Pozivam zato vse nižje državne uslužbence, da zadevo temeljito preudarijo in delajo na to, da se v najkrajšem času ustanovi v Ljubljani za vso Dravsko banovino močno strokovno društvo, ki bo ščitilo zadeve nižjih uslužbencev. be. X Vejsil Hromo oproščen. V Sarajevu je bila zaključena zanimiva razprava proti Vej-silu Bromu ki je bil sluga poljskega grofa Jožefa Djedušickega. Hromo je bil obtožen, da je umoril starega čudaškega grofa. Pred meseci Je bil obsojen na 20 let robije. Razpravo so pa obnovili in ugotovili, da je grof umrl naravne smrti. Tako je bil Vejsil Hromo naposled opro-Sčcn. X Samomor zaradi ljubosumnosti. V Zagrebu se je ustrelil kočijaž Ivan Pudina. Zaljubljen je bil v neko Faniko Trupej, doma nekje i* Dravske banovine. Fanika ga je prišla obiskat v Zagret). Ko sta se sestala, sta se sporekla. Pudina ji je očital nezvestobo. Fant pa je odšel in napisal pismo, v katerem pravi, da si bo končal življenje, ker ga dekle vara. Nato se je res ustrelil. X Obsojen oderuh. Sodišče v Požarevcu je obsodilo na 8 mesecev strogega zapora in na denarno kazen ter izgubo častnih pravic Savo Maksiča, ki je zahteval za posojilo 8000 Din po treh mesecih 3150 Din za obresti. X Razbojniški napad. V Drežniku pri Biba-ču so razbojniki ponoči napadli 66 let starega notarja Nikolo Kosanoviča. Streljali so nanj kakor na tarčo in ga še z nožem razmesarili. Njegovega sina Josipa, ki je učitelj v Djakovu, pa so hudo ranili. X Slaboumne* vrh spomenika. V Novem Sadu so imeli nenavadno senzacijo. Čistilec čevljev Josip Pap je splezal na vrh spomenika sv. Trojice pred katoliško cerkvijo in ga začel rušiti. Zrušil je nekaj kipov. Okrog spomenika se je nabrala ogromna množica, ga- silci so pa prišli z brizgalko in so skušali Papa z vodo spraviti na lla, kar ee jim pa ni posrečilo. Naposled so se neki mladeniči opogumili in splezali na spomenik. Tedaj je pa Pap skočil v razprto rjuho gasilcev. Vodni curki so mu namreč poteginli s telesa hlače in šele to ga je pripravilo do tega, da je zapustil vrtoglavo višino. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je slaboumen. X Izložbene cigarete »Vardar« in ».Drina« pridejo v promet v letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 16. septembra. Cigarete bodo na razpolago samo v velesejm-ski trafiki na sejmišču. X Nabavite si velesejemske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma in Jadranske razstave upravičuje imetnika, da dvanajstkrat poseli prireditev preko dneva in dvanajstkrat vinski in jestvinski oddelek po 18. uri zvečer. Imetnik take legitimacije, ki je seveda neprenosna in velja samo za eno osebo, more poljubno izkoristiti evoio legitimacijo. Lahko pride na velesejem čez dan aii zvečer po enkrat dnevno v teku 12 dni, ali pa večkrat dnevno, skupaj tolikokrat, da je 12 dnevnih in večernih obiskov izčrpanih. Če bi nekdo obiskal velesejem 12 krat čez dan in 12 krat zvečer, skupaj torej 24 obiskov, in bi vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo 159 Din. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo 25 Din. X Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — tVkatete ali Jajnine — pripravljene e paradižnikovo omako zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo ceneno jed! Ljubljana Dnevna uratika Četrtek, 29. avgusta. Katoličani Janez obglav. Pravoslavni: 16. avgusta, Dometije. • Dežurne lekarne Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * Jubilej dela. Te dni je praznovala 201etni-co zvestega in marljivega dela g. Franja Pavličeva, uslužbena v tovarni Bonač. Čestitamo! * Posvet slovenskih narodnih poslancev kluba skupščinske večine. V torek so se zbrali na posvet slovenski narodni poslanci, ki pripadajo Klubu skupščinske večine. Zborovanje se je vršilo v hotelu »Unionu« v Ljubljani. Razpravljala so se razna gospodarska vprašanja, tičo-ča se specijelno naše banovine, zlasti udeležba naših rudnikov pri državnih dobavah in kmetska zaščita. Poslanci so sklenili, da predlože korporativno in solidarno pismeno svoje zahteve kraljevski vladi. * Vpisovanje v otroške vrtce (L, IL, III. in francoski) bo 2. in 3. septembra t. L — vsakokrat od 9. do 12. ure, v lastnih prostorih. * Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi danes ob 19.30 uri promenadni koncert na Napoleonovem trgu. Svirala bo godba Nar. žel. glasbenega društva »Sloge; pod vodstvom kapelnika gospoda Heriberta Svetla. Sporedi bodo na razpolago po 1 Din. * Vpisovanje v šolo Glasbene Matice in drž. konservatorij se prične 2. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. Vpisuje se samo na šoli Glasbene Matice v pisarni v Gosposki ulici 8. Vsi podrobni pogoji so razvidni na oglasni deski v veži zavoda. * V velescjmskcm tednu bomo imeli v Ljubljani tri zanimive koncerte. Dva serenad-oa večera se vršita na dvorišču krasno urejenega in izredno akustičnega magistralnega poslopja. V ponedeljek 9. septembra ob 20 uri bo francoski serenadni večer (klasična francoska komorna glasba iz dobe solnčnega kralj3), v -petek 13. sept. pa bo dunajski sere-nadni večer. Oba večera nastopi komorni kvintet (violina, viola, čelo, flavta in oboa) in ko-loraturni sopran, prvi. večer gdč. Župevčeva drugi večer gdč. Korenčanova. V ponedeljek 16. sept. pa bo I. intimni koncert nove sezone v Hubadovi pevski' dvorani. Nastopita pianist profesor Anton Trost iz Dunaja in čelist Bogomir Leskovic. Vse podrobnosti slede. * Raj pod lipo pri Ziljanih je nam vsem dobro poznan iz 1 judskošolskih beril. Redki pa so oni, ki so videli te plese v resnici v Ziljski dolini. Glasbena Matica ljubljanska, ki