s ■ « ■ 9 •'■MU '•¥ • »W *r* • ■£ l m ; Posamezne šterilket Na* S i rudne Din — *50, ob ne* £ dcljah Din V—* S ,TA.BOK» izhaja vsak dan, raz v en £ J nedelje in praznikov, ob 18. uri x * ■ da. umom naalednjecra dne ter etan v « 5 mesečno no poeti 1) lO—, za ino~ J • zemstro D 18 •—•, dostavljen na dom m J 1) II’— , na izkaznice D 10*—-* £ e Inserati po dogovoru, » J| Naroča se pri upravi ^TABORA*, " « MARiBOR, Jurčičeva ulica ;>tev, i ■ t^odtnfna &f$£«ris # sgoTovfnl ~A/ CUSMBSSSSOBKSMBl »E^iK3aE»; *»r,>wwwwwwir,igf.. V«««« n* n* Številke t M* rad«« Din ~-50, ,b n*» dnljab Din 1*—, 0RBDN1l>T i O «e nahaja v Marf-« boru, Jurčičeva ul. čt. 4, i. na zato ga tudi vse razbobnanjo dobrot sejma ni dvignilo iz njegovega malodušja. Službenim ozdravlevalcem Tr-Sporazmn glede nakupa deviz. 8sta ne bilo torej treba poseči po moč-. . f nejših lokih, seveda takih, ki ne sta trgovec z vinom Štern je predlagal u-, llej0 ^osti in pomagajo vsaj hipno, stanoviteiv vinske borze. Inz. Kasta-1 In res! Za časa sejma so sklicali v nič (Sušak) je priporočal čimprejšnjo • ijtrsf. jcar cej0 vrsi0 raznih kongresov, uvedbo enotnega vinarskega zakona \ izmod katerih naj omenim le takoime-in zvišanje uvozne carine za vino na- novani »italijansiko-orijentalski kon-piram Italiji in Grčiji. Češkoslovaški i gres in pa kongres italijanskega novi« konzul ing. Paira je opozarjal na viso- j narstva. Na obeh teh kongresih se j« ko železniške tarife v Jugoslaviji, ki, na ^.go in široko razpravljalo o Tr« onemogočajo uspesno konkurenco z_ i-. g tu, o njgovem gospodarskem stanju talij,anskim vinom. Konferenca je bila: jn njegovih potrebah. Ministri in dru- I gi mogočni oblastniki so razkladali tu (Izvir- j svoje načrte za povzdigo tržaškega ob 19. uri zaključena. Beograd, 19. septembra mM in iv ----------- casi, v katerih se je odjemailec pride zaenkrat v postov le no.) Danes se je vršila v kabinetu fin-1 prometa, v raznih komisijah sa je do ?„ ^ , 0 c^ydo po tržaških ulicah | Češkoslovaška, s katero je bila sklon je- ministra konferenca, Id so ji posestvo- , ločevai0 kakšne trgovinske pogodbe na trgovska pogodba, ki določa izvoz 150.000 lil vina na Češkoslovaško. V to svrbo bo izvozila Vojvodina 40.000 bi, Dalmacija 40.000 hi, Slovenija 30.0(50 hi, Hercegovina 10.000 in Hr-vatska s Slavonijo 30.000 hi. Tukajšnji inse j0 dobro živc-lo, če se jo le količ-cJ migalo. Trgovinski promet z zaled-Sč? ■161začel zastajati, tržaška sbladi-h°-na do vrha. so ostajala polna, i,? -?1* ‘e ljdo ®° P”ometa, je bilo le w on žitno m še tega je prihajalo ved- Trst jo začel izpo-c.„vati, da stoji pred popolnim gospodarski m polomom, in vedno obupnojši sr podajali klici, ki so poživljali rim-.i0 'kido, naj čendar stori svojo dclž-S uost napram mestu, ki s svojo tako si- poljedelskega ministra je. bila doloee-jajno dokazano zvestobo Materi Domo- na anketna komisija, ki bo zbrala in hip1 — v v°inem času so tisti, ki so) kontrolirala podatke o stanju letošnjo ih ob prihodu Italijanov v Trst naj-] žetve z ogledovanjem na licu mesta. ??v™nejši »odrešenci«, najhujše! Komisija bo štela 6 članov in bo raz- ločevalo, kakšne trgovinske pogodbe vali pomočnik finančnega ministra naj so sklenejo in kako naj se v njih Plavšič, generalni inšpektor Jakovlje- zagotovi Trstu prvo mesto na božjem vic in člani'obrtniške zbornice. Na kon- ; lagkem solncu, sklepalo se je kako se forenci je bil dosežen popoln sporaaum glede dovoljenja za nakup deviz. morajo vse prometne žile najširšega tržaškega zaledja, ki sega preko Jugoslavije in Avstrije tja do besarabskih planjav, do Krkonošev in poljsko-litvanskih prašum, napeljati v Tret in Beograd, 19. septembra, no.) Na predlog pristojnega Italijo in se naravnost pohotno? deljena v dve pS ajali na raznih že kc' no-it ir ogabno ne za slu-, ranih in risanih zasramovanjih lnš-j >fak^lja, laško vojske in vsega, kar v? biI0 V zvezi z Italijo Pogina. f Kima so potem prihajale obljube lv> 0 ™'ba-nii, ali uresničila so ni no-a. vrgli so v svet misel, da se colo fc07n°^t0 proglasi za »prosto lu-r0 .^koliko mesecev je ta misel pač s držala pokoucu obupane Tržačane, j 1 PPlngoma je začela uplahovati in n.03 v Trstu že ni več človeka, ki bi: (nl zavarovati s to mislijo. Medjem . f 36 Položaj v Trstu postajal vedno ' PP-nejsi. Brezposelnost jo naraščala »v j'n° fin dne, tisoči in tisoči zastonj Anketa o stanju Betošnje žetve. (Izvir- Srbijo Milan Zoric, drugo insnoktor za ‘ ®d,ino lo v Tr^> pomednarodovali so oddelka Vojvodino Milan Duujič. Na čelu an- j beznice m reke, sploh, z eno besedo: kote se nahaja sekcijski šef za polje- zgladi i so Trstu tako sijajno oodoo-delstvo Nešič. Komisi ja je že odpeto- nost v cMake’ da se 30 tem oblakom vala in začela delati. V 14 dneh bomo izvedeli pravo stanje letošnje žetve in; to bo tvorilo podlago pri preiskovanju skupini. Prvo skupino vzrokov današnje draginje in bo u-za vodi poljedelski inšpektor za Južno spešno služilo za boj proti draginji. Politične viharji na Bolgarskem. samim moralo storiti milo od vse te bodoče tržaške sreče in se jim je vlila cela ploha solza na presrečno mesto sejem, sejmarje in kongresiste. S tem pa je za enkrat tudi rešeno* tržaško vprašanje za — laško vlado in vse tisto, kar je ž njo v zvezi. S svojimi1 lepimi načrti in še lepšimi obljubami Sofija, IS. septembra. (Bolgar- tudi o krivdi voditeljev opozicij ona!