2901* aIITLMo, .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prejeman: do leto......K 24— , celo leto......K 22-— pot leta »ctrt leta »a mesec 12 — 6 — 2 — pol leta........11 — četrt leta........550 na mesec........ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo ■ Knaflova nllcs it 9» (1- nadstropje levo), tslstssi it SC lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta » enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih iaaerdjah po dogovoru. UpravniStvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— celo leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta......., 6 50 na mesec........ 2*30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk? it Kaaflova ellca it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 8fc - ■ it -i -r-r urit^-" • r 1 -------- -"rini. Jusoslovansko (teteioclja. Bkupni organizaciji obeh jugoslovanskih Klubov v državnem -boru, »Narodui zvezi«, se bližajo kritični dnevi, kajti vse jasneje »e kaže, da bi jo klerikalci radi razbili, a tako, da bi krivdo zato infernalstvo zvrnili na druge. Narodna zveza« že davno ni ■ to, kar bi morala bili. Njeno živ- 1* nje je samo navidezno in klerikalci jo sistematično prezirajo ter jo poznajo samo takrat, kadar rabijo pomoč, ker sami ničesar ne zmorejo. T &e je pokazalo že l*mi in t«* se J*5 n različnih slučajih pokazalo tudi •> letos. Stvar je iudi kaj umi j iva. Kleri-alci reklamirajo zase vodstvi: vse trosi« ivanske politike, sanjarijo ♦•dno o tem, da jim gre vodilna vlo-za in hočejo tudi res vse komandira-in vse terorizirati, dasi nimajo * d jugoslovanskimi poslanci večine. Res. da so dalmatinski jK»slam-i gostoma odsotni, a to nič ne izpre-a dejstva. da je večina jugoslovanskih poslancev na strani /»Zveze južnih Slovanov« in da so klerikalci v manjšini, pa hočejo vendar ,Tati vodilno vlogo in povrh še po« Inoma strankarsko klerikalno, ka-ot je sploh v«*e strankarsko sebično rielajo in ne delajo klerikaiei. Naravno je. da se 5-Zveza jažni'i SJ/ovanov« tem pretenzijani kleri-kaleev ne more ukloniti in se j.in tu-,; ne sme ukloniti, že zaradi tegi . ker mora vedno in dosledno pre.l -^m gledati na občne narodno koriti, ki m» največkrat v nepreje^tnem --protju s klerikalnimi ^traukar -kirni koristmi. V zadnjih dnevih vprizorjena ►erfidna spletka klerikalcev zoper ►%čino jugoslovanskih poslancev se vršila v okolnostih, ki morajo na -akega napraviti vtis, da iščejo klerikalci pretvezo za razpor in da f»i radi razbili »Narodno zvezo«, ki !♦• že itak niso hoteli poznati, a take, da bi odgovornost za to herostratsko •I« janje zvrnili na »Zvezo južnih Slo-< snov«. Rekapituliramo samo na kratko »logodivša se dejstva, »Slovenec« je v dveh člankih in več noticah vehementno in z njemu no brezobraznostjo napadel »Zvo-jnžnih Slovanov«, in jo dclžil. da je izneverila soglasnemu sklepu »Narodne zveze«, ki je določila junk-tim med italijanskim in slovenskim vseueiliškim vorašanjem in da se jo izrekla za vladno predlogo glede italijanske pravne fakultete. Kako je mo^el »Slovenec« kaj takega trditi in to malo dni poten*, ko je dr. Rybar v imenu »Zveze južnih Slovanov;c v drž, zboru *" sijajnem govoru pojasnil stališče tega kluba točno in natančno tako, kakor ga je bila določila »Narodna z\eza. da je vsebina tistega podtaknjenega komunikeja izmišljena, da »Zvezam sploh nič sklepala ni o taktičnem postopanju glede i tal i janske pravne fakultete, ne^o da stoji slej kakor prej nepremično na stališču, ki ga je soglasno določi bi »Narodna zveza«. A prišlo je še lepše! Ko je bil dr. Ploj s svojim pojasnilom ovrgel vse »Slovenč;*\e« doliitve kot luž, je imel »Slovenec« seveda dolžnost opravičiti svoje postopanje in dokazati, da je ravnal vsaj v dobri veri. Tega dokaza ni mogel drug;:c» doprinesti, kakor da je ravetlel \ir — da je torej dokazal, kje je izšel In kako je nastal tisti koniunikf , n» kačerem so bazirali njegovi napad?. »Slovencem je kot vir na ved'"1! »Slavisehe Korrrspondenz«, o kateri je znano, da ima najbolje zveze z vsemi slovanskimi klubi in da ti klubi navadni po njej raz/riašajo svoje enuneij; eije, od koder jih potem posnemajo časop'-i. Včeraj pa je izdajatelj >Slavi-sche Korrespondenz«, cesarski svetnik Jos. Peniž^k javno pojasnil, da v njegovi korespondenci dotični komunike sploh ni izšc! in da je torij »Slovenec« očitno in predrzno lagal. Stojimo torej pred velekarakte-rističnim dej-tvom: Razširjen je bil v imenu »Zveze južnih Slovanov« komunike, ki ga »Zveza južnih Slovanov« sploh ni ne sklenila no izdala, razširjen jo bil, a ni izšel v »Sla-visehe Korre>pondenz«, kakor jo la/. njivo trdil »Slovenec« in kjrr »»Zveza južnih Slovanov« vse svoje izjav razglaša. Oči vidno je, da imrmo opraviti z velikansko : ufa mi jo« s političnim lopovstvom nrve vrste. Kajti danes je po navedenih pojasnilih brez dvoma, da je omenjeni komunike nesramen falsifikat in da je »Zvezi južnih Slovanov« podtaknjen, brez dvomi je pa tudi, da je samo slovenska klerikalna stranka imela interes na tem, podtakniti »Zvezi« tak komunike, ker je potrebovala povoda za na* pad na »Zvezo južnih Slovanov«. Klerikalci pa imajo tudi interes na tem prikriti, vx> kakih potih so falsificirani komunike razširili, ker bi se jih dalo sicer še vse dru.race za ušesa prijeti, in zato so vodoma iti namenoma kažnjivo trdili, da je komunike izšel v »Slavisehe Korre-nponHenz«. tTnnli so pač, da n]ih laži ne bo nihče prišel na -^led. saj se razen »Slovenca« ni nihče zanimal za celo to afero, njih upanje se a i :zpol nilo. Sirija klerikalnih in farni j pa s tem še ni konča ti a Pojasnilo poslanca dr. Ploja je datirano z d it* 26. marea in je hibi dne 27. zjutraj v rokah »Slovcnče-*ega« uredništva, ravno ob istem času, kakor v rokah našopra uredništva. Razume se nao ob sebi. da je za to »Slovencu« poslano pojasnilo vedel tudi dr. Susteršie, a vzlie temu je dva dni pozneje namreč dne 23. marca v Mariboru na njemu lastni naein naprdel »Zvezo južnih Slovanov« s tistim} krivičnimi oborožitvami, ki kor i e Im je hI1 prejšnji teden prem leva! »Slovenec«. Menth* ne motimo, če sodimo, da je bito > Slo-v^n'^vo« pisar jen je prejšnjega t-d^a -mm) princa* Jjai:je javnega mnenja za na nad