■Mit četrtek in poÜshto vred aH s poiiijftnj- fn _ celo leto 12 dki., m* kta 7 d»»., četTi te!« j|4fek >tero&jl.«i se »oiljc m ^pi*»iriStiro „Sioven-imgm Gospodarja" v Ma-Aeva. Koroška cesta 5. M dopošiija do odpo-«hL Naročnine se plačuje v naprej. iaieruri>an šl. 113 Poštnina ptaCaiM -v 0o4orfni. SPODAR KM# LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO. Urednittvo: Koroika < Si. 5. Rokovi* se M-¿•Jo. UpnnAfO im naročnino, raklni—rtja Cana tasaratam po iapp-vor*. Za »ečkratne ofW» primere« popust. NeMpffc reklamacije so poSfotne proste. Čekovni račun urada Ljubljana št Ifl Telefon interurbaa aC : MM., 1*13 Od 1. novembra naprej stane posamezna številka «Slov. Gospodarja« 1 dinar; «Straža« 75 para. Filipov J.: Jasni opomini. Zadnje dni sta se izvršila izven naše jugoslovanske države dva dogodka, ki moreta naše krščansko kmetsko delovno ljudstvo močno zanimati. Na Dunaju je socijalna demokracija s svojim tovarniškim mestnim delavstvom in ostalimi svojimi pristaši napravila čisto posebno manifestacijo. Rekviriiat gredo. Vodstvo industrijalnih socijalno demokratskih slojev je mobiliziralo svoje, vojaško organizirane člane ter napravilo ž njimi veliko vajo, kako gredo nasilno rekvirirat i Dunaja preko Dunava na rodovitno polje ob meji Čeho-slovaški. Nasproti jim pride oborožena sila kmetov, ki skušajo z oboroženo silo organizirani ta napad zabraniti. Razvijejo se boji in vodstvo z Dunaja zmaga s svojimi socijalno demokratskimi organizacijami. Drugi slučaj. i Naši sosedje Italijani po končani svetovni vojni ne morejo priti do pravega miru. Ni jim dovolj, da so opeharili Slovence, Hrvate in tudi Srbe ter nam vzeli cele dele našega ozemlja, tudi med seboj imajo prepire in stalne umore, poboje in požige. Organizirali so se tako-imenovani fašisti (Fasces je sveženj dobro zvezanih palic. — Mislite na Svetopluka in njegovo oporoko ter priliko o zvezanih palicah, ki so skupaj nezlomljive!). Ti fašisti so se napravili, kakor država v državi. So posebna bojna organizacija, ki dela čisto po svoje in se ne zmeni ne za vojsko, ne za ministre, ne za razne politične uradnike. Fašistovska organizacija je tudi te dni mobilizirala in teh elementov je prišlo baje v Neapoliju skupaj do 50 tisoč. Sedaj so se nenadoma nasilno polastili državne uprave v srednji in gornji Italiji. Kako bode ta reč izpadla, boste čitali med dnevnimi novicami. Za naše ljudstvo pa je važno, da vidi, kako je razmeroma majhna peščica dobro organiziranih kričačev in pre-tepačev iz mest zamogla priti tako hitro do moči in veljave ter strahuje tudi naše goriške in istrske slovenske brate. Vzgledi od prej. Enake vzglede, kakor sta ta dva najnovejša, imate iz zadnjih let po Evropi več. Vsi so zelo poučni in naši ljudje morajo malo odpreti oči in misliti! Na Ruskem je bilo komaj 2 odstot., to je med sto Rusi sta bila dva organizirana pri boljševikih. In zmagali so s svojo trdno in odločno organizacijo boljševiki. Na Bolgarskem izvršuje vso vlado v imenu dobro organiziranega kmetskega ljudstva vseučiliščni profesor Stambulijski. Oficirji in meščani ter prejšnji politiki eelo Wranglovci so skušali uničiti in pregnati to vlado, M*vfttea »«, 4Mft« SI no vem*»*»«. 1.1191. pa dosedaj se jim to ni posrečilo. Če izobraženi voditelji v slučaju nevarnosti pokličejo kmetsko ljudstvo, pa pridejo mahoma tisoči in tisoči, da stojijo za svojimi voditelji. Na Bavarskem so se kmalu po prevratu komunisti polastili glavnega mesta in več drugih mest in krajev. — Dobro organizirani krščanski kmetje pa so jim v najkrajšem času iztrgali oblast. Tako se je posebno pokazala dobra organizacija nemškega krščanskega kmetskega ljudstva. Kaj pa pri nas? Pri nas še nismo tako daleč, da bi posamezne stranke ali klike posegale po državni moči preko parlamenta in preko državne uprave. Ali kedo nam jamči, da tuji vzgledi ne mikajo častihlepnežev, da bi skušali s silo ohraniti nadoblast, ako je drugače ne dobe?! Tudi mi imamo že po vzgledu laških fašistov začetke organizacije, ki si tudi lasti pravico presojati, ali je kdo pravi jugoslovanski državljan ali ne. Njihova sodba pa je ta: kdor ni s Pribičevičem in njegovo lažijugoslovansko, v resnici le velesrbsko in protikrščansko politiko, ta ni pravi državljan. Kdor se poteguje za avtonomijo, kdor je nezadovoljen s sedanjo korupcijo, ta je že po njihovem mnenju sovražnik jugoslovanske države. Ta organizacija uživa naravnost podporo demokratskih ministrov iz drž. sredstev. Imenuje se pa kratko «Orjuna«, to je «organizacija jugoslovanske nacijonalne omladine. Pripadajo ji večinoma delamržni plačani kričaški študentje, ki sovražijo tudi vse, kar je krščanskega. Zato so že po Dalmaciji skušali strahovati naše pristaše in na Hrvatskem so v nekem mestu z revolverji in batinami razgnali socijalno demokratski shod Torej tudi pri nas, v naši državi že pričenjajo! Kaj sledi iz tega? Krščansko kmetsko ljudstvo se mora zavedati, da je treba močne, trdne in delavne organizacije, ki stoji ponosna in samozavestna, svesta si svoje moči m svojih pravic za svojimi voditelji. Rečemo vam: ni zadosti, ako pridete enkrat na leto na shod, ki ga skliče mogoče te ali oni politik-mandator v fari. Ljudstvo mora samo se zavedati pomena organizacij, mora Vc uriti, zato sedaj povsod obnovite naše organizacije, naše krajevne^strokovne Kmetske zveze, naše Viničarske zveze, naše /Obrtne zveze. Živahno naj posebej delujejo naši /©rliift mladeniške in dekliške zveze. Trdni, sklenjeni, pripravljeni moramo stati v obrambo svojih načel in pravic. Kdor samo v za-pečniku za pečjo sedi in tarna, tega .teptajo in zlorabljajo vsi! Pazite, da vas drugi ne prehitijoVin ne prevari jo. Iz-gubljenia stvar se mnogo težje zopet "pribori, kakor obstoječa pravica ohrani! Naj nam bodo opisani dogodki jasen in svarilen vzgled, da je treba biti pripravljen v obrambo svojih koristi! Dobro je, če nasilja ne bo, ali boljše je, da smo mi na vse pripravljeni. Organizirajo se celo roparji in tatovi, naše ljudstvo pa se za svoje koristi in obrambo svojih pravic in svojih načel ne bi? Ali ne vidite, kako velikansko škodo že imamo samo od tega, 0&C. lAfcntfe.. I MIHI »II I II« 11 —II II lili >■«—— — I—— I ker se je toliko nezavednežev dalo zadnjič pri volitvah | zapeljati?! Ali naj zopet bomo glasovi vpijočega v puščavi? Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pred paradami na Kumanovem je morala vlada na za-, htevo Ljube Davidoviča, ki je ob volitvah skupščinskega predsednika dokazal, da ima večino demokratskega khi-ba na svoji strani, podpisati izjavo, da odstopi takoj po kumanovskih in praških proslavah. To izjavo ali protokol je podpisal tudi Pašič, sedaj se pa že vidi, da se tudi tokrat ne da zanašati na njegov podpis in na njegovo besedo. Pašičeva vlada se hoče obdržati na površju dokler le mogoče, obeta izvedbo zakona o vojnih odškodninah in pri tem računa Pašič na dobičkaželjnost vladnih prvakov, ki ne bodo hoteli iz vlade, dokler se še da kaj zaslužiti na račun vojnih oškodovancev. Drugače pa so odno-šaji v vladnem taboru slabši od dneva do dneva. Vse križem se prepira, obtožuje in napada. Radikalski listi napadajo vojnega ministra generala Vasica, da je kupoval strelivo na Dunaju nalašč po najvišji ceni ter pri tem v svojo in posredovalniško korist oškodoval državo za dobrih 30 milijonov dinarjev, hudo napadajo tudi vladne muslimane, češ, naj se poberejo tudi iz vlade, ker niso hoteli priti na kumanovsko proslavo itd. Kumanovska proslava je bila prava slika žalostne beo grajske politike, bila je samo neka službena parada Paši-ča in oni, ki so za idejo kumanovske bitke in zmage mno-: go pretrpeti in žrtvovali, so ostali doma, paradirali so pa t največji nasprotniki jugoslovanske enakopravnosti in sloge. Predsednik demokratskega kluba je sklical za 4. novembra ob 10. uri predpoldne fcejo, ki bo zelo važna. Sklepali bodo o ostavki vlade in o razcepu koalicije. Kakor se čuje, bo Davidovič trdovratno ostal na svojem načelu in na danih obljubah, da morajo demokratski ministri odstopiti. Skupščina se ima zasesti dne 6. novembra in Davi-dovičeva skupina si prizadeva, da dovede vladno krizo do tega dne na višek in vsi kolikor toliko trezni beograjski listi so že mnenja, da potem ni drugega izhoda kot volilna vladi, katero bi sestavil g. Davidovič ali pa g. Protič. Iz Varšave se je povrnilo naše odposlanstvo, ki po-' roča, da je sklenjena med našo državo in Poljsko trgovska pogodba, ki velja najprej za eno leto ter se potem vedno lahko podaljša. Po tej pogodbi je zagotovljen uvoz našega vina na Poljsko, ki je bil doslej prepovedan. Dogovorjen je tudi uvoz poljskega sladkorja v našo državo. Poljska je letos pridelala 100.000 vagonov sladkorja, ki bo pri nas za nekaj dinarjev cenejši, kakor je češki ali dnigi sladkor. Proslave četrte obletnice češkoslovaške republike se je udeležilo 77 poslancev iz Beograda pod vodstvon Mlekarska Tončka, «Ali je prelomil svojo obljubo?« vpraša Tončka. Oskrbnik ji prikima. «Nova svota je večja od prve« reče nevoljno, «in vi boste razumeli, ljuba žena, da mu pri teh razmerah ne morem več zaupati«. «Vi ga hočete odpustiti! Moj Bog, kaka sramota! Oče mojih otrok — tat!« «Ne, pomirite se, na vaše otroke naj ne pride slab glas, zato sem vas poklical semkaj. Hočem se z vami posvetovati, kako bi se dala stvar urediti, da ne bi vzbudila nobene pozornosti. Obdržati ga nikakor ne morem, toda vi lahko morebiti tako uravnate, kakor bi sam rad zapustil službo«. Tončka naenkrat odločno vstane. «Veste kaj, gospod, vzamite mene namesto njega v službo«. Oskrbnik jo začudeno pogleda. «Vi mislite, da se mi meša? O, ne! Dobro vem, česa vas prosim. Pomislite, zaslužek od dela na polju mi ie dolgo ne zadostuje več. Moj mož ničesar več ne prispeva h gospodinjstvu. Otroci potrebujejo vedno več, a njihove dedščine se ne bi rada dotaknila, a revščina je tako bridka. Dobrodošel bi mi torej bil večji zaslužek in prodaja mleka bi bila tak zaslužek. Goljufije se vam pri meni ni treba bati, vsak vinar vam bom vestno oddala. Tako bi se dala cela zadeva najbolj zakriti. Vsak vaščan ve, da je moj mož precej zanikern, in bodo eli to za vzrok, da sem jaz stopila na njegovo mesto, če ne bo mislil na kako poneverjenje od njegove ni«. «Da, to je vse dobro in lepo, ljuba žena. Prepričan » tudi, da vam lahko mirno izročim največjo svoto, j\, treba je še marsikaj drugega pomisliti. — «Vi dvomite morebiti, da bi mogla jaz strahovati -onje? Toda vi veste že sami dobro, da sem jih večkrat imela v rokah. Saj sem svojih par njiv vselej sama korala, če so mi kmetje iz prijaznosti posodili živino«. «Toda —« t «Kaj bodo ljudje rekli? Ti se bodo kmalu privadili, gospod oskrbnik, četudi se jim bo od začetka zdelo , čudno, da ženska vozi mleko. Vaši odjemalci bodo 2 menoj zadovoljni, to vam obljubim.« Oskrbnik se je udal. Kdo bi se tudi mogel ustavljati prosečim pogledom, temu prepričevalnemu pogovarjanju? Imel je itak sočutje z ubogo ženo. Drugo jutro je že Tončka napregla svoje konje, naložila mleko in se odpeljala v mesto med posmehovanjem in krohotom poslov. Odtod torej velikansko začudenje, ko se je prikazal na cesti ženski voznik. A Tončka je dobro računala. Prvi dan je vse letelo skupaj in gledalo za njo z odprtimi ustmi; drugi dan so se še nekoliko ozirali, in tretji dan pa so se že na njo navadili in se niso več zmenili za njo. Oskrbniku ni bilo treba obžalovati, da ji je zaupal. Ohranila mu ni samo starih odjemalcev, ki so že hoteli odstopiti zaradi malomarnosti in neprijaznega obnašanja njenega moža, ampak mu je pridobila še precejšnjo število novih. Seveda je rastol tudi njen zaslužek. Točno je prihajala domov in lepo ravnala s «svojimi« konji. Posli se niso nič več norčevali iz nje, ko so videli, koko odločno opravlja ženski voznik svojo službo. In kar je bilo največ vredno, pravi vzrok Kobar-jeve odpustitve iz službe je ostal skrit. Kdo bi si mogel misliti, da bo oskrbnik vzel v službo ženo, katere mož ga je goljufal? Seveda je bilo za Tončko silno težavno, poleg te službe opravljati še gospodinjstvo in vzgajati otroke. K sreči ji je najstarejša hčerka pri tem že zdatno pomagala. Kobar pa je divjal v svoji jezi. Vedno je trdil, da ga je Tončka sama rada, z zvijačo spravila iz službe. «Storila sem to v tvojo korist, da bi ti rešila dobro ime«, mu je zatrjevala. «Ne, ker si me zavidala za moj zaslužek in si ga hotela sama imeti«, je odgovarjal zaslepljen mož. «Toda, če misliš, da se bom sedaj udal, kot težak težko delal j in ti dajal v roke vsak vinar, se motiš! Zdaj ravno n bom prav nič delal. In hranilno knjižico mi mora j tudi dati, takoj! Jaz imam ravno tako pravico de nje ko til« > «Najbolj imajo pravico do nje najini otroci«, mu mirno odgovori Tončka. Za nje sem naložila prihranka mojih rednikov in tiste, ki sem jih sama spravljali skupaj v mladosti in prva zakonska leta, in dostikrat sem si morala veliko pri trga ti, da se jih nisem dotaknila. Pusti jim to, Franc! Saj je itak malenkost, pa v»n-dar jim bode omogočilo, da bodo ložje našli pot v življenje«. Franc ni hotel odstopiti od dozdevne pravice, divjal je in strašno razsajal. Tončka je ostala nepopustljiva. Ni mu sicer vračala zmerjanja, s katerim jo j? obsipaval, vendar pa se ni dala omehčati, da bi ustregla njegovi želji. In ko ji je grozil, da jo bo pretepel, se ni ganila. Mirno mu je zrla s svojimi še vedno čistimi očmi v njegove, da je moral povesiti oči in mu je omah nila roka, ki jo je že dvignil k udarcu. V svoji trmi se res zanaprej ni dotaknil nobenegi dela, s svojimi domačini je govoril le najpotrebnejše in je prihajal v hišo samo jest. Ni hotel gledati, kako s * trudijo žena in otroci, da bi mu napravili hišo prijetno. On je pohajkoval in popival po krčmah s svojimi prijatelji, ki so se mu od začetka dobrikali, da bi ga še bolj priklenili na sebe. Toda kmalu so se ga naveličali. Prišlo je do prepira in slednjič do pretepa, kjer . so Kobarja tako hudo zdelali, da so ga nezavestnega prinesli domov. Zdravnik je izjavil, da so mu polomili rebra in poškodovali hrbtenico. Več mesecev je moral Franc ležati v postelji. Tončka mu ni ničesar očitala. Ljubeznivo mu je stregla z otroci. Toda vsa ljubezen in skrbna postrežba ni mogla zabranili posledic: Franc je ostal pohabljen. Ko je slednjič vstal iz bolniške postelje, r mogel drugače hoditi, kakor le s pomočjo bergelj. (Konec prihodnjič.) skupščinskega predsednika dr. Lukiniča. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je sprejel jugoslovanske poslance ter naglašal v svojem govoru: «Vi in mi imamo nalogo z vzgledno upravo uvesti v državi red. Oboji ima mo veliko odgovornost za to radi predsodkov o državni ški nezmožnosti Slovanov. Oboji moramo z delom dokazati, da smo Slovani sposobni ustvarjati in voditi države«. Beograjski oblastniki dr. Lukinič, minister Kumanudi in drugi niso zarudeli pri teh besedah, ker so izgubili čut za to, da baš oni s svojo slabo upravo ne poznajo nobene odgovornosti ter da so v glavni meri krivi vseh predsodkov. ITALIJA. Italija je v rokah fašistov in kralj je poveril sestavo nove vlade — fašistovskemu voditelju Mussoliniju. Voditelji drugih meščanskih strank, ki so poprej gojili fašizem, da imajo orožje proti delavskim strankam, so danes brez prave moči — dete je očetu zrastlo preko glave in tako je Italija na pogubonosni poti nereda in zmede. Fašisti so izvedli pravo mobolizacijo in sedaj zasedajo oblasti po južni Italiji še precej mirno, na severu in po Primorju pa tudi nasilno. Zlasti po Trstu so rogovilili ter zažigali socijalistične in slovenske liste. Kakršen je ves pokret, tak je tudi politični program fašistov. Zahtevajo namreč, da se uničijo vse pogodbe, sklenjene med Italijo in Jugoslavijo glede Dalmacije in Reke, potem odklonitev vseh razorožitvenih dogovorov in proti temu veliko kot članice. Cel položaj je naenkrat razčistil g. Stibler, zet ministra Puclja, ki je a la dr. Novačan že bil pristaš vseh stTank, z nasvetom, da naj samostojneži osvojijo to Zvezo. Rečeno, storjeno. Pred par dnevi se je naskok izvršil in pri volitvi načelstva in nadzorstva so sporazumno izvolili mladini Zerjavovci in samostojneži — Štiblerja. — Štibler ima «svojo« Zvezo, mogoče bo prevzel vodstvo iste, ker ga v Celju, kjer ni zapustil najboljših spominov, ne marajo, v Beogradu pa bo Pucelj kmalu doigral; na vsak način pa bodo morali Celjani računati s Samostojno-demokratsko Zvezo, katera bo »mogoče« boljše delovala, ko od Štiblerja svojčas ustanovljene posojilnice — ali pa tudi ne. Mesto zbližanja se snujejo nove politične Zadružne Zveze, razcepljenost v zadružništvu se veča, a tudi to ne bo pomagalo Samostojnežem, nad katerimi je ljudstvo že izreklo svojo sodbo. Pucljevo protiversko delovanje. Samostojneži, čim so stopili v beograjska zbornico, so kmalu pokazali svojo protikatoliško barvo. Dovolj je omeniti le «kancelpara-graf«, ki je bil sprejet na predlog samostojnežev. Ta paragraf, ki odreka katoliškim načelom pravice uveljavljen-ja v javnosti in državljanske pravice katoliškemu duhov-ništvu, se vsled naše odporne moči sicer ne more izvrševati, vendar pa je že sam poskus kulturnega boja, ki so ga izzvali samostojneži, vse obsodbe vreden. Navajati razno drugo protikatoliško ruvanje SKS bi bilo preobširno, pride pa vse na dan. Za danes beležimo najnovejši Pucljev povečanje italijanske vojske in brodovja. Fašisti se hoče- j protiverski nastop pri sestavi «Pravilnika za srednje kme ___*.j.r x___II ______j__1_1. _ ___1____ J_ l_____J__i::.. tilQL'P id P,-/ \/ tdm nravilnibn ca nniraia ^^ ratnlK £<-\loL-iV jo vmešati tudi v orijentalske zadeve, da tam zadostijo svoji bojaželjnosti. ČEHOSLOVAŠKA. Radi izredno visokega porasta čehoslovaške krone, ki je zrasla mnogo preko svoje notranje vrednosti, je na- j stala v češkem narodnem gospodarstvu kriza, ki grozi s : pogubonosnimi posledicami. Na tej krizi trpi vsa indu- j strija, trgovina in deloma tudi obrt, zlasti pa je ogrožena vsa industrija, ki dela samo za izvoz. Sosedje niso v stanu plačevati dragega češkega blaga. Velika podjetja morajo omejevati svoje obrate in brezposelnost strahovito raste. RUSIJA. Zastopnik angleške vlade je v imenu Anglije, Francije in Italije izročil ruski sovjetski vladi povabilo k udeležbi na orijentalsko konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju morskih ožin. To bo prva konferenca, kjer ne bodo zmagovalci in premaganci, temveč enaki med seboj v skupni želji po ugodni in mirni rešitvi vzhodnega vprašanja, ki je raztrgalo že lep del mirovnih pogodb. TURČIJA. Kmalo bo konec dvojne vlade. Sultan bo najbrž že sedaj pristal na angorsko, to je Kemal pašino vlado, ki naj pomeni edino oblast v Turčiji. Tedenske novice. Radi praznika je izšel tokrat »Slovenski Gospoodar« samo na štirih straneh. Franc Cerjak V četrtek, dne 26. m. m., ob 6. uri zvečer je v Kostrivnici po daljšem bolehanju v 64. letu svoje dobe preminul tamkajšnji občepriljubljeni kaplan g. Franc Cerjak. Rajni je bil rojen dne 30. januarja 1859 ! samostojnem dervišu prihajajo na dan. tijske šole«. V tem pravilniku se navaja 35 raznih šolskih predmetov, med njimi pa ne najdemo veronauka. Za ve-ronauk — po Pucljevem mnenju — ni prostora niti med neobveznimi predmeti. Na Puclja torej pada žalostna slava, da je on ustanovil prvo šolo (srednja kmetijska šola v Mariboru) v Sloveniji brez verskega pouka. Še več. Pu-| celj celo prepoveduje obisk sv. maše ob nedeljah in praz-! nikih dijakom njegove šole in sicer po čl. 43 tega pra-i vilnika, kjer pravi, da ne sme nobeden dijak niti ob nedeljah brez posebnega dovoljenja iz šolskega poslopja. — Liberalnemu ravnatelju je torej dano na voljo, ali dovoli komu obisk sv. maše ali ne. Tako so naši samostojneži, kakor v vseh vprašanjih, tako tudi v vprašanju veronauka prodali slovenski narod in njegova sveta verska načela beograjskemu centralizmu in balkanizmu. Naše ljudstvo jih bo pri prihodnjih volitvah sodilo tako, kakor zaslužijo izdajice ne samo le političnih in gospodarskih, marveč tudi verskih pravic slovenskega naroda. Veliki samostojnež «obrtnik« in trafikant Jurkovič v Gor. Radgoni farba sedaj invalide po gornjeradgonskem okraju. Sklicuje sestanke invalidov in jim obljubuje zemljo kmetskih posestnikov ter veliko denarno podporo. Jurkovič bi baje rad postal poslanec tega okraja in skuša Nemca in gornjeradgonskega Korošca odriniti od kandidature. Sicer pa se slišijo razne lepe reči o Jurkoviču in njegovem delovanju. Zgodba o skritem tobaku na diljah Koroščeve hiše, njegove «rekvizicije« itd., vse to postaja očito. — Po Jurkovičevi krivdi je naš sodni okraj brez tobaka za pipe. Oddaljeni trafikanti hodijo zastonj