KOMPLEKS RIMSKIH OPEKARSKIH PEČI V PTUJU ZORKA SUBIC Pokrajinski muzej, Ptuj P ri g ra d n ji novega sam opostrežnega paviljona trgovskega podjetja P a ­ nonija v P tu ju n a vogalu m ed cesto dr. J. P otrča (nekdanja L jutom erska cesta) in Ciril-M etodovim drevoredom (pare. št. 341, 342 in 299 k. o. P tuj) so v začetku ap rila 1967. leta p ri ročnem izkopu okvirnega tem elja odkrili gradbene ostaline iz rim skega časa. K e r je bil na tem m estu nivo terena um etno zvišan, ko so nasipavali ob g rad n ji ceste ozirom a drevoreda, so pred tem m ehansko odstranili okrog 2,20 m debelo p last strm ega nasipa. P ri izkopu so v vzhodnem vogalu bodoče stavbe p resekali prostor, ki sta ga om ejevala zidca, široka 0,40 in 0,35 m, grajen a iz prodnikov, močno vezanih z m alto. P rostor je bil tlak o v an z estrihom bele barve, debeline 5 do 7 cm, s podlago iz prodnikov in gram oza. Nad estrihom je bila 0,40 m debela plast ru šev in s fragm enti tegul, zidakov in sivo belega stenskega ometa. Ta sloj n i presegal ohranjene višine zidov, n ad njim p a so bili tan k a plast peska in recen tn i sloji, ki so jih z m ehanskim izkopom odstranili (priloga 1 a, 1). D rugod v izkopu za okvirni tem elj, k i je bil za 1,20 m globlji od m ehansko splaniranega nivoja, nism o zasledili nikakih g radbenih ostalin, ki bi se navezovale na zgoraj om enjeni prostor. Pač pa sm o m estom a že na tem nivoju in predvsem v izkopu zasledili močno rdeče ožgane glinaste plasti. Šele p ri izkopu za osrednji vzdolžni tem elj so spet naleteli na g rad ­ bene ostaline in p ri tem presekali in delom a poškodovali dve rim ski ope­ karski peči. P o k rajin sk i m uzej, k i je stalno nadzoroval om enjeni izkop, je takoj pričel sistem atično zaščitno izkopavanje nanovo o d kritega objekta.1 K er je bila n ajd b a lokalizirana v notran jo sti okvirnega tem elja bodoče stavbe, so se gradbena dela na stavbi n adaljevala h k ra ti z našim razisko­ vanjem . S tem je bilo sistem atično izkopavanje glede na pristop in izredno globino odkritega objekta tehnično zelo zahtevno in om ejeno n a m ajhen m anipulativni prostor. K ljub navedenim težavam nam je uspelo v celoti raziskati dve peči, A in B, te r kurišče peči C (priloga 1 a, A — B — C), ki so tu zaključevale obrtniški kom pleks.1 2 N ajnižje ležečo peč C, k atere kurišče smo odkrili pozneje p ri poglabljanju vm esnega prostora m ed pečem a A in 1 Zaščitni izkop je skupščina občine P tuj z uvidevnostjo omogočila iz sred­ stev cestno-kom unalnega sklada; za to se na tem m estu najlepše zahvaljujem . 2 Dela sem podpisana vodila ob pomoči preparatorja J. Gojkoviča. P ri te­ renskem risan ju tlorisa in prerezov sta sodelovala gradbena tehnika P. Ilec in Fr. Preac. Vsem sodelavcem se najlepše zahvaljujem . Sl. 1. Pogled na m anipulativni prostor m ed kurišči peči Fig. 1. Vue de l’em placem ent de m anipulation entre les foyers des fours B, smo po dogovoru z investitorjem in izvajalcem gradbenih del pustili za zadnjo fazo raziskovanja, k er smo p ri odkopu prvih dveh odm etavali zemljo na prostor, pod katerim je bila tre tja peč (sl. 1). K er so b ila zaradi izredne globine izkopa (najnižji nivo izkopa na pro­ storu m ed k u rišči je bil okrog 2 m pod spodnjim nivojem tem elja bodoče stavbe) p o treb n a posebna, nep lan iran a in dodatna statična u trditvena dela, smo m orali p rista ti na rušenje peči A in B.3 Tako smo bili glede na nujnost teh del prisiljen i sami delom a p o rušiti peči A in B ter kurišče peči C; pri tem smo ugotovili pom em bne in zanim ive konstrukcijske elem ente gradnje. Ob tem d elu smo dvignili posam ezne gradbene elem ente ter del s Z aradi objektivnih tehničnih (problem talne vode) in finančnih razlogov konservacija- in prezentacija odkritega objekta in situ kljub pomembnosti in iz­ redni ohranjenosti ni bila mogoča. (0,57 X 0,70 m) zgornjnga prem aza žgalne rešetke peči A z odtisi im breksov.4 N ajnižje ležeča peč C pa je ostala predvsem zaradi finančnih sredstev ne­ raziskana. Z arad i n jen e izredne globine je ostala nepoškodovana in v celoti ohran jen a pod podom kleti nove stavbe. PEC A N ajm anjša in najvišje ležeča peč A je bila le deloma poškodovana pri iz­ kopavanju osrednjega tem elja. Po obliki je pravokotna (3,70 X 3,90 m) in ima kurišče, ki sega 1,15 m ven iz sprednje stene peči (priloga 2, A). G lavni k u riln i kanal je obokan, v tem enu visok 1,15 m. N otranja višina kanala je 0,80 m, širina 0,60 m. Obok je sestavljen iz klinastih zidakov form ata Sl. 2. Pogled na peč A, levo kurišče peči C Fig. 2. Vue du four A, foyer gauche du four C 4 G radivo je shranjeno v P okrajinskem m uzeju v Ptuju. Sl. 3. K onstrukcija rešetke in glinasti prem azi n a peči A Fig. 3. Construction de la grille et enduits argileux sur le four A 43 X 21 X 5—7 cm te r počiva na 0,50 m visokih in 0,32 m širokih zidcih, grajenih iz nežganih opek, danes težko ugotovljivega form ata. Tlak kanala je položen iz dveh v rst žganih zidakov form ata 42 X 25 X 7 cm. K urilni kanal je za 1,15 m od sprednje stene navzven podaljšan v kurišče, ki je bilo prav tako obokano. O hranje­ na sta oba nosilna zidca oboka v višini 0,50 m, m erjeno od nivoja tlaka kurišča. Levi zidec, ki je grajen iz žganih zidakov (43 X 30 X5 ali 6 cm), katerih širina je oblikovala tu d i širino zidca, sega še 0,25 m pod nivo tlaka kurišča. Desni, enako grajen zidec je ohranjen v višini 0,65 m. Prav tako p a je n ad njim ohranjen še del naklona kuriščnega oboka (sl. 2). K er je kurišče peči A glede na kurišči drugih dveh peči višje in s tem tudi od nivoja delovnega prostora dvignjeno te r nezavarovano, je ta višinska razlika prem ostena s skladom kosov in celih tegul, ki so prag kurišča peči A. Prav tako se ob desni stran i nosilni zid oboka kurišča v isti črti s pragom razpotegne v dol­ žino 0,84 m te r je s skladom kosov zidakov in tegul opora oboku kurišča in m eja pristopa k peči A. Glavni kurilni k anal je bil torej v celoti skupaj s kuriščem dolg 3,95 m, širok 0,60 m in visok 0,80 m, oziroma če upoštevam o ugotovljeno po­ sedanje obokov, je bila njegova prvotna notranja višina 0,90 m, enako pa tudi širina 0,90 m (priloga 3 a). N a glavni kurilni kanal se levo in desno priključuje po šest stranskih k a­ nalov, ki so bili potrebni za enakom eren pretok vročega zraka v zgornji