r
Poštnina plačana » gotovini
LETO I X
V Ljubljani; v nedeljo 19 junija 1932
štev.139
Ceno 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« st*o 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račnn: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po praznika
Bodočnost zlata
Po odpravi zlatega standarda v Angliji lanske jeseni je mnogokje nastala diskusija- o pomenu zlate valute. Pojavila so se tudi ekstremistična stališča, ki so zagovarjala uvedbo tako zvane mani-pulirane valute, katere glavni cilj bi bil stabilizacija cen. Toda ta teza je našla sicer velike strokovnjake za svoje zagovornike, vendar v danih razmerah še ni čas misliti ua to.
Z vprašanjem zlata se je mnogo pečal poseben odbor strokovnjakov pri Društvu narodov, ki je že pred leti izdal dve provizorični poročili. Pred nedavnim pa je odbor ponovno zasedal ter izdal 6voje definitivno poročilo, v katerem se zavzema za nadaljnjo ohranitev zlata kot podlage za valuto. Argumenti, ki jili odbor navaja, so prav tehtni in zaslužijo vso pozornost. Preden pa se pečamo z zaključki odbora, je prav, da našim čitateljem podamo par splošnih opazk o zlatu.
O kvalitetah zlata, ki služi za denar, se ne da dosti razpravljati, ker so že dovolj priznane. Pač pa je treba ugotoviti, da je sedaj zlati denar popolnoma izginil iz obtoka in se nahaja sedaj zlato v blagajnah emisijskih bank globoko pod zemljo. Zaradi tega ne obstoja več možnost zamenjave bankovcev za zlato v notranjem prometu, pač pa služi zlato predvsem za izravnavo saldov v mednarodnem prometu. Ker pa je nadalje zaradi političnih in drugih vzrokov gibanje kapitala med posameznimi državami skoraj popolnoma prenehalo, je razumljivo, da so se v mednarodnem prometu namesto s kap Hal i in krediti izravnavali saldi s prorhetom zlata. Zato smo ravno zadnji dve leti doživeli preseljevanje zlata. Posledice tega preseljevanja so bile vidne v tem, da je izredno narastel zlati zaklad nekaterih držav, dočim je v drugih padel. Ta neenakomerna razdelitev zlata je tudi povzročila, da zlati standard v nekaterih državah ni več normalno funkcioniral. Nekateri gospodarski strokovnjaki so tudi v tem videli vzroke za ostrino sedanje gospodarske krize.
Ob tako razrvanih razmerah, kot vladajo danes po vsem svetu, je razumljivo, da mehanizem in funkcija zlatega standarda odpovedujeta. Danes je prav za prav faklično na svetu samo še šest držav, kjer funkcionira zlati standard brezhibno in brez omejitev. Kmalu po vojni smo tudi doživljali velike spremembe v valutnih tečajih, toda polagoma je cela vrsta držav prešla k zlatodevizni valuti, katero je priporočila genovska gospodarska konferenca. Sedaj pa se v hudi krizi obrača zopet na slabše in doslej so opustile zlato valuto te-le države: Argentina, Uruguay, Brazilija, Chile< Venezuela, Paragauy, Peru, Avstralija, Nova Zelandija, Anglija, angleški doininioni brez južne Afrike, tri skandinavske države, Portugal, Egipt, Bolivija, Finska, Japonska in končno Grčija. Poleg tega pa je cela vrsta držav uvedla devizno gospodarstvo in omejitev, tako da nudi svet sliko splošnega valutnega razkroja.
Zato priporoča sedaj delegacija zopetno uvedbo zlatega standarda, ker je v sedanjem gospodarskem razvoju zlata valuta še najboljši denarni sistem, katerega imamo. Nadalje so praktične težkoče in nevarnosti za valute, ki ne bazirajo na mednarodno enaki podlagi, tako velike, ker še ni enotnih metod za funkcioniranje drugih denarnih sistemov, čeprav moramo priznati, da imajo ti sistemi teoretično mnogo zase. V slučaju uvedbe drugih denarnih sistemov bi imeli računati s stalnim spreminjanjem mednarodnih valutnih tečajev, kar bi bilo ravno stalna ovira za mednarodno trgovino in sploh vse mednarodno gospodarstvo. Končno bi bilo to v protislovju s stremljenji zadnjih deset let, ki so ravno hotela odpraviti fluktuacijo mednarodnih valutnih tečajev. Dejstvo je sicer, da imajo o valutni politiki odločati države same, vendar priporoča delegacija zopetno uvedbo zlate valute, toda na mednarodni podlagi. Treba pa je tudi, da se prej izpolnijo potrebni predpogoji za normalno funkcioniranje zlate valute. Predvsem je treba uvesti zopet svobodo v mednarodnem prometu blaga. Drugič je treba zadovoljivo urediti reparacijsko vprašanje in vprašanje vojnih dolgov. Ureditev tega vprašanja je v ozki zvezi z zopetnim gibanjem dolgoročnih in kratkoročnih kapitalov v mednarodnem obsegu, poleg tega pa je uredi lev tega vprašanja izredno važna za funkcioniranje zlate valute. Končno bi se morale osrednje emisijske banke zediniti na sodelovanje pri funkcioniranju zlate valute. Emisijske banke ne bi smele ovirati toka zlata. Nadalje bi bilo treba v mednarodnem obsegu znižati zakonski minimum za odstotek kritja. Če bi se znižal sedanji odstotek kritja na svetu, ki znaša povprečno 35%, na 25%, bi preostalo nad 6 milijard dolarjev zlata, ki bi prišlo v poštev za mednarodni plačilni promet. To znižanje odstotka kritja se lahko izvrši, ne da bi bila pri tem likvidnost emisijskih bank oškodovana.
To bi bili ukrepi mednarodnega značaja. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na gospodarstvo posameznih držav. Bistven predpogoj za funkcioniranje zlatega standarda pa je tudi, da vsaka država zase ima svoje gospodarstvo v ravnotežju. To velja tudi za državne finance in finance javnih korporaclj, ki morajo biti uravnotežene po zdravih načelih. Sploh je treba narodno gospodarstvo v celoti, posebno pa produkcijske in življenjske stroške prilagoditi mednarodnemu finančnemu in gospodarskemu položaju, da se tako zopet, povrne ali pa vzdržuje ravnotežje v plačilni bilanci.
Končno se je delegacija obširno pečala z vprašanjem, kako odpraviti fluktuacije velikega obsega v kupni moči. Če Izvzamemo razdelitev zlata ined posamezne države, je bilo doslej dovolj zlata na svetu, ki je služilo za podlago kreditni stavbi, katero so pogojevale legitimne potrebe svetovne trgovine. Stabilizacija odnosno zvišanje sedanjega
Ves svet pričakuje rešitve
od Lausanne
Srečen nastop Papena
London, 18. junija, ž. Pod naslovom »Današnja Nemčija« objavljajo »Times« uvodni članek, v katerem izražajo najpreje svoje priznanje nemškemu državnemu kanclerju von Papenu, ki je že takoj v začetku prve razprave razbil vse dvome in vsako bojazen, ki so obstojali zaradi politične spremembe v Nemčiji, in ki je pokazal takoj v začetku razumno zunanjo politiko. Von Papen je pravzaprav v Lausanni močno zastopal nemško stvar, pri tem pa je bil zmeren, kar je napravilo zelo ugoden vtis na vse delegacije, posebno pa še na francosko. Zaradi tega se ni treba bati, da bi se nova nemška vlada izogibala sodelovanju z ostalimi državami, ker bo v tem pogledu, kakor vse kaže, sledila Brii-ningovi politiki. Seveda je prihodnjost zelo odvisna od nolranje-političnih dogodkov v Nemčiji, kar dokazuje že to, da so ponovno dovoljene vojne organizacije narodno-socialistične stranke, ki so kot strankarska vojna sila postale naenkrat organizacija pod državno kontrolo, kakor n. pr. fašistična milica v Italiji. Ni več dvoma, da hoče general von Schleicher uporabiti vojaške organizacije narodnih socialistov v korist države.
Francoski kabinet odobril politiko Herriota
Pariz, 18. junija, tg. Herriot je davi dospel za en dan v Pariz in dopoldne poročal p, d.sedniku republike in ministrskemu svetu o d o se ta njih rez-pravah v Lausanni in Ženevi. Vojni min ster Paul Boncour je to poročilo še spopolnil s pregledom o stanju pogajanj. Kabinet je soglasno odobril stališče, ki ga jc zastopal Herriot v Lausanneu. Na Quai d'Orsayu bo popoldne seja kabineta, da opravi tekoče posle, ker se hoče Herriot že jutri dopoldne vrniti v Ženevo. Danes dopoldne so na ministrskem svetu določili dan 3. julija za prevoz Briandovega trupla v grobnico v Cocherelu.
Francosko časopisje Veseli upi
Pariz, 18. junija, tg. Herriot je izjavil v »Matinu«, da po njegovem mnenju lausannska izjava odgovarja interesom in željam Francije, ki je vedno naglašala, da reparacijski problem ni nikak čisto nemško-francoski problem, temveč evropski problem. Listi so o tem zelo rezervirani, saiuo Partinax očita Ilerriotu v »Eciio de Parisu«, češ, du je dopustil, da je Macdo-nald ugovarjal, ko je V. Marinkovič izrekel v načelu nekatere rezerve. Vendar pa listi že zahtevajo od Nemčije politične protidajatve, ker jc Francija popustila v vprašanju reparacij.
rariz, 18. junija. AA. Včerajšnja deklaracija na laussannski konferenci je predmet raznovrstnih komentarjev pariških listov. Med tem ko desničarski listi deklaracijo napadajo, vidi v njej levica plodno in koristno delo.
Socialistični voditelj Leon Blum pravi v »Popolnim«, da lausannska deklaracija ustreza pričakovanjem naroda, vendar pa ni v njej niti besedice o tem, kako se bo končno rešilo vprašanje reparacij in dolgov. — »La Republique« se zadovoljuje z ugotovitvijo, da se Francija oprašča Izolacije, ki jo je vanjo vrgla desnica. — Gustave Herve pravi v listu »Victorie«, da bo lausannska konferenca dejansko trajala do predsedniških to-litev v Ameriki in da ho takrat ameriška Unija pristal na črtanje dolgov. Dotlej bo Amerika tudi postala »mokra . — »Excelsior naglasa, da so upniki Nemčiji napravili skupno fronto in postavili Ameriko pred dovršeno dejstvo, in zato je včerajšnja lausannska deklaracija največjega pomena. Stephan Lauzanne piše v »Matinu«, da bo morala Francija proučiti predvsem to, kaj naj stori po deklaraciji. Po njegovem mnenju je goba že pripravljena in voda že čaka, da se vanjo pomoči in zbriše tabla z vojnimi dolgovi.
Musso-ini častita Macdonaldu
Lausanne, 18. junija, tg. Zunanji minister Grandi je prejel danes od Mussolinija brzojavko, ki jo je takoj sporoči 1 Macdonaldu in ki pravi: »Prosim vas, da sporočite gosjiodu Macdonaldu moje odkritosrčne čestitke za njegov znameniti govor. Če naj se kmalu svet obnovi, moramo delati hitro in priti do |x>jx>lno-ma konkretnih odločitev.« — Nato je Grandi obiskal nemškega državnega kanclerja in zunanjega ministra ter ostal z njima v razgovoru |3ol ure.
■■■■■■■naHaBnaHaamBaaaamBHM
nivoja cen je zaželena, vendar pa se ne da doseči samo s sredstvi valutne politike, ampak s celo vrsto najrazličnejših ukrepov. Seveda je najvažnejši predpogoj psihološkega značaja, kajti dokler ne bo izginilo mednarodno nezaupanje, ni mogoče misliti na uspešnost kakršnihkoli ukrepov. Ko sp bo vrnilo zaupanje, se bo svetovna konjunktura obrnila na bolje in se bodo začeli izboljševati življenjski pogoji.
Zagrebška vremenkka napoved? Pretežno jasno, podnevi lahko oblačno, stalno in toplo.
Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo uajbrže še trajalo, ni pa več zanesljivo.
Svet se združuje
Lausanne, 18. junija, tg. Danes je bila v Palast hotelu takozvaoa gospodarska konferenca iz Osla, katere so se udeležile Švedska, Norveška, Danska, Belgija, Holandska in Luxem-burg. Na tej konferenci so se navedene držice dogovorile, da se podaljša gospodarski dogovor iz Osla. Navedene države so se obveeale, da se bodo vnaprej obveščale pravočasno o vsaki nameravani izpremembi svoje trgovinske politike in se o tem sporazumevale. B*elgija, Holandska in Luxemburg pa so se same med seboj še dogovorile, da sklenejo nekakšno c rinsko unijo, ne da bi ji dale juridične oblike. Zato se bodo splošne gospodarske pogodbe najprej sklepale med temi tremi državami, kar bi praktično pomenilo carinsko zvezo med njimi.
Ali Avstrija dobi posojilo?
Dunaj, 18. junija, tg. »Reachsposl« piše, da je predsednik avstrijske narodne banke dr. Kienbtick izjavil mešanemu odboru za avstrijsko posojilo v Ženevi, da bi bila avstrijska vlada primorana, da v čotrtek 23. junija uveljavi žo pripravljeno naredbo o devizni zapori za inozemsko dolgove, če do takrat pogajanja za avstrijsko posojilo ne bi rodila nobenega ugodnega konkretnega rezultata. Kakor poročajo dunajski in berlinski listi, stavi Francija za dovoljenje avstrijskega posojila iste pogoje, kakor za posojilo Zveze narodov iz 1. 1922. Avstrija bi zopet morala prevzeti obveznost, da bo varovala svojo politično in gospodarsko: samostojnost. Nemčija je baje že izjavila, da se v 'ak.h okolnoslib ne bo udeležila posojila.
V Nemčiji gre za res
Radi nastopov uniformiranih hitlerjevcev teče kri — Bavarci vrgli nar. socialiste iz deželnega zbora — Demonstracije brezposelnih
Berlin, 18. junija. Dr. Briining je skušal ohraniti notranji mir v državi s tem, da je decembra 1931 prepovedal nošnjo uniform, pohode in demonstracije političnih strank ter zborovanja pod milim nebom; posebno za časa volilne borbe je policija strogo izvajala te predpise. Po predsedniških volitvah v marcu je Bruningova vlada razpustila tudi Hitlerjeve udarne čete, ki štejejo okoli 400.000 oboroženih mož. Kancler Papen dela drugače in je v času, ko je volilna borba v polnem razvoju, smatral za umestno, da je kljub protestu predsednikov južnonemških držav preklical prepoved udarnih čet narodnih socialistov, da bodo lahko strahovale volilee. Prepovedana ostaneta še samo komunistični »Rotfrontkampferbund« in komunistična zveza brezbožnikov. Vlada je izdala istočasno naredbo, ki j>oostruje kazni za politična nasilja in za ščuvanje k nasilnemu obračunavanju med političnimi strankami. Kdor na primer grozi z orožjem, bo kaznovan z zaj>orom šestih mesecev. G. Hindenburg je k tej naredbi priložil posebno pismo na notranjega ministra Gayla. V tem pismu pravi feldmaršal Hindenburg, da je ukinil prepoved Hitlerjevih udarnih čet ter prepoved pohodov in zborovanj na prostem v upanju, da se politični boj v bodoče ne bo vršil z nasilnimi sredstvi. Dodal je še, da bo zatrl izgrede z vso odločnostjo, ako bi nastali.
Kako blagodejno so vplivali novi ukrepi Pa-penove vlado na pomirjenje v državi, nam kaže bilanca včerajšnjega dne: spopadi med narodnimi socialisti, ki so takoj izzivajoče nastopili v uniformah po vseh mestih, in med komunisti v Porurju, izgredi v Hannovru, Hamburgu in Altoni, povsod ranjeni in v nekaterih krajih tudi mrtvi. Ta nepremišljeni korak nove nemške vlade bo lahko imel usodne posledice za Nemčijo. Kakor rečeno je bil izvršen kljub protestu južno-nemških držav. Ni ostalo samo pri protestu, temveč Bavarska in Badcnska sta so naredbi, ko jc žo izšla, kratko-malo uprli in izdali drugo protinarodbo, čoš, da za ti dve državi še nadalje ostane v veljavi prepoved političnih zborovanj pod milim nebom in pohodov, kakor tudi prepoved nošnje uniforme.
Da mislijo Bavarci resno, so pokazali snočnji dogodki v bavarskem deželnem zboru. Hitlerjevci so prišli na sejo v uniformah pač z namenom, da bi izzivali. Predsednik jih je poklical k redu, češ, da ni deželni zbor kraj za demonstracije in izzivanja. Narodni socialisti so tedaj zagnali takšen krik, da je bil predsednik prisiljen prekiniti sejo. Poleg tega je izključil narodne socialiste od sej za teden dni. Zaukazal je hitlerjevcem naj zapustijo dvorano, toda ti so pričeli ponovno demonstrirati in se niso hoteli umakniti. Predsednik je moral poklicati policijo, ki je nastopila s silo in pognala Hitlerjeve razgrajače iz dvorane. Policija je vrgla na cesto tudi podpredsednika deželnega zbora Schvveda, ki pripada k narodnim socialistom. Ko se je pozneje deželni zbor zopet sestal, ni bilo v dvorani več hitlerjevcev. Predsednik Stang je izjavil, da se avtomatično izključi za novih 20 dni tisti poslanec, ki se noče prostovoljno pokoriti predsednikovemu ukazu Ln ga je treba s
silo vreči na cesto. Izzivanje narodnih socialistov je vodil poslanec Esser, ki je takoj ob začetku prve seje stopil na govorniško tribuno in jjozval zbornico naj trikrat zavpije Hitlerju »Heill« Hitlerjevci so začeli klicati: »Proč z vlado!« Into-nirali so svojo himno in z njimi je pričel peti tudi del občinstva na tribunah. Nato je predsednik prekinil sejo.
O nadaljnjem notranje-političnein razvoju v Nemčiji si vlada ne more delati več nikakih iluzij. Glasila narodnih socialistov napovedujejo krvav obračun vsem svojim nasprotnikom. »Deutsche Zeitung« piše, da je danes vsaka bojna organizacija razen Hitlerjeve odveč, ker je nacionalna Nemčija ne more več trpeti. Poleg tega so komunisti organizirali nevarne demonstracije brezposelnih skoro po vsej državi. To niso ve« demonstracije, temveč pravi upori. Tako je včeraj vdrlo v mestno hišo v Berlinu nekaj stotin komimistov. Nekaterim se je posrečilo priti do župana. Ker je župan odklonil razgovor je pritisnila v dvorano še večja množica. Nastopila je policija in razgnala demonstrante. Okoli 1200 invalidov je navalilo na ministrstvo dela. Protestirali so proti znižanju invalidnine. Udrli so ludi v notranje prostore in policija jih je morala s silo izgnati. Invalidi so skušali ponovno navalili na ministrstvo. Prerivanje med policijo in množico je trajalo več ur. V dobrodelni urad je udri neki delavec, ki mu je bila odbita prošnja za podporo in se z vzklikom Umoriti ga moram!« vrgel nn nekega uradnika. Ko so ga hoteli zgrabiti drugi uradniki, je planilo za delavcem v dvorano več drugih njegovih tovarišev. Da ne bi v tistem hipu posegla vmes policija, bi delavci pretepli vso uradnike.
Brezposelni so demonstrirali nadalje v Hin-denburgu, Draždanih in Solingenu.
Terorist JeVč zopet aretiran
Dunaj, 18. junija, ž. >Der Abe.nd« piše, da je policija aretirala jugoslovanskega emigranta dr. Branimirjn Jeliča in ga izročila okrožnemu sodišču. Čuje se, da je policija ugotovila, da je prišel na Dunaj s ponarejenim fx>tnim listom. Dr. Jelič se je skrival v stanovanju Ivana Perčeviča v Karolinengasse. Jelič je bil lansko loto, ko so bili izvršeni teroristični atentati na jugoslovanske železnice, izgnan iz Avstrije, ker je izrabljal njeno gostoljubnost. Delj časa ni nihče vedel, kje se nahaja, kmalu pa so izvedeli, dn nadaljuje svoje delo zadnje mesece v Buenos Airesu, kjer je nabavljal orožje za nove teroristične akte. Organiziral je vtihotapi janje peklenskih strojev iz nevtralnega inozemstva v Jugoslavijo. Ves čas je bil v zvezi s hrvatskimi emigranti, pred kratkim pa se je zojiet vrnil v Evropo. Delj časa je bil pri dr. Pavcliču v Italiji, kjer je najbrže dobil madjarski potni lisi, s katerim je odšel na Dunaj.
S^oJze tn polt Ae o^faAijfr ui ortwJuafa at mehkim
palmira-X
Stran 2h
»SLOVENEC«, dne 19. junija 198*2.
<*tev. 139.
Zmaga nacionalistov na Malti
Malta, 18. junija. Te dni so se vrSile volitve tako za poslansko zbornico kakor za senat. Te volitve pomenijo konec brezustavnega stanja, ki je vladalo na Malti od 1. 1930, ko je angleška vlada na predlog tedanjega predsednika malteške vlade, lorda Stricklanda, začasno ukinila ustavo, dokler se ne pomirijo duhovi, ki so bili razburjeni zaradi znane poslanice malteških škofov, ki so nastopili proti politiki Stricklanda, naperjeni proti tradicijam malteškega naroda. Ker se je med tem dosegla zopet sprava med angle&ko vlado in Rimom, oziroma malteškimi škofi, ki so v novi poslanici od 7. junija t. 1. to spravo proglasili, je angleška vlada pristopila k novim volitvam, s katerimi je brezustavno stanje na Malti likvidirano.
Volitve, ki so se vršile v znamenju najljutejše borbe med stranko lorda Stricklanda, kojega politika je šla, protežirajoč malteščino, za izpodrinje-njem vpliva italijanskega jezika in kulture na Malti, in pa med malteškimi italijanskimi nacionalisti, se je končala z veliko zmago nacionalistov. Nacionalisti so dobili 32 poslancev, stricklandisti in z njimi združeni laburisti pa samo 17. Nacionalisti imajo absolutno večino tako v poslanski zbornici kakor v senatu, dočim je v prejšnji vladi imel lord Strickland v poslanski zbornici 2 glasova večine, v senatu pa je bil v manjšini. Angleški guverner je poveril sestavo nove vlade nacionalističnima voditeljema, siru Mifsudu in Henriku MizzL
Nadaljevanje razprave
o mariborski aferi
Belgrad, 18. jun. 1. V zadevi mariborskih čast-»ikov-pučistov se je pričela danes razprava pred vojnim sodiščem s čitanjem zapisnikov in konfrontacijo poročnika Milutinoviča iu podporočnika Atanackoviča.
Zapisnik o sestanku pri „ Orlu"
Iz zapisnika sp vidi, da sla oba častnika imela sestanek v kavarni »Orels kateremu so prisostvovale tudi civilne osebe. Na tem sestanku je Atanackovič razložil namen komunistične organizacije in ostale podrobnosti svojemu tovarišu. Sodniki so vprašali oba častnika, če priznata vsebino tega zapisnika, nakar je podporočnik Atanackovič izjavil, da prizna vso vsebino, razen da bi bil v hotelu »Orel« dajal kake izjave svojemu tovarišu odnosno civilnim osebam glede komunistične organizacije. Kar se pa tiče proglasa samega, izjavlja Atanackovič, da iz njegovih rok ni nihče prejel komunističnega proglasa. Spominja se, da je na dvorišču vojašnice na dan pred 10. aprilom rekel: >Ti si sicer res svinja, toda vendar si moj tovariš. Nocoj ne smeš priti v vojašnico, ker drugače bo prva krogla namenjena lebi.« Izjavlja istočasno, da mu Milutinovič ni dal Iruueg.i pristanka za vstop v organizacijo, ampak da se mu je samo nasmehnil in da je on ta njegov nasmeh smatral za pritrdilo.	I
Zaslišanje Todoroviča	j
Oba sta nato odstopila in pred sodni kolegij je bil poklican poročnik Todorovič, ki ie obtožen, da je vedel za vse priprave za puč, da pa ni obvestil svojih starešin. Obtožnica mu očita, da je zvedel za vse podrobnosti o organizaciji od poročnika Milutinoviča. Dunas vse zanikuje in odločno izjavlja, da od Milutinoviča ni slišal ničesar o nameravauem prevratu. Pač pa mu jc enkrat Milutinovič zaupal vsebino razgovora, katerega je imel z Atanackovičem, ki je slednjega informiral o organizaciji in o puču. Iz nadaljnjih izjav poročnika sledi, da postaja položaj Atanackoviča vedno bolj težaven, ker so izjave do sedaj zaslišanih častnikov za njega vedno bolj obremenilne. Nato je bil poklicati Milutinovič ler konfroiitiran s Todorovičeni. Milutinovič jo izjavil: :>Ko si mi ti predlagal, da se naj poveljnik polka natančno obvesti o tem, kar se v vojašnici dogaja, sem jaz s tvojim mnenjem soglašal. Toda tedaj je major Djokič že dal obema povelje, naj se ne vtikata v zadevo, ker jo preiskuje on sam in da bo sam osebno obvestil polkovnegn poveljnika, samo da se bo preje še natančno informiral o vsej zadevi. Obvestil je tudi polkovnika Trivunca, ki je stric poročnika Milojkoviča. Slednja izjava je povsem nova ter je napravila zelo dober vtis na sodni kolegij ter dokazuje, da je major Djokič vendarle bolj nedolžen, kakor se ie prvotno domnevalo.
Zaslišanje Markovsča
Za njim je bil poklican poročnik Marko Mar-kovič, kateremu jc bil najprej prečitan zapisnik njegovih prejšnjih izjav. V tem zapisniku poročnik Markovič priznava, da je bil informiran od majorja Djokiča. kako je poročnik Milojkovič pripravljal neko ilegalno organizacijo. Tega se je ustrašil, češ da je morebiti tudi on vmešan v afero, toda odgovorilo se mu je, naj ga nc bo strah, ker je zapisan kot nacionalni častnik. V isti izjavi oravi Markovič, da se ni nikdar interesiral za politiko niti ni nikoli čital knjig o komunizmu in socializmu. Poročnika Milojkoviča je sicer večkrat videl v družbi poročnika Atanackoviča. ni pa imel z njim nobenih tesnejših vezi in tudi ni iskal njegove družbe. S tem je bilo njegovo zaslišanje končano in poklican je bil poročnik Ristič.
Kaj pravi Ristič o Atanackoviča
Sodnik Nikolič je dal prečitati prejšnje njegove izjave, v katerih je opisal Ristič podporočnika Atanackoviča kot človeka, ki je zadolžen na vse strani ter ima polno neresnih stvari na svojih' ramenih. Ristič smatra, da znašajo Atanacko-vičevi dolgovi kakih 30.000 Din. Poleg tega je Rističu znano, da je Atanackovič spolno bolan. Ristič se spominja, da mu je Atanackovič nekoč razlagal nekaj o nameravanem puču in da je tedaj izvlekel iz žepa komunistični proglas. Toda Ristič ga ni hotel poslušati in je raje odšel proč od njega. Ristič opisuje nadalje svoj razgovor s podporočnikom Šurdilovičem, ki mu je izpovedal o puču nekaj sličnega kakor poročnik Milutinovič ter je tudi naročil Šurdiloviču, naj obvesti poveljnika vojašnice majorja Djokiča o tem. Na vprašanje sodnika, kakšne podrobnosti je izvedel od poročnika Atanackoviča, je odgovoril Ristič, da mu je govoril nekaj o 16. aprilu ter da se bodo te noči godili čudeži v vojašnici. To je približno vse, kar ve Ristič o organizacij. Izjavlja pa nadalje še, da je polkovniku Petelinu tudi povedal vsebino svojega razgovora z Atanackovičem v dobrem namenu, da bo tudi ta prijavil vso zadevo poveljniku 45. pešpolka.
Povsod je ženska vmes
Zaslišanje Rističa je bilo končano in pozvan |e bil podporočnik Dušan Šurdilovič, ki izpoveduje, da mu je Ristič, s katerim je stanoval v Isti sobi, ob priliki izpovedal, kakšen razgovor je imel s podporočnikom Atanackovičem in da je (Šurdilovič) svetoval Rističu, naj zbere vse podat-jte ter naj vso zadevo prijavi. Šurdilovič opisuje tudi svoje znanje z neko mariborsko žensko, ki ga je na ulici prva pozdravila. Ta ženska mu je zpovedala, da se v Mariboru nekaj pripravlja in la bo prišlo kmalu do prevrata ter ga je tudi prosila za revolver. Šurdilovič se je s to žensko mnogokrat sprehajal ter imel z njo daljše razgovore, to pa je zahtevala od njega orožje, se je ustrašil, ker je spoznal, da se nahaja v nekih spletkah, ter ga jc vest silila k temu, da vso zadevo prijavi policiji oziroma svojim starešinam. Sodnik ga vprašuje, zakaj ni »ledi! temu klicu vestij.jM kar ob-
toženi odgovarja, da je javil zadevo kapetanu Nau-moviču s prošnjo, da to sporoči najvišjemu mestu. Razgovor med Naumovičem in njim je trajal kakih 20 minut. Podporočnik Šurdilovič je končal: »Popolnoma sem nedolžen in lahko vsakemu mirno pogledam v oči.«
Nato sta bila konfrontiraua poročnik Milutinovič in podporočnik Ristič. Slednji je rekel Miluiinoviču sledeče; »Vi ste prišli k meni 26. aprila ter ste se pritožili radi Atamackoviča in mi govorili nekaj o komunistični organizaciji ter o prevratnih nakanah. Tedaj sem vam odgovoril, da mi je to že znano ter da bom obvestil merodajne osebe, nisem pa vam prepovedal, da tudi vi s svoje strani nc bi smeli obvestiti o vsej zadevi vaših starešin.«
Kaj izpovedujejo podčastniki — Kaj pa pravi priča Brajnik
Nato so prišli na vrsto obtoženi podčastniki: podnarednik Živo rad llič, podnarednik Petrovič iu podnarednik G r u j i n. Prvi je izjavil, da ni bil član nobene organizacije in da sploh ni imel nikakršnih stikov s častniki, ki so bili v zvezi s to akcijo. Poslušal je samo njihova povelja, katera je dobil od svojih častnikov glede službe v vojašnici, drugega pa mu o puču ni znanega ničesar.
Med tem jwi je poklical sodnik v sodno dvorano topničurskegu narednika Viktorja Brajnika, ki je bil zaslišan kot priča. Iz njegovih izjav sledi, tla je Miladinovič večkrat govoril o naši državi v zvezi s komunističnim prevratom ter da je velikokrat govoril tudi o Sovjetski Rusiji. Tudi podnarednik llič mu je večkrat govoril o prevratu, češ, zdaj boš pa videl, kaj se bo zgodilo. Ko je Brajnik svojega tovariša vprašal, kaj te besede pomenijo, mu je llič točno odgovoril: »Jaz govorim o organizaciji, ki sc nahaja v vojašnici in ki 1k> izvršila prevrat.« Sodnik vprašuje Brujnika, kakšni so bili njegovi odnošaji z Iličeim, nakar mu odgovarja, du so bili odlični, kar jc bilo sklepati ludi pri sumi razpravi in konfrontaciji med obema, llič se je pri tej priliki zelo razburil in zanikal, da bi bil kdajkoli tolmačil Brujniku namen komunistične organizacije r vojašnici, saj sum ni vedel ničesar o njej.
Nato je bil zaslišan topničarski narednik Ibra-him B e g o v i č kot priča. Njegova konfrontacija z obtoženim Iliuem je trajala par minut in Begovič .ie zelo obremenil Iliča, od katerega je večkrat sli-sal, da je govoril o prevratu, ki bo 16. aprila.
Zaslišanje Petroviča in Grujina
Nato sla prišla na vrsto podnarednika Petrovič in (iriijm. Petrovič je pričel svojo izjavo z besedami: »Ničesar nisem vedel in ludi zdaj ničesar ne vem. Sodnik sprašuje Petroviča, da natančno pove o zaprisegi na revolver, ki so jo položili podporočniku Atanackoviču. Petrovič odgovarja, da po vojaških predpisih sploh nima pravice svoje predstavnike spraševati za razloge njihovih povelj. Prisego je izvršil, ker mu je bila predpisana. Dne lb. aprila je ostal tudi v vojašnici, čeprav je imel pravico do izhoda, ostal pa je radi tega, ker mu je podjiorocink Atanackovič zapovedal in preko njegovega povelja ni hotel iti. Enake izjave jo dal podnarednik Grujin.
Iiaj pove poveljnik polka
Ko so podčastniki odstopili, je prišel v sodno dvorano polkovnik 45. peh. polka Viljem Lukič. Sodnik mu je najprej prečital njegove prvotne izjave, nakar je priča izjavila sledeče: »V častniškem zboru mojega polka je igral posebno vlogo . 11 1 o j k o v i č. Ko sem prevzel polk v svoje roke, sem šel najprej obiskat poročnika Milojkoviča v bolnišnico, kjer se je zdravil od nevrastenije in pri njem sem videl knjige o raznih sorialnih vprašanjih. Iz njegovega govora in obnašanja sem spoznal, da ne hodi po pravih potih.« Polkovnik Nikolič je vprašal: >• Major Djokič je izjavil, da vam je izročil komunistični proglas.« Polkovnik Lukič pojasnjuje: >Ko smo prišli v pisarno majorja Djokiča, je vstopil v pisarno major Djokič in za njim ludi moj pomočnik, polkovnik Dellnac. Tedaj sem se obrnil proti majorju Djokiču in zahteval od njega, naj mi izroči proglas ter naj mi pove, kar ve o komunistični organizaciji nekaterih častnikov v mariborski garniziji, ker sem vedel, da je major Djokič o tem že poučen. Major Djokič je odprl svojo miznico in mi izročil proglas.«
Kako je Milojkovič prišel do revolverja ?
Sodniki so se nato zanimali, kako je poročnik Milojkovič prišel do revolverja, kajti nekateri prejšnji obtoženci, med njimi Atanackovič in posebno poročnik Altarer. so trdovratno vztrajali na tem, da jo Milojkovič tudi še v zaporu imel revolver pri sebi in da jo ravno z revolverjem ustrahoval Allarerja, da mu je odprl vrata jetniš-nice ter da mu je celo sledil do Podbrežja in nazaj v Maribor v hotel >Meran«, kjer je izvršil samoumor in kjer je bil Altarer aretiran.
Polkovnik Lukič odgovarja: >Častniki, ki so Milojkoviča prijeli, so mu vzeli vse, tudi njegov revolver. Ko je bil prepeljan v zapor, se je zopet izvršila preiskava in prepričan sem, da ni mogel imeti pri sebi nobenega revolverja. Milojkovič tedaj pri sebi tudi ni imel nobenega denarja. Prepričan 8em, da se mu revolver na noben način ni mogol prinesli v zapor, ker so naše ječe zgrajene po predpisih. Razen tega je bil Milojkovič v
celici pod dvorano za pevsko vaje, katera soba je bila vedno zaprta, čo ni bilo vaj. Ukrenil sem vse potrebno, da ni mogel nihče razen dežurnih častnikov obiskati aretirancev. Milojkoviča sta v celici čuvala dva stražarja in 110 eden, kakor hoče sedaj dokazati poročnik Altarer.« Sodnik vprašuje dalje, če jo imel poročnik Altarer pri sebi revolver, na kar mu polkovnik Lukič odgovarja: »Pri svojem vstopu v polk je sporočil Altarer, da mu je bil revolver ukraden, ko se jo nahajal v 31. polku. Znano mi je, da je poročnik Allnrer od kapetana Engelmanna zahteval nov revolver za dežurno službo, katerega mu je Engelmann tudi obljubil, pozabil pa mu ga je izročili. Altarer torej pri izvrševanju svoje dežurne službe pred celico aretiranega poročnika Milojkoviča ni iinel nobenega revolverja in je torej jasno, tla niti on niti poročnik Milojkovič nista bila oborožena.':
S tem je bilo zaslišanje polkovnika, ki je napravilo lia sodni kolegij globok vtis, končano in razprava se bo nadaljevala po pravoslavnih bin-koštnih praznikih.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 18. junija. 1. Upokojena sta Žgaj-nar Matej, učitelj v Blagovskem pri Celju in Kunej Terezija, učiteljica v Trbovljah. Ostavko na državno službo sta dala: Zuipan-Perko Josipina, učiteljica v Dobovcu in Špargelj Danijela, učiteljica v Markovcu. Na novo je jx>-stavljen za veroučiiteljn Zukrajšek Viktor, kaplan v Kranju. Na novo so postavljeni sledeči učiteljski pripravniki: Lu|>uriiik Vladimir v Šmartnem pri Wurbergu, Verbanjšek Joniko v Dol. Lendavi, Jenčič Vid v Murkovcih pri Murski Soboti. V 9. položojno skupino je napredovala Brina r Matilda, učiteljica v Slogovcih. — Premeščen je Belizar Viljem z Jezerskega v Križe pri Tržiču.
Sušaška konferenca
Belgrad, 18. junija. AA. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je sklicana v torek 21. t. m. na Sušaku konferenca, ki bo razpravljala o izvozu žita čez naše jadranske luke. Konferenca bo razen tega proučevala tudi sedanje stanje našega trgovskega pomorstva in razmere v naših jadranskih lukah ter bo predlagala praktične ukrepe v svrho večje zaposlitve naših jadranskih luk in trgovskih paroplovnih prog.
DENAR.
Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so de« narni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki gospodarstva, obrti, trgovine in industrije.
Zato ne odteguj denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kup/tj stvari, ki jih ne rabiš nujno! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo ! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe.
Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacijo ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka iu v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri.
Kontrarevolucija v Čile
Suntiugo, 18. junija. Politični odbor generalov je strmoglavil napol komunistično vlado polkovnika Grove in ustanovil provizorično vojaško vlado. Novo vluda izjavlja, tla je zmernega socialističnega značaja in da bo napram Angliji, Ameriki in Franciji ter ostalim velesilam, ki imajo važne gosj>odarske interese v republiki Čile, zavzela prijazno stališče.
BIVŠA KOMUNISTIČNA VLADA
General Saenz, vodja kontrarevolucije, je izjavil, da je odstavil Groveja, ker jo favoriziral komunistični pokret. Grove kakor tudi član napol komunistične vlade Matte sta zaprta v konjeniški šoli. Kontrarevolucija se je izvršila brez prelivanja krvi, ker se ekstremisti niso preveč upirali. Komunisti so se zbrali sredi mesta in zažgali neko cerkev ter izstrelili nekaj strelov. Toda vojaštvo je hitro razpršilo demonstrante in zasedlo najvažnejše strntegične točke mesta. Provizorična vojaška vlada jc poklicala nazaj šefa \ ladc Davila, katerega je bil Grove zapodil.
v1*.	__
Patriarh Varnava v Zagrebu
Zagreb, 18. junija, ž. Na poti v Celje iu Ljubljano sc je ustavil danes dopoldne v Zagrebu patrijarh Varnava, ki je prispel v jio-(sebnem salonskem vagonu v spremstvu nekaterih episkopov ob 7 zjutraj iz Belgrada. V njegovem spremstvu so bjli: tuzlanski opiskop dr. N. Krulj. novosudsko-lmški vhuliku dr. Iri-neič, gornjckarlovški vladika in administrator zagrebške eparhije dr. Maksimilijan Hujdin ter številno pravoslavno duhovništvo. Na postaji so ga pričakovali predstavniki zagrebške srbsko-pruvoslavne cerkve, številni člani občinskega sveta, poveljnik arinije, šef jx>licije in številno pravoslavno meščanstvo. Patrijarh Varnava jc nadaljeval pot v Celje, kjer mu je bil ob 2.30 prirejen svečan sj>rejem.
Francoski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 18. junija, ž. Danes opoldne so priredili na čast francoskemu poslaniku v Belgradu, g. Nagiaru, kosilo »Pri Mlinarici«. Pri kosilu je poslanik sporočil Meštroviču, da je francoska vlada sklenila, da odkupi od njega neko skulpturo iz njegove zagrebške razstave.
Dopolnitev deviznega pravilnika
Belgrad, 18. junija. AA. Finančni minister je predpisal dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami glede zavarovanja valut. Dopolnitev se glasi:
1. s svobodnimi dinarji izza dobe pred uveljavitvijo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 se ne more zavarovati valuta. — 2. Cenik, ki se po njem vrši zavarovanje valute, se izdela dvakrat na mesec, in sicer za prvo in drugo polovico vsakega meseca, počenši z 20, junijem t. 1. Pooblaščeni zavodi morajo strogo voditi račune o tem, da se valuta zavaruje točno po cenah, navedenih v ceniku. — 3. pooblaščeni denarni zavodi so dolžni zahtevati pri izdajanju izkazila od izvoznikov pismeno obvezo z izrečno izjavo, da bodo uvozili v državo vse devize, ki jih bodo dobili za izvoženo blago, in da bodo s temi devizami ravnali po predpisih pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. — 4. Pooblaščeni denarni zavodi bodo morali počenši z dnem objave tega odloka pošiljati oddelku državnega računovodstva v svrho evidence in kontrole vsa izkazila o zavarovanju valute, ki so jih izdali. Izkazila jim vrnejo obmejne carinarne po izvozu blaga. — Oddelek državnega računovodstva bo objavil ta odlok v »Službenih novinah« in poskrbel, da se bo pravilno izvajal.
Strašna beda na Kitajskem
London, 18. junija. Ig. Po poročilu kitajskega odbora za poplavljene kraje vlada v kitajskih poplavljenih pokrajinah strašna beda. Ljudje sc hranijo semo s Iravo, drevesno skorjo in slamo. Mnogi prodajajo svoje otroke, dečke po 6 dolarjev, deklice pa po 10 dolarjev.
PROGRAM NOVE VLADE
Generali so izvršili kontrarevolucijo predvsem zato, ker se je bilo zaradi komunistične akcije, da se zapleni vse premoženje inozemskih družb umetnih gnojil, 'bati resnih komplikacij. Velika Britanija je bila že odposlala križarko v čilske vode. Predstavniki armade 60 bili že pred nekaj dnevi opozorili Groveja, da ne bodo trpeli komunistične politike njegovega režima, ki nima zaslom.be v narodu. Ker je Grove odgovoril negativno in je obenem dovolil komunističnim kolovodjem, da smejo oborožiti delavstvo v Snntiago, so generali sklenili, odstraniti ga s silo.
K.^KO SE JE IZVRŠIL NAPAD?
17. junija ob 23. nri, ko je potekel nifi-
matura, ki so ga bili stavili generali Groveju, so karabinerji, ki so stražili vladno palačo, zapiLsitili sroja mesta in odšli. Obenem so so pojavila nad palačo letala, na cesti pa se jo pojavilo nekaj oklopnih avtomobilov, pripravi ljenih, da palačo bomba rdirajo. Toda preden jn padel prvi strel, se je Grove z ositalimi člani svoje vlade vdaL
Osebne vesti
Belgrad,, 18. junija. AA. Z ukazom Nj. Vet kralja in ua predlog ministra za socijalno politika in narodno zdravje je premeščena dr. Amalija S i m e c, dosedanja višja pristavka Doma narodnega zdravja v Mariboru, v Ljubljano na Higijen-ski zavod v 6. skupino.
Belgrad, 18. junija. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo sta postavljena:
v ministrstvu za trgovino in industrijo za kontraaktualnega uradnika Josip B e r d n i k , absolvent prava,
v osrednji upravi za mere in dragooene ko. vino v Belgradu za pristava v 8. skupini inž. Ata-nasije P o p o v i č , uradniški pripravnik iste uprave.