je lani ustanovila Folklorni institut pod vodstvom g. Franceta Marolta, bo letos izdata svojo prvo publikacijo »Trije obredje iz Zilje«, to so Koroška ohcet, Štehvanje, Obični rej in Rej pod lijio. Te plese bomo s pomočjo tukajšnjih koroških rojakov obnovili v nedeljo 8. sept. ob 15. uri v Ljubljani. Že danes opozarjamo občinstvo na to prireditev, predvsem na štehvanje, ki bo na Cojzovem grabnu. * Kolonija Kola Jugoslovanskih sester odpotuje iz Kraljeviče 31. avgusta zvečer in dospe v Ljubljano 1. septembra — v nedeljo — ob pol deseti uri dopoldne. Starši ali njihovi nan. stniki se vabijo, da pridejo na glavni kolodvor po svoje otroke. * Dom Kola Jugoslovanskih sester v Kraljevici se s 1. septembrom zapre. — Vodstvo kolonije. * V nedeljo t. septembra priredi društvo »Tabor« vrtno prireditev na vrtu restavracije »Pri Levu«, Gosposvetska cesta. Na programu je petje, srečolov, družabne igre, šaljiva pošta, prosta zabava, ples itd. Kor je čisti dobiček prireditve namenjen za vzdrževanje društvenega prenočišča nn Viču javnost na prireditev vljudno vabi. — Odbor. * Kolonisti pr) c počitniške kolonije mladinskega odseka SPD na Malnarejvi koči (Črna Prst) imajo sestanek v četrtek 29. t. m. ob 17. v prostorih SPD na Aleksandrovi cesti 4-L Udeležite se zanesljivo. Kaj je vse novega v Mariboru Glavo damo, Maribora ne damo! m/** Spominska cerkev Lasarica V Mariboru. '>V-, •• Maribor, 28. avgusta. Že pred več leti so mariborski pravoslavni verniki sklenili, da si sezidajo v Mariboru svojo cerkev. Pripravljalni odbor, ki mu je bil na čelu prota Trbojevič in ves odbor mariborske pravoslavne občine s predsednikom Jakobom Perhavcem, je pričel s prvimi pripravljalnimi deli. Pred nekaj dnevi so že pričeli z gradnjo cerkve. Prostor je velikodušno poklonila mariborska občina na Jugoslovanskem trgu, kar je v delu naše javnosti, ki ji je verska strpnost zadnje, izzvalo precej odpora. Vendar so bile premagane vse težkoče in bo cerkev, ki bo nosila naziv »Spominska cerkev Lazarica«, kakor vse kaže, decembra t. L že pod streho. Mogočna stavba, zidana v izredno prikupnem in okusnem slogu, bo Mariboru in vsej severni meji gotovo v okras. A tudi Jugoslovanski trg, kjer bo cerkev stala, tvori najlepšo okolico svetišču naših pravoslavnih bratov. Da pa bo cerkev mimo zgolj verskega pomena tudi nacionalne važnosti, priča že sam poziv za zbiranje prispevkov, kjer med ostalim čitamo tudi naslednje vrstice: Stoječi na bedemima crkve naše, te najjače tvrdinje nacionalnog i državnog jedinstva našeg na ove strane, u kojoj će da se pro-poveda bratska ljubav našijeh plemena: brat je mio, koje vere bio — moći ćemo i mi poručiti onima kojih se tiče: »Glavu damo, Maribor ne damo!« Zato smo joj dali ime »Spomen crkva Lazarica«. A Za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru v Mariboru so darovali: dr. Lu-keš Jan, Bratislava 2000 Din, Jakob Urbane, župan iz Pod velke (zbirka) 1170 Din, Milan Makar, sreski načelnik 1000 Din, Ubald Nasimbeni, stavbenik v Mariboru 1000 Din, Jakob Perhavec, Maribor 850 Din,' dr. Miloš Vauhnik, Maribor 500 Din, Emil Vodopivec, Maribor 500 Din, Branko Mejovšek, Maribor 400 Din, dr. Anton Dolar, ■ Maribor 342 Din, Josip Ajdišek, Maribor 300 Din, dr. Boris Kristan, Maribor 270 Din, Pfrie-mer Frida, Maribor 200 Din, Miroslav Ambrožič, Maribor 200 Din, dr. Rudolf Kac, Maribor 200 Din, neimenovani 200 Din, Franc Domicelj, Maribor 100 Din, Hmelj Ljudmila, Maribor 100 Din, dr. Slavko Fornazarič, Maribor 100 Din, dr. Krajnović Bosiljka, Maribor 100 Din. Hvala in posnemajte! A Razglas. Dne 20. septembra 1935 bo ob 8. uri na sejmišču v Mariboru licenco-vanje bikov za mesto Maribor. — K licenco van ju se morajo prignati vsi biki stari nad 15 mesecev ne glede na pasmo in tudi že vsi licencovani. Kdor ne bi prignal za plemenjenje določenega bika, bo kaznovan. A Pester nogometni spored se obeta mariborskemu športnemu občinstvu za 7. in 8. septembra, ko bo otvoritev igrišča SK železničarja. Kot smo že poročali, bodo pri nogometnem turnirju sodelovali štirje odlični klubi. Razpored tekem pa je naslednji: v soboto 7. septembra ASK Primorje : SK Železničar in Hašk : SK Ilirija. V nedeljo, 8. septembra pa: ljubljan- ski derby ASK Primorje : SK Ilirija in Hask : železničar. Svečana otvoritev in blagoslovitev igrišča in tribune bo v nedeljo 8. septembra ob pol 16. uri. A Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne bo 6. septembra ob pol 12. uri v veliki dvorani Narodnega doma za sokolska društva Maribor Matica, L, II., in., Tezno in Studenci. Ostale organizacije se opozarjajo, da za določeno uro vpoštevajo sokolsko proslavo. A Nesreča otroka. Ko se je včeraj peljal triletni Stanko Pšaj s svojim očetom Ivanom Pšajem s Pobrežja na kolesu, je mali Stanko vtaknil nogo v prednje kolo. Oba sta padla z vozila. Otrok si je pri tem zlomil desno nogo in je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico. A Napadalec mu je poškodoval oko. V nedeljo zvečer je neznani napadalec na-yra!il n.a 36 letnega posestnika Dominika Vudlerja z Zg. Jakobskega dola ter ga uda-ul s sesalko za kolo preko desnega očesa. Težko poškodovanega Vudlerja so morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico napadalca pa iščejo orožniki. A čigavo je kolo? Orožniki s Teznega so včeraj popoldne našli pri pobreškem pokopališču na zid naslonjeno še dobro ohranjeno kolo znamke »Puch« z e v. številko 31877, ki je bilo najbrže nekje ukradeno. Lastnik dobi kolo pri tezenskih orožnikih. A Dve tatvini. Tukajšnji policiji je ključavničar Anton Sittar prijavil, da mu je