prostor za žganje opeke. Širina teh kanalov v ariira od 10 do 27 cm, zidci kanalov pa so široki 0,30 m. Vsi kanali so bili proti vnanjim stenam peči vzdignjeni, to je zapolnjeni z nežganim i opekami in zam azani z glino (priloga 3 a in 3 b). Oboki glavnega kurilnega kanala so bili sestavljeni iz žganih, v kalupu izdelanih klinastih zidakov, zidci stranskih kanalov, ki zapolnjujejo prostor m ed posameznimi oboki in vnanjim i stenam i peči pa so bili grajeni večji del iz nežganih opek. Tako stene stranskih kanalov kakor tudi vsi oboki glavnega kurilnega k an ala so bili močno prem azani z glino, zato je bila u trje n a in povečana odpornost nosilcev kurilnega prostora peči. P reko vsakega oboka in priključenih zidcev stranskih kanalov so bili položeni za izravnavo nivoja kosi tegul, im breksov in tubulov. Na ta način je bila u stv a rjen a višinsko enaka ravnina, n a kateri je ležala konstrukcija žgalne rešetke. N jena osnova je plato iz v kalupu izdelanih, trdo žganih zidakov for­ m ata 43 X 31 X 7 cm. Vsak zidak im a na obeh stranskih daljših ploskvah pol­ krožno izjedo. Ti zidaki so položeni na 0,30 m široke zidce, tako da pride polkrožna izjeda nad odprtino kanala. Dva sosednja zidaka sta tako oblikovala okroglo odprtino prem era 7 cm ravno na sredini kanala. Tako položeni zidaki so preko vsakega kanala delali osem, skupaj 48 okroglih odprtin za pretok vročega zraka v zgornjii prostor peči. Na ta način oblikovana ploščad žgalne rešetke je bila prem azana z glino, ki je tesnila tudi stene znotraj peči, to je prehod rešetke v ste­ ne. Ta glinasti prem az je na peči A o hranjen v petih plasteh (sl. 3). Oboki in z njim i tu d i ploščad žgalne rešetke so zaradi visoke tem p eratu re in m nogokratne uporabe peči razpadali, razpokali in se posedali posebno v sredini peči nad oboki. Te neravnine so večkrat izravnali z glinastim i prem azi, ki n a križišču osi peči dosegajo skupno debelino 17 cm. Na vsakem takem nanosu, ki je ob uporabi peči otrdel kot opeka, smo zasledili sledove pokončno postavljenih imbreksov.5 Pred vsakim novim svežim prem azom peči so dotedanjo površino posipali s tanko plastjo drobne mivke, nanesli plast novega glinastega prem aza in z okroglim Sl. 4. Pogled na peč A in B s poškodovanim kuriščem Fig. 4. Vue du four A et B au foyer endom m agé 5 Na prilogi 2 vrisani sistem nalaganja im breksov je posnet po sledovih na petem , najvišjem premazu. Sl. 5. Peč B, konstrukcija oboka kurilnega kanala in žgalne rešetke Fig. 5. Four B, construction de la voûte du canal de chauffage et de la grille de cuisson lesenim orodjem izvotlili odprtine. Tako smo na sredi peči zasledili pet pre­ mazov. Prvi in najnižji je bil debel 2 cm, peti in poslednji pa 5 cm. Oba sta v ce­ loti prekrivala žgalno rešetko in zatesnjevala prehod v stene. Drugi trije vmesni premazi za prem ostitev neravnin se postopom a izklinjajo proti levi in desni steni peči (priloga 3 a, 8). N otranja površina žgalne rešetke je zavzem ala prostor 2,30 X 2,50 m. Peč A je bila ograjena z 0,40 m širokim zidom iz nežgane opeke. Form at te opeke, ki je bila sicer izdelana v kalupu, je danes neugotovljiv, ker se je ob m nogokratni uporabi peči sprem enila v kom paktno glinasto gmoto. Stene zgornje­ ga prostora so bile ohranjene v višini še 0,20 do 0,40 m. V levi steni je ohranjen vhod v peč, širok 0,60 m (priloga 2 in sl. 2). Ob desni in zadajšnji strani je bila peč utrjena še z 0,60 m širokim zidom iz lomljenca, oblic in kosov opeke, vezanih z glino. Ta zid je obdajal peč 0,50 m globoko pod nivojem žgalne rešetke. S prednja stena se je v celoti zrušila in padla preko kurišča (v dolžini okrog 3 m) in je pri tem zrušila in poškodovala obok kurišča. Drugi del zgornjega prostora peči se je posedel in napravil okrog 0,90 m debelo plast ruševin na žgalni rešetki. Peč je bila predtem povsem izpraznjena in žgalna rešetka očiščena. PEC B Glede na medsebojni višinski odnos leži peč B na srednjem nivoju in je večja kot peč A te r m anjša od peči C. J e pravokotne oblike 4,20 X 3,70 m s k u ­ riščem, ki sega 1 m ven iz sprednje stene peči (priloga 2, B in sl. 4). Glavni k urilni kanal je obokan, 1,75 m visok in sestavljen iz klinastih zi­ dakov form ata 43 X 21 X 5—7 cm. Počiva na 0,75 m visokih in 0,45 m širokih zidcih. N otranja višina kanala je 1,35 m, širina 0,80 m. Tlak kanala je zelo slabo ohranjen, položen je bil iz ene vrste zidakov (priloga 4 a). K urilni kanal je od sprednje stene peči podaljšan za 1 m navzven v kurišče, ki je bilo prav tako obokano. Sledovi oboka in nosilnih zidcev kurišča so zelo slabo ohranjeni. Preko kurišča se je zrušila v dolžini okrog 3,50 m vsa sprednja stena peči in pri tem porušila konstrukcijo kurišča. Kot pri peči A je bilo tudi kurišče peči B v vsej dolžini sprednje stene peči zavarovano s pragom iz štirih v rst z glino vezanih zidakov in tegul. S tem pragom je bila izravnana višinska razlika med tlakom kurišča in nivojem m anipulativnega prostora, hkrati pa je bil om ejen dostop do peči B (sl. 1). G lavni kurilni kanal je bil torej skupaj s kuriščem dolg 4,40 m, širok 0,80 m in visok 1,35 m (sl. 5). N anj je levo in desno priključenih po šest Sl. 6. Peč B, konstrukcija žgalne rešetke Fig. 6. Four B, construction de la grille de cuisson stranskih kanalov za pretakanje vročega zraka (priloga 4 a in 4 b). Njihova širina variira od 13 do 25 cm. Vsi stranski kanali so bili proti stranskim stenam peči vzdignjeni, to je zapolnjeni z nežganim i opekami in zam azani z glino. Zidci teh stranskih kanalov, široki 0,30 m do 0,33 m, so grajeni iz zidakov 40 X 32 X 8 cm in ponekod tudi iz kosov zidakov. Stene zidcev stranskih kanalov in tudi vsi oboki glavnega kurilnega kanala so bili obilno prem azani z glino. Preko teh zidcev in obokov je bila za izravnavo položena vrsta tegul, obrnjenih z robniki navzdol. Na tako izravnanem nivoju nosilcev kurilnega prostora peči je počivala konstrukcija žgalne rešetke. N jena osnova je ploščad kot pri peči A iz v kalupu izdelanih trdo žganih zidakov 43 X 31 X 7 cm s polkrožno izjedo na obeh daljših stranskih ploskvah. Položeni so na 0,30 do 0,33 m široke zidce, tako da pride polkrožna izjeda nad odprtino kanala. Dva zidaka skupaj sta tako delala okroglo odprtino prem era 7 cm ravno na sredini kanala. Ti zidaki so preko vsa­ kega kanala