k Jurkoviču. Jurkovič se je vsilil za glavnega trafikanta, a nihče mu ne zaupa denarja, sam ga pa nima. Zategadelj pri nas ni tobaka. Pravijo, da se je Jurkovič sedaj zvezal z ljutomerskim Židom Rosenbergom. Ta mu bo posodil denar in bo tudi vlekel velik del profita. Lepe reči o tem pri Sv. Antonu v župniji rajhenburški. Po dovršeni gimnaziji in triletni vojaški službi je vstopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Služboval je potem kot kaplan v Rušah, kot kaplan in provizor pri Sv. Benediktu v Slov. gor., pri Sv. Marku niže Ptuja, kot kaplan in provizor v Poljčanah, od 1901 do 1910 v Šmarju pri Jelšah, od 1910 do 1922 pri Sv. Križu tik Slatine in od maja t L V Kostrivnici. Kjerkoli je v 34 letih svojega dušnega pastirstva deloval, povsod si je takoj osvojil srca Vlada ima denar. Minister za javna dela je dovolil 22 milijonov kron za dovršitev kraljevske palače v Beogradu. Ne smemo pozabiti, da se bo dajalo za Panteon — veličastno stavbo, ki bo shranjevala kosti zaslužnih mož, vsako leto kar 120 milijonov, poslanci, ki so šli v Prago na proslavo, dobijo poleg vseh svojih prejemkov še 300 čeških kron — to je 2400 naših na dan, oni, ki so šli na Kumanovo, pa poboljšek od 180 dinarjev dnevno; naknadno so izdali za sokolski zlet v Ljubljani še en milijon s svojo neprisiljeno ljubeznjivostjo, globoko pobožnostjo i kron, samo za žive mrliče med državnimi nameščenci in — sv. Alojzija so ga imenovali nekdaj Benedičani — in ! invalidi ni denarja. Še le po dolgem posvetovanju je vla-neumorno delavnostjo v cerkvi, šoli in ob bolniški po- j da dovolila invalidom, da zborujejo v nedeljo v Beogradu, stelji. Župnik ni hotel postati, češ, da kot kaplan lažje z nedeljeno vnemo skrbi za svojo in izročenih mu duš zve-ličanje. Zadnje poldrugo leto je začel bolehati in hirati. Vdan v voljo božjo se je s skoraj neprestano molitvijo pripravljal ves čas na pot v večnost. V soboto, dne 28. m. m., ga je 12 duhovnih sobratov in mnogoštevilni prijatelji spremljalo v Kostrivnici na zadnji poti. Pogreb je vodil šmarski g. kanonik Ivan Bohanec, pretresljivo slovo pa je v cerkvi svojemu dolgoletnemu kaplanu in prijatelju govoril g. nadžupnik Franc Korošec. Pri pogrebu je prvič nastopil tudi mladi kostrivniški Orel, katerega člani so rajnega požrtvovalnega delavca na polju krščanske prosvete nosili v njegov zadnji zemski dom. — Bodi Gospod blagemu rajniku dobrotljiv Plačnik, spoštovanim rodbinam njegovih sorodnikov pa ob bridki izgubi usmiljen Tolažnik! Smrtna kosa. V petek, dne 27. oktobra 1922, smo ni pa dovolila v Beogradu čakati na izpolnitev svojih zahtev in sama jim je dala vožnjo zastonj nazaj, da se ji izgubijo izpred oči. »Mttrszka krajina« je naslov liberalnemu lističu, katerega izdaja Žerjavov somišljenik notar Koder v M. Soboti v taki slovenščini in s takim pravopisjem, da je sramota. Kot slamnati mož figurira liberalec madžaron Kuhar iz Markiševec. Svojo liberalno barvo previdno skriva, javna tajnost je, da je list in urednik plačan od demokratov v ta namen, da dobi med prekmurskimi Slovenci nekaj glasov za demokratsko stranko. Prekmurci se dobro spominjajo, kako so blatili liberalci g. Klekla radi »Novi«, katere so pisane v prekmurskem narečju, a s slovenskim pravopisom, dobro se spominjajo, kako psujejo vse krščansko misleče Prekmurce, ki nočejo tako plesati, kakor gode notar Koder in liberalni učitelji, kot madžarone in švercerje, zato rečemo: Proč s tem liberalnim listom, ki spremili k zadnjemu počitku gospo Julijano Slaček, po- | ima Prekmurce za norca, ki pomaga nikdar sitemu krč- sestnico v Zimici pri Sv. Barbari. Pokojnica je bila blaga mati, dobra gospodinja in znana dobrotnica vseh siromakov, ki niso nikoli zamanj trkali na njena vrata. Bog ji stotero povrni na onem svetu, tu pa ji bo ohranjen večni spomin in hvaležnost. Demokrati in samostojneži v najtesnejšem objemu. V Ljubljani je ustanovil svojčas dr. Žerjav Zvezo slov. zadrug proti sicer liberalni celjski Zadružni zvezi, katere voditelji niso hoteli «njega« brezpogojno ubogati. Kot ravnatelj te Zveze in njene članice zadruge «Agromerkur« je tako vzorno gospodaril, da je Agromerkur z veliko izgubo propadel, on sam bil obsojen na pol leta ječe, Zveza slov. zadrug pa hirala in životarila brez prave podlage. Ta zveza ne ve, ali naj zastopa samo mestne interese, ker zdrave posojilnice le stare, mestne advokatske posojilnice ali naj tudi malo «pospešuje« kmetsko zadružništvo, ker ima nekaj slabih konkurenčnih Reiffeisenovk na deželi marju Kuharju polniti njegove žepe. V slovenjgraškem okraju sta se vršila v nedeljo, dne 29. t. m. shoda SKZ v Podgorju in Sv. Miklavžu, katerih so se kljub skrajno slabemu vremenu udeležili najuglednejši možje in mladeniči iz obeh župnij. Poslanec Vlad. Pušenjak je poročal o političnem in gospodarskem položaju ter o načrtu novega davčnega zakona. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu in oster protest proti prestavi šolskih počitnic in novemu davčnemu zakonu. Tekmovanje za centralizem med učiteljstvom. Iz Haj-dine pri Ptuju nam poročajo: Med našim učiteljstvom je plemenito tekmovanje, kdo se bo bolj dopadel centralističnemu Beogradu. Odlikujeta se novodošli učiteljici v drugem, ozir. v četrtem razredu. Kakor bi se kosali med seboj, s tako naglico hočeta vzeti razredu verski značaj, sploh vse, kar spominja na krščanstvo. Otroci se doma tožijo, da niti pri vstopu niti pri odhodu imenovanih uči- teljic ne smejo pozdraviti s «Hvaljen Jezus«. Na dvorišču ' in hodniku tudi drugo učiteljstvo kaj nerado sliši ta kršč. pozdrav. Če otroci včasih le pozdravijo, jih kaznujejo t dolgo pridigo. Za odredbo deželne vlade, da je molitev pred poukom in po pouku obvezna, se gdč. iz dragega razreda tudi malo zmeni. Ljudje božji, ki imate še pamet, j v glavi, povejte, ali se ne sliši to ravno tako, kakor: križ j iz šole? Učiteljice so bolj radikalne. Iz src je treba Kri. j stusa, iz nežnih src otroških. Kruhoborka — sokolica — ptica roparica, hujša kot bi bila janičarka! Res je žilav bič, ki ga vihti prosvetni «pratemni« minister nad učiteljstvom če ne pleše tako, kakor on gode, a toliko značajnosti bi verni starši le zahtevali od našega še slovenskega učiteljstvo, da verske svetinje, ki je je samo že zdavna prode!« za Judeževe srebrnike, ne blati še na naših otrocih, sicer bi se jim jerbas s kruhom utegnil ob svojem času obesiti nekaj višje, če že ne odvzeti. Da pa sta obe všolani ob-čini proti takemu načinu šolnikovanja soglasno sprejete protestne izjave poslali višji oblasti, naj se učne «sile« ni. kar ne jeze. Če centralizem ostane, bo začasni voditelj lažje imenovan za nadučitelja, učiteljici-sokolici bota pa gotovo definitivni. Ali, zlomka, kaj pa če se udejstvi: človek obrača, Bog pa obrne? S centralizmom bodo propadli v jamo vsi slepci, četudi se bahajo s sokoljimi očmi. Ljudstvo slovensko, tudi na Hajdini, ti pa tudi odpri oči, da vidiš, kaj ti prinaša, česa te hoče oropati centralizem državi! V avtonomiji je slovenska bodočnost. Slov. kršč.-soc. zveza v Ljubljani ima svoj občmi zbor 13. in 14. novembra. Ker osrednja zveza naših krščanskih izobraževalnih organizacij obhaja letos 251etnico svojega obstoja in plodonosnega dela, stopa ta občni zbor iz okvirja takih vsako leto običajnih zborovanj. Omenjena dneva sta namenjena posvetovanjem o smernicah lju sko-izobraževalnega dela v sedanjih razmerah, o njego vih učinkovitih sredstvih ter o načinu, kako bi se naj to delo poživilo, poglobilo in razširilo. Pravi prijatelji ljudske izobrazbe bodo dobili pobudo, da se kot izobraževal delavci med ljudstvom s podvojeno vnemo oklenejo svo je velike naloge. Zato bi bilo želeti, da bi ljudski izobraz bi posvečena dneva (13. in -4. november) v Ljublja zbrala čim največje število prijateljev krščanske ljudski izobrazbe. Odbor Slov. kršč.-soc. zveze za Štajersko je svoji seji v pondeljek, 30. oktobra, sklenil priporočiti obraževalnim društvom, včlanjenim v štajerski zvezi, de po možnosti pošljejo zastopnike na občni zbor osrednje Zveze v Ljubljani 13. ah 14. novembra. Notarska in odvetniška tarifa. «Uradni list« pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v svojem broju z dne 28. oktobra 1922 naredbi ministra pravde z dne 14. oktobra 1.1. o notarski in odvetniški tarifi. Naredbi podrobno določata, kakšno plačo, oziroma nagrado smejo notarji in advokati zahtevati za poedine svoje posle. Opozarjamo na to številko »Uradnega lista« ter priporočamo, da se skrbno ohrani. Kdor ima kaj opraviti v notarski ali advokatski pisarni, naj pazljivo pogleda v ministrsko nared bo, da ne bi vsled pomote več plačal, nego je v naredbi določeno. Na naslov mariborskega okrajnega glavarstva, V Mariboru ni več strogega pasjega zapora, istotako ne v šent-lenartskem sodnem okraju, samo v mariborski okolici med mestom in do začetka šendenartskega okraja pa je strogi pasji zapor iz neznanega vzroka. Gospodarji psov morajo plačevati že dokaj časa zelo visoke globe in so skrajne nevoljni na zapor. Mariborski okoličani se obračajo ter« potom na mariborsko okrajno glavarstvo, ki sicer rede posluša klice in prošnje obmejnega ljudstva, naf ukine t mariborski okolici pasji zapor. Novice iz Svečine. Tu je nagle smrti umrl Josip Pas' kolo, ki je bil nekdaj, posebno ob začetku svetovne voj ne, hud nasprotnik Slovencev. Očitalo se mu je, da j< povzročil leta 1914 preganjanje in aretacijo vnetega na rodnjaka č. g. Vida Janžekovič in več drugih obmejni! Slovencev. Paskolo se je sicer po preobratu priklopi najprvo demokratski stranki, a pozneje so ga sprejel Mermoljevi samostojneži. Zadnji čas pa je mož opusti politiko in je bil miren. — Poročilo zadnjega »Slov. Gos podarja«, da je trgatev v Slovenskih goricah že končana ne odgovarja istini. Tu v Svečini še imajo odlični vino gradniki, kakor g. Ferk, graščina, g. Šerbinek, g, Gaub še vinograde polne grozdja. Tudi g. Galunder na Gaju š nI potrgal. Pri nekaterih bo trajala trgatev do Martino vega. — Sadje je še večinoma neobrano in ga je v na šem kotu zelo mnogo. — Wranglovci Še vedno niso vzel slovo od nas. To je res šiba božja za naše krefe. Divjal so, da bi delali čast afriškim Culukafrom. Iz Ptuja. Vsak človek lahko spozna, da nas kmete s« danja vlada vodi v propast. Sicer pa ni čudno, če pridej v parlament mesarji, mešetarji, žganjarji, in drugi tal klativitezi. Naj navedem samo en slučaj. Utrujen od opnr kov, ki sem jih imel v Ptuju, sem stopil v gostilno k Zu pančiču. Pri mizi ugledam samostojnega Simoničo od S^ Urbana skupaj z nekim neznancem. K njima prisede $ Simon Toplak iz Mostov. Začeli so čitati «Slov. Gospoda* ja«, zlasti notico o Puceljevi srednji kmetijski šoli v Mi riboru. Simonič je pravil, češ, kaj je treba verouka in dt hovnika v šoli. Dalje je trdil, da se mora v šoli učiti orat ne pa moliti. Mi, zavedni kmetje pa pravimo: če nas b< do učili orati samostojneži brez božjega blagoslova, bom zelo slabo jedli naš vsakdanji kruh. Še slabše pa bo, £ bo naš učitelj oranja kakšen samostajni mehanflcer. Hai monika-fabrikant Simonič naj rajše popravlja gramofon in stare lajne, da prevpijejo vest, če je je še ka£ mesa ja Pucelja, mešetarja Mermolje in žganjarja Drofeniggl ki nas pridno pomagajo skubiti. Bodite pametni! (Dopis iz Domove pri Ptuju.) Pri ali slej bo odklenkalo sedanji vladi. To tudi naši Da novčani vedo. Sedaj vidijo, da s Samostojno ni nič i hočejo uvesti na novo stranko NSS. Voditelji te strani so: znani kričač Matija Golob, sedlar Johan Polaner i naš novi klepar. Te umne glavice hočejo našeaau kraet nove rr.bra 19:7.2. SLOVEN^-. GOSPODAR Sira ■ kemu ljudstvu utepsti stranko, katere niti sami ne razumejo. Vsi dobro podkovani pri kozarcu, napravijo kar v gostilni novo stranko. Javen shod so imeli v hiši Go-lobovi. Shod je bil polnoštevilen v šestih možeh. Potem so imeli predavanje v hiši Hrgovi, kjer je bila prej gostilna, a ima sedaj zaprto. Ti Golob in Polanec, vidva pa le rajši bolj na gospodarstvo pazita ter pustita stranke na stran, ker jih niti vidva ne razumeta. Možje Dornovčani, ali si daste to dopasti? Predavanja so se udeležile tudi ženske in par frakarjev iz Ptuja. — Kmet. Okrajni cestni odbori — na delo! (Dopis iz Rečice ob Paki.) Naše okrajne ceste, katerih se moramo na postajo Rečica ob Paki posluževati, so v tako grozno slabem stanju, da se mora nehote ves promet ukiniti. Upoštevamo, da je glede neuporabnosti cest veliko krivo tudi letošnje neprestano deževno vreme. Pa te ceste bi ne bile tako slabe, ako bi se bile posule in bi bili okrajni odbori ob pravem času poskrbeli za potrebno šoto. Niti toliko gramoza nimajo okrajni odbori na razpolago, da bi se vsaj globoki kologrizi sproti zagrebali. Ta opustitev pa je res skrajna malobrižnost teh odborov. Da se šoštanjski in vranski okrajni odbor le malo brigata za svojo cesto, je več ali manj umljivo, ker to cesto razvozijo edino le tovori iz zgornje Savinjske doline na postajo Rečica ob Paki. Okrajni odbor vranski sploh ne deluje več, gornje-grajski pa samo životari in čez odborove seje ničesar ne ukrene. Edini odborov^ sklepi pa ne bodo ceste popravili. Ni zadosti, da se je železniški promet radi zanemarjene uprave moral ukiniti in radi tega je trgovini in industriji zadal gospodarski polom. Železniških razmer mi ne moremo zboljšati, lahko pa prisilimo okraje, da bodejo vsaj ti svojo dolžnost vršili in cestni promet vzdrževali, ker so jim dana za to sredstva, ako imajo voljo in brigo. Po današnjem stanju ceste pa lahko cenimo vso okrajno gospodarstvo in sramoten je za celi okraj takšen pojav. Pa ne samo cesta je slaba, enako vse varstvene odredbe na okrajni cesti. Cestne priranče so segnite in porušene. Okrajni most v Spodnji Rečici je že čez pol leta zaprt za promet. Nagnil se je v Savinjo in je vsaki čas pričakovati, da se zruši in povzroči veliko nesrečo, ako bi povodenj les tega mosta nanesla na ostale moste in jeze. Kdo bo v tem slučaju odgovoren? Mar višja sila V Ali naš okrajni odbor? V stari Avstriji je bil vsaj eden, ki je okrajne promete nadziral, danes nimamo nikogar, zato se ta javna prometna sredstva tako sramotno zanemarjajo. Že iz gospodarskih razlogov bi naj imeli okrajni odbori toliko vesti, da bi ceste vzdrževali. Pomislimo le, koliko trpi tovorna žival vsled slabe ceste in koliko dragih vozil in konj se vsled tega po nepotrebnem pokvari in obrabi. Vse naše prošnje do sedaj niso nič zalegle. Več kakor ogromnih okrajnih doklad ne moremo plačati. Zahtevamo pa lahko, da se za ta denar tudi kaj stori. — Edino, kar nam še danes preostaja, je, da se obrnemo na pokrajinsko vlado v Ljubljani in jo zaprosimo, da nemudoma ves svoj vpliv zastavi in prisili okrajne odbore k delovanju. Klic iz blatne ceste. Iz Razborja pri Slov. Gradcu nam poročajo: Tudi pri nas se občina za ceste prav malo briga. Nekatere, na primer od Suhodola naprej proti hribu so v tako žalostnem stanju, da vozniki raje vozijo po njivah in travnikih kakor po cesti. Pa tudi nekaj mostov je zelo slabih in je zategadelj res nevarno, da bi se enkrat zgodila kaka velika nesreča. Kdo bo potem odgovoren? Upamo, da se naša občina vendar enkrat zdrami in posveti tudi cestam in mostom malo več skrbi. Mura dela v Apački kotlini ogromno škodo kmetom Letos je Mura zopet odnesla veliko oralov rodovitne zemlje. Poslanci Slov. ljudske stranke so te dni poslali ministrstvu interpelacijo, v kateri zahtevajo, da se mora Mura na nevarnih mestih regulirati. Izkaz darov za Dijaško večerjo. Živila je poslala konjiška nadžupnija in sicer 3 vreče pšenice, 8 vreč krompirja po eno vrečo suhega sadja, fižola in jabolk. Posebno omeniti in drugim v zgled postaviti mora odbor Dekliško zvezo v Rečici ob Savinji, ki so k zadnjič izkazani svoti še nabrale 920 din., v celem 6828 kron. In sicer: Urška Hriberšak v Rečici 54 K, Marija Mikek v Prihovi 157 K, Frančiška Petrin 350 K, Micika Lužnikova na Homcu 240 K, Micika Prislan. Dol. Suha 278 K, Lizika Matko na Greti 244 K, Jožefa Rde na Pustempolju 250 K, Fraruca Irner v Tmovcu 300 K, Ančka Slatinšek in Marija Tratnik v Sp. Rečici skupno 440 K, Micika Hudoles, Nizka 272 K, Micika Hribernik, Varpolje 250 K, Marovt Angela, Vimpole 90 K, Jožica Rakun, Poljane 582 K in Micika Partelj, Potok 124 K. Ko bi dekleta povsod posnemala Rečičanke in Iljčanke, bi bil odbor dobro preskrbljen za dijaško večerjo! — Konjiška nadžupnija je poslala razen že omenjenih živil 450 din. v denarju, med temi darilo 100 dinarjev od veleč. g. arhidijakona. Nek veliki prijatelj dijakov v Mariboru je daroval 250 din. Na gostiji Pečovnik—Planinšič v Rušah se je nabralo 218 din., na pogrebu g. Antona Jerovšeka v Slov. Bistrici 190 din., na gostiji Mošet Jankota pa 110 din. Župljani na Vur-bergu 140 din., Miloš Šmid, župnik v Solčavi 100 din. Peter Sadravec v Ormožu in Jožefa Majhen v Zgor. Ja-kobskem dolu po 50 din. Jager Avguštin, župnik v Galiciji 30 din., Jurij Mikolič, kaplan v Lučah 25 din. — Bog povrni vsakemu darovalcu tisočerokrat! Blagajnik Dijaške večerje, Cirilova tiskarna, Maribor. Prijateljem izobrazbe. V nedeljo, dne 5. novembra t. 1., ima krčevinsko izobraževalno društvo ob dveh popoldne svoj mesečni sestanek pri županu, g. Požauku. Pri tej priliki se bo blagoslovil pogrebni križ ter bodo vse stvari pogrebnega odseka na ogled. Prepričali se bodo člani in prijatelji društva na svoje lastne oči, kaj se vse premore v kratkem času z dobro voljo in z združenimi močmi. — Novi člani se še vedno sprejemajo pod navadnimi pogoji. Prijatelji izobrazbe, vsi v izobraževalno društvo! — Odbor. Cerkvena slavnost v Stavenšencih pri Sv. Petru pri Radgoni. Tudi naša vasica ni med zadnjimi. Po dolgem času smo dobili novi zvon za vaško kapelico, katerega smo že vsi z veseljem pričakovali. Vlila ga je mariborska livarna g. inž. Buhl-a. Slovesna balgoslovitev zvona, kakor tudi kapelice, katero je dal prenoviti g. Jakob Satt-ler, se je vršila dne 15. oktobra po č. g. župniku Kocbeku in v spremstvu domačega g. p. A. Sattlerja in gg. kaplanov Ašiča in Sajovica. Obenem je bil blagoslovljen tudi zvon od kapelice v Stevenskem vrhu. Ob tej slav-riosti je bilo navzočih lepo število vaščanov in sosedov. Sedaj se pa mila glasa zvona oglašata vsak dan iz lin vaške in vrhoške kapelice ter opominjata ljudi k molitvi. Vsa čast in hvala vsem darovalcem, posebno pa nabiralcema, oziroma naročnikoma, ki sta toliko žrtvovala za dobavo novih zvonov. Da se je izpolnila nas vseh srčna želja, torej vsem, ki so količkaj pripomogli, prisrčen Bog plati! Dvojnega morilca prijeli. V zadnjem »Slov. Gospodarju« smo poročali, kako je krojaški pomočnik Schrott, rodom Dunajčan, v Zagrebu v noči od 20. na 21. m. m. s kladivom v spanju ubil krojaškega pomočnika in vajenca in nato oropal blagajno krojaškega mojstra Stipe-tiča. Morilec Schrott se je nato odpeljal iz Zagreba v Celje, kjer je prodal oropano sukno za 8000 K. Iz Celja se je odpeljal v Poljčane, kjer je bival pod imenom Rubnik tri dni. Ko se je začutil dovolj varnega, je stopil ponovno na vlak, se odpeljal proti Mariboru in tam izstopil. Mejo je nato prekoračil peš. Potoval je z največjo previdnostjo, toda kljub temu ni ušel roki pravice. Ko je namreč prispel na Dunaj, je napravil usodepolno napako, da je takoj obiskal svojega bivšega mojstra. Dunajska policija, ki je pa bila o morilcu obveščena, je dala hišo nadzorovati. Detektiv Josip Dolejš je Schrotta takoj spoznal in ga aretiral. Morilec je svoje dejanje brez vsakega ke-sanja priznal, pravi pa, da je imel samo namen Panijana in Jagiča samo omamiti. Vsekakor bo obsojen v Avstriji, kjer je smrtna kazen odpravljena. Dolejš, ki je Schrotta prijel, prejme od zagrebške policije razpisano nagrado v znesku 20.000 K, kar znači v avstrijski valuti vsekakor čedno svotico, okroglo 6 milijonov K. Policija je morilca oddala sodišču. Bogata zaplemba. Dne 27. m. m. je zaplenil mariborski carinik Rudež tržaškemu trgovcu Domenico 340.000 dinarjev, katere je hotel iztohotapiti v Italijo. G. Domenico je imel v denarnici 3.800 din., v nekem zavoju 100 tisoč din., pri telesni preiskavi so našli pri njem 16.000 dinarjev in v nogavicah 80.000 dinarjev. Vsega skupaj so mu odvzeli 340.000 din., razven tega se tržaški tihotapec nahaja še v preiskavi. Dva velika požara. Minuli petek ponoči je uničil požar usnjarijo Zdravkovič v Beogradu. Škoda zanaša 1 milijon. V soboto minulega tedna je izbruhnil nenadoma požar v veliki osiješki tvornici pohištva g. Josipa Povišila. Požar se je naglo razširil na celo strojarnico, glavno žago ter dve delavnici. Škoda je ogromna in se ceni na 6 do 7 milijonov kron. Tvornica pa je bila popolnoma zavarovana. Steklina se čudno širi po naših krajih. Vedno več steklih psov se pojavlja. Bolnišnice, kjer se zdravijo taki nesrečni bolniki, so prenapolnjene. Opozarjamo ljudi, da sumljive in bolehne pse takoj poibjejo, da se prepreči širjenje te nevarne in nesrečne bolezni. Nenavaden samomor. Dne 25. t. m. se je zgodil v Diisseldorfu na Nemškem sledeči nenavaden slučaj samomora: Neki Reinhard Kemmler je sklenil v jezi nad življenjem, da si ga sam konča in to na temeljit način. Vzel je ročno granato, šel ž njo na pašnik v predmestju, se vsedel na njo in nato zažgal vžigalno vrvico. Njegov prijatelj, nevesta in njena mati so hiteli za nesrečnežem in ga dobili ravno, ko je sedel na granati in je vrvica že gorela in so hoteli tlečo vrvico ugasnili — a bilo je že prepozno--s silnim pokom se je granata raz počila in smrtno raztrgala Kemmlerja in one tri osebe, ki so mu hoteli oteti življenje v tako osodepol-nem trenutku. Naš prvi aeroplan brez motorja. Nemci, Angleži in Francozi že imajo aeroplane, ki so brez bencina, motorjev in ropotajočega propelerja. Sedaj pa se je posrečilo, da je izmnil tudi naš pilot Štefan Hosu tak aeroplan, s katerim bo poskusil svoj prvi polet te dni v Zagrebu. Ta nova iznajdba na polju zrakoplovstva je tako napravljena, da se dvigne aeroplan sam v zračne višine brez motorja, lahko mirno stoji v zraku in ostane v zračnih višinah od 8 do 12 ur. Hosunov aeroplan je napravljen samo za eno osebo, dolg je 6 metrov in težak 54 kg. Ti novi aeroplani, ki bodo vozili po zraku brez vsacega ropota, bodo grozno orožje v prihodnjih vojskah. Silne poplave. Vsled neprestanega deževja sta narasli reki Sava in Donava 3 metre nad navadno stanje. Nevarne poplave so imeli po južni Srbiji, Hercegovini in Bosni. Škoda vsled poplave je ogromna in se še ne da preceniti, ker je še vse pod vodo. Prostovoljno gasilno društvo v Loki pri Zidanem nio-fctu se najiskrenejše zahvaljuje vsem dobrotnikom, kateri so ga podpirali in dovažali materijal za novi Gasilski dom. Čast gre. v prvi vrsti Ločanom, kakor tudi posestnikom iz Rečice, kateri so veliko žrtvovali pri delu in z dovažanjem. Posebne zasluge se pa mora vsekakor pripoznati Ivanu Sabotniku, Ivanu Krohnetu, Karlu Pražen, Ani Sepec (Ame-rikanci iz Loke), kateri so nam skupno doposlali 73 dolarjev, posestniku Jožetu Kiselj, obč. svetovalec 1200 K in neimenovan 400 K, kar je za to društvo od teh darovalcev , posnemanja vredno. Prosili bodemo, da nas še zanaprej podpirate in naj se še malo z dovažanjem žrtvuje tudi St. Jurij, katerega smo, razen Antona Zupančiča pogrešali, ; kakor tudi Breg; kar storite za društvo, storite v svojo korist. Zatorej kličemo, žrtvujte, kadar vas pridemo prosit za dovažanje, tudi mi se bomo žrtvovali za vas v slučaju, Bog nas varuj nesreče, pa najsibo dan ali noč, vam prihitimo vedno na pomoč! Listnic« uredništva. G. dopisnik s Koprivnice: Šolske razmere sporočite Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani in zahtevajte, da vendar enkrat napravi red na vaši šoli. Gospodarstvo. Vinski trg v naših južnih krajih. Nova vina iz okolice Vršca—Bjelecerkve—Subotice se ponujajo po 300—-400 kron en hekto franko železnica. Priračunati še treba to-vornino od 5—6 K, pride torej 1 liter na 10 K franko Zagreb. Dalmatinska nova vina vedno bolj padajo v cent. — Radi pomanjkanja denarja je kupčija z dalmatinskimi vini v zastoju. Pred nekaj dnevi so se posvetovali pri zagrebški železniški direkciji zastopniki trgovcev in indusirifal-cev radi zboljšanja železniškega prometa. V Zagrebut go obljubili, da bodo storili vse, da se uredi promet, ker Jut z dobro urejenega prometa na železnicah ni niti govorita o kaki živahnosti glede trgovine z novim vinom. Južna vir a podražuje samo železnica s svojim neurejenim prometom in neznosno visoko tovornino. Podučno predavanje o živinski kugi je imel mžnuio nedeljo v Št. Marjeti ob Pesnici mariborski živinozdravnik g. Hinterlechner. Predaval je v šoli nad 1 in pol ure cb obilni udeležbi. Vsi poslušalci se zahvaljujejo predavatelju ki je podučeval živinorejce o najbolj nevarni kužni h -lezni zelo podučljivo, zanimivo in vsem kmetom razumljivo. Prejino vanje plemenskih bikov v mariborskem okraju v letu 1922. Državne premije so se priznale sledečim posestnikom: 500 din. Simonu Plečko v Račah. 400 din. Mifcn-elu Danko v Vukovskem dolu. 300 din. Janezu Prelog v Je-šencah, Francetu Fingušt v Brezuli, baronu Pius Tvrifei v Krčevini, Tereziji Gornik v Selnici ob Muri. 200 din. Antonu Vernik v Spod. Hočah, baronu Pius Twikl v Krčevini, Josipu Fleišhaker v Jelenčah, Alojziji Petek y Voseku, Antonu Mesaric v Janževi gori. 160 din. Josipu Kek v Pt-brežju, Mariji Steinwender v Svečini, Mihaelu Hercog v Ceršaku, Ludviku Rečnik v Sp. Hočab, Martinu Gerečnik pri Sv. Marjeti na Drav. polju, Romanu Veranič v Dolgo-šah. 100 din. Francetu Rajšp v Spod. Jakobskem dolu, Gregorju Koren v Slivnici, Samostanu Sv. Pavel v Limbu&u, Antoniji Cebe v Zg. Hočah, Upraviteljstvu Racerdvor v Krčevini, Antonu Fingušt v Gorici, Rupertu Grahornik Na Ranči. 90 din. Vincencu Knuplež v Sp. Jakobskem doiu. 80 din. Fr. Geršič v Lajtersbergu, Heleni Teršavec r Me-tavi. Gosp. J. Hornicki v Št. Ilju v Slov. gor se je pripo-znalo za njegovega v letu 1921 licencovanega in premov«-nega bika, vzrejevalno nagrado 90 din. Mariborsko sejmsko porodilo. Na svinjski sejm dne 27. oktobra 1922 se je pripeljalo 95 svinj. Cene so bile sedeče: Mladi prašiči o—6 tednov stari komad 500—800 K, 7—8 tednov stari 1000—1200 K, 3—4 mesece stari 1800—2900 K, 4 do 6 mescev stari 3400—3800 K, prašiči 8—10 mesceT siari 4000—4600 K. Kupčija je bila živahna in se je prodalo 92 svinj. Nekaj o zadnjem zagrebškem sejmu, ki je bil 2r>. t. m- Na zadnjem zagrebškem sejmu je predvsem parila cena svinjam in sicer za 15—17 K pri enem kilogramu. Osobito veliko svinj so pripeljali na sejm iz Vojvodine in Srema. Neki trgovec iz Bačke je zahteval za svoje blago 70 K, a seve mu jih ni nikdo plačal, ker so plačevali za prvovrstne svinje 58—f>0 K (na predzadnjem sejmu pa že po 75—79 K), drugovršili e svinje so pa bile po 55—57 K (predzadnjič še po 65 kron). Živinorejci so pripeljali na zadnji zagrebški sejm zelo malo goveje živine, prvovrstnih volov sploh ni bilo, ampak le nekaj prvovrstnih krav. Največ je bilo na sejmu bosanske živine. Cene živini so bile sledeče: Drugovrstni voli 28—32 K (predzadnjič še po 32—66 kron), tretjerazredni voli po 23—26 K. Krave prvo ra£-redne 30—36 K, II. razredne 24—28 K, III. razredne 14—18 K 1 kg žive teže. Telice po 22—24 K, bosanske kiave po 20—23 K. Teleta so padla v ceni in so plačevali živali slabše vrste po 45—50, boljše po 56—60 K. Krme prihaja na zagrebški sejm zelo malo in so jo-plačevali po 800K, 850 K, 950 K, (predzadnjič je bita kima po 700—960 K), detelja po 1.100—1.200 K (predzadnjič 950—1.100 K), slama po 500—600 K 1 metefski stot. Drv je bilo malo in je stal en hrvatski voz cepljenih drv 1.500 K, 1.600 K, 1.700 K. Zelje podajo v Zagrebu glavo po 4—9 K. Padec mamrfaktumih cen v Zagrebu. V ZagrebfclOii listih čitamo oglase, kjer najavljajo razne tvrdke veUko znižane manufakturne cene. Tako so fini angleški Štofi padli za polovico (od 1600 na 800 do 870), fini te&i flanel od 160 na 95), šnirlbarhent (od 120 na 75), Sifon od 75 na 50 K, kreton od 90 na 60 kron. Rozmemo Sd padle cene tudi drugi manufaktumi robi in konfekciji. Transport jabolk zopet dovoljen. Državna in južna železnica je nedavno prepovedala nakladati jabolka na kolodvorih v Sloveniji in jih prevažati kot «tovorno robo«. Poslanci Slov. ljudske stranke dr. Hohnjec, Roškar In t*.