nekdo izpred hiše v Tattenbachovi ulici 7 ukradel kolo »Negger« registrirano s številko 96.638. — Starinarju Francu Samuhu pa je neznan tat odpeljal iz dvorišča v Mlinski ulici 1 ročni voziček. A Nesreča pri rokoborbah. Pri včerajšnji vaji rokoborcev^ »Sparte«, ki je bila v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici, se je pripetila huda nesreča. Tkalca Matijo Volfa je med borbo Niki čokan tako nesrečno vrgel, da si je Volf zlomil hrbtenico. Življenjsko nevarno poškodovanega rokoborca so na pomoč poklicani reševalci nemudoma odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Celie ■ I radiu dan Zbornice TOI \ Ljubljani za Celje in cel jsko okolico tx> v torek 3. septembra od 8. do 12. ure v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. ■ Združenje trgovcev za mesto Celje razglaša, da morajo biti na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra trgovine ves dan zaprte. ■ Važno za sadjarje! To nedeljo bo za starim okrožnim sodiščem ob 1. |M>poldne razkazoval sadjarjem strokovnjak najbolj praktičen način za sušenje sadja in zelenjave. Sadjarji plačajo na železnici polovično voznino. ■ Olepševalno in tujsko-prometno društvo priredi ob pogojih veljavne pogodbe še te-ie koncerte: dne 3. septembra (torek) od 7. do 8. zvečer pred kolodvorom, dne 6. septembra (petek) na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II od 11. do 12. ure v parku; dne 8 septembra (nedelja) od 11. do 12. ure v parku in dne 12. septembra (četrtek) od 8. do 9. zvečer v parku. Ptuj Surov napad. Ko se je v petek zvečer vraačl 12 letni Kranjc Jože iz Spodnjega Velovljaka domov, ga je napadel Tili Janez iz Kicarja z lopato. Deček je udarec prestregel z desno roko in si jo hudo poškodoval. Tili je bil zaradi takih deliktov že enajstkrat kaznovan. Prireditve. Mlada gasilska četa v Mure-tincih je slavila preteklo nedeljo blagoslovitev Gasilskega doma in orodja, katerega je blagoslovil župnik g. Šketa iz Sv. Marjete pod Ptujem. — Strelska družina v Podlehniku bo priredila v nedeljo 1. septembra ostro strelsko nagradno tekmo, katere se udeleže tudi strelske družine iz Leskovca, Ptuja in Sv. Jurija ob Pesnici. Vpisovanje v Glasbeno matico v Ptuju bo 2., 3. in 4. septembra od 8,—12. ter od 14. do 16. ure. kasneje pa vsak dan od 11. do 12. ure. Obenem se prično tudi pevske vaje Matičnega zbora. Pevci in pevke vljudno vabljeni. Leskovec v Halozah Prost. gas. četa v Leskovcu priredi 15-septembra ob pol 14. uri veliko tombolo. pred gost. Vreg. Ob slabem vremenu bo prireditev prvo prihodnjo nedeljo. Prosimo vsa okoliška društva, naj ta dan ne prire» dijo zabav. Predprodaja kart v trgovinah v Leskovcu. Gornla Radgona Požar. V ponedeljek je nenadoma v šino jeknila plat zvona. Gorelo je v Jauhov. pri posestnici Jožefi Ferk. Ogenj je objf' stanovanjsko in gosopdarsko poslopji hkratu. Domnevajo, da je bil ogenj P?o taknjen. Požrtvovalnim gasilcem je kllr.j pomanjkanju vode uspelo rešiti večji % stanovanjske opreme in gospodarskem orodja, škodo cenijo na 40.000 Din, kate je pa krita z zavarovalnino. Radio Četrtek 29. avgusta Ljubljana: 12.00 Nekaj eksotičinb eyet)£ „jr plošče, 12.45 poročila, vreme, 13.00 č38» -ju) vestila, 13.15 revija veselih pesmic JJ”j»isiti 18.00 R3dijjr. 14.00 vreme, spored ,'borza, orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence ' j, Kolarič), 19.00 čas, poročila, vreme, SP j? obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 pm' jy-Beograda, 21.00 čas, vreme, spored, 2‘-l goslcrvanski biseri — radijski orkester. j» Zagreb: 20.00 Koncertni večer Beograda). Gospodarstvo K podaljšanju kmetske zaščite Naša pričakovanja, da bo izšla še tekom tekočega meseca nova zakonska ureditev kmetske zaščite so se le delno uresničila. Ministrski evet je namreč predvčerajšnjim objavil dva člena obsegajočo uredbo, ki določa, da se rok za plačilo že dne 15. novembra l. t'’•'■+• zapadlih obresti podaljša za en mesec, torej do 1. oktobra t. 1. Dobili smo torej mesto delim-tivne reš-itve perečega vprašanja kmetskih dolgov zopet novo odložitev, toda z zagotovilom, da izide še pred 1. oktobrom uredba, ki bo problem rešila dokončno. Govorilo in pisalo se je že mnogo o tem, kakšna bo ta nova uredba, in na kakšnih načelih bo elonela. Vedno se poudarja — in to je izjavil tudi kmetijski minister — da bo glavni princip individualna zaščita mesto dosedanje linearne, na kateri so slonele vse dosedanje uredbe. Iz tega izhaja, da se bo za vsakega posameznega kmetskega dolžnika ugotavljalo, ali izpolnjuje predpisane pogoje ali ne; seveda kako se bo ugotavljalo in kakšni bodo ti pogoji ter kakšna zaščita se bo nudila, se. pa še ne ve. Z dopolnilno uredbo, ki je bila predvčerajšnjem objavljena, se je stanje le v toliko spre- menilo, da upniki od kmetskih dolžnikov ne bodo mogli, sodno izterjati obresti dolga že po 1. septembru t. 1., marveč da bodo morali še nadalje čakati. Neizpremenjene so pa ostale vse druge določbe; tako n. pr. velja slej ko j>rej za zadruge, ki so včlanjene v ljubljanskih revizijskih zvezah, t. j. v Zvezi slovenskih zadrug, Zadružni zvezi in Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, odplačilni načrt, ki je bil objavljen dne 20. julija t. 1. v »Službenem listu«, kos 58. Zadruge imajo pravico, posluževati se pravic, ki jim daje ta odplačilni načrt in zahtevati, da kmetski dolžniki izpolnjujejo v tem načrtu naložene obveze. Z zadnjo dopolnilno uredbo se tudi obrestna mera ni spremenila, marveč velja dosedanja, le ponovno se je v javnosti poudarjalo, da oni dolžniki, ki so v redu plačali obresti pred izidom uredbe