izoblikovali 11 odprtin, skupaj torej 66 okroglih odprtin za preta­ kanje vročega zraka. Zidaki rešetke se z ožjimi ploskvami m ed seboj niso doti­ kali, nastala razlika 6 do 18 cm je bila zam azana z glino in m estom a zapolnjena s kosi zidakov (sl. 6). Preko tega platoja so že ob gradnji peči takoj položili žgane zidake form ata 40 X 25 X 7 cm, tako da so pustili proste odprtine, vmesne raz­ poke pa so zapolnili s kosi opek ali zam azali z glino (sl. 5). Na ta način utrjeno ploščad so vso prem azali z 2 cm debelo plastjo gline, ki je zaprla stene tudi v notranjščini peči. Peč B, ki je zaradi svoje velikosti in višine glavnega kurilnega kanala pač zmogla večjo kapaciteto, je ob m nogokratni uporabi in potrebnih visokih tem pe­ ratu rah utrpela razne okvare. P ri tem so razpadli, se posedli in se horizontalno prem aknili oboki in zidci stranskih kanalov, kar je zahtevalo večkratna popra­ vila. Tako smo na križišču osi peči zasledili še štiri plasti prem aza, ki tu do­ sežejo skupno debelino 27,5 cm. Na že om enjenem prvem , spodnjem 2 cm debelem prem azu preko zgoraj opisane okrepljene konstrukcije rešetke je drugi 20 cm debeli premaz, ki ga zapolnjujejo večji kosi tegul (z odbitimi robniki), tubulov in imbreksov. Preko tega so položene še tri plasti glinastega prem aza, debelega 3, 2,5 in 2 cm. Pred vsakim novim prem azom so tudi tu dotedanjo površino posipali s tanko plastjo drobne m ivke in v novi prem az z okroglim lesenim orodjem iz­ votlili odprtine za pretakanje vročega zraka. Ko so delali drugi prem az, ki z vlo­ ženimi kosi opek dosega debelino 20 cm, ko je peč B zahtevala tem eljito popra­ vilo, je bil verjetno zgrajen tudi 0,80 m širok oporni zidec pod petim in šestim obokom glavnega kurilnega kanala (priloga 4 a, 5). S tem n aj bi se preprečilo nadaljnje posedanje obokov. Vsi ti nanosi, razen prvega in poslednjega, to je petega, se izklinjajo proti stenam peči. Na vseh prem azih, ki so ob uporabi peči otrdeli kot opeka in ki smo jih zaradi tankega posipa m ivke m ed seboj z lahkoto odločili, smo ugotovili bolj ali manj dobro ohranjene sledove im breksov6 in me­ stoma tudi sledove tubulov. N otranja površina žgalne rešetke je zavzem ala prostor 3.10 X 3 m. Peč je bila ograjena s stenam i iz nežganih zidakov form ata 46 X 28 X 9,5 ali 10 cm, izdelanih v kalupu. S prednja in zadajšnja stena sta bili široki 0,70 m, leva stena pa je bila ožja, le 0,30 m široka. Zato je im ela na obeh vogalih dozi­ dana opornika 1,16 X 0,48 m, tudi iz nežgane opeke (priloga 2, B in priloga 4 a, 9). Leva in zadajšnja stena peči sta ohranjeni v višini 0.24 m nad nivojem rešetke. Desna stena peči je bila pri izkopu za osrednji temelj nove stavbe poškodovana in ohranjena le v tem elju, oblikovanem iz gline in z m estoma vloženimi žganimi zidaki (priloga 4 a). Glede na konstrukcijo žgalne rešetke je dopustna domneva, da tudi desna stena ni presegala debeline 0,30 m, bila je torej enako zidana kot leva stena peči. Sprednja stena peči B je, kot že omenjeno, ob zrušenju objekta padla preko oboka kurišča in smo jo sledili vse do prednje stene peči A, to je v dolžini okrog 3,50 m. Drug del krovne nadgradnje peči B se je posedel, se zrušil na žgalno rešetko in naredil okrog 0,65 m debelo plast ruševin. V nivoju tem elja desne stene peči B smo odkrili polkrožno apsido, dolgo 1.10 m, široko 0,65 m in 0,50 m globoko, zapolnjeno z glino. A psida je imela v ognju oblikovan lok iz otrdele m ivke s tanko plastjo ožgane gline. Tlakovana pa 6 Na prilogi 2 vrisani sistem n alag an ja im breksov je posnet po sledovih na četrtem prem azu. je bila z v dveh vrstah položenimi kosi opek. Nam en in način uporabe te apside po­ leg peči B, s katero ni im ela nobene povezave, je ostal nepojasnjen, ker so bila dela ustavljena in izkop ni bil dokončan. P last opečnih ruševin pod tlakom apside in tem eljem desne stene peči B pa dopušča domnevo o m orebitnem starejšem ob­ jektu, ki je bil poškodovan zaradi gradnje peči B (priloga 4 a). PEC C Peč C je b ila v vsem kom pleksu opekarskih peči vkopana najnižje. Njeno kurišče smo odkrili šele, ko smo odstranili zrušeni sprednji steni peči A in B, ko smo pričeli poglabljati vmesni prostor m ed obema pečema. Obok kurišča je bil sestavljen iz klinastih zidakov form ata 43 X 21 X 5—7 cm in se je ob pogostni uporabi peči sprem enil v brezoblično glinasto maso. Njegova nekdanja višina se ni dala natančno ugotoviti, ker je obok močno posedel in nagnjen navznoter. Ugotovljena sedanja notranja višina 1,30 m je nižja od nekdanje višine oboka. Širina kurišča je 1,10 m. Tlakovano je s kosi velikih tegul in s celimi tegulam i Sl. 7. K urišče peči C Fig. 7. Foyer du four C (dolž. 56 cm), z robniki obrnjenim i navzdol, ki hkrati oblikujejo nizek prag kurišča' Obok je počival na zidcih, visokih 0,70 m. Levi zidec je širok 0,45 m, grajen iz kosov in celih zidakov debeline 4,5 cm. Desni zidec je širši, 0,60 m in grajen iz kosov tegul in tegul za oblaganje sten (tegula m ammata) (priloga 5 in sl. 7). Medsebojna razm erja peči A —B—C Vse tri peči so vkopane v sterilno plast gram oza in s kurišči orientirane v skupni m anipulativni prostor, ki je širok okrog 3 m. N jegove dolžine in oblike pristopa (ali stopnišča ali pa blage strm ine za dovoz goriva) k pečem nismo m ogli ugotoviti in v celoti raziskati zaradi že om enjenih težav pri izkopu. R aziskali smo le prostor 3 X 3 m. Nivo tega delovnega prostora je gramoz, preko katerega je bila okrog 10, m estom a 20 cm debela plast m ivke in pepela, ki se je nabirala ob čiščenju peči (priloga 2 in sl. 1). K urišča vseh treh peči so b ila m ed seboj povezana z vm esnim i zidci. Ta povezava je skupaj s pragovi kurišč oblikovala u trje n i dostop do peči (priloga 2 in sl. 1). K urišče peči A je na desni strani u trje v a l že om enjeni razširjeni del nosilnega zidu oboka kurišča. Na levi stra n i ga s kuriščem peči C veže zidec iz kosov žganih opek, ohranjen v višini nivoja nosilnega zidu oboka v kurišču peči A. T a vezni zidec sega v globino 0,70 m in je bil tudi opora desni steni peči C. Povezava proti peči B je bila moč­ nejša in je glede na tlorisno razporeditev vsega kom pleksa peči segala mimo praga peči B do njene sprednje stene. Deloma je tud i zapolnila prostor med obokom kurišča in veznim zidcem. Ta zid je ohranjen v