dr. Sosteršiea. Dalje. ^Slovenec« je imel po-' ^ailo dr. Pb»ja že dne 27. v r»kah. Tz love pojasnila je razvidel, da je Zvezi južnih Slovanov« pripi«*e,var:i IromuTiike falsifikat 'n da so vse rvjegovo na tej podlpsri izrcčcTH* doi-iitve, vsi njegovi napadi na /vezo« netrtemeljeiiL Spodoben list bi bil v takih okolnostih in snričo dejstvu, da se cre za nariamentaren klub, za klub večine jugoslovanskih poslan-esv. vsnj pokazal dobro voljo popraviti -torjeno krivico. »Slovenec« je pa tudi še dalje nepošteno pokopal. Lahko bi bil pojasnilo dr. Pb ja priobčil že 29. marca, a tega nahšč ni da se T-iizmer-;* v »Zvezi južnih Slovanov temeljito razjasnijo ia ustvarijo odkriti, odkritosrčni oduošaji«. sicer bo klerikalni klub izvaja1 kon-sekvence in postopal popolnoma ^a-motojno. Ze minoH t^den smo dokazali z dejstvi, ki se dajo še pomnožiti, da je »Zveza južnih Slovanov« postopala vodno odkrito in lojalno, pač pa da so bili klerikalci dosledno neodkriti, nelojalni in z::vratni. Vrhunce v zavrntnosti in nelojalnosti, pravi rekord v pert*id\ii pa -o pač dosegli sedaj s falsificiranim komunikejem :n na podlagi tega falsifikata uprizorjeno gonjo zoper »Zvezo južnih Slovanov«. Fraze, s katerimi je dr. Susteršie nakiti! svojo napoved, so pač samo frase.za katerimi nič ni. Za nas ni dvoma, da bi dr. Susteršlč rad razbil »Narodno zvezo« In šel svojo pot, samo odgovornosti bi se lad ot7*esel in jo zvrnil na1 »Zvezo južnih Slovanov« Politični položaj. Glas poljskega lista. — Poslanec Glombinski. Lvovski »Dzennik polski« ob» javlja od dobro informirane strani z Dunaja dopis, ki pravi, da je zdaj situacija še bolj nejasna in zamotana kot je bila prej. Eno pa je gotovo, namreč, da nikdo ne vidi več rešitve parlamenta v rekonstrukciji kabineta. To je že premagano stališče. Po Binkoštih bodo poskusili spet spraviti v tir češki deželni zbor; če bi se to posrečilo, bi se sestavila parlamentarna večina in določil zbornici program dela. Nikdo pa ne upa, da se to posreči, in zato je pričakovat* v drugi polovici maja akutne krize; kriza bo pa morda izbruhnila že prej; če bi morda zbornica hotela pokopati posojilno predlogo. V tem slučaju bi se celo lahko zgodilo, da bo zbornica razpuščena. »Neue Freie Presse« poroča iz informiranih poljskih krosrov, da je prof. Glombinski naznanil baronu Bienerthu, da ne prevzame pod nobenimi pogoji več posredovalne vloge med Čehi in Nemci. Ogrsko. Volitve. — Ekscesi v zbornici. Grof Khuen - Hedervarv je povedal, da bodo volitve v parlament v prvi polovici meseca junija. Čudit se je. da vladna stranka v nekaterih okrajih, kjer sploh ni nobene opozicije, še ni postavila kandidatov. Si-eer pa — je dejal — je še dovolj ca-,Reei mi vzrok!« — kriea starka. — »Reci vzrok, reci pravico, po tateri se upropasti nedolžnež!« — Možic se smeje, z leve noge hiti prestopati na desno, dela, k.ikcr bi « čndil, desnico upira ob bok in hu-)"musno pri|#oveduje. »Izobrazbe ti manjka!« — pravi. »Pozna se ti. Šole, eole je treba, idiš! Nič vzrok, nič pravica! Kjer • moč, tam je oboje!« — »Mojo mladost si pokončal, moje i vi jen je umoril! Vrni mi oboa*!« -- »Ni vredno« — besedici možic -ismebljivo — »ni vredno! Lepa si, adar si mlada, tisto je resnica, ali voja volja je preslaba. Poštenje iz-•;his čez noč in za zlo nimaš smisla. Jaz mislim, da si premalo značajna!« — »Zakaj >i pokončal moja mlada leta?« — vpije starka, vidno se tre se po životu, zasopljeua je, da komaj lovi sapo. »Zaljubil s* m se« — se smeje možic — »pri mojih zalizeih! zaljubil. Ponosna bodi, starka, na svoja stara leta te vidi satan v tvoji mladosti in se vate zaljubi! Hej! Mislil sem, da ob porodu umtješ! ftibka si bila, nezrela, ozka čez pas. ztlelo se mi je; ob tvoji težki uri sem stal neviden tik tebe in čakal. Dobro bi ti bilo pri meni: večno mlada bi večno uživala in grešila!« — »Jaz molim« — pravi starka — »in delam za greh pokoro!« - - »Moli!« - govori možic. > Pojdt, kamor hočeš, pri nas te nimamo kaj rabiti! Mladih sočnih žensk potrebujemo, vrednih strasti iu požel jenja. In sovražimo se in jokamo in sklepe tamo z zobmi, a ti si brez zoba starka, vel stvor na robu prepada Ux — Severkina jeza je prikinela do vrhunca. On, ki je kriv vse njene nesreče, se iz nje norčuje, njeno starost zasmehuje, njeno poštenje, ki ga je nam ogrdil, tepta še glcblje v blato. Dvignila je krivo hi močno palico, zamahnila je, da je zažvižgalo po zraku, udarila naravnost na sredo klobuka in temena. In vse sj je hipoma predelilo. Klobuk je zinil na- tanko pod udarcem, glava se je razklala kakor bi potisnil 'anjo v.agojs;-do, obe polovici sta se doteknili skoro ram na desni m levi. ali komaj je zamahnila S'verka vnovič, se je vse poravnalo in zacelilo. KlobtiK se je stisTiil in bil cel kakor prej. gbiva se je klopotoma zaprla in ostala brez sledu po udarcu in neizpremenjona. Drugič je udarila starka in tretjič. Zadela je uho, ki je odletelo kakor metulj, a se nenadoma v zraku oklenilo, splavalo nazaj in obtičalo na svojem mestu. Tudi roka je odskočila. Kakor ptica je letela v krogu naokrog, pritisnila se nazaj z rokavom vred in krilila norče\ aje se iz nje po zraku. Nič se ni ganil možic, pri miru je stal in se smehljal še zlobne je ko prej. Starka je tolkla no njem, da se je upehala, v zmedenosti in jezi se je domislila na *voj dom, kjer "isi na steni posvečen križ s velike In sloveče božje piti. Čudodelen j«, mo*j ima proti hudemu duhu. da ga napravi slabega in ubogega kakor otroka, »Z menoj pojdi!« — je zahtevala. »Z menoj!