z dne 2. februarja t. 1., ne smejo biti prikrajšani, v kolikor se tiče znižanja obrestne mere, marveč da pride tudi naknadno njim v prid Znižanje obresti od 6%> na 4 in pol, odnosno od 3 in pol na 1%> ter se jim poračuna ta razlika obresti v odplačilo glavnice. Kako bo z letošnio krmo Banovinski živinorejski referent inž. B. Wen-ko objavlja v »Kmetovalcu« prav umesten opomin kmetovalcem, naj s pametjo delajo s krmo in je ne prodajajo ,da jim ej ne zmanjka. Lani smo imeli toliko sena, da nam bi bil lahko ostal še čez zimo za nekaj mesecev. Ugodne cene so pa večino zapeljale, da so krmo prodali v Nemčijo in na Češko. Storili niso prav! Letos je v splošnem slab pridelek in otave ni skoraj nič. Od tistih kmetovalcev, ki so mrvo prodali, prihajajo sedaj obupni klici na pomoč, toda država pri najboljši volji ne more pomagati. Druge države .sploh ne pomagajo v takih primerih, ker vsak dober gospodar mora imeti vedno nekaj mrve v zalogi za slabo letino. Ker je letos pri nas pridelek zelo pičel, so seveda cene spet ugodne. Nerazumljivo in skrajno nespametno je, da kmetje navzlic slabi letini spet prodajajo seno samo, da pridejo do denarja. Sami imajo premalo in še lo jemljejo ubogi živini. To je nezaslišano uničevanje lastne živine in vsega gospodarstva, ki na ta način mora priti na rob propada. Kmetovalci, premislite, kaj delate! Da si trenutno poniagate iz denarne stiske, uničite za leta svojo^ živino in oropate .zemljo potrebnega gnoja. Kdaj in kako boste to nadomestili? Umetnih gnojil danes ne morete kupiti in bo zato zemlja oslalif izčrpana, pridelki bodo pa od leta do leta slabši. Namesto, da bi napredovale, bodo zaradi nepremišljenosti kmeta kmetije nazadovale, dokler ne propadejo popolnoma. Torej, mislite na bodočnost in pamet z mrvo! Končno pa moramo k temu potrebnemu opominu še ugotoviti, da je večina za ceno »kupljenega denarja šlo za davke, da ni bilo rubftž-ni v hlevu ali na svislih. In spet se ponavlja z vso silo klic: Rešite kmeta, da ne ugonobite države! Nova dopolnilna uredba ö kmetskih dolgovih in zadruge. Zadnja dopolnilna uredba k uredbi o zaščiti kmetov, ki je bila te dni objavljena, ne spreminja dosedanjih določil, ki veljajo za zadruge in njene kmetske dolžnike. Še vedno velja namreč za zadruge, ki sp članice Zveze slovenskih zadrug, Zadružne zveze in Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani, odplačilni načrt, ki je bil razglašen v »Službenem listu« kralj, banske oprave Dravske banovine dne 20. julija t. 1. Ravnajmo pametno z našim hmeljem! Načelstvo celjskega sreza nam je poslalo v objavo naslednje opozorilo: Zadnje dni se je pojavilo v Žalcu posebno iz obmejnih občin luk. sreza in iz drugih srezov mnogo hmeljarjev, ki ponujajo hmelj na vzorce za vsako ceno. Prekomerno ponujanje ni pripisovati samo temu, da ljudje rabijo denar, ampak v posameznih slučajih pritiskajo tudi nakupovalci na hmeljarje s širjenjem vesti o nizkih cenah, o previsoki produkciji hmelja itd. Opozarjamo radi tega vse hmeljarje, da ne nasedajo tendenčnim zlonamernim vestem nekaterih nakupovalcev in njihovih pomočnikov o nizkih cenah in o potrebi, da je hmelj prodati za vsako ceno. Nadprodukcije v splošnem ni, na Češkem se je pridelalo hmelja manj kakor lani in je kako-v<>sl slaba. Vendar se je na Češkem kupovalo Prvi novi hmelj 24. t. m. za Din 58'— za 1 kg. Kvaliteta vašega hmelja je letos v splošnem iz-borna in po izjavi veleuglednega: domačega trgovca, ki je poslal vzorce v inozemstvo, naš binelj letos v inozemstvu posebno ugaja. Hmeljarji naj torej ne ponujajo prekomerno, «er zbegani naval hmeljarjev na kupca v Žalcu satno tlači cene. Za dobre cene našemu hmelju s« danes podani vsi naravni pogoji. Gospodarske vesta Narodna banka je po opoblaščeirih. zavodih Pozvala vsa podjetja in privatnike, da prijavijo svoje dolgove v inozemstvu, da bi o priliki vladanja plošenj za povrnitev glavnice ali transfer °brestj pri Narodni banki ne nastal zastoj pri poučevanju v poštev prihajajočih podrobnosti, so formularji tel» prijav že dostavljeni po- družnicam Narodne banke in pooblaščenim zavodom, bo mogoče opravili prijave toliko lažje. Prijave bodo služile kot baza za odobravanje transfera in zalo se opozarjajo vsi prizadeti, naj se pozivu Narodne banke odzovejo čimprej in ji predložijo preko omenjenih zavodov izpolnjene prijave; Prijave naj se vložijo pri zavodu, ki je posredoval pri zaključitvi posojila ali pa neposredno pri Narodni banki. Rok za vlaganje prijav traja do 30. septembra. Podatki naj se nanašajo na stanje dolgov dne 31. avgusta t. 1. ^ — Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 10 m3 mehkih plohov, 84 komadov mecesnovih pilotov, 300 m2 okenskega stekla. 500 kg steklarskega kleja in 1540 kg žični kov. # = Licitacije. V Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 30. avgusta t. 1. licitacija za nabavo 4448 pr. m drv in dne 3. septembra t. 1. za nabavo 5000 kg kisa. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Borzna poroilla DEVIZE Curili, 28. avgusta. Beograd 7, Pariz '20'27. London 15‘2225, Newyork 305'875, Bruselj 51'00, Milan 25’0625, Madrid 42, Amsterdam 207'40, Berlin 123, Dunaj 57-75, Stockholm 78'45, Oslo 76'45, Kopenhagen 07'95, Praga 12-7050, Varšava 57-9250, Atene 2'9175, Carigrad 2'4750. Bukarešta 2'50, llelsingfors 6’7l, Buenos-Aires 0'82, Ljubljana, 28. avgusta Amsterdam 2954 22 ' 2968*82, Berlin 1749'91—1763-79, Bruselj 734'54 —739-60, Curih 1424'22—143r29, London 210'41 —218'47, Newyork 4322'52—4358'83, Pariz 288'67 -290T1, Praga 180-91-182'02, Trst 356'11-359T9. V REDNOSTNI PAPIRI I Zagreb, 28. avgusta. 