- so nasuli Trstu toliko peska v oči, da si' ska tel. ag.) Včeražiafird«. jo prete- nega osnutka, določajočem kazni _za ga vsaj par mesecev ne bo izmol iz kol v Trnovem povsem mirno. Napove- one, ki rušijo notranji mir. v Sofiji, njih in ne bo videl svoje_ mizerije. Ko dano zborovanje opczicijonalnega blo- Timovem in v drugih mestih vlada se pa zopet zave — načrti bodo seveda ka se ni vršilo. Zborovanja agrarcev popoln mir. (Opisani dogodki so v zve-! ostali načrti, obljube pa obljube *— pa se je udeležilo ogromno število pristašev. Voditelja blokašev in njihove svojce ter bivše ministre je morala policija vzeti v zaščito, da jih obvaruje pred morebitnimi napadi. Razjarjena množica se jo pomirila šele tedaj, ko je Taskalov izjavil v vladnem imenu, da bodo člani predvojnih vlad — mini* SjY1e,a’kri,hn-a A a,.'kruha z vsakim dnevom manj kai šele to ko je' ®tra Gefiov in Banev — kakor tudi čla-/1 niMr/irn man i !n!ni Povojnega kabineta — Malinov in »NcJmj je Treba storiti!« - je' Kbeterkav - postavljeni pred sodišče. sH °illd do lTsb ^Pnpeti je treba vse ’ t rst mora zopet, postati torišče prej- 5n'u°V*le trp:ovine, kakor jo' bil v -dl časih!« Al! kako?! S čimt! to je sila. prikipela žo do vrhuncu, •taP.i rešilno misel, seveda pristno . ^•Bansko lahkoum.no, zgrajeno no na* no podlago smotrenega dela, temveč’ Sobranje bo sklicano k izrednemu zasedanju, na katerem se bo napravljalo le na pesek !z sej Zveze narodov. REŠEVANJE AVSTRIJE. Ženeva, 18. sept. (Izv.) Finančna in gospodarska komisija ste izdelali zi z razkritji o ŽVranglovi akciji. Baje j pridejo z novimi načrti in novimi ob-so bili voditelji opozičijomalnega Moka • ljubaani, Tržačan pa si bo še nadalje (meščanskih strank) sporazumni z pritegoval pas preko želodca in stradal, \Vranglom. Koliko je na tej mučni ob- j dobesedno stradal, dokler bo mogel-dolžitvi resnice, je težko reči, ker eo. Potem pa pride konec! politično razmere v Bolgariji TOled ve- j In naj ne misli kdo, da so to le bo* likanske demagogijo vseh strank zelo sede! O ne! Trst je pod sedanjo vlada-n e jasne. Ni izključeno, da Stambuli j- j vino v resnici posvečen poginu. Itaii jaJ slcij z ozirom na bližajoče se volitve in : sama mu ne more dati življenja, kep na agitacijske uspehe svojih nasprot- j ga komaj in komaj vzdržuje vsem nikov namenoma išče obdolžit ve, ki ostalim svojim mnogoštevilnim veli« mu dobro služijo. Op. ur.) j kim pristaniščem in je Trst tako iz- | ključno navezan na svoje zaledje, ki ni .y italijansko in ga italijanska zunanja j in notranja politika le še vedno bolj Prad invazro Kerna lovih Čet: Odbijata od Italijo in prav posebej še od Trsta samega. Vsa italijanska zunanja politika je usmerjena proti mali v Evropo? Grčija utrjuje Tracijo. Aten e, 18. sept. Grška vlada hoče M lanski Ponesrečil in hi vwdv V VT°V ?n želja: »Mednarod-; poročilo o sanaciji Avstrije. Priporo- odposlati zlasti mlajše letnike v Tia-jmen! sejem!« i čata zlasti, da Avstrija sklene trgov- " ' ske pogodbe z vsemi sosednimi državami in sicer v najkrajšem časa. MANJŠINSKO VPRAŠ ANJE. Ženeva, 38. sept. (Izv.) Začetkom sejo 6. komisijo je zvezni svetnik Motta prečita! svoje poročilo o manjšinskem vprašanju, ki ga meni predložiti plenarni seji. Ker angleški tekst še ni razdeljen, so je razprava preložila. SPREJEM MADŽAROV V ZVEZO NARODOV. sejem so je popolnoma dnc 'u ^kljnčii v prepričanju,1 clai- ? n° °*vold voa- AR lotos so ga ven- j detit,* 'n usneh tudi ne bo bil tirr1’ ^ od Trodlanskega. Ali če bi: to r»n.’al Se dc!'bor, kaj vendar vse sh-n,--, Trstu, ki sam no proizvaja Dn ' ‘J,11 ’ a-sar, kar naj bi šlo v nvet. Potn-o i'1 , Trst veljal kot nekak Škn _1.0Va -nl *rg za drugokrajevne la-‘ 1 ca ° inozemske proizvode,'je pa ho fn1! nesmisel, ko je vendar jas-' s.° vsnk umni ta-govec kolikor ’ ---ee izogiba tujega ■noBVpdooile.a. i Z e n e v a, 18. sept. Današnja plcnar- vprašanje morskih ožin. Pripravo za obrambo Dardanel, antanti in zlasti še proti neposredni sosedi Jugoslaviji, notranja italij an-.. ska politika pa, goji v Trstu ion njego- m jo, da tam ojači svoje postojanke. * vem območju ono strupeno zalogo, ki Ruski boJjševiki za Turke. I ob vsaki .priliki brizga svoj strup _ na Riga, 18. sept. Vojni svet ruskih ogromek tistega naroda, čigar l>rija-sovjetov jo glasom vesti iz angleških teljstvo napram Ita iji n e i o j’ virov sklenil zbrati vse čete v Kavkazu vrniti Trstu ze do skrajn ^.i i P in celo črnomorsko brodovje ter jih življenjsko moc. Kako naj živi imeti pripravljeno, da na prvi signal taki politiki.. v _____ gredo na pomoč Kemalistom. Ljudski sedanjih tržaški i ^^ _ g . komisar Harakan jo izjavil, da sovjeti -i® govorilo mnogo o o no.