enaki višini kot povezava m ed pečem a C in A. V išinski odnos m ed nivojem tlak a vseh treh kurišč (priloga 1 b), izražen v centim etrih, je takle: kurišče peči A je 30 cm višje od kurišča peči B in 76 cm višje od kurišča peči C. K urišče peči B je 30 cm nižje od kurišča peči A in 46 cm višje od kurišča peči C. Tako je kurišče peči C od kurišča peči A nižje za 76 cm, od kurišča peči B pa za 46 cm. Vse tr i peči se med seboj razlikujejo po velikosti in globini vkopa. V celoti raziskani peči A in B sta različni tudi glede detajlov gradbene kon­ strukcije, predvsem žgalne rešetke in okvirnih sten. Na obeh pečeh pa smo na vseh prem azih zasledili bolj ali m anj jasno o hranjene odtise pokončno postavljenih im breksov, na peči B pa tudi sledove tubulov. Ob desni steni peči B smo na žgalni rešetki v ruševinski p lasti našli nekaj fragm entov vsakdanje grobe keram ike, ki za konkretno datacijo o b jekta ne m orejo biti upoštevani. V bližini kurišča smo našli dve opečni šesterokotni opeki za tlak (form at: 5,5 X 5,5 X 4 cm in 6,5 X 6,5 X 3,5 cm). V obm očju peči A pa smo našli le dve podobni opeki za tla k 7 (form at 7,6 X 7,1 X 3,2 cm). Zgane opeke, iz k aterih so bile zgrajene peči, so zelo različnih oblik in velikosti in m nogokrat so p ri g rad n ji uporabljeni le posam ezni kosi teh opek. Tako smo ugotovili k vadratne zidake 17,5 X 17,5 X 5 cm in tu d i pravokotne zidake 43 X 29 ali 30 X 5,5 cm, 40 X 25 X 7 cm, 40 X 32 X 8 cm, 42 X 25 X X 7 cm. P ri slednjih se m enja širina od 15—26— 27—30 cm, debelina pa od 5—5,5—6— 7— 9 cm. K er je opeka ohranjena fragm entarno, dolžine p ri teh kosih nism o m ogli ugotoviti. D olžina po širini prelom ljenih tegul variira 7 Verjetno so priložnostno žgali v pečeh tudi posamezne posode in šestero- kotne opeke za tlak. od 54—55—56 cm. (S term inom teg u la je tu dosledno m išljena strešna tegula.) K linasti zidaki za graditev obokov so enotnega fo rm ata 43 X 21 X X 5—7 cm, enako pa tu d i zidaki z izjedam i na daljših stran sk ih ploskvah 43 X 31 X 7 cm, ki so rabili za konstrukcijo žgalne rešetke. P ri gradnji p ra ­ ga peči B in desnega zidca peči C so uporabljeni tu d i večji kosi opek za oblaganje sten (tegula m am m ata), širokih 36 cm in 41 cm. V pragu peči B je bila ohran jen a cela 52 X 35,5 X 3 cm. V ečina opek, tako tegule ko t zidaki, im ajo vtisnjen žig z izdelovalčevim im enom .8 U gotovili smo dva različna žiga: CCC in M IVN FIR. Žig CCC nastopa v dveh v ariantah: a) plastično izstopen v pravokotnem okviru in m estom a v ta b u li ansati, b) s prstom vgreben CCC brez okvira. Žig M IVN FIR nastopa v različnih variantah in povsod plastično izstopa v pravokot­ nem okviru, pod katerim je poleg običajnih polkrogov, pentelj ali drugih vrisanih znakov (tudi odtisi živalskih šap) pogosto odtis izdelovalčevega palca. Tegule m am m ate, tubuli in im breksi, ki so jih uporabili kot gradbeni m aterial, so vsi brez žigov. O m enjena b) varian ta žiga CCC tu pravilom a nastopa le na zidakih konstrukcije žgalne rešetke peči A in B. Oboki kurišč vseh treh peči niso bili zapolnjeni do vrha. V kuriščih peči B in C9 smo zasledili tri po sestavi enake plasti (priloga 4 a in priloga 5, plasti 10, 11, 12). Spodnja plast, ki leži neposredno na tlak u kurišča, je n a­ plavljena rum eno rjav a glina, m ešana s kosi opeke (deli poškodovanega tlak a kurišča). Na dnu je okrog 10 cm debela plast pepela s koščki čistega oglja in ožganim, ko t m ivka drobnim peskom. S rednja plast je p rav tako rum ena glina, k i je rdeče obarvana z drobci opek in žlindrastega prem aza oboka. Ta p last se je nab irala zaradi začetnega počasnega popuščanja in sesedanja obokov opuščenih peči in v bistvu prav zap rav p red stav lja ruševinsko plast. Z gornja plast v obeh kuriščih, rdeče rjav a glina, je najdebelejša in se je nalagala ob pronicanju ožgane gline skozi rešetko in ob nad aljn jem luščenju prem aza obokov in zidcev stranskih kanalov. Tlak kurišč peči A, B in C je bil položen na plast m ivke, ki je v zgornjem delu ožgana. A naliza koščkov oglja1 0 je pokazala, da je kot gorivo prevladoval bukov les (Fagus). U porabljali pa so tudi hrasto v (Quercus), javorov (Acer), sm re­ kov (Picea) les te r zelo verjetno tu d i jelkin les (Abies). S to analizo smo ugotovili, da so v peči B k u rili izključno z bukovino, v peči C pa so upo­ rab ljali vse navedeno gorivo. Z aključek Ce si n a k ratk o obnovimo opisani sistem gradbene konstrukcije peči A, B in C te r s sledovi im breksov in tu bulov na vseh prem azih žgalnih rešetk peči A in B ugotovljeno uporabo in nam en teh peči, se s tem v zvezi poja­ vijo številna vprašanja. e Opeke in žigi s tega najdišča bodo obdelani posebej. 9 Podobna situacija je bila pri peči A, vendar v času izkopa zaradi tehničnih težav ni mogla biti zrisana. 1 0 A ntrakotom sko analizo oglja iz kurišč peči B in C je napravil dr. Alojz Ser cel j, višji znanstveni sodelavec SAZU v Ljubljani, za k ar se naj lepše za­ hvaljujem . O konstrukciji gradnje peči za žganje opeke in tu d i o sam i tehniki žganja ni antičnih virov. V itru v ij1 1 piše le o skrbni izbiri in obdelavi gline za izdelovanje opeke, priporoča d alje dolgo sušenje na zrak u in soncu in zlasti določa čas za izdelavo opeke, to je pom lad in jesen, ko sonce ni prem očno in se opeka na prostem lahko enakom erno in počasi presuši. Da so v antiki ves proces priprave gline, izdelave in žganja opeke izvrševali skrbno in natančno, pričajo do dan ašn jih dni dobro ohran jen i številni p ri­ m erki raznolikih form atov rim skih opek. Vse to je zahtevalo organizirano in specializirano delo posam eznih delavcev v takem obratu in verjetno že zgo­ daj tu d i specializacijo o brata sam ega za izdelavo posam eznih tipov in for­ m atov opeke. Tako razporejeno delo je terjalo velikosti o b rata prim erno obsežno m anipulativno področje, bližino ceste te r najdišč prim erne gline in vode. Vsem tem pogojem je ustrezal ta teren, n a katerem je bil odkrit tu obravnavani kom pleks tre h opekarskih peči. T udi p ri našem obratu ugotovljena osnovna gradbena konstrukcija peči, z delitvijo objekta na spodnji k u riln i prostor, k i se pravilom a podaljša v kurišče — praefurnium , in zgornji prostor, nam enjen za žganje opeke,1 1 1 2 je skupaj s pravokotno obliko osnove enotna značilnost m nogih odkritih rim skih opekarn. Podobno gradnjo zasledim o pri pečeh: v P tu ju na pare. št. 196 k. o. P tu j,1 3 v S arajevu,1 4 v V eliki vasi,1 5 v K arlsruhe,1 6 v Bregenzu,1 7 v H ohenecku,1 8 v N iedu bei H öchst a. M.,1 9 R heinzabernu,2 0 M ürlenbachu2 1 in Tem m elsu22 te r v G ropellu.2 3 Posam ezne v arian te v grad n ji se pojavljajo predvsem p ri konstrukciji žgalne rešetke, ki pa pri večini doslej odkritih pečeh n i ohranjena. Tako v zvezi s tem prev lad u je m nenje, d a v pečeh za žganje opeke nasploh ni bila potrebna k onstrukcija z enotno površino žgalne rešetke2 4 in da je vroči zrak segreval zgornji prostor neposredno skozi kanale iz spodnjega k uril- 11 V itruvii De architectura libri decem. Lipsiae (1899) II, 3. 