7% invest. posojilo 80ii, Vojna škoda 370—371—370, avg.-sept.-okt.-noy.-dec. 371 r, 4°/o agr. obv. 45‘50n, 7% Bler 72—73, 8% Bler 81'75—82—80-50—82, 7°/« posojilo hip. banke 75n, 6% beglücke obv. 64—64-75, Nar. banka 5800n, Agrarna priv. banka 233—234, Du-naj-Zagreb 833—843—838, Grčija-Zagreb 32'95 —33'55—33'25, 'Priv. klir. Und. Zgb 234*075— 235*675—234*875, Priv. klir. Lomi. Bgd —, Priv. klir. Madr. Zgb 560—570—565, Priv. klir. Madr. Bgd. —, Trboveljska 95—10.5, Izis 40r, šećer Osijek 120r, 7% slab. pos. v Parizu 81 r, Drava 100—101—101. ob 14. uri povorka v Toplice, ob 15. uri nastop vseh oddelkov, pri katerem nastopijo tudi gostje s posebnimi točkami. Vabimo k slavju. Obče tekme Sokolske župe Ljubljana Načelništvo Sokolske župe Ljubljana razpisuje tekme vrst in posameznikov, ki bodo 8. septembra t. 1. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju s pričetkom ob 8.45. V tem času morajo biti vsi tekmovalci in tekmovalke zbrani in pripravljeni za tekmovanje, člani tekmujejo v višjem oddelku: met kopja, skok v višino ob palici, tek na 100 m, plezanje po vrvi in v poljubni prosti vaji, v srednjem oddelku: met kopja, skok v višino z zaletom, tek na 100 m, plezanje po vrvi in v poljubni prosti vaji, v nižjem oddelku v I. skupini: preskok čez konja vzdolž brez ročajev ali čez kozo vzdolž, tek na 100 m, lučanje granate, skok v daljino in višino, v poljubni prosti vaji, v II. skupini: v obvezni prosti vaji, tek na 100 m, lučanje granate, suvanje krogle ali kamna, skok v višino in daljino in plezanje, članice: višji oddelek: skok v višino z zaletom, met kopja, tek na 60 m in v poljubni prosti vaji, srednji oddelek: skok v višino z zaletom, met kopja, tek na 60 m in v poljubni prosti vaji. nižji oddelek, I. skupina: v obvezni prosti vaji, tek na 60 m, skok v višino, met kopja in v obvezni vaji na gredi, II. skupina: v obvezni prosti vaji, tek na 60 m, skok v daljino, skok v višino, lučanje male žoge v daljino in met krogle obojeročno. Iz Slovanskega Sokolstva Češkoslovenska Obec Sokolska je v zadnjem času razdelila okrog 30.000 Kč iz svojega socialnega fonda raznim društvom za gradnjo letnih telovadišč, da bi tako prišli brezposelni člani do zaslužka. Sokolsko društvo v Londonu se prav lepo razvija, število članstva se je od 35 zvišalo na 75, med katerimi je 35 telovadcev in telovadk. Uspeh sokolske vzgoje na Irskem. Vojaški krogi na Irskem se zelo zanimajo za sokolsko vzgojo v češkoslovaški vojski. Irski vojski je bil dodeljen poročnik Tihi iz ĆSR, da praktično pokaže to vzgojno sokolsko delo. Tako je v Curraghu organiziral telovadni nastop, ki je odlično uspel. Nastopu so prisostvovali najodličnejši vojaški dostojanstveniki in druge odlične osebnosti. Nastop je bil strogo na sokolski podlagi in je vojni minister izjavil, da se mora ta način telesne vzgoje po sokolskem sistemu čim prej uvesti v irsko vojsko. — Tyrseva ideja zmaguje po vsem svetu. Sokolstvo Pomemben sokolski jubilej v Zagorju ob Savi V nedeljo 1. septembra t. 1. slavi Sokol- rimč+tTr» ir »Tinnln Ruvi Ipt.nim . društvo v Zagorju ob Savi 45 letnico ^vojega obstoja in 25 letnico zgraditve last-sokolskega doma. fn'/ .težkih časih so v Zagorju zavedni do-l8Qnmi ust£inovili Sokolsko društvo že leta ba +’je tedanja oblast pazno gledala take ljudi. Niso se strašili naši usta- hovitör-7 uul- bixso se strasni nasj usm-delain 1 preziran.i, kajti zavedali so se, da Vii0 <.za d.°bro stvar — za veliko Jugosla-doni-!,, ,Ve"‘ žrtev, posebno materialnih, so Rom if- • 80 zgradili leta 1910. Sokolski bilo t6 j drugi na Kranjskem. Da je vitno , ,.delo vsejano na dobro in rodo- štva i~em ■1°’ uam je pokazal razvoj dru-’ 1 le v industrijski dolini vedno pri- dobival v številu svojega delovnega članstva. Tekom 45 let je vzgojilo naše društvo nebroj dobrih sokolskih delavcev, saj je Sokolsko društvo eno najmočnejših v Celjski župi, Žalibog, da je nekdaj cvetočo zagorsko dolino kruto prizadela gospodarska kriza in se mora mnogo članstva boriti za vsakdanji kruh, ki ga v dolini zmanjkuje, ter mora po svetu. Kljub vsem tem neprili-kam gre delo naprej v upanju, da se bodo tudi te prilike Izboljšale. Oba jubileja bo društvo slavilo brez svojega dolgoletnega vodje, brata Ferda Polj-ška, ki nam ga je sredi naj večje razgibanosti, iztrgala usoda iz naših vrst. Njemu gre največ zaslug, da ima naše društvo lasten krov! — Spored slavja je tale: ob 9. dop. lahkoatletske tekme članov vseh bližnjih društev, ob 11. tekme v odbojki, Mednarodne lahkoatletske tekme v Mariboru Ob priliki otvoritve svojega uovega igrišča jiriređi SK Železničar v Mariboru dne 8. »epi. dopoldne mednarodni lahkoatletski miting. Discipline so naslednje: tek 100 m predteki, skok v višino, met diska, tek 100 m finale, tek 5000 m, tek 200 m predteki, skok v daljavo, lek 400 m predteki, tek 1000 m — juniorji in C, skok s palico, tek 200 m finale, met krogle, tek 400 m finale, troskok ,met kladiva, tek 800 m in slafeta 4 krat 100 m. Pravico udeležbe imajo vsi' verificiranj lah-koatleti pri JLAS včlanjenih klubov ter vsi labkoatleti inozemskih klubov včlanjenih mednarodni lahkoatletski federaciji. — Tekmovanje bo na tekališču, ki meri 428 m, je posuto z ugaski ter ima dva nedvignjena zavoja. Za tekmovanje veljajo določila pravil in pravilnikov .JLAS. — Nagrade v i obliki diplom prejme prva trojica vsake discipline.