« — S palico ara je skušala gnati pred seboj, in možfo je v resnici vznak od-skakoval, smejal m in sukal svojo paličico med tenkimi in spmninu prsti. Zadaj sta Sla po poljski poti, nt-kosrar nista srsfela, starka ta J» jasj- la vso pot, možic je poskakoval pred njo in jo dražil. Ko sta prišla do koče, so te odprle vezne duri same od sebe in tudi vrata v sobo so zaškripala v tečajih in odletela od podbojev. Starka je obstala na pragu, možic je skočil na peč in razmetaval po njej cunje iu obleko. Severka je glodala po ftenah, ali nikjer ni bilo svete podobe, nikjer križa, ki je visel po navadi v desnem kotu, še jrolob, ki je plaval na vrvici pod stropom in predstavljal svetega duha, je odlete* in iiginil bogvekam. »Kdo je vzel svete podobe iz hiše, kdo je odnesel križ t« — je rotila možica, hitela z drsa joči mi koraki k peči, tolkla po njej s palico, kričala in zmerjala. Glej! Možic je dobil poroti. Take, kakor netopirjeve, t»o prodrle zadaj na plečih črno suknjico, raztegnile se in razmahnile, zazibale ne pod stropom, možic je letal naglo in tiho kot sova. V krogu in hitro tik pod zacrne) iin stropom, starka, ki jo mahala srn njim s palico, ga ni nikoli zadala. In posmehoval se ji je — vedno glasneje, vedno jačje, acnado ms as naveličal letanja in as spustil od stropa dol naravnost na njeno posteljo. Tam :*e stisnil netopir*** peniti ob sabi, zvijal as in brani, cvilil in talil kakor zverina. Starka je planila % zadnjimi motali prati ležišč«, splazila ae je nanj, zagrabila ga ma vrat, total* g* aasMitL Ali nrvil se ji je iz rok kakor spolska riba, 2e j« letal zopet pod stropom; Severka se je skušala dvigniti, zasukala se je na postelji, omahnila v znak in obležala. Samo kričala je še s hripavim glasom, s pojemajočo močjo tolkla s palico ob steno. Menda so čuli sosedje krik i a razbijanje, ki je prihajalo iz njene kajže, zato sta prišla mejaša Zelini-ka in Debeloglav, obstala pri odprtih durih, majala z glavama in strmela v besnečo starko. »Kaj pa ti je, Severka t A?« — je vprašal očo Zelenika in stopil korak bliže. »Nori« — je odgovoril mesto nje oče Debeloglav — »nori tako gotovo, kakor sem živ! — baba stara in ničvredna!« — »Ne grešita!« — pravi starka ia se nekako pomirja. — »Ne greš}ta! Glejta« — govori in njen glas je vse slabotnejši in tišji — »glejta, želela sem, da bi videla pred svojo poslednjo uro zapelji.- ca satana, ki je umoril moje življenje. In kakor sem hotela, tako mi je milostivo nebo izpolnilo vse želje in misli. Sama sem ga skušala kaznovati, ali moja, aioc je človeška, ne zmaga one, ki je last dragega sveta in duhov. Ali Bog je poslal angelo, ki mi pomorejo. Glejte, kako plavajo skozi zaprta okna, kako šume njihova zlata krila, kaka prijetno vejejo po zraka srebrne banke nernti. bradi sobe staji % zunanje ministrstvo; Pam co; Tedesco zaklad; Faeta finance; general 8pingerdi vojno; kontread-mi ral Leon a rti i mornarico, Credaro ponk; Sacchi delo in Ciuffolli posto. — Ministri so bili takoj včeraj zapriseženi. — Zbornica se sni ti e dna 20. aprila. Luzzatto je znan kot najboljši finančnik cele Italije in pozna izvrstno domače in inozemske narodno - gospodarske razmere. Znan je tudi kot velik prijatelj Francije; vendar zatrjujejo, da vsled tega tro-zveza ne bo trpela. — Novo ministrstvo upa v zbornici na prav ugoden sprejem. Občni jfcr gost m ume zadruge se je vršil včeraj popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Ker je bilo pričakovati prav živahne obravnave, je bila udeležba prav velika, tako s strani pristašev dosedanjega odbora, kakor se bolj 3 strani opozi cije, ki s sedanjim odborom, posebej Se s predsednikom g. Tostijem ni zadovoljna. Vse se opoziciji to pel J-s ni posrečilo, dosegla pa je vendarle nnogo. Predsednik otvori zborovanje s primernim nagovorom, konstatira, da je zadruga v preteklem letu napredovala in stoji na tako uglednem tališču, da se nanjo obračajo ]k> informacije tudi druge izvenkianjsko1 zadruge. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je eclbor izvršil sklepe lanskega obč. zbora. Vpeljal Se je delavski red v gos* ilničarski obrti. Zadruga je sodelovala pri kuharskem iu servirnem tečaju, prirejem-o> od >Zveze za tujski promet«. Glcoe akcije za nakup pivovarne je z?druga dala le inicijativo. Najbolj je iahko zadruga ponosna na urostilniearsko-kuharski in servirni tečaj, ki ga je priredila — razen Dunaja prva -Avstriji — koncem lanskega leta v hotelu »Tivoliv<. Tečaja se je udeležilo 24 gojen k in gojencev, ccrlasilo pa se jih je 84. Za ta tečaj ie zadruga dobila već peni por: od min. za javna dela 1350, od dež. odbora 800 kron, od mastne občine ljubljanske 500 K in od trg.-obrtne zborni *e 000 kron. G. Kendi se izr« ka zalivala za njegov izredni trud in požrtvovalnost, ki jo ie imel v inter su tečaja, s katerim je imel tudi denarne žrtve. — Izposlovala se je ministrska odredba, da družinski člani drz. uslužbencev z letnimi 2400 K ne dooe go-stilniearske koncesije. — Posredovalnica je delovala v eelih 500 slučajih. — Članov je bilo začetkom leta 239. koncem leta 245. Dohodkov je bilo 3317 K stro skov 2438 K, preostanek je torej 1279 K: premoženja je 2164 K. O tajniškem poročilu se i izvije ostra, mestoma zelo viharna debata. Posamezni ^lani so očitali odbor«, da ni ravnal korektno z denarjem, da je načelni':, ki je kar obenem blagajnik, hranil denar doma. mesto da bi ga plodonosno naložil. Drugi zopet so branili načelnika, in g. Maček je očital c. Kendi kot odborniku, da ni že prej vršil svojih dolžnosti, nakar je g. Kenda odgovoril: »Saj sem. pa ni nič pomagalo- zato apeli ram na občni zbor!« Slednjič se n i predlog g. Dachsa sklene ustanoviti posebno mesto blagajnika. — Gled«» blagajne revizorja nista enih misli; g. Pogačnik pravi, da je bilo vse v redu, g. Leon pa pravi, da je manjkalo 380 K. Debata se vname r-ano- od njih. ves je zlat in bi see<*. njegove svetle perutnice se dotikajo tal, k meni je obrnjen, dobrotno me gleda, belo lilijo drži v roki in mi jo k-i-že. To je moja mladost!« — Oče Zelenika je ves začuden, \ posteljo stoni in prime starko za rame. »Prebudi se. Saverka, prebudi' Spanec te je nemara onamil in sa nje so ti prevzelr duha in misV!« — »Nori!« — po*rju:e oče Debelo-glav. — »Pri moji ver»: možerani so ji ovodeneli in se zamotali. Blede i ji!« — A starka ieži vznak na postelji, roke sklepa na prsih, glavo ima nag njeno, po sobi gi^da z motnimi in široko odprtimi očmi. In njen ^las je slabotneiši in slkbotneiči. »Glejte: zdaj me maščuje jo. Angel sredi sobe drži zapeljivea, zaenal si ga je pod nore. stopil mu na glavo. V smrtnih mukah se krči pod njegovo močjo, umira počasi v trpljenju in grozi. Zdaj ;',e moje ž'vi jen te čisto, madeži njegovi oprani in maščevani. Na nobeške poljane odhajam, angeli poio pred menoj, kažejo mi pot na višavo--« Zamrl je njen glas, če vzdih, in prsi se npokoic in obmiruje jo. »Fmrla j?!