12 H. Blüm ner, Technologie und Terminologie der G ew erbe und K ünste bei G riechen und Röm ern. Bd. 2 (1879) 24. 13 A. Smodič, Dve rim ski keram ični peči iz P tuja. AV 9-10, 1958-59 (I960) 40 ss, sl. 1, 2, T. 2. 14 W. Radm insky, Ostaci rim ske ciglane i ciglarske peči u Sarajevu. Glasnik Zem. muz. 8, 1896, 109—112; isti, Reste einer römischen Ziegelei und eines Brenno­ fens in Sarajevo. VMBH 6, 1899, 527—529. 15 P. P etru, T. Knez, A. Uršič, Poročilo o raziskovanju suburbanih predelov Neviodunum a v letih 1960—1963. AV 17, 1966 (1967) 470 ss, sl. 4, 5. 16 W. Jorns, Ziegelherstellung und Ziegelverwendung in Deutschland zur Römerzeit. Die Ziegelindustrie 18/9, 1956, sl. 4 a. 17 A. Hild, Ein röm ischer Ziegelofen in Brigantium . Jahresh. d. österr. arch. Inst. 19/20, 1919, Beibl., 49 ss. 18 G erm ania Romana, T. 33: 1, 2; P. Gössler, Die Röm er in W ürtem berg, Bd. 3., 144, sl. 90. 19 G. Wolf, Die röm ischen Ziegeleien von Nied bei H öchst am M. und ihre Stempel. A rchiv fü r F rankfurts Geschichte und K unst 4, 1893, 212—228, T. 2. 29 P. Gössler, o. c. 145. 21 E. Gose, Römische Zeit. T rierer Zeitschrift 24—26, 1956/58 (1958) 562, sl. 139. 22 E. Gose, o. c. 571, sl. 142—145. 23 D. Pace, Rudere di forno Rom ano a Gropello in Lomellina. Sibrium 5, 1960, 163—175, T. 32. 24 A. Smodič, o. c. 42; P. Gössler, o. c. 144; W. Jorns, o. c. 5 ss; P. Petru, T. Knez, A. Uršič, o. c. 484 s. nega prostora.2 5 V endar pa peči z ohranjeno specialno konstrukcijo žgalne rešetke govore p ro ti tem u m nenju. Tako na prim er obe novo odkriti peči v P tu ju , kjer so žgali im brekse in tubule, peč v S arajevu,2 6 v R heinzabernu,2 7 v B regenzu2 8 in Niedu.2 9 Samo na podlagi teh, za sedaj m aloštevilnih bolje ohranjenih objektov bi bilo preu ran jen o sklepati na dosledne zakonitosti pri gradbeni konstrukciji tovrstnih peči. Isti problem se pojavi tu d i ob v p rašan ju stalnosti p re k ritja zgornjega prostora nad žgalno rešetko, ki bi glede na pravokotno zasnovo peči moglo biti polvaljaste oblike. Pravilom a so vse rim ske peči s kuriščem in glavnim kurilnim kanalom vkopane tako globoko, da je bil nivo žgalne rešetke zaradi polnjenja in p razn jen ja peči vsaj v približno enaki višini s tedanjo površino, grajene pa so bile delom a iz žgane in nežgane, a v kalupu oblikovane ope­ ke.3 0 Iz nežgane opeke je običajno grajen a predvsem zgornja, krovna kon­ strukcija peči, k i se je žgala in u trjev ala h k rati z vsebino peči. V levi steni peči A, ki je o hranjena okrog 0,40 m visoko, smo odkrili v višini žgalne rešetke 0,60 m širok vhod v peč. Podobna situacija je pri peči v Bregenzu,3 1 k jer je v ohranjeni, 1 do 1,15 m visoki steni krovne konstrukcije bil odkrit 0,94 m širok vhod v peč. Če so k o n stru irali uporaben vhod v peč, pa ni bilo več nujno potrebno vselej podirati krovno nadgradnjo zaradi praznjenja peči. Če se vrnem o k novo odkritem u kom pleksu opekarskih peči v Ptuju, lahko ugotovim o, da so bile vse tri peči sestavni del večjega obrata z orga­ nizirano in specializirano proizvodnjo. Različna višina kurišč je odvisna od velikosti in kapacitete posam eznih peči in hotene nivelacije žgalnih rešetk s tedanjo hodno površino (priloga 5, 7). Peči in m anipulativni prostor med njim so vkopani v gramoz, m estom a je nad njim še plast m ivke. Oboje je bila dobra toplotna izolacija, ki je preprečevala prehitro ohlajevanje kurišč in peči. S tem tu d i odvod atm osferskih voda ni zahteval posebnih tehničnih po­ segov.3 2 O dolgotrajnejši uporabi tega obrata priča m očna preperelost in ožganost opek v vsej konstrukciji kurilnega prostora peči. P ro ti levi in desni steni peči dvignjeni oziroma zapolnjeni stranski k u riln i k an ali so tem eljito pospeševali enakom erno ogrevanje predelov žgalne rešetk e tudi tik ob stranskih stenah zgornjega prostora. Da je bil ta prem išljeni konstruktivni detajl sm otrno izkoriščen, dokazuje enotna plast rum ene neožgane gline pod poševninam i stranskih kanalov (priloga 3 a in 4 a). 2 5 C. Storti, Interpretazione tecnologica del forno di Gropello Cairoli. Sibrium 5, 1960, 177. 2 6 W. Radim sky, o. c.: ploščad rešetke je tu sestavljena iz opeke velikosti 42 X 28 X 9 cm z izrezom polovice šesterokotnika. 2 7 P. Gössler, o. c. 145, z odtisi v vrstah pokončno postavljenih tegul in im- breksov. 2 8 A. Hild, o. c. 54 s. K onstrukcija žgalne rešetke iz zidakov je v glavnem enaka kot p ri peči v Niedu. 2 9 G. Wolf, o. c. 227, T. 2. Pri peči v Niedu so 30 cm široki zidci kanalov prekriti z zidaki 40 X 40 cm; na tako zožene odprtine kanalov je položena še ena vrsta enako velikih zidakov s trikotnim izrezom. Nad tem si slede glinasti pre­ mazi. P ri naši peči B je situacija obratna, zidaki z izjedami so položeni spodaj. 3 0 H. Blüm ner, o. c. 24. 3 1 A. Hild, o. c. 62. 