— Prijave brez; prijavnine je poslati ,na naslov: SK Železničar, Maribor, Delavnica drž. železnic, roke Fišer Josipa, najkasneje d,o 30. t. ni. do 12. ure.' • . Športni dan »Daska« v Trbovljah Športni dan »DASK-a« r Trbovljah bo v soboto, 31. t. m. in nedeljo 1. septembra. V soboto bo brzoturnir 1. moštev trboveljskih klubov, ob 18. propagandne plavalne tekme, ob 17.30 mladinske tekme Amater : Trbovlje, Retje : Dask, ob pol 17. šaljiva nogometna okt boy tekma Retje : Daek, ob pol 19. ba-kladni štafetni tek po trboveljskih kolonijah. V nedeljo ob 9. sprejem gostov pred Del. domom, nato odhod na igrišče, kjer bodo lahkoatletske tekme: tek na 100 m, balkanska štafeta, tek 1000 m, kolesarska polževa dirka. Ob 14. nogometne teme: juniorji Hrastnik : Dask, rezerva Rudar : Dask, reprezentanca delavskih klubov Ljubljana : Dask. Med odmori koncert delavske godbe. Prosimo cenjeno občinstvo, da se te prireditve «deleži in s tem podpre delavski sport. Tour de Roumanie Stjepan Ctrgac zmagovalec v II. etapi. Jugoslavija vodi. V drugi etapi romunske krožne dirke Ka-raktela-Turn Severin (160 km) je prispel kot prvi ua cilj Jugoslovan Stjepan Grga c v času 5:57:51, 2. Hrenzug (Romunija), 3. Faninger (Jugoslavija) 4. Daniel (Poljska), 5. Nikolov (Bol 'arija), 6. Davidovi«; (Jugoslavija). V splošni klasifikaciji vodi Jugoslavija, ki ji je pripadlo že po prvi etapi vodilno mesto kot so naknadno ugotovili. Zopet velik uspeh Jugoslovanov Bukarešta, 28. avgusta A A. Rador poroča: Na tretji etapi velike kolesarske dirke po Romuniji Turn Severin- Luggos (T60 km) so bili •doseženi tile rezultati: i) Grga« Stjepan (Jugoslavija) 5.38.20, 2) Abulnar (Jugoslavija), 3) Tudose (Romunija), 4) Danijel (Poljska), 3) Davidovič (Jugoslavija, 6) Faninger (Jugoslavija) 7) Mormona, (Romunija. Dosedanja osebna kvalifikacija tekmovalcev: 1) Grgac (Jugoslavija), 2) Hrenciju (Romunija), 3) Danijel (Poljska), 4) Mormoca (Romu-nijs). 5) Tudose (Romunija), 6> Nikulić (Romunija), 7) Faninger (Jugoslavija). Kvalifikacija po državah je zdaj tale: 1) Jugoslavija 56.25.51. 21 Romunija 56.31.35, 3) Poljska 56.34.10, 4) Bolgarska, 5) Turčija. Današnja etapa vodi iz Luggosa do Tinisoare in je dolga 113 km. v MAH OmASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petitua »rsja 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu TKALSKI MOJSTER, prvovrsten delavec, izurjen tudi na ročnih statvah, išče službo. Cenj. ponudbe pod »Dober tkalec« na ogl. odd. lista. MOTOR rabljen, Vz ks. v dobrem skanju prodam za Din 1.900'—. Vprašati pod »Motor« na ogl. odd. lista. VEČJE KOLIČINE krompirja, kislega zelja in. repe za izvoz, kupim. Ponudbe pod »Količina« na ogl. odd. lista. PRVOVRSTNA pisarniška moč, zmožen hr-vatskega, nemškega in italijanskega jezika, perfekten v knjigovodstvu, bi-lanciranju, samostojen delavec želi primerne službe proti zmerni plači. Cenj. ponudbe pod »Najraje v mestu« na ogl. odd. lista. * v MLEKARNO ali slaščičarno bi prevzela ali v najem ali na račun, gospa z garancijo. Ponudbe pod »Garancija« na ogl. odd. lista. DIPLOMIRANEGA KOMERCIALISTA, absolventa Ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu, ali enake vrste v tujini, išče podjetje. Pismene. ponudbe "z navedbo študija je nasloviti na upravo »Glas naroda« pod značko: Takoj. Tečaji nemščine v Delavski zbornici: začetniški, nadaljevalni in konverzacijski; mladež podnevi, odrasli zvečer. Vpisovanje od >/2 7.-8. ure zvečer (glavni .vhod „desno). Žive mlade piščance težina 90 do 120dkgpo Din 9'— komad. Zaboje po 25 komadov razpošilja Iranko voznina G. DRECHSLER. Tuzla Hat&čajte „Qtas Hocoda" ! POZORI Na novo je urejena točilnica restavracije Lloyd, Sv. Petra cesta 7. Točijo se kakor do sedaj najboljša dalmatinska vina. Na izbero bodo vse vrste morskih rib. Toplo se priporoča Ivan Bučar, restavracija Lloyd, Sv. Petra c. 7. ; »....■ *»r ' Razglas Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje težaška, zidarska, železobe-tonska In tesarska dela za zgradbo nove deške meščanske ih dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 9. septembra 1935. do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolkovane po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 50/o od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 9. septembra 1935 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, II. nadstropje, soba štev. 2. počenši s 30. avgustom 1935. Predsednik: Dr. Lipoid 1. r. Prometna demokracija v Švici Vljudnost prometnih uradnikov Na švicarskih postajah vlada mir, red in čistoča. .Mirnost je del vedre narodne duševnosti. Ni nobenih kričavih prepirov z vratarji in postreščki. Na svoj preprosti in širokogrudni način pojasnijo na vljudno besedo vsakomur, česar jih prosi, in z nasmeškom vam povedo, kaj bi bili morali napraviti, če ste kršili kak predpis ali prekoračili prepovedano tračnico. Nobenega zmerjanja ali zbadanja, češ: Ali ne znate čitati? In naj je kaka stvar desetkrat razglašena, vas bo uradnik kljub temu vljudno poučil, kako in kaj. Red tukaj ni s silo ustvarjen in vzdrževan, temveč neko samoumevno stanje. Vse gre sicer nekoliko počasi, ampak varno. . . Vzorna snažnost povsod čistoča ima seveda močnega pomočnika: lokomotive se ne kade od slabega premoga, temveč jih giblje elektrika. In če pride takle čist vlakec na postajo, kjer čaka nepričakovano veliko število turistov, je povsem naravno, du potniki ne navale niti na sprevodnika niti na postaj enačelmka in se tudi ne jeze na vlado. Vlakec zapelje na stranski tir, kjer že čakajo dva, trije nadomestni vagoni. Gospod načelnik pozabi na svojo uradniško čast, skoči na zavoro in brez besed pomaga priklopiti potrebno število voz — pa se peljemo. Mirno, čisto in v redu. Kako je drugod? So države, kjer niso predpisi in