« — izpregovori oče Zelenika in v svojem začudenju ne ve dostaviti drugega, kakor: »glej!« ve m včaoth ni krapa razumeti mogli is vsega toliko« da je g. Testi porabil is zatlruaae blagajne «49 K v sodavičarako blagajno, vendar se je stvar že popravila in aadnura sama ni bila oškodovana. Da stvari niso bile v rada je slednjič moral povedati tudi asa*, svetnik tanek. — Slednjič se odobri raooatki zaključek. Po omožno društvo za boi-ne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in dežeiah. Poročilo odobrilo se je z do^tavkoni podpredsednik", dr. Majarona, da je tekoče posle z vnemo opr»vljal ožji oskrbovalni odsek. Na to se je določil dnevni red letošnjega občnejra zbora, ki se na i vrši dne 18. aprila ob 6. zvečer v knjižnici c. kr. del. vlade. Slednjič se je društvenemu zdravniku dr. A. Lc-vičnikn za njega požrtvovalno delo-vanjo izrekla zahvala in so se regulirali nj^ga prejemki. Letno poročilo društva objavimo o priliki piedsto-ječega občnega zbora. — Kranjsko društ\o za varstvo lova je imelo dne 30. marca t. 1. ob 8. zvečer pri »Slonu« svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Podavši obširno poročilo o društvenem delovanju v letih 1908 in 1909, je govoril načelnik, gosp. Rudolf grof Margheri obširno o novem načrtu lovskega zakona. Podal je zbo-rovalcem vestno in jasno sliko tega klerikalnega skrpucala, ki nima para v zakonodajstvu; opozoril je na posebno kričeče hibe in protislovja v načrtu, ker dobrih določil je zastonj iskati v tem zmašilu, ki je pristen odsev duševnih zmožnosti onih, ki so ga zvarili. Gospod grof je govoril gotovo iz srca vsakemu poštenemu lovcu, in ko je končal z besedi« mi, da ta načrt ne more in ne sme dobiti Najvišjega odobrenja. Sestavil se bode tudi obširen in utemeljen protest prot? nameravani popolni ugonobi t vi lovstva na Kranjskem, če bi ta načrt za dobil veljavo. V odbor so bili izvoljeni z vzklikom gg.: Adolf Galle. Ivan Kovač, polkovnik pl. Hollegha, Rudolf grof Margheri, Jožef Schauta, dr. Hubert Souvan, dr. Ivan Tavčar in Pavel pl. Zhuber; v pregledovalni odbor pa dosedanji revizorji gg.: Adolf Perles, Jožef Bleiweis in Gvidon Schneditz. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1908 : 9050 K 66 v. koncem leta 1909 pa: 8941 K 94 v. Občni zbor je dovolil soglasno 500 K za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju leta 1910. — Izletniki, ki so se priglasili za »Merkurjev« poučni izlet v Zagreb dne 3. aprila in se hočejo poslužiti znižane vožnje, blagovole naj se pred odhodom vlaka dne 3. aprila ob 7. zjutraj zglasiti pri društvenem tajniku, ki bo ta čas na kolodvoru in bo nabavil za vse izletnike vozne listke. — Občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko se vrši jutri zvečer ob pol 8. v gostilni pri »Novem svetu« v Prešernovi sobi. — Vsi člani se še enkrat opominjajo, da se zborovanja polnošte-vilno udeleže. — Društvo strojnikov. V nedeljo 3. aprila bo mesečna seja v restavraciji pri *Novein svetu« (Marija Terezije cesta) ob 3. uri poiirldne. Vabljeni so gg. člani, da se društvene seje zanesljivo udeleže. Gospodom industrijalcem se obenem nazuanja, da je prevzel preskrbo vanje službe za strojnike g. Alojzij Kolar, strojnik pri tvrdki Bamberg, Dalmatinova ulica v Ljubljani, in se jih prosi, da se zaupno obračajo do njega v slučaju da rabijo dobro strojniško moč. — Is Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice se jo izposodilo meseca marca 2016 knjig, 418 manj ko meseca februarja in 116 več kakor meseca marca 1. 1909. — Največ se je izposodilo 22. dne 128 knjig in najmanj pa 13. dne 33 knjig. Povprečno se je vsak dan izposodilo 87 knjig. Novih legitimacij se jo izdalo meseca marca 27. Skupno ftevilo vseh obiskovalcev znaša koncem marca 1173. Knjižnici je prirastio v celem 18 novih knjig, in sicer 16 slovenskih in 2 nemški. Število vseh knjig v knjižnici je 2981. — »Kopriva«, hrvatski humori, stični liat, je v svoji velikonočni številki priobčil satirično sliko na ljubljanskega škofa, zaradi kater* je bila včeraj ta številka v Ljubljani zaplenjena. — Vreme. V tem, ko divja v Trstu in v Istri strahovita burja, tako močna, da je vrgla cel vlak s tira in so veliki parniki v nevarnosti, je v Ljubljani v predminoli in tudi v minoli noči snežilo. Davi so bile v* strehe v Ljubljani pobeljene. P. lepi, topli, ves spomladanski velikonočni nedelji — pa ta mraz in Še sneg. V gorah je seveda zapadel velik sneg. Snežilo je včeraj tudi na Dunaju in sploh po vseh alpskih deželah. Tržaška burja je posledica depresije na Italijanskem. Vremenski preroki so mnenja, da se bo vrenu le polagoma zboljšalo. — Tvrdke, ki dajejo zastarel' dolgove v izf,irjevanje opozarjamo, da naj bodo pievidne ob izberi zavo-dov, s katerimi nameravajo stopit; tozadevno v zvezo. O nekem zavod" te vrste je v pisarni slov. trg- dri? štva »Merkur« zelo značilen dopis \ pogled. »Sokol« v fct. Vidu nad Ljublja. no vabi k dramatični predstavi »Moč uniforme«, ki jo priredi juti i 3. aprila pri »Slepem Janezu«. Začetek točno ob 6., konec ob 8. Vstopni na 1. sedež: 1 krono, 2. sedež: 60 v. stojišče: 30 v. Po predstavi se razvi je prosta zabava s plesom. K mno gobrojni udeležbi vabi odbor. Iz Mozirja. Na velikonočni pi> nedeljek je priredila mozirska mladina pod vodstvom marljive narodno delavke male »Stanke« in brate »Cirila« domačo veselico v prid Ciril in Metodovi družbi in sicer kot prispevek za obrambni sklad. Veselica je v vsakem oziru raravnost izvrstno uspela, tako da je mozirski mladini osobito pa mali Stanki >n Cirilu častita!i na lepem uspehu. Si cer ni bil spored kdo ve bogat, vendar pa je siguren nastop malih naravnost presenetil vse poslušalce. imenu navzoče mladine je pozdravila občinstvo »Stanka«. Takoj nat > so nastopili d'^klamatorji, dečki in dekliee, ki so vsi častno rešili svojo nalogo. Osobito solčavski pasiir Ciril je privabil marsikomu sol/o veselja v oči. \avdušenje pa je dosegi j vrhunee, ko si je mladina v »kolu* prilegala »Ljubav bratsko vekomaj!