->aji i z . » priznavajo pogodbo, sklenjeno med slavijo, ugotoviti, se Turčijo in sovjetsko vlado glede Dar- tudi bilIi aranžerji vsaj o I,v?.1 ’ danel in Bospora, in da nima nobena da y teh vprašanjih niso cai -druga država pravico se vmešavati v tistim, ki bi bili se o oje pnira ki 'iuvw ^vgroa tujega posredovalca, i'av I)od'raz't,3® blago, in kupuje na- na seja Zvezo .narodov so je soglasno r^ ocl 7)0 inipj m. f pkleipajo na semnju, pa Jliso tržaški • ■1T1'al0’ Proizvodi Nansena razprava o pomoči grškim in armenskim beguncem iz Male Azije. Peta komisija je dobila nalog, izdelati tozadevne pred- ele m večinoma tudi ne po.i- Trsta naTriPmbne krade preko i. - ’ ^ Ol to TiftmAv« 1 *i_____ _ ; ogenj, ali do izraza pa še vedno ni pri-i šlo tisto izpoznanje, ki bi reklo: »Sto* > rimo konce krivicam, ki jih delamo London, 18. sept. Iz Carigrada mi, da bo sprava res mogoča!« Dokler poročajo, da infanterija dela strelske pa tega izpoznanja ne bo in dokler be* jarke v okolici Čanada v svrho obram-; sodam ne bodo sledila tudi dejanja in be Dardanel pred napadom Kem ali-' poroštva za bodočnost, je sprava iz-stov. S kij učena in Trst obsojen v — smrt BORZA, | počasno, a tein gotovejšo! (Predborza.) Mariborska f^eben v, P omenjal o velik nepo-Ovii.c,, 70pct pod^nžnSe va Tržačan iakn dobro, in loge, Predlog, naj Zveza narodov intervenira pri narodih, ki so izzvali Curih, 19. septembra. r konflikt v Mali Aziji, jo M' izročen Pariz 40.50, Zagreb 1.75, London 23.70, , prvi komisiji. Jutri seja, v kateri Berlin 0.37, Praga 17.40, Italija 22.37, ^ w O pade tudi odločitev glede reguliranja Newyork 53634. Dunaj O.OOli. Budirn-mej med Avstri.io in Ogrska. lešta 0.27, Varšava 0.7 h, Sofija o.23. odprta do vključno 24. septembra- Mmotrv« jvjkmmk jnvanMMi Politične rest!. * Potvorjena izjava ministra Niu-eiea. Iz Beograda poročajo: Tukajšnji iisti so prinesli brzojavno vest »Agen-ce Ha/vas« o pogovoru, katerega je imel naš zunanji minister dr. Nineic s poročevalcem »Malina« z ozirom na zapletljaje v Orijentu. Mnenje gosp. Ninčiča, ki je tu podano, pa jo popolnoma napačno in potvorjeno. Izjaviti moramo, da je g. Ninčic odločen nasprotnik vsako teriiorijalne ispreineni-be. — * Pilsndski ~e vrnil v Varšavo. Kakor poročajo iz Bukarešte, je šef poljske republike, ki je posetil Romunijo, odpotoval iz Sina j e naravnost v Varšavo. Govori se, da bo romunski kralj Pilsudskemu vrnil obisk in sicer takoj po kronskih slavnostih, torej v drugi polovici oktobra. * Avstrijska zagata. Znano je, da ima avstrijska republika mnogo preveč uradništva, ki tlači njene finance kakor mora, ne da bi ji prinašalo kakršnekoli koristi. Vsled tega je sklenila dunajska vlada, da izvede redukcijo uradništva ter na ta način pride vsaj malo do duška. Tozadeven ukaz ie bil te dni že podpisan — izdati pa ga niso mogli in sicer radi tega ne, ker nimajo denarja! Po pragmatiki bi morala država izplačati odpuščenemu urad-ništvu večje odpravnine — Magajne pa so prazne. Tako Avstrija sedaj ne piore odpustiti uradništva, a ga seveda tudi ne more obdržati. * Romunija in dogodki na bližnjimi Vzhodu. Glasoan romunskih listov zasleduje romunska vlada budno vse dogodke na bližnjem Vzhodu ter je pripravljena na vse eventualnosti. ,'Glede diplomatičnih korakov za rešitev :itega vprašanja stoji na stališču, da :.me prizna nobenih sklepov, ki bi sa izvršili brez njenega sodelovanja. * Romunsko-poliska vojaška konvencija. Kakor poročajo iz Bukarešte, se vrše med predsednikom poljske republike Pilsudskim in šefom romunskega generalnega .štaba, generalom štaba, generalom Cristoscaijem pogo-ivori glede sklenitve romunsko-poljske vojaške konvencije. Pogovori uspevajo baje jako dobro in je pričakovati, da bo taka konvencija v kratkem tudi res sklenjena. Kakšno stališče bodo zavzele ostale države Male antante nap ram tej konvenciji, še ni znano. * Zveza narodov o sanaciji Avstrije. Na sobotni seji 5 komisije Zvezo narodov v Ženevi, k je sestavljena, da prouči načrte o sanaciji Avstrije, se je prečitalo poročilo finančnega odseka. Iz poročila je razvidno, da bi potrebovala Avstrija za sanacijo prvi dve leti 520 milijonov zlatih kron. Poleg tega pa obsega poročilo tudi kritično osvetljitev avstrijskega budžeta ter naglasa posebno velikansko število državnega uradništva v Avstriji, ki nikakor ns odgovor ja številu prebivalstva in velikosti državnih uradov in o-bratov. Komite je izrazil mnenje, da j bi bila sanacijska akcija v Avstriji le | tedaj uspešna, ako bi se izvršile velike i notranje reforme in ako bi se spreme-j nilo v tem smislu tudi avstrijsko jav-| no mnenje. Zastopniki Anglije. Francije, Italijo in Češkoslovaške so izjavili, da bodo na prihodnji seji precizirali svojo stališče napram tej izjavi. * Bela knjiga o restavraciji Mabs-buržanov na Madžarskem. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je te dni pod naslovom »Diplomatieni dokumenti o poizkusih restavracije Habsburžanov na Madžarskem« avgust 1919 —november 1921) izdalo prvo diplo-matično knjigo. Knjiga, ki jo imenujejo »bela knjiga« vsebuje opise obeh poizkusov restavracije Habsburžanov na Madžarskem in vseh od češkoslovaške republike "Dreti tema dvema pod-vzetih korakih. Knjiga vsebuje poleg tega tudi reprodukcije 74 dokumentov, not, raportov, izjav, informacij, razglasov in demarš. Ker se nahaja v knjigi .mnogo podrobnosti, ki doslej javnosti še nitso bila znana, vzbuja vseobčo pozornost. Češki listi prinašajo o njej obširna poročila. Radiraj Rehar: Po Bački. (S kongresa jugoslovenskih novinarjev). (Dalje). O srbski književnosti v Subotici nimam podatkov, gotovo pa se o njej skoro ne more govoriti, ker za Srbe ni Subotica kot kulturno središče nikoli pomenila veliko. Njihovo kulturno delovanje v Bački je bilo koncentrirano bolj v Somboru, a najbolj v Novem Sadu, srbskih Atenah. Pri Bunjeveih je književnost slabo razvita, kar je popolnoma razumljivo, ako pomislimo, v kakšnih razmerah so živeli. Zato je pomembno tudi ono malo, kar so storili na tem polju. Prvo knjigo v bunjevški hrvaščini, ki je ugledala beli dan, je napisal 1. 1790. Bunjevec fra Gr ga Peš-talič, rodom iz Baje. To je bila dalša pesnitev poklonitve bunjevških plemičev kralju Leopoldu II. o priliki kronanja, o čemer sem govoril že poprej. Naslov knjigi, oziroma pesnitvi je bil »Dostojna plemenite Bačke starih uepomena, eadašnjih i drugih slovinske krvi deliali slava«. Knjiga, katero je autor posvetil onim olenn-čem, ki so se vdeležili kronanja kralja Leopolda II., je bila tiskana 1. 1790. v Baji. Ta knjiga je velike kulturno-hi-storične vrednosti, ker so v njej v lepih stihih opevane tedanje razmere Bunjevcev in bunjevških prvakov, ki so se proslavili v turških vojnah. Leta 1797. je izdal fra Grga Peštalid vBudi-mu svojo drugo bunjevško knjigo: Dnevna kronika. — »Slovenskemu Narodu« kratko v odgovor. Iz skrajno surovega odgovora v »Slov. Narodu«, za katerim je videti osebni interes dotičnikov, ki so ga pisali, jo videti obenem, kako smo v živo zadeli s tem, da smo opozorili pravočasno na spletke zoper ustavo, katera spletka bi nam — če bi se posrečila —* prinesla izgubo tega, kar smo si izbojevali po težkem boju. Ljudem, ki v »Slov. Narod« pišejo, ne bo nič pomagalo, da so se zarili v politiko ljubljanskih cerkvenih stolpov; ljudstvu se bodo oči odprle in brez razlike strank so bo oibrnilo proti njim v o-brambo svojih interesov. To bodo v kratkem videli. — O »lutenberških vinih« piše zagrebška »Slobodna Tribuna«. Hrvat-ski listi so res nenadkriljivi v pačenju naših lepih imen. — Odlikovanj sadjar. Za zasluge na polju sadjarstva je odlikovan z zlato medaljo za državljansko zasluge g. Pran Praprotnik, nadučitelj v p. v Mozirju. — !>r. Ninči'6 v Parizu. Naš zunanji minister se je miudil v Parizu, kjer ga je sprejel kralj Aleksander v dve UTi trajajoči avdijenci. Zunanji minister »Utišenje ožaloščenih u sedam pokorni pisarna kralja Davida«. Ta knjiga je dokaz, da so bunjevški fratri izza dubrovniških pesnikov XVII. stoletja prvi parafrazirali Davidove psalme. Drugi pisatelj, ki se je bavil s pro-učavanjem bunjenške prošlosti je bil fra Grgo Čevapovič; napisal je latinsko delo: »Memoria Gentis Illisicac«. Poleg tega pa je napisal fra Grgo Čevapovič tudi nabožno dramo »Josip, sin Jakoba Pajrijarke« v 10 prizorih. Drama je pisana v duhu srednjeveških cerkvenih dram. O. Pavič je napisal »Jezgro«, knjigo nabožne vsebine, jezuit Petar Kanjiža pa stari bunjevški katekizem »Kratka azbučica i kvatak krščanski nauk«, ki je bil tiskan leta 1796. v Trnavi. N a jplodbv ite j ši bunjevški pisatelj in preporoditelj, nekak bunjevški St rosam a y er, pa je bil škof Ivan Antunovič, zelo visoko, evropsko naobražen mož. Najvažnejše delo tega .moža je »Razprava o podunavskih i potisanskih Bunjeveih i Šokcih, u pogledu narodnem, vjerskom, umnom i gragjanskom i gospodarskom«. Knjiga je bila tiskana na Dunaju 1. 18S'?. V tej knjigi je Antunovič opisal vso zgodovino Bunjevcev ter jih opomnil, da so eno in isto z brati Hrvat i in Srbi ter del velikega plemena Slovanov. Antunovič >e osnoval tudi prvi bunjevški list »Bunjevaoke i Šokačke novi-ne«, ki so izha jale v Kaloči, a urejeval jih je Kolor Milodanovič. Pozneje so imeli Bunjevci so več drugih listov, ki pa so prenehali izhajati. Obdržal se je le »Ne ven<. nričel izhajati v Baji ’ je poročal kralju o dogodkU’ na Balkanu, ki so zelo za.intere.-i ali našo vlado. — Invalidski shodi se vršijo v nedeljo dne 24. septembra 1922 pri Sv. Martinu pod Mariborom v gosrilni gospe Hmer ob S. uri zjutraj. V nedeljo dne 1. oktobra 1922 pri Sv. Barbari pod Mariborom v gostilni g. Kraner ob S. uri zjutraj. Vojni invalidi, vdove in sirote! Vsi na shod, ker gre za vaše interese! _ — Akcija za Aškerčev spomenik v Ljubljani. V Ljubljani se je sestavil odbor, ki namerava z raznimi prispevki postaviti spomenik našemu velikemu pesniku Antonu Aškercu. V odboru se nahajajo odlični predstaviteiji našega javnega življenja. Prispevke sprejema dir. Vekoslav Kisovec, ravnatelj Slavonske banke v Ljubljani. Tudi naš list bo rade volje sprejemal in objavljal prispevke naša Čitatoljev. — Vlom in tatvina. Iz Osluševcev pri Vel. nedelji smo prejeli: Tudi k nam so se pritepli izmečki človeške družbe, kterih še mirno oslnševska vas do sedaj ni poznala, ter oropali trgovino g. Jos. Laha po noči od 14. na 15. t. m. Odnesli so vse razu n 5 kosov