razglasi na postajah toliko zato, da bi potnika poučili, temveč zato, da bi se potnik nanje ujel. V neki državi se na primer nahaja postajica, kjer lahko vsakdo svobodno vstopi na peron. Ko pa odhajate, vas prime nastavljenec, ki vas ,je prej brez besede pustil na peron, in zahteva od vas, če nimate peronskega listka, plačilo kazni. Ako se pritožite, vam povedo pri višji oblasti, da je na postaji nabit razglas, da je vstop na peron dovoljen samo s peronskim listkom. Takih razglasov pa je na postaji nabitih najmanj trideset — potnik je pač dolžan, da jih po vrsti vestno prečita. Zakaj pa so sicer tamkaj? Kako pa je v Švici Na postajah švicarske konfederacije se za vas nihče ne briga, če sami nimate kake skrbi. Na vlaku vam sprevodnik preščipne in odvzame listek, pa je končano. Če hočete prekiniti vožnjo, vam listek pusti in brez vseh formalnosti lahko izstopite kjerkoli in kadarkoli in kolikokrat hočete. Če vozi vlak vzdolž jezera, lahko ponovno prestopite z vlaka na parnik in s parnika zopet na vlak. Poskusite to kje drugje! To bi*bilo doplačil, kazni, zavlačevanj, če ne celo grobosti! Okna so v vseh vagonih odprta — in čudno: nikomur ne »vleče«. Če pa se pojavi resničen ali namišljen revmatik, bo sprevodnik vprašal najprej vse potnike za dovoljenje, preden bo zaprl okna. Drugo ljudstvo, drugi običaji. Vožnja z avtobusi švicarski avtobusi so poglavje zase. Poglavje, posvečeno že po tradiciji. So udobni, prostorni, imajo krasne zmeti in ne sprejmejo vase res nikdar več kakor 34 oseb, kolikor je predpisano, če vidi gospod poštni mojster, da je potnikov več kakor jih udobno gre v voz, preskrbi enostavno-še en voz. Smatra za samo po sebi umevno, da bo potnikom res nudil to, kar jim je obljubil: prijetno potovanje, šoferji so ljubeznivi, šaljivi dečki in svoje vozove obračajo na vratolomnih alpskih serpentinah mirno in elegantno, da jih mora človek skoraj res zavidati. Hočete morda med potjo izstopiti in se povspeti v goro? Kar mirno, prosim — svojo prtljago boste zvečer našli na postaji, ki jo navedete. Si hočete v vozu prižgati cigareto? Zakaj pa ne, če so sopotniki zado-ovljni. Pozabili ste izstopiti na svojem cilju: »kar mirno sedite,« vam pravi šofer z nasmeškom. »Prihodnji voz vas bo peljal nazaj.«. — Koliko bo doplačati? »Nič. Mi smo krivi, da vas nismo opozorili.« Prometna demokracija ima pa tudi svojo šaljivo, stran. Avtobusi, ki vozijo na daljših progah, se opoldne po voznem redu za dalj časa ustavijo, da potniki lahko v miru obedujejo. Domačini, ki se vozijo na krajše razdalje, se s tem sicer ne strinjajo in pravijo, da je to samo hotelirjem v dobro. Toda svojemu osobju vendar privoščijo opoldanski počitek, pa čeprav bi zaradi tega trpel promet. Tako na primer stoji na trgu v St. Moritzu, kjer se križa šest močno prometnih cest, na vzvišenem mestu stražnik, ki se skoro kot avtomat že od ranega jutra obrača in z groteskimi gibi pa z nasmehom usmerja promet. Točno ob pol ene pa stopi s svojega mesta — pa naj se zgodi karkoli — in gre obedovat. Pa ne morda da bi bil promet v opoldanskih urah manjši. Nasprotno, prav v tem času drve tod lenušasti Angleži, Egipčani, Francozi, Nemci in Italijani s krasnimi vozmi v svoje neukusne, velike hotele. Toda Švicar je demokrat in njegov stražnik ima pravico na kosilo o pravem času. Urejeni promet se začne zopet ob — pol dveh. Bohe? §$®sel - brez inserata Angleški listi pripovedujejo imenitno zgodbo. Nekdo je stavil s svojimi prijatelji, da ne najde za novčanico po deset šilingov. ki bi jo dal za sama dva penia, nika-kega kupca. Novčanico so deli v izložbo banke in na listek poleg nje napisali, da je novčanica prava in tudi ponudba resna. V štirinajstih dneh je prišlo mnogo ljudi v banko spraševat, kaj je z novčanico. Dasi so jim pravili, da nimajo ničesar pripominjati in tolmačiti, ker je res na prodaj za dva penia, se je vendar vsakdo obrnil in šel. Nihče ni verjel, da. je kaj takega mogoče. Morda so pa bili mnogi tudi toliko spodobni, da niso hoteli zamenjati dveh peniev za deset šilingov. Mož je stavo dobil. Tu omenjamo, da se je bil pred leti v Londonu neki mož postavil ob most čez Temzo s krožnikom, na katerem je imel več zlatnikov, ki jih je ponujal po penin. Vsak, ki je šel mimo, je pogledal na krožnik, Se zasmejal, in šel. Samo en človek je kupil zlatnik, češ: »Moj sinko se bo z njim — igral.« Be&e® snortnih za mopedi Navodila za udeležence olimpiade v Berlinu 1. Pri izvajanju sponta dihaj na vsa pljuča, dokler si —- doma! v Berlinu tega ne boš smel. 2. če boš tekmoval v teku, se v zaletu nikar ne priklopi nobeni tekaški skupini. Družiti se smejo samo »hakenkrajclerji«. 3. Ob vsaki priložnosti se umij! če se le malo umažeš (morda pri skoku na da- ljavo), te utegnejo smatrati za temnopoltega športnika, ti pa so tam manjvredni. 4. Ne vihaj nosu, naj se zgodi karkoli. Sicer bi lahko veljal za židovskega športnika, ki v Berlinu sploh nimajo cene. 5. Pri vajah se nikoli ne zlekni preveč v križu. Lahko bi te ocenili za nevarnega katoličana in sovražnika najbolj napredne države na svetu. 6. Pri nobenem sportu ne pokaži, da kaj misliš. Intelektualci niso v kurzu. 7. Nikar nikjer ne želi biti prvi! S tem bi opozoril nase, to pa se že nekaj ljudem ni obneslo. 8. Pomni: Pregovor, da sport zedinja narode, ne velja vedno in povsod! Včasih je sport le sredstvo za navihano reklamo. 9. Ko imaš po metu krogle iztegnjeno roko, vselej vzklikni v Berlinu običajni pozdrav. Ako pozabiš na to, bi lahko drugi mislili, da si mislil kaj drugega. 