Šahovski turnir
Praga, 18. junija, tg. V današnjem šestem kolu je jirevzel vodstvo zopet samo dr. Vidmar. Premaigal je Maya, ki je v končni igri napravil veliko napako. Remi s so ostale igre Bogoljuibov-Treybal, Maroczv-Canal in Opočenski-Pokorny< Flohr je premagal Engela, Spielman Rohačka, Pire pa "VValterjn.
Stanje po šestem kolu: Vidmar 5, Bogoljubov 4 in pol, Flohr in Spielman 4, Maroczv in Pire 3 in pol, Canal, Pokorny in Opočenski 3, May in Treybnl 2 in pol, Engcl in Walter 1 in ijk>1, Rohaček jx>1 točke.
Obvestilo glede kliringa s CSR
Belgrad, 18. junija. AA. Narodna banka obvešča vse zainteresirane kroge, da stopi dne 22. t. m. v veljavo dogovor o kliriugu za blagovni promet med našo državo in češkoslovaško republiko. Tako bodo počenši z 22. t. m. jugoslovanski uvozniki obvezani poravnavati svoj dolg pri češkoslovaških upnikih samo s kliringom preko pooblaščenih bank, ki bodo njihove naloge pošiljale Narodni banki. Jugoslovanski izvozniki pa bodo dobivali zneske za svojo terjatve preko Narodne banke po kronološkem redu vplačil na Češkoslovaškem, kakor je to pri kliriugu z Avstrijo in Švico.
Prva obsodba v aferi Kreuger
Stockliolm, 18. junija, ž. Danes je pndla prva obsodba v Kreugerjcvi aferi. Ravnatelj Kreugerjeve podružnice Brotsberg, ki je po-neveril 810.000 framkov, je bil danes obsojen nn 9 mesecev prisilnega dola ter na povračilo škode.
Huda železniška nesreča
London, 18. junija, tg. Brzovlak Birmingham—< Manchesler je preteklo noč skočil s tira pri postaji Staffora. Tli osebe so bile ubite, 25 pa ranjenih. Nekoliko vagonov je po nasipu strmoglavilo v reko Sow.
□ Emil Pere, dent. tehn., se je preselil s svojo dentistično prakso na Aleksandrovo cesto št. 34/1. (Pinter in Lenart).
Sterv. 189.
>SLOVEHEO<, dne 19. junija 1932.
Stran 3
Ob srebrnem jubileju Prosvetnega društva v Trnovem
Danes praznuje 25-letnico obstoja in plodo-nosnega delovanja eno najagilnejšili ljubljanskih prosvetnih društev »Slovensko katoliško prosvetno društvo v Trnovem*. Delujoče v enem prosvetnega dela najbolj potrebnem, a tudi za vrednote krščanske prosvete najbolj sprejemljivem delu mesta, predstavlja to društvo po svojih realnih uspehih za trnovsko župnijo že skozi 25 let vele-važen činitelj za vzgajanje in izobraževanje prebivalstva.
Kot rojstni dan društva je zaznamovati 14. junij 1907. Nebogljenček si je takrat nadel ime: »Slovensko gospodarsko izobraževalno društvo za Trnovsko in Krakovsko predmestje«. Trnovska tla v tistih letih za namene takega društva niso bila kaj prida pripravna. Zlasti mladina je bila v ogromni večini usmerjena v delovanje krščanski prosveti •	>••; m-njkanje pri-
mernih društvenih prostorov, pičlo število članstva in seveda ob takih razmerah manjkajoča potrebna gmotna sredstva so napredek društva znatno ovirala.
Prvi predsednik društva je bil g. Franc Jeraj. Leta 1912 mu je sledil posestnik g. Rudolf Zalar, ki se je v društvu že iz vsega početka marljivo udejstvoval. L. 1913 je prevzel predsedništvo posestnik g. Drago Kačar, a v usodnem letu 1914 so društveniki izvolili za svojega predstavnika in voditelja odvetnika g. dr. VI. Pegann, ki je znal v društveno življenje vnesti nove živahnosti. V času svetovne vojne je društveno delovanje kajpak počivalo, v društvenih prostorih pa so bili nastanjeni Številni begunci z Goriškega.
Toda tudi takoj po vojni društvo prvi čas ni moglo zaživeti. Trpelo je predvsem na pomanjkanju primernih društvenih prostorov, tedaj na vprašanju, ki ga rešuje še danes, čeprav ima danes lastno streho, a za velik razmah žal preozko in pretesno. Veliki potrebi po prostorih je takrat velikodušno odpomogel stavbenik g. Ogrin, ki je dal probujajočeinu se društvu nf razpolago v svojem poslopju primeren prostor. Društvo ga je radi tega na občnem zboru 25. oktobra 1922 izvolilo za svojega prvega častnega člana. Poleg za društvo pač najbolj zaslužnega g. kaplana Antona Hostni-ka je zlasti prva leta po vojni delovanje društva vseskozi zvezano z imeni nekaterih akademikov-domačinov, članov J. k. a. d. »Danice« in »Zarjec. Tako je bil predsednik po vojni redno poslujočega prvega leta 1921-22 filozof g. Uršič. Notranje poslovanje društva je z veliko marljivostjo vodil ju-rist g. Mejač, a gledališki del društvenega delovanja je našel brezprimerno vnetega delavca v ju-ristu g. Pfeiferju. Slednji je skušal prvotno zelo čitalniški značaj gledaliških predstav dvigniti v kvalitetno višino, kar se mu je z nekaterimi uprizoritvami Gogolja, Moliera, Remca, Finžgarja in Cankarja tudi v znatni meri posrečilo.
V	letih 1922—27 je načeloval društvu g. kaplan Anton Hostnik .pod čigar vodstvom je zlasti mladina našla v društvu v velikem številu šolo vzgoje in izobrazbe. Orlovski odsek in orliški krožek sta tako številčno kot po kvaliteti svojega dela v tem času postala enakovredni organizaciji ostalim agilnim ljubljanskim orlovskim družinam. Pa tudi izven predsedniškega udejstvovanja pomenja sodelovanje g. kaplana Hostnika v vsem povojnem Času za društvo dragocen vir pobud in novih 6meri.
Glavno važnost je v zadnjih desetih letih dru-Ptvo polagalo na članske sestanke, ki so se v zimskih sezonah vršili skoro redno vsakih 14 dni.
Žagarjev stric - 80 letnik
Gorje pri Bledu.
V	Krnici, prijetni vasici pod Triglavom, praznuje danes svojo osemdesetletnico Pokln-kar Janez p. d. Žagarjev stric. Kdo ga ne pozna? »Slovenec«, čigar naročnik je od prvega dne in fcigar prvo številko je dobil kar iz stroja v
roke, kar s ponosom povdarja, gotovo najbolje. Pu vsi oni, ki ste z njim popotovali in romali: v Sveto deželo, dvakrat v Lurd, dvakrat v Rim, na Dunaj in nevem kam še, se ga gotovo z veseljem spominjate, soj ga je bila. kakor ga ie še zdaj, sama rlobra volja. Pa Gorjanci? Kaj bi gu ti ne poznali, saj je zgodovina gorjanske Pore zadnjega dobrega polstoletjn tesno zdru-ženu z njegovim imenom. On je bil prvi med ustanovitelji vseh gospodarskih, kulturnih in humanitarnih društev. Bil je dolgo let načelniik »Kmet. zadruge, načelnik Hranilnice in posojilnice je že nad 25 let. Je častni in ustanovni član Katoliškega prosvetnega društva in Gasilnega društva. S ponosom zre ob svoji osemdesetletnici nn uspešno delo teh društev za gospodarsko in kulturno povzdigo Gorij. saj je to sad njegovega dela. Imel jc vedno odprte roke in srce za vse, kar je videl, da bo res v pravo korist naroda, posebno je bil vnet za svoje katoliško prepričnnje, ki ga je širil z vsenn žrtvami. Saj je še danes poverjenik in agitator zu vse venske kusoipise. Kar pa je dobrega storil komu osebno, ne bom opisoval, tega je mnogo, mnogo.
Žagar jeva hiša je bila in je še vedno dom gostoljubnosti. Tu pri nnšein jubilantu so se gospodje dušni pastirji Gorjanske fare počutili
Sporedi teh večerov so mnogokrat dosegali značaj resnih in kvalitetno pomembnih akademij. Središče sestankov so bila predavanja o izbranih perečih vprašanjih. Kot predavatelje je znalo društvo pritegniti skoroda vse pomembnejše ljubljanske prosvetne delavce. Večinoma so predavanja pona-zorjale skioptične slike, zlasti od 1. 1925 dalje, ko je velika društvena dobrotnica ga. Marija Pogač-nikova kupila društvu lasten skioptikon. V poslednjih letih, ko sta načelovala društvu gg. Pavle Kocjan in Ivan Pavlin, ter pod sedanjim predsednikom g. Ivotom Prosenom je prosvetne večere pogosto izpolnilo predvajanje raznih kulturnih filmov. če pa omenjamo društvene sestanke in prosvetne večere, ne smemo prezreti brezštevilnih sestankov društvenih odsekov, ki so za svoje članstvo prirejali specijalna predavanja in tečaje.
Versko življenje je društvo intenzivno gojilo ne le polom predavanj o verskih vprašanjih, temveč zlasti z organizacijo skupne službe božje in skupnega prejemanja sv. zakramentov. V tem oziru bi društvo lahko služilo za vzor. Dnevi društvenih praznikov so bili v resnici pravi prazniki, ob katerih je članstvo v velikem številu manifestiralo svoje versko prepričanje. Združeni so bili običajno s prireditvijo čajank, ki so v svoji intimnosti, neprisiljenosti in demokratičnosti močno dvigale zavest skupnosti in borbenosti in so po svojem načinu gotovo posebnost tega društva.
Kajpak je društvo skušalo tudi v oziru zabave nuditi svojemu članstvu in trnovskemu prebivalstvu zdrave hrane. Zgodilo se je to ob Martinovih, Silvestrovih in pustnih večerih, zlasti mladini pa se jo oddolžilo s prireditvami Miklavževih večerov. Ob takih prilikah je društvo polagalo važnost na kakovost sporeda in pazilo, da je zabava ostajala v mejah treznosti. Zanimivo je, da je društvo že 1. 1923 priredilo Martinov večer brez sodelovanja gospoda alkohola. Kronist pa je kljub temu mogel zabeležiti, da je martinovanje poteklo v veselem razpoloženju in ob obči zadovoljnosti.
V društveni zgodovini je gotovo ena najvažnejših letnic l. 1924. Tega leta so namreč člani društva ustanovili posebno zadrugo za gradnjo prosvetnega doma in že istega leta pod izredno ugodnimi pogoji pridobili v te namene posest društvene dobrotnice ge. Marije Pogačnikove. Odtlej je društvo stalno polagalo največ važnosti na to, da si zgradi primerno streho. Ze 12. decembra 1926 se je izvršila blagoslovitev na novem posestvu zgrajene društvene dvorane. Vedno bolj pa se je z razširjenjem društvenega delokroga videlo, da je gradnja dvorane bila le zasilna rešitev vprašanja društvenih prostorov. Zato društvo tudi še danes deluje v smeri, da dobi obširnejše prostore in da zlasti svojemu gledališkemu delu ustvari ugodnejše torišče. V zvezi z vprašanjem društvenih prostorov pa ne smemo pozabiti gostoljubnosti, ki je je bilo društvo vedno deležno v trnovskem župnišču. Bile so po vojni sezone, ko se je skoro vse društveno življenje odigravalo v župnišču. Pisatelj župnik Finžgar se je takrat kaj rad postavil z izjavo, da je njegovo župnišče večer za večerom kot mravljišče. Petje, godba, predavanja, sestanki z bolj ali manj bučnimi razgovori, vse to je polnilo ozračje sicer mirnega doma pisatelja Finžgarja, ki se je takih večerov sam rad udeleževal ter s svojo preudarno besedo bodril, pa tudi miril.
^Naj bi društvo s proslavo srebrnega jubileja pričelo novo dobo še živahnejšega dela in našlo med Trnovčani polno razumevanja in podpore!
I. P—h.
kakor doma. Zaradi njegovega odločno katoliškega prepričanja, katerega je zmiraj tudi v javnosti pokazal, so gu vsi in gn še danes vsi spoštujejo. Da! Ljubezen do cerkve Kristusove je njceova največja odlika.
Bili so tudi predniki našega jubilanta imenitni možje. Janez Poklukur, njegov stric, je bil ljubijansiki kanonik in drugi stric Jože je bil župnik, nazadnje v št. Vidu na Dolenjskem. Njegov brat Jože Poklukar je bil pa deželni glavar v Ljubljani. Ti so mu gotovo pripomogli. da se je primerno izobrazil in služil s tem svojim rojakom.
Prctpričan sem. du smo vsi, ki poznamo Žaprjevega strica, ob njegovi osemdesetletnici enih misli: Naj ga Bog ohrani še mnogo let čilega in zdravega med nami!
100 letnica rojstva kanonika Josipa Marna
Letos je dne 13. marca minulo sto let, kar se je rodil v Štangi nad Litijo Josip Mam. Kol književnik je s svojimi 30 knjigami »Jezičliika« dal slovenski slovstveni zgodovini gradiva trajne vrednosti; skozi 35 let (1857—1892) je bil vzoren učitelj verouka in slovenščine na ljubljanski ginu naziji; proti koncu svojega življenja je bil idealen predsednik Slovenske Matice (od 1. 1887 do svoje smrti 27. januarja 1893); bil je eden izmed soustanoviteljev »Slovenca«; svoji rojstni župniji Je bil velik dobrotnik.
Župnija Štanga hoče proslaviti stoletnico rojstva svojega največjega sina v nedeljo dne 3. julija 1932 in vabi k skromni proslavi vso slovensko javnost. Ob 10 dopoldne bo v župni cerkvi v Štangi nad Litijo sv. maša, nato pa pred cerkvijo spominska proslava, ki se bo vršila ob vsakem vremenu. — Dohod v Štango je ali s postaje Jevnice ali pa — najprikladnejši — iz Litije, odkoder je slabi dve uri do cerkve. Štnngarji bomo gostom lahko postregli z našimi slovečimi češnjami, ki bodo takrat zrele.	Krajevni odbor.
Žrtev kopanja
Ig, 17. junija.
Utonila je pretekli torek zvečer v prvem bajerju v Dragi 16 letna Zmuc Tončka. Z avtom se je vozila v Ljubljano vsak dan učit se šivanja. Okrog 8 6e je ta večer pripeljala na Ig, nato je pa šla peš domov v četrt ure oddaljeno Drago. Par minut pred domačo hišo se je šla v bajer kopat in nabirat rože. — Da je zvečer ni bilo domov. se domačim ni nič čudno zdelo, ker je že včasih ostala čez noč v Ljubljani pri bratih. Zjutraj drugi dan so dobili njeno obleko in šop nabranih rož ob bajerju, a nje niso videli. Iskali so jo, in njen brat jo je dobil v bajerju; stala je mrtva v vodi pokoncu, le lasje so bili nekoliko iz vode. Vse ljudi je globoko pretresla la nesreča, najbolj pa starše, brate in sestro. Bila je izredno dober in priljubljen otrok, zato je umljivo, da so bili posebno njeni starši kar strti vsled nepričakovane nesreče. To je v enem mesecu že drugi slučaj, da je voda zahtevala človeško žrtev: pred nekaj, tedni je namreč v Išči utonila 21etna hčerka g. Antuv« Ruperta. — Prizadetim in potrtim staršem in sorodnikom naše iskreno sožalje 1
M*.*-^
FUda Shampoo, na b	Plsti temelja
Shampoo »	)a9
viti sijaj >« ,ep
UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN !
ELIDA SHAMPOO
Nevihta nad mokronoško dolino
Strela udarjala kar aavskriž - Toča napravila veliko škodo
Mokronog, 17. junija.
V četrtek 16. junija se je okoli dveh zbrala silna nevihta nad našo dolino. Od zahodi je prišlo eno neurje, drugo je pritiskalo od severovzhoda. Treskalo je strašno. Strela je udarila v kozolec pri mokronoškem pokopališču — je last Ljudske posojilnice v Ljubljani — ga vžgala in uničila. Sicer so prihiteli takoj ognjegasci, toda plamen je objel že celotno zgradbo. Parkrat je udarila strela v stolp gorske cerkve, enkrat v stolp podružnice sv. Florijana, enkrat v sodno palačo, parkrat v tovarniški dimnik — pa nikjer ni bilo škode, ker imajo vsa ta poslopja strelovode. V vasi Sv. Križ je oplazila kozolec posestnika Gučnika. razbila opeko, razme-sarila deske, užgala pa ni. Slabeje se je godilo hiši »pri Gregoričku« ob poti na kolodvor. To poslopje
sedaj temeljito popravljajo, dobilo je novo streho in prizidek. Tudi v to hišo je puhnila strela, omamila delavca in tudi užgala, pa so takoj pogasili Bili so torej hudi, strašni trenutki. Kaj tukega se tu doživi redko. Deževalo ni posebno, bolj žalostno je, da je toča precej potolkla po ribškem polju, pri Sv. Križu, v Gorenji vasi in na Logu. Drugo se bo obrastlo — le žito je precej trpelo, je tudi poleglo. Veliko mladih tičkov je vrgel vihar iz gnezda, ali pa jih je pobila toča. Toča je bila debela kakoi srednji orehi. Kako hvaležni smo zadihali, ko je ta kanonada prenehala in posijalo zlato solnce. Danes — v petek — imamo najkrasnejši gorenjski dan — nebo polno zlata, zrak čist, hladen, nič ne spominja več na včerajšnji vihar, o pač — le poglej proti pokopališču, pa boš videl štrleče črne stebre pogorelega kozolca.
60 letnica slovenjebistriških
gasilcev
Slovenska Bistrica, 18. junija.
Na redko slavnost se pripravlja Slovenska Bistrica. Prihodnjo nedeljo bo naše ljubko mestece pod vznožjem mogočnega Pohorja zavito v zastave, slavnostno razpoloženje bo sevalo z obrazov naših meščanov in množice gostov, topiči bodo pokali, med slavnostne glasove zvonov se bodo mešali zvoki godbe — vse bo proslavljalo dogodek, za kate-
lena ruša. Žive pa sredi gasilcev še stare korenine, ki gledajo tudi že na častno število let, preži veiih v trdem delu za prospeh društva in v napo rih in življenjski nevarnosti za blagor bližnjega. So to Lorbor Ludvik, ki je že 45 let član društva, Pečauer 44 let, sedanji predsednik, ugledni lesni trgovec in posestnik Kukovič, ki gleda n» 43 letno zvesto društveno delovanje.
Slovenjebistiški gasilci iz leta 1872.
rega se vršijo že toliko časa priprave — 60 letnico i našega prostovoljnega gasilnega društva.
Na lepo dobo gleda naše gasilno društvo v preteklost; le malo je še pri nas društev, ki bi se mu lahko postavila ob bok. In vso to dolgo dobo je stopalo čilo naprej, nikoli ni bilo opažati pri njem ■ znakov staranja ali hiranja, neprenehoma je delovalo živahno in vztrajno. Marsikaj se mu imajo me-i ščani Slovenske Bistrice zahvaliti, marsikako usodno katastrofo je preprečilo ter obvarovalo naše lepo i mesto neprecenljivih škod. Zato je pravilno, da se j sedaj pripravlja celokupno meščanstvo, da vsak posameznik naravnost tekmuje v plemeniti vnemi, da se ta jubilejna proslava našega, vsem k srcu priraslega društva izvrši tem lepše in dostojneje. Saj bo to le skromna oddolžitev za vse, kar je društvo, oziroma njegovi požrtvovalni člani, tekom svojega obstoja za mesto izvršilo.
Ne moremo se spuščati v podrobnosti častne ! zgodovine društva. Omenjamo le nekaj najvažnejših trenutkov iz bogate kronike. Svoj obstoj ima dru-! štvo zahvalili veliki katastrofi — požaru. Dne 4. ok-• tobra je obiskal Slov. Bistrico usoden požar, ki je | uničil v mestu dve hiši, farovž in velik mlin |>o-sestnika Hersterja. Takrat so prihiteli na pomoč gasilci iz Maribora, dočim so Bistričani morali praznih rok gledati, kako jim ogenj uničuje imetje. Nastop Mariborčanov je rodil v vrstah bistriških meščanov načrt, da si tudi oni sami osnujejo gasilsko društvo. Duša cele akcije so bili ugledni meščani: notar dr. Rataj, ki ie poslal prvi predsednik, Nasko, prvi poveljnik, dalje župitn Formacher, Bauman, Fritz, Janach, Kalle, Podkrajšek in Roechka. To je bil prvi kader, okrog katerega so se hitro zbrali navdušeni meščani in kmalu po ustanovitvi je bilo bistriško gasilsko društvo po številu in iz-vežbanosti moštva in po oborožitvi eno med prvi-mL Vse te idealne delavce že davno pokriva ze-
Tudi sedaj stoji na čelu društva agilni odbor: predsednik Kukovič, načelnik Pohraški, podnačelnik Pavalec, tajnik Rizman, blagajnik Ojcingor. Njim stojo ob strani idealni in požrtvovalni člani, ki so že neštetokrat posegali v obrambo bližnjega pred ognjenim elementom. Društvo je moderno oboroženo, ima motorno hrizgalno in sedaj si je nabavilo tudi prevozni avtomobil, ki bo v nedeljo slovesno blagoslovljen. Poleg avtomobila bo v nedeljo blagoslovljena tudi društvena zastava, kateri bodo kumovale prve dame nnšega mesta: grofica Attems-baronica Kodolitsch, gospe Stlegerjeva, Walhindo-va, dr. Jagodičevo in dr. Pučnikova. Spored slnvno-sti obsega na predvečer bakljado in obhod po mestu, zažiganje kresov in podoknieo kumicam; v nedeljo pa sv. mašo na prostem, blagoslovitev zastave in avtomobila po mestnem župniku g. Solincu, slavnostno sejo, banket in javno zabavo. Prireditev se vrši r>od pokroviteljstvom bana dr. Marušiča.
Otrok v žarečem pepelu
St. Jurij pri Grosupljem, 18. junija
V vasi Cerovo pri ftt. Juriju je padel Milan Bor, sin progovnega delavca, v žareči pepel, ki se po kmečkih hišah navadno nahaja pod ognjiščem. Otrok je star šele 16 mesecev iu se je nahajal tu pri sta ri materi. Ona je šla menda ravno v sobo, dočim je bil otrok v kuhinji in je kobacal okoli ognjišča. Kmalu pa se je znašel v vročem pepelu. Na njegovo kričanje je pritekla stara mjtl iz sobe in ga rešila. Dobil je hude opekline |x) obeh nogah, stegnih, |ki životu in deloma po rokah. Na površini koze so takoj nastali veliki mehurji. Otroka so takoj nesli k zdravniku na Grosuplje, ki ga je obvezal in poslal v ljubljansko bolnišnico.
Stran 4.
>SLOVENEC<, dne 19- junija 1932.
Stav. 189.
Ljubljana
Blagopokojni g. KoHmann in njegovi uslužbenci
Poleg številnih revežev so zaplakali tudi uslužbenci ob nenadni smrti svojega dobrega šefa in svojega velikega dobrotnika. Predobro se zaveda številno uslužbenstvo, kaj je imelo in zgubilo s pokojnim šefom. Ne bilo bi prav, ako pokojnika ne pokažemo svetu, s stališča, kško naj bo razmerje gospodarja do uslužbenca, kako se v praksi rešujejo socijalna vprašanja, ki danes tarejo svet. Naj bi našel obilo posnemovalcev med posedujočimi krogi.
Pokojni g. Kolmann ni bil uslužbencem samo strogi šef, on ni videl samo strojni mehanizem in le pridobitno sredstvo — on mu je bil svetovalec, dobrotnik, oče. V uslužbencu je videl človeka z dušo, in je bil prepričan, da mu le zvesto, pošteno in stalno uslužbenstvo pomaga do blagostanja. Po teh principih je uravnaval razmerje do uslužbencev.
Naj navedemo nekaj svetlih točk. Vsaka učenka, ki je prišla v njegovo trgovino, je imela začetno plačo Din 200 in nato vsako leto po 200 Din več. Zanimal se je za njena spričevala in jo za lepo pohvalil in denarno nagradil. Na koncu učne dobe je imela 800 Din mesečno, poleg tega je imela na izbero darilo v zlatnini ali denarju. Ob godovih, obletnici vstopa v službo, je uslužbenki čestital ob 10 letnici pa bogato nagradil. Ako se je katera njegovih uslužbenk poročila je navadno dobila v dar vso kuhinjsko potrebščino, več tisoč dinarske vrednosti. Vsako leto je za Miklavžev dar prejel uslužbenec Din 400. Ob novem letu seveda tudi 13. plačo, za Božič se je vseh 24 uslužbencev zbralo na mali slavnosti, kjer je vsak prejel zavoj s popolno obleko. Seveda je bilo uslužbenstvo primeroma najbolje plačano pri tvrdki Kolmann. Zato pa so tam po 18, 20, do 35 le že uslužbenk
Dogodilo se je, da je uslužbenka odpovedala. Brž je hotel vedeti za vzrok, zadevo skušal ublažiti ter ji je povišal plačo za 400 Din. Užaljen ni šel nihče iz službe. Ko je bil uslužbenec prisiljen oditi, mu je obljubil vsestransko pomoč, na roko pa mu je dal 5000 Din. Resnična je znana govorica, kdor je bil pri tvrdki Kolmann enkrat v službi, tega so samo nesli iz službe. To je tudi sam pokojnik v tej krizi povdaril: Vsak je lahko do smrti pri meni. Ako je uslužbenec zbolel, se je stalno zanimal za njegovo zdravstveno stanje, pošiljal mu na dom ali v bolnišnico priboljške iu draga zdravila. Dolgoletno blagajničarko je silil, naj gre v pokoj, naj se vendar odpočije, kar je seve do zadnjega odklanjala. Ko je pa zbolela jo je po njeni želji dal v mestno hiralnico, kjer je plačeval zanjo oskrbuino, poleg tega pa dajal za njene lastne potrebe pa 500 Din mesečno. Seveda je v slučaju smrti uslužbenca prevzel vse pogrebne in druge stroške, nastale ob smrti. Ko bi vsak podjetnik tako razumel in uredil za starostno preskrbo svojih uslužbencev, bi ne potrebovali nikakih tako potrebnih socijalnih ustanov.
Od uslužbencev je zahteval, da so bili ob določenem času zvečer doma. Ponočnjakov, pijancev ni maral. Od njih je pa tudi zahteval, da so svoje verske dolžnosti spolnjevali. Videli so na njeni zgled, saj je hodil re*dno vsak dan k sv. maši in zakramentom. Cesto se je dogodilo, da je šel z avtomobilom na daljši ali krajši izlet ter povabil tega ali onega uslužbenca s seboj.
Kakor do uslužbencev je bil tudi do drugih radodaren. Raznim zastopnikom društev — in teh se je vedno dosti oglasilo — je nudil denarno pomoč. Gasilnim in drugim društvom je rade volje posojal eele vozove steklenic in kozarcev za njih veselice. Z odjemalci, ki so zašli v težkoče, je bil obziren in ni malo teh, ki jim ie črtal dolgove.
V svoji oporoki se je poleg mnogih društev in ustanov — kar so časopisi že poročali — spomnil tudi svojih zvestih uslužbencev, ki mu bodo vse življenje hvaležni, in se ga bodo spominjali kot skrbnega očeta, ki je razumel in vedel ceniti zvesto delo.
Pokoj njegovi duši! Slava njegovemu spominu!
Otroci v poboljševafnici
Ljubljana, 18. junija.
Žalostna je usoda otrok, ki jih'življenje vrže iz normalne in pravilne struge ob bre^. Ko dora-stejo, so taki pokvarjeni otroci največja nesreča za družbo. Pravlna in pravočasna vzg ;ia in spreobrnitev redno velja družbo neprimerno manj, kakor pa je moralna in stvarna škoda, ki jo pozneje tak človek napravi. Pa tudi etika in vest družbe velevala, da je škoda vsakodar, ki krene g poti in se izgubi v nemoralo in kriminal. Moderna miselnost, izražena tudi v novih zakonskih določilih o mladini, čimdalje bolj pospešuje vzgojo izgubljene mladine. Da bo naša javnost vedela, kako je z vzgojo zanemarjene in pokvarjene mladine, smo se obrnili na tukajšnji zavod za poboljšanje mlajših maloletnikov, ki nas je obvestil o vsem, kar bi javnost zanimalo.
Zakoni naše države določajo za vzgojo zane-marjenje, bolj ali manj k zločinstvu nagnjene mladine dve vrsti zavodov: zavode za vzgojo in pa zavode za poboljšanje mlajših maloletnikov. V prve pošiljajo šoli odrasle otroke, ki kažejo znake lažje moralne pokvarjenosti, v druge otroke, ki zagrešujejo težje zločine in za katere misli sodišče, da je za njih poboljšanje treba strogega, ostrega vzgojnega načina. Zakon odreja, da naj bodo zavodi za poboljšanje samostojne, od jetnišnic ločene institucije, ki se uredijo kot strogi internati z osnovno, obrtno in kmetijsko šolo, v katerih prejemajo gojenci primerno umsko, moralno in telesno izobrazbo ter se obenem lahko usposobijo za kakršenkoli rokodelski poklic. Ker pa zaradi proračunskih težav ni bilo mogoče ustanoviti samostojnih zavodov, je ministrstvo pravde naročilo vsem večjim sodiščem, naj na svojih sedežih začasno osnujejo vsaj posebne oddelke, v katere naj se zberejo vsi na poboljšanje »obsojeni« mlajši maloletniki z njihovih področij.
Tako se je pred dvema letoma tudi pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani začel organizirati takšen »Zavod za poboljšanje mlajših maloletnikov«, ki pa do danes zaradi skromnih sredstev, ki «o na razpolago, obsega prav za prav samo osnovno šolo, poleg tega pa imajo gojenci, ki jih je sedaj 40. na razpolago obrtni pouk v delavnicah jetnišnice.
Na osnovni šoli zavoda poučuje g. Albert Čirok, verski pouk pa oskrbuje g. jetniški kurat. Razen na umsko in rokodelsko izobrazbo polaga zavod veliko važnost na vzgojo k redu in disciplini; v telovadbi, ki se poučuje v vojaškem duhu, po urijo gojence pazniki, ki so svojčas služili v armadi kot podčastniki.
Gojenci so na bivanje v zavodu obsojeni na tri do deset let. Toda če se vzorno vedejo ter se vidno boljšajo, lahko že po enem letu pridejo iz zavoda za poboljšanje v zavod za vzgajanje, kjer je ravnanje z njimi precej manj strogo, in odtod se lahko potem v ugodnem primeru po nadaljnjem letu vrnejo v svobodo. Njihov učitelj se o njihovem umskem ln moralnem napredku zelo pohvalno izraža. Med njimi so mladi fantje, ki so zagrešili
tatvine, nečista dejanja, mladi fantje, ki so se udeležili umora, toda zgodbe njihovih pregreh skoraj brea izjeme pričajo, da eo več krivi njihovi starši in razmere, v katerih so živeli, kakor pa sami.
Tako rastejo in se vzgajajo in se uče v tem zavodu izgubljeni otroci,. za katere se vzgojitelji trudijo, da bi jih vrnili rešene in moralno zdrave, za delo sposobne ljudi človeški družbi. V večini slučajev se to posreči. Seveda je kakšen otrok izgubljen tudi zu vedno, vendar pa je korist, ki jo v ostalih slučajih napravi zavod otrokom samim in družbi, izredno velika. Skrb za pokvarjeno in zanemarjeno mladino je tako važna, da jo moramo v bodoče še bolj gojiti in še izpopolniti, kar je bilo dosedaj na tem polju doseženega.
,Frote' za kopalne plašče
priporoča tordka
Kaj bo danes ?
Opora: »Prodana nevesta« v tivolskem parku. Ob 16. uri.
Prosvetno društvo Trnovo: Ob 6: Slovesna sv. maša za umrle društvenike v župni cerkvi trnovski. — Ob 10: Jubilejni občni zbor društva v Društvenem domu, Karunova ulica 14. — Ob 11: Pro-menadni koncert godbe »Sloga« pred trnovsko cerkvijo. — Ob 16: Slavnostna akademija in ljudska veselica na društvenem dvorišču.
Rokodelski dom: Pevski večer. Ob pol 20.
igrišče »Primorjac Lahko atletske tekme za drž. prvenstvo. Ob 15.
Kino Koduljevo: Ob 17 in 20.80 Siegfrid Arno v filmu »Štorklja štrajka«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41.
KAJ BO JUTRI?
Opera: Zaprta.	,<{
Kiuo Kodeljevo: Ob 20.30 -Štorklja štrajkac.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Se vedno poceni in dobro
se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri.
© Patrijarh srbske pravoslavne cerkve Nj. Sv. Varnava se je pripeljal 18. t. m. popoldne v Celje, kjer bo v nedeljo ob asistenci treh pravoslavnih škofov, zagrebškega N. Maksimiliana Hajdina, bač-kega N. Ireneja Ciriča in tuzlanskega Neksarije Krulja, blagoslovil novo pravoslavno cerkev, ki je tamkaj dozidana. Dne 20. t. m., to je v ponedeljek, pa prispe patriarh ob 8 zjutraj v Ljubljano, nakar se bo po oficielneni sprejemu in po cerkvenem opravilu v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča odpeljal na blagoslovitev temelja nove pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Trubarjev park. Obred se začne točno ob 11.30 Nato se vrši v hotelu Union banket, popoldne pa bo po spominski seji Pravoslavne cerkvene občine ob pol 7 zvečer na magistratu patriarh sprejemal udanostne deputacije. V torek se poglavar srbske pravoslavne cerkve odpelje ob 8.30 na Bled ter se od tam vrne v Belgrad zvečer. V Ljubljani bo visoki gost bival v hotelu »Union«.
0 O priliki svečanega polaganja in blagoslovitve temeljnega kamna pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in prihoda patrijarha Varnave v Ljubljano v ponedeljek, dne 20. t. m. z brzovlakom ob 8.10 zjutraj bo mestna občina razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišne posestnike in meščanstvo naprošam, da istotako okrase svoja poslopja z zastavami.
0 »Prodana nevesta« pod milini nebom. Za tretjo vprizoritev .Prodane neveste« v Tivolskem parku, ki bo v nedeljo, dne 19. t. m. popoludne ob 16, vlada zelo veliko zanimanje. Povdarjamo, da so se na prostorih za sedeže izvršile nekatere pre-uredbe in poprave. Prostor se je v dolžini 12 m dvignil, tako da se z vseh vrst sektorja A in B izvrstno vidi na prizorišče. Ravno tako je nekoliko dvignjen sektor I). Z otsalih predelov pa se je že preje izborno videlo in slišalo. Da se poceni vstop na stojišča, sta za nedeljsko ponovitev nastavljeni stojiščem dve ceni in sicer 7 Din za sektorjema Ii in F, povsod drugod pa po 5 Din. Začetek je točno ob 16, konec okrog pol 7 zvečer. Dnevna blagajna posluje v nedeljo dopoludne od 10 do pol 1 v opernem poslopju. Od 15 dalje pa bodo tri blagajne pri gradu Tivoli. Ena blagajna izključno le za stojišča, pri obeh drugih blagajnah pa se dobe sedeži in stojišča. Cene sedežem so od 10 do 30 Din. Posamezni oddelki so zaznamovani z velikimi črkami, ravno tako kažejo napisne tablice dohod na prostore za poslušalce.
O Jubilej ljubljanske hotelirke. V petek je slavila v intimnem krogu svojo 70 letnico rojstva ga. Alojzija Tratnik rojena Hafner, doma iz Kranja. Gospa jubilantka je še čila in zdrava in je bila svoječasno kot marljiva in dobra gospodinja odnosno kuharica po vsej naši širni in lepi domovini znana. Je vedno blagega srca. Mnogo dijakov ie svoječasno dobivalo pri njej brezplačno hrano. Gospa je vzorna gospodinja, res prava predstavnica one stare generacije naših maler, ki so vedno bile marljive in varčne ter skrbele za svojo družino. Jubilantki želimo, da bi ostala še dolgo let čila in zdrava
0 Matura na Mrnini ionski realni gimnaziji v Ljubljani. Višji tečajni izpit na tukajšnjem zavodu
se je vršil v dneh od fi. do 18. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. univ. prof. dr. Miloša Trivunca iz Belgrada. Od 84 prijavljenih gojenk se je priznala zrelost in sposobnost za vseučiliščni študij nastopnim kandidatkam: Bon-ča Štefaniji, Buh Pavli, Cerar Jelki, Cesnik Milici, Debevc Rozini, Fettich Majdi, Fettich Mileni, Hro-vat Lidiji Tatjani, Jeglič Josipind, Jenko Veri, Jenko Zdenki, Knloldra Slavki, Klepec Veri, Komac Vidi, Koman Vidi, Lampret Nadi, Lipoglavšek Slavi, Medved Alojziji, Negovetič Maši, Obersnel Tatjani, Peruzzi Pavli, Puc Lidiji, Rozman Metodi, Serajnik Suzani, Sever Zlati, Slapšak Mili, Zdešar Juti, Žagar Nadi in Žnidarčič Darji. — Štiri kandidatke polagajo popravni izpit jeseni, ena kandidatka pa je odklonjena na leto dni.
© Lichtenthurnov zavod. Vpisovanje v osnovno šolo novink in drugih učenk bo 20. in 2t. junija ocj 8—12. Pregled učenk novink pa bo 24. junija ob 8. Vpisovali bomo rojstni letnik 1925.
© Zadnji čas je za priglasitev na kolonijo Borcev, ki bo od 3. do 31. julija v Lancovem pri Radovljici. V to se sprejemajo le fantje; za deklice bo taborenje v avgustu. Prospekte in pojasnila je dobiti pri Vrhovnem stanu ZBS, Ljubljana, Posavskega ulica 9 in v pisarni Centrale Krekovih družin (Delavska zbornica) pismeno ali ustno.
© Pred cerkvijo v Trnovem se vrši danes dopoldne promenadni koncert godbe »Slog e«. Dirigent g. Heri Svetel. SjKired: Kunczmanek: Koračnica. Bloudek: V vodnjaku — podpouri. Rossi-ni: Stabat Mater. Smetana: Libuša — operni podpouri. Eilenberg: Ruska straža, komična koračnica. Bardorfer: Venček slov. narodnih pesmi. Smetana: Poljub — fantazija. Slavnostni pohod presidenta Masaryka — koračnica.
© Zelen vrt ob Ljubljanici je nastal poleg kavarne »Pre&eren« na Marijinem trgu. Lastnik kavarne, g. Polajnar, je kakor vsako leto tudi letos poskrbel za svoje goste lep prostor ob Ljubljanici, ki ga je lepo uredil in okrasil z zelenim drevjem. Vzdolž obrežja stoji vrsta belih mizic, vsaka zase oddeljena z zelenjem, vmes pa stoje v lesenih podstavkih gojena lepotna drevesa, ki napravljajo po svoji ureditvi nadvse lep vtis. Drevesa so urejena tako, da se dvigajo po velikosti od vsake strani proti sredini, kjer stoji najvišje in najkošatejše drevesce. Škoda seveda, da nudi tej lepi ureditvi umazana Ljubljanica spodaj v strugi tako malo harmonično skupnost.
Špecijalistza ženske bolezni in porodništvo
Dr. Ivan Pintar
se |e preselil In ordinira Gosposvetska cesta l-II
od 10—11 in 3—5, v sredo 10—11 in 3—4 TELEFON 31—50
© Še nadaljnje počitniške kolonije. O letošnjih otroških kolonijah mestne občine in Rdečega križa smo že poročali. Dalje pošlje letos Protituberku-lozna liga skupino k jetiki nagnjenih otrok na Rakitno. Mestna občina pošlje na račun te lige še deset otrok na Rakitno. Kolo jug. sester pošlje obenem z mestnimi otroki v Kraljevico tudi svojo skupino otrok. Bolniška blagajna mestnih uslužbencev pošlje letos v svoje letovišče v Kamni gorici dve skupini po 35 otrok. To bodo sam otroci mestnih uslužbencev. Bolniška blagajna mestnih delavcev pa pošlje 15 otrok, deloma v kolonije mestne občine, deloma pa na Rakitno. Je to prvič, da sta se obe blagajni mestnih uslužbencev odločili na svoje stroške poslati otroke na počitnice, kar je gotovo lepa misel. Za otroke v vseh kolonijah je preskrbljeno vse potrebno zaradi dobre prehrane, zraka, solnca, zdravih stanovanj in zdravniškega pregleda, tako da bodo otroci imeli v kolonijah gotovo prijetne počitnice.
© Sobotni živilski trg je bil ves v znamenju češenj, rdečih in črnih jagod in gob. Rdečih jagod so ženske prinesle toliko, da so s svojimi košaricami zavzele dve dolgi vrsti stojnic ob semenišču ter troje vrst za Jugoslovansko knjigarno. Sem in tja je bila vmes kakšna košara lepih gob — jur-čkov, nekaj črnih jagod ter' tudi par košaric lisičk. Rdeče jagode so se seveda zaradi tolikšne množine znatno pocenile. Ženske so jih prodajale po 4 do
5	Din liter. Tudi debelejše vrste, cepljene rdeče agode so se pocenile od 24 na 16 Din kilogram. Iz t. Jakoba ob Savi ter iz Dola in Dolskega so
prinesle dekleta prve letošnje borovnice po 3 Din liter. Gobe so bile po 4—5 Din merica, lisičke po 1.50 Din merica. — Veliko je bilo na trgu zelenjave. Lepa glavnata salata je po 50 par ena. Nova, letošnja karfijola je izredno draga. Kumare so po 10 Din kilogram, stročji fižol se je znatno pocenil in se dobi že po 10 Din kilogram (zadnjič še po 16 do 17 Din), grah v stročju po 5 Din kilogram. — Na trg je prišlo" dovolj bosanskih češenj. Veliko se jih je med vožnjo pokvarilo ter so take pokvarjene, nekoliko nagnite bosanske češnje prodajali na debelo po 2 Din kilogram. Sicer pa so Bosanci sami r.a svojih stojnicah prodajali češnje večinoma po 4 Din kilogram. Na trg so prišle tudi že prve domače češnje z Dolenjskega, nudili so jih po 5 do
6	Din kilogram. — Pri branjevkah na Pogačarje-vem trgu so se nekoliko pocenile marelice jn so zdaj po 26—28 Din kilogram. — Dovolj blaga je bilo tudi na perutninskem trgu. Jajca so bila po 75 par ter po 1.25 Din par. Jajčarice so iznašle tudi nov način prodajanja jajc na debelo. Za »kovača« nudijo 14, 16, tudi po 18 jajc. Piščanci, katerih je bilo na trgu zelo malo, so se zaradi tega precej podražili. Zadnjič so bili po 25—28 Din, včeraj po 32 Din par. Kokoši so bile po 26—28 Din. — Na Sv. Petra nasipu je stalo 6 voz krompirja, ki ga kmetje drže zdaj po 1.50 Din kilogram. Novi krompir je po 4 Din kilogram.