« Presenetljivo so doneli glasovi nadebudne mladeži, ki naj bi bi!s zgled vsej slovenski mladini v lju bavi in delu za nase mi rodne sveti nje! Posebno učinkovalo pa je na vse navzoče pismo g. tajnika Ciril in Metodove družbe, župnika Dercr ta. 2al nam je bilo vsem, da c-a nismo imeli v naši sredi! Poleg dni gih, ki so pomogli da &e je vse Čin; sijajneje vršilo, moramo pohvalne omeniti še Šoštanjske^a »Sokola«, ki je peš prihitel počastit to družbo malih bojevnikov. Po končanem sporedu se je vršila tombola Dobitki su bili v obče zelo krasni, za kar hvala vsem cenj. darovateljem. Končno Še zahvala g. Deleji, ki ie tako marljivo skrbel za red pri tomboli in g. Mila ven ml. ki je jako primerno okrasil ves slavnostni prostor. Bo^ plati! Malim pijonirjem pa kličemo: »Naprej no začrtaui poti naprej, ker »Ciril in Metod«, ogrožena sta povsod od sovragov, ki tavajo v zmoti Zvezi slov. učiteljev in učitelju na Štajerskem je vlada odobrila no va pravila. V svrho, da se uredi dni štveno delovanje v smislu uovi!i pravil, sklicuje vodstvo »Zveze« na dan 3. aprila veliko zborovanje v celjskem »Narodnem domu«. Obravnavali se bodo važni predlogi in predožile razne resolucije, zato naj se zborovanja udeleži čim največ štajerskega učiteljstva. Vodstvo »Zveze« je poskrbelo tudi za jako zanimivo predavanje: predaval bo ravnatelj Schreiner o Jeli Keller, slepi in gluhonemi pisateljici, ki jo občuduje ves naob ražen svet. Nemški »Sehulverein« na Spodnjem Štajerskem šteje doslej 4? svojih podružnic in jih misli sklopiti v skupino »Sudsteirischer Schulve-reinsgau« ter bode imel tozadevna svoj ustanovni shod dne 10. aprila v Mariboru. Ta »Gau« bode figuriral kot 16. te vrste v organizaciji, ki ima namen, ponemčiti nas Slovenca. Vidi se, da so se Nemci zlasti vrgli z vso vehemenco na slovenski del Štajerske. Konti poveljnik fcm. Potiorek v Gradcu je določen za generalnega inšpektorja armade in bo dotično imenovanje v najkrajšem času razglašeno. Da je bil fcm. Potiorek zagrizen nasprotnik slovanskega naroda je znana stvar. Njegov naslednik postane fml. Sokikofskv. ki je zdaj divizijonar v Inomostu. Novi komi poveljnia je rojen na Dunaju in m let star Turški vojaki t Trata. Te <*ni ae je nahajalo v Tretn več turških vojakov z enim častnikom, ki so prišli, da odvedejo v svojo domovino konje, ki so prispeli z Lloydovim paruikom iz Argentinije, in so namenjeni za turško vojsko. Vojaki so vsled lepega in korektnega vedenja napravili na ljudstvo najboljši vtis. Poskus samomora. V sredo večer je neka kakih 20 let stara deklica v gostilni »Alla Gloria« v Rocoiu pri Trstu naročila četrt vina — Kmalu nato je omahnila na tla in *e v groznih bolečinah zvijala. Poleg nje je pa ležala mala stekleničica, iz katere je že prihajal duh karboln? kisline. — Ker so navzoči takoj opazili, da se gre tu za samomor, so po klicali zdravnica, ki je isprai mladenki želodec in jo dal prepeljati v bolnišnico. — Ker mladenka ni mogla izgovoriti svojega imena in ni imela pri *ehi nobenega dokumenta, se njene identitete in moglo koušta tirati. K umoru pri Sv. Ani v Trstu. Oni Martin Braito, ki je bil obdol žen, da je na grozovit način umoril mladeniča Ferdinanda Abraiuu pri Sv. Ani v Trstu in ki se je nahajal v preiskavi v tržaških sodnih zaporih, je sedaj priznal, da je on morile*? A hramov in da ni bilo na groznem činu Bobenecr-i drugega udele/rika. Vsled tega je odšla sodna in policijska komisija v torek z Braicom vred na lice mesta^ !:jer s^ je izvršil umor, z namenom, da morilec na mestu razloži, kako je čin izvršil. — Proti Braieu — ki se je nahajal poj varstvom močne eskorte — je na kraja umora zbrano ljudstvo burno demonstriralo. K tragediji v ulici Belvedcre. V čredo je sodna komisija preiskala truplo v torek umorjene Marije Petelin. — Konstatiralo pe je. da je bila prizadeta rana tako grozna in smrtonosna, da bi ne bila nobena tako hitra zdravniška pomoč < d vrnila takojšnje -mrti. — Rane morilca (Jrajžerja se bodo zacelile tekom osmih dni. Pot« m bo oddan v zapo;* dež. »odišča. Za varstvo planinske flore. Zdaj ob začetku sezone za turiste je pač nujno potreba opozoriti meiodajne kroge, naj se končno vendar-le zganejo iu kaj ukrenejo v varstvo plani n-ke flore, kajti sicer >e uan; kaj lahko prigodi, da bomo sicer se imeli svoje krasne planine toda bujnope-stre planinske flore, ki je razveseli bi dušo vsakega planinca, več ne bo. Določitev cvft:c, kater* bi bilo pr**-?»<»vedano trgati v planinah ozir jih ruvati s koreninami, naj bi se prepustilo »Slov. planinskemu društvu , ki ima največji intere< na tem. da «*•* •hrani krasna naša planinska flora, Xekatere cvetice naj bi se smele samo v gotovem številu trgati, da «*e ohranijo za prihodnje leto. Nadzorstvo, kako se zapovedi izpoluujejo, naj bi vršila j»olitična oblast po svojih organih. i:?;kor je to ponekodi že v navadi. Nedelj-ki turisti pa mora jo pomisliti, da so še dmgi ljudje, ki se hočejo istotako naslajati ob divni alpski flori in da se ne sme izruvati v^aka rastlina, ki jim pride pod roke. Mastna posredovalnica za delo in službe bo v soboto, dne 2. aprila radi snaženia uradnih prostorov za stranke zaprta. Prijeta t* tova. Od jeseni lanske ga leta je bilo v mestu iz raz1 ičn i h zaklenjenih izložbenih oken pokradeno različno blago, kakor klobuk*, -n odke, razglednice, denarnice, vaze, potne torbir-f itd. n'\ da bi se bilo moglo prići storilcem na slerl. Pred nekaj dnevi pa je ustavil, na Dunajski cesti službujoči stražnik -Iva mlada fanta, ker sta se mu zde la sumljiva. Starejši je imel pod p-4-l^rino medeno naklo in je tak »i zbežal na »FigovčevM dvoriščen, *jer so ga sonet ujeli. Pri dečkih se je našlo v stanovanji različno kljuearsko orodje, in ki jure. za odpiranj«* izlož-bonih oken. Vse to orodje je bilo ukradeno v neki tukaj'nji tovarn. Ker sta sumljiva, da sta izvršila zgoraj navedene tatvine, sta se izročila c. kr. deželnemu sodišču. Poskusen vlom v vinsko klet, V na 31. s.jš-a na Stari :,oti poskušali neznani tatovi vioiniti v vinsko klet gostllničarke Mariie liiler jeve. Tatovi so polomili ključavnico, ootem pa z delom prenehali. Nesreča. Dne 29. Kušca je zvečer na Trnovskem pristanu pad I h mestna uboga Uršula Tomčeva ter se na desni nogi tako poškodovala, da so jo druiri dan morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Sumljiv pes. Včeraj je hodil po Ble»weisovi in Tržaški cesti nek rjav velik pes brez gospodarja in nagobčnika ter se ziletaval v mimoidoče. S stražnikovlm posredovanjem je bil pes oddan konjaču. Izgubila je neka dama zlat obesek z datumom 12./1- 1910. — Iz-^ublien je srednje velik medved kot otroška igrača, Delavske fffnan|a. Včeraj sc js s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Slovencev, 14 Hrvatov in IS Macedonoev. 