3 2 P. Petru, T. Knez, A. Uršič, o. c. 472. Pri peči v Veliki vasi, ki je bila vkopana v glino, je bila v vkopu za dostop k kurišču odkrita vodovodna cev, ki je verjetno odvajala atm osferske vode. Sl. 8. Zrušeni sprednji steni peči B (spodaj) in peči A (zgoraj) Fig. 8. Parois antérieures écroulées du four B (en bas) et du four A (en haut) O bnavljanje glinastih prem azov na rešetkah peči A in B, prem azov obokov in zidcev kanalov, kjer so se te plasti ožgale v debelejšo žlindrasto oblogo, kakor tud i vgraditev opornega zidca pod peti in šesti obok peči B, govori o skrbnem in rednem vzdrževanju peči v času proizvodnje. P rav tako so redno čistili tudi kurišča peči (prim erjaj opis p lasti v kuriščih peči B in C), k je r smo zasledili le tanjšo plast pepela in oglja kot ostalino v pečeh po zadnjem žganju. K celotnem u obratu pripada tu d i v vzhodnem vogalu izkopa deloma odkrit prostor z estrihom (priloga 1 a, 1 in priloga 1 b, 3), ki je verjetno bil bivalni prostor delavcev3 3 ali pa upravni prostor obrata. Peč A in peč B ter glede na hom ogenost proizvodnje obrata verjetno tudi peč C3 4 so bile kot celota istočasno opuščene in izpraznjene. Vzrok porušenja nam ni znan, ugotovili smo lahko le, da je p re d n ja stena peči B v vsej višini padla prek kurišča v m anipulativni prostor in ob tem deloma poškodovala tu d i kurišče peči A. P rek nje se je zrušila prednja stena peči A (sl. 8). Razen že om enjenih atipičnih fragm entov keram ike iz peči B nismo v vsem izkopu našli nobenih drugih najdb, ki bi podprle konkretnejšo datacijo. 3 3 Podobna situacija je v M ürlenbachu, kjer je južno od peči priključena stanovanjska stavba. E. Gose, o. c. 563. 3 4 Peči C iz že navedenih vzrokov nismo mogli raziskati. Žigi na opekah, ki so bile porabljene pri gradnji peči — M IVN FIR3 5 in CCC3 6 pričajo o izdelkih zasebnih, civilnih proizvajalcev opeke. Zasebna proizvodnja se je v P tu ju znatno povečala zlasti v 2. in 3. st. n. e.3 7 3 8 3 9 ob n a­ raščajočem povpraševanju po izdelkih te vrste. Tako nam je za sedaj (pred­ vsem glede n a neraziskano peč C) mogoče objekt le okvirno d atirati ante quem non. Novo o d k riti kom pleks rim skih opekarskih peči je bil postavljen v vzhodnem suburbanem predelu antičnega Poetovia, katereg a m estno jedro, razvijajoče se v okviru posam eznih m estnih četrti vzdolž glavne ceste na obeh bregovih D rave, om ejuje proti vzhodu potok G rajena.8 8 V tem p re­ delu so naselbinski objekti osam ljeni,8 9 ob cesti Poetovio— Savaria te r tej vzporedni cesti dr. J. Potrča (nekdanja L jutom erska cesta) pa se širi pod­ ročje grobišča.4 0 V okolici P tu ja se še danes n ah aja izvrstna glina za izdelovanje lon­ čenine in opeke. Že v antiki je dom ača lončarska o b rt delom a k rila povpra­ ševanje po keram ičnih izdelkih.4 1 P ra v tako so glede na idealne okoliščine tudi opekarne zalagale s svojim i opekarskim i izdelki vsaj m estno področje Poetovia. Le 500 m zračne črte od tu obravnavanega kom pleksa opekarskih peči je oddaljena prej om enjena, leta 1920 odkrita peč v bližini ceste Poeto­ vio—Savaria. Žal ta k ra t ni bila v celoti raziskana in danes ne vemo, ali je bila peč sam ostojna ali pa sestavni del večjega obrata. N adaljnje sorodne najdbe na tem širšem področju bodo m orda opravičile dom nevo o koncen­ traciji opekarskih obratov v Poetoviu na vzhodnem suburbanem predelu. RÉSUMÉ Le complexe des fours à briques romains de Ptuj Lors de la construction d’un nouveau bâtim ent com m ercial à Ptuj, à l’angle de la route du dr. J. Potrč (l’ancienne route de Ljutom er) et de l’allée de Cyrille- M éthode (lots de terrain n. 341, 342 et 299 du cadastre de P tuj), on a découvert au mois d’av ril 1967, aux travaux de déblaiem ent pour les fondations, à l’angle oriental du fu tu r édifice une partie de l’em placem ent avec l’estrigue, lim ité par deux petits m urs de 0,35 m et 0,40 m de largeur. Au déblaiem ent de la fondation centrale, on a découvert- et partiellem ent endommagé deux fours rom ains pour la 3 5 Zig M IVN FIR (Marci Juni Firm ini) je v različnih variantah v Ptuju že poznan. P rim erjaj: CIL III 4879, 11388, 11395, I 4 IO O 7 . M. Abramič, Archäolo­ gische Funde in Pettau. Jahresh. d. österr. arch Inst. 17, 1914, Beibl., 117; R. Bratanič, Nove najdbe iz P tuja — N ajdbe na Panoram skem hribu. AV 5, 1954, 362. J. Szilâgyi, Inscriptiones tegularum pannonicarum . Diss. Pann. II, 1, 1933, 56, 57. 3 6 Zig CCC je doslej znan le v dveh prim erih s Panoram e. P rim erjaj: CIL III 11393; M. Abram ič. o. c. 118. 3 7 M. Abram ič, Poetovio (1925) 66. 3 8 I. Miki, K topografiji rim ske m estne četrti n a današnjem Zg. Bregu v Ptuju. AV 15-16, 1964-65 (1965) 259 s, s citirano starejšo literaturo. 3 9 J. Klem enc, B. Saria, B latt P tuj (1936) 38. 44. 4 0 J. Klemenc, B. Saria, o. c. 43, 44. I. Miki, Arheološka poročila. Varstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 151 s, 183, sub voce P tuj: Ljudski vrt, Ljutom erska cesta, Ciril-M etodov drevored in L jutom erska — T rubarjeva cesta. 4 1 Lončarska peč, odkrita na Sp. H ajdini. A. Smodič, o. c. 39 s. cuisson des briques. Comme la découverte était localisée à l’intérieur du cadre de la fondation du futur édifice, les travaux de construction de l’édifice furent poursuivis en m êm e temps que le déblaiem ent de protection du Musée provincial de Ptuj. Pour cette raison et à cause de la profondeur extraordinaire de l’ouvrage découvert (le niveau le plus bas du déblai était à 2 m au-dessous du niveau inférieur des fondations du nouvel édifice), le déblaiem ent de protection fut techniquem ent très exigeant et lim ité à un petit espace de m anipulation. Des trois fours pour la cuisson des briques, qui constituaient ici un complexe artisanal fermé, nous avons recherché seulem ent les fours A et B et le foyer du four C. Le four C est resté inexploré et, à cause de sa grande profondeur, il est resté intact et conservé en entier sous le plancher de la cave du nouvel édifice. Le four A est le plus petit, de form e rectangulaire (3,70 X 3,90 m) avec un foyer qui ém erge de 1,15 m à l’extérieur de la paroi antérieure du four. La voûte du canal de chauffage principal (sa h auteur intérieure est aujourd’hui de 0,80 m, sa largeur de 0,60 m) se compose de briques cunéiform es du form at de 43 X 21 X X 5—7 cm et repose sur de petits m urs de 0,50 m de hauteur et de 0,32 m de largeur, construits en briques non cuites. Des deux côtés s’y raccordent six canaux de chauffage latériaux de 10 à 26 cm de largeur. Les m urs de ces canaux ont 0,30 m de largeur et ils sont construits pour la plupart en briques non cuites. P ar dessus les voûtes et les petits m urs on a posé, pour l’égalisation du niveau, des imbriquées tégulaires et des tubules. S ur cette surface plane fut posée la con­ struction de la grille de cuisson en briques de 43 X 31 X 7 cm avec une entaille sem i-circulaire d’un diam ètre de 7 cm sur les deux surfaces latérales plus longues. Ces briques, posées l’une à côté de l’autre, form aient par chaque canal huit, au total 48 ouvertures