© Umrli v Ljubljani od 10. do 17. Junija 1932. Kollman Robert, veletrgovec in veleposestnik, Mestni trg 7. — Ahčin Ciril, 30 let, trgovec, Celovška cesta 56. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Gu-zej Ivan, 47 let, sluga mestnega tržnega nadzorstva, Velika čolnarska ulica 10. — Detter Franc, 46 let, katasterski inšpektor, Križevniška ulica 7,
—	Bašelj Vinko, 27 let, kajžar, Koprivnik 25. — Hočevar Jožef, 5 dni, sin posestnika, Dvorska vas 1. — Velkovič Vlado, 28 let, artist, Velesejm.
—	Frank Milena, 1 leto, Klanje 8 Kranj. — Praintz Franc, 18 let, dijak, Tacen 80, občina Šmartno pod Šmarno goro. — Bernard Marjan, 1 mesec, sin sluge Josipa, Grajska planota 1. — Stolnik Franc, 20 let, umobolnik, Vinski vrh, okraj Ptuj. — Rop Franc, 6 mesecev, sin vajenke, Luče 48, okraj Gornji grad. — Ferjan Milko, 6 mesecev, sin pekovskega pomočnika, Glince, Tržaška cesta 3. — Kon-čina Tonček, 10 let, sin posestnika Franca, Polje 17, obč, Tržišče. — Forštner Karolina, roj. Fajdiga,
I 24 let, žena steklarja, Hrastnik 156. — Košenina Leopold, 41 let, čevljarski pomočnik, Jarše 47. — Hrovat Marija, 29 let, žena posestnika Mihaela, Re-
8274
Piesfanv
Svetovno reuma - kopališče
Koplje se naravnost pri vrelcu 67° C vroče žvep-lene blatne kopeli, spojene z velehotelom THERMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, ee-nena oskrba, šport in zabava vsake vrste.
Pojasnila:
Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5
£
bec 25, okraj Novo mesto. — Dražil Štefan, 47 let, črkostavec, Resljeva cesta 3. — KlanjSček Oskar, 1 leto, sin elektromonterja, Dol. Lagatec 39.
© Stavbno gibanje. Mnogo manj se letos gradi v Ljubljani, kakor se je gradilo prejšnja leta. Toda če gre človek po mestu, vendar le opazi marljivo gibanje na stavbiščih tu in tam. V Gradišču grade visoko 5 nadstropno palačo pokojninskega zaklada hranilnice dravske banovine, ki je v sirovem stanju dozidana že do vrha. V spodnjih nadstropjih že vzidujejo lesene okvirje za vrata in okna ter hite z ometavanjem sten. V palači bo več prostornih stanovanj za uradništvo hranilnice, spodaj pa bodo trgovski lokali. Palačo zida stavbenik Miroslav Zupan. — V bližini raste ob Gregorčičevi ulici iz tal nova 3 nadstropna stanovanjska hiša stavbenika Petrovčiča, ld je do predzadnjega nadstropja že dozidana. V tej ulici je zadnja leta zrastlo že veo lepih stavb, med njimi palača Trgovski dom, kmalu pa bodo začeli tudi z zidavo stavbe za Trgovsko akademijo. Ulica bo na ta način kmalu vsa zazidana. — Lukmanova hiša v Gradišču se izdeluje zdaj v notranjosti. Ko bodo vsa dela končana m bodo odstranili zidarske odre, bo iz Gradišča lep pogled na najživahnejši del Ljubljane, v Šelen-burgovo ulico.
© Dve nesreči. Včeraj zjutraj sta se v Ljubljani pripetili dve hujši nesreči. Na Vodovodni cesti je padla s kolesa 18 letna brivska vajenka Ivanka Oblakova in si zlomila desno roko. — Na Novakovem stavbišču v Koleziji je padel z odra 26 letni zidar Josip Elikan iz Rudnika in dobil pri padcu resne notranje poškodbe. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico.
© 11 letni deček v odgonskem zaporu. Nenavadnega gosta ima že nekaj dni mestna odgonska postaja. Je to majhen 11 leten deček, ki ga je na Dolenjskem kolodvoru pred dnevi prijel stražnik. Deček je povedal, da mu je ime Rudolf Brence, da je iz vasi Piovce v občini Sladka gora v okraju Šmarje pri Jelšah. Povedal je, da je bil za pastirja pri nekem kmetu v Tomišlju, odkoder je pa že pred več dnevi ušel, ker se mu je slabo godilo. Deček je imel s seboj šolske knjige 2. razreda, čitanko in računico. Na knjigah je bilo res napisano njegovo ime, tako da dečko govori resnico. Mestni ječar gosp. Jezovšek skrbi, da dečko ni lačen, pa tudi da mu ponovno ne uide, kakor je ušel iz To-mišlja. Vendar pravi deček, da se mu v zaporih kar dobro godi in da je bolj zadovoljen kakor v Tomišlju. Popoldne, kadar ima gosp. Jezovšek čas, sme deček tudi na vrt zadaj za magistratom. Tako bo deček užival nekaj dni počitek v odgonskih zaporih, potem pa, ko pride odgovor iz domače občine, ga odvede gosp. Jezovšek v domačo vas,
kjer ga najbrže že čaka očetova leskovka. .............................................
— Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
© Hrvat krošnjaril i vinom. Občinski dacar v Mostah Ivan Žagar je zvedel, da neki Hrvat hodi z vozom po posavskih vaseh in prodaja vino na drobno. Skupno s stražniki je dacar poiskal Hrvata v Šmartnem ob Savi in ga prijel zaradi trošarine in krošnjarjenja. Hrvat, ki je iztočil samo l>o meščanski občini že 122 litrov vina po 5 Din, se je krčevito branil plačati karkoli. Ce ne bi bilo stražnikov zraven, bi z dacarjem nemara še drugače govoril. Dacar je Hrvatu kratkoninlo zaplenil še ostalih 433 litrov vina, kolikor ga je Hrvat še imel. Hrvat je kmet iz Gračanioe na Hrvatskem.
© Racija na krosnjarje. V zadnjem času so so dalmatinski krošnjarji v mestu zelo razmnožili in so postali mnogo bolj vsiljivi. Kar je najbolj hudo, je pa to, da ti krošnjarji na skrivaj prodajajo tudi razne nedovoljene in nemoralne predmete. Policija je napravila včeraj dopoldne racijo na kroš-njarje in jih 13 aretirala. Pri onih, pri katerih je našla nedovoljene predmete, kakor vžigalnike in kamenčke ter nemoralne predmete, si je še pridržala postopanja, vse pa je izročila naprej magistratu kot obrtni oblasti, da jih kaznuje zaradi prekoračenja obrtnega zakona.
Koži manjka pri solnčenju maščobe. Bakreno, temno polt in lepo gladko kožo dobite le, ako nama-, žete telo pri solnčenju z originalnim' Niggerol (Patent št. 5922) oljem ali C kremo za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
© Skrbimo predvsem zn domače delavce. Brezposelnost domačih, v Ljubljano in v bližnje občine pristojnih delavcev povečujejo zlasti številni bosanski delavci, ki iščejo tu zaslužka. Mestna občina je pozimi za brezposelne, tako domače kakor ludi tujce iz južnih krajev, izdala velike vsote. Poleti mestna občina ne daje brezposelnih podpor, ker jih mora hraniti za prihodnjo zimo, lei bo v tem oziru gotovo še zelo huda. Sedaj se je mestni socialni urad obrnil na nekatere večje stavbne tvrdke in mestna podjetja, naj bi pri gradbenih in drugih delih zaposlovala predvsem domače delavce, da bi se na ta način zmanjšala v mestu brezposelnost ter da bi ponehal dotok z juga. Ljubljanska gradbena družba, ld bo letos najbrž tlakovala Blei-vveisovo cesto, je to že obljuhila. Prav tako tudi Ivrdka Slograd, ki vrši regulacijska dela na Ljubljanici. Seveda so to obljubila tudi mestna podjetja in še nekatere druge tvrdke.
© Slaščičarna Pelicon, Wolfova ulica, danes — sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilij, citron in mandeljev.
© Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica tU 8.
Štev. 139.
»SLOVENEC?, dne 19. junija 1S32
Stran 5.
Maribor
Tudi gradbeni načrti bolnišnice padli v vodo
Mesto Maribor zasleduje letos izrazita smola. Druga mesta zidajo, izvršujejo se velika javna dela, ki pridejo zlasti sedaj v navalu brezposelnosti prav. Vsi lepi načrti za javna občinska dela, od katerih so si obetali vsi stanovi omiljenje gospodarske stiske, so padli v vodo in kljub vsem intervencijam najbrže ne bo izpeljano niti eno od za letos predvidenih gradbenih del. V vodo so padli sedaj še gradbeni načrti mariborske bolnišnice. Svoječasno smo poročali, da namerava bolnišnica pričeit letos z zidanjem novega bolniškega objekta, v katerem bi našli prostora oddelek za živčne bolezni, venerični ambulatorij, dermatološko-venerični oddelek in očesni oddelek z odsekom za trahom; skupno bi bilo v novem objektu prostora za 237 bolniških postelj. Gradbeni stroški so bili skupno predvideni na 7,346.000 Din. Od tega zneska bi prispevala polovico država kot posojilo, katerega bi morala bolnišnica iz svojega amortizirati, za ostalo polovico bi pa najela posojilo banovina in amortizacija bi se razdelila na polovico med banovino in mestno občino mariborsko. Na občino bi odpadla letno vsota 267.000 Din, kar bi seveda znatno obremenilo mestni proračun. Občina se je radi tega pritožila na državni svet, češ, da banska uprava ni upravičena nalagati občini takih bremen. Kakor doznavamo iz Belgrada, je državni svet osvojil mnenje mariborske občine ter zavrnil odlok banske uprave. Občinski proračun bo radi tega za letos razbremenjen za četrt milijona, toda gr&dbeni načrti bolnišnice so s tem onemogočeni. Povečanje mariborske bolnišnice pa je tako nujno, da ga ne bo mogoče več dolgo odlašati. Vsi prostori so ob normalnem stanju bolezni vedno prenapolnjeni, za slučaj kakih epidemij pa je položaj v bolnišnici naravnost obupen, ker ni kam z bolniki.
specijalist za notranje bolezni Maribor, Prešernova 2
ordinira nda'je redno vsak dciavnik od 8,—12. ure u polLie in od 2.—4. ure popoldne Ob ncdcljan in praznikih ne ordin ra.
G Zrelostni izpiti na klasični gimnaziji v Ma-/iberu so sc vršili pod predsedstvom rektorja višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Stjepana Bosanca kot ministrskega odposlanca od 8. Jo 17. t. m. Rednih letošnjih maturantov je bilo 47; med njimi je bilo na osnovi samih odličnih in prav dobrih ocen 17 oproščenih ustmenega izpita; tudi ostalim je bila vsem priznana zrelost razen enega, ki bo v jeseni polagal popravni izpit iz enega predmeta. Zrelost se je priznala sledečim kandidatom: Antončič Josip, Bele Štefan, Berce Leopold, Breznik Alojz, Brosche Gerhard (oproščen), Čeh Feodor, Gerbec Alojzij (opr.), Goleč Mirko, Greif Anton, Grilc Jožef, Haas Silvo, Ilumar Zdenka (opr.), Jamšek Pavel (opr.), Jeušnikar Viljem (opr.), Junež Jakob (opr.), Knuplež Silvo, Koren Anton (opr.), Koren Janez (opr.), Kotnik Jaroslav (opr.), Partl Franc (opr.), Pelerin St. (opr.), Petrovič Davorin (opr.), Planine Franc, Pušenjak Vladimir, Rostohar Franc, Rudež Just, Samec Smiljan, Sedlar Saša, Sovine Jožef, Šef Ludvig, Štučelj Ladislav, Terboča Ludvik, Toš Vinko (opr.), Valenčak Anton (opr.), Vernik Feliks, Vesenjak Marijan, Volasko Adolf, Vost-ner Ivan (opr.), Vošnjak Jožef, Žebot Ciril, Židanek Ivan, Podlipnik Franc (privatist), Žagar Ludvik (pri-vatist).
□	Sprejemni izpiti na klasični gimnaziji, in sicer za prvi gimnazijski razred bodo v soboto dne 25. junija od 9 dalje. Priglasitve k izpitu naj se pošljejo ravnateljstvu do 23. t. m., iz oddaljenih krajev tudi do 25. t. m. zjutraj. Prijava imej obliko prošnje in bodi kolkovana s 5 Din. Priložiti je krstni list in letošnje šolsko izpričevalo. Slabi učenci se ne pripuščajo. Okoliš mariborske klasične gimnazije obsega kakor znano vso bivšo mariborsko oblast.
□	Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Mariboru obvešča, da se sprejemajo prošnje za sprejemni izpit samo do 23. t. m. Sprejemni izpiti se prično v četrtek 23, t. m. ob 9.
□	Učni uspehi trgovske akademije. Na trgovski akademiji v Mariboru se je zaključilo letošnje šolsko leto z naslednjimi učnimi uspehi: Prvi letnik 29 učencev: 2 prav dobro, 7 dobro, 1 zadostno, 13 ponavljalni izpit in 6 padlo. Drugi letnik: učencev 34; 2 z odlika, 3 prav dobro, 17 dobro, 3 zadostno, 10 ponavljalni izpit, 1 neocenjen. Tretji letnik: 31 učencev, 1 z odliko, 3 prav dobro, 10 dobro, 6 zadostno, 9 ponavljalni izpit, 2 neocenjena. Četrti letnik: 29 učencev, 1 z odliko, 7 prav dobro, 8 dobro, 10 zadostno, 3 ponavljalni izpit. K maturi pride 29 dijakov, od tega 25 iz letošnjega letnika in 4, ki so bili lani reprobirani. Pismeni zrelostni izpili se vršijo sedaj, ustmeni pa od 21. do 27. t. m. Izpitom predseduje univerzitetni prof. dr. B5hm.
□	Risbe in ročna dela gojencev realne gimnazije so razstavljena danes v zavodovi risalnici. Vstop je prost.
□	Promenadni koncert je danes ob pol 11 v mestnem parku. Svira godba »Drava«.
□	Razstava preprog v kazinski dvorani je odprta do 22. t. m., in sicer od 9 do 12 in od 14 do 19.
□	Iz davčne uprave. Mariborska davčna uprava razglaša, da poteče 26. t. m. rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov koncem leta 1928.
□	Dravski most dobiva zopet stanovalce. O
stanovanjski bedi se v Mariboru zadnje čase malo govori, kot da ne bi več obstojala. Potrebno je potem, da se nam predočijo očividni dokazi silne bede, ki ogroža družine revnih in brezposelnih slojev, ko jim neprestano vise nad glavo sodne odpovedi in cleložacije ter jih mori črna skrb, kam z družino, kadar morajo na cesto. Tak viden dokaz stanovanjske bede se nudi zopet pod Dravskim mostom. V noči na soboto se je vselil pod drugi obok mostu brezposelni delavec Friderik Malek s svojo tričlansko družino, ki je do sedaj stanoval v Dravski ulici 15. Že dalje časa je bil brez posla in zaslužka ter ni mogel plačevati stanovanja. Sledila je odpoved in sedaj sodna deložacija. Malek se je preselil s svojo borno imovino —• in kam naj gre drugam, kakor pod most, ki je dajal s svojimi oboki že tolikim revežem zadnje zavetje, ko niso imeli nikjer drugje strehe, In najbrže Malek letos ne bo edini, ki si mora iskati zatočišča pod mostom. Na sodišču so razvidne še nadaljnje delo-žacije, vse sami delavci, ki so radi brezposelnosti zaostali s stanarino. Bo še premalo obokov pod mostom za vso to revščino, za katero nima javnost več prostora in strehe.
□	Tri Jurije je prva tombola na prvi veliki športni tomboli v neaeljo dne 26. t. m. Potem se vrstijo še drugi lepi dobitki, spalnica iz trdega lesa, moderna kuhiniska omara, šivalni stroj, športno
kolo, kanu-čoln, otomana, smučarska obleka, radijski in fotografski aparat in drugo; vseh dobitkov je 500. Kolo sreče . ..
□	Žrtev materinstva. Smrt je iztrgala iz življenja blago ženo in mater, 381etno trgovčevo soprogo Elizabeto R o ž a n c , stanujočo na Pobre-ški cesti 4. Umrla je v trenutku, ko je rodila mlado življenje kot žrtev materinstva. Z materjo vred je preminulo tudi dete. Tragična smrt blage žene je globoko pretresla vse, ki so jo poznali in spoštovali. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
□	Podravska industrija v Mariboru. Več glej v obvestilu v oglasnem delu lista v današnji številki.
□	Kolporterji za razprodajanje našega lista v Mariboru se sprejmejo; povprašati v upravi na Koroški cesti 1.
□	Reven invalid ki se nahaja v težkem položaju, prosi usmljena srca pa ponošeno obleko, ki se lahko odda v upravi na Koroški cesti oziroma podružnici na Aleksandrovi cesti 6.
□	Pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu se izvedo pogoji glede sprejema 60 mla-deničev v inženjersko podčastniško šolo »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja«.
□	V novi palači Okrožnega urada se dogajajo tatvine. Ukradeni so bili okvirji, zapahi in električna stikala. Javnost se stvari pred nakupom okvirjev polkrožnega profila, črno politirani, modernih belih električnih, pogrezljivih stikal ter straniščnih zapahov. Ako bi se kdo pojavil in ponudil v nakup navedene predmete, ga je prijaviti policiji.
□	Žalosten dogodek v Rušah, o katerem smo poročali včeraj, je še vedno povod govoricam v Rušah in okolici. Pokojni Jurše je bil oženjen in oče dvoje otrok — eno 8 let, drugo poldrugo leto staro. Ubijalca Perinčiča so včeraj prepeljali v za-
Pore mariborskega okrožnega sodišča. Po rodu je rinčič Hrvat. Dejanje obžaluje ter mu je videti, da ga je čisto prevzel obup. Pravi, da je krivo vino, ki ga je omamilo. Naborniki so prišli v gostilno, kjer se je dejanje izvršilo, že tako vinjeni, da jim gostilničarka ni hotela dati vina. To je Perinčiča tako razkačilo, da je čisto na lepem napadel v posebni sobi mirno sedečega motociklista iz Maribora ter ga udaril v obraz, da mu je razbil očala. Nato je nastal spor z Juršetom, ki se je za poslednjega končal tako usodno.
'»v
Minlsferslvo socijalnc politika lit noicdn«flo tdrovUa S. lin. 21.9 od 19. 0. 1932.
□	Nevaren padec z voza. V Kamnici se je ponesrečil pri nakladanju sena viničar Andrej To-pinger, star 63 let. Stal je na vozu, s katerega se je zrušila plast sena in z njo je padel na tla tudi Topinger ter si poškodoval levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Stroj mu je zdrobil koleno. V tovarni Ze-lenka se je ponesrečil delavec Albert Fran Češkin. Stroj, pri katerem je bil zaposlen, je prišel nenadoma v pogon in kolo mu je zdrobilo koleno. Prepeljan je bil v bolnišnico.
□	Izložba amatersko fotografskih albumov tvrdke V Weixl v Mariboru vzbuja danes splošno pozornost. Ti izdelki so posebne vrste v vzorcu kakor izpeljavi, brez konkurence, najmanj pa v nizkih cenah. Opozarja se na tozadevni današnji oglas.
□	Strup je pil. Neobičajen je bil vzrok, ki je gnal 221etnega posestniškega sina iz Račja, Vinka F., v prostovoljno smrt. V treh dneh bi se morala vršiti njegova poroka, toda nevesta se je v zadnjem času skujala. Fanta je tako potrlo, da je v obupu segel po steklenici z oetovo kislino ter izpraznil smrtonosno tekočino. Hiter prevoz v mariborsko bolnišnico, katerega so izvršili mariborski reševafci s svojim avtomobilom, je rešil mlademu fantu življenje.
Ptuj
Ubogi kmet... Po en dinar od kg žive teže je ponujal mesar nekemu okoliškemu posestniku za dva težka vola... Ni šel s ccno doli. Kmet je nujno potreboval denar; zaklal je sani vola ter prodal meso v lastni režiji. Za 200 odstotkov na boljšem je bil. Iu še sc čudijo ljudje, če kmalu ne bo kmet imel niti zu obleko več denarja.
Promenadni koncert bo danes ob pol 11 v mestnem parku v prid ruskih invalidov. Svira mestna godba.
Tedensko službo požarne brnmbe od 19. do 26. t. m. ima prvi vod, prva desetina in sicer četovodja Ernest Dasch in desetnik Kropf. Reševalni oddelek: šofer Schonbach in desetnik Zapck: od moštva Šuster in Pogačnik.
Izdelovanje umetnega ledu. Mnogi obrati so uporabljali navaden led iz nečistih vod. Da se temu nedostatku odpomore, je uredila mestna občina na klavnici obrat za izdelovanje umetnega ledu iz čiste vode ter bo led tudi vsak čas na skladišču. Obenem odreja mestni magistrat v smislu tozadevnih določb zakona o nadzorstvu nad živili, da se sme uporabljati za pripravo in hranjenje živil le umetni led iz čiste vode ter se bo<lo tozadevni prestopki kaznovali v smislu zakona.
Koroška Bela
Razmero postajajo za tovarniškega delavca KID in s tem za ves kraj vedno slabše: plače so zmanjšane, dela se večinoma le po 6 ur, drva in premog jo tovarna ukinila. Kako upravičeno že sedaj vse skrbi bodoča zima, ko se šele poletje začenja!
Preteklo nedeljo, 12. junija smo imeli v svoji sivdi priljubljenega slovenskega pisatelja in mestnega župnika g. Fr. Finžgarja, ki je imel slovesno službo božjo za pokojno članstvo KID ob njegovem srebrnem jubileju. Njegove besede so prodrle v duše vseh, ki so ga z dobro voljo poslušali. Petje je ubrano spremljal društveni orkester. Ker pa je bil ta dan precej solnčen in topel, je bilo tudi za senco poskrbljeno.
Na Belski planini delajo novo stajo za mlado živino. Potočani pa so postavili lično bivališče za svojega pastirja na Potoški planini.
Varuj
perilo
s
PRVIČ je ceneji in DRUGIČ prizanašate z uporabo Persila Vašemu perilu, ker je že po kratkem kuhanju vsako drgnjenje perila
nepotrebno.Raztopite
Persil vedno v mrzli vodil L zavitek zadostuje za 25-30 litrov.

Gasilska manifestacija v Ponikvi
Ponikva ob juž. žel., 17. junija.
Preteklo nedeljo je proslavilo naše domače gasilno društvo svoj 10 letni jubilej v zvezi z župnim izletom žalske gasilske župe. Ob tej priliki se je blagoslovila tudi nova motorka z ličnim gasilskim vozom. Vsa prireditev se je vniila pod pokroviteljstvom znanega gasilskega organizatorja in I. pod-staroste JGZ g. Jerneja Vengusta iz Celja.
Že z jutranjimi vlaki so prispeli gasilci vseh okoliških društev z zastavami, katere je sprejelo na postaji polnoštevilno zbrano domače gasilno društvo s trnoveljsko gasilsko godbo na čelu. Številno zbrana gasilska četa je odkorakala v vas, kjer se jo po kratkem odmoru razvrstil sprevod s kumicami v cerkev. Po lepem cerkvenem gasilskem govoru g. svetnika Antona Kocipra in po končanem cerkvenem opravilu se je izvršila blagoslovitev motorke. Društveni načelnik g. Franjo Žličar je v svojem go-
Herriotova izjava
Pariz, 18. jun. tg. Ministrski predsednik Herriot je danes popoldne sprejel francoske časnikarje in izjavil, da je zelo zadovoljen z vsem, kar se je dosedaj doseglo v Lausanneu in Ženevi. Pri leni pa je naglašal, da si je Francija slej ko prej ohranila popolno svobodo in ni prevzela nobenih obveznosti. Če bi se lausannska konferenca razbila, bi vsaka država zopet pridobila svojo svobodo. Prehod od starih k eventualnim novim dogovorom je označen tako-le: Poleni bodo stara besedila dobila svoje mesto v novih pogodbah, llerriol se je dalje zahvalil angleški delegaciji in nemškemu državnemu kanclerju. Ne da bi pretiraval, se lahko dosedanji rezultati označijo tako: Če bi se začela načelna razprava prej, preden je izšla resolucija petih držav, bi nastale ogromne težkoče, katerih bi do 1. julija
voru pozdravil duhovščino, kumice, zastopnike župe ' np bi,° mogoče premagati. Tako pa smo, ne da bi in društev ter ustanovitelja in prvega načelnika | se obvezovali ali karkoli ogrožali, dovolili novo ro-
društva g. Rurdiana, upokojnega šolskega upravitelja iz Celja. Sledila sta govora župnega načelnika g. Konrada Go'ogranca in zastopnika JGZ g. Vengusta. Po končani blagoslovitvi je krenil sprevod j po vasi na veselični prostor, kjer je bil v senčnatem vaškem logu prirejen banket in društvena zabava.
Celje
& Evharistični kongres. Kakor smo že poročali, sc vrši na praznik apostolskih prvakov sv. Tctra in Pavla v Celju evharistični kongres za dekanije Braslovčc. Celje, Laško in Novo-ce.rkev. Ta dan bodo ob 8 sv maše v vseh celjskih ccrkvali, ob 9 pa bo pri opatijski cerkvi (na prostem) sveta maša, ki jo bo daroval naš vladika prevzv. knezoškof dr. Andrej Karlin. Med sv. mašo bo pridiga (govoril bo župnik Finžgar iz Ljubljane). Med sv. mašo bodo peli združeni pevski zbori vseh štirih dekunij. Po sv. maši bo zborovanje na istem prostoru. Popoldne ob 2 procesija z Najsvetejšim po mestu, l>o procesiji kratek govor in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blugoslov. Če bi deževalo, bodo ob 9 sv. maše s pridigo v opatijski, Marijini in kapucinski cerkvi. Proccsija v tem primeru odpade, pač pa sc bo vršila cerkvena slovesnost v opatijski ccrkvi ob 2 popoldne.
Hato! Malo!
vsakdo, ki ima kakršenkoli opravek v CeAi. Ker promet narašča tudi spričo krize, je trgovina v stanu, da nudi vsakemu vedno sveže in najnovejše vzorce. Častitim gg. duhovnikom nudi blago po engros cenah.
■©• Smrtna kosa. V javni bolnišnici jc umrla v petek 17. t. m. popoldne v starosti 80. let, Marija Janežičeva iz Braslovč. V soboto 18. t. m. zjutraj je umrla v javni bolnišnici v starosti 27. let Avguština Iledlova, služkinja iz
Celju ne bo mogel nihče pripisovati provincijal-
nega značaja, kdor si bo ogledal in poslužil HLA-	- - .
DINOVE trgovine. V centrumu mesta zadene nanjo	tudi duhovno krizo. 2e davno so poklicani izve-
Ui ima kakršenkoli nnravek v C<Ai. KVr	de,,C1 mOZCIllSlva Ugotovili, dll UplllŠke drŽave radi
ke, ki pa niso zavlačevalni roki, temveč samo pustijo delegacijam zadosti časa, da pridejo do medsebojnega sporazuma. Mednarodne konference se morajo izogniti temu, da bi se mednarodna vprašanja vračala vedno zopet k izhodni točki. Ko je prišla francoska delegacija v Ženevo, je morala takorekoč razsojali o življenju in smrti te konference. V tem trenutku smo sklenili s svojimi angleškimi prijatelji, da naj se začno razgovori z vladami, da bomo mogli še pred generalno komisijo priti do razčiščenega terena.
Ilerriolov apel na francoski tisk, da bi ga podpiral, ni našel do sedaj plodnih tal. Desničarski listi pišejo sedaj, ko so znana ločna besedila govorov v Ženevi, zelo ostro kritiko o dosedanjem delovanju Herriota na lausannski konferenci.
Kancler govoril v radiu
Berlin, 18. jun. Ig. Nemški državni kancler von Papen je govoril zvečer v Lausanneu po radiju in so njegov govor prenašale vse nemške radio postaje. Izvajal je: Merodajni možje inozemstva morajo poznati namene nove nemške vlade, da bo imela konferenca uspeh. Nemčija ne more sama premagati današnjih težkoč. Nemška delegacija je jasno povedala, da je nemška stiska sicer samo delni problem, pa vendar tudi centralni problem svetovne krize. Svet bo tein prej pripravljen spoznati nemško stisko, če bo vedel, da je nemška rana bolezen vsega svcla. Treba je najti odločilni pre-okrel v nesrečni povojni epohi, kar je naloga lau-sannske konference. Obenem bi morali v Lausanneu zbrani voditelji inozemstva razumeti, dn mora Nemčija prestajati ne snmo gospodarsko, temveč
ugotovili, da upniške sedanje krize zaupanja in splošne nesigurnosti trpijo ravno tako kakor države dolžnice.
Poljska nola Romuniji
Belgrad, 18. jun. I. Iz Bukarešt poročajo, da je list »Epoca< prinesel danes na uvodnem meslu zelo oster napad na poljsko državo, y kalereni pravi sledeče: »Naši zavezniki Poljaki si od srca želijo moskovskega prijateljstva. Hočejo nas prisiliti, da zaključimo tudi mi pakt s Sovjetsko Husijo. Jasno moramo povedati, da lomu pritisku-ne bomo sle-
Cclja. Naj v miru počivata!
•0- Mostno načelstvo objavlja: Da prepreči- j dili in mu tudi nočemo podieči. Če Poljska misli, mo mestnim podjetjem in strankam nepotrebne j da zveza z našo državo ni več potrebna, naj to jasno
pove, kajti mi nočemo biti sateliti neke nejasne po
stroške in sitnosti, obveščamo vse odjemalce toka in plina: Zneski za porabo toka, plina, materijal in instalacije so plačljivi pri predložitvi raC-una. Ako inkasant ne dobi stranke doma oziroma ne prejme denarja, pusti stranki knjižico in eventuelne račune. Stranka more potem dolg snma poravnati pri blagajni mestne elektrarne Ljubljanska cesta 12. Ako v teku "S dni po prihodu inkasanta nc poravna dolga, se ji
itike. Moskva na vsak način želi, da oslabi odno-šaje, ki so obstojali med Varšavo in Bukarešto. S tem obnašanjem bo poljska vlada res dosegla svoj cilj pri sovjetih. Mi hočemo svoje obveznosti napram Poljski spoštovati, ne moremo pa dopustiti, da bi bila naša zunanja politika v rokah Varšave.
Vaš dopisnik se je glede tega članka obrnil v Belgradu na inerodajna mesta iu dobil o tem in-
ukine tok in plin in to brez nadaljnegn ob-	| cidentu sledeče informacije, da sc širijo pn Romu-vestila. Zopet na priklopitev se izvrši šele po	j ni ji vesti o neki noti, katero je poljska vlada poplačilu dolga z zamudnimi obrestmi ter stro-	I slala romunski vladi. Poljska vlada da je > tej noti škov zn od- in priklopitev.	| zahtevala od Romunije, naj do 20. junija podpiše
Šoštanj
Gradbeno gibanje postaja vedno živahnejše. Poleg gradbenih del, o katerih smo že poro-čalii, gradi svoje poslopje sedaj še trgovec /. usnjem g. Klcmcnčič na Vodnikovem trgu in zidarski mojster na Musarykovi cesti.
Poučna ekskurzija. Fantovs-ki krožek Prosvetnega društva je priredil v nedeljo, 12. t. in. ekskurzijo v rudniško jamo v Velenje. Številni izletniki so si pod strokovnim vodstvom ogledali dolge in temne rudniške rove, kjer so pač mogli spoznati, kako težka in trpljenja polna je služba rudarjev.
II
5HELLT^X
ubija sigurno molje varuje Vaše obleke
li
akt o nenapadanju s Sovjetsko Rusijo, v slučaju pa, da Romunija tega pakta ne bi podpisala, pivlem i»i so smatrala Poljska za svobodno ter ne hi bila več vezann, da izpolnjuje svoje dolžnosti, na k.»'rrc jo prejo pristala, namreč, dn ne ho zaključila nobenega pakta s Sovjetsko Rusijo brez vednosti Romuni jc. Ako torej Romunija tega ne lin storila, potem ho Poljska sama zaključila ta pakt s Sovjetsko Ru sijo. Od merodajnih poljskih krogov se ni moglo zvedeti, če je bila v resnici poslana romunski vladi omenjena nota.
Vojaški avtomobil zgorel
Ljubljana, 18. junija.
Danes ob 18.30 je opozoril grajski čuvaj poklicne gasilce, da gori v domobranske vojašnici. Gasilci so takoj odhiteli tja z motorno brizgalno in trenskim vozom. Gorel jc z res velikim plamenom vojaški tovorni avtomobil. Gasilci so sicer skušali rešiti, kar bi se dalo, vendar je avtomobil popolnoma zgorel. Menda se jc uzgal bencin v motorju.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Štev. 139.
Dnevna kronika
Črnomelj - kraj starih ljudi
Črnomelj, 17. junija.
S hitrostjo najnovejših prometnih sredstev poteka življenje človekovo v tej solzni dolini in v današnjih časih so le redki, ki dosežejo visoko starost. Za take pa je v sedanjih časih nemalo zanimanja, pišejo o njih časopisi, kažejo jih v slikah; zanimanje naj bi vzbudili taki kraji, kjer je kdo dandanes dosegel visoko starost. V vrsto takih zanimivih krajev pa častno stopa tudi Črnomelj s svojo bližnjo okolico. V Črnomlju živi, pridno dela in včasih gre tudi z drugimi brez vsake težavo na najvišjo belokranjsko turistovsko točko, na Mirno goro, ali kakor mi stari Belokranjci pravimo, k sv. Frančišku, Belič Janez iz Črnomlja 147, ki je bil rojen 25. marca 1839, ima torej za seboj žc 93 let. — In če pogledamo nazaj v dobo zadnjih deset let, vidimo visoke številke let, ki so jih uaši ljudje dosegli. Leta 1923 je umrla Butala Marjeta iz Dolenje vasi, stara 86 let; leta 1924 Lilek Marija iz Loke, stara 101 leto, 3 mesece in 19 dni; leta 1925 štefanič Karolina iz Loke, stara 84 let; leta 1926 Jerman Janez iz Črnomlja, star 88 let; leta 1927 Kure Matija iz Svibnika, star 98 let in Jerman Marija iz Črnomlja, stara 94 let; leta 1928 Pirnar Marija iz Črnomlja, stara 88 let; leta 1929 Pezdirc Matija iz Črnomlja, star 88 let; leta 1930 Križe Marija iz Loke, stara 90 let; leta 1931 Malerič Franc iz Črnomlja. star 89 let in Simonič Ana, stara 86 let. Letos 27. maja pa smo pokopali Kramarič Janeza dz Črnomlja, ki je bil star 90 lel, rojen je bil dne 25. junija 1841. — Vsi, ki želite dolgo živeti na tem ljubem svetu, pridite k nam v Črnomelj! Naš Opet vas bo zelo vesel.
Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje odlična družba je izbruna — to P e t r i č k o v a je slaščičarna, ki obenem je kavarna.
m.	—*—	..^m—
Huda nesreča gasilca
Novo mesto, 17. junija.
V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji se nahaja »2 letni Zunič Mihael, posestnik in mlinar, doma iz Dobrovice pri Metliki. Preteklo nedeljo je izbruhnil požar v Križevski vasi pri Metliki. Na pomoč so prihitela razna gasilna društva, med njimi tudi dobroviško. Med gasilci lega društva je bil tudi Zunič. Pri gašenju in reševanju raznih predmetov iz gorečega poslopja je bil skoraj najpožrtvo-valnejši. Pri vsem tem pa je premalo pazil nase. Drzno se je podal v klet goreče hiše gledat, če bi se morda dalo še kaj rešiti. Komaj pa je stopil v klet, že se je s truščem udri 6trop nad njim in ruševine so mu zaprle izhod. Dim bi ga bil kmalu zadušil in tudi plameni so že začeli sikali v klet. Radi prejšnjega napora je bil Zunič že precej izčrpan, sedaj pa ga je dušil še gost dim in že mu je postajalo slabo. Z zadnjimi močmi se je pognal kar skozi dim in ogenj. Na obžganem in še gorečem tramovju pa mu je spodrsnilo in pogumni gasilec se je zgrudil med goreče ruševine. Le s težavo so ga tovariši, ki so ga pogrešili, spravili iz obupnega položaja in ga rešili smrti. Precej ožganega in oslabljenega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč.
Ta la 7tožljWc vrine »lote iz parjene bukovim1, z najmočnejšim modernim platnom opremljene razpošilja Prva gorenjska razpošlljalnlca
Ivan Savnik
Kranj 14
Za zdravilišča In Irgovce pri večjem odjemu rn(|ro-ceno ! Zahtevajte ponudbe l
Koledar
Nedelja, 14. junija: (5. pobiukošlna nedelja): Julijaua, devica; Gervuzij in Protazij, mučenca.
Ponedeljek, 20. junija: Silverij, papež; Mihe-
lina.
Novi grobovi
-f- Prof. dr. Niko Omersa. Po dolgotrajni hudi bolezni je umrl profesor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani g. dr. Niko Omersa. Pogreb bo v ponedeljek ob pol C popoldne v Kranju. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Varilavesi pri Makolah ie- umrl 72 letni posestnik gosp. Čer nog a Jurij. Bil je dober gospodar, oče desetih otrok, ki so vsi dobro vzgojeni in preskrbljeni. Pokojnik je bil že v bivši Avstriji zaveden narodnjak ter je vedno stal v vrsti krščanskih narodnih beriteljev. Zlasti se je mož udej-stvoval v zadružništvu, kjer je bil dolga leta desna roka tamkajšnjega gosp. župnika Lendovšeka. Deloval je tudi v trgovskem odseku Kmetijske zadruge v Makolah, katera zadruga je veliko koristila kmetom zadružnikom. Blag spomin pokojniku!
-f- V Makolah pri Sv. Ani je umrl posestnik g. Franc Bnbšek. Pokojni jo hil zaveden krščanski mož. več lot občinski odbornik in ključar podružnične cerkve Sv. Ana, za katero je mnogo žrtvoval. Saj je največ njegova zasluga, da je bila cerkev Sv. Ana pred leti popolnomu prenovljena in je dobil« nove zvonove. Zapušča vdovo in 5 otrok. Bog mu hodi iiogat plačnik! Preostalim naše i/.krono sožalje!
Osebne vesli
— Sestdesctletnico svojega rojstva obhaja danes Anton Lovrenčič, bivši župan in cestni okrajni načelnik v Sodražici, zvest naročnik »Slovenca«, kateri zahaja v njegovo hišo nad 50 let. Naše iskrene časlitke!
Cerkveni veslnik
Pfoini čnstivci imajo dne 23. juniju v stolnici od 9. do 10. zvečer i/.redno češčenje presv. Srca Jezusovega. Molili bomo iz knjige >Večna molitev« TO. uro; Spravne molitve.
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima v torek, dne 21. t. m. zjutraj ob pol 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, pppoldne oh 4 odho-rovo sejo. ob 5 pa shod in obnovitev posvetitve presv. Srcu Jezusovemu. Pridite'polnoštevilnol
Propagandna artis ecclesiae. Katoliški Ate-ljer >Ar* saera« poslika in popravlja strokovno, umetniško cerkev ali cerkvcno sliko, le za povrnitev režijskih stroškov. Prijazne ponudbe nu v\rs saern«, Praga XII., Američka tO (Češkoslovaška),
Oslale vesli
_ Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi zglednih katoliških staršev, ki so doma v lavantinski škofiji in so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak gimnazijski razred in imajo namen po dokončanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu na kn.-šk. ordinariat v Mariboru. Priložiti je treba: krstni list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo. Razen tega se morajo vsi prošnjiki zadnji teden julija (od 25. do 31. julija), ako tega že prej niso storili, osgbno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu, Pripomni se še, da se vršijo sprejemni izpiti za gimnazijo 25. junija, pozneje pa ne več, za sprejemni izpit se je treba prijaviti gimnazijskemu ravnateljstvu do 23. junija. Dečki, ki bodo delali sprejemni izpit in mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj kar po opravljenem izpitu predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12.
DAJ Slado- DAM -led
—	Na uršulinskem učiteljišču v Ljubljani se je
vršil v dneh od 6. do 18. junija učiteljski diplomski izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Nika Zupaniča. K izpitu je bilo pripušče-nili vseh 24 gojenk petega letnika, torej 100%. Uspehi so bili prav lepi. Izpit je položito 22 gojenk, to je 91.6%, samo 2 gojenki bosta imeli popravni izpit koncem avgusta,
—	Prosvetna zveza v Ljubljani opozarja vsa prosvetna društva, naj si pravočasno (t. j. do 15. julija) oskrbe zn svoje knjižnice dr. Sušnikovo knjigo Akademski poklici, ker velja do omenjenega roka subskripcijska cena 28 Din za elegantno vezano, 384 strani obsegajočo knjigo, po pošti 5 Din več, in bo pozneje knjiga za 12 Din dražja. Knjiga je tako važna ne samo za višjegiinnazijce in abilu-riente, ampak za vsakega, ki ima posla z mladino, da brez nje ne bo mogla biti nobena knjižnica. Naroča se j>ri Slov. kat. akademskem starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Kdor hoče priti osebno po knjigo, lahko to stori do 15. julija vsak delavnik od 9—11 iu od 14—16.
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Pranz-Josei«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
—	Maturantje šentviške gimnazijo lela 1922 proslavijo desetletnico mature v zavodih dne 4. in 5. julija. Sklicatelja profesor Tine Debeljak, kaplan dr. Fajdiga, škofja Loka.
—	Rezervnim častnikom. Dne 28. t. m. se vrše na Ceru velike svečanosti v čast padlim junakotn leta 1914. UROIR vabi tovariše na udeležbo teh svečanosti; vožnja bo polovična. Prijave je čimprej dostaviti na pododbor UROIR Ljubljana.
—	Nove telefonske relacije, ki so bile dovoljene in otvorjene med našo državo in kraljevino Romunijo, so objavljene na strani 664 »Službenih novin« št. 135 od 16. junija t. 1.
—	Pleskanje mostov. Licitacija za prepleskanje 5 železnih mostovnih konstrukcij in sicer med postajama Celje—Laško; Maribor gl. kol.—Iloče; Šmartno—Šoštanj; pri Gornji Radgoni in med postajama Kranj—Naklo se bo vršila 8. julija pri gradbenem oddelku ravnateljstva drž. železnic kjer so interesentom splošni in specialni pogoji na vpogled.
—	Razglas o prvi javni pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo mostu čez Pišenco v Kranjski gori v tiru banovinske ceste II. reda Kranjska gora— Vršič je razglašen v »Službenih novinah« št. 134 na strani 10. Licitacija se bo vršila 2. julija t. 1. ob 11 v prostorih tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Hm! slaščice in nebeške torte, Tutankamen in še razne sorte, kakor »Zrinski«, Jelačič in slične pri Petričku res so vse odlične!
—	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- in trosobnth stanovuuj v nebotičniku ter v objektu 111. v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Nadalje razpisuje oddajo pisarniških prostorov v nebotičniku ter trgovskih lokalov v pasaži. Vsi lokali iu pisarne ter stanovanja so najinoderneje opremljena. Reflektanti zu stanovanja, pisarne ali trgovske lokale naj vložijo prošnje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, — Vse potrebne informacije se dobe pri gradbenem vodstvu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulica 3.