bar-henta. Prav značilno pa je, da se jim špecerija ni dopadla, izvzemši eno salamo. Doseda.j še o zločincih ni sledu, vendar se pa domneva, da imajo domačini boljše nosove kakor tujci ker zadnji ne bi mogli vohati novodo-šle zaloge manufaktu rnega blaga. — Afera z Izvozom železa iz Ljubije. Ko je minister za šume in rude Nafaj-lovič pregledoval rudnik Ljubija v Bosni, je našel tam na želez, postaji 15 vagonov, natovorjenih z železno rudo, katera je bila za 54.000 kg manj zabeležena, nego jo je v resnici bilo. Minister NafajJovič je odredil, da se pred njim in pred komisijo nanovo vsi vagoni izmerijo. Našlo se je za 54.000 kg rude več nego je bilo zabeleženo. Komisija preiskuje zadevo, vsi uradniki so suspendirani. — Skupščina tiskarjev cele države se vrši 30. sept. in 1. okt. v Ljubljani — Madžari še vedno ne mirujejo. Te dni je bila Madžarska sprejeta v Zvezo narodov. Ob tej priliki je zatrr jeval madžarski zastopnik, da so Mad žari povsem lojalni in miroljubni. Kako pa ta »miroljubnost« izgloda v resnici, to nam pričajo vesti o madžarskih pripravah za napad na našo mejo, ki se trdovratno vzdržujejo v naših li stih. Madžari ne morejo dementirati vesti, da se njihove čete zbirajo v bližini naše meje. — Telefonska zveza Ljubljana— Beograd. Potreba direktne telefonske zveze med Beogradom in Ljubljano ee je že dolgo živo občutila. To je uvidelo 1. 1884., a se je pozneje preselil v Subotico. Vredno omembe je tu tudi to, da so bunjevški pisatelji pisali poprej v narodnem jeziku, nego je prišel Vuk Stefanovič Karadžič pri Srbih do prepričanja, da mora biti narodna govorica osnova književnega jezika ter da so sprejeli za književni jezik štokav-ščino poprej, predno jo je sprejel Lju devit Gaj pri Hrvatih. Po ogledu mesta smo imeli zvečer v hotelu »National« prvo skupno večerjo, na kateri so se izrekli prvi ofi-cijelni pozdravi in na kateri so se tovariši novinarji iz raznih delov naše’ države spoznali medsebojno, v kolikor se poprej š6 niso poznali. Pogrešali pa smo še vedno tovariše Čehe, ki na, bo krog 10. ure končno vendar prispeli. Pri vstopu v dvorano smo jih sprejeli z bučnim aplavzom in vzkliki: »Živio Čehi!« Naslednjega dne, na praznik Male gospbjnioe smo dopoldan ob 9. uri pričeli v krasni posvetovalnici mestne hiše s prvim kongresnim delom, o katerem pa smo poročali v našem listu že na drugem mestu. Da pokažem gostoljubnost, s katero nas je sprejela Subotica, naj navedem samo slavnostno bankete, katere nam je priredila. Prvi banket 8. t. m. opoldan na Poliču nam je priredila mestna občina siibotiška sama; udeležil*. rta se tega banketa poleg dragih tudi Bubotiški župan in veliki župan. Da zdravic in nagovorov ter dobrega baškega vina hi manjkalo, ni treba še posebej naglašati. Za dobro razpoloženjema ie p.oies tej® gJsj&ela taada jz- končno tudi ministrstvo za. pošto in brzojav in je odredilo, da se še tekom tega leta zgradi nova telefonska proga preko Trebnjega in Sevnice pr »n Zagrebu. Z deli se v najkrajšem času prione. — Črnogorski vojvoda Petrovič v Beogradu. Iz Cetinj poročajo, da S9je poda.] v Beograd vojvoda Božidar. P0" trovič, ožji sorodnik bivšega črnogorskega kralja. — Gospodarska razstava v Zagrfcfrn. Dne 17. t. m. dopoldne je bila slovesno otvorjena razstava, Gospodarskega dru štva. Razstavo je otvoril poljedelski minister Pucelj, ki je imel tudi. kratek govor. Prisostvovali so tudi drugi zastopniki vlade in zagrebškega namestništva. .' — Blazno naraščanje con v AvsM* ji. Kakor poroča »Prager Presse«, i® dunajski mestni svet sklenil povišati tarife za vožnjo po električnih cestnih železnicah na Dunaju. Odslej dalje sta.l listek za vožnjo z dunajsko eles-triono cestno železnico 1700 avstr. ki‘-> kljub temu pa, bo cestna železnica ii®®*. la vendar letno še najmanj 21.9 inih' jard avstr, kron deficita.. — Delna stavka francoskih HJ°r* narjev. Kakor poročajo pariški so mornarji le deloma stopiti v stavko.: Po izjavi generalnega tajnika mornariške zveze bo stavka kmalu končanj; — Boljševiki aretirali rusko P®81?*; co. »Times« poroča, da so sovjetske obi lasti dale aretirati te dni pesnico _ An Ahmutovo, ki jo splošno smatrajo najboljšo predstavnico sedanje. liTike- — Strašna nezgoda je zadela neK^gr no vas Srnica v Hercegovini. se je oblak in silna povodenj je rja®^ šila sedem hiš. Štirje kmetje so Vaščani ne pomnijo tako strašno D sreče. i 4 — Rudarska stavka v Amer® JT ena največjih, kar jih pozna ^ na socialnih bojev — je končana. legati rudarjev so podpisali po#^ ^ 100.000 rudarjev se je vrnilo na dfiW v soboto, 55.000 pa -včeraj v Dopisi; "Ti- Šmartno na Pohorju. V n rveg^ sept. se vrši pri nas iprosilava Pr^ slov. pedagoga A. M. Slomšeka. tek ob /411. uri t. j. po maši v sol poslopju. Na vsporedu so predaj deklamacije, dve igri in živa sli®®' Ker je nastalo lepo jesensko so pota prav prijetna, pričaka . obiskovalcev tudi od drugje.. denje! ., y•. , Darujte za ,Sklad otxo$$ bolnice* v Mariboru % borna su^botiska civilna godba, ki je svirala ves čas med obedom* drugimi tudi slovenske narodne de in Parmorve »Mlade vojake«- " ^ nam je priredila banket v »Jagnje« tovarna