10 Hrvatov je šlo v Heb, 13 v Inomost, 10 pa v Beljak. V Kočevje in Stražo *e je odpeljalo 131 Lahov, z dvema posebnima vlakoma so se odpeljali pa na Dunaj in na Ogrsko. Zatekel se je 27. t. m. bel pes, brak, srednje velikosti, bele kratke dlake in velikih rjavih ušes. Vrh hrbta je malo rjav in na desni strani ima večjo rjavo liso. Lastnik naj se zglasi pri Ivanu Jurci si. Gorenje 5 pri Postojni. Zamenjana suknja. Gospod, ki je v soboto, Jue 26. m. in. ponoči zamenjal suknjo v kavami pri Zalazni ku, se poživlja, da ^o nem udoma ' odda na ljubljanskem magistratu soba št .3, kjer dobi svojo. Uradne vesti. Dne 29. aprila bo pri okrajni .s<-dn;ji na Brdu dražba zemljišča vi. >t. o89 kat. obč. Prevo-je. Zemljišče je cenjeno 1780 K. Najmanjši ponudek znaša 1188 J*. — Dne 19. maja bo pri okrajni sodniji v Litiji dražba polovice zemljišča vi. št. 222 kat. obč. Dole. Zei-djišče i je cenjeno 5303 K 32 v. Najaianjsi j |>onudek znaša 3535 K 48 v. Silna burja na tržoikem Velika nesreča no istrski reie n d Po krasnih mirnih solnčnih dnevih je nastopila včeraj po tržaškem ozemlju burja, kakoršne jerebi valstvo že več let ni občutilo. Ob tuljenju grozne in mrzle burje j*» p«i- , dal suh, droben Mieg. Zjutraj je ime- ! la burja hitrost do SO kilometrov na uro, okrog poldneva pa je dosegla 124 kilometrov na uro. Morje je bilo zelo razburkano. Parniki so bili v veliki nevarnosti, da jih vihar ne odtrga in ne požene iz pristanišča na odprto morje*. Dvema parni koma so se res potrgale vrvi, s katerim! sta bila pritrjeni, vendar se je moštvu in rešilnemu parniku posrečilo, da ; so ju zopet priklenili na svojih mestih. Ves promet v pristanišču je popolnoma vstav»jen. Parni k »Ar-iph?-trite« je bil poln roniari.- iz Nemčije, ki so bili namenjeni v Palestino, vožnjo pa so morali vsled silne burje odložiti. Iz Trsta se nam poroča: Vlak •istrske ozkot:rm% železnice, ki odhaja iz Trsta ob treh in deset minut poooldne v Poreč, je silna burja tik Milj vrgla * tira. Na vlaku je bilo j kakih 180 oseb, izmed katerih so tri r osebe obležale takoj mrtve, 18 pa jih ; je t^žko ranjenih. Iz Trsta ie ^akoj ! odšla na kraj nesreče zdravniška pomoč in poseben vlak. ki je pripeljal r-on^sr^epnoe v Tr«st. Med mrtvimi j.« tudi sodnik iz K*~>r>ra, S i m č i č mlad mož, ki .> bil šele pr*»d dvorna leti imenovan sodnikom. Poko.rvk je b'1 gonški rojak iz Brv. Kazen zdravnikov ^o pohiteli na kraj nesreče tudi namestnik princ Hohen-lohe. policijski ravnatelj in lavna- i teli državne železnice. V Trstu v'adr» v«-1f»H te nesr^-če veliko razburjanje. Vlak je bil izredno napolnjen, ker j" namreč vsled Silne burje na morju ustavljen ves promet s pamik- Ljudje, ki ce s;cor vozijo s pamik? m, so <-e ta dan pel.isli z vlakom. Shu-njkl Jug — Hrvatski sabfir. V včerajšnji seji hrvatskega sabora so pričeli frankovci z opstrukcijo vloživŠi 19 nujnih predlogov. Obstrukcija Je torej zadnja bilka, ki se je oklepa propadajočo Fran kova stranka. Ker pa je ta obstrukcija v prvi vrsti naperjena proti volilni reformi, *e lahko prigodi, da bo prav 4a najnovejša taktika Fran k ove stranke prava katastrofa za njo. Zadetkoma seje so bile prečitane razne došlo vloge Med temi se nanaja zlasti mnogo dopisov posamnih sodišč, ki zahtevajo izroči tev raznih |ioslancev radi žaljenji časti. S?»lošno veselost j«' vzbudi! do-pis, v katerem sodišče v imenu znanega vohuna in provokaterja Ojorg-ja Nastiča zahteva izročitev poslanca dr. Dušana Popovića, Ker je predsednik dr. Medakovič odločil, da sc imajo frankov^ki nujni predlogi vzeti v pretres šele, ko bo izerpljen dnevni red, so frankovci proti temu hrupno ugovarjali. Na to se je razvila daljša debata, katere resu Hat je bil, da je zbori.ica odobrila predsednikov ukrep. Popoldne so prišle na dnevni red interpelacij«, ki so jih stavili večinoma frankovci. Vse te interpelacije, med katerimi sta bili tudi dve, tičoči se nedeljskega krvo-prelitja v Pregradi, so se vročile vladi, da nanje odgovori. Seja je trajala pozno v noč. Podrobnosti iz popoldanske in večerne seje bomo poročali jutri _ JnjpeicTinsks i nsjhionidljs SakoMttli smo vest, dn je haje troska kraljevska akademija v Belajradu odklonila sodelovanje pri sestavi; an j u jugoslovanske enciklopedije iu sicer zaradi tega, ker jo zagrebška a kad mija baje ni priznala kot ravnoprav no izdajateljeo in ker enciklopedij; baje ne izide istočasno tudi v cirilici. Temu nasproti pa priobčujc včerajšnji »Obzor« razgovor s predsed nikom »Jugoslovanske akademije« * Zagrebu Smuuklasom. Iz tega razgo vora je razviduo, da je veet o uasta lem konfliktu med zagrebško in bel rradsko a kad ur jo od kraja' do kon-•a izmišljena. Med imenovanima akademijama ni prav noben era spora niti radi prvenstva ideje ali izda janja, niti radi pismenk, še manj pr radi proarrama. Pred vsem J3 dognano, da bo enciklopedija izhajala isto r*asno v latinici in cirilici. V teh nič nem oziru je vsaki skupini zu^otov ljena popolna enakopravnost in svo hoda. Sklenilo pa se je, da se enciklopedija ne da preje v tisk, dokler ne bo ves rokopis natančno in točno pregledan. Hrvatsko - srbski oddelek bosta obe akad uniji sporazumno pregledali in redigirali. — Pripominja •no, da mora vsakega jugoslovanskc-Ta rodoljuba le veselili, da be je izkazala vest o nesporazum ljenju me! zagrebško in belgradsko akademijo kot neresnično. — Jubilej črnogorskega kneza. Letos slavi knez Nikola črnogorski netdeset letnico svojega *, ladanja. Za proslavo tesra jubileja se je csnoval noseben odbor, na citrar čelu stoji črnogorski metropolit Mitrofan Ban. Slavnosti se pnčno meseca avgusta in bodo trajale več dni. Vsi črnogorski vojaki dobe tiste dni dvojno plačo. Politični Aaziijcnei bodo tiste dni puščeni iz ječe, da se bodo iahko svobodno gibali po dvoriščih zaporov, pomiloščeni pa ne bodo. — Dopolnilne volitve ca Hrvatskem se bodo vršile v kvaro. Zagovor, da je to storil v si-lobranu, je bil po zaslišanih pričah ivržen. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Prekoračeni silobran. Janez Re-bernik, 23 let star delavec na Javor-niku, je prišel zvečer 17. januarja t. 1. v Rozmanovo gostilno v Koroški Beli. Ker je Rebernik tire več glasan, so ga fantje iztirali iz gostilne v vežo ter ga nekoliko obrcali. Rebernik se je na to napotil proti svojemu domu na Javornik. Alojzij Tušar pa je pritekel za njim ter ga hotel z neko reč-jo udariti. Rebernik se je hipoma obrnil ter sunil TuŠarja z odprtim nožem s tako močjo v desno sence, da je ostrina prodrla v možgane, ki so se začeli gnojiti, vsled česar je v nekoliko dneh nastopila 6mrt. Ker je sodišče smatralo obtoženčevo ravnanje za prekoračen silobran, ga je obsodilo na 6 tednov strogega zapora. Neopravičena surovost. Dne 24. decembra m. I. peljal je Uletni deček Janez Kapus z uprego neko blago na blejski kolodvor. Na cesti skozi Rečico se je krava posestnika Franceta SI i vn i ki zaganjala v konja, vsled česar jo je deček z bičem odganjal. Slivnik, ki je to videl, se je tako razjezil, da z debelim koncem bičevnika s tako silo udari dečka po glavi, da je fant zadobil močan pretes možganov. Slivnik je bil obsojen na tri mesece ječe. Hud udarec. Fantje iz Pod gori ce so se v Zajce vi gostilni sprli, nakar je sledil zunaj pretep. Po pretepu je prišel gostilničar Andrej Z^iee. ki je bil preie v hlevu, na dvorišče. Tu je videl delavca Vincenca Maidiča in njeerovega brata Janeza razbijati po veznih vratih. Na vprašanje, zakaj to delata, udaril ga je Janez Majdič z vejo nad levo oko, brat Vincenc pa s kolom po levih rebrih tako, da mn je eno zlomil. Obdolženec pravi, da je bil popolnoma pijan, kar pa priče zanikajo. Obsojen je bil na pet mesecev ječe. Telefonska in brzojauna poročila, Cesar za žrtve v Okori tu. Dunaj, 1. aprila. Cesar Fran Josip je iz svoje privatne šatulje daroval 30.00(1 K za žrtve katastrofe v Okoritu. Proti državnemu posojilu. Praga, l. aprila. Parlamentarna komisija češke agrarne stranke je poslala predsedniku poslanske zbornice dr. Pattaju brzojavko, v kateri protestuje proti spremembi dnevnega reda prihodnje poslanske zbornice brez vednosti klubskih načelnikov na korist državnemu posojilu. Konec velcizdajniskega procesa? Zagreb, 1. aprila. Včeraj in danes razpravlja stol sedmorice o ničnostnih pritožbah v »veleizdajni-škem« procesu. Mogoče je troje: da sodišče potrdi razsodbo prvega sodišča ali da obtožence oprosti vsake krivde in kazni, ali pa, da odredi po-j polnoma novo obravnavo. Vsa javnost pričakuje z napeto pozornostjo razsodbo. Govori se, da bo stol sedmorice vse obtožence oprostil. Hrvatski sabor. Zagreb, 1. aprila. Snočna 6eja je trajala do 11. ponoči. Med frankov-skimi nujnimi predlogi jc bil tudi eden, ki se je tikal osebe podpredsednika dr. Pera Magdiča. Tega predloga predsednik dr. Medakovič ni pripustil k razpravi. Koncem seje so frankovci umaknili vse svoje nujne predloge. Na Ogrskem piše milejši veter. Budimpešta, 1. aprila. Vlada je nstavila mnogo procesov, ki so bili naperjeni proti socialnim demokratom in narodnostim. Pravosodni minister Szekelv jc izjavil, da je prevzel 148 takih procesov, ko je nastopil svoje mesto. Nadalje se je izrazil, da so se vspričo tega dejstva narodi lahko upravičeno pritoževali, da se jih preganja. Domohranski minister v Bosni. Sarajevo, 1. aprila. Semkaj je prispel avstrijski domohanaki mini- ster general Georgi, Na kolodvora ga je sprejela generaliteta, na čelu ji deželni šef general Varežanin. Odposlanstvo črnogorskega kneza. Bel grad, 1. aprila. S Cetinja javljajo, da pride v Solun ob priliki, ko se bo tam mudil kralj Peter, posebno črnogorsko odposlanstvo, da se mu pokloni. Obenem bo kralja povabilo, naj obišče Cetinje. Skupni poset kralja Petra in kralja Ferdinanda na Cetinju. Belgrad, 1. aprila Kralj Peter in kralj Ferdinand se tekom tekočega meseca še enkrat sestaneta. Kakor zatrjujejo, se bosta na tem sestanku dogovarjala glede skupnega poseta na Cetinju, da čestitata knezu Nikoli ob 50Ietnici njegovega vladanja. Izlet srbskih akademikov v Carigrad. Beldrad, 1. aprila. Akademsko pevsko društvo »Obilic« je sklenilo, da priredi izlet v Carigrad. Na potu v Carigrad se ustavi v Sofiji. Tako v Sofiji kakor v Carigradu priredi društvo koncert. Avstrijsko-srbska trgovinska pogajanja. Belgrad, 1. aprila. Pogajanja glede trgovinske pogodbe za Avstrijo ne bo vodilo tukašnje avstro-ogrsko poslanstvo, nego posebni odposlanci iz Pešte in z Dunaja. Mohamed V. in Abdul Hamid. Solun, 1. aprila. V tukajšnjih krogih govore, da bo sultan Mohamed ob prihodu v Solun posetil svojega brata Abdul Hamid a v vili Ala-i tini. Abdul Hamid bo baje pri tej i priliki podaril bratu vse svoje premoženje in bo za to dobil dovoljenje, da se naseli v Mali Aziji, kjer se bo smel svobodne je gibati. Turški poslanik v Belgradu. Carigrad, 1. aprila. Včeraj je prispel semkaj Ali Fuad bej, poslanik v Belgradu, da prisostvuje sprejemu srbskega kralja. Pred svojim odhodom iz Bel grada je imel dolgotrajno posvetovanje z ministrom Žu-! jovieem, ki se je tikalo poseta kralja Petra v Carigradu. Ponesrečeni zrakoplovci. Petrograd, 1. aprila. Iz Sosnovic javljajo, da je tamkaj padel neki zra kopi o v iz visočine 300 metrov. Dva v gondoli se nahajajoča zrakoplove^ sta težko poškodovana. Viharji na jugu. Pulj, 1. aprila. Tudi tu je včera*, razsajal silerv^vibar. V luki je utonil neki mornar. Torpedovrfa »Bivol« je ! pri vhodu v pristanišče trčila v čoln. v katerem je bilo polno mornarjev. Čoln se je potopil, mornarje pa se je posrečilo rešiti. Milan, 1. aprila. Tu razsaja silen vihar s snežnimi zameti. Tempera-| tura je padla pod ničlo. Povsod; sneži. Bolan papež. Rim, 1. aprila. Papež Pij se je precej močno prehladih Zdravniki so odredili, da mora ostati v postelji. Odpoklicani grški poslaniki. Berolin, I. aprila. Iz Aten brzo-javljajo, da je minister zunanjih dei pozval vse grške poslanike na evropskih dvorih, naj dotičnim \ladam vroče svoje odpoklicne dokumente. Ogromna stavka. Berolin. 