circulaires pour le passage de l’air chaud dans la partie supérieure du four. La plaque ainsi form ée était plusieurs fois enduite d’ une couche d’argile. Au milieu du four, nous avons découvert cinq couches d’enduits et sur chacun d’eux des traces d’im briquées posées verticalem ent. La superficie intérieure de la grille de cuisson occupait un espace de 2,30 X 2,50 m. Le four était entouré d’un m ur de 0,40 m de largeur en briques non cuites, renforcé aux côtés droit et arrière encore par un m ur de 0,60 m de largeur en morceaux de pierres concassées, de cailloux et de briques. Les parois de l’em placem ent supérieur, construites en briques non cuites, ont été conservées encore à la hauteur de 0,20 à 0,40 m et dans la paroi gauche est conservée l’entrée du four de 0,60 m de la r­ geur. La paroi antérieure s’est écroulée en avant, endom m ageant la voûte du foyer. Le foyer était pavé de deux rangs de briques cuites d’un form at de 42 X 25 X 7 cm et term iné vers l’em placem ent central, de m anipulation par un seuil fait d’une pile de briques et p a r le m ur droit élargi du foyer du four A. Le four B est d’une taille m oyenne, de forme rectangulaire (4,20 X 3,70 m) avec un foyer qui émerge de 1 m à l’extérieur de la paroi antérieure du four. La voûte du canal de chauffage principal de 1,35 m de h auteur et de 0,80 m de largeur se compose de briques cunéiform es de 43 X 21 X 5—7 cm. Elle repose sur de petits m urs de 0,75 m de hauteur et de 0,45 m de largeur. A gauche et à droite s'y raccordent six canaux de chauffage latéraux de 10 à 26 cm de largeur. Les m urs de ces canaux ont 0,30 m de largeur et sont construits pour la plupart en briques non cuites. P ar dessus les voûtes et les petits m urs on a posé, pour l’égalisation du niveau, une rangée de tuiles avec les bordures tournées vers le bas. S ur cette surface plane on a posé, comme pour le four A, la construction de la grille de cuisson en briques de 43 X 31 X 7 cm, avec une entaille semi- circulaire d’un diam ètre de 7 cm sur les deux surfaces latérales plus longues qui ne se touchaient pas. P ar cette plaque qui form ait au total 66 ouvertures circu­ laires pour le passage de l’air chaud, était posé encore un rang de briques de 40 X 25 X 7 cm, en sorte qu’on laissait les ouvertures libres, to u t en bouchant les fissures interm édiaires avec de l’argile. Au m ilieu du four nous avons découvert cinq couches d’enduits et sur chacun d’eux nous avons trouvé des traces d’im ­ briquées et p ar endroits aussi de tubules. Sous les cinquièm e et sixièm e voûtes du canal de chauffage principal est incorporé un petit m u r d’appui. La superficie intérieure de la grille de cuisson occupait un espace de 3,10 X 3 m. Le four était entouré de parois en briques non cuites, exécutées dans un m oule (46 X 28 X 9,5 ou 10 cm). Les parois antérieure et arrière ont 0,70 m de largeur, la paroi de gauche (et probablem ent aussi la paroi de droite) n’a que 0,30 m. Mais on a bâti contre la paroi de gauche aux deux angles des piliers de soutien de 1,16 X 0,80 m. La paroi antérieure s’est écroulée en avant, endom m ageant la voûte du foyer qui était pavé d’un rang de briques cuites et term iné vers l’em placem ent de m anipulation p a r un seuil fait d’une pile de briques. Au niveau de la fondation de la paroi droite du four on a découvert une abside circulaire, dont nous n’avons pu expliquer le but et l’utilisation. Le four C, dans le complexe entier, se trouve enfoui le plus profondément. Nous n ’avons découvert son foyer qu’après l’éloignem ent des parois antérieures écroulées des fours A et B. La voûte du foyer se composait de briques cunéifor­ mes (43 X 21 X 5—7 cm) et il est difficile d’établir aujourd’hui son ancienne hauteur. La voûte affaissée et inclinée vers l’intérieur de ce four n’a aujourd’hui que 1,30 m de hauteur et 1,10 m de largeur. Elle est pavée de m orceaux de tuiles, avec les bordures tournées vers le bas, qui form ent à la fois le seuil bas du foyer. La voûte reposait sur de petits m urs de 0,70 m de hauteur. Celle de gauche a 0,45 m de largeur, et celle de droite 0,60 m. Tous les trois fours sont enfouis dans une couche stérile de gravier et les loyers sont orientés vers l’em placem ent de m anipulation commun. Les foyers sont reliés entre eux p ar de petits m urs interm édiaires et ensem ble avec les seuils des foyers était ainsi form é l’accès consolidé aux trois fours qui sont enfouis en des profondeurs différentes. Cette différence de hauteur est survenue par suite des différentes capacités des fours particuliers et du nivellem ent voulu de la grille de cuisson avec la superficie de m arche d’alors. Les briques, avec lesquelles les fours étaient construits, sont de formes et de grandeurs très différentes et bien des fois on n ’a utilisé pour la construction que des m orceaux particuliers de ces briques. Sur la p lu p art des briques est im prim é le sceau avec le nom du fabricant, ainsi M IVN FIR et CCC (Ces m atériaux seront traités à part). Le systèm e décrit de la construction des fours A, B et C, ainsi que l’utili­ sation et le but de ces fours, constatés par les traces des im briquées et des tubules sur tous les enduits des grilles de cuisson des fours A et B, sont des caractéristiques homogènes de la plupart des fours à briques rom ains découverts jusqu’ici. Des variantes particulières se m anifestent avant to u t à la construction de la grille de cuisson qui, cependant, dans la plupart des ouvrages découverts jusqu’ici n’est pas conservée. Le même problèm e se pose aussi pour la construction de l’entrée du four et la stabilité du recouvrem ent de l’em placem ent supérieur du four. Le four et l’em placem ent de m anipulation sont enfouis dans le gravier, qui était un bon isolateur de la chaleur et à la fois n’exigeait pas d’interventions techniques particulières pour l’évacuation des eaux atm osphériques. L’utilisation prolongée de l’exploitation entière nous est attestée par la forte putréfaction et la brûlure des briques dans la construction entière de l’emplacement de chauffage du four. La bonne exploitation de la chaleur nous est prouvée éga­ lem ent par les canaux latéraux haussés ou comblés. Le renouvellem ent des enduits argileux sur les grilles des fours A et B, des enduits des