-bot so takoj brzojavno in pismeno zahtevali, da mora ministrstvo preklicati nesmiselno in za sadjarje uničevalno no odredbo. Te dni je prišel odgovor, da smejo postaje zopet sprejemati sveža jabolka kot «tovorno robcKc. Hmelj. XIX. in XX. brzojavno tržno poročilo, if&ra-berg, 24. oktobra 1922. Mirno — včerajšnje cene. — Rfim-berg, 25. oktobra 1922. Mirno nakupovanje — nespremenjeno, čvrsto. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 238—€42, francoski frank 17.20—17.40 naših K. Za 100 avstrijski!, kron je plačati 0.33, za 100 čehoslovaških kron 794, ee 100 nemških mark 5.60—6.80 in za 100 laških Ur 976 —992 naših kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 2.27 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poračfle je vrednost naše krone padla za 12 in pol točk. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, Stolna ulica št. 6, r. z. z n. z. obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se more vsak Cas dvigniti po 5 odstot., vloge na trimesečno odpoved po 5 in pol odstot., večje in stalnejše vloge po dogovoru oH 6 do 6 in pol odstot. r Strati 4. SLOVENSKI "tOSPUDAR 2. novembra 1022. Dvogovor. Tonček, kje pa kupuješ štofe in hlače-w'mo, ker imaš zmiraj tako lepe obleke? — Ja, moj ljubi tovariš, mu odgovori Janko, v Celju pri Ivanu Mastnak, Kralja Petra cesta 15; tam dobiš vse bolj po eni, prav dobro blago in dobro mero. 9056 (5-1) Priporočamo najcenejšo manufakturno trgovino M. Feldin, Maribor, Grajski trg 1. — Več v oglasu. poštnine za odgovor, se pri vprašanjih za inserate ( ne odgovarjal Vabilo ca izredni občni zbor KMETIJSKE NAKUPOVALNE IN PRODAJNE ZADRUGE V SOLČAVI, r. z. z o. zav. •ki se vrši v nedeljo, dne 12. novembra 1922, po drugem sv. opraviiu v društveni dvorani. Dnevni red: I. Prememba pravil v §§ 8, 11, 16, 29, 31, 32, 38,40. Velik! prihranek s-a vse gospodarje mej najnovejši iznajdeni demači salin Ca roko ali na drugo moč. l^elje žito na tri dele in najprostejše do najfinejše. Posestvo K^i pa! orali vinograd», 8 orale le>»g» gosd» in 8 or*1o r njiv, Mdcno*-nik» is trttaik» s lepo zidano kil j, obokano kletjo, prež ■ in go-podtra or In I« bil*» pkr»jne cente » lepi t oblini leg1. Nadalje» pej»e-oil» d»je Funo Piektriek pri 8t. B»r>ari i/ii Maribora. 3—8 8-i I Posteljnino, À 2 lepa loria SïT* M. Berdajs, Maribor. 3—3 8S2 Strel za koruzo I ščiti, vinski sodi kateri tudi koruzo takoj oscaži in se lahko tudi opremi, da se porabi za vejelnik za vsako zinie zvejat1. Ceniki in slike se pošljejo prou J/s din. znamki. Za obilna naročila se priporoča Jakob Pililo, Budim*» Pful Opomba. Ti in vsi drugi moji s-roji so bili na mar bor-sM razstavi odlikovani z zlato kolajno in sem dobil že Ser 50 naročil. 1—2 Visokodebelna satira tir@$®$$ jjabtane, hruške, marelice in breskve (trdi pritlikavci) se dobe Rnšfra cesta 15. 3-3 917 Posestvo ^dvp,Xe pri Francu in Mariji Marko v .Camnici 66, pri Msnboiu 911 Zimsko peiilo, ncgavice za molke in ženske, kcce, odeje preproge predaje po zniža tih ceiuh Franio Psjer, Maribor snanufahturna trgovina "J—2 G'avni trg 9. 900 l.w 1 1 ————■M Moško in žensko sukac, lodne, platno, vsakovrstno perilo ima j>o zetžani ceni v zalogi manu-fakturna trgovina FranjoMaier, Maribor 1—3 Glavni trg 9. 902 hilo v MariboTu Vinski sodi Kopitarje-a ul. 6 953 2 letno žrebe težko zamenjam za debelo svinjo, %ino, stoječ vsakovrsten les, drva, broropr, žito, čebelne panje itd. Žrebe prodam tudi na up ah ga dam v oskrbo p oti rjačilu hrane in dostawtvi ovsa. Ž-ebe je na ogled v Mariboru, Frankopanova ulica35, dvorišče. 937_ Pitk ic. Jaz Marija Planko, preklicu-jem in ohžaljujem vse neresnične govorice, ki sem jih rzzšir-jevaia po vasi o Marici Hrovat ter se ji zahvaljujem, da mi je žalitve odpustila ■■> Podvin, 22 oktobra '922," *r 932 MAfclJA PLANKO. Zelo dobra gostilno, gospodarsko poslopje, 6 in pol orala njiv in travnikov, na prometnem krajo v mariborskem okraju £6 zamljo družinskih razmer takoj proda Vpraša se pri upravi Slov. Gosp. 925 novi in stari se kupijo po ugodnih cenah pri Fr. Repiču, Ljubljana. Trnovo > 4—4 864 Cepljene trte različnih najbolj priporočljivih vrst cepljene na podlagi Rip. Portalis, vkoreninjenih divjakov in belo vkoreninjene trte »šmsr-uicac za prodati. Pri vprašanjih je treba priložiti znamko za odgovor. Naročite že sedaj, da spomladi ne boste brez trt, ko bo čas sajenja. Cena nizka, po iogovoru Alojzij Gribar, p os. in trtnar. Zagorci. p. Juršinci pri . . t»y v , , Ptuju. ,PJi-4 ^ iztsofišana šmarni kakor: modroce, vložke i 3-839 različnih vnt na podlagi >rip. Portalis« in tudi vkoreninjene bele šmarnice prodaja Fr< nc Zelenko, posestnik in trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgovor priložite znamke. 3-915 manufakturnemu blagu znaftnoznižane Ogle te si n&vo zalogo manufakture in periSs v trgovini M. FELDIN, Maribor G rajski trg Vetrinjska ulica Krojači in šivilje poseben popust! JADRANSKA BANKA a. d.. BEOGRAD javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 19S2 obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in cove »loge na knjižice s čistimi 51 obresti. • Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, poseboo pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šesmesečni odpovedi. »*1 l-l t m V globoki žalosti naznanjamc, da je naš preljubi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec gospod MIROSLAV DIRNBERGER ^ -."SH-.ii; trgovec.v Poljčanah «H- dne 23. oktobra I912, ob 9. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni v življenja polni starosti 47 let, za večno zaspal in se preselil k svojemn Stvarniku Truplo predragega pripeljemo iz Poljčan v Vojnik pri Celju, dne 35. oktobra, kjer se bode truplo izročilo v naročje matere zemlje. POLJCANE-VOJNIK pri Celja, v meseca oktobru '922. KAROLINA KOVAČ, roj. Dirnberger, IAKOB KOVAČ, veleposestnik MARIJA DREMELJ roj. Dirnberger MARTIN DRE*IELJ, železničar REZI CEPELJ roj. Dirnberger ALOJZIJ CEPELJ, veleposestnik ___ AVGUŠTINA KOROŠEC, roj. Dirnberger, JOŽEF KOROŠEC, veleposestnik, sestre. sv» ki. iïttk ttabarn« it. Cirila j Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado PuSenjak. iidaj«: KonzoraiJ »Sl«ft,