10. Kadar te peljejo v kak tabor, natanko poglej, če je tam res taborišče za športnike. Italijanski manevri v Bolzanu. V noči od sobote na nedeljo so pričeli v bližini Bolzana veliki manevri italijanske armade. Manevre bo vodil osebno g. Mussolini, sodelovalo pa bo okrog pol milijona vojakov. Manevrov se udeležuje tudi italijan"ski kralj. Naša slika nam prikazuje oddelek alpinov na pohodu v maneversko ozemlje. Roman Novaro v okrilju policije Znameniti filmski junak Roman Novaro je predkratkim dospel v London. Na kolodvoru se je znašlo toliko oboževalk, da mu je bil vsak prehod na ulico onemogočen, šele močna policijska eskorta je simpatičnega igralca rešila pred številnimi nežnimi simpatijami. Emil Vachek: 111 Kri ne kliie po maščevanju... To je zadnje, kar delam zanj, si je mislil, ko je odhajal v kopališče. Potem se izgubim in bom iz kakega kota opazoval, kako bo naposled zasukal tega pobalina, časlavskega je mogel poslušati samo zato, ker je bilo sovraštvo do Bernarda Astenburga v njem še zmerom tako močno, da je izpreminjalo v zaslužno delo vse, kar je bilo treba storiti. Toda precej zraven je raslo drugo sovraštvo, sovraštvo do časlavskega. Tolažil se je s temno nado, da obračuna nekoč tudi s tem hladnokrvnim malopridnežem. Ko se je pripeljal v kopališče, je bil Gayer, njegov bivši* častnik, kar blazen od veselja. Truden od svoje osamelosti in hrepeneč po besedi kakor zemlja po kapljici vode, mu je odprl vse srce. Takoj za loputico, ki je zapirala dohod k njemu, je bila skrb za Astenburga. »Ti vendar veš, kaj se mu je prigodilo?« Letz ga je dolgo časa gledal s svojimi malimi očmi. še bi se lahko umaknil, si je mislil, še bi mogel storiti mnogo stvari — kakor je mislil, a v resnici je mogel storiti samo eno. Bil je ujetnik svoje osvete. »Prismoda. Seveda vem. Zato sem tudi prišel k tebi.« — »Takoj sem si mislil,« je rekel Gayer z velikim zadovoljstvom. »Kdo bi bil bolj poklican za to kot ti. Ti, njegov bivši komandant. Ti, ki si ga že enkrat izrezal iz tega.« Letz je hitro izpil čašo vina Johannisberger Hölle. Kar se je oglasilo v njem po teh besedah, je bil tudi pekel. Tako si torej to predstavljajo. Sindikat za rešitev tega pobalina — on pa predsednik. Ali pa vsaj glavni agent. Naravno, morali so si to tako predstavljati. Saj menda sam nemški narodni svet razbira v tajnih sejah načrte za obrambni pohod. Gre za skupno stvar vseh Nemcev v državi: Vseh vojakov. Letz je prav dobro vedel, da bi tudi tisti najdivjejši vojaki, ki zdaj tolčejo s časopisi po mizi, in pravijo .kakšne komedije neki s tem pobalinom — zakaj ga ne takoj obesiti’, govorili čisto drugače, če bi se sešli — sami med seboj — v gostilni in bi začeli to stvar razbirati s tedanjega vidika. Toda ravno to, da je pretežna večina na Astenburgovi strani, je slednjič premagala njegovo zadrego. Videč, da stoji toliko ljudi in toliko sil pri Astenburgu, se je pomiril, kajti to so bili sami njegovi sovražniki. »Da,« je omenil zarotniško. »Mora se nekaj zgoditi. Pošiljajo me. Slišali smo, da so tu neki ljudje, ki bi mu mogli zelo škodovati, če bi začeli govoriti. To je treba preprečiti. Rad bi izpregovoril z njimi, da bi jim povedal, kako in kaj.« »Vem samo za dva,« je odgovoril Gayer. »Enega imam tukaj, polni steklenice s slatino. To je moj bivši vojaški sluga in se imenuje Palme. Ta je eden izmed tistih osmih, ki jim je Astenburg ukazal tisto stvar. Palme bi si dal prej iztrgati jezik iz ust, kot bi kaj rekel. Je pa eš drug, po imenu Herget; za tega pa ne morem reči, kako bi. Je poštni uslužbenec v Karlovih Varih in morda se je že pridružil njihovi stranki. S tem bi moral ti govoriti.« »Da, gotovo, toda prihaja mi na misel, da bi morda Astenburgu koristilo, če bi ta dva pripravili do tega, da bi pričala. Kakor veš, ne more biti človek kaznovan za nekaj, kar je storil v blaznosti. Asten- burg je bil gotovo blazen, ko je to dela. če bi tl ljudje prišli in povedali to, bi ga morda rešili.« »Ti si glava!« je navdušeno vzkliknil Gayer. »To bi res lahko storili. Vsaj Palme. Za tega jamčim. Seveda bi ga moral ti poučiti besedo za besedo. Slučajno Palme trdi, da je bil Astenburg docela pri zdravi pameti.« Letz je potem odšel na pošto in se dal po telefonu zvezati s časlavskim. »Vzemite tega Palmeta,« je naročil časlavsky, »in se peljite z njim v Karlove Vare. Jaz vaju bom tam že čakal.« In tam, v nekem baru, je bil Letz prisiljen, storiti najhujše lopovstvo svojega življenja. Bilo mu je pri tem kakor tatu, ki krade bolniku poslednjo pernico. S Palmetom sta poiskala Hergeta ter sedli vsi trije h kozarcu v baru. V sosednjem boksu sta sedel® dva gospoda, ki sta govorila samo angleški. Bil j® časlavsky in njegov koncipient. Letz je oba svoj® nekdanja vojaka spravil v židano voljo, potem P® začel pred njima o Astenburgu. Ali bi bilo mogoče it* pred sodišče in priseči, da je bil Astenburg takr®1 blazen? Ne, sta odgovorila oba vojaka v eni sap*-Bil je docela pri zdravi pameti. Toda bila bi pripraV' Ijena priseči, da je bil blazen. Zdajci sta onadv® angleški govoreča gospoda vstala ter se predstavil®’ Herget je planil pokonci, pljunil Letzu v obraz i** ga imenoval podlega izdajalca in provokaterja. Paj' me mu je prisoli dve zaušnici. Sam časlavsky se 1 stresel. »No, vaši nekdanji vojaki so napravili zel radikalno,« je rekel, ko sta bila sama. »Iskreno je žal. Morda vam bo nekoliko odleglo, če rečeL,’ da bi jaz na vašem mestu to prenesel. Oni ne veo ; kaj delajo. To je bila žrtev v interesu ljudstva./* smo k temu koraku prisiljeni in odgovornost m nas.« Izdaja »Naroda» Prosveta« » Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek, vsi v Ljubija11*