voûtes et des petits m urs des canaux, ainsi que l’incorporation d’un petit m ur d’appui sous les cin­ quième et sixièm e arches du four B nous parlent aussi de l’attention soigneuse accordée au four. On nettoyait régulièrem ent aussi les foyers des fours, où nous n’avons trouvé qu’une mince couche de charbon et de cendre comme restes dans les fours après la dernière cuisson. L’analyse du charbon a m ontré que le com­ bustible prédom inant était le bois de hêtre, mais l’on utilisait aussi le bois de chêne, de sapin, d’érable et probablem ent d’épicéa. De l’exploitation entière fait p artie aussi, à l’angle oriental des déblais, un em placem ent seulem ent en partie découvert avec l’estrigue, en ta n t qu’emplace- m ent de séjour des travailleurs ou d’adm inistration de l’exploitation. L’em pla­ cem ent entier avait été tout à coup abandonné et vidé. On n ’en connaît pas la cause. Aux environs des fours nous n ’avons pas fait non de découvertes qui nous perm ettraient de dater concrètem ent l’ouvrage. Les sceaux sur les briques — M IVN FIR et CCC — nous tém oignent qu’il s’agit là de produits de producteurs privés, civils de briques, qui se sont fortem ent accrus à P tuj surtout aux 2e et 3e siècles de notre ère. De la sorte, il ne nous est possible pour le moment de dater qu’approxim ativem ent l’ouvrage ante quem non. Le com plexe nouvellem ent découvert des fours à briques rom ains fut placé dans la partie suburbaine orientale de l'antique Poetovio. Dans ce secteur, les bâtim ents de domicile sont isolés, m ais la sphère de la nécropole s’élargit. Aux environs de P tuj on trouve encore au jo u rd ’hui de l’excellente argile pour la fabri­ cation de la poterie et des briques. A 500 m seulem ent à vol d’oiseau du complexe traité ici des fours à briques se trouve le four découvert déjà en 1920 au voisinage de la route de Poetovio—Savaria.ls Des découvertes apparentées ultérieures sur ce territoire plus vaste justifieront p eu t-être la conjecture d’une concentration d’exploitations des briques à Poetovio, dans le secteur suburbain oriental. Priloga — Annexe 1 a Priloga — A nnexe 1 b Tloris nove stavbe z vrisanim kompleksom peči A, B, C in naznačenim i prerezi. 1 prostor z estrihom Délinéation du nouvel édifice avec le tracé du complexe des fours A, B, C et l’indication des coupes. 1 em placem ent avec l’estrigue M edsebojna razm erja peči A — B — C — R apports réciproques des fours A ■ — B — C 1. m ehansko splaniran nivo — niveau m écani­ quem ent nivelé 2. tem elj nove stavbe — fondation du nouvel édifice 3. nivo estriha v prostoru stavbe poleg opekarne — niveau de l’estrigue dans l’em placem ent de l’édifice à côté de la briqueterie 4. nivo žgalnih rešetk peči A in B — niveau des grilles de cuisson des fours A et B 5. nivo tlaka kurišča peči A, B, C — niveau du pavé du foyer des fours A, B, C 6. nivo m anipulativnega prostora med kurišči ■ — niveau de l’em placem ent de m anipulation en­ tre les foyers Priloga — A nnexe 2 D etajlni tlorisi peči A — B — C — D élination de détail des fours A — B — C KOM PLEKS RIM SKIH OPEKARSKIH PECI V PTU JU LE COMPLEXE DES FOURS À BRIQUES ROMAINS DE PTU J o L Im P r i l o g a — A n n e x e 3 a Peč A, prerez a-ai — Four A, coupe a-ai 1. rdeče rjavo ožgana glina — argile brûlée rouge brune 2. rum ena, neožgana glina — argile jaune non brûlée 3. m ivka (pikčasto zapolnjeno je ožgana m ivka) — sable fin (rempli pointillé est sable fin brûlée) 4. pesek, delno m ešan z mivko — sable, partiellem ent mélangé de sable fin 5. pepel — cendres 6. gramoz — gravier 7. rešetka iz preluknjanih zidakov — grille en briques trouées 8. plasti glinastih prem azov — couches d’enduits argileux 9. temelj nosilnega zidu oboka — fondation du m ur portant de la voûte 10. projekcija desne razširjene stene ob kurišču — projection de la paroi droite élargie auprès du foyer P r i l o g a — A n n e x e 3 b P e č A , p r e r e z a - a 2 — F o u r A , c o u p e a - a 2 P o g l e d n a k o n s t r u k c i j o s t r a n s k i h k a n a l o v s p r o j e k c i j o v h o d a v p e č — v u e d e l a c o n s t r u c t i o n d e s c a n a u x l a t é r a u x a v e c p r o j e c t i o n d e l ’e n t r é e d a n s l e f o u r KOM PLEKS RIM SK IH OPEKARSKIH PECI V PT U JU LE COMPLEXE DES FOURS À BRIQUES ROMAINS DE PTUJ Priloga — Annexe 4 a © Peč B, prerez b-bi — Four B, coupe b-bi 1. rdeče rjavo ožgana glina — argile brûlée rouge brune 8. 2. rum ena, neožgana glina — argile jaune non brûlée 9 - 3. m ivka (pikčasto zapolnjena je ožgana mivka) — sable fin (rempli pointillé est sable fin brûlée) 10. 4. opečnat sip z ožgano glino — gravats de briques avec argile brûlée 11. 5. projekcija opornika pod 5. in 6. obokom — projection du pilier 12. sous les 5e et 6e arches 13. 6. gramoz — gravier 14. 7. žgalna rešetka, sestavljena iz zidakov — grille de cuisson, faite de briques Priloga — Annexe 4 b Peč B, prerez b-b2 — Four B, coupe b -b2 Pogled na konstrukcijo stranskih, zapolnjenih kanalov — Vue de la construction des canaux latéraux, rem plis plasti glinastih premazov — couches d’enduits argileux oporni zidec ob levi steni peči — petit m ur de soutien contre la paroi gauche du four naplavljena rum eno rjav a glina — argile jaune brune d’alluvion rum eno rdeča glina — argile jaune rouge rdeče rjav a glina — argile rouge brune opeka — brique apsida — abside Priloga — Annexe 5 Peč C, prerez c-ci — Four C, coupe c-ci 1. rdeče rjavo ožgana glina — argile brûlée rouge brune 2. rum ena, neožgana glina — argile jaune non brûlée 3. m ivka — sable fin 4. pesek, delno mešan z mivko — sable, en partie mélangé de sable fin 5. pepel —• cendres 6. gramoz — gravier 7. sivo črna peščena, glinasta plast (prvotna antična hodna površina) — couche sab­ leuse, argileuse gris-noire (superficie de m arche antique prim itive) 8. projekcija oboka kurišča peči A — projection de la voûte du foyer du four A 9. projekcija sprednje stene peči B — projection de la paroi antérieure du four B 10. naplavljena rum eno rjav a glina — argile jaune brune d’alluvion 11. rum eno rdeča glina — argile jaune rouge 12. rdeče rja v a glina — argile jaune brune 13. projekcija praga peči B — projection du seuil du four B KOM PLEKS RIM SKIH OPEK A RSK IH PECI V PTU JU LE COMPLEXE DES FOURS À BRIQUES ROMAINS DE PTU J