—	Iz načrtov za bodočo Ljubljano je najlepši in najpomembnejši o »Ljubljanskem gradu kot slovenski akropoli«. To veličastno Plečnikovo zamisel pojasnjuje na osnovi načrtov in risb Fr. Štele. Knjiga, ki slane samo 15 Din, je izšla pri Novi založbi v Ljubljani. Od istega pisatelja priporočamo tudi lep in poljuden »Oris umetnosti pri Slovencih«, ki ga pojasnjujejo številne in lepe slike. Knjiga je najlepši spominski dar za vsako priliko.
9*
GURKIN"
sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave, se dobi v vseli trgovinah z mešanim blagom
—	»Maja« opanke — velika moda! Dražestna foruaa in lepa elegantna izdelava proglasila je »Maja« opanke za veliko modo te sezone. Našim damam se priporoča, da pri kupovanju »Maja« opank pazijo na znamko »Maja«, ki se nahaja na podplatu kakor ludi na ovojnem kartonu. Samo te so prave!
—	Pri bolečinah v členkih, protinu in išijasu se doseže dober uspeh s Togal tabletami. Delovanje je hitro in učinkovito, brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika! Dobijo se v vseh lekarnah. (Odobreno od Ministrstva Socialne Politike in Narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. februarja 1932.)
—	Dandanes pijejo tudi arteriosklerozni Si-sačko mineralno vodo, ker se na la način osvobodijo te težke bolezni.
—	Tarmol bo ščitil najboljše vašo obleko pred škodljivimi moli. Tarmol izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Prava metoda uspešnega negovanja lepote počiva na uporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	V vseh drogerijah se dobi priznano desin-fekcijsko predstvo SANOFORM v originalnih steklenicah.
—	»Franz-.Toscf« grenčica je že od nekdaj preizkušena proti motuji prebave, bolečinam v že-
—	Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis.
—	Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in .album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naiRolidnejši dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87.
Zbirčen jeziček liže
sladoled »Petriček«.
Jesenice
Gospodinjska razstava. Na tukajšnji gospodinjski šoli bodo danes 19. junija razstavljeni kuharski iu šivalni izdelki. Razslava bo na ogled v osnovni šoli od 9—12 dopoldne iu od 2—6 jiopoldne. Vljudno vabljeni vsi I
Škofja Loka
Tukajšnji rojak g. župnik Franc Ažbc iz Amerike, je hudo bolan. Duhovnim sobratom g& priporočamo v molitev. — 26. t. m. bo v poslopju ljudske deške šole v Škofji Loki velika razstava šolskih izdelkov.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 48 od 18. t. m. je objavljena »Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet« dalje »Dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plo-vitvi med Jugoslavijo in Italijo« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«.
—	V Službenih novinah št. 135 je objavljena »Naredba o izmenjavah in dopolnitvah naredbe o organizaciji za posredovanje dela od 26. novembra 1927« dalje -Pravilnik o postopanju pri ustanovitvi združenja trgovcev in obrtnikov«, »Pravilnik o posebnih taksah, ki jih morajo plačati inozemske tvrdke pri uvozu zdravil biološkega izvora«, »Pravilnik o prodaji bioloških proizvodov« in »Pravilnik o pogojih za nabavljanje inventarja za državne in banovinske bolnišnice ter socialnozdravslvene zavode in za manipulacijo s tem inventarjem«.
Volnene kopalne obleke
ter modne čepice dobile najceneje pri Clllcl Zaje — strojno pletenje — Rodlca-Groblje pri Domžalah
—	Pekovskega mojstra, ki je delal najmanj pet let kot samostojen mojster, potrebuje poveljstvo timoške divizijske oblasti za intendantsko skladišče v Zaječaru. Kandidat mora biti naš državljan, dovršiti je moral najmanj štiri razrede ljudske šole in ne sme biti starejši od 45 let. Ostali pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lisla na strani 1083 do 1084, ki je na razpolago na vseh orožniških postajah in pristojnih vojnih okrožjih. Prošnje naj sc pošljejo »Poveljstvu timoške divizijske oblasti, Za-ječar, do najkasneje 5. julija t. I. V Službenem voj. listu od 11. t. m. je rok za predložitev prošenj pomotoma določen do 5. t, m.
—	»Karitas«. Preskrbite se! Zavarujte sebe in svoje domače pri >Karitas«, ki ni nobena samopomoč, temveč oddelek velike in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Navodila dobite pri krajevnih zastopnikih, v župnih uradih ter pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas«. Prihodnjo nedeljo '26. t. m. bo poučno predavanje o Karitas v Starem trgu pri Ložu ter v Trebnjem.
H
Hasznanila
Ljubljana
Pevski večer na vrtu Rokodelskega doma. -
Drevi ho nu vrtu Rokodelskega domu »Pevski večer« z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Nastopili bodo pevski zbor, salonski orkester, povci kupletov itd. Asi, ki so sc doslej udeleževali prireditev v Rokodelskem domu, nuj sc gotovo oglase danes nt vrtu Rokodelskega doma. Vubimo pu tudi vse druge, da pridejo v našo družbo. Pričetek jc ob j>ol 8 zvečer.
Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8. zvečer vaja celotnega pevskega zbora. Vsi in točno! Pevovodja.
Pevski zbor Glasbene Matice ima v petek, dne 24. junija t. 1. ob 20 v liubadovi povski dvorani svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Pevsko društvo »Krnkovo-Trnovo« bo tudi letošnje leto dostojno proslavilo svojega pa-trona z veliko vrtno veselico v liodeljo, dno 26. junija v Koleziji.
Občni zbor Vincencijeve konference za akudemike bo v torek oh 8. zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5. — Prav vljudno vabimo vse prijatelje iu dobrotniku naše Vincencijeve konference, da se tegu občnega zbora udeleže. — Vincencijeva konferenca za akademike.
Spored L javne produkcije gojencev drž. konsorvatorija oh sklepu šolskega leta. Produkcija bo v ponedeljek, dne 20. t. m. oh 20 v Filharmonični dvorani. Vstopnice so v pred-prodaji v Matični knjigarni, sedeži so od 4 do 10 Din, stojišča po 3 Din, dijaška po 2 Din. —
II. juvnu produkcija bo v sredo, dne 22. junija, ravnotako oh 20 v Filharmonični dvorani. Na tej produkciji nastopi 7 gojencev držuvnega konservatorija. III. sklepna produkcija pa bo v Petek, dne 24. junija t. I. in sicer v uuionski dvorani. To je koncert absolventov državnega konservatorija letošnjega letu Lipovšek Marjan (klavir), Murčec-Olup Mara (solopetje), Verbič Milena (solopetje), šušteršič Vinko (violina). V predproduji se dobe tudi podrobni sporedi.
Maribor
Kaj bo danes? Oh 5 po-poldne v unionski dvorani velika jubilejna akademija Katoliške omladine z bogatini sporedom. Prijatelji nilu-dine! — Oh 4 popoldne v Ljudskem vrtu tekma zagrebške Concordije proti ISSK Mariboru. — Ob 5 popoldne v dvorani Prosvetne zveze rednu mesečna prireditev Poselske zveze.
Krščanska ženska zveza ponovno opozarja, da se vrši skupščina dne 9. in tO. juliju v Rajhenburgu Dovoljena je polovično vožnja od vstopne postaje nu Slov. Štajerskem do Rajlien-burga in nazaj proti izkaznici, ki jo prejmejo udeleženci pri zvezi proti plačilu 5 Din. Prijaviti se je pri zvezi najpozneje do 22. juniju jiisnieno nn naslov zveze Maribor, Aleksandrova št. 6, L nadstr. ali pa v društveni pisarni, ki je odprta vsako sredo in soboto od S do 10 n o<> 2 do 4.
Št. Vid nad Ljubljano. Tukajšnja meščanska šola priredi tudi letos, kakor vsako leto, razstavo risarskih in drugih izdelkov svojih učencev. Razstava bo odprla v nedeljo, dne 19, in v nedeljo, dno 26. junija, vsakokrat od 7 do 18. Letos je imela šola prvič štiri razrede in ima prve absolvente. Razstava bo zelo lepa in zanimiva, zato vabimo občinstvo, da si jo v velikem številu ogleda. Vi-dovdanska proslava pa se bo vršila v nedeljo, dne 26. junija popoldne po večernicah. Tudi na proslavo' vabimo cenjeno občinstvo.
Breznica. Danes popoldne ob 3 blagoslovitev motorne brizgalne v župni cerkvi. Po vseh obredih bo sprevod do gasilnega doma, nato pa koncerl pri Vrbanovcu.
Slovesnost prvega sv. obhajila se je v naši fari preteklo nedeljo izvršila prav prisrčno lepo lako v cerkvi kakor ludi pogostitev v dvorani. Res, vsa čast in zahvala vsem dobrim ljudem, ki se vsako leto s takim veseljem in z darovi spomnijo srečnih otrok, ko ti obhajajo najlepši svoj življenjski dan!
Na društvenem letnem igrišču je vsako nedeljo nad vse živahen mladinski promet. Vedno bolj spoznavamo, kako zelo nam je bilo tako igrišče potrebno. Igranje, petje, debatiranje, zabava, vse to se vrsli drug za drugim. Prav in lepo je tako!
Trbovlje
Strela. Ob nevihti v četrtek popoldne je izredno trdo treskalo. Strela jo ponovno udarila v eleklro-vod in toliko pokvarila, da so bili ponekod še zvečer brez. luči. Tako je udarila na Kleku in izbila v Žagarjevi hiši varovalke s stene, strela pa je zletela po žici v klet in zemljo. Na dnevnem kopu Neža pa je strela pretrgala električni vod in je en konec napeljave padel na železen voziček, katerega se je držal tam zaposleni delavec. Pahnilo ga je močno v stran, kaj hujšega se mu pa ni zgodilo.
Igra t)o danes jiopoldne v Društvenem domu. Zveza bojevnikov uprizori veseloigro »Anarhist« in »trije ptički .
Nabori iu nogomet. Ta teden se vršijo pri nas nabori. Naborna komisija dolži nogomet, da je kriv slabemu telesnemu razvoju fantov, da so nesposobni za vojaščino. Pri velikem treningu za nogomet dobijo slaba in ozka prsa, ker večinoma ne gojijo Še ostalih panog lahke atletike, ki vplivajo na razvoj prsnih mišic. Obratno s prejšnjimi leti si sedaj vsi želijo čimprej opraviti vojaško službo, večina tudi radi nezaposlenosti.
Delo so ustavili na banovinski cesti, ki bi naj vezala Trbovlje s Savinjsko dolino. Komaj pred tremi ledni so začeli in je dobilo precej brezposelnih zaslužek, sedaj pa je žo konec. Pravijo, da je zmatijkalo denarja.
Bata sporoča, da je prejel rešenje od banske uprave dravske banovine, ki mu dovoljuje rokodelsko obrt za mehanično popravljanje čevljev.
Radio
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlandcr, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
Soloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
fro&rami Radio-Llubllana t
Nedelja, dne 19. junija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Dr. Ante Kordin: Alkoholizem v družini — 10.30 Kuj je Piipin izumil za radio? (dr. P. Breznik)
—	11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čus, poročila, plošče — 15.00 Medved: Stari in mladi (Ljudski oder) — 16.15 Koncert dveh mandolin s spretn-ljevanjom kitare, vmes kitara-solo — 17.00 Salonski kvintet — 20.00 Samospevi g. Jožeta Go-stiča, tenorista ljubljanske ojierc — 20.30 Prenos Erich Ilcrsejevcga jaz z orkestra z Bleda
—	22.00 Čas. poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 2«. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. R. Tomiuec: Albert Diirer — 19.30 Dr. F. Štele: Glavne razvojno faze v uinetii. zgodovini — 20.00 »lngeborg* — igra St. Jukob. gled. oder — 21.00 Koncert godalnega kvarteta. (Gg. Pfeifer Leon: I. violina, Stanič Franjo: II. violina, šušteršič Vinko: viola, Bnjde Oton: čelo) — 22.00 Cus, jioročila — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi i
Ponedeljek, 20. junija.
Budapcst: 20.45 Večerni koncert in prenos Chopin-ovega koncerta iz Varšave. — Dunaj: 19.25 »Muzikant«, opera — 20.00 Večerni koncert. — Praga: 20.00 Koncert praških konser-vatoristov. — Langenherg: 20.30 »Nibelungi«.
—	Beromiinster: 20.00 Mladinski koncert — 20.35 Radio orkester. — Rim: 21.00 Prenos — 22.00 Lahka glasba. — Belgrad: 19.35 Prenos z Dunaja — 21.(K) Pester koncert. — Prenos iz Skoplja. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba — 21.20 lz visoke šole za glasbo: scenn opere »Faust«, III. del. — Toulouse: 20.15 Koncert vojaške godbe — 20.45 Operetne pesmi. — Stnttgarl: 20.40 Operni prenos — 21.50 Melodije. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. — Milano: 20.25 Pester koncert — 21.00 Simfonični koncert.
—	Zagreb: 19.35 Dunaj — 21.45 Jazz.
Torek, 21. junija.
Budapest: 19.05 Koncert moškega pevskega zbora — 20.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 20.05 Simfonični koncert — 20.50 Koncert godbe na pihala. — Praga: 19.20 Moderne češke melodije — 20.10 Violinski koncert — 20.441 Koncert vojaške godbe. — Langenherg: 20.IK) Od flavte do puvke — 20.40 »Nibelungi«.
—	Beromiinster: 20.00 Plesni večer — 21.45 Poljudna ruska glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert — 21.30 Komedija. — Belgrad: 20.30 Zagreb
—	22.50 Vočernu glasba. — Berlin: 21.00 »Por-cia«, opera. — Toulouse: 23.30 Moderna simfonična glasba. — Stuttgart: 19.30 Ruska narodna glasbu — 21.30 Simfonični koncert. — Barcelona: 21.15 Radio orkester — 21.20 Jazz. — Mi-luno: 21.00 Komorna glasim. — Zagreb: 20.30 Klavirski koncert — 21.30 Igra,
Steiv- 139'_____žSLOVSKSC*. das IS. jialfr im	Stran 7.
Omišalj na Krku
je oddaljen od Sušaka 45 minut a parobrodom. Hoteli in vile so zgrajene na obali ter posedujejo lastna kopališča. Kopanje svobodno. Vodovod in električna razsvetljava. Krasni izprehodi in iileti v okolico. — Nedaleč od Omišlja je malo mestece Njivice, prikladno zlasti za one, ki žele popolen mir. Informacije daje kopališko poverjaništvo.
V logarsko dolino
se peljete v odprtem avtobusu Iz Celja za 75 Din na obe slranl, za 90 Din na Bled In nazaj. Družba naj obstoji iz 22 oseb. Avlo naročajte pri
URH PAVLU. Ljubno pri Celju.
Baška na otoku Krku
Baška: Pogled z mesta na kopališki del in hotelska podjetja. Dobro je vidna plitvost obale. _ V
ozadju borovi nasadi.
Letovišče
ob Vrbskem jezerul
Oddam tri novo opremljena	|
stanovanja po zmerni cenil	|
Vila s krasno lego ob cesti	|
Vrba—Loga vas, 15 minut od	|
jezera. Ponudbe naj se naslovi-	|
jo na Postfach 174, Klagenfurt	|
................................................................mmiiiiiiiiiiiin
Zdravilišče Lassnitzhoehe
20 minut z avtom od Graza, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni sanatorij za živčno in interno bolne (in za diha ne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. Telefon v Grazu št 0465. — Zdravnik upravnik dr. Miglitz.
Planinski dom r Logarjevi dolini
V eni najlepših alpskih dolin, v Logarjevi dolini je zgradila agilna Savinjska podružnica SPD v Celju nov dom.
Ob vznožju velikanov Kamniških planin, v objemu mogočnih gozdov, pod šumečim slapom stoji novi dom, ki bo dobrodošel turistom kot izhodna točka na Kamniške planine, prav tako pa tudi onim, ki iščejo počitka v mirnem, divnem kraju in v zdravem gorskem ozračju. Dom je dobro opremljen in oskrbovan. Cene so nizke, tako da bb nudi
s pogledom na Kamniške planino.
za mal denar vsega, knr rabi človek, da si okrepi duh in etlo. Ob slapu je velik bazen za kopanje, lepih prostorčkov za sončenje in počitek najdeš, kolikor ti srce poželi.
Dom bo otvorila podružnica SPD v ponedeljek, dne 20. t. m. brez hrupnih slavnosti in bo od tega dne dalje stalno oskrbovan. Turisti in izletniki bodo delo planinskega društva najlepše podprli i obilnim powtom te krasne gorske postojanka
Kjer izvira bistra Sava...
V	vrsti morskih letovišč in zdravilišč, ki so se Slovencem posebno priljubila, zavzema Baška eno prvih mest.
Na jugovzhodnem koncu otoka Krka leži v lepem, 2 km dolgem zalivu, to starodavno mestece, ju ima sedaj okrog 3000 prebivalcev. Slikovit je pogled nanj s parnika, na to skupino starinskih hiš in hišic, ki se dviga malone iz morja vedno višje in višje po kraškem pobočju gora.
Baška se deli v 2 dela: v mesto, ki je ohranilo še povsem svoj prvotni značaj starega obmorskega kraja, čeprav je žilavo, prijazno in gospodar-skonapredno prebivalstvo mnogo storilo za notranjo modernizacijo zasebnih hiš. Ločeno od mesta je nastala že od 1. 1910 naprej prav na izhodu doline ob peščeni obali vrsta modernih hotelov, pen-zij in vil, ki kaže že na zunaj čudovit razvoj tega nekdaj prav pozabljenega kraja. To je prednost Baške: iz hotela samega imaš že neposreden dostop do morja, ki je tu izprva povsem plitvo, tako da se tudi otroci brez strahu lahko kopljejo v njem.
Silovita starka burja, ki se rodi, kakor pravijo, v nasproti ležečem S en ju, se izpreminja po leti v prijetno sapico, ki hladi ozračje tudi ob najhujši vročini in povzroča razigrano valovanje morja ter s tem posebno veselje zlasti mlajšim kopalcem
Morje pa je tako kristalno čisto, da se vidi dno še na 8—10 m globine; njegova temperatura dosega poleti 26° C in še več.
Ta plitva obala z drobno mivko je izredna posebnost Baške tembolj, ker bi jo nihče ne pričakoval, ko žre med vožnjo prepadne skale in čeri, v katerih pada tu otok Krk v morje.
Baška se je po vojni Slovencem in zlasti Ljubljančanom posebno omilila, ker je njeno prebivalstvo tako prijazno, uslužno in dovzetno za vsak napredek. Baška je eno izmed kopališč, kjer se živi najbolj poceni, a pri tem dobro in udobno. Nas imajo tudi Baščani posebno radi, saj so celo en hotel krstili za »Slovenca«.
Mesto samo je že po svoji zgodovini aznimivo. S Senjem vred je bilo nekdaj zatočišče slovitih senjskih gusarjev, še danes so njegovi sinovi najboljši mornarji. V cerkvi sv. Lucije je znamenita plošča z glagolskim napisom iz 12. stoletja, v katerem se omenja hrvatski kralj Zvonimir. Tudi spomini iz rimskih časov (mozaiki) so se ohranili.
V	zadnjih letih so začeli pogozdovati gola pobočja kotline nad Baško — prvi uspehi se že kažejo v majhnih borovih gozdičih. Želeti bi le bilo, da se to delo sistematično in na široko nadaljuje, tako da bi segal mogočen pas gozda prav do kopališč in da bi se sedanji sestoji med seboj zvezali.
Iz Baške so izleti po kopnem in po morju. Po 'topnem n. pr. v lepo dolino Jurandvor in naprej po planoti do Aleksandrova (le v zgodnjih jutranjih urah!) ali pa na 569 m visoko Obzoro, s krasnim razgledom po morju daleč na Rab, Cres in Lošinj in skoraj do Sušaka. Pripomnim, da je svet v dolini za rnesloi*, mnogo lepši, kakor se vidi z morja Vse polno je tu vinogradov, vrtov, fig, oljk itd. Domače vino je izvrstno in zelo poceni, prav kakor na Rabu. Po morju je najbližji izlet v niti pol ure oddaljeni Senj, staro škofovsko in uskoško meglo, polno zanimivih starožitnosti. Dobro je še ohranjeno ponekod mestno obzidje; nad mestom pa še danes straži stara trdnjava Nehaj. Stolnica je zelo
Baška na otoku Krku.
Slovito udobno morsko kopališče
Ea odrasle, otroke in neplavalce. Najdaljša (2 km dolga) in najlepša obala, pripravna za kopanie na našem Jadranu. Prijetno solnčenje na peščeni morski obali. Dnevna zveza s parobrodom s Sušakom ln ostalimi mesti na zgornje«n Jadranu. Električna razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. itd. HOTELI:
Velebit Volarič, Orandič. Praha, Baška, Europa. - Pensioni: Jadran,' Kvarner. Kuža. Triglav in v<* privatnih vil in hiš za nastanitev gostov — Informacije posije na zahtevo brezpla no kopališko oekrbništvo in kopališka zadruga kot lastnica na,večjega dela obale
..................................................................................
Planica-Tamar-Jalovec (2643 m).
Tam na skrajnem koncu gorenjskega kota, ki velja za najlepši del naše domovine, ob meji treh držav leži prijazna planinska občina Rateče-Pla-nica, ki ni znana samo prijateljem zimskega športa, ampak tudi onim, ki pridejo poleti v to idilično in mirno alpsko letovišče, da se odpočijejo od tru-dapolnega dela in da jim okrepi telo in duh oster planinski zrak. Tu preliva krepak, delaven rod poljedelcev in živinorejcev, ki so z gorečo ljubeznijo priklenjeni na ta veličastni planinski raj, čeprav so življenjski j>°goji zeta trdi. Zemlja je peščena, malo rodovitna, a ljudje hočejo na vsak način živeti doma, zato je vsak košček zemlje temeljito obdelan. Izmed žitnih vrst uspevajo rž, ječmen in oves, najbolj pa obrodi krompir. Veliko boljše pogoje kakor poljedelstvo ima zaradi izvrstnih solnčnih pašnikov živinoreja in ovčjereja, ki je pa sedaj nerentabilna, zlasti še, ker so Ratečam f>o prevratu izgubili dva, zanje tako važna trga, kamor so prodajali živino, to sta Trbiž in Beljak. Zadnje čase j>a dobivajo tudi suhe skale in oster planinski zrak svojo veljavo in tako prihaja za Ratečane v ospredje tretja panoga narodnega gospodarstva — tujski promet. In v tujsko-prometnem oziru imajo Rateče bodočnost, saj so dani za to vsi pogoji: zdrav, oster alpski zrak in izredno lepa, razgledna lega vasi (870 m nad morjem), obdana z vencem Julijskih alp in Karavank. Rateče so izhodišče za najrazličnejše ture, tako da lahko pridejo na račun i bolj komodni, zmerni turisti kakor tudi veleturisti. Lepa so sprehodna pota iz Rateč v divje-romantično dolino Planice k izviru Save (slap Nadižal), poldrugo uro hoda od vasi in h Klanškim jezerom pod Mangartom, ki se sicer nahajajo že onstran državne meje, do katerih pa je dostop brez vseh sitnosti mogoč. Na severni strani vasi se dviga v Karavankah Peč (1511 m), l:ier se stikajo meje treh držav. Tu je diven razgled proti severu na lepe koroške gore in na sentimentalna koroška jezera, proti jugu pa na romantično Planico, ki jo zapira divja navpična stena Mojstrovke, pirainidasti Jalovec (2G55 m), jugoslovanski Matterhorn, in na zahodu tri razdrapane Ponce.
Prvi letoviščarji so že začeli prihajati v Rateče na oddih. Kakor kaže, bo tudi letos sezona jako živahna. Sploh pa, kakor dokazuje tujsko-pro-melna statistika, frekvenca od leta do leta vedno
bolj narašča. V letu 1927 je bilo v Ratečah 137 tujcev, 1928 210, 1929 658, 1930 1015 in 1931 1425 tujcev. Enodnevni obiski, katerih je največ, niso všteti. Na rapidno naraščajoč dotok tujcev so postali Ratečani pozorni, tako da vsako leto kaj novega pripravijo svojim gostom.
Na svidenje v romantični Planici pod divjim Jalovcem in Poncami!
RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE.
Kadioemanacijsko termalno kopališke
DOLENJSKE TOPLICE
zdravi sigurno reumalizem, išias, ženske bolezni L I. Sezona od 1. maja 30, septembra. Stanovanje, hrana in kopel) v kopališkem doma
50 Din dnevno.
Postaja: Slraia-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekt.
[ ^Viia „3(azUa$"	|
■ o{> f jojjfum je-ztzu, mv3v u<?o(mo, c*ntno	|
: fcav«tvi« v -počitmeofv. eVto»tK»	tvfc	S
<jo:»(ie iiltan\ct „eKoivMf6a(vn".
Čl»to{'nontt i-n ž t(<MvvJlio postaja	;
Kadio-aklivno termalno kopališče ogljikove kisline termalno kopališče na prostem
RimSKE TOPLICE
Dravska banovina Sezona od 1. maja do 15. oktobra
Indlkneljn: revinatizem,	Penz.lo ske eene v Klavni
iSias, žensko bnlez.ni,	sezoni: Din 70'— dnev-
ponianjkanjo teka, ar	nn. — Prijavo pri vseh
torioiikloroz.a Itd.	uradih ..Pntnlka"
Izčrpni prospekti brezplačno polom knpalUke uprave __Rimske Toplice
Pridobivajte novih naročnikovi
Planinski dom v Logarjevi dolini
N1VEA-KREMA: DIN 5.- - 22,-NIVEA-OLIE: „ 25.- ln 35,-
Jugosl. P. BEIERSDORF A CO, d. a. O.J., MARIBOR
Učite se pravilno solnciti!
To pomeni: nadr$ntte VoSe telo predno »e Izpostavile
solnčnim žarkom z
NIVEA KREMO
aiii NIVEA-OL3EM
Oboje vsebuje edino sredstvo za ne$o kože- eucertt, ki le koZi sorodna Ivarina, vsled Cesar so nam ta sredstvo takorekoč naravno podana ler jih nt mogoče nadomestili, najmanje pa z nekimi ,,čudotvomiml kremami". Nlvea-krema InNivea-olie zmanjšujeta nevarnostskelefith solnčnih opeklin ter dajeta VaSt koZi krasen bronast ton. V vročih dnevih uCinkuleNivea-laema prijetno ohlajujoCe, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nlvea-olje pred prevelikim ohlajenjem, ld lako lahko dovede do prehlajenja.
Nekaj pa upoSlevajte: ne solnčlte se z mokrim telesom tn namaZite se vedno poprej I
Otok
RAB
do 100«.
Pensioii Af " 'V	„.._.. .
1«	Hotel Brlslol
(s postrežbo gig	Palače Hotel
in vsemi Iv ~ft®®^	Pr; ha
laksami)	Vila Vilma Hotelir A. Machar
MOTEL CEMTRRL
Dno
Komp letni pension
55 60 Din. — Dunaj., domača, madjarska kuhin/a.
Baška: Pogled z mestne obale ua kopališki ael in hotelska podjetja. V ozadju Obzova z začetnimi nasadi.
Zveze Baške s celino so ugodne. Vsak dan prihaja redni lokalni parnik (Topola ali Triglav s Sušaka po 4 urni vožnji okrog 6 popoldne v Baško, odhaja pa na Sušak ob 7 zjutraj. Razen tega pristaja v Baški, toda le v torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo ob 12.05 parnik, ki odhaja s Su-šaka2 ob 7 zjutraj. Ta parnik je priporočljiv, ker ima zvezo z brzovlakom Miincben-Ljubljana-Zagreb-Sušak. (Odhod iz Ljubljane ob 20.) Iz Baške odhaja na Sušak v torek in petek ob pol 10, v sredo i in tudi v petek pa ob 11.
Bivanje na Baški je po naravi okolice same bolj ali manj koncentrirano v kopaliških hotelih, vilah in ob morski obali. Neposreden stik z morjem razvezuje goste tesnih spon družabne etikete — življenje je naravno in domače. Holeli pa, ki so vsi nastali v novejšem času, imajo vsakršen kom-fort, zlasti pa dobro vodo iz vodovoda, električno razsvetljavo itd., mnogi, kakor »Gradič« in »Volarič« tudi prijetne vrtove, dočim je v Velebitu kot največjem, vsak večer tudi družabna prireditev z godbo.
| lepa in ogleda vredna. V cerkvi sv. Frančiška so grobovi senjskih uskokov. Lepo in moderno je senj-sko pokopališče.
Od Senja se lahko popelješ z dnevnim avtobusom na mogočni Velebit in na Plitvička jezera. Kdor je turist in jih ne pozna, ne bo zamudil te ugodne prilike.
Kogar mika strašna golota in samota otoka Prvica, ki se dviga ves bel nasproti Baške iz morja in tvori z Baškim rtom morsko ožino »Senjska vrata«, ga bo ali s čolnom ali še bolje z motorno ladijo obiskal. Tu so se nekoč skrivali senjski uskoki in prežali v morskih zagonih, skriti za pečevje, na svoje sovrage - Benečane. Danes prebiva na obrežnem otoku le čuvaj morskega svetilnika, ki mu pa morajo dovažati hrane in vode z Baške. Njegova hiša je kakor trdnjava, saj pa je burja pozimi in v pozni jeseni tu doma in ne prizanaša ničemur, kar ni naravno zrastlo z zemljo in skalo
Lepo in ne predaleč po morju je iz Baške do Raba (pičlo uro), do Aleksandrova in Krka na otoku Krku, v N o v i itd.
Stran 8.
»SLOVENECc, dne 19. jtrofla 1982. N-
Sterv. lfsa
Joža Herfort:
Sivi samotar
Stanje Narodne banke
Goslo bukovje je stalo mirno, noben list se ni ganil, i la so bila na debelo pokrita z odpadlim listjem, med temnozelenimi listi se je tu in tam modrilo sinje nebo. Veliki skladi mahovitih skal so se mogočno, mrko dvigali, prav kot silni stari gradovi. Po tleh je ležalo par preperelih vej, ki so zakrivale že itak zabrisano stezo. Daleč doli v strmi globeli je rahlo šumela voda, visoko pod uebom nekje je požvižgavala kanja.
Tam, kjer se je steza, morda je bila stara stečina, približala skladu mogočnih skal, je držala druga steza navzgor med skale, kjer se je zgubljala v temni odprtini — v jazbini.
Solnce, ki je igraje med listi sipalo zlate pramene luči, je pokukalo pred jazbino. Vse je bilo tiho, noben list ni zaešlestel, ko se je prikazala iz jazbine belosiva glava jazbeca. Nezaupno je vonjal s smrčkom zrak, nato je zlezel iz svojega mračnega grailu, se udobno zleknil in se prepustil blagodejnemu vplivu solnca.
Njegov sivi kožuh je bil popolnoma iste barve, kot orjaški skladi skal. Glava je bila v solncu bleščeče bela in črni progi na obeh straneh sta se svetili, kakor bi bili svileni. Mali belo obrobljeni ušesi sta kljub temu, da se je sivega strica lotevala dre-mavica, ostali ves čas budni in sta se vsak hip obračali v drugo smer, če ne bi čuli kje kaj sumljivega.
Ko se je solnce poslavljalo in so se pričele sence daljšati je odšel jazbec na svoj nočni pohod. Do teme je šaril po gozdu, iskal gljive in razne sadeže, ko pa je objela vso naravo noč s svojimi temnimi krili, je šel ven na polje, šel čez njive, tu pa tam pobrskal, nato pa šel na rob senožeti ob sadovnjak, pazno prisluškoval in pričel nato z vso vnemo kopati — ogrce.
Celo noč je pridno delal in kopal črve, prva zarja ga je pa našla že spet doma v mogočnem gradu
Sivi samotar! Sam, vedno sam je pohajal po gozdih, hodil pod noč na polja in tam kopal ogrce, deževnike in druge črve. Vsako jutro so kmetje ugibali, kakšna »zver« naj bi to bila, ki jim hodi kopat prav pred hišo v sadovnjak, na strnišča in povsod na njive. Pa so nastavili past. Prvo noč je jazbec res prišel, skopal par črvov in prišel do pasti in jo nezaupno ovohal. Slutil je. da lu ni nekaj prav, zato se je obrnil stran. Dolgo je še hodil po gozdu, kakor bi kaj iskal, poleni pa je vendarle krenil proti gostemu bukovju, kjer je stanoval. Spustil se je v široko grapo in šel vzdolž vode. Naenkrat mu je prišel nasproti zakasnel kmet, ki ga je spremljal nizek rjav pes. Oba, pes in jazbec sta se zavohala istočasno. Jazbec je odskočil, pes pa jo je pobrisal za njim. V urnem teku je elš samotar čez grič, pes pa ga je glasno gonil. Nekaj časa ga je v dolini kmet klical in mu žvižgal, pa gonja se je vedno bolj oddaljevala. Pes, ki je bil v daljnem sorodstvu z jazbečarjem, je sivega godrnjača še nekaj časa gonil, potem pa se je počasi vrnil.
Danilo se je. Jazbec ni mogel več domov. Poiskal si je borno zavetje pod rušami in razritimi koreninami starega borovca in tam predremal dan.
Nebo so prepregli sivi oblaki, pričelo je rositi, ko se je pa znočilo, je pričelo zdržema deževati.
Mednarodno zborovanje knjižničarjev v Bernu
9. in 10. junija se je zbrala Mednarodna zveza bibliotekarjev k svoji peti seji v Bernu (Švica). Enajst dežel se je je udeležilo, s 27 zastopniki, in sicer: Amerika, Anglija, Belgija. Francija, Italija, Jugoslavija, Nemčija, Poljska, Švedska, Švica in Zveza narodov. Jugoslavijo sta zastopali dr. M. Ilič-Agapora (Belgrad) in dr. M. Pivec-Stele (Ljubljana). Seje so se vršile v bernski Narodni biblioteki.
Prvi dopoldan je bil posvečen otvoritvenim govorom: zastopnika vlade, zveznega svetnika A. Meiera, predsednika Mednarodne zveze W. W. Bi-shopa (Michigan) in ravnatelja bernske Narodne biblioteke M. Godeta. ter ogledu novega poslopja Narodne biblioteke, ki je bilo lani dokončano in predstavlja moderno stavbo iz železobetona in stekla, kjer luč prodira neovirano v širokih valovih v notranjščino. Popoldan sta izpolnila: referat glavnega tajnika T. P. Sevensma (Zveza narodov), ki je pozdravil pristop jugoslovanske zveze, naznanil pristop grške in spanske zveze in podal poročilo o ugodnem finančnem stanju Mednarodne zveze, ter poleg manjših referatov debata o predlogu Leyha (Ttibingen) o statistiki bibliotek.
Na tretji seji so bili glavni predmeti: referat Lemaitrea (Pariz) o javnih bibliotekah, predlog Collijna (Stockholm) o apelu na vse vlade, naj kljub krizi vzdržujejo intelektualno delo na sedanji višini in referat M. Godeta o predizobrazbi bibliotekarjev. Na zadnji seji so podali zastopniki posameznih zvez svoje referate; za Jugoslavijo je podala dr. M. Pivec-Stele kratek pregled o stanju naših bibliotek in našega Društva jugoslovanskih bibliotekarjev, dr. M. llič-Agapova pa je povabila Mednarodno zvezo bibliotekarjev za prihodnjo sejo k nam. Končno so bili sprejeti predlogi, ki so jih po-•amezni zastopniki stavili v teku zborovanja.
11. in 12. junija pa je imela Zveza švicarskih bibliotekarjev svoje vsakoletno zborovanje v Thu-nu, kamor je odšla na prijazno povabilo predsednika švicarske zveze dr. Binza (Basel), tudi večina Inozemskih zastopnikov. Posebno važna sta bila prvi dan referata in predloga M. Godeta in dr. Escherja, predsednika zveze bibliotekarske komisije (Ztlricb) o predizobrazbi bibliotekarjev. Zadnji dan pa je zaključil izlet v Spiez ob thunskem jezeru.
St, Peter pri Nov. mesta
Pevsko društvo »Gorjanci« ii Novega mesta
pride danes k nam gostovat. Na programu so pesmi priznanih skladateljev, priznan je pevovodja in zbor, zato: pridite tudi okoličani, vstopnina je izredno nizka: 2—4 Din, da pokažete, da znate slovensko pesem res tudi ceniti.
Avtobusa, ki vozi dnevno dvakrat iz Novega mesta v Krško in obratno, se tudi pozna denarna kriza. Prva leta je bilo vedno dovolj potnikov, ki so raje dali par dinarjev, kakor bi hodili peš, danes pa se vsak premisli in tiste dinarje raje obrne za kaj bolj nujnega In potrebnega. Pa mislimo, da bi bilo tudi dane« še več potnikov, ko bi pod-
Sivi stric je odtaval iz svojega bornega taborišča in šel na bližnje njive. Pa ni bil v svojem okolišul Tam je našel že drugega tovariša — znanko iz
onih dni, ko je nemirno hodil okoli in ko mu je v krvi plala neznana sila, ki ga je gonila okoli. Tedaj je ostal pri njej v jazbini par dni in svatoval, nato pa spet pričel svoje staro samotarsko življenje. Prav tako je bilo tudi nocojšnje srečanje. Godrnjaje mu je pokazala zobe in ga nič kaj ljubeznivo pogledala. Nekaj časa je starina godrnjal, nato pa od-kolovralil navzdol čez dolino v svojo ljubo okolico in tam iskal hrano. Njegova znanka pa je vneto iskala hrano, potrebovala jo je več, ker sta bila doma pri njej še dva mala jazbečka, sinova starega godrnjača. Komaj sta spregledala, vsa drobna in šibka sta bila navezana še na materino hrano.
Samotarji. — Žive sami za se. Ni jim mar družbe, če se srečajo se postrani pogledajo, le mati narava jih s svojimi tajnimi silami za par dni sprijazni, združi, nato pa prično svoje staro življenje.
Poletje se je poslavljalo. Koruza po poljih se je debelila iu postala mlečna in sladka, repa se je počasi debelila. Ko je pod noč pripeljal na temno sinje nebo bledi mesec svojo mnogoštevilno čredo, je polje oživelo. Na deteljo je priskakljal zajec, postavil tnožička in pričel večerjati. V gosto koruzo pa se je oprezno pritihotapil naš stari jazbec. Sedel je, premotril okolico, nato pa podrl koruzno steblo. Hreščaje je padla težka koruza. Jazbec je spet za hip postal, uato pa pričel večerjati. Podrl je še par koruznih stebel, šel potem ven na polje, se posladkal s par repami, skopal še tu pa tam črva in odšel počasi domov.
Sprva ni kmet, na čigar njive je jazbec hodil, sploh nič opazil. Ko pu je videl, kaj počenja jazbec z njegovo mlečno koruzo, je šel zvečer na prežo. Res je prišel sivec spet v koruzo, pa kmet ga ni videl. Šele, ko je podrl prvo tseblo, je kmet vedel, da je jazbec že v koruzi. Zakričal je. Jazbec je napravil par skokov pa obstal. Kmet je mislil, da ga je prepodil, je šel domov, jazbec pa je večerjal naprej.
Jazbec je hodil nad mlečno koruzo, obenem pa kopal ogrce. Na koruzi je kmetu napravil nekaj kšode, v sadovnjaku in na polju pa je kopal ogrce in popravil kmetu krivico in škodo, ki jo je napravil na koruzi. Prvo je kmet videl, drugega ne, in je jazbeca zasovražil.
Pusta, meglena oktobrska noč. Iz megle, ki se je vlačila čez hribe je po malem rosilo. Pod njivami je peljal razmočen zapuščen kolovoz. Tja, kjer je nastala zaradi dežja globel, polna kalne vode, je nastavil kmet jazbecu past — jezil se je nanj še zaradi onih par koruznih stebel.
Naš stari sivi samotar je zamišljen in nevoljen taval po gozdu. Hrbet mu je postal tolst in obleko je tudi že dobil za zimo. Našel je še svežo gljivo, ujel zakasnelega hrošča in šel na kolovoz. Prišel je do blatne globeli in nevede Stopil na past. Zgrabili so ga železni zobci, zastokal je. Past ga je prijela samo za prednjo nogo. Godrnjaje je čakal jutra, dež ga je močil, noga ga je bolela, past pa neusmiljeno, nepopustljivo držala.
Dan je bil neskončno dolg, šele pod večer je prišel kmet pogledat, če je kaj v pasti in našel na svoje začudenje jazbeca.
Par udarcev s krepelom je pretrgalo samotarju nitko življenja. Kmet ga je ponesel domov, spotoma pa mislil, kara ga bo dal. Nazadnje je prevdaril, da je najbolje, da ga nabije na podna vrata k čuku.
Meglena deževna noč. Onkraj ceste je šumela kalna voda, na odprto knjigo pa je medlo padala luč. Študent, ki je bil z mislimi daleč, daleč doma, je uehote prebral:
... na pod pribije jazbeca in čuka— — —.
jetnik nekoliko znižal ceno. Saj to bi bilo v prvi vrsti njemu v korist.
Ošpice še vedno razsajajo. Imamo tudi dva smrtna slučaja.
Na Gor. vrhu je umrla Bec.ele Uršula, užit-karica, ki je bila več ko stokrat botra, krstna in birmanska. V Gor. Grčevju pa je jetika pokosila posestnika-vdovca Rifelj Antona, ki zapušča več mladoletnih otrok.
Orehov nc bo, so pozebli. Da bi se tudi debla ne posušila, so jih po nekod obsekali. Morda bo to pomagalo. — Jagode in borovnice so že zrele in dovolj jih je. Gobe po dežju rastejo, pravi pregovor. In dežja je letos kar nekako prav, gobe so pa tudi prav obrodile. Viogradi in polja tudi lepo kažejo, prav tako travniki. Bog nas obvaruj hude
Šport
MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE »SAVE«
Kolesarsko in molociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. junija t. t. medklubske kolesarske dirke na progi Vič—Planina—Rakek in obratno. Start in cilj na Viču pri km 3. Začetek ob 14.30.
I. Glavna medklubska dirka: Vič—Planina— Rakek in obratno.
II. Medklubska juniorska dirka: Vič—Logatec in obratno.
III.	Dirka novincev: Vič—Vrhnika in obratno.
IV.	Seniorska dirka na 4 km.
Za vse navedene dirke so določena lepa darila in kolajne.
Splošna določila:
1. Prijave so brez prijavnine. 2. Tekmovati imajo pravico vsi dirkači včlanjeni v kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavije. 3. Vozi se po dirkalnem pravilniku kolesarske zveze. 4. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. 5. Vsak dirkač dobi svojo številko z vplačilom 10 Din, ki se pri vrnitvi iste vrnejo. 6. Nalogom vodstva dirke se ima vsak dirkač brezpogojno pokoriti. 7. Protesti se vpoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska 50 Din, kateri znesek se vrne. ako je protest odobren. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. 9. Dirkači se morajo pol ure pred startom javiti pri juriji, ki bo poslovala v gostilni Pirnat.
DIRKE MARIBORSKE KOLESARSKE PODZVEZE.