1. aprila. Iz New Yorka poročajo, da je pričelo stavkati 200.000 premogarjev. Zahtevajo 5% povišanje plač. Zaloge premoga za dostujejo še za 14 dni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Uasto Pnstoslemšek. Narodna delavk organizacija r Ljubljani vljudno vabi na družinski večer ki ga priredi na praznik, dno 4. aprila 1910 v areni „Narodnoga doma". SPORED: Pozdrav. Na smrt obsojeni. Dramatska slika iz življenja koroških Slo« vencev v III. dejanjih. — Spisal Ks. Mesko. Ker se je žene bal, ali morilci v Kravji dolini* Burka v enem dejanju. Pri družinskem Tečem sodelujejo taaboraši. Vstopnina prosta. Prostovoljni doneski v korist Vajenski skupini za izlet v Trst se hvaležno sprejemajo. Baesten točno ob 7. mrl arooar. Drniiaski večer se vrti pri pogrnjeiii nizah. Žitno bone v Budimpešti. Dne I. marca 1910. Termin. Pšenica za april 910. . . aa 50 kg 13* ♦ senica za maj 1910 ... za 50 kg 13*49 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 11*21 Rrž za april 1910 . ... za 50 kg &50 Koruza za maj 910 ... za 90 kg 6U0 Oves za april 1910 . . . za 30 kg T& Efekti* inaniaa I Ustna voda EUODIN" j • «111«-«.. ( I " I Specijaliteta za I : Cena 2 kroni. = 4813 Glavna zaloga lekarna ^ OD. rt. Tnlkn v LDblnL ^ Jsborne so Peka tete, to se prenova a le ted v ako so pravilno orioravljeie. /fj-roči si naj vsoka kuharica in golšo sp+dinja kuharsko k^j'l9°> ki jo dobi$asio*j pri P'vi kranjski tovarni testenin v Ji J$istrici. Meteorološfcno poročilo. ViSina nad morjem 506- t Stanje i ^ spazo- barometri ▼ mm - m c Nebo 31. 2. pop. 736 6 „ i 9.zv. 738 9 2 0 p. m. jvzh. oblačno 0 3 sr. svzhod sneg 1. 7. zj. 7411 0 8 si. jvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 0 9, lorm. 66 . Padavina v 24 urah 0 6 mm. Krasna soba zračna, z dvema oknoma, ra7glfd na Tivoli, lepo meblorana. klavir ra raz r*oiago. se tako) odđa m B!e*-vveiaovi cesti 20, 1L, desno, lioo Tovarna iičs 1166 steno >1 zmožnega slovenskega in nemškecra jezika — Ponudbe je poslati pod >ifro JfJ. l,M na upravn ^tvo »Slov Naroda«. debel do 30 m razpošilja ha ni uufliit in gostilničar ? um n intifea. Cena po d< govoru. 116* Adolf Anton Mlekus. trgovec z meš. blagom v Bovcu na Goriškem sprejme spretnega, zanesljivega ena mm izvežhanega v vseh strokah. Ozira >«■ le na dobro rroć. H60 Učesils pridna, z boljšo ^nlsK-o izobrazbo, a sprejme ttJi v bsiJSa mtt tipi* Katera zna kaj šivati in a preanu>t — Ponudbe naj se po*1 ,,I~10 prihodnost" Ljubljana, paste re-atante". Proda se iii klavir eventualno tudi na obroke. Blagfhoma vprašanja t na zavijajo: Tovarna barv v Colo pri Ljubljani. no i Kois vseh vrst, kakor goveje, telečje, jvčje, jagnjetove, hczličeve itd. kupu.e po najvišji c«.ni Jos. Presker Ljubljana, Poljanska cesta št 60. 1167 k GODI nn Titataa cesta 22, IJnnfnm Na željo ftdaasa ia •riaasa sasi mmv. zaa—tsjc _aaractlt i asfisaks._1154 Proda se radi pričet ia drug«* cbrti, v večjem meMu na Kranjskem, priprav na za vsako obrt. D»» sedaj je v hiši že nao 20 let gostdna, zelo dobro obiskana, lotere sen tom so na razpolago dokazi prometa. Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. U63 Avtom, pasti na veliko« Za podgane K 4, za mizi B Z-40. Ujame se jih brez nad orstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo jBOUFSS*, past za ščurke, ki jih ujame v eni noči na tisoče. Stane K 2*40. Povsod najboljši uspeh. Razpošilja po povzetju. J Schuller, lu ailll,X »tglerjas e6 30. Premnogo zahval in priznanj nuditvrđtka IT-TOMEI izvoz jukna LuHumpoku (Češka) Uzorci Pristen dober brinjevec se dobi pri 324 L SEBEHIKU V Spol JURI. Kolodvorska ulica 22, 3 minuto od južnega koiodvora, je vsak dan J«, f. Schatf er h? n l JU not m ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča, a nadzornik c kr. držav ne železnica v BHjaku pro*t, da *e mu doposlje 11 škateli tako uborno 711 učinkujočih Salmijakovih .*. pastil .\ (kašelj lajšajočih, sfez raackrajajočih) lekarla PICGOLI v LJubljani, c. in kr. 0 v o t n t ga založnika, 1 ap* živega dvorpega /aložnika. i- na škatlpca 20 v, 11 tkatliic 2 K. Naročila po povzetju. Samo 6 dni Iiire-Hiv T Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine nomr samo EOa S UR A ROJI oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta štev« 18 v acvi hi&i .Zmelske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcn". 2040 Sani j*» tisti, o kat rem nravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DE1TE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Jfiinlos" pralni prašek je torej najboljše kar >e more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je poceni in daje 152 bližčečo beloto in je popolnoma bres duha. Ztvitek '■ , kg »Une npr samo ~*M 3» ?in. Dobiva se v trgovinah z drogerijamt, kolonijalnim blagom in milom Na debelo L. MlBlos, DuaaJ, L MAlkeraastel 3. v Ml«« malo prodajalno jestvin ali pa bolje idočo prodajalno kruha. Kdo, pove upravništvo »Slov. Na-yo40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jcaeoce, Trbii, Beljak, jui. iel, Gorico, dri iel . Trst. c. kr. dri ieL, Beljak, (čex Podrcščico), Ceiovec. T32 po po »d ne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 8*?S popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico, drž. iel, Trst, c kr dri. iel., Beljak. (čex Podroiico1!, Celovec e*23 zvečer, Oseboi vlak v smeri: Iriič, Jesenice, Trbii, Be!;ak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, DraiOune, Berlin. 7*40 zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, k c doli o vg, Straia-Toplice, Kočevje, 10 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. žel.. Gorico, dri. iel.f Trst, c. kr. dri. iel.. Beljak, jui. iel., (čei Podroščico) Prago, Draždane, Berlin. 04 bo* tx Llnkllaae (drtavup ieUiniee)i 7*2 1 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. **oe popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7.10 zveoer: Osebni vlak v Kamnik oktobra Mnotf ▼ L|aol«aao (Intno iel«mioe 7BI2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. iel, Trbiia, Jesenic Gorice, Trsta, Triiča, 8-02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. tl*23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui ieL, čez Podroščco in Trbii, Gorice, diž. iel, Jesenic, Trisča. 2aOO po po • d ne: Osebni vlak is Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, j ž iel., Trbiia, Celovca, Beljaka, (čez Pod o-žico), Gorice, dri. iel., Trsta c kr.