vagonov ^ naslednjega dne pa opoldan „nrjjai TXTTT - t* sekcija JNU, a zvečer j, za seram. — Subotiški traJ*1 ki je im. — SubotisHi _. ^ ... last- ravno iste belgij®^0' ^ ske družbe kakor v Beogradu na*? ^ . v — razu**1 ■ ski» bil vedno brezplačno n« Mesto samo je bilo v zastavah ve niso plapolale le na vseh °bf;1,- ^ in državnih poslopjih, ampak tu številnih privatnih hišah. _ ^ Ker smo v soboto 9. dokonča del kongresnega dela, smo se v® ^ 10. zjutraj oib 6. uri poslovili jazne Subotice im se oddali P® o mesta Sarrubora, ki nas je pO' 6vojo sredino. Med navdušeni , ^ zdTavljanjem in poslavljanj®111 . drdral naš vlak preko newnne5® pja* nin jngozapadno proti Sotno^ ■ bivalci vasi, iki leže ob progi . Sorntbor je vedelo za naš se je zbralo v častnem itno oikrašenih ^ d« nas pozdravi. Pozdraviti prišli vrli baški potjedelci^ društvi, učiteljstvom in . ;n ipt®" no L «9 L V LLvi vv/iu- * # • ^ 'l »# ter z župani in katoliškimi ^ jt voslavnimi dfnhovniki. , ka& K vlak’ na postajah stal 1« ®Tlosri,fci smo se morali prehditro P°® gostoljubnih’ Bačl^ov^ £ mariborske razstave. Naši vrtnarji. T^r*nar8*vo ]"e Pan°Sa našega na-anega gospodarstva, kateri je malo-v? ljudstvom posvečal večjo pa-30, dasi so gospodarski strokovnjaki ^neštetih člankih v raznih listih opi-J 1 ne le poezijo vrtnarskih poslov, r P&k zlasti tudi njih dobiokaaosnost. • n,as tembolj presenetil klrasno • ^'tnareki oddelek na letošnji zstavi, o katerem je splošna sodba iGiiovalcev, da nudi najlepši vžitek oro cele razstave. Opozoriti treba tu i n-a ^7re^T1° okusno prirejeni od-e« vinarske in sadjarske šole marina'f-’ treba izreči vsekakor v»i v® P Vnanje. Posebno pozornost sir^a tudi oddelek g. Urbaneka, ki okazuje, do kake popolnosti more vo-ci 1 ^ternatično vrtnarstvo v rokah ^ ^pla z ljubeznijo na stvari. ^a-nj pohvalno se nam je iareii o Mku vrtnarskih podjetij gg. Dža-,^0n.Te, Mejovška, Jemca, Požarja itd. _f,polnimo, da je ogled vrtnarskega *®lka marsikaterega obiskovalca ^Vdusil za umetnost in lepoto vrtnar -la.lt’ 'n fro^ovo na najlepši uspeh bo toi- ^aza^a letošnja razstava, ako bo -Prihodnjih let marsikje no Slo-. ,ni.li videti nove lepe vrtne nasade, vil ^ tekmovali na bodočih razsta-' prvenstvo. . Jm kamnoseška industrija je že «va-'—m !abiko 8 ponosom kazala na .Cie izdelke. Med prvimi našimi pod-; Ji v tem pogledu je brez dvoma ^oseSka industrijska družba v ; ejjni sedaj last g. R. Diehla. Izdelki, Bo :*e ra'*tavila tokrat v Mariboru, Prvovrstni in vzburjajo splošno ro-Eo^t. Dokaz temu je že dejstvo, da jj. V;'L razstavljeni predmeti že proda- * zlasti krasni umivalnik iz lepega ‘^niorja. Celjska kamnoseška indu-jj, l^av družba je priznana že tudi ; ožjih mej Slovenije in je /lasti Beogradu dobila družba že kmalu po ioevr.atu ogromna naročila. Povdariti J? '1 tein zlasti še dejstvo, da izdeluje ŠeJ, v®l'-lc <1*1 svojih izdelkov iz na-0 domačega pohorskega mramorja, ^ '^erega eksistenci marsikdo med ^ niti pojma nima. b*t .nska razstava na pokrajinski o-^ ai razstav}. Opozarjamo cen j. bralci0*1 današnji inserat vin. in sadj. od-Wa ^‘ov- kmet. družbe v Mariboru *l ’7'1'(‘dno priložnost. nabaviti ^ si lit ^l^ka- vina in vinske specija- t>olrS’ ^3' 89 Podajajo na razstavišču h.,frr- razstave, objekt B, po zelo zniža-^nah. . Kupčije na obrtni razstavi. Kakor je bilo na obrtni razstavi skie-mo i milogo kupčij. Posedaj je zna-g. ’ da sveta nerfektno sklenjenih kup-Presega 60 milijonov. Nešteto kup-Pa f1 namanjonih, v mnogih slučajih s® ,niso povsem perfektne. Na vi-. ’rski razstavi se, sploh ni sklepalo ker vtsnk.kupec ho-če preskusiti ? v Producentovi-kleti. Zato. pa je razstava ogromen propagandni -i. Sa-' Pokazala posetnikom iz Vov? Pokrajin, da 60 naša vina pr-v^Etna. Vinorejci so z razstavo mno-^Jdobili. Mariborske vest!. Maribor 19. septemb a 192$. poročil se je v Selu na Vipav-Ši0®-16- t. m. g. Joško Petan, uradnik ^anke v Maribor« z gdč. ■V s- 50 • Mer moljevo, hčerko veleposest. a !!• Bilo »rečno. IS , Kavnatelj Alojz Sedla ček. Včeraj 7;_ ' je uanrl — zadet, od kapi — v člegi. starosti bivši ravnatelj 4. ^ . ljudske šole g. Al. Sedlaček, ro-tgj. ',z Metlike na Kranjskem. Kot uči-Prijatelj je bil splošno spošto-. v m. p.t IS. t. m. gospa. Ma-^ v ^^nik, roj. Tsoheligi. Pogreb 8rftdo na mestno pokopališče. ^mi ?*>°rovanje trgovcev. Trgovski 20. ^ JJ ^'Icuje za jutri dne 20. t. m. ob % 7 dvorano gostilne »Mairibor« ^ trgu sestanek trgovcev, ^ in T>1OT^°al i® dal pojasnla o carin-dvižnih zadevah odposlanec je °^rtne zbornice g. dr. Ples. 2 ^oofovanje za vse one, ki se ba-ft-V02opj i& j>led aov_o- izdanih predpisov zelo važno in potrebno, se pričakuje polnoštevilna u-deležba. m Dr. Vilko Mavi n ordinira. zopet v Razlagovi ulio.i št. 15. Opozarjamo na današnji ogla«! m Cirkus »Drina*. Danes, dne ID. septembra rokoborba; 1. pazr: Z. Stokič, Beograd proti Ant. Popovič, Trst; 2. par: Črna, maska proti A. Semič, Šibenik; 3. par: M. Efendi, Grška proti Za-nelatto, Italija. — Boksanje: Pernsier, Francija proti Sturma-n, Češkoslovaška. V slučaju dežja se vrši predstava v Narodnem domu. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. $ Mestni kino. »čeki smrti« drama v G činih z Alfonzom Fryland in Evo May. v glavni vlopri se predvaja v to-i'ek, sredo in četrtek. Marodrso glodaliSZe. Repertoire: Torek, ID. septembra: Revizor. A-bonem. A. Sreda, 20. septembra: Zaprto. Narodno gledališče. Danes ID. sept. se vrši prva predstava v ahonementu in sicer za. abonement A. Kdor še ni dvignil izkaznice, naj to nemudoma stori. Tudi oni gg. ki imajo ab. B. naj Magovolijo čimpreje dvigniti svoje izkaznice, ker je v četrtek 21. sept. ?e predstava za ab. B. Predstave. Opozarjamo cen j. občinstvo, da se vrše predstave točno ob 10'A. in ne ob 20. uri!____________ KMltumm umetnost x Vspohi TU. umetniške racave kluba »Grohar«. Da je dosegla HI. u-metniška razstava kluba »Grohar« po-polen moralni uspeh, tega nam ni treba posebej naglašati, to so or i zrn ali in priznavajo vsi merodajni činite.ji in v moralen uspeh tudi nismo dvomili. Dvomili smo le v gmoten uspeh. Danes pa lahko z veseljem naglasimo, da se je tudi ta strah izkazal za neupravičenega — razstava uspeva tudi gmotno nad vse pričakovanje. Do danes je prodanih že nad 25 del in to celo največjih in najdražjih. Vsekakor sijajen uspeh, ki nam dela čast pred vsem kulturnim svetom. Kljub temu pa moramo s težkim srcem konstatirati, da se za našo umetnost prav nič ne zanimajo ravno oni, od katerih bi to najprej pričakovali — naši bolje situirani krogi. V Mariboru imamo lepo število dobro situiranih trgovcev, podjetnikov in drugih, ki bi prav lahko žrtvovali par stotakov za našo umetnost, s tem pa debili tudi res dragocen okras za, svoja stanovanja. Zrli se pa, da se ti naši ljudje zadovoljujejo raje z ničvrednim šundom, reprodukcijami tujih manjvrednih del in pacarijimi tudi-umetnikov. Toda še vedno je čas, da tudi ti odpro svoje mošnjičke in pokupijo nekaj slik, vsaj nekaj. Sokolstvo. o Kolo jahača sokolskega društva v Mariboru ima v četrtek, 21. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek, na katerega se radi važnosti vsi član bratski vabijo. Zdravo! Načelstvo. Porotno sodišče. Maribor, 11. septembra. Morilec svoja žene. Andrej Lichtemvallnsr, rojen 7. oktobra 1871 v Jast.rebcih, pristojen na Kog, vdovec, čevljar na Kogu št. S7, že kaznovan, je obtožen, da ,ie dne 12. 6. 1922 na Kogu svojo ženo Matildo v namenu jo usmrtiti, zadavil, vsled česar je nastopila smrt. Zagovarjati se ima radi hudodelstva umora po §§ 1.34 in 135-4 k. z. Obtoženec se je due7. il- 15*20 poročil v farni cerkvi pri Sv, Bolfenku pri Središču kot vdovec' z_ ydovo Matildo Zorec rojeno Kosijevo. Nevesta je imela izza prvega zakona že dva otroka, imela pa je tudi posestvo. Obdolženec ni imel njčesar. Navzlic temu ga je vzela žena zopet na soposest. Kmalu po po-roki je začel obdolženec, Jti ie že. bil k§- liko v zaporih, s svojo ženo grdo ravnati- Bil je vedno surov in to radi tega, ker si je vtepel v glavo, da mu je žena nezvesta. Začel jo Je pretepavati in ponovno ji je grozil, da jo bo ubil, rekoč: »To je meni vseeno, danes ali jutri-« Ker js obdolženec 1. in 2. 11. 1921 pregrdo postopal z njo, ga je 3. 11. 1921 o-vadila pri okrajnem sodišču v Or:::c2u radi nevarne grožnje. Bil je aretiran in nato po izvršeni preiskavi obsojen od okrožnega sodišča v Mariboru s sodbo z dne 19. 11. 1921 na šest mesecev težke ječe, katero kazen je odslužil 3. 5- 1922.. Iz razlogov navedenih v citirani sodbi je posneti, da je obdolženec na dan Vseh Svetnikov 1921 umrli, ko je hotela iti na pokopališče molit za ranjke, nastavil železno palico na prsa, ter jo prisilil, da je pokleknila in obudila kesanje-Drugo jutro jo ,ie napol nago pretepel in tudi poškodoval. Od tega časa naprej je postala umrla po sporočilu svojega župnika bolehna in oslabel je njen razum. Kakor je postopal obdolženec s to svojo ženo, tako je ravnal s svojo bivšo ženo Evo. Tudi tej je vedno grozil in bil obsojen 9. 6. 1911 na tri mesece težke ječs. 1. 3. 1912 se je njegov zakon z Evo Liohterivvallnerjevo loeil in od 14. S. l 012 je živel skupaj z omoženo Antonijo Me-dikovo, nad čemur Se je ljudstvo zgražalo. Obdolženec je bil" mnenja, da so ljudstvo nahujskali nrčti, njemu njegova žena Eva ter Pinteričev! iz Jastrebe. — 5- 4. 1915 se je maščeval nad zadnjimi-Ko so zvečer p’rišli mimo Medikove hiše Jože, Marija in Ljudmila Pinterič, je vstrelil proti njim iz nove ravnokar kupljene puške iz razdalje dveh do tristo korakov, pri čemur so bili vsi trije zadeti in je Jože Pinterič na posledicah o-trpnjenia možganov tudi umrl- Državno pravdništvo v Mariboru je nato obdolženca obsodilo radi hudodelstva dovršenega oziroma poskušenega umora, a je bil potem od izjemnega sodišča v Ma riboru s,sodbo z dne 5. 6. 1915 obsojen le radi hudodelstva uboja oziroma težke telesne poškodbe na. petletno ječo. Komaj je prestal to kazen in je bila njegova žena Eva mrtva, je že mislil na drugo ženitev. Posrečilo se mu je pregovoriti vdovo Matildo Zoreeevo. Obdolženca pa kazni niso izpametri-vale. Ostal je surov tudi proti svoji'd-ru~ gi ženi. Umevno je, da je razmerje med njim in Matildo postalo še slabše, ko je sprejel sodbo z dne 9. 5. 1922 od okrožnega sodišča v Mariboru, glasom katere sc je ločil zakon med njim in ženo in sicer edino le iz njegove krivde. Posledica tega je bila ta, da bi inoral obdolženec zapustiti hišo ter da bo se morala razdreti skupnost premoženja. Prepiri med zakoncema do 12- 6. t- 1- zvečer niso ponehali. Hudoval se je obdolženec nad ženo, ker mu je poskrila živila. Najbolj pa ga je razljutilo, ko je prišel 10. 6. 1922 sodni sluga iz Ormoža ter ga postavil na celo. Bil je brez stanovanja, vendar pa se ni mogel ločiti od svoje žene, ostal je pri njej. 12. 6. t. 1. je nekaj časa delal pri posestniku Čurinu, a ko je začelo deževati, je šel k ženi. Ta je delala na vrtu, on pa je šel v gorico, katera leži tik vrta; pri tem sta se, kakor trdi obdolženec, neprenehoma prepirala-Ko je bil čas večerje, je šel obdolženec v hišo ter vprašal ženo, ali mu bo dala večerjo- Odvrnila mu je, da ne in da bo odšla z doma. Obdolženec je rekel, da bo pač šel z njo in res j6 šel za ženo, katera je šla v gorice travo nabirat- Ko se je okrog 20. ure vrnila domov, je prišel za njo tudi obdolženec. Ker mu je rekla, da nima pravice iti v hišo, jo je prijel z obema rokama za vrat. jo stiskal, pri čemur pa sta padla iz priklcti čez stopnice v klet. kjer jo je tako dolgo držal za vrat. da se ni ganila več. Ko je bila mrtva, je odšel in se sam ovadil orožnikom. Tako opisuje obdolžence sam dogodek kritičnega momenta. On hladnokrvno prizna, da je zadavil svojo ženo, ker ga je razjezilo, da nima nobene pravice več v hiši. Prizna nadalje, da je še Sena zavpila, ko jo je zgrabil v priklcti za vrat. ne spominja pa se, kako sta prišla v klet. Sin ranjke devetletni Martin Zorec je izpovedal, kolikor je videl iz spalnice skozi vrata, da se jc obdolžoncc vlegcl v kleti na mater in da je ona šele takrat začela kričati. Ni dvoma, da govori ta priča resnico. Iz tega pa sledi, da je obdolženec, kar sicer izrecno ne taji, potegnil ranjko, katero se slika kot skrbno in ljubeznive mater ter £otu)eIUivo že- no, v klet ter na tleh ležečo zadavil. Pri današnji razpravi je zagovornik g. dr. Škanin stavil predlog, naj se po psihiatrih ugotovi obtoženčevo duševno stanje. Ker se lahko po nekaterih znamenjih' sklepa, da je obtoženec bolan na maniji in da se v trenutku umora ni zavedel odgovornosti svojega, dejanja. Zaslišana sta bila tudi gg. dr. Faninger in ravnatelj jetnišniee Hohnjec, ki sta izpovedala svoje vtise o obtožencu, katerega poznata. Sodni dvor je zagovornikovemu piredlogu ugodil in je določil da preiščeta Ličbtemvallnerjevo duševno stanje sodna izvedenca, gg. dr. Jutrečko in dr. Zorjan. Istotako je bil sprejet zagovornikov predlog, da se pokličejo nekatere nove priče. Na to predsednik g. dvom. svetnik dr. Toplak greložil razpravo do prihodnjega porotnega zasedanja. Spori : Tenni's«ttirnir za prvenstvo Mart." bora. Prvi slovenski športni klub Maribor priredi prihodnji tedein tennis-tu-rnir za .prvenstvo Maribora. Pričetek turnirja jev nedeljo 24. t. m., konec pa v nedeljo 1. oktobra. Pravico do udeležbe na turnirju ima vsak verificiran član kateregakoli m a riborsksga športnega kluba. Prijave »prejema upravitelj turnirja g. Miroslav Kostial, Slomškov teg. 6, telefon 158. Nadsodnik turnirja je g. Ivan Roglic, sodniki pa so g.g. žunkovič, dr. Stamel, Pelber in SiTppanz. Pri prijavi mora vsak 6]am plačati takso 25 Din. Igra se no mednarodnih pravilih o tennisu. Nagrade se bo razdelilo na igrišču po zaključku turnirja. Rezultate turnirja se bo objavilo vsak dan posebej na oknu kavarne »Oenbral« ter v naših dnevnih listih. : Rapid I : Maribor I 4:4 (2:2). Po dvakratni zaporedni sigurni zmagi nad prejšnjim dolgoletnim prvakom primoran ja Maribor — po včerajšnjem presenečenju — z n jimi točke deliti. Li imamo zaznamovati napredek R. ali) nazadovanje M. Ran id je bil v nekoliko premenjeni postavi vsekakor boljši, lcot v pretečenih nastopih. Požrtvovalnost in elan, — ki je ob vsakem uspehu naraščal sta mu predvsem pripomogla do uspeha. Maribor je v stiupni igri nadkriljeval nasprotnika. Nekoliko sigurnih šans vsled male indisponi ranosti napadalcev (Lenasi) ni izrabil1. Prestavljanje se ni izvedlo in bi postalo skoro usodno. V splošnem je oila i•' „ sc piodaja od danes naproj po zelo znižani ceni poleg vz0‘ tudi cole hutel.ke vina in sicer: 3- K) 4-— K) 5-— K) 6’- K) T- K) 8— IO 9- K) 10’— K) po 28’— K komad (vzorec Vi o litra po » 34’- K » ( dl to. M M 40’— K » ( dtto. V n 46’— K M ( dtto. V » 52’— K n ( dtto. » » 58’— K n ( dtto. n n 64’— K rt ( dtto. p v 70 — K rt ( dtto. n komad)! 5E8 brez steklenic (za steklenice je založiti K 16-— za koma Dravski ulici 10 1710 4—2 b—I v točilnici se znižajo cene za K 8— pri litru. Tudi Družba m Dolenjskem isce tri I©garl@ 17172-2 *—^ U33B ! v točilnici se znižajo cene za K 8— pri uu»* j Vinarski in sedlarski odsek kmetijske družb® *a * Slovenijo v Mariboru. 1737 istgmmm Vrtnarstvo na lesenih Jarmih, dva na polnili jar->|QNAČ VAUDA; mih, ftui cirkularisfe vsa le prvovrstne j J v Ptu;u mošt, ter sedem navadnih delavcev, j se priporoča. mo’ Filača PO Ponudbe na oružbo Velika