Dirka se vrši na progi: Maribor—Hajdina—Ra-če—Fram—Maribor, na dan 10. julija 1932 ter je obvezna za vse kolesarske klube, včlanjene v mariborski podrvezi. Start in cilj je pri mestnem vodovodu. Maksimalni čas placementa pri vsakem krogu, 20 minut za prvakom. Start glavne dirke je točno ob 6; 2 kroga po km 48.700 v skupni dolžini od 97.400 km. Start junijorske dirke je točno ob 6.30 ; 1 krog 48.700 km. Vozi se po pravilniku kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Vsak vozač mora biti verificiran ln imeti dozvolo licence za leto 1932, s katero se ima prijaviti 1 uro pred Startom pri vodstvu dirke. Prijavnina za dirkača znaša 10 Din. Prijave in prijavnino sprejema vklj. do
Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za 15. junij izkazuje tele važnejše spremembe:
Zlato je neznatno padlo, v večji mori pa so nazadovale devize zaradi konstituiranja anuitet za naša predvojna inozemska posojila. Pač pa je narastel valutni zaklad za 0.8 na 1,14. Skupno je podlaga radi odtoka deviz padla za 10.7 pod 2 milijardi na 1.996.2 milj. Din. Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, so zmanjšane za 3,1 na 80.54 milj. Din.
Med posojili je loinbard ostal skoro nespremenjen, dočim je eskont padel za 15.6 na 1.964.75 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so narastli za 1.3 na 1.805.3 milj. Din.
Med pasivi se je radi zmanjšanja posojil in
Motorna vozita v dravski banovini
Po statistiki tajnika ljubljanske sekcije Avto-kluba je bilo v naši banovini leta 1931: 1005 osebnih avtomobilov, od teh 625 voz 62 znamk v Ljubljani. Najbolj so bile zastopane tele znamke: Ford 120, Fiat 82, Chevrolet 64 in Renault 40, v mestu Mariboru 320 voz 52 znamk, od teh 68 Fordov, 68 Fiatov in 37 Steyrov, skupno je bilo v vsej banoviui 2377 avtomobilov 90 znamk, od tega 480 Fordov, 35)0 Fiatov, 293 Chevroletov in 124 Oplov. Avtomobili se razdele naslednje: 1005 osebnih, 170 avtobusov, 16 rešilnih, 36 gasilskih voz dn 734 tovornih voz. Po državah izvora prednjači Unija s 1037 vozili 23 znamk, nato slede Italija 444 voz 11 znamk, Nemčija 295 voz 24 znamk in Avstrija 256 voz 10 znamk.
Motociklov imamo v vsej banovini; 1122 solo, 198 pa s krikolico, skupno torej 1320 vozil. V Ljubljani sami imamo 197 motociklov 32 znamk, največ Harley Davidson 40, BSA 32 in AIS 23, nadalje imamo v Mariboru 121 motociklov 20 znamk, od tega Indian 25, BSA 23 in Puch 21; v vsej banovini pa se razdele motocikli: BSA 237, Puch 225, Harley Davidsooi 124 in Indian 89. Po državah izvora pride v naši banovini na prvo mesto Anglija s 470 vozili 18 znamk, slede USA s 226 vozovi 4 znamk, Avstrija s 225 1 znamke in Nemčija 201 voz 18 znamk.
Polovična vožnja na železnici dovoljena za hmeljske obiravce. Minister za promet je odobril 50% jjopust voznine za obiravce hmelja pod štev. 13.070/32. Tozadevna odobritev se nahaja v glav. ravn. drž. železnic, ki jo bo objavila.
Konkurz je razglašen o imovina Kajfeža Ant., urarja, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 14. Prvi zbor upnikov 25. junija, oglasiti se je do 31. julija, ugotovitveni narok 6. avgusta.
Poravnalna postopanja so uvedena: o imovini Steinbauerja Franca, trgovca na Kapeli pri Radencih, narok za sklepanje poravnave 14. julija, oglasiti se je do 9. julija, nudi 50%; o imovini I 'ssarja Ferda, trgovca z mešanim blagom v Mariboru, Glavni trg (narok za sklepanje poravnave 25. julija, oglasiti se je do 20. julija, nudi 40%); nadalje o imovini Koška Karola, tovarnarja v Po-brežju, Zerkovska cesta 10 (narok za sklepanje poravnave 27. julija, oglasiti se je do 20. juhija, nudi 40%); o imovini tvrdke »Iris« d. z o. z. v Po-brežju pri Mariboru, livarna kovin, kovinska industrija in tvornica ogledal (narok za sklepanje poravnave 27. julija, oglasiti se je do 22. julija, nudi 40%).
Konec poravnav: Brata Naglič, izdelovanje in eksport čevljev v Žireh, Senica Marija, trgovka z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sevnici, Kolbezen Franc, trgovec v Celju, Prešernova ulica, Vegi in Bevc v Celju; potrjena pa je poravnava Mišiča Maitevža, posestnika in mizarja v Novi vasi štev. 20.
Vpisi v trgovinski register: Šimic, lesna družba z omejeno zavezo, Bodovlje pri Škofji Loki (15.000 Din, poslov. Š. Matevž, Andrej in Ludvik), »Tipka«, pisalni stroji, d. z o. z., Ljubljana (5000 Din, poslov. Rozman Josip, Matelič Miroslav), M. Palouc, trgovina z lesom in dež. pridelki, Maribor.
V zadružni registor je bila vpisana zadruga: Dom grafikov, r. z. z o. z. v Ljubljani, katere namen je, ustanavljati gospodarske in socialne ustanove za grafike. Načelnik zadruge je Štrekelj Ant., namestnik Kosem Drago, blagajnik Poženel Franc, tajnik pa Kune Viktor.
VII. mednarodni velesejem v Solunu. VIL mednarodni solunski velesejem bo od 11. do 25. septembra t. 1. Za velesejem so dovoljenj popusti na naših in grških železnicah. Prijavnice, kakor tudi pogoje za udeležbo dobijo interesenti v pisarni Zbornice TOI.
Gospodarsko stanje v dravski banovini. Pravkar smo prejeli od ministrstva za trgovino in industrijo najnovejšo knjigo znanega strokovnjaka g. Milivoja M. Savica, ki je posvečena pod gornjim naslovom izključno slovenskim gospodarskim problemom. Knjiga vsebuje podatke o gospodarskem stanju, o trgovini, industriji, obrti itd. posameznih mest, trgov in vasi, posameznih predelov, kot n. pr. dravska dolina, katero je posebej opisal ravnatelj Ruš g. Krejči. Zanimivo je poglavje: Koliko je ceniti vrednost posameznih firm v dravski banovini: Največje podjetje je Trboveljska, ki je vredna 1 milijardo Din, za njo pa pridejo Bratje Weste.n iz Celja s 400—450 milijoni.
Borza
Devizni položai
Dne 18. junija.
Ta teden je bil na ljubljanski borzi zabeležen skoraj isti promet kot prejšnji teden: znašal je 2.1 milj. Din v primeri s 2.2, 1.5, 1.5 in 1.4 milj. Din. Pri tem je treba še upoštevati, da znašajo sedaj dnevne dodelitve na ljubljanski borzi okoli 60.000 Din, prej pa so znašale okoli 100.000 Din dnevno. Ob takih količinah ni misliti na to, da bi se krile saj najnujnejše potrebe v sirovinah za industrije, ki bi lahko obratovale. Na zagrebški borzi daje sedaj Narodna banka polovico trga, kar je dajala prej.
Poleg tega je bilo v sredo 0.09 milj. Din prometa v valutah, in sicer 0.07 v avstr. šilingih, ostalo v pengili.
Za devizni trg je važno, da je Narodna banka odredila, da se morajo vse terjatve italijanskih državljanov na zučasno vezanih računih pretvoriti v svobodne dinarske terjatve. V prihodnje se bodo za ves uvoz iz Italije odobravali svobodni dinarji.
8. julija 1932 podzvezni blagajnik g. Ante Hlebš, Maribor, Koroščeva ul. 8. Poznejše prijave znašajo 15 Din. Pritožbe je vložiti 10 minut po zaključku dirke s kavcijo od 30 Din. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po dirki povorka v mesto do Narodnega doma. Vodstvo klubov se naproša, da priredi ob tej priliki po možnosti izlet v Maribor, katerega se naj udeleži vsak prost član.
povečanju obveznosti po vidu obtok bankoveev zmanjšal za 88.3 na 4.920.5 milj. Din je tako padel pod 5 milijard Din. Med obveznostmi po vidu so se državne terjatve zmanjšale za 1.1 na 11.8, nasprotno so vloge na žiro računih narastle za 32.6 na 539.6 milj. Din, računi državnih gospodarskih podjetij pa za 29.4 na 54.3 milj. Din.
Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 4.4 na 1.346.3 milj. Din.
Skupno je vsota obtoka in obveznosti po vidu padla za 27.4 milj. Din na 5.526.2 milj. Din. Skupno kritje je ostalo skoraj nespremenjeno, saj znaša 36.12% v primeri s 36.13% dne 8. junija, nasprotno pa je samo kritje v zlatu narastlo od 31.75% na 31.91%.
To je vsekakor v zvezi z nedavnim zaključkom dopolnilnega sporazuma z Italijo, ki je stopil v veljavo 1. junija t. 1.
Danes je prispela vest, da bomo dobili privatni kliring z Nemčijo. Med nemško izvozno industrijo (elektrotehnični in železniški material) na eni strani ter Gemeinschaft des deutschen Lebens-mitteleinfuhrhandels, A. G. je bil sklenjen sporazum za blagovni kliring. Za naše živilske proizvode bi dobivale nemške industrijske izdelke. Podobno skušajo organizirati za svoj uvoz sirovin ludi nekatere naše industrije, s kakšnim uspehom, doslej še ne vemo.
Dne 22. t. m. stopi v veljavo kliring s Češkoslovaško, ki je sedaj tretja država, s katero imamo 6klenjen klirinški dogovor. Avstrija, Češkoslovaška in Švica so vzele lani 33.52% vsega našega izvoza, v prvih treh mesecih letos pa 29.45%, nasprotno pa je uvoz iz omenjenih treh držav tvoril leta 1931 35.97% vsega našega uvoza, v prvih treli mesecih letos i»a 32.47%. Ce prištejemo še Italijo, dobimo za izvoz leta 1931 58.49%, za 1932 59.37, za uvoz pa leta 1931 46.26%, 1932 45.46%. Tako se razvija približno polovica naše zunanje trgovine jh> kliringih, odnosno brez omejitev, kar velja za Italijo. Če dobimo še kliring z Nemčijo, potem se bo skoraj dve tretjini uvoza razvijalo po kliringu, prav tako nad dve tretjini v izvozu. Kliring z Nemčijo nam je potreben zaradi velike razlike med službenim tečajem dinarja in prostim prometom, ki znaša okoli 15%.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1675, London 18.54, New York 513.25, Bruselj 71.4250, Milan 26.22, Madrid 42.30, Amsterdam 207.15, Berlin 121.50, Stockholm 95.25, Oslo 91.25, Kopenhagen 102, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.35, Atene 3.34, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.55.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca: n»-izpremenjena. Promet: 71 vagonov. — V ponedeljek 20. junija 1932 praznik.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: oktober 11.16—11.26, zaklj. 11.24 do 11.25. Rž: oktober 9.90—10.03, zaklj. 10.03—10.05. Koruza: maj 11.68—11.70, zaklj. 11.08—11.70.
Chicago (začetek). Pšenica: julij 47.875, september 50.50, december 53.50. Koruza: julij 29.2|, september 31, december 31.25. Oves: julij 20.25, september 20.25, december 22.25. Rž; julij 29.25, september 32, december 35.50.
Winnipeg (začetek). Pšenica: julij 53.50, oktober 56, december 56.50.
Velike in male občine
Zadnje čase se veliko govori o združitvi malih občin. Res je, da male občine ne morejo vršiti raznih socialnih nalog. Ne morejo storiti kaj uspešnega za reveže, hiralce, bolnike. Tudi nimajo sredstev za napravo vodovodov, zboljšanje občinskih potov, urejevanje potokov itd. Samo velike občine, ki imajo izdatno davčno moč, morejo napraviti kaj takega.
Nasprotno je pa tudi res, da imajo male občine marsikatero prednost. Ljudje se jroznajo med seboj, župan more res po svoji vesti izdati potrdilo o premoženju, o zadržanju, o poštenju posameznih občanov. Vsakogar pozna po obrazu, ve za njegovo starost, pozna njegove rodbinske razmere. In to je velikega pomena. Poglavitno je pa: uprava pri nalili občinah je silno poceni. Nekatere male občine imajo komaj 1000 Din letno izdatkov za vse upravne stroške. Župan navadno sam vrši vsa pisarniška dela, ali če je manj spreten, pa njegov sin ali pa hči. Župan nima uradnih ur. Kadar pride občan v njegovo hišo, naj bo podnevi ali ponoči, vselej lahko opravi svoj posel. In če bi ravno župana ne bilo doma, lahko pride drugi dan, saj ne biva daleč. Male občine obsegajo samo nekatere bližnje vasi.
Pri velikih občinah bo pa nastavljen poseben občinski tajnik, ki bo imel mesečno več plače, kakor je dobi župan sedaj za vse leto. Občinski tajnik se bo držal uradnih ur čutil se bo,
ia vzvišenega liad ončani in celo nad županom. Ž,'upan, ki ne bo imel dovolj znanja in odločnosti, bo moral plesati, kakor mu bo občinski tajnik godel.
Ko so se združili cestni okraji, se je govorilo: uprava bo cenejša. To pa ne drži. Pri nekem cestnem okraju na Dolenjskem je bilo pred novim cestnim zakonom upravnih stroškov 5000 Din. Trije cestni okraji so se združili in sedaj znašajo upravni stroški 60.000 Din.
Naj se torej dobro preudari, preden izide zakon o združitvi občin, kje se naj občine združijo. Naj se občinski odbori dotičnih občin vprašajo za mnenje.
Ne pozabite
da je pravilna prehrana vir zdravja
zato uživajte le oni kruh, ki ga organizem z lahkoto prebavlja in koiega sestava pravilno izpolnjuje elemente Vaše prehrane. To pa je
Kavčičev
PRAKRUH
Vzorno preprečevalno sredstvo vseh bolezni v presnavljanju in prebavi ter neizogibno potreben pri lenivosti črev. Stalno uživanje Kavčičevega prakruha utrja kosti, vzdržuje zdrave zobe, U repi staničja mišic in veča odpor krvi proti boleznim. Priporočajo ga zdravniki specijalisti. Ta specijalen kruh izdeluje edinole
Pekarna
Jakob Kavčič
Ljubljana, Gradišče 5 Tel. 21-58
Štev. 139.
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Stran 9
m- k.: iVcaš vrtec
Naš vrtec se prebudil je iz dolgih zimskih sanj, poklical nas iz bajtice: »Na delo!« Šli smo vanj...
Mladike povezali smo, gredice prerahljali in to in ono še, nato vse skrbno posejali.
In kar čez noč, aj, kar čez noč prišel je zlati maj. Prelepi, mili vrtec naš ves v rožicah je zdaj.
Skupuh
Hitite, otroci, hitite, za miško nesramno tecite! Ukradla sladkorček mi je. Gorje, če ga hrustat začne!
Joj, saj bi poslal za njo muco — a muca je zame predraga: v vodjak sem jo vrgel predlanskem ker preveč požre ta nesnaga.
Hitite, otroci, hitite, sladkorček moj dragi rešite! Kdor ujel bo miš ali 'ubil — pol krhlja za trud bo dobil...
Trije bratje in ukradena kobila
Nekoč so živeli trije bratje, ki so imeli lepo kobilo. Nekega dne pa jim je bila kobila ukradena. Dajmo, razmišljajmo, kdo nam je kobilo ukradel!« so si dejali.
In so razmišljali dolgo časa Slednjič je najstarejši brat dejal:
»Ta, ki nam je kobilo ukradel, je zelo velik.«
Srednji brat je dejal: »Če je velik, je tudi plavolas.« Najmlajši brat je dejal: »Če je plavolas, ima gotovo ogromne brke. Pojdimo za njimk In so šli.
Daleč nekje na cesti so dohiteli moža, ki je bii prav takšen, kakor so si ga bratje predstavljali: bil je zelo velik, plavolas in ogromni brki so mu štrleli izpod nosa v božji svet Kakor razkačeni sršeni so ga obkolili bratje in zahtevali od njega, naj jim na mestu vrne ukradeno kobilo. Mož se je jel rotiti in zaklinjati, da njihove kobile niti videl ni. Bratje pa so trdovratno vztrajali pri svojem in kričali nad njim:
»Daj nam kobilo nazaj! Ti si jo ukral (n nihče drugi!«
Ko so videli, da mož tatvine noče na noben način priznati, so ga zgrabili in ga odvedli pred sodnika.
Ko jih je sodnik vprašal: »Kaj želite?« »o bratje zakričali na vse grlo:
>TaIe človek nam je kobilo ukral! Ukaži mu, naj jo nam vrne ali pa plača!« Sodnik jih je vprašal: »Pa kako veste, da jo je on ukral?« In bratje so odgovorili: »Razmišljali smo dolgo časa in zdaj vemo, da je on tat in nihče dragi!«
Sodnik je na te besede molče odšel v drugo sobo. Tam je zavil drobno limono v ogromen prt in jo položil v veliko vrečo. Vrečo je postavil pred l>rate in dejal:
»Pomislite malo in povejte, kaj je v tej vreči!«
Bratje so v zadregi utihnili. Niso in niso mogli uganiti, kaj je v vreči.
Tedaj jih je sodnik ostro okregal: »Če ne morete dognati, kaj je v vreči, ki jo imate pred nosom, kako morete potem vedeti, da vam je ta mož kobilo ukral, ko ga niti od daleč niste videli pri tatvini?!« In bratje so osramočeni odšli.
Živalski „ jezik" |
Vse živali na svetu imajo enoten »jezik«. Naj bo v Nemčiji ali v Franciji, na Angleškem ali na španskem, na Ruskem ali na Japonskem, na Kitajskem ali kjerkoli v Aziji, v Avstraliji, v Afriki in v Ameriki — povsod osli rigajo: »I-a« in psi lajajo: >Hov! Hov!« in mačke mijavkajo: »Mijav!« iu vrabci vriščijo: >2iv-živ!« in miške cvilijo: »CiI Ci!« in koze meketajo: »Meee!« in žabe kvakajo: Kvak! Kvak!« in race gagajo* »Gak! Gak!« in slavčki gostolijo: »Tiv! Tiv!« in kukavice kukajo: »Kuku!« in lastavice drobnijo: »Kivit« in konji rezgefejo: »Ihaha!« in petelini kikirikajo: »Kikiri!« in golobi grulijo: »Gukuru!« in krave mukajo: »Muuu!« in tako dalje.
Kajne, otroci, je res čudno na tem svetu. Vse živali imajo samo en jezik, ljudje pa govorijo tisoč jezikov — in še se ne razumejo!
BRATEC.
Janezek Je dobil bralca. Zelo majhnega bratca. »No, Janezek, kako ti ugaja mali Francek?« ga je nedavno pobarala znanka njene mame.
»O, prav srSkan fantek je, ampak še strašno neumen f« Je modro odgovoril Janezek.
»Neumen?« se je začudila gospa. »Zakaj pa?« »Kar mu pomolim pred usta — muho, hrošča tli Črva — on pohrusla vse!« se je odrezal Janezek.
Izdal se jo
Mama: »Kdo je tukaj češnje zobal, ko vidim toliko pečka po tleh?«
Sinko: ^Gotovo je bila to Micka, kajti jaz sem »bal češnje s pečkami vred.«

Kadar se angelčki igrajo...
Ponoči, ko otroci spijo, se spustijo na zemljo angelčki in iščejo po parkih in vrtovih prostore, kjer so se čez dan otroci igrali. Skakljajo sem, skakljajo tja in najdejo v gostem grmu izgubljeno žogo in zagledajo na klopi leseno kolo, ki ga je obesil nanjo eden od otrok. In celo lepa punčka sedi tam in sanja z odprtimi očmi predse. Ne, le kako je mogel otrotk svojo punčko tako samo zunaj pustiti! In se začno potem angelčki z vsemi temi pozabljenimi rečmi veselo igrati. Žoga leti od angelčka do angelčka in leseno kolo se trklja zdaj sem zdaj tja in tamle v kotu sedi najmanjši angelček in drži drobno punčko v naročju ...
»Spančkaj, moja punčka, spanfikajk tiho, tiho poje in njegovi bratci umolknejo iu postanejo tako mirni in tihi, da jih niti čuvaj, ki ob vhodu v park na klopi dremlje, ne sliši... In drevesa upogibajo vrhove in zvedavo opazujejo igrajajoče se angelčke. Joj, če bi bili tudi otroci tako pridni, kakor so angelčki! Pa niso. Neusmiljeno mečejo žogo v uboga drevesa in odlomijo zdaj to zdaj ono vejico na njih. Angelčki pa tega ne delajo. Še rože se jih nič ne bojijo. Brezskrbno dvigajo glavice iznad visoke trave. Prav nič. se jim ni treba bati, da bi jih kdo pogazil z nogo. Joj, če bi bili tudi otroci tako pridni, kakor so angelčki!
Angelčki se igrajo vso noč-. In so tako zaverovani v svojo igro, da komaj, komaj zapazijo, kako postaja noč čedalje bledejša in kako zvezda za zvezdo počasi ugaša na nebu.
Šele tedaj, ko prvi jutranji svit blisne izza gore, skesano sklonijo glave. Joj. ali jih ho sv. Peter oštel! V svoji radosti, da se smejo na zemlji igrati, so pozabili nekaj silno važnega. Kajti niso angelčki samo za zabavo v nebesih. Tudi oni imajo svoje dolžnosti. Čez dan morajo skrbno očistiti luno in zvezde, ponoči pa solnce ... To je zelo utrudljivo delo in ker so nocoj povsem pozabili na to, je solnce tako medlo in brez bleska, da se komaj komaj opazi njegova svetloba skoza oblake. Potrti se zbero angelčki in se kakor rožnata jutranja meglica dvignejo proti nebu. In marsikomu od njih spolzi svetla solza iz oči in obvisi na cvetovih in listih dreves in če jo otroci zjutraj zagledajo, veselo začeb-Ijajo: »Glej, mama, kapljico rose!«
Nečesa pa si otroci zjutraj ne znajo na noben način razložiti: Le kako. — strmijo in zmajejo z glavo — le kako je prišla izgubljena žoga kar na lepem spet na dan? Sinoči je ni bilo nikjer, danes pa leži na sredi igrišča ... In tudi leseno kolo ne visi več na klopi, kjer so ga pustili, ampak na veji bližnjega drevesa. In tudi punčka, punčka brez duše in srca, tako čudovito gleda, kakor da bi vedela nekaj prav posebno lepega povedati ... Samo solnce, to zlato božje solnce, noče danes izza oblakov pokukati. Kakor da se nečesa sramuje ...
Da, da, takale reči se zgodijo, če se angelčki ponoči s tujimi igračkami igrajo in pn-zabijo na svoje dolžnosti v nebesih ... Ampak pridni so kljub temu stokrat bolj, kakor otroci na zemlji!
Palčki proti velikanom
Lovsko orožje sedanjosti je za živali v mar.-ikaterem cziru pravi blagoslov. Tako na primer puška, ki usmrti žival hitro in skorajda brez bolečin. V daljni preteklost, pa so bili lovci prisiljeni mučiti žival tako dolgo, da so jo pobili do smrti. Slonom so divjaki z velikimi noži presekali kite členkov na nogah in jim tako onemogočili hojo. Sloni so se zgrudili na tla in obležali. Mnogo poguma je bilo treba za to, a kljub temu je bil te vrste lov zelo brezsrčen. Če bi si lovci na ta način hoteli samo
priboriti živež, bi bilo to še kako opravičljivo. Toda največkrat je gnal ljudi na takšen lov pohlep po dragoceni slonovi kosti. Ta pohlep po denarju je za uboge slone prava poguba.
Indijskega slona se je posrečilo ukrotiti iD ga tako obvarovati pred iztrebljenjem. Afriški slon pa se ne da zlepa ukrotiti in zasužniti. In tako bo slon nekega dne kljub varstvenemu zakonu, ki omejuje njegovo preganjanje, povsem izginil s sveta in samo spomin nanj in na njegovo pravljično moč bo ostal.
ZABISTRE GLAVE
Rešitev zloženke. D — rama r — ana
K — riza o — včica r — ibič o — n
š — činkovec e — vangelij c — erkpv
Pravilnih rešitev je bilo topot 356. Za nagrado izžrebana je bila Anica Kos, učenka II. razr. pri uršulinkah v Ljubljani, Idrijska ulica 3. Dobi knjigo »Mala trojka«-.
Izpolnjevalka.
Mrtvaški zvonček poje.
»Tingel-ting, tangel,
iz raja gre--:
Majdica, ki jo je srčkala mamica pet let, je------.
Tingel-ting. tangel, skloni se — — z gorkim sočutjem nad mamo Majdico damo zdaj v--.
Tingel-ting, tangel, dušico — —
k zvezdam je jasnim odnesel, v raj jo kot ptičko,
belo--— —,
z zlatih peroti — —.<
Na mestih, kjer letijo »daj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 23. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Gospa: »Mina, tu imate kovača za meso, a tli enega za kruh.«
Mina (se vrne po desetih minutah): »Prosim gospa, kateri kovač je za kruh in kateri za meso?«
Točen odgovor
Učitelj: »Kako ti je ime?« Učenec: »Tonček.« Učitelj: »Kaj pa je tvoj oče?« Učenec: »Mrtev.«
Učitelj: »Ne mislim tako... No, kaj pa je bil prej, ko še ni bil mrtev?«
Učenec: »Prej je bil pa živ!«
Seveda, če Janezek nariše ...
Janezek: »Mama, pomisli, naša učiteljica pa ne ve, kaj je konj!«
Mama: »Beži, beži, to pa že np bo res.« Janezek: »Pa je, če ti rečem. Veš, narisal sem konja na šolsko tablo, pa me je vprašala, kakšna čudna zver je lo!«
STRIČKOV KOTIČEK
309. Dragistričekl — Veš kaj, zdaj pa že predolgo čakam na Tvoj odgovor. V treh mesecih bi bil pa že lahko uganil, kako se pišem. Morda si pa pisal Požgančevemu očetu na luno in jih vprašal, kdo stanuje, v cerkniški šoli. Nazadnje pa najbrž tudi Požgančev oče niso mogli tega uganiti.
Cerkniško jezero je zdaj prav lepo in globoko. Pridi in si ga oglej!
Lepo Te pozdravlja Marjan (?), učenec IV. razreda.
Dragi Marjan! — Ali misliš, da se gremo v kotičku skrivalnice, ka-li? Prostor za uganke je na drugem mestu. Tja se obrni, Če na vsak način hočeš, da kdo Tvoj priimek -ugane«! Jaz si že ne bom z njim belil glave, kajti Čas je zlato in zlata sem jaz močno potreben. Si bom raje belil glavo z »uganko«,, kako bi postal milijonar« — z enim samim dinarjem v žepu. Vsekakor je rešitev te uganke približno enako ležka, kako je »uganka« s Tvojim priimkom. Ampak prijetneje je pa le misliti na milijonček, kakor na Tvoj priimek... Samo pomisli, kaj se to pravi: postati kar na lepem milijonar I Vsi tisti, ki Te prej na cesti še pogledali niso, bi se Ti odkrivali do tal in Te častili kakor Indijci svojega maharadžo ali pa pogani zlato tele... če je Človek reven, ne pomeni na tem svetu nič. če je bagal, pomeni vse. Namreč v očeh drugih ljudi, — v mojih očeh ne. V mojih očeh je vreden več najrazcapanejši človek na svetu, ki ima dobro, plemenito srce, kakor sto multi-inilijonarjev skupaj, ki so slepi in gluhi za vse, kar se žalostnega okoli njih godi. Seveda s tem še ni rečeno, da so vsi milijonarji brezsrčni, hudobni liudje. Je med
njimi tudi nekaj svetlih izjem. Takšna svetla izjema je na primer veletrgovec Robert Kollman, ki je pred kratkim umrl, in zapustil lep del svojega premoženja revežem in dobrodelnim društvom. Tašnih plemenitih dobrotnikov je dandanes tako malo, da bi jih lahko na prstih ene roke sešteli. Sicer pa — kam sem zašel? Sem Ti nn drobno pisemce nameraval odgovoriti prav na kratko, pa sem Ti odgovoril na dolgo in široko. Če je pismo vredno tako obširnega odgovora, naj presodijo drugi 1
Pozdravljen 1	Kotičkov striček.
310. Dragi Kotičkov striček t Ze večkrat sem Ti mislila pisati, pa sem si dejala: Oh, saj se še zmenil ne bo za moje pismo, ko ima drugih skrbi in kotičkarjev dovolj ...
Dolga je bila ta zima. Ti ne veš, kako težko sem čakala, da se pokaže ljubo solnce. Zdaj sem ga, hvala Bogu. dočakala. Majnik mi je prinesel mnogo veselja. Upam, da ga je Tebi in Požgančevemu očetu na luni tudi. Na koncu Ti moram povedati, da bi tako roda enkrat videla Tvojo sivo glavo.
Te prav lepo pozdravlja Pepca Kuhar, učenka IV. razr. pri D. M. v Polju.
Draga Pepca! — Če je majnik meni kaj veselja prinesel? O, pa še koliko! Zvrhan naprst-nik. Bom začel kar »na debelo« kupčevati z njim. Saj je veselje v teh žalostnih dneh redko, da ga .je zvrhan naprstnik že grozansko mnogo... Koliko ga je prinesel Požgančevemu očetu, pa ne vem. Bogve koliko gotovo ne, kajti če bi jim ga prinesel deset težkih vreč, bi se bila luna utrgala na nebu in strmoglavila s Požgančevim očetom vred na zemljo. Tako se pa ni, kakor vidiš...
Mojo sivo glavo bi rada videla? Nimam nič proti temu. Ampak ustreči Ti ne morem. Mi stoji glava tako trdno na vratu, da je ne morem kar takole na željo utrgnli in pošiljali po pošli svojim kotičkarjem na ogled! Kdor jo hoče videti, naj si jo pride ogledat nami Kajti glava brez mene pač ne .more sama potovati po svetu. Če bi bila izrekla željo, da bi me rada videla vsega, bi — en, dva. tri! — prisopihal k Tebi. Tako pa kakor rečeno...
Pozdravljena! — Kotičkov striček!.
311. Dragi Kotičkov striček! — Močna sem in velika in Johana mi je ime. če bi ne bila Johana, bi bila gotovo Franca, Micka, Katra, Urša ali pa Neža, kakor so moje sestre in skoro vsa dekleta naše vasi. Najraje bi pa bila Ljuba ali Vika, kakor so nekatere moje součenke — ker se mi to bolj gosposko zdi.
Zato, ker sem močna in velika, moram doma opravljati težka dela. Zadnjo zimo sem sežagala z bratom celo klaftro drv in tudi pri zidanju apne-nice sem pomagala. Vlačila sem prst, kamenje in hosto. prav tako kot moj brat. Celo .furala- (vozila) sem hlode, pa me za vse lo nihče niti pohvalil ni. Včasih hi od takega dela najraje pobegnila na vrt in se igrala z drugimi deklicami skrivalnice. Le redkokdaj se mi posreči, da uidem, ker je moj oče vedno kje v bližini.
Še nekaj Ti moram povedati, dragi strfčftk! Včeraj je naše gore zapadel sneg. zato še ne bomo pasli. Kadar pa bomo. Ti bomo zapele tako glasno, da bo odjeknilo tja do bele Ljubljane. Kar ušesa boš nastavil in poslušal, poslušal... Pa katero bi rad, dragi striček, katero? Morda ono o »plički« ali pa »Eno drevce mi je zrastlo« ah pa »Solnce mi rajža tam dol' za gore? Pa še drugih znam zvrhan koš. Nič drugega Ti ni Ireba sloriti, kot na mojo pi6mo odgovoriti — in slišal nas boš!
Te pozdravlja Johana T i šle r, učenka V. razr. v Križah pri Tržiču.
Draga Johana! — Saprabolt, takšnega pisma pa še ne! Se koj vidi, da si pristna gorenjska grča. Takšne krepke in moške znajo samo Go-renjke povedati. Močna si in velika — prav je tako! Naš narod mora biti močan in zdrav in pogumen, če hoče kljubovati vsem viharjem, ki divjajo in ki še bodo divjali preko njega. Kako že pravi ona pesem: »Grom in peklo — prazno vaše proti narr so steke!«
...In Johana Ti je ime. Zahvali Boga, dn Ti starši pri krstu niso dali kakšnega takšnega priskutnega in pocukranega imena, kakor je »Vika- I Močna si in velika — pa boš Vika ali Vikica! Beži, beži, bodi vesela, da nisi! Le nikar ne misli, da je vse tisto, kar je ^gosposko«, tudi lepo in imenitno. Še dolgo ne. Poglej naše planine in gore! čimbolj daleč od meslnega razkošja in sijaja so — tem lepše so. Najlepše je ono, kar je naravno, nepotvorjeno.
In se pritožuješ. da Te nihče še pohvali ne, čeprav Tvoja pomoč pri delu zaleže skorajda za odraslega moža. Žagaš, zidaš, voziš... Te bom pa pohvalil jaz, no, če Te drug noče I To moraš vendar vedeti, da nn kmetih ni navade, da bi drug drugega hvalili. Vsaj na glas ne. Na tihem pa je Tvoj oče gotovo na vso moč ponosen nate in si je gotovo že večkrat takole sam pri sebi dejal: »Sa-kramiš, kakšna punca ti je to! Za malega hlapca mi zaleže pri delu!« Bodi prepričana, dn jo tako. Za igranje Ti pa ob nedeljah gotovo dajo nekaj uric prostega časa. ali ne? Če Ti ga ne dajo, jim reci, da sepi celo jaz. Kotičkov striček, dejal, da se kar spodobi, da takale pridna deklica po marljivem delu tudi veselo zaraja in zapoje, čeprav ja že »močna in velika« in ji ni Johanca, ampak žn Johana ime!
Medtem, ko je Tvoje pisemce po polžje v moj kotiček romalo, je sneg v naših gorah gotovo ž« skopnel. In zdaj gotovo tudi že pasete in pojele, da se razlega do bele Ljubljane in še delj. Ampak jaz vas doslej še nisem slišal, čeprav sem napenjal ušesa, da bi bil kmalu žulje na njih dobil. Dajte, dajte, še glasneje zapojte! Potem bo vaše prekrasno petje morda le odjeknilo tudi do mojih ušes. In čo že moram povedati, katero pesem bi najraje slišal, bi prosil, da mi zapojete ono staro, nad vse lepo:
»Slovenka sem, Slovenka čem ostati, rodila mene je slovenska mati!«
Bog Te živi, vrla Gorenjka! striček.
Kotičkov
k. •••■«■»
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 25. junija 1932.
Stev. 144.
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo
Matija Munda:
S POTOVANJA V ORIENT
Solnčni Egipt ni samo domovina najstarejše človeške kulture, Nilova dežela je tudi svetopisemska, namočena z znojem in poveli-čana s trpljenjem izraelskega ljudstva, dolina solz, odkoder je Bog sam izpeljal svoje ljudstvo — obeuem pa dežela pregnanstva sv. družine. Zato jeruzalemski romar ne sme mimo Egipta. Iz Egipta vodi pot v svet in v obljubljeno deželo.
Port Said je afriško pristanišče ob ustju Nilove Delte. Trgovina. Strategično važna točka, ker odpira in zapira vhod v Sueški kanal.
Brzovlak sopiha ob Sueškem prekopu. Na desno in levo puščava, pokrita z drobnim peskom, ki ga dviga veter in raznaša. Tak je ta peščen veter v puščavi kakor pri nas v zimi suhi sneg. Vsako luknjo zaprtega železniškega voza vam iztakne. Tik oh železniški progi je tuintam še videti kak grmiček osušenega res-ja, mogoče tudi od viharjev okleščeno drevo, tudi revno kočo pustinjskega beduina — tam dalje izgine tudi vse to: samo gričevje (puščava ni ravna; veter znosi in zopet razuosi peščene hribe) rdečkastega peska, brez znaka življenja. Kraljestvo smrti, samota in tišina, ki pa je mnogim velikim duhovom, Gospodu samemu, prinašala obilico duhovnega življenja. Kakor na odprtem morju ...
Kar nepričakovano se je spremenila okolica železniške proge. Mesto puščave vidiš ua obeh straneh sama rodovitna polja, posejana največ z ječmenom, plenico, deteljo, koruzo in fižolom. Prišli smo v območje Nilove doline. Vsa polja so polna pridnih delovnih rok. Saj je v Egiptu že žetev in mlačev. Žanjejo ječmen in ga spravljajo skupaj, tam pod drevesom je skedenj, kjer mlatijo egiptovske buše, prav po svetopisemsko, v bližini felah veje na veter, tam z vrči, s posebnimi mlini, ki jih goni živina, dvigajo vodo iz Nilovih kanalov in jo spuščajo na polje, ki je razdeljeno na grede, da bo imel vlage doraščajoči fižol, krompir in koruza. Drugega dežja Egipt ne pozna. Oče Egipta je sveta reka Nil, ki ga s svojimi kanali hrani in napaja.
Kairo je prestolica Egipta, največje afriško mesto. Šteje danes 1,200.000 prebivalcev. To je afriški Pariz ali London. Pričakoval sem siromašno afriško mesto z vsemi znaki Orien-ta, pa je tako samo v svojem starem delu. — Tam je pač Orient, ki ga je treba videti: umazanija, ropotija, odrtija in še mnogo drugih vrst -ia. Človek bi zbežal in znorel. Enkrat videti je pa vredno. Zapadni del, Ismailije, okolica hotela »National«, kjer sem ložiral, to vam je pa Evropa: snaga, velikanske stavbe s krasnimi lokali in izložbami, asfaltirane ceste in na njih promet kot v kinu, da gre na živce. To je res pariški boulevard. Na ulici prevladuje evropski živelj in evropska moda. Egiptovski tarbuš, dolga togasta moška obleka domačinov, mohamedanski fes in Mohamedovi postavi zveste ženske s črno zagrnjenim obrazom še poživljajo to pisano sliko. Pridi in poglej ves ta Babilon, pa si boš nehote zaželel poti v domačo slovensko vas.
Najznamenitejše, kar ima Kairo, je egiptovski nacionalni muzej. Eno predpoldne smo mu posvetili. Pa to ni prav nič. Komaj da smo prišli skoz in z očmi pregledali neprecenljivo bogastvo, ki bi ga človek moral na licu mesta študirati desetletja. To je svetišče 4000 letne egiptovske kulture, na katero so domačini res lahko ponosni. — Ta muzej je zgodovina vse egiptovske duhovne kulture. Tu vidiš pristni
* Krajša poročila g. Munde s potovanja po Orientu je »Slovenec* že priobčil.
papirus, popisan s hieroglifi, sarkofage kraljev, okrašene s skulpturami, vso njih umetnost, opravo in opremo, vse njih bogastvo, saj je to zbirka zlata in alabastra. Dvoje ti pride na misel: 1. to je bil kulturni narod, ki je s svojo voljo in s svojim delom nekaj ustvaril; 2. nič novega pod solucem; vse, kar imamo, so nam dali naši predniki, vsi smo dolžniki preteklih stoletij. — Najdragocenejši je brez dvoma oddelek — obsega tri dvorane — kjer je spravljeno vse to, kar so pred par leti odkrili v grobišču kralja Tut-Ank-Amena.
Egipčani so res verovali v posmrtno življenje. O tem nam pričajo tudi egiptovske piramide, zlasti one v Gizeh Popoldne smo jo ! z avtomobili mahnili proti tem najstarejšim spomenikom sveta. Že od daleč je videti te kolose. Avtomobilska cesta vodi sicer v neposredno bližino, a po starodavni navadi smo tudi mi kake četrt ure pred piramidami zajezdili kamele in na teh ladjah puščave prepluli vso peščeno morje v okolici piramid in sfinge. Piramide in sfinga z okolico na prvi pogled človeka ne presenetijo. Šele takrat, ko se človek zamisli v te nebotične spomenike kraljev in njih zgodovino, šele takrat, ko mu izraz j sfinginega obraza začne govoriti o kolosalnem ' delu teh nebotičnikov, o krvavih žuljih sužnjev, katerih kri je rdečkasto pobarvala puščavski pesek v okolici, šele takrat zastrmi človek: Kakšen narod, ki je to zmogel!
Kairo ima tudi svojo slovensko kolonijo. Pravijo, da jih je blizu tisoč v tem afriškem Babilonu, v Aleksandriji pa še več. Skrb za življenje jih je gnala tako daleč. So to večinoma dgkleta-služkinje in fantje-šoferji. Obiskal sem njih duhovnega očeta frančiškana patra Evgena, ki jim pastiruje že nad 20 let. Apostol, misijonar, pastir. Pase skrbno, pa pravi, da se še izgubijo ovčice. Obiskal sem naše skrbne šolske sestre, Ui jih je skrb za naša dekleta pripeljala na jug. Imajo zavod za brezposelne služkinje. Ob nedeljah popoldne zbirajo naša dekleta v svoji hiši pri petju, igrali in pogovorih. Misijonsko delo. Vsi pošiljajo Slovencem v domovini obilo pozdravov.
Obisk pri jugoslovanskem poslaniku v Kahu
V Kairu pa je tudi sedež uradnega zastopnika naše države. Prej je bil samo konzulat, pred kratkim je bilo to mesto povišano v poslaništvo. Šele par tednov je, odkar je bila izvršena sprememba v osebi zastopnika. Na to mesto je prišel slovenski pisatelj g. dr. Novačan, dosedaj konzul v Brajli v Romuniji. Z bratom Filipom sva bila prva Slovenca iz domovine, ki sva ga obiskala v daljnem Egiptu. Pa naju je bil vesel. .' Smatram ta obisk kot znak zvestobe do domovine in kot znak slovenske medsebojne ljubezni, ki ne ugasne tudi v tujini,« — je dejal. Pri kupici angleškega viski-ja in čaši turške kave, smo v prav prijateljskem pogovoru sprožili to ali ono misel.
»Gospod poslanik, kaj je glavni vzrok, da ima tudi naša država svojega zastopnika v Egiptu?«
Poslaništvo v Kairu nima političnega značaja, ker se politični interesi Egipta in Jugoslavije nikjer ne križajo. Namen mojega zastopstva je vzdrževati trgovske stike, čuvati v tem oziru interese naše države in skrbeti za naše izseljence v Egiptu. Vesel sem, da sem prišel v toplo Afriko, ker ljubim solnce. Imam dobro voljo storiti vse v korist naše države in pomagati vsakemu našemu državljanu. Ravno-
kar urejam zadevo vaše izvozne zadruge iz Maribora, ki skuša z Egiptom navezati trgovske 9tike.<
»Kako je z našimi izseljenci v Egiptu, gospod poslanik?«
»Pravzaprav vprašate preveč, g. kaplan. Sem še novinec v Egiptu, kakor vi. Komaj tri tedne sem še tukaj. Komaj da sem nitko vdjal, šele sedaj se začne šivanje. Pa toliko mi je znano, da ima Egipet okoli 4500 naših državljanov, največ — okoli 4000 — Primorcev. Samo v Kairu jih je blizu 1000, še več pa v Aleksandriji, drugi so raztepeni drugod. Skrb za vsakdanji kruh jih je prignala v tujino. V Kairu skrbijo zanje šolske sestre in oče Ev-gen, v Aleksandriji imajo šolske sestre svoje zavetišče za dekleta, duhovno in gmotno pa je dosedaj skrbel zanje oče Adolf Čadež, frančiškan. Ta je pa ravnokar zapustil Aleksan-drijo in se preselil v Jeruzalem, kjer hoče v samostanu Betfage onstran Oljske gore v miru preživeti svoja stara lete. Tako so Slovenci v Aleksandriji ostali brez duhovnika. Pa bi ga rabili. Upam, da se bo našel kak apostol. Ba-vim se že z mislijo, da bom za Aleksandrijo skušal ustanoviti poseben honorarni konzulat.«
(Nekdo trka. Sedim namreč v sobi hotela Fast«, v novem delu Jeruzalema. Naprej! V sobo vstopi častitljiv starček z napol sivo brado v Frančiškovi obleki. Kdo je to? P. Adolf Čadež, ki sem ga pravkar imel v mislih. Pozdravljeni, dobri oče, dobrodošli. Sva že v razgovoru. Gospod pater, zakaj ste zapustili Aleksandrijo in njene Slovence? — Star sem postal — 61 let. Nisem več prenašal afriške klime. Vsako leto sem bil bolau.« — Ali je poskrbljeno za vašega naslednika? — »Da, na moje mesto pride takoj po Binkoštih g p. Ke-rubin Begelj iz Ljubljane.« — Kako je z našimi izseljenci v Aleksandriji? — »Največ je primorskih Slovencev. Veliko je prav dobrih. Kateri so od doma dobri, ostanejo dobri tudi v tujini. Kateri pridejo v tujino slabi, postanejo tam še slabši. Vsako nedeljo jih je bilo 200—300 pri službi božji. Moški so na slabšem. Tudi ni služb za nje, tudi za mehanike in šoferje ne. Sicer so pa naši ljudje zelo podjetni. Denar lahko zaslužijo, a še lažje zapravijo.« Še to in ono sva rekla, pa sva se morala kmalu posloviti.)
Gospod poslanik, kaj sodite o slovenskem izšeljeniškem vprašanju ?
»Slovenci smo majhen narod, še manjša je naša zemlja. Zato je bilo od nekdaj tako, da jih je moralo nekaj v tujino za kruhom. Važno je le to, da smo sposobni za svet. Domovina bi svojim ljudem morala dati toliko trdne izobrazbe, da se biodo znali uveljaviti tudi v svetu in potem domovini vračal izposojeni kapital z obrestmi.«
Še o našem literarnem življenju sva rekla par besed. — Dr. Novačan nadaljuje svojo trilogijo iz zgodovine celjskih grofov. — Oh slovesu mi je naročil: Pozdravite vse mlade Slovence, stare pa naj Bog živi!«
Križem po Palestini
Palestina postaja danes dežela tujskega prometa. Vse se modernizira pod protektora-toin Anglije, ki z industrializacijo dežele skuša dvigniti tujski promet, domačemu prebivalstvu pa dati priliko zaslužka in s tem povečati njegovo davčno zmožnost. Palestina naj sama krije investicijske stroške svoje modernizacije. K temu naj pripomore judovska kolonizacija, zionizem, katerega Anglija podpira iz denarnih razlogov. Judovski denarni mogotci naj deželo gospodarsko dvignejo in naj plačajo davke. Domačini, ki jih judovski denar tira z rodne grude, ne zmorejo ne prvega in ne drugega. Uspehi se že kažejo. Rodovitna Sa-ronska in Ezdrelonska planjava, največja naselbina zionističnili Judov Tel-Aviw, industria-
lizacija Jeruzalema in okolice Mrtvega morja, asfaltirane vse glavne ceste, avto-promet, ki obvlada ves orientalski promet... vse to je delo napredka, ki ga pospešuje protektorat Anglije in judovski zionizem. Zato izginja romantika jeruzalemskega romarja. Dandanes potujejo ljudje v Palestino na izlet, za zabavo in zapravljanje denarja. Radi tega raste tujski promet, mesta z modernimi hoteli. »Romarjev« je malo, tudi iz naše družbe jih je bilo malo. Domačini to dobro vedo. Zato te hočejo takrat izrabiti, ko si tam. Zapravljaj denar, kupi to in ono, plačaj pošteno, saj si izletnik, pazi, sicer te bom še goljufal itd. Vse to mi preseda. Komaj, da človek v tej babilonski me-šetariji najde samega sebe in se dvigne do »romarja«.
Dežela je suha, kamenita, peščena puščava, zlasti Judeja, brez zelenja in rodovitne zemlje, če izvzamemo seveda nekatere doline in planjave, kjer rodovitnost zemlji dajejo močni a redki studenci — in okolico Galilejskega morja. Nekdaj je morala biti dežela drugačna, si človek misli, sicer bi je Jozve z 12 rodovi nikdar ne prestopil, sicer bi ne bila obljubljena dežela, sicer bi ne stalo v sv. pi smu, da se po njej cedi med in mleko.
Najbolj pusta je Judeja, bodisi navzgor proti Jeruzalemu, — sedaj vem, kaj se pravi: >gremo gori v Jeruzalem«, — bodisi navzdol proti Mrtvemu morju. To je kameaita puščava brez življenja. Edino okolica Mrtvega morja se oživlja po zaslugi Angležev, ki iz te vode pridobivajo sol, brom in kalcij. Sicer pa je okolica mrtva. Ob Jordanu, na kraju Gospodovega krsta in prehoda Izraelcev čez reko, imaš nekaj nepoznanih grmičastih dreves. Zi-dovje nekdanje Jerihe gleda danes iz gorske puščave, le oazo v bližini namaka Elizejev studenec. Nekoliko privlačnega, lepa bi lahko rekel, je okolica Tiberijskega jezera, Gospodova ožja domovina. Okolica jezera danes sicer nima pokazati nič posebnega. Magdala, Kafarnaum, Korozain, Betsajda: Gospod sam vam je napovedal bodočnost: razdejanje. Done.s skoraj ni najti niti razvalin na kraju Gospodovih mest. Vse je vihar razdjal, le spomin je še ostal in srebrnojasno jezero, katerega se prekletstvo ni dotaknilo. Prav srečnega se počuti človek v okolici jezera, ker se zaveda, da so te tla najbolj posvečena po Gospodovih stopinjah, da je to domovina ribičev Petra in Andreja, da se je po valovih tega jezera vozil Gospod sam, iz čolna učil množice, da je okolica jezera kraj, kjer je storil največ čudežev in govoril svoje najlepše govore in prilike. Enako je posvečena cela pot iz Na-zareta v Tiberijo. To pot je hodil Gospod mnogokrat, na enem teh pšeničnih polj so apostoli smukal i klasje v soboto, v bližini ceste leži Kana, kjer je storil začetek svojih čudežev.
Nazaret, Betlehem in Jeruzalem z okolico so sv. mesta, katera sem skušal obiskati kot »romar«. Nove stavbe v teh mestih dobivajo evropski značaj, podzemeljski prostori so ostali svetišča kristjanov, bodisi kraj Marijinega oznanenja z Jožefovo delavnico v Na-zaretu, ali kraj Gospodovega rojstva v Betle-hemu ali končne postaje križevega pota v Jeruzalemu. Vse to je danes večinoma pod zemljo, nad temi kraji pa so pozidana svetišča. Le beri v dr. Jeliartovi knjigi poglavje o podzemeljskem Jeruzalemu. Še -gora« Kalvarija se je ponižala pod Morijo in Sion. V prihodnje ne bom več učil svojih šolarjev, da je Kristus nesel križ na goro« Kalvarijo. Kalvarija, božji grob, vrt Gezemani, votlina Gospodovega rojstva v Betlehemu, prostor Marijinega oznanenja v Nazaretu, vse to so kraji, pred katerimi tisoči pripogibajo kolena in s poljubom pozdravljajo njih spomin. Podrobneje jih ne bom opisoval, ker so to pred menoj že storili drugi.
Bob Sherwood:
Kadar skoči cirkuški lev...
Iz angleščine T. D.
(Konec.)
Trenutek nepozornosti.
flger Ramsay z jantarjevimi očmi je na svojem podstavku v desnem kotu kletke pazil na vsako kretnjo moža; Ramsay, ki je predel kakor mlada mačk'a in udaril kakor vrag.
Cliita. panter je tudi prežala. Počasi je otepala z repom. Njene poševne zlate oči »o bile smrtonosne. Zakaj ona dva vraga nista nikdar skočila na Schvvarza, ni i je bila uganka. Morda sta se bala njegove neustrašen osti. Neustrašene duše nihče ne spozna tako hitro kakor žival džungle. In mislim, da je bil istega prepričanja gospod Schwarz. Nekega dne »eni mu namreč svetoval, naj vzame s seboj v kletko železen drog ali kaj sličnega v obrambo proti napadu.
»Da bodo mislili, da se jih bojim. Ne, Bob, tega ne bi mogel storiti. Vidite, jaz grem v kletko praznih rok razen malega biča. In Cliita m esrrvraai; rada bi skočila name, a pravi Ramsayu: «Glej, on nima ne puške, ne droga; orni bič pa ne more hudo udariti. Kaj Ima torej? Nekaj mora imeti. Jaz ne skočim na onega moža. Ne, dragi moj!«
Predstave so dobro potekale do nekega večera, ko smo nastopili v divjem severo-zapadu (Amerika). Bil je vroč dan. Zrak .je bil nasičen z debelim rumenim prahom, in člfA-ek in žival sta bila do skrajnosti utrujena. Akt gospoda Schwarza, ki je nastopil s svojimi zvermi, je bil zadnja programska Vof5ka in se je bUČal koncu.
Neki sluga je s Cuffyem na verigi stal ob okrogli leseni ograji. Bil je novinec v avojii službi in je bil mnenja, da Cuffy na-
stopa z mačkami. Ko se je gospod Schvvarz na koncu akta občinstvu poklanjal z mačkami vred, je novi sluga odprl kletkina vrata in lahno porinil medveda v areno, ne vedoč, kakšno nevarnost izziva s tem.
Drugim slugam je kar sapo zaprlo. Mali medved je v desetih sekundah spoznal, da je v isti kletki s svojimi smrtnimi sovražniki. Potem je pobesnel.
Vpil je kakor človek, tekel h kletkini ograji, skušal splezati ob drogovih in se tolkel ob nje. Gobec se mu je penil groze.
Mačke so stale nepremične, otepale z repom in zlobno zrle. Od nas se nihče ni upal geniti v strahu, da po9peši katastrofo. Gospod Schwarz, ki je bil bled kakor stena, se je obrnil k medvedu, mu nežno prigovarjal in držal kos sladkorja v svoji tresoči se roki. Mali medved je zbežal od njega.
Gospod Schvvarz se je za trenutek obrnil od one nevarne, zlobne trojice, in tisti trenutek je skočila rumenooka Chita. Zamoklo je udarilo, ko je prožno telo pantrovo priletelo prav na Schvvarzov hrbet in ga podrlo podolgoma na obraz.
Pomaga svojemu prijatelju.
Vse to smo zrli h rop oči od groze. Potem smo zaslišali mogočno rjovenje. Videli smo rumeno telo z velikansko letečo grivo skočiti po zTaku, pokriti telo na tleh ležečega moža in pahniti godrnjajočega pantra proti kletkini ograji. Bil je Wallace. Potem je skočil Ramsay, bengalski tiger. Galantni stari Wallace se je dvignil in se spoprijel z njim. Trdno je zgrabil tigra za grlo in ga trenutek tresel v zraku, potem ga je vrgel vznak. Ramsay je besen godrnjal in počenil, kakor da hoče zopet skočiti.
A ni skočil. Tudi Chita ne, ker Wallaee, stari lev je stražil nwžn, ki ga je ljubil, in ki se je brigal zanj v bolezni in zdravju.
Njegova razprostrta griva je izzivajoče trepetala. Vedela sta, zakaj je bil — kralj.
In teko sta godrnjala in čepela, dokler jih niso z drogovi napodili nazaj v potne kletke. Potem smo skušali odgnati Wallaca od nepremičnega telesa malega krotilca, ki ga je skušal rešiti. A ni se premaknil. Samo rjovel je in divje udarjal s šapo. V zadregi smo čakali na njegovo prihodnjo kretnjo, ko smrt zaslišali slaboten glas gospoda Schvvarza izpod leva:
»Sedaj, Wallace, umakni se, ali slišiš, ti neumnež? Ti veliki, težki fant si mi stopil kar na hrbet! Kako misliš, da bom dihal??
Velikanski lev je nehal rjoveti. Bojni ogenj je ugasnil v njegovih očeh. Umaknil se je.
Gospod Schvarz je stegnil roko po rumeni grivi, se je oprijel in se dvignil v sedečo pozo.
»Sedaj, vidite fantje,« je rekel slugam, ki so bili okoli arene, »kar vam vedno pravim, je res. Wallace je vedno pripravljen opraskati.«
Lev obišče restavracijo.
Pred nekaj leti je imel Bili Rice v svojem cirkusu zlobnega leva. Nekega dne, ko so kletko čistili za parado, so možje pozabili zakleniti jeklena kletkina vrata.
Kletko z levom so peljali na parado. Lev je začel korakati po svoji ječi. En udarec, in vrata so se odprla. Sekundo pozneje, ko je množica plezala na telefonske drogove, ko so se konji vzpenjali in plašni skakali, ko so žene hitele z otroškimi vozički s poti, ko so možje zagrabili svoje žene in jih potiskali v varnoet — je lev skočil na tlak. Presenečen je zrl nekaj časa okoli sebe in skušal pre-udariti, kaj se je pripetilo.
Potem je nastala panika na vseh straneh, nič manj ne na levovi. Kletka je šla naprej.
Konji, ki so jo vlekli, so se splašili in ušli. Ljudstvo je kričalo vsepovsod. Lev se je neodločen obračal, se enkrat ali dvakrat zaletel, potem je zaplesal in izginil v neki restavraciji naravnost čez cesto.
Tedaj je bila restavracija polna gostov. Ko so zagledali leva, so se okna kar avtomatično jela odpirati, ker so gostje šli enostavno skozi okna, šipe in vse. Ko je lev prišel skozi vrata, je črnec — natakar pravkar dospel pri sprednjih mizah s podložnikom. polnim jedi.
Videl je leva. Juha in druge dobrote so se zvrnile in razlile, dočim je kričeči natakar pobegnil v kuhinjo.
Lev pa, ki si je opekel glavo z juho in drugimi jedrni, ki so bile padle na njegovo glavo, je iskal skrivališča. Njegova pot ga je vodila tudi v kuhinjo. Kuhar je skočil skozi okno. Prav tako natakar. Pomivalca posode pa niso pravočasno opozorili, da bd ušel.
Obrnil se je in videl leva. Odprl je vrstica, ki so zapirala odvodne cevi pod lijakom in izginil.
Prav tako se je neka razburjena oseba pojavila pred restavracijo s puško in začela streljali. Strel je zgrešil cilj, a prestrašena zver je zopet skočila in iskala zavetja.
Sreča! Luknja! Neka,}, kamor se more skriti! Odprtina pod lijakom!
Tam so ju našli cirkuški uslužbenci — črnca, bledega in nemega od strahu in preplašenega leva. Zagozdena sta bila drug poleg drugega, in nobeden se ni genil, da hi šel ven. Lev ni maral. Bil je varen v luknji. Črnec — po mi valeč pa ni mogel.
Še potem, ko so levu vrgli zanjko okoli glave, in ga vlekli kakor velikega kodrastega psa v kletko, ni mogel pomivale« drugega storiti, kakor sopsti in sedeti pod lijakom.
Vedno sem mislil, da je med obema lev bil bolj prestrašen.
Štev. 139,
»SLOVENEC*, dne junija 1932.
Stran 11.
Henry Wortington:
PISMO
»Torej sva zdaj vse uredila, miss King. Menda ničesar nisem pozabil. Kar se tiče dnevne pošte, boste seveda v času moje odsotnost lahko vse uredili po lastnem preudarku.«
Miss King, osebna tajnica Alfreda Bletts-wortliyja mlajšega, se je na tihem zaničljivo namrdnila. »Vse boste lahko uredili po lastnem preudarku!« Res se je splačalo dvajset let služiti pri tvrdki, da bi naposled morala poslušati slične opombe od mladeniča, ki se je pričel smatrati za zelo važno osebo!
Tajnica je zvesto in pošteno služila še Alfredu Blettsworthyju starejšemu, očetu sedanjega lastnika tvrdke. Alfred Blettsworthy mlajši jo je podedoval po očetovi smrti z vso trgovsko hišo, pisarniško opremo in tovarno vred. Mladenič je zrastel pred njenimi očmi. Poznala ga je še kot mladega golobradega vi-sokošolca in tudi zdaj, čeprav nehot<§, obranila napram njemu nekdanji pokroviteljski dobrohotni nastop.
Blettsworthy sin se je izkazal kot zmožen, podjeten gospodar. Mirno je prevzel očetovo podjetje in ga krepko, samozavestno vodil naprej. A miss King si je slej ko prej domišlje-vala, da bi zašel mladi gospodar brez njenega veščega sodelovanja takoj v neprilike, da so mu samo njeni tehnični nasveti pomagali biti kos neštevilnim vsakdanjim malenkostnim, a nujnim opravkom. Blettsworthy je seveda občutil to njeno samoveličje, a se mu je zdelo bolj zabavno kakor nadležno. Pred vsem je res imel rad staro devico kot zvestega družinskega člana, je cenil njeno natančnost, izredno vdano delavnost in neoporečno vestnost. Oba sta bila tesno vezana na njun skupni delokrog, sta se večkrat prerekala, godrnajla drug na drugega, a v resnici sta živela kot stara vdana Drijatelja.
*
Letos je odhajal Blettsworthy na počitnice, ne da bi od njih pričakoval veliko užitka. Prvotno je mislil preživeli šest prostih tednov v družbi zvestega prijatelja Billa Jacksona in v ta namen naročil stanovanje v kopališču Brightonu. Solnce, morje in zrak so mladeničema obljubovali veliko veselja. A na žalost so zadržali Jacksona v zadnjem trenotku nujni zamudni posli. Naposled se je izkazalo, da bo moral Blettsworthy preživeti počitnice popolnoma sam.
Sedel je zdaj pri svoji pisalni mizi, s katere je že pospravila vestna tajnica vsa pisima, beležke in listine, ter ugibal, ali ni na kaj pozabil pred odhodom? Popoldne je že moral na vlak.
»No, seveda!« je vzkliknil in nevoljno zmajal z glavo. — »Saj se še vedno nisem odzval na to čudno povabilo!«
O^pfl je predal za neodpravljeno pošto in odtod vzel dolgi, ozki sinjkasti ovitek. Razgrnil je polo damskega pisemskega papirja in zopet zaČHtleno prečitalt
»Spoštovani Mr. Blettsworthy! Naša družina je dolga leta štela vaše starše med naše najljubše prijatelje. Slučajno sem se za nekoliko dni ustavila v Londonu ter -bi bila nad vse vesela, če bi me obiskali v hotelu. — Nina Lovejoie.«
BIettsworthy je zaman napenjal spomin, da bi si predočil znance tega imena. Ugotovil je, da ga ni slišal nikoli v življenju. Najbrž je bila to katerakoli šolska prijateljica njegove pokojne matere. Vljudnost je vsekakor zahtevala, da bi se odzval na povabilo. Blettsworthy je snel telefonsko slušalo in poklical hotel Splendid. Vratar mu je odgovoril, da je odpotovala miss Lovejoie že včeraj, ne da bi zapustila naslov. Blettsworthy ni bil posebno ogorčen. Kaj bi počel z nepoznano staromodno damo z dežele, ki se je tako nepričakovano prikazala v Londonu? Postal je celo vesel, da nima nobene nujne poti, preden bo šel na vlak.
*
Ko je Alfred prihodnji dan izstopil v Brightonu, se mu je zazdelo življenje nepopisno dolgočasno. Našel je slabo vreme: ne-prodirna motna megla je prekrila morje in nebo, pripravljal se je dež. Razen tega se je
nepričakovano pokvaril avtomobil, ki ga je naročil iz Londona, in sicer takoj, čim ga je zapeljal s kolodvora v hotel. Popravilo je zahtevalo več dni časa. Moral je odložiti na ne-dogledno bodočnost vse izlete, ki jih je imel v načrtu.
Ko je šel Alfred v pritličje zajtrkovat, se je ustavil pred črno tablo z imeni kopaliških gostov in pričel iskati znance. Nenadno se je zavzel. Ena izmed spodnjih vrstic se je glasila:
■Soba štev. 7. Miss Nina Lovejoie.«
Čudno naključje! Primek Lovejoie je bil tako redek, da ni mogel Blettsworthy nikakor dvomiti o L-.bAt.nmst) hotelskega go=ta z one damo, ki mu je nepričakovano biia napisala pismo. Zdaj sta torej stanovala oba pod isto streho. Ta mali dogodek je nekoliko razvedril Alfreda. Vstopil je v jedilnico že boljše volje... A kdo izmed navzočih bi lahko bil ta nepoznana miss Lovejoie? Blettsworthy je na tihem pričel reševati uganko? Ali ni to ona stara dama, ki osamljeno koraka k mizici poleg okna? Ne, najbrž ne; ko je slekla rokavice, je zagledal Alfred, da ima poročni prstan. Vse ostale dame so se nahajale v spremstvu soprogov. Samo pri veliki mizi sredi jedilnice so sedele in se veselo pogovarjale štiri mlade, lepo oblečene gospodične. Te seveda niso prihajale v poštev. Alfred je nehal ugibati, se lotil zajtrka in ko je to opravil, je stopil v vežo. Izročil je tekaču svojo poset-nico za damo v sobi štev. 7.
Nekoliko niniut pozneje je sporočil deček Alfredu, da ga pričakuje miss Lovejoie na terasi na vrtu. Alfred je pohitel tja. Postal je res radoveden; kako izgleda dozdevna prijateljica njegove matere. Stopil je na z bršljinom zaraščeno teraso in našel tu eno izmed onih štirih gospodičen, ki jih je bil poprej srečal v jedilnici. Zelo se je začudil in obstal. V bližini se mu je zdela dama še mlajša in lepša kakor prvič oddaleč.
*
»Oprostite,c je pričel, ko se mu je posrečilo premagali začudenje, »a vesel sem bil nepričakovanega naključja, ker mi nudi priliko popraviti mojo nerodnost. Imel sem toliko posla, ko sem odhajal iz Londona, da nisem bil takoj v stanju odzvati se na vaše prijazno povabilo. In ko sem prihodnji dan telefoniral v vaš hotel, so mi sporočili, da ste že odpotovali neznanokam.« •
Gospodična ga je pogledala s široko odprtimi očmi:
Oprostite, ne razumem vas? O katerem povabilu govorite? Zakaj ste telefonirali? Jaz vas sploh ne poznani. Ko sem zdaj prejela vašo posetnico, sem prvič v življenju videla vaše ime in še vedno ne vem, kaj vse to pomeni?«
Blettsworthy je zopet osupnil. Zelo se je bal, da ga bo smatrala gospodična samo za podjetnega babjeka, ki je izmislil vse naključje, da bi se na ta način lahko predstavil. Obupno je pričel zagotavljati svojo nedolžnost.
»Bodite prepričani, da tudi jaz ne vem, kako se je to zgodilo,« je rekel. »Vsekakor niste ona miss Nina Lovejoie, ki je stanovala v Londonu v hotelu Splendidu. Mislil sem pač, da boste vi ista oseba, ker imate dokaj redko, malo razširjeno ime ...« V zadregi je obmolknil, ker je postala miss Lovejoie še bolj začudena.
»Res sem stanovala nekoliko dni v hotelu Splendidu, ker sem hotela na poti iz Manche-stra v Brighton pogledati v Londonu sorodnike in znance. A odkod veste vi, da sem bila v tem hotelu?«
:,Saj ste mi vendar sami sporočili naslov,« je /.animiral Alfred. »Ne zamerite, prosim. Hočem samo povedati, da je vse tako izgledalo kot da bi mi bili vi to sporočili. Na srečo imam to preklicano pismo s seboj. Poglejte ga, prosim, ali ne bo pojasnilo vse zadeve?«
Gospodična je prečitala izročeno polo papirja in skomiznila z rameni, ko jo je vrnila:
»Res ne veni, kaj bi rekla. Še vedno ničesar ne razumem. Nikoli nisem pisala tega pisma. To ni moja pisava. Kaj pomeni vsa ta skrivnostna zgodba. Izgleda kakor potegavščina ... Morebiti so vam znane katerekoli podrobnosti, ki bi dovolile sklepati o njenih vzrokih?«
Kurenčkuva Nešha ma tud beseda
Glih ta nar bi slad-ku sin spala, pa saj-nal se m je, de sa moj-mu može use obcuge ud zadneh let vn splačal iu sm use škafe, pounila iz samem tolarjem, pa ni jh je še tulk ustul, de sni glih premišlvala, ki b du-hila Se kasna pusoda, de b jh uot spraula. Tekat me pa kar naenkat zbudi en »mu-u-u, mu-u-uc. Kua je spel tu za ena pušast, de čluvek Se zjutri, ke se onmu spajne ta nar bi prleže, na da gnialia, sm s mislela.
Ke le tega mukajna ni tlu bt ne kouca ne kraja, sm s pa le mal uči pumencala, de b vidla, kua se gudi ukul mene. A m verjamete, de sm se tku prestrašla, ke sm zagledala pr moj pojsll ena krava, ke je soj smrček rinla men ke pud nus, de m ni ustou nuben krajcer u varžel, pa tisteh tolarju tudi nism več vidla u piskreh. Kar zgini sa naenkat.
Seveda sm jest kar zarjula ud straha. Sej s morte mislt, kuku je tu, če člouk kar naenkat zagleda u šlofeimre ena krava. Ja, jest sm mislela, denurim. »Kua je pa tu zaena pušast?« sm zaupila.
»Nej na zamerja, gospa. Mlejk sm jm prpe-lava, se je naenkat uglasila med urat^m moja mlekarca.
»A ste prsmojen? Kakšn inlek je Iu? Tu je ja krava. A čm krava u pisker zmašit, pa na Spor-hert pustaut, de u zavrela?«
»Tist glih nej trejba. gespa. Kar u tist piskr, ke ga maja za mlejk, ju um namouzta, kulkr ga nucaja, pa u dobr. Pol um pa krava te druh kuut-šoft pelava, de urna glih tku narejdl. Tku u za use prou.«
»Kua je pa spet Iu zaena vornga, de nuni ute pu kvarterjeh krave vudil. Kdu u pa pucu za kravam? Sej vidte kua je nardila tamle.«
»Nej ua zamerja, gespa. Tu je že taku. Jesl na morm nč pumagal. Vidja, glih učeri sm tamle gor pred ena hiša za moja kuntšoft ena kangla mlejka natučiva, de b ga nesla u peru štk, pa je prletu en pulcaj ud nekot in se začeu drt nad mana. ket nad kašnem raubarjem: »Cela lblana nam čte zagiftat iz tista vaša packarija. Kuku se pišete? Kdaj se rujen in pa ki? A ste umužen? Kua je vaš mož? A mate koze staulene? in tku naprej me je sprašvou, pa u ene buklce zapisvou. Pol m je še neki ud ene hijene in ud eneh ku-
bacilu prpoudvou, ke sa Iblaučaueiu bi navareu, ket la nar bt giflu plin. ke ga zdej delaj«, pa ga jest nism use zastupiva. Pol m je še reku, de me za dons ua u oncajgu. Če me u pa še enkat na-rajinu, de um mlejk pretakava, in pa tri mesce ua u faliv. Ja. vidja, gespa, tku je zdej na svet. Pedeset let že vozni mlejk u lblana, pa še ni nu-benga Iblaučana kubacil ukul prnesu, pa jest sm tud še lie.
'Ja kuku u le pa zdej naredi, de u prou?« sm ja prašala.
»Sej vidja, kuku sin nardiva Usak jutr um moja siuka u lblana prpelava, pol nej s pa kuntšoft same iz 110 pustrežeja, kokr s veja in znaja. Kar pisker nej 111 daja, pa jm ga um tist litrček namouzva, uui nej pa merkaja, de nau kakšn kubacil not padu.
Ceu dan 111 ni šla la krauja kuinedja iz glave. Še pol, ke sm pufrušlkala in Slu mal pud Tibuli na špancer, sm mela krava pred učmi. Tku, de še prec zamerkala nism. de sa letaš ase klupi pud Tibuli prestaul kar lepu pu vrst na sonce. Kdu u pa sedou pulet u uručin na sonc in se paru? Te mestne šemerge, sa gvišn punoč lela klupi pu-staulale, pa uisa vedle, de je tle ceu dan senca, sm s mislela in se uzirala ukul, ki b dobila ka-šnga čluveka, de b 111 pumagu ena klop kam u kašna senca prenosi. Pa ni biu nker nubene žive duše za videt, Iku de rn ni nazadne druzga pre-uslal. kokr de sni sla kar naprej če/, gmajna gor preke špieprune u gojzd, de b vidla kua kej lu-badari delaj«. Te mrciiie sa Iku pužrešne, de jm ni zadost, ke sa nam nle pužrle, zdej nam čja pa še Rožnpoh pužrt. De b jh kokla brrula. Gor pr špiepruni sni k sreč zagledala tistga parkvahtarja iz !:i dougem muštacam, ke je gledu u lisi bajar in šteu ribce, če sa še use in Če ni čez nuč kašn falot kera pufulu, ke tam ukul punoč zmeri kašn frdehtik elementi ruguvilja, No. lega mušlacarja •m prašala, za kua sa lelas use klupi glih na sonce pustaut, ke vnder nau nuben pametn člouk pulet u uručin na nh niogu sedet.
»Vidja, gespa, sej Iku je prou,« 111 je udpu-vuru. »Če jh u senca puslauma, u zmeri dnnna-dan pouhn Idi na nh sedel in usa fprba dol ugulll. Pol jh morma pa usak lel na frišn štrlhat. Tu pa na morma pr zdejšn gespudarsk griž; ke Iu k ušla. Pa Se neki druzga je pr te reč. če jh pustauma not pil grmoitje, de uja u senc. jh nuben tuje še zamerku na bo. Klupi pa vnder nisnia zalu kepval de b jh pred tujcem pu grmoujeh skrivni. Tlela jh u pa usak tuje že ud zdeleč zngledu in prec vedu, de lblana ni douga vas. kokr ji prauja. ampak en mest kokr se sika. Klupi vnder na pti-staulama zatu tlela pud Tibuli de b se Iblančani pu nh gajsnal. ampak zatu, de se lohka pred lojnem iz nim puštrekama. Zdravo!«	K. N.
Bletts\vorthy je gospodični vestno sporočil, kako je prejel pismo, jo iskal v Londonu in naposled slučajno zagledal njeno ime v Brightonu na hotels«ki tabli. Miss Lovejoie se je morala nasmehniti, ko je zvedela, da si jo je predstavljal Alfred v podobi sivolase priletne dame. Vzroki potegavščine so ostali nepoznani, a to je bila postranska stvar. Četrt ure pozneje sta se sprehajala oba po kopališkem parku zatopljena v živahen pomenek kot
da bi res bila stara, dobra znanca ...
* ■
Tri tedne pozneje je Blettsworthy zopet sedel za svojo pisalno mizo in tajnica mu je izročila tekoče posle. Miss King je kakor vedno pokroviteljsko in dobrohotno sprejela svojega šefa. Ko sla opravila trgovske zadeve, ga je milostljivo vprašala:
»Upam, da ste dobro izrabili počitnice? Vsekakor sijajno izgledate. Ali vam je zelo žal, da ste morali pogrešati prijatelja Jacksona?«
»No ... seveda ... zelo sem ga pogrešal,« je nepričakovano zamolklo zainomljal Bletts-worthy in zardel. »Stvar je namreč ta ... Veste, kaj sem vam hotel povedati, miss King... Stvar je ta, da sem se v Brightonu namreč zaročil.«
Tajnica ga je zmagoslavno pogledala:
»O, to sem vedela že vnaprej«.
»Kako pa to? Vi se najbrž šalite, miss King, a enkrat se le mora človek oženiti. To ni nobena šala ... Res sem se zaročil... Saj
niste mogli lega vnaprej vedeti. Niti jaz nisem tega slutil, ko sem odhajal iz Londona.«
Miss King je vstala s stola in uprla v mil zo konce svojih dolgih suhih prstov. Ce se je na ta način vzravnala, je pomenilo to, da je hotela šefu govoriti o katerikoli posebno rosni, nujni zadevi.
Povedati vam moram, misler Bleltsvvor-thy, je pričela, da sem že davno mislila na vašo ženitev. Ko sem zvedela, da boste tri tedne ostali v Brightomi na samem, brez prijateljev ali znancev, sem se spomnila na svojo nečakinjo, res lepo in pridno dekletce, ker je tudi pisala, d« bo odšla v la kraj na počitnice. Takoj sem pomislila, da bi bilo dobro, vas z njo seznaniti. Pismo, ki ste ga dobili, sem spisala jaz in seveda brez sovednosti moje nečakinje. Ugibala sem, da je ne boste več našli v Londonu in da se boste potem začudili, ko boste našli isto ime v brightonskom hotelu. Vedela sem vnaprej, da boste govorili 7. gospodično Nino, ker vas bo zanimalo naključje Kakor vidite, se nisem motila ...«
Alfred Blettsworthy je bil lako osupnjen, da mu je odpovedal jezik. Ko je videl ponosni obraz in vzravnano postavo svoje tajnice, mu je ušlo samo lole:
»No, ampak veste, miss King... to je že višek ... višek ...«
»To je višek preudarnosti. Dobro vem,« je kratko zaključila miss King njegov stavek, se poklonila in zapustila sobo.
Zopet došlo novo blago
po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vetrlniska ulica 15.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI po IZREDNO 0GODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 IL NADSTROPJE
Izdelujejo se nainovejši modeli otroških __in igračnib vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
f,
Ur. Irgovccm in posestnikom s« "riporoca za vsa sedlarska dela Jtna vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ler vse potrebščine. Spre-eina staro v popravilo. — Toiua postrežba. - Cene solidne.
VIKTOR KLEŠNIK
sedlar in jermenir
Ljubljana, Poljaiitka c«»t« 49
KLEPARSTVO 7538 VODOVODNA INSTALACIJA
Izdelovanje kovinastih krst in vložkov po najnižji coni
BOgel Franc • LJubljana
Tel. 27—75
Bleivveisova 52
Tel. 37-75
VINA
pristna dalmatinska, Štajerska in dolenjska Na debelo in drobno. čez ulico od 4 D naprej
DALMACIJA
veletrgovina z vinom d. z o. z
Ljubljana, Gosposvetska cesta 18 (K olizej)
Priporoča se
JOSIP REBEK
splošno ključavničarstvo
LJUBLJANA
Cankarjevo nabreijc 9
Cenjenemu občinstvu se priporoča saditet grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnico različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline.
Pavel Šimenc, pokopališki vrtu Sv. Križ-Ljubljana. Telefon 27-8» Cvetličarna Sr. Petra e. 38. Telefon 26-54
Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev.
PECI
ŠTEDILNIKI STENSKE OBLOGE
Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni).
Keramična zadruga r.z.se.i. Ljubljana. Tesarska ulka š«. 5 - Telefon it. 27-6»
VATA
za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbeller, Maribor
Zahtevajte vzorce in cenik
Pohištvo razproda
po zniiani ceni
jedilnice, spalnice, kuhinje itd.
Ivan Napast, Vižmarje 9, nad Lj.
(črez železniško progo, pri kapeli, levo)
Predtiskana ročna dela za vse l
Stenski nrti 7 Olo, stenski prti. rde. e nii modro obrob ljent 10 Din, prttCki od 1 Dtn naprej, blnzine mitje ote Novi vnorot, čist tisk. dobro blag-j.
Malek A Mikeš, Ljubliana
pnlcK hotela Strnkm,. Vezenje zavel, portla. monogramov ote. Knllanjt. aaa riranjc. - >t!roda< žepni robci komad '»! Di».
Ne odločite se prej, preden ne vprašate za ceno pri
JOSIPU KURNIKU
splošno mizarstvo, Zgornja Šiška 51, Pod Hribom.
V zalogi vsake vrste spalnice in drugo pohiStvo.
Stole, mize in klopi
zaklopne, železne, izdeluje najccnejo po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, ccsta II st.
ŽIMA
za žimniee vaeh vrst po najnižjih dne* nlh cenah vedno na zalogi samo pri
J. KNJLFIC - tovarna za žimo Stražišče pri Kranja
Stran 12.
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Štev. 139.
Naš
v •
zdravnik
A. B. — B. Luskavica je bržkone izpuščaj, ki ga ima vaša soproga po glavi in truplu. Vaš opis je tako kratek in površen, da ne jamčim za resničnost te svoje domneve. O luskavici je bilo pisano že letos in poprej večkrat kot bolezni, ki je težko ozdravna, ker je v zvezi z notranjimi motnjami. Če se je soproga že naveličala zdravil in zdravnikov (kdo ve, če je bila kdaj pri strokovnjaku in se držala njegovih navodil?), naj poskusi vsaj tri mesece zgolj z rastlinsko in kolikor se da presno hrano, kar je v poletni in jesenski dobi lahko izvršljivo.
leti. Otekle in boleče noge so bržkone v zvezi z motnjami krvnega obtoka, morda srca samega, morda zavoljo pritiska na žile in živce v truplu, kar je pri zamaščenih ljudeh pogostna nadloga. Vse to treba ugotoviti neposredno. Vsekakor naj mlada trpinka, ki tehta 104 kg, odloži v teku enega leta 24 kg mrtve teže, po 2 kg na mesec. To nujno potrebno razbremenitev naj izvrši soproga pod nadzorstvom in s pomočjo zdravnika, ki ga ima pri rokah in mu zaupa. Tudi o primernih toplicah naj se posvetuje ž njim, v poštev pridejo Varaždin, Krapina, morda Lipik in Ilidže.
F. B. — C. Zlata žila in zaprtost sta navadno spojeni nadležnosti, sredstev proti njima je že od davnine na — tisoče: čajev, kapljic, krogljic, maž, svečk in cela vrsta orodnih priprav. So ljudje, ki to svojo menda ljubo nadlego skrbno negujejo in svoje prazno življenje izpolnjujejo z opazovanjem in raadevanjem te odprtine. Menda imate vi drug okus in drugačen zmisel življenja. Če vam je zlata žila nadležna zaradi močnega ali prepogostnega krvavenja ali ponavljajočega se vnetja ali drugih nevšečnosti, dajte si tiste zabrekline po zdravniku ali izrezati ali izžgati ali samo z vbrizgavanjem izsušiti, danko pa si vzgojite na redno in zadostno iztrebljanje s primerno (ponajveč rastlinsko) hrano in telesnim gibanjem. Čistila rabite bolj izjemoma. navadno zadošča čaša navadne vode, izpita na tašče po požirkih. Namesto navadne vode vzemite grenčico ali grenko sol, ko se vam hoče izdatnejšega uspeha.
J. N. — M. Zoper kačji pik hočete imeti zanesljivo sredstvo pri rokah, ker da so se letos pokazale strupene kače v večji množini po vaših vinogradih in pašnikih? Najbolj važno se mi zdi dobro rezilo, nož ali škarje, ki se da ž njim pičeni del hitro odstraniti. Enako dobro in »nekrvavo« se da zatreti strup, ako se mesto izžge z razbeljenim železom (glavo žeblja ali vijaka). Nastala ranica naj se izmije z močno raztopino rdečega kalija (kalijevega permanganata) ali pa naj se položi vanjo zrnce rdečega kalija samega, ranica naj se oskrbi in poveže po splošno znanih pravilih. Če je takojšnja odstranitev pičenega mesta neiz-vršljiva, naj se pičeni ud podveze, da ne more strup proti telesu krožiti. Manj učinkovita v primeri z rdečim kalijem je jodova tinktura ali sali-eilov cvet. v sili je dobro tudi močno žganje za izpiranje rane. Vbrizgavanje posebnih protistrupov je poeel poklicnega zdravnika. Pri zanemarjenih primerih, ko se je pričel strup širiti po telesu, veljajo od nekdaj opojne pijače za primerna krepila in protisredstva, odrasli naj dobe žganjine v tej ali oni obliki (same ali kot dodatek k čaju ali kavi), tudi otroci smejo dobiti vino ali sadjevec. Sicer pa spada vsak pičenec, ki mu ni bil strup takoj odstranjen ali zatrt, v zdravniško oskrbo!
M. M. — Lj. 0 zibeli kaj sodim? Prav milo mi je pri srcu, ko si ča6ih ogledujem razstave stanovanjske opreme ali higienskih potrebščini Vso mogočo in nemogočo šaro in navlako kažejo in ponujajo, zibeli pa ni videti več nikjer; morda še v kateri hribovski hiši ali muzeju hranijo to starino kot spomin na našo »neslavno zaostalost«. Ne prisvajam si umetniške sodbe, a po mojem nemero-dajnem in ostarelem gledanju v svet vendar smatram staro slovensko zibel, ki je čedno izdelana, morda celo z narodnimi motivi poslikana ali ožgana, za dosti lepšo od vseh otroških vozičkov, zlasti pa od najmodernejših amerikanske oblike, ki so podobni tovornim ladjam ali gnojničnim vozovom. Glede zdravstvene plati pa noben voziček še ni dosegel ali celo presegel zibeli, tako snažno, kakor zibel, se ne da držati noben voziček, ki spravlja še nesnago in prah z ulic in trgov v stanovanja in spalnice. Potem pa vam zaupam kot bodoči materi že pozabljeno skrivnost, ki utegpe imeti velik pomen za va6 in težko pričakovanega otročiSka. Gre za vaš in otrokov nočni mir in počitek. Otroka, ki je po noči ali podnevi nemiren iz kateregakoli vzroka, je kaj lahko uspavati z zibanjem v zibeli, dočim premikanje vozička navzdolž ne učinkuje tako ugodno. Pravijo, da je zibanje škodljivo razvoju otroških možganov. To mnenje novodobnikov bo treba šele dokazati. Vem sicer in povsod čutim, da gleda moderni svet na prejšnje dobe prežimo in da se naš naraščaj ozira na ljudi, ki so okoli Abrahamovega srečanja, zgolj pomilovalno kot od-višne trote, ki so se jim možgani že davnaj skisali — menda prav radi zibanja v dojeniški dobi — vendar vam svetujem, da si začasa omislite tako pripravo, ki ima pristno obliko in uporabnost nekdanje naie zibeli. Če hočete imeti umetno izdelano zibel, kar je hvalevredno, naj vam jo zasnuje umeitnik, ki ne išče vzorcev po središčih propadajoče kulture, marveč ljubi in spoštuje naše skromno domovje in naše domače blago.
I. Č. Lj. Volk se vam dela pri vsaki daljši hoji? Morda je vzrok tej sitnosti v vaši zamašče-nosti, da sta sosednji koži preveč napeti in se pri gibanju drgneta, morda tudi v neprimerni obleki, ki onemogoča zadostno izhlapevanje poteče se kože. Vsekakor kaže ti dve zadevi vpoštevati, če hočeite volka trajno odgnati. Dasi so v modi razne maže in kreme, vam jih zoper volka ne svetujem, pač pa priporočam otiranje ogroženih delov z vodo, ki ji dodaste nekoliko salieilovega cveta ali tudi samega žganja in posipanje s smukcem pred vsako hojo. Domov prižedši si kožo sphlahnete s kami-ličnim čajem, odrgnete s cvetom in posujete z istim prahom. Takšno ravnanje je snažno in dovolj uspešno!
A. N. — Lj. Zoper zgago po solati, ki jo vži-vate s toliko slastjo, vam odločno odsvetujem rabo sode ali podobnih 6novi, ki so v naših slatinah. Bržkone je vzrok tej nevšečnosti kis, ki je pri nas. žal, večinoma umeten. Dajte si solato napraviti s pristnim kisom, vinskim ali sadnim, ako tudi takega ne prenašate, pa z limonovim sokom. Zadnjič sem neki mladi materi svetoval beljenje solate s kislo smetano, kar ji zelo ugaja. Če bi vam tudi tako napravljena solata nagajala, potem jo sploh opustite za šest tednov, da se vam razdraženi želodec pomiri; kasneje jo začnite pokušati prav oprezno!
Pravni nasveti
Sporna tehtnica. M. K. — Po nekem potniku ste naročili tphtnico na obroke. Dogovorili ste se. da bo potnik sam razmotal tehtnico in jo sestavil. Tvrdka je tehtnico poslala in tudi potnik je hotel tehtnico razmotati; ker ste pa takrat imeli mnogo dela, ste ga prosili, naj pride drugi dan. Potnik je vzel to na znanje, vendar pa se ni več oglasil. Tehtnica leži še vedno v poslanem omotu pri vas. Vprašate, če lahko vrnete tehtnico tvrdki. — Ne. Enostransko te kupčije ne morete razdrpti. Če ste se pa dogovorili, da mora tehtnico sestaviti potnik in da vi prevzamete šele sestavljeno tehtnico, potem lahko zahtevate od tvrdke, da vam v roku od 14 dni pošlje potnika, da sestavi tehtnico, če v tem roku tvrdka ne pošlje nikogar, potem smete staviti tehtnico na razpolago tvrdki, ker vam ni dobavila sestavljene tehtnice. Prečita j te pazljivo naročilnico, s katero ste naročili tehtnico.
Priposestvovanjc hišne služnosti. F. D. L. — Sosed namerava nadzidati na svojo hišo še eno nadstropje. Hiša stoji tik meje. Ako svojo namero izvrši, potem vam zapre svetlobo v kuhinji in gostilniških prostorih, v prvem nadstropju pa svetlobo v stanovanjskih prostorih. Vprašate, če lahko to preprečite. — Če stoji vaša hiša že 30 let, potem si je priposestvovala služnostno pravico do luči napram sosedovi hiši kot služečem zemljišču. Sosed Vam torej ne sme z nameravanim zidanjem ne luči in ne zraka odvzeti. Opozorite soseda na pri-posestvovano pravico. Če bi proti vaši volji začel zidati, potem smete in to morate v 30 dneh vložiti tožbo radi motenja posesti priposestvovanp služnostne pravice, čim j>i Vam vsjed odranja ali zidanja bila dosedanja svetloba prikrajšana. Ako pa vaša hiša še ne stoji 30 let, niste še priposestvo-vali nobene pravice in ne morete sosedu zabraniti nameravanega nadzidka.
Popad steklega volčjaka na psico v izbi. P. N. P. — Imeli ste dragoceno, izvrstno šolano lovsko pslco, za katero so vam nudili 10.000 Din, pa je niste prodali. S to psico ste šli gredoč na lov spotoma k znancu. Ker je bila stroga pasja zapora, »te vodili psico na vrvici in jo šele izpustili na zaprtem znančevem dvorišču. Ko ste stopili v hišo ln v izbo, pa se je naenkrat brez glasu zakadil v vaSo psico domač volčjak, ki je do vašega vstopa ležal na klopi za pečjo. Volčjak je vašo psico hudo okla! na vratu in gobcu. Živinozdravnik vam je svetoval previdnost, ker zdrav pes ne napada psice in se je bati stekline. Volčjak je po napadu zginil. Vaša psica pa je kljub živinozdravniški negi po treh tednih pokazala nepobitne pojave stekline in ste jo dali takoj uničiti; uničiti ste morali tudi vse druge predmete, s katerimi je prišla psica v dotik, sebe in družinske člane pa ste dali takoj cepiti proti steklini. Povzročena vam je torej bila precejšnja škoda in vprašate, kdo je za to škodo odgovoren. — Ako žival koga poškoduje, je zato Odgovoren tisti, kdor jo je k temu dražil ali jo zanemaril zavarovati. V gornjem primeru pa psa nihče ni dražil niti ni bil pes popadljiv. Iz vašega opisa sledi, da je bil volčjak stekel. 0 steklosti psa pa do navedenega napada nihče sumil ni. Po naSem mnenju gre za nesrečno naključje, da je baš
psica bila popadena Golo naklučje pa zadene tistega, v čigar imovini se primeri in morate zato sami škodo trpeti. — Če bi volčjak izven hiše po. padel psico, potem bi bil odgovoren lastnik, ker jp kljub pasji zapori pustil psa nezavarovanega na cesto. Seveda bi pa morala dokazati, da je baš volčjak okužil psico in ne morda kak drugi pes.
Prostovoljni prispevki mesto vstopnine in taksa. F. J. — Marijina družba je priredila igrico verske vsebine. Vstopnine ni bilo, pač pa so se pobirali prostovoljni prispevki. Prišel pa je k prireditvi organ finančne kontrole, ki je odtpgnil od nabranih darov znaten znesek za takso. Ali je to postopanje pravilno? — Po taksnrm zakonu se mora plačati za predstave, kjer se namesto vstopnice pobirajo prostovoljni prispevki, taksa od skupnega zneska prostovoljnih prispevkov 10 ali pa 20%, kakršen je pač značaj prireditev. Po 10 od 100 se plačuje pri gledaliških, umetniških koncertih in gledaliških predstavah prosvetnih društev, pri dirkah jahalnih društev in pri javnih vajah ter tekmah športnih društev, dočim se plačujp za bioskope, zabave in plesne, veselice, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske in spiritistične predstave, panoptike, menežarije, razne druge razstave in vobčp za vse vstopnice k prireditvam, kjer se zbirajo ljudje zaradi zabave in razvedrila 20% takse. Po našem naziranju bi bila v vašem slučaju upravičena 10% državna taksa od nabranih prispevkov. Poleg tega se pa mora plačati tudi še 50% banovinska doklada na državno takso.
Oženitev z inozemko, državljanstvo, domovin-stvo. K F. N. če se omoži tuja državljanka z našim državljanom, dobi z omožitvijo uaše državljanstvo, razen če si je pridržala z izjavo pred omožitvijo prejšnje državljanstvo, ako to določajo zakoni njene domovine. Žena dobiva r>o omožitvi domovinsko pravico v občini, v kateri jo ima njpn zakonski mož. Ta občina ji torej izstavi domovinski list.
Zgradarina. F. J. K. — V hiši imate najemnika, ki .je do letošnjega majnika uporabljal štiri sobe. Majnika pa je eno sobo odstopil vam in jo zopet, sam kot župnik vporabljate. Zato plačuje najemnik le polovico prejšnjp najpmninp. Slišali ste, da velja za odmero zgradarine ona vsota najemnine, ki je bila napovedana 1. januarja brez ozira na to. da se je najemnina za polovico znižala. Tn se vam zdi krivično in vprašate, če jp mogoča kakšna pritožba. — Zgradarina se odmerja na jx>dstavi čiste davčne osnove t. j. kosmate davčne osnove znižane za zakonito dopustnp odbitke. Za kosmato davčno osnovo se smatra pri zgradbah, faktično oddanih v najpm lptna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za prpdložitev davčnih prijav, pri-števši tej tudi vrednost vseh' obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine vršiti. N. pr.: Če izide poziv za vložitev zgradarinskih prijav dne prvega decembra, mora hišni lastnik vpisati brutto najemnino za mesec december, preračunano na eno leto. V davčnem letu izvršena znižanja ali povišanja najemnine ne vplivajo nn odmero davka za dotično davčno leto, marveč pridejo v pošte v šele za sle-
Lepota in zdravje
Naravna lepota
.. AH si že kdaj opazovala, da so lepe, očem prijetne reči, ki te mikajo, navadno posledica nege? Oglej »i vrt. Kako bujno ti uspeva, če ga pametno zalivaš in gojiš! Tako je tudi z zdravjem tn lepoto. Lepota je stvar celotne harmonije, zdravje pa rezultat pravilnega vzajemnega delovanja posameznih telesnih organov.
Lepa postava je stvar pravilne drže, trdnih, gibčnih mišic. Da dobiš čedno postavo, telovadi dnevno; to utrdi velike mišice. Telovadba spravi v delovanje tudi one mišice, ki jih ne rabimo in pobuja krvni obtok. Kri je oni sok, ki hrani sestradano, leno tkanino, da raste in se obnavlja. Kri odnaša slabe, obrabljene snov, iz mišic in drugih delov telesa. Pn tem veliko pomagajo razni izločevalni organi.
Pri telovadbi se kri bolj hitro pretaka in pobuja delovanje pljuč, tako, da ko pride v pljuCa, dobi tam dosti čistega zraka, da se očisti. Ce torej hočeš doseči zdravje in naravno lepoto, skrbi za pravilni krvni obtok.
Lepota las je odvisna od zdrave krvi v lasisču. Mnogo nedostatkov polti, bledota in upadle poteze na obrazu se popravijo če se kri neovirano pretaka po vseb delih telesa. Pametna telovadba, dosti zraka in počitek odganjajo staranje in ohranijo telo in duha čilega in mladostnega.
. Vendar pa ne smemo pretiravati: Ce nisi vajena telovadbe, začni poihalem, sicer postanejo mišice trde in te bole, tako da se skesaš m telovadbo opustiš. Zato je bolje, da začneš s par preprostimi vajami, dokler se mišice ne utrde.	t d
Naš pozdrav
Pozdrav je eden najprvotnejših izrazov človeškega socialnega in kulturnega občevanja in temeljna zahteva lepega obnašanja. Vse premalo pazimo nanj in na njegov učinek.
Zakaj se pozdravljamo med seboj? Ker se poznamo? NikakoT ne, saj mnogo ljudi ne pozdravljamo, dasi jih prav dobro poznamo. Pozdrav ima namen, da tistemu, ki ga pozdravimo, izkažemo bodisi spoštovanje bodisi zgolj čast bodisi svoje prijateljsko čuvstvova-nje — ali pa vse to skupaj", kar je seve najlepše. Iz tega je jasno razvidno, da mora biti pozdrav spoštljiv ali prisrčen ali oboje skupaj, vselej pa vljuden, nikdar ne hladen in brezbrižen ali celo zaničljiv. Kogar neradi pozdravljamo, posebno vpričo drugih ljudi, tega sploh ne pozdravljajmo. Ce koga nočemo poznati »Pod lipami«, kakor pravi Heine, je zanj naš pozdrav kje v kakšni samotni ulici samo žaljiv.
Vsak človek ima pravico zahtevati vljuden pozdrav, vljuden v smislu veljavnih običajev. Pozdrav, ki ni vsaj vljuden, imamo pravico odkloniti, to je ga prezreti. Vsak vljuden pozdrav pa zahteva enako vljudno zahvalo, najsi je socialna razlika med pozdravljujočim in pozdravljenim še tako velika.
Skrajno nevljudno in žaljivo je, če pozdravimo starejšo damo — damo v običajnem najsplošnejšem smislu — z »Dober dan«, mlado dekle pa s »Klanjam se«; pozdravimo raje molče, s poklonom glave ali pa sploh ne. Otroci in mladi ljudje naj pozdravljajo vsako starejšo ženo — in seve tudi starejšega moškega — s pozdravom, ki ga predpisuje vsakokratni običaj, tedaj pri Slovencih — in Jugoslovanih vobče — s »Klanjam se« (dokler se ne spametujemo in ne uveljavimo enotnega pozdrava za kralja in prostaka, kakor ga imajo n. pr. latinski narodi in kakor v svoji zdravi preproščini pozdravlja naš kmet). Mlad človek naj se uči spoštovati človeško osebnost ne pa obleke in bolj ali manj gladke kože odnosno polne mošnje ali službenega čina.
To so najpreprostejše zahteve lepega obnašanja, takta.
Zavedajmo pa se, da sejemo s svojim pozdravom dobra in zla čuvstva, radost in bolest, ljubezen in sovraštvo, pogum in obup. Ni vsak ne vselej kdo tako občutljiv, tako malodušen, tako beden, da bi ga en pozdrav spravil iz ravnotežja, ga še bolj zagrenil, mu ugasli — vsaj začasno — še zadnjo iskrico zaupanja vase in v božjo dobrotljivost, a dogaja se pa le, in to večkrat kakor mislimo. S prijaznim, spoštljivim ali vsaj vljudnim pozdravom olepšamo marsikdaj svojemu bližnjemu ves dan, mu okrepimo samozavest, ko je tega morda najbolj potreben. Naš, pozdrav bodi vedno izraz naše omike, pa tudi našega socialnega in krščanskega čutenja.
Modne novosti
Poletna obleka iz bele svile, ki jo poživlja širok, pester svilen pas: rožnati listi na modTem polju.
Poletna obleka iz pisanega mezlana: rumenkasto polje s plavičnim vzorcem. Bluza je prišita.
Jedilnih za \uni\
(Dr. Krekova raeščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek, 20. junija. Kosilo: Rezanci iz
jajčnih krp v možganovi juhi. Lovska pečenka kot divjačina pretlačen krompir in salata. — Jagode s spenjeno smetano. — Večerja: široki rezanci s sirom. Kumarice v kisli smetani.
Torek, 21. junija. Kosilo: Zdrobovi vložki v goveji juhi. — Govedina, prazen krompir, kodo-rabice. — Črešnjev štrukelj. — Večerja: Jaj-nine z gnjatjo. — Kisel krompir.
Sreda, 23. junija. Kosilo: Zeliščna juha. — Zvite bržole, smetanov kipnik, pečen rogljičar. — Kukan zd robov štrukelj in ja godova vkuha. — Večerja : Pražene gobe s krompirjem.
Četrtek, 23. junija. Kosilo: Riž in grah t kostni juhi. — Ocvrti telečji zrezki in salta. — Kavin jež. — Večerja: Vampi 6 hrenovkam« in v oblicah krompir.
Petek, 24. junija. Kosilo: Grahova juha. — Gobji zrezki, kumarčna salata. — Omeletna potica s sirom. — Večerja: Krompir s presnim maslom. — Čaj.
Sobota. 25. junija. Kosilo : Francoska juha. Telečji golaš in močnati vložki. — BuhVdjni. — Večerja: Grahova rižota in salata.
Nedelja. 26. junija. Kosilo: Možganov pon-vičnik v juhi. — Pljučna pečenka, gobov kipnik, kolerabice, pečen krompir. — Ja godova penjava in drobno pecivo. — Večerja: Ocvrti piščanc* in salata. — Banane ss spenjeno smetano.
Odgovori na vprašanja:
Gobov kipnik: glej »Kuharico«, s Felicite Ka-linšek. str. 192. št. 677.
Soparni krapi z vanilijino penjavo: glej str. 405. št. 1756.
Štefanijine rezine: 6 jajc. 18 dkg sladkorja z metlico v snežnem kotličku 30 minut tolci, še 3—4 žlice mrzle vode prideni, v vroči vodi tako dolgo tolci da testo postane toplo, potem ga postavi v hladno vodo in mešaj dokler se ne ohladi, dodeni 20 dkg moke. Testo za prst debelo namazi, na po-mazano s papirjem obloženo pločevino in rumeno speci. Pečeno in ohlajeno ploščo razrezi na 4—5 delov in vsak del namaži s sledečim nadevom, vrhno ploščo pa s >Kouverturo«* oblij in okrasi kakokr torto. Nadev: 30 dkg presnega masla, 30 dkg sladkorja, 30 dkg čokolade in j>ol stroka vani-lije mešaj. Ko je dobro premešano ploščo namaži, z desko obteži in za 1—2 uri na hladno postavi.
Lastoričje gnezdo: y, kg telečjega stegna, lepo rezino gnjati (3 dkg), trdo kuhano jajce, masti. Telečje meso potolči, osoli, na zrezek položi gnjal nato jajce, skupaj in zavij, z vrvico zveži in v vroči masti speci. Pečeno na polovico prereži. Okrog gnezda nabrizgaj pretlačen krompir in nadeni r posiljenim zeljem ali s kako drugo zelenjavo.
* Kouvertura — čokolada za oblivanje.
deče davčno leto. če bi šlo v vašem slučaju le za j znižanje najemnine, bi to vpoštevali v napovedi, ki 1 jo boste napravili v decembru 1932 in bi v davč- j nem letu 1933 plačali nižjo zgradarino. Toda po j našem mnenju morete doseči oprostitev zgradarine j za navedeno sobo pozivajoči se na čl. 32 zakona o [ neposrednih davkih, po katerem so zgradbe ali poedini deli zgradb veroizjx)vedovanj, pripoznanih z zakonom, ki se, uporabljajo za pisarniške namene duhovnikov, kakor tudi hiše, v katprih duhovniki stanujejo, trajno oproščene zgradarine. Če je pri vas nastopil navedeni pogoj davčne oprostitve, bi morali prošnjo za oprostitev predložiti v 30 dneh od dne, ko je nastopil navedeni pogoj, davčni upravi. Če se pa predloži prijava pozneje, sp začne davčna oprostitev začetkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi prijave, seveda če so podani ! zakoniti pogoji.	!
Kubik na občinski cesti. M. Z. L. Kuluk za gradnje in vzdrževanje občinskih cp?t ni ukinjen ! au tjj 'i|mini}qo tjiuo i|3fa a ijnfuazi bjoui as'm morejo navedenih dpi opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom.
Ostavljcni kovčeg. F. A. V. — V gostilni sta se ustavila dva neznanca z večjimi kovčegi, naročila sta jedi in pijatie; ko sta použila, sta odšla, ne da bi kaj plačala in pustila v gostilni en kovčeg s
perilom, ki je več vredno, kolikor znaša račun za zapitek. Vprašate, kedaj postane kovčeg z vsebino last gostilničarja. — Gostilničar naj ravna s kovče-gom, kakor z najdeno stvarjo. Da naj razglasiti, da je ostavljeni kovčeg pri njem, kakor je v kraju običajno in naj to javi tudi županstvu. Ako se lastnik kovčega ne bo javil v dobi enega leta, ga bo smel gostilničar po tem času rabiti. Lastninsko pravico pa bo pridobil po triletni dobi zastaranja. Seveda bo moral lastnik plačati dolg in povrniti eventuelne izdatke, ki jih bo imel gostilničar radi predmetnega kovčega.
Zahtevki nezakonske matere. 1. M. Nezakonska mati ima pravico zahtevati od očeta povrnitev stroškov poroda, stroškov njenega vzdrževanja za prvih šest mesecev po porodu in ludi povrnitev daljnjih izdatkov, ako-so potrebni radi poroda. Sem spadajo n. j*r. tudi stroški otrokovega pogreba. Terjatev zastara s pretekom treh let. Islotako je dolžan oče povrniti stroške za prehrano otroka. V koliko je pa zahtevek nezakonske matere za odškodnino radi bolezni in radi tega, ker je nezakonski oče ne poroči, osnovan, bi se pa moglo presoditi, če. bi se vedelo, na kakšno osnovo opira mati ta svoj zahtevek, dalje, kako je prišlo do razmerja, kako in zakaj je isto prenehalo itd. Vse lo se pa more ugotoviti, če se čujeta obe plati zvon«.
i
dim. 189.
sSLOVSNEČ«, tec jnatjg rSS2.
stran iS.
Domske obleke
boljše svilene in lahke volnene od 180 Din naprej, iz umetne svile od 110 Din naprej, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din naprej, športna krila od 45 Din naprej, športne bluze od 60 Din naprej, boljše poplin in krepdešin bluze od 110 Din naprej. Krasna izbira otroških obleke v ripsu in svili za dečke in deklice nudi F. L GORICAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29.
Poseben oddelek za damsko konfekcijo.
in stekla vsakovrstna, bruse na in nebrušena, po naročilu izgotovi A. VBHOVEC
Ljubljana - Za gradom št. 9

Pohištveno mizarstvo
Na zalogi razno pohištvo i v tt v . v izdelava po lastnih in po JOZ6 I\UnClC predloženih načrtih. Podgora p.Št.Vid n.Lj.
:(inimin«mimnninh	.......... t<i im u:i n du tnitnmi unium
^LAMNIKI MOŠKI IN ŽENSKI *
prvovrstne domače izdelave, najnovejše mode — nizke cene — nudi le
Polaniko Julija, Uubijana ,
Sv. Jakoba trg (stojnica) 7539«
$
MMaMMMMMMI
CEMENTNE IZDELKE
cevi, stopnice, terace, balustrade in drugo, izdeluje po najnižji ceni Ivan Sedej, Ljubljana-Roina dolina — Cesta Vin/12. — Telefonska št. 32-67.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
labko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne Informacije — Poslovne ure od pol 8 zju-traj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
TEHTNICE DECIMA LKE
z žigom 1932 — za ceno 50 kg 210 Din	300 kg 480 Din
100 kg 250 Din	500 kg 700 Din
200 kg 350 Din	1000 kg 1260 Din
Vam nudi edina specijalna izdelovalnica vseh vrst tehtnic Franjo Rau, Ljubljana-Glince, Tržaška c. 12.
Prvovrsten
strokovnjak
v lesni stroki, industriji in trgovini, sposoben za popolnoma samostojno vodstvo, z dokazili večletne prakse, se sprejme. Ponudbe pod značko »Strokovnjak« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
33 knjig v preko loo.ooo izvodih
jc izšlo v 17 mesecih v naših knjižnih zbirkah:
LEPOSLOVNA KNJIŽNICA, LJUDSKA KNJIŽNICA, ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV, ZBIRKA MLADINSKIH SPISOV, KOSMOS,
do konca tega leta bo naraslo to število na:
46 knjig v preko 15o.ooo izvodih
Knjige naše založbe soustvarjajo sodobni kulturni obraz našega naroda
b Zakal
Zahtevajte podrobne prospekte od
sn v ' ....... oiiarskc stiske dosegle naše knjižne
zbirke tako odličen uspeh ?????????????????
... ker so poceni, plačljive v malenkostnih
mesečnih obrokih ... ker so skrbno izbrane in razkošno opremljene
Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani
II
TAPETNIH
V. F. PEČAR
prevozništvo z avtomobili in konji ter žaganje drv na motorno žago, Ljubljana-Moste, Zadružna 17.
Telefon 26-90._
otomane i. t. d. vsakovrstna dela
ANTON KOLESA
Ljubljana, Florijanska ulica štev. 23
IVAN KRALJ
se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA. Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska r. 2
razne veli kosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster
Koslrnik Štefan
Ljubljana VII., Vodnikova 18_
AMERIK AN-KOLA-LIMON AD£
osvežujoča brezalkoholna pijača S. Kuncit — Ljubljana Sv. Petra cesta 45
MIRKO KOSIRNIK
ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Krnnkopanska ulica St 26 Telefon št. 34-77.
Siavhemhl hišni posestnim
in vsi, ki želite, da /.a denar, katerega Izdnto za »likarskn iu pleskorska dela, dobite tudi res prvovrstno i/.vrfdtev. se ob rti i te nu poznano solidno tvrdko JOSKO MA.IHENIfl pleskar, ti Pur in sobostlkar, Ljubljana. Vožiirsku not 1 ali KarlovSku cesta 2. Prevzema vb« »tavbona, pohi Stvcna in moitovna dola v mestu ln na deželi. — Za prvovrstno lsdelavo .inmrim. — Cene zmerne.
Fotoamaterji!
n_(yg>f*fwilf> Vaših negativov Vain roveiuvi; |,,p0 j,| poceni napravi
fotooddelek Jugoslov. knjigarne Liubliana	Zahtevajte cenik!
Gostilna Jožica Robič
Gozd-Mnrtuljck pošta Kranjska gora
Najlepši položaj s krasnim razgledom, lep vrt, solnčenje. Novo zidana In novo opremljena. Prvovrstna kuhinja. Cela oskrba s stanovanjem in takio Din 45-—- do 50— dnevno.
Priporoča se .loŽiCa Rob Č.
tihcmsn cestnik, Trooviee It
slro no mizarstvo
Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do najfinejše izdelave ter vsa stavbno-m zarska dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cefiah. - Zahtev»jte proračune. Velesejem paviljon <?'.
■ »■■Hff ■■■■■■■■■■■■■■■■■
SALDA-KONTE ŠTRACE • JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NlIDI PO 1ZKEDNO UGODNIH OENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PltEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE
381
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979
D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10)
■ >■	j	AAA	PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Slbenlk, „ , .	. _. „_ __
Vloge nad Din 500,000.000 - Marlbor Kočevje, Celie> Sombori DJakovo> Spllt Kapital m rezerve nad Din 16,000.000-Izvrsuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh IržIšCIh v tuzemslvu in inozemstvu
l
-M »j
Dr. Oskar Reya:
Velikonočni prazniki v kraljestva Bernine
T nemškem Baden-Badnu živi profesor idealist gospod Brecht-Bergen. Kljub svojim 60. letom je mož po duhu še vedno mladenič. Ustanovil je mladinsko društvo, ki mu je dal ime -^ekskurzija«. Valoga tega društva je, potovati po svetu, in sicer prili čim dalje s čim manjšimi sredstvi.
Ekskurzija priredi vsako leto več manjših ali večjih po več dni ali tednov trajajočih izletov. Za časa božičnih in velikonočnih počitnic jo mahnejo najraje s smučkami v Švico, o binkoštih priredijo par dni trajajoč izlet z zložljivimi čolni po kaki nemški reki, vsako poletje pa gredo na najmanj en mesec trajajoče veliko potovanje, najraje v neob-Ijudene kraje. Tako so že parkrat preživeli poletje v Laponiji, na polotoku Kola in na Kavkazu. Pri tem se omejijo le na najnujnejše izdatke in živijo mi najskromnejši način. Spijo na prostem v šotorih in si kuhajo sami. Ekskurzija šteje včasih do 150 ljudi obojega spola in je porazdeljena v skupine. Vsako skupino vodi načelnik, vsi pa so podrejeni glavnemu vodji prof. Brecht-Bergenu.
Vse je po vojaško urejeno. Zjutraj morajo vsi vstali ob določeni uri na klic trobente. Takoj ko skočijo z ležišča, se vrši na prostem četrt ure trajajoča prosta telovadba. Pri tein mora biti gornji del telesa popolnoma nag. Večkrat skačejo tudi bosi po snegu. Nalo sledi jutranje umivanje in čiščenje, potem zajtrk, navadno kakao s kruhom, maslom ali marmelado. Končno sledi izletni načrt dotičnega dne. Doma v taboru ostanejo le službeno pridržani ter kuharji s pomočniki. Pomočniki se vsak dan na novo določijo. Tudi mene je doletela
ta čast, lupil sem krompir in rezal čebulo. Nekako ob eni se izletniki vrnejo in dobe preproslo, vendar izdatno kosilo. Navadno gosto krompirjevo ali fižolovo juho ali iz kakega drugega sočivja. Vsak si zajame po mili volji in si odreže primeren kos kruha. Vsak nosi s seboj pripravno kovinasto posodo in žlico, ki ju mora po vsaki jedi sam pomiti. Po enournem odmoru morajo biti pripravljeni za popoldanski izlet, ki traja navadno do mraka. Nekako ob sedmih dobe večerjo, ki jo smatrajo kot glavno dnevno jed in ki obstoja zato iz dveh delov. Najprej juha in potem meso s prikuho. Po večerji se ob času vrši splošna zabava. Nekateri kvartajo, drugi čitajo, tretji prepevajo ob spremljevanju kitar in orglic. Takoj po večerji vstane vodja Brecht-Bergen in graja nedostatke dotičnega dne ter pohvali. kar je vredno pohvale. Vedno poudarja, da mora med ekskurzantl vladati »ekskurzljski duh«, to je preprostost, skromnost in tovarištvo. Istočasno pove tudi program naslednjega dne. Najkasneje ob desetih mora biti že vsak 1111 svojem ležišču. Tak je red enega dne, ako ni določena kaka celodnevna tura.
Za časa letošnjih velikonočnih počitnic se jc družba g. Breclit-Bergiia napotila v švicarski kan-lon Graubtlnden v okolico gorske skupine Bernine. Prispeli smo tjakaj ua cvetno nedeljo zvečer. Takoj drugega dne je naša skupina napravila smuško turo do koče Diavolczza (2050 m), odkoder smo se povzpeli na 3211 m visoki Munt Pers. Tura je bila lahka iu je služila le kot prehodna tura za nadaljnje težje. Vendar je bila v smuškem oziru nad vse krasna. Tudi torek smo posvetili slični turi. Hoteli smo se povzpeli na Piz Lagnlb. pa smo se morali tik pod vrhom zaradi megle vrniti.
Ker je bilo v naši skupini nekaj novincev v smučanju na vrvi čez lodeniške razpoke, med njimi tudi jaz sam, smo naslednja dva dni, sredo in četrtek, posvetili tej panogi visoke zimske turi-
stike. Vežbali smo se na ledeniku Morteratsch, nedaleč od svetovno znanega letovišča Pontresina, kjer se je tudi nahajal naš glavni slan. Takoj ob ustju ledenika je krasna ledena jama, v kateri se lahko sprehajaš daleč pod ledenikom navzgor. Notranje stene so prevlečene s srebrnim ivjem, v kristalnih stenah pa vidiš zajele okroglo brušene kamne.
Na veliki četrtek popoldne smo se napotili na prvo večjo turo. V načrtu smo imeli Piz PalU. Piz Palii je drugi najvišji vrh v kraljestvu Bernine in je visok 3912 m. Proti večeru smo dospeli zopet do koče Diavolezza na višini 2950m, kjer smo prenočili. Koča je trdno zidana in oskrbovana. Novost zame jo bila, da ima dve kuhinji. Eno ima na razpolago oskrbnica, druga pa se nahaja v prostoru za skupno ležišče in se je poslužujejo res pravi turisti.
Drugega dne zjutraj ee napotimo na težko že-Ijeno turo. Spustimo se s sedla na ledenik Pers in po njem polagoma navzgor. Čim bolj »o vzpenjaš, tem večje in širše razpoke ti zijajo v ledeniku nasproti. Zaradi tega smo morali še precej pod vrhom smučke odložiti in si navezati dereze, sebe pa na vrv. Bilo nas jo pet partij po trije na eni vrvi. Mene je doletela čast, da sem nosil šo eno rezervuo vrv. Počasi in previdno smo prodirali naprej. Pri vsaki razpoki smo uporabili izkustva, ki smo si jih pridobili prejšnje dneve nn ledeniku Morteratsch. Prvi tovariš jo previdni) sondiral teren in ga preiskoval s cepinom. Ce se mu je cepin vdrl do ročaja, Maj ni smel stopiti na tisto mesto. Tako smo se marsikateremu goljufivemu sneženemu mestu izognili. Tik pod vrhom smo občutili prve znake gorske bolezni. Dihali smo zelo hitro in čutili težke noge. Končno smo ob eni popoklne srečno stopili na vrh. Imeli smo ludi srečo v vremenu. Veliki petek je bil topel in svinčen dau. Tod« tudi lepo vremo ti ne priza-
nese v trpljenju. Solnce me je v obraz lako ožga-lo, da sem imel ustnice vse opekle. Sicer sem se muzal z inažo ultrazeozonom, toda nič ni pomagalo. V takih slučajih je najbolje zaščititi obrnz z belo masko ali ruto. Zadovoljni smo se vrnili do naših smučk, s katerih smo sneli kože in potem odbrzeli v nepreglednih smukih čez ledenik v dolino. Zvečer smo bili doma.
Na veliko soboto smo počivali. Na veliko 1108 se je vodstvo naših tur menilo, da naskoči najvišji vrh — Bernino, visoko 4050 m. Priporočljivo, je, da na težavno turo, predvsem pozimi, ne gr« nikdar nmogo ljudi skupaj, največ šest, po tri jo nn eni vrvi. V slučaju kakega težjega prehoda mora prva partija biti zelo oprezna in prodira zelo |M>časi naprej. Zato morajo ostale partije čakati, kar je v hudem mrazu zelo neprijetno. Zaradi toga čakanja ujame turiste večkrat noč in prodiranje v temni noči Čez ledenik dovede večkrnt do nesreč. Vodstvo je določilo, dn gre samo šest ljudi In lo najboljši. Zato sem izpadel iz kombinacijo, češ, da nisem dovolj siguren v smučanju na vrvi. Uvidel sem, da ima vodstvo prav, in se nisem hotel vsiljevati, dasiravno ml je bilo zelo težko, da 110 bom užival »sladkih naporov«. Na velikonočni ponedeljek se je torej Sestorica najboljših napotila na najlepžo turo, toda » k srečk se je nebo tokom dneva pooblačilo in pričelo je snežiti. Morali so se vrniti sredi pota. Občutil sem neko zadovoljstvo nad pokvarjeno turo, kajti težko bi prenašal zmagoslavni povratek »Bernincev«.,
V tednu po veliki noči jo prevladovalo slabo vreme. Zato so nam bile pokvarjeno vso ostale ture na druge manjše vrhove. Delali smo manjšo izlete v okolico, kakor v St. Morltz in v obmejno Italijo čez prelaz Bernjna v uiesteco Tirano. V soboto pred belo nedeljo jo bilo konec naših tuv in ko sem se ob slovesu ozrl Se enkrat na neosvojeno Bemino, sem ji zaklical: Bernino, na ikorajšnje svidenje I«
Stran 14	»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.	__eter. 139-
Milijarde svetov
Pazite nn krompirjevega hroSča, ki je zadnje čase začel uničevati krompir, paradižnike, ohrovt itd. Zanešen je bil iz Francije, kjer je napravil že ogromno škodo. Hrošč leti zelo daleč. Sedaj se pojavlja že v Srodnii Evropi. Na sliki vidimo: Pod (a) škodljivčeva jajčka; pod (b) mlade ličinke; pod (c) odrasle gosenice; pod (d) hrošča. Na desni je hrošč zelo povečan; v resnici je le 1 cm dolg. Prav na desni je povečanu gosenica. Treba ga je uničevati!
Zgovorni princi
Vladimir Brousson, znani francoski časnikar, objavlja v časopisu »Revue de Pariš« svoje otroške spomine. Bil je sin francoskega diplomata in živci v mladih letih v Koda n ju, kjer se je stalno *rečaval z dansko kraljevsko družino Sprejem, ab celo plesi v palači so bili velika redkost. Kralj je rajši prirejal izlete za ožjo družbo m javnosti na ljubo vsak t od en pošiljal otroke v opero Danci, ki so imeli svoje prince zelo rudi, so Jih v odmorih neprestano opazo-va L To je pomenilo težko pokoro za obiskovalce kraljeve lože. Niso smeli molčati. Morali so poročevalcem nuditi priložnost zn opombo v listih: »Princi, k, so obiskali predstavo so UŽL vali delo igralcev in se živahno meni i vod-mor.h « Toda kraljev« družina, ki je malokaj prihajala t dotik z zunanjim svetom, je vedela malo nov,c, k, bi nudile snov za razgovor Za o so se navadili princi in princesinje „a r^BC načine »živahno« izpolniti odmore v o^ri Pre! stolonaslednik je nekoč pričenjal rakovo 7n zamišljeno našteval: »ena, dve tri štiri šest«. Njegova žena mu j; tZj rf^frjS* - sedem. osem, devet, deset, enajst/ N^vu sestra, princesinja Ingeborga, je hitela živahno
Jack Sliarkcy se bo boril z Nemcem Sclimclln-gom za boksarsko svetovno prvenstvo. Z vrvjo si utrjuje za boj noge.
Slučajnost včasih igra veliko ulogo pri izumih. I o vemo Lz šolskih knjig, kako je , obrnil Nevvton vsemir, ker je videl, kako je j padlo na tla z drevesa zrelo jabolko. A čudna I zgodba z odkritjem Boentgeuovili žarkov po-mei pravo pustolovsko poglavje tudi v leto- 1 pisu znanstvenih presenečenj. Po podatkih, ki jih je prvič predložil prof. Pimmern v zadnji seji pariške medicinske fakultete, Roentgen nikoli ni pričakoval, da bo izvršil revolucijo v fi- ; ziki. Kot mladenč sploh ni kazal nobenega ve- i selja za znanost. Radi slabih uspehov in stalnih , izgredov je moral predčasno zapustiti gimnazijo j v Utrechtu in oditi iz Nizozemske v Švico. Napravil je v Ztiricbu sprejemni izpit in se vipisal na tehniko, kjer je hotel postati inženjer za mehaniko. A nadaljeval je ponočnjaško življenje ter naposled brez vzroka kruto razžalil ( profesorja fizike Kiindeja. Če bi bil ta mož i neizprosno ozikosrčen, bi bil moral Roentgen i kmalu sramotno pobegniti iz Švice. A Kiinde je i bil uvideven profesor. Prepričal se je o izredni ; nadarjenosti razgrajača, pozabil na zamero in Roentgena pregovoril, da bi se posvetil fiziki.
Ko je naposled postni VVillielm Roenteen profesor fizike na univerzi v Wiinzburgu, nikoli ni slutil, da so kaki neznani žarki, ki bodo no- ; sili njeigovo ime. Kakor številni drugi fiziki, j je preiskoval samo po llerzu pred kratkim od- '
Zemlja bruha pline. Blizu Livorna v Toscani (Italija) je naenkrat bruhnil iz zemlje 250 m visok steber pare iz borove kisline in žveple-nega amoniaka.
Možje, ki odločujejo v Lozani, kjer so odpravili vse reparacije: Od leve na desno: Nemški zun. minister von Neuratli, italijanski fin. minister M as con i, nemški kancler von Papen, angleški min. predsednik MacDonaid, bran. min. predsednik Herriot
V 7 urah iz Evrope v Ameriko
Kako je Ronlgen odkril svoje žarke
Med tem ko se belgijski profesor Piccard iznova pripravlja z zrakoplovom poleteti v vse-mirje, se Francoz Farman že 18 mesecev na tihem pripravlja z letalom zleteti do višine 18 km. Letalo, ki je nalašč v ta namen narejeno, je že sestavljeno. Kakšno je, to je Farmanova skrivnost. Le to vedo, da je enokrilnik s širokimi in dolgimi krili in z motorjem 500 ks., ki v navadnem ozračju preleti 200 km na uro. V višini 16.000—18.000 m, kjer je zrak znatno zredčen, bi se ta hritrost povečala ua 800 km na uro. Tako bi moglo tako letalo v višini 16—18 km preleteti iz Pariza v Ameriko v kratkih 7 urah.
Poskusi bodo pokazali, ali so ti računi točni. Fa rman u se ne mudi, ker ima na razpolago dovolj denarja za take namene. Farman tudi ne dela teh poizkusov zaradi športa ali zaradi rekordov, tudi ne iz znanstvenih razlogov, marveč samo iz praktičnih azirov. Najprvo hoče
preizkusiti spodnje plasti visokega ozračja ▼ višini 10—14 knr. Te plasti hoče natančno na svojih poletih preiskati in ugotoviti, kakšne razmere so ondi za polet z letali, šele jesenk ko bo preizkusil spodnje visoke zračne plasti, se bo Farman spustil v višino 16—18 km. Višje od 18.000 m pa ne pojde, ker njegovo letalo ni zgrajeno za večjo višino. Pač pa bo v tej višini poizkusil, koliko naglico bo razvil njegov stroj. Po dosedanjih računih bi moral doseči njegov stroj v višini 18.000 m 800 km na uro. Več pa menda ne zmore nobeno letalo. Strokovnjaki tudi računa jo, da bodo v višini 18.000 m odpadle vse ovire, ki ovirajo letalca v nižjih zračnih plasteh. Sodijo, da v tej višini ne bo nagajalo vreme, da ni padavin, da ni vetrov, skratka, da bo letalec v tej višini lahko letal z neizmerno brzino.
Ali pa je to vise res ali ne, to bodo pokazali Farinanovi poizkusi.
Junaška ribiška jadrnica
Dne 4. septembra leta 1917 se je vršila v bližani Rokavske.ga preliva ogorčena morska bitka. Nemška podmornica je naipadla francosko jadrnico »Kleber«. Nemci so imeli 105 milimeterski top. Jadrnica, ki je poprej preganjala polenovko. je imela samo 47 mm topič. Njeno moštvo, ribiči iz S. Maloja, so šele med vojno nastopili službo pri obalni straži. Kljub temu se niso hoteli |>ogunini Bretonci ndati sovražniku. Nasprotno so dosegli redko zmago in po štiriurnem obupnem boju potopili podmornico. Drago so plačali svojo zmago. Več ur so morali krpati v cunje strgana jadra, da bi odrinili v domnče pristanišče. Ladja je dospela v S. Malo preluknjana po nemških granatah. Paluba je bilo natrpana s kosi zdrobljenih jamborov in polita s krvjo. Kapitan Le Fnuve, njegov častnik, oba topničarja in trije mornarji, večja polo v i ca Indijskega moštva, so morali \ nosilnicah potovati v bolnišnico in h kirurgu pod nož. Poincare je odlikoval junaško ladjo z vojnim križcem.
Zdaj po 15 letih je postala trijamiborka invalid, ki m več za morje. Dolgo je bila zasidrana v pristanišču. Leto« v aprilu so jo prodali nn dražbi. Ameriški podjetnik, ki jo je kupilI za 51.000 frankov, jo jc dal popraviti in jo odpeljal iz S. Maloja na južno francosko obalo. Namenil je junaški ladji usodo plavajoče plesne dvorane za izletnike v bližini velikega kopališča. »Echo de Pariš« zahteva, da bi oblasti vsaj odstranile in izročile muzeju v S. Maloju zaslužni vojni križ, ki še vedno krasi rilec jadrnice.
dostavljati: »trinajst, štirinajst!« In mala klepetava princeska Tura je naposled pomembno žvrgolela: »šestnajst, sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset, enaindvajset, dvaindvajset«. Na ta ali podoben način ni nikoli zmanjkalo besed. Danci so bili navdušeni. Ko so odhajali po predstavi, so se menili: — Kako so bili princi v kraljevski loži danes veseli in živalmi!«
Maks Schmeling se uri za boj s Shnrkejem in trenira, da si ohrani moč. Če izgubi bitko, bo nehal biti svetovni prvak beksa.
Pariška zvezdama ima štiri podružnice, od katerih ena je nu Mont Blancu. To je gospa Britt podarila pariškemu zavodu. Ravnatelj francoskih zvezdam je profesor Esclaugou, ki je pred dnevi objavil velike potrebe modernih zvezdam po novejših aparatih in daljnogledih. »Vsaka dobro oskrbljena zvezdama stane mnogo denarja«, pravi prof. Esclaugou. »Zato je v teku zadnjih 30 let zvezdoznanstvo v Evropi zelo zaostalo za ameriškimi zavodi, ki imajo denarja vedno dovolj. Važnost zvezdoznanstva je dandanes tudi ogromne praktične vrednosti, saj je astronomija dala podlago za moderno mehaniko in tehniko. Vzemimo samo hitrost, ki jo zaznavamo v vsemirju in proti kateri je kar ničeva rekordna hitrost letal in izstreljenih topovskih krogel. Kaj pa je to: 500 do 600 klin. 11 uro, katere napravi kako letalo, če pa vidimo in vemo, s kako strašno naglico frči zemlja okrog solnca? 30 klin na sekundo! In tudi ta hitrost je ničeva v primeri s hitrostjo zvezd, ki vsako sekundo prelete več sto klin! Razvoj astronomije je prevažen za kemijo in fiziko I Le če bomo spoznali skrivnosti ogromnega nebeškega laboratorija, bomo lahko izpopolnili
svojega zemeljskega. Kaj pa je 3500° C električne toplote proti toploti zvezd? Niči
Zvezdoznanstvo je zadnja leta najbolj napredovalo v Ameriki, kjer je bilo več denarja. Leta 1900 smo s svojimi aparati lahko jiogle-daili 50.000 svetlobnih let. Sedaj pa imajo v Ameriki daljnoglede, ki obsežejo kar 300 milijonov svetlobnih let. Leča tega daljnogleda iina v premeru 2'A metra. Astronomija je jiostnla astrofizika. Astrofizika pa je dognala, da »rimska cesta« na nočnem nebu ni le ena, marveč da jc to en svet med mnogimi drugimi. Doslej so našteli kaka 2 milijona svetov, od katerili ima vsitk zopet milijone in milijarde zvezd, podobnih našemu solncu! »Rimska cesta« ima 2 milijona sebi podobnih tovarišic v vsemirju!
To vse so doznali popolnejši aparati. Največji veleum brez dobrih aparatov ne bo mogel najti nič tega, kar sluti, da je. Morda bomo knialu dobili teleskop (daljnogled), ki bo imel 3 m .v premeru. Tedaj bomo odkrili zopet marsikaj, kar nam je danes skrivnost in velika neznanka.« Tako profesor Esclaugon.
Neizmerno je božje stvarstvo in mi smo njem mnogo manj kakor mravlja na zemlji!
krite katodne žarke, ki jih izžareva negativni , tečaj, če gre električna struja skozi- stekleno I cevko brez zraka. Roentgen je ponavljal več stokrat vedno isti eksperiment, ki je bil v modi pri takratnih raziskovalcih. Ovijal je cevko s črnim papirjem, ki je imel samo eno malo aluminijevo okence za žarke. Opazoval je, kako ujame tc žarke svetlikajoči se ekran in hotel samo zvišati njegovo občutljivost. Tako je delal do 8. novembra leta 1895. Ta dan je poskušal svoj novi ekran ter nenadno z grozo ugotovil, da pronicajo nekateri žarki razen skozi aluminij, črni papir, les in karton tudi skozi obleko in celo meso. Zagledal je na novem ekranu razločno sliko okostja lastne roke! Ta dan Roentgen ni zapustil svojega laboratorija. Spo-; ročil je razburjeni ženi po telefonu, naj mu pošlje na univerzo kosilo, odejo in blazino. Ostal je na univerzi tudi 9., 10. in 11. novembra. I Obupana žena ni vedela, kaj vse to pomeni? i Vsi so bili mnenja, da se je Roentgenu zmešalo in priporočali, da bi ga ogledal v laboratoriju I zdravnik ali vsaj stražnik. A v zadnjem tre-1 notku. dne 16. novembra, se je povrnil Roent-i gen domov, hlastno pojedel kosilo, kratko sporočil ženi. da »je prišel na zanimive reči« ter v naglici pobegnil nazaj na univerzo.
Prva slika o potresu v Mehiki. Zadnji potres je ubil 500 ljudi in porušil 400 le staro katedralo v mestu Itlan.
Šele nekoliko mesecev pozneje se je prepričal, da se ni zmotil ter prvič poročal o neznanih čudežnih žarkin, ki gredo skozi zid, les in kožo kakor skozi steklo. Sodobniki so se prav malo zmenili za odkritje, ker niso slutili njegove dalekosežne posledice. Danes pa Roentgenovi žarki v vsaki bolnišnici odkrivajo notranjost in bolezni človeškega telesa.
Stev. 139.
»SLOVENEC«, one 19. Junija 1832.
Stran 15.
,Viktoria' Wimpassing - Otroški platneni čevlji 24 Din, za deklice 30 Din, za dečke in dame 38 Din, za gospode 46 Din
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'SODin.Najmanjši, znesek 5 Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višjega oglase sltp-J go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODirc.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le.če je prjloze-| na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.	^
II
Službe iščejo
Beseda samo 50 par Gospodična
Nemka išče službo k otrokom z julijem ali avgustom. Ponudbe pod »Vestna« št. 9160 na upravo »Slovenca«.	(a)
Mlinar
samski, z večletno prakso na umetnem kot kmečkem mlinu in prvovrstnimi spričevali išče službo za takoj ali pozneje. Vložim tudi kavcijo v gotovini — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9236, (a)
Zdravo kmečko dekle
stara 19 let, izučena šivilja ter vajena nekoliko gospodinjskega dela, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delavno dekle« 9273. (a)
Gospod
želi vstopiti v stalno službo skladiščnika ali kaj sličnega s kavcijo 50 do 80.000 Din. Eventuelno tudi družabnik dobro ido-če trgovine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Miren« št. 9250. (a)
Prodajalka
vestna in poštena želi mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9056. (a)
Sedlarski in tapet.
pomočnik, mlad, vojaščine prost, išče kakršnokoli službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Vesten« št. 9077. (a)
17-letno dekle
vajeno nekoliko kuhe — želi primerno službo za pomoč gospodinji, le v boljšo krščansko hišo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9055._(a)
Prodajalka
dobro izvežbana v manu-fakturi in špeceriji išče mesto. Ponudbe pod zn. »Marljiva« štev. 9068 na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(a)
Vrtnar
popolnoma samostojen — diplomiran in izurjen v vseh panogah vrtnarstva išče mesto pri kakem podjetju. Ponudbe na podružnico »Slovenca« "
Kuharico
sprejme trgovska hiša na deželi, ki bi bila sposobna voditi gospodinjstvo. Rellektira se lc na dobro moč. — Naslov v upravi »Slovenca« št, 9118. (b)
Frizerka
hitra in dobra ondulerka, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ondulerka« št. 9155,	(bl
Perfektno kuharico
z dolgoletnimi spričevali sprejme penzijon Riviera Kraljeviča. Ponudbe s -re-pisi spričeval in označbo plače v številkah. (b)
Trgovski pomočnik
trgovine mešanega blaga se takoj sprejme v Ljubljani. Zahteva se velika prijaznost v občevanju s strankami, znanje nemščine, prost vojaščine in dober aranžer. Hrana in stanovanje v hiši. Več let službujoči v večji trgovini na deželi imajo prednost. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv in agilen« št. 9290,	(b)
Dekle
zdravo, pošteno, išče mesto služkinje. Vajena je tudi šivanja. Nastop lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št, 9239. (b)
V službo
se vzame zanesljiv, pošten kmetski fant za domača dela in oskrbo enega konja in krave. Posti, kolodvorska restavracija, Bistrica n. Mariborom, b
Krajevne zastopnike
sprejme ugledna zadruga Resni sodelavci naj pišejo na upravo »Slovenca« v Mariboru pod značko »Zadruga«.	(b)
Žagar
na venecijanki z 10.000 Din kavcije dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Žagar« št. 9226. (b)
Služkinja
za vse, izurjena v kuhi, poštena, priprosta, delavna, se sprejme k tričlanski družini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9098.	(b)
Postrežnica
za vsa hišna dela se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9234.	(b)
Agilnega potnika
za brezalkoholno branžo sprejme Tvornica sadnih izdelkov Sadjak, Sv. Petra cesta 83.	(b)
Modelni mizar
dobi takoj delo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delo« štev. 9307.	(b)
Inkasanta
z lastnim kolesom iščemo za takojšnji nastop. V poštev pridejo samo mlajše moči. Naslov pove uprava »Slov.« pod 9346. (b)
Šofer
ki je v četrtek 9 t. m. govoril pred kavarno »Evropo« 7. avto1- djetni-kom in islal zaposlenja, naj se javi čimprej na in-seratni oddelek »Slovenca« in zahteva naslov pod šifro »Služba« št. 7867. b
mm\
Beseda samo 50 par Učenca
poštenega in pridnega — sprejme za krznarsko obrt L. Rot, Mestni trg št. 9, Ljubljana.	(v)
Učenca za pek. obrt
sprejmem takoj z vso oskrbo. Ahačič Valentin, pekarija, Stepanin -as pri Ljubljani	I-1
Pekovski vajenec
se sprejme z vso oskrbo v hiši ali proti tedenski plači. Anton Praprotnik, Jesenice.	(v)
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom, zdravega in močnega, s primerno šolsko izobrazbo, iščem za takoj. Vprašati v upravi »Slovenca« pod »Oskrba v hiši« št. 9292. (v)
Mizarskega vajenca
sprejme Jože Zadnikar, Verovškova ulica — Ljubljana 7.	(v)
Beseda samo 50 par Otroške vozičke
najmodernejše, kakor tudi koše-vozičke prodamo vsled selitve po najnižjih cenah. Tovarna otroških vozičkov, Kucler & Com., Ljubljana VII, Lepodvor-ska ulica 3.	(1)
15 leten fant
poštenih staršev, se želi izučiti mehanič. ali elek-tromonterske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9287.	(v)
Učenko
za šiviljsko obrt sprejme modni salon Pavlina Rozman, Stiška ulica 1. (v)
Novo kolo
prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Šivalni stroj
zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Vinogradniki!
Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOV1Č - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria.
Seno v košnji
v mestnem logu proda L Černe, Dalmatinova 15. (1
Prodam
veliko omaro s steklenimi vrati za trgovino; ple-tilni stroj »Wedermann« 8/50, dva nitovodja; 15 oken s šipami, 1.15x1.60; dvokrilna železna vrata 2.57x1.12; klozet z vodnim rezervarjem za kraje, kjer ni vodovoda, vse v porabnem stanju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodnost« št. 7859 1
l<


Inserat kot prodajalec
€€
SEOVENCEVEGA"GLASOVANJA
Drugo inseratno tekmovanje v Jugoslaviji. — Prvenstvo so odnesle tri podjetne tvrdke iz Maribora.

Celju.
(a)
Trgovski pomočnik
začetnik, izučen v trgovini mešanega blaga, želi nameščenja s 15. julijem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Zmožen 1932« št. 9233.	(a)
Kmečko dekle
22 let staro, vajeno kmečkega dela, išče službo, najraje kje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9231._(a)
Katera oseba
plemenitega srca bi zaposlila poštenega mladeniča? Ima voljo se vsik-dar po možnosti izkazati hvaležnega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9309.	(a)
Iščem mesto kuharice
ali natakarice v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe pod »Poštena in zanesljiva« št. 9305 na upravo »Slovenca«.	(a)
Službodobe
Beseda samo 50 par Zastopnike
iprefema renomir. ustanova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Izrednost« št. 9123. (b)
Natakarica
mlada, vsestransko zmožna moč, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca«.
Več pletilj
!e povsem izvežbanih in marljivih, sprejmem. Ljubljana, Rimska 21a. (b)
Ljubljana, 18. junija.
Za ljubljanski velesejem smo v dneh 29. maja, 2. in 5. junija razpisali drugo inseratno tekmovanje v Jugoslaviji. Javilo se nam je skupno 49 inse-rontov, ki so vsi dali naročilo za trikrn-no objavo svojega inserata.
Vprašanje, ki smo ga stavili našim bralkam in bralcem, se je tokrat glasilo: Katere tri inserate
smatrate za najučinkovitejše?« Da so se lahko udeležili razpisa nagrad, so morali skrbno pregledati vse inserate, ki so jih našli priobčene navedene tri dni, in nam potem poslati glasovnice.
Kljub našemu optimizmu zanimanje za naše drugo inseratno tekmovanje ni bilo tako veliko kot za prvo, ko se nam je javilo 73 inserentov-tekmoval-cev. Vendar pa rezultat po svoji važnosti za naše nadaljne načrte prav nič ne zaostaja za rezultatom
prvega tekmovanja. Največ glasov so zopet prejeli inserati s slikami.
Naše delo po zboljšanju reklame se bo zdaj po teh dveh ljudskih glasovanjih šele pričelo. V mislili imamo posvetovalnico za oglase, ki smo jo že zadnjič naznanili in jo bomo jeseni otvorili. Dalje reklamni tečaj za trgovce in trgovske sotrud-nike, v katerem bomo posvetili svojo pozornost predvsem praktičnim vajam.
Inseraf, odlihovan s I. nagrado
Inseral, odllfrr ran z II. nagrado
7547
ARIO IMG
-o
S
e
O) S T
X
o
a —
>
a C
Mobilna patentna lestva
Nova Iznajdba. Moollnn lestra Jc uporabljiva Istufamio kot raztezovalna. ulojcfa ali »to]ečn na stopnicah ali strminah, kakor tmll vsak del uit,
FRIDOLIN BISCHOF. tovarnar lestev
MARIHOR. Kacilunarjcvn ulica 22.
Zahtevajte prospekte!
Domači Izdelek!
Nizke cene!
Žrebanje.
Vseh glasovnic je bilo oddanih 822. Od teh je bilo neveljavnih 108. Štetje glasov, oddanih za po-edino inserate, je pokazalo, da so volilci proglasili za najučinkovitejše naslednje tri inserate:
1.	Tvrdka Lah iz Maribora (s sliko. 441 glasov).
2.	Tvrdka Bischof iz Maribora (s sliko, 236 gl.)
3.	Tvrdka Karo iz Maribora (s sliko, 148 gl.)
Za temi inserati so prejeli največ glasov inserati tvrdk:
4.	Legat (s sliko, 144 glasov).
5.	Karo (mali) (s sliko, 111 glasov).
G. Štrukelj (s sliko, 100 glasov).
7.	Hotel »Slavija« (s sliko, 04 glasov).
8.	Rohinec (s sliko, 89 glasov).
9.	Dunav (s sliko, 72 glasov).
10. Vok (s sliko, G8 glasov).
V smislu razpisa nagrad so se nagrade za bralce in za inserente zmanjšale za K. V poštev za žrebanje prve nagrade v znesku G07 Din so prišle glasovnice onih, ki so navedli med 3 oglasi dva taka, na katero je odpadlo največ glasov. Teh glasovnic jo bilo 175.
Prvo nagrado v znesku 1335 Din
je prisodil žreb Leopoldu lvlakoferju, ključavničarju, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/111.
Čamernik, Dol. Logatec 169, Marija Loparnik, učiteljica v pok., Maribor, Smetanova 34, Ivanka Grm. šivilja, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/1II, Josip Novačan, orožnik, Ljubljana, Štab dravskega orož. polka, Alojz Grfar, rudar, Merlebach, Moselle France, Franc Jesenovec, Brezovica 27 pri Ljubljani, Avre-lija Topole, gospodinja, Podrožnik c. I. št. 13, Ljubljana, Anton Itupar, organist, Leskovec pri Krškem, Peter Grašek, učenec, Kamnik, Miroslav Cudermnn, trgovec, Tupaliče, p. Preddvor, Ana Lopatic, Boršt, Cerklje ob Krki, Tone Vode, salezijanec, Razkrižje, p. Štrigora, Ignac Pivec, Šmartno pri Litiji, Moli-slav Pelan, dijak, Brezovica pri Ljubljani, Mana Jež, Cerklje 24 pri Kranju.
Vsi ti izžrebanci naj se obrnejo radi knjig naravnost na, Jugoslovansko knjigarno in ji naj spo-
inserat, odlihovan s III. nagrado
Za ostalih 30 nagrad je prišlo vpoštev poleg 174 glasovnic še 480 glasovnic, ki so navajale vsaj enega izmed takih oglasov, za katero se je izjavilo največ glasovalcev. Žrebanje je odločilo:
Štiriindvajset nagrad v knjigah po izbiri.
vsaka knjiga v vrednosti 40 Din, dobe: Milka Turk, Maribor, Frankopanova 51, Emilija Jereb, urad. drž. žel., Maribor, Mlinska ul. 9, Ivan Oven, Področje, p. Dob pri Domžalah, Josip Pelan, orož. narednik v pok., Brezovica pri Ljubljani, Minka Borgant, Stara Loka, Skofja Loka, Anica Plaustei-ner, soproga orož. komandirja, Sevnica ob Savi, Anton Napast, učit. abiturijent, Maribor, Klavniška ul. 11/1, Ana Vreže, zasebnica, Maribor, Gosposka ul. 23, Franc Arh, občinski redar, Krško, Ivanka
«ICaro
Maribor
7031
Od Din 122'— naprej
roče, katero knjigo si žele, nakar jim bo la knjigo dostavila po pošti. Lahko pa se za knjige prijavijo ludi osebno.
Za knjige prihajajo vpoštev naslednje knjigo Jugoslovanske knjigarne: Ilaggard. Jutranja zvezda, povest. Sheehun, Nodlag, povest Irskega dekle-la. Cliateaubriand, Hankn, lužiško-srbska povest. -Atala. Čudež v Bolcani, povesti. Ilaggard, Kleo-patra, zgodovinski roman. Conan I)ovle, Izgubljeni svet, roman. Bridges, Na pomoč. — Grazia Deleda, Novele. Hugo-Tcrseglav, Strahote leta 1793, Weyer, Usodna preteklost, roman. Levstik, Poezijo. Glaser, Slovenska narodna lirika. Romee. Varčna kuharica. Poulin, Na poti v večnost. Duhovno branje.
Pet nagrad po lili Din
dobe: Terezija Ogrizek. gostilniČarka, Kostrivnlca, Podplat, Silvester Itegoršek, Kostrlvnira, Podplat, Frančiška Drinover, privat., Kranj, Marija Filipif, gospodinja. Krško, Božo Petri?, mornar, kapetan II. ki., Ljubljana.
*
Inserenti prejmejo za inserate, ki so jih volilci proglasili za najučinkovitejše, naslednje nagrado v obliki nakazil za oglaševanje v »Slovencur.
Prvo nagrado v znesku I HIIO Din:
Tvrdka Lah iz Maribora.
Drugo nagrado v znesku 800 Din:
Tvrdka Bischof iz Maribora.
Tretjo nagrado v znesku 400 Din:
Tvrdka Karo iz Maribora.
Pet nagrad po fili Din
prejmejo oglasi: Legat. Karo (mali), Štrukelj, Hotel Slavija in Bohinec.
Jasno je, da pri teh nagradah ne pridejo toliko vpoštev nagrade, kolikor priznanje, ki ga s tem javno izrekamo inserentom zn njihovo iznajdljivost pri sestavljanju inseratov.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! čestitamo pa tudi cenjenim inserentom!
Vrtne stole
zložljive, proda TrlbuS, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(1)
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Mlinarji, pozor!
Prodam mlinske črne kamne za flah mietev, za mletev ovsa in zmesi. — Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 1
Briljantne uhane
(Butons) prodam za 3000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9293. (1)
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežja šte/. 5, I. nadstr.	(i)
Jabolčnik
prvovrsten, proda graščina Boštanj pri Sevnici. (1)
Prodam
Sendling motor, stabilen, za 5 IIP. Ogleda se na graščini Smlednik. (f)
Metliško vino
se toči po 8 Din čez ulico v gostilni Keršič, Šiška. 1
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (1)
Izložbena stojala
7r dve izložbi, kompletna, s šipami, po ugodni ceni naprodaj. Dopise pod »Stojala« na upravo »Slovenca«.	(|)
Kolesa
šivalne stroje, pneumati-ko in vse dele za kolesa ne kupite nikjer tako poceni kakor pri stari domači tvrdki M. R. Plevel v Preski, p. Medvode. (1)
Prvovrstne
lanene tropine o7i3B%
prodajamo kmetovalcem
po Din 180--
zn 100 kg Tovarna lanencKA olja
HIIOVAT & COM P.
LJUBLJANA
pisarna !tnnaj«ka r. In lir, lov 'rim Moste pri Ljubljani
Ovcsinhoruzo
kupit« najcenel« orl <»rdk
A. VOLK, LJUBLJANA
VeteirroTtna t lllora. Htslteta cent M.
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št 14. Liubliana.	(I)
Točilnica »Vrtača«
Bleivveisova cesta, nasproti banske palače, nudi čez ulico sama pristna vina, in to: Cviček "Gadova peč« 8 Din, bizeljsko belo in rdeče 7 Din, od pet litrov naprej po 6 Din, od 50 litrov naprej, brez mestne trošarine, liter 3.50 Din. Zajamčeno 50% Droženko (vinsko žganje) I 32 Din, kakor tudi druge vrste izbranih vin in žganih pijač po konkurenčnih cenah._(II
Dobroidoča trgovina
z mešanim blagom in gostilna, oboje pod eni.n krovom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, tik farne cerkve, v Beli krajini, brez konkurence, do želez, postaje 3 km, prodam ali dam v najem r. vsem inventarjem. - Obe obrti zahtevata le zdn-vega in resnega delavca. Potrebni kapital za prevzem inventarja 50 tisoč Din. Ostanek po dogovoru. - Istotam se sprejme trgovski pomočnik z dobrimi »pričevali, ki bi moral opravljati ludi gostilniške posle. Resni ro-flektanti naj se oglasijo na upravo »Slovenca* pod »Siguren obstanek« it. 8808. i(j
Stran 16
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Stev. 139.
St. 4.
Z uspehom našiti oglasov »Slovencu" smo zelo zadovoljni!
Veletrgovina R. M1KLA.UC, »Pri škofu«. Ljubljana, Pred škofijo, nam piše:
»Sporočamo Vam, da inseriramo v Vašem cenjenem listu stalno že desetletja in da smo z uspehom naših oglasov v Slovencu« zelo zadovoljni. Kot tvrdko, ki je z Vami v ozkih poslovnih zvezah, nas zelo veseli, da tako uspešno dvigate zanimanje za Vaš inseratni del, s čimer dvigate tudi vrednost naših oglasuv.c
Dvosobno stanovanje
parketirano, takoj oddam. Zelena jama, Prešernova ulica 26.	(č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno s kuhinjo ali samo sobe za le-toviščarje ali stalno oddam v Kamniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7997.	(č)
Dve sobi
lepo opremljeni, s skupnim vhodom — oddam. Sv. Petra cesta 44/1. (s)
In Vaši oglasi?
Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«?
»V trenutku je občinstvo na nogah, če inserirate v ,Slovencu' f«
Otroško posteljco
leseno, belo lakirano — kompletno, poceni pro dam. — Naslov v upravi pod št. 9277.	(1)
Prodam kolesa
2 ženski in 2 moški, po nizki ceni. Dolenjska cesta št. 88.	(1)
Moško kolo
dobro ohranjeno, decimalno tehtnico in uteže — prodam. Marmontova 13, pritličje.	(1)
Brzoparilnik
in pletilna stroja 8/36, 8,80, ugodno naprodaj. Naslov v upravi 9296. (1)
Stroj
za izdelovanje strešne cementne opeke naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št, 9238.	(1)
Pletilni stroj
»Ideal« 8 60, malo rabljen, naprodaj. Zaloška cesta 83, Moste.	(1)
Skobelnit
dobro ohranjen - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9182. 1
Košnja
*e odda, Ljubljana, Dre-nikov vrh.	(1)
Med
pristni ajdov, ca. 100 kg,
fr o d a po dnevni ceni rane Potočnik, Kamen-itak, p. Ljutomer. (1)
HidranL stiskalnica
ugodno naprodaj. — Na ogled pri Viktor Bohinec, Ljubljana, Dunajska 21. (1
1000 vreč
ta oglje prodam. Alojzij Grebene, Dunajska 36. (1)
Zidno opeko
prvovrstno, proda po nizki ceni »Slograd« na Vrtači. Odprodajo se tudi manjše količine.	(1)
Popolna razprodaja
(vsled bolezni) manulak-ture, galanterije in konfekcije po globoko zn'lr. nih cenah. Vljudno se priporoča Marija Rogel), Sv. Petra c. 26, Ljubljana, (1)
Registrirna blagajna
trgovske stalaže, železna vrata, izložbena okna — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 9302.	(1)
Prodaja
montafonske plemenske živine dne 26. junija t. 1. ob pol treh popoldne. -Prostovoljna licitacija 5 krav, 5 telic in 5 bikov. Sedem letni molžni primer 4625 1 mleka na leto ena krava. Izklicna cena |e izračunana na podlagi žive teže po 5 do 10 Din kg. Natančnejše podatke v Kmetovalcu. Oskrbni-Stvo Noviklošter, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju.	G)
Kurimo
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljsna, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Bukova drva
suha polena, bukovo oglje in apno — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7832.	(k)
Vsakovrstno
knonje
po naivišjib cenab ČERNE, luvelir Ljubljana, \Volfova ulica St 3.
Duhova drva in ogne
kupuje stalno
Uran franc
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
Čebelni vosek
pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k)
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/11.	(k)
Predivo
vsako množino kupi Franjo Bule, Mirna, l^ilenj-sko.	(k)
Pisalni stroj
Undervvood ali Continental kupim. Ponudbe pod »Izvrsten« štev. 9196 na upravo »Slovenca«. (k)
(i
Pohištvo
i
ODDAJO: Soba
s posebnim vhodom v centru mesta - se takoj odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9353. (s)
Stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja, balkon in pripadajoče pritikline, v novi hiši, se odda. Posavska ulica št. 13.	(e)
Dve gospodični
se sprejmeta v opremljeno sobo. Celje, Slomškov trg 4, I. nad., desno, (s)
Dve stanovanji
vsako po 2 sobi, kuhinia, pritikline, parket, vodovod, elektrika, se oddasta t. avgusta ali 1. septembra. Rožna dolina c. X. Poizve se: c. XIII št. 4.
Za počitnice odda
tri sobe s hrano, kopalnico, dnevno 35 Din. Vila ob gozdu Ljubno, Podnart na Gorenjskem.	(s)
Stanovanje
soba, kuhinja in pritikline se odda 1. julija Cesta na Brdo. Poizve se: cesta XIII št. 4, Glince. (č)
Enodružinska hiša
novozidana, naprodaj. — Delavska 2, Pobrežje pri Mariboru.	(p)
Stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja, vse pritikline, dva balkona, oddam s 1, julijem. Kodeljevo, Povše-tova ulica. Močan. (č)
Opremljena soba
se odda dvema osebama v centru mesta. Ogleda se lahko od 11—14. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9323.	(s)
Stanovanje
lepo, trisobno, pritlično, oddam. Prometni prostor letovišča Kamnik. Ponudbe: »Četrtletno 1200« št, 9297 upravi »Slovenca«, č
t4
Beseda samo 50 par
Spalnice
od 2000 Din dalje, kuhinje 1000 Din izdeluje Goljar, mizarstvo, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. (š)
Stanovanja
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Sobo in kuhinjo
iščeta zakonca v mestu ali neposredni okolici. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čista stranka« 9363,	(c)
Stanovanje
dveh sob s popolno oskrbo pri privatniku iščejo tri gospe v letoviškem kraju Slovenije 500 do 600 m nad morjem z gozdnato okolico. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravo »Slovenca« ' pod »Letovišče«.
Glince.
(č)
„POSEST
Realltetna pisarna, dr. i o. r.
LJUBLJANA
MiktoSičuvu eegta 4
ODDA SLEDEČA STANOVANJA:
Trisobno, komfortno, center, 1700 Din. Bežigrad, komfortno, 900 Din, center 1000, 1200 Din. Trnovo 1000 Din. Dvosobna: mesto 520, 400 Din, Rožna dolina 450 Din, center 800 Din, mestni del Rožne doline 600 Din, pri tramvaju 700 Din. Enosobno: s kabinetom, Vodmat, 420 Din, Glince 250 Din, mesto 300 Din, Moste 250 Din, Trnovo 200 Din, Sp. Šiška 300 Din, Rožna dolina 250 Din.
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem, oddam 1. julija. — Zgornja Šiška 176 IKosovo).	(5|
Lepo stanovanje
oddam za dve osebi eventuelno kot hišnik. — Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9327.	(č)
Več stanovanj
se odda v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 7869.
(č)
Dve sobi
opremljeni, parketirani, z vsem komfortom se oddasta solidnima gospodoma. Poizve se na Mirju, Verstovškova ulica 11. (s)
Stanovanje
ene sobe in kuhinje oddam. Istotam opremljena, separirana soba. Rožna dolina cesta 6 št. 4. (č)
Stanovanje
dvosobno in kabinet, ter enosobno, solnčno, parketirano, z vsemi pritiklinami, oddam za 1. avgust boljšim strankam. — izve se od 11—12 Gosposvetska cesta 5, Žabkar. (č)
Stanovanje
soba, kuhinja — se odda. Moste, Koroščeva 14. (č)
Stanovanje
obstoječe iz velike, zračne, soinčne sobe, kuhinje in shrambe — se odda 1. juliiem na Kodeljevem: Ulica ob Mladinskem domu št. 1. (č)
Oddam sobo
;n kuhinjo z vsemi pritiklinami. Stožice 140. (č)
Enosobno stanovanje
solnčno, oddam s 1. juliiem. Lampetova ulica 13. Trnovo	(5)
Vel. opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma, zakoncema ali gospodičnama. Vhod s stopnic. Gledališka ulica 12/111,
Oddam stanovanje: | Stanovanje
veliko sobo s štedilnikom, kabinet in predsobo, takoi Pod Rožnikom XIII. cesta, št. 5.	(č
Obsežno stanovanje
oddam takoj ali avgusta, Veliki sobi, kabinet, velika predsoba in kuhinja, vrt, telefon v hiši, smer Bežigrad. Zmerna cena Poizve se v unravi »Slovenca« št. 9280.	(č)
Čisto sobo
električno razsvetljavo oddam. Juro Mokošek, Vidovdanska cesta 1. (s)
Stanovanje
dve sobi, kabinet, parketirano, kuhinja, pritikline, oddam — Rožna dolina V/33.	(č)
levo.
Opremljeno sobo
dve postelji, parketirano, v podpritličju, oddam sostanovalcema, najraje za-koncema. Naslov v upra-
(s) vi »Slovenca« 9274. (č)
deluje in učinkuje ponajveč s pomočjo slik in ilustracij
V
dvosobno, s kopalnico, pralnico in vsemi pritiklinami, elektrika in vodovod v popolnoma novi hiši, oddam. Rožna dolina 5/VII, poleg kapelice.	(č)
Odda se
dobri stranki lepo stanovanje v novi vili, vodovod in elektrika, v lepem kraju Gorenjske, Ponudbe pod: »Udobni stan« št. 9256 na upravo »Slovenca«,	(č)
Sobo oddam
v bližini tramvaja Udmat gospodični za 80 Din. Že-leznik, Predovičeva 11. (s)
Dva lepa lokala
trgovska, uporabljiva tudi za pisarniške svrhe - se oddasta takoj v najem. -Vpraša se pri upravitelj-stvu, Gospojna ul. 71111., Maribor.	(n)
Gospodično
sprejmem na stanovanje s hrano. Informacije dobre. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 9158.
(s)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Iščemo lokal
s 1. avgustom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod 18—3/9115.	(n)
ODDAJO: Lokal
ob prometni cesti se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca št. 9329. (n)
trnovima
oboje dobro vpeljano ob zelo promemi banov, cesti v loški dolini na Notranjskem oddam v najem (eventuel. tudi pro;lam). Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7549
v..	
mM	SKfm
Beseda samo 50 par Hišo
z v njej že urejeno ple-tarno in nekaj zemljišča v Domžalah ugodno oro-dam. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3.	(p)
Vilo ali hišo
v Ljubljani ali okolici mesta kupim. Cena do Din 250.000. — Ponudbe pod »Sreča« na upravo »Slovenca« št. 9322.	(p)
aš plakat
bo sigurno dosegel željeni učinek, če bo izdelan v moderni tiskarski tehniki, tj. v eno- ali večbarvnem
offset-tisku ali pa bakrotisku
Take plakate Vam more ttobaviti le s tovrstnimi stroji in dr. pripomočki opremljena tiskarna, ki Vam po potrebi oskrbi tudi osnutke. ♦ Obrnite se na naslov:
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Trgovski lokal
oddamo s 1. avgustom, -Informacije dobite v palači »Grafika«, Masary-kova cesta.	(n)
Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n)
Dvostanovanjska vila
krasna, v najlepšem delu mesta, ugodno naprodaj. S hipoteko potreben kapital 175.000 Din. Ponudbe pod »Redka prilika« št. 9328.	(p)
Delavnica
na Mestnem trgu št. 9 — 4.50 X 8.50, se odda z avgustom za mirno in čisto obrt.	(n)
Lokal
s stanovanjem, na zelo prometnem kraju na deželi, tik farne cerkve, primeren osobito za splošno klobučarstvo se odda v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Uspeh« št. 9242, (n)
Lokal 5.80X6.70 m
z veliko izložbo in pisarno, se odda s 1. avgustom v bližini sodnije. Ponudbe na poštni predal št. 256.	(„)
Mesarija
se takoj odda v najem v prometnem kraju slov. Koroške. Prednost imajo dobri prekaievalci. Vprašati pri J. Kramžar, Pre-valje.	(n)
Restavracija
se odda takoj v najem v centrumu mesta. Ponudbe pod »Promet« št. 9191 na upravo »Slovenca«. (n)
Gostilna
dobro vpeljana, se takoi odda. Letni promet nad dvesto hektolitrov. - Naslov v upravi »Slovencai
Visokopritlično hišo
v trgu Braslovce prodam. Hiša je zelo pripravna za vsakega obrtnika ali za upokojenca. Cena 30.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9324. (p)
Vinotoč
in zajutrkovalnica v centru Ljubljane, z zalogo in inventarjem, prodam. Potreben kapital 40.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober promet« št. 9303.	(p)
Kupim hišo
vrt, lokale, bližina glavnega kolodvora. Ponudbe: »Ugodni pogoji« 9298 u-ravi »Slovenca«. (p)
Hiša
s 3 sobami in I kuhinjama, s 1100 m! vrta in vodnjakom, naprodaj. 2e-leznikova ulica 4, Pobrežje, Maribor.	(p)
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam. Šolska ulica 7. Pobrežje pri Mariboru.	(p)
Enodružinsko hišo
novozidano, poceni prodam. Studenci pri Mariboru, Pohorska c. 71. (p)
Veliko hišo
v Ljubljani ali tudi posestvo v okolici kupim. • Ponudbe na upravo » Slovenca« pod »Plačam ta-koj« št. 9355.	(p)
v Mariboru.
Hiša z gostilno
centrumu mesta naprodaj. Donosi 90.000 Din na leto. Radi odpotovanja. Potreben kapital 200.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »200.000«
(n) I št. 9354.
(P)
Štev. 189.
»SLOVENEC«, dne 19. junij« 10a-_>.
Stran i7.
Realitetna pisarna, družba z o. z.
Ljubljana — Miklošičeva cesta 4. proda:
Hišo, trinadstropno, 30 stanovanj, več trgovskih lokalov, skladišč, prometna cesta, center Ljubljane, 2,000.000 Din. — Hišo, pritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 400 ms vrta, Rožna dolina, 105.000 Din. — Hišo, enonadstropno, z gostilno, 3 gostilniški prostori, 1 obrtni lokal, 10 stanovanj, 6redi Ljubljane, 450.000 Din. — Hišo, enonadstropno, 1 trisobno komfortno, 2 enosobni stanovanji, 600 m-' vrta, Rožna dolina, 220.000 Din. — Hišo, enonadstropno, novozidano, pritlično poslovni prostori, v I. nadstropju trisobno stanovanje, tik hiše velika stavbna parcela, sedaj vrt, 1 minuto od kolodvora in tramvaja, 550.000 Din. — Gostilno iu trgovino z enonadstropno hišo, poleg obrtnih prostorov 14 stanovanjskih sob, vrt, sredi Litije, 320 tisoč Din. — Vilo, visokopritlično, 5 sob, pritikline, 600o nr vrta. Laško, 200.000 Din. — Hišo, novozidano, 2 sobi, pritikline, 5000 ms zemljišča, lA ure od Medvod, 25.000 Din. — Hišo, novozidano, pritlično z manzardo, 4 sobe, veranda, pritikline, 450 m2 ograjenega vrta. Bled, 55.000 Din. — Stavbišee 1800 m2 med Tržaško cesto in Gradaščico po 45 Din. — Parcelo 580 m2 na Mirju po 90 Din. Več parcel 800 do 900 ma na Brinju po 54 in 50 Din. — Parcelo 750 m2 pri Štadionu ob Vodovodni cesti po 65 Din. — Stavbišče, vogalno, 570 m2 na Mirju po 100 Din. — Parcelo na Ilovici po 20 Din. Dve parceli po 1000 m2 na Viču, ob Tržaški cesti, po 27 Din. Poleg tega več drugih stanovanjskih, obrtnih hiš v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, stavbišča, v centru in vseh predmestjih, po ugodnih cenah .
Hišo
zidano, vrt, gospodarska 'poslopja, radi preselitve poceni prodam. - Rupert Donik, Ptujska cesta 134, Tezno, Maribor	(p)
Malo posestvo
od 10—15.000 Din kupim. Obširne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Majhno posestvo« št. 9357. (p)
Manjše posestvo
kupim v bližini Celja ali Vojnika za 50 do 80 tisoč Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p)
Več parcel
na knjižice — Zg. Šiška — hiše in vile — naprodaj. Poizve se v restavraciji Čarman, ?g. Šiška, ▼ožnja do nove tramvajske remize.	(p)
Lepo posestvo
trgovska hiša, poleg farne cerkve, 8 oralov zemljišča - naprodaj za 78.000 Din ali se odda trgovcu ali obrtniku v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7896.	(p)
Mala vila
s stavbnimi parcelami v Šilki, nujno, poceni naprodaj. Šušteršič, Goriška cesta 36, ob gor. žel. (p)
Enonadstropna hiša
novo zgrajena, z lepim vrtom in dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom — ugodno naprodaj. Plača se lahko s hranilno knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8819. (p)
la delikatesna
trgovina in zajutrkovalni-ca, promet velik, naprodaj z blagom in inventarjem za 380.000 Din. Karel Breznik, Frankopanska 1, Celje.	(p)
Večje posestvo
se proda ali zamenja za gostilno. Dopise z naslovom je poslati na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »Dobičkanosno« št. 9173.	(P)
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p)
Lep gozd
zaraščen s steljo in drevjem ter travnik, prvovrstna zemlja, naprodaj — skupno ali posamezno. Vprašati v gostilni Za-voglje, Sp. Hrušica pri Ljubljani.	(p)
Lepo posestvo
f>ri Žalcu v Savinjski do-ini, 20 oralov prvovrstne kulturne zemlje, nova gospodarska poslopja in stavbe, z lepim velikim sadonosnikom, ugodno naprodaj. Polovica kupne cene lahko ostane vknji-žena, za ostalo kupnino se sprejme tudi hraniHa knjižica. Pojasnila pri: Ivan Likar, posestnik, Pe-trovče, Saviniska dolina, p
Kdor želi
v Mariboru
ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano
Posredovalnico »RAPID«,
Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago.
Vogalna parcela
in več drugih pod Rožnikom ugodno naprodaj. Tudi hranilna knjižica. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9201.	(p)
Na Primskovem
pri Kranju naprodaj nova, visokopritlična, dvostanovanjska hiša z ograjenim zelenjadnim vrtom. Elek trika in vodovod v hiši. Vzame se knjižica. Poizve se na Primskovem št. 109.	(p)
V Celju
ob prometni cesti napro daj stavbna parcela 1800 m2. Odda se tudi v dveh polovicah. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Hišo
z dvosobnim stanovanjem in 1000—2000 m! zemlje, v bližini Maribora, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Sauer Roza, Kula Dunavska banovina. (p)
Žaga
venecijanka z več listov — pri kolodvoru, veliko kmetskega rezanja, poceni naprodaj. Zelo lahki plačilni pogoji; se zamenja tudi za posestvo. Po nudbe na upravo »Slov « v Mariboru pod »Venecijanka« št. 9227.	(pl
Hišo pod Rožnikom
dvostanovanjsko, možna takojšnja vselitev, skoraj novo, z vrtom, zelo poceni prodam. Vzamem tudi hranilno knjižico. Ivan Sušnik, konces. posred., Krekov trg 10.	(p)
Hiša
petstanovanjska naprodaj ob Dunajski cesti. Poizvj se pri Antonu Štirnu, Je-žica, kopališče.	(p)
Prodam parcelo
na Laverci, kjer je pod-kletje že betonirano, pripravljeno za zidanje, poleg ceste in postaje. Ivan Orel, Borovnica.	(p)
Kupim
večstanovanjsko hišo z lepim vrtom, davka prosto, pri Celju ali Mariboru ali pa manjše posestvo z lepo hišo. - Ponudbe pod »Gotovina« na podružnico »Slovenca« v Celju, p
2 »Sachs«-motorja
skoraj nova, in več rabljenih dvokoles prav poceni naprodaj. Karlovška cesta št. 4.	(f)
3 bencinske motorje
3—5 KS, za malenkostno ceno proda Skrbinšek Štefan, Zgor. Hajdina pri Ptuju.	(f)
Traktor »Fordson«
prav malo rabljen naprodaj za prav nizko ceno. Informacije daje V. Bohi-ncc, Ljubljana, Dunajska cesta 21.	{f)
Posest
hiša 7 sob, gostilna, trafika, popolnoma urejena, dobro mesto pri Zagrebu, naprodaj z inventarjem za 140.000 Din radi bolezni. Gj. Sinkovič, Zaprešič. p
Prodam hišo
dve sobi, kuhinja in zemljišče, zraven ceste, deset minut od postaje Škofelca na Dolenjskem. Cena 34 tisoč Din; tudi na obroke. Ivan Orel, Borovnica, (p)
Stavbno parcelo
600—800 m2 — kupim v bližini tobačne tovarne aH kje drugje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9244.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
na Glincah cesta 1/4 — prodam. Poleg je lep vrt. Hiša je davka prosta še 15 let. Letni davek znaša 126 Din.	(p)
Parcela
1400 m2 naprodaj blizu Martinove ceste. Vprašati Dri hišniku Ilirska ulica št. 19._(p)
Naprodaj hiša
v Zeleni jami, Zvezna ulica 3. Potreben kapital 35.000 Din — poleg še stavbna parcela.	(p)
Enostanovanjska hiša
s sadnim in zelenjadnim vrtom, 10 minut od postaje Bled-jezero, naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« Jesenice, (p)
Veleposestvo
od najmanj 100 oralov njiv ln travnikov, med progo Maribor—Brežice, kupim. Takojšnje ponudbe na posredovalnico »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	(p)
Prodam
petstanovanjsko hišo, novozidano, z elektr. razsvetljavo, novim gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo. — Prevzame se tudi posojilna knjižica z 32.000 Din. — Cesta na Brezje 28, Pobrežje pri Mariboru.	(p)
IGSESEffll
Beseda samo 50 par Prodam dvokolo
najboljše znamke - 1690. Ponudbe pod »Stiriaparis« 9299 upravi »Slovenca«, f
Beseda samo 50 par Prevažam
vsakovrstno blago po zmerni ceni. - M. Kralj, Dunajska cesta 12. (t)
Štirisedežni auto
vsled preselitve takoj poceni naprodaj. Naslon v upravi »Slovenca« pod št. 9314.	(f)
Motorno kolo
dobro ohranjeno, 350 ali 500 cm'', novejšega tipa, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9318. (f)
Motorno kolo
350 cm3, dobro ohranjeno, novejše tipe, vzamem takoj ter dam zato novo železnino. Cenj. ponudbe pod »Junij« št. 9308 na upravo »Slovenca«. (f)
Avtomobilisti!
biciklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olie. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z.. Celje. Vodnikova ul. 2.
(f)
»PUCH«
motorna kolesa
od 3000 Din dalje, vulka-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2.
Tovorni auto
posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, se odda. Na ogled v Mariboru, Aleksandrova 51. f
»Renault« automobile
pivovrstne, osebne, tovorne, vse rezervne dele, dobro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Ce-rta na Rožnik 19. (f)
AVTO ali
MOTOCIKL
rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f)
Bencin motor
na vozu, 4 KS, orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov — poceni naproda). Maribor, Aleksandrova št. 24, elektrotehnično podjetje.	(i)
Auto limuzina
6 sedežen »Alfa Romeo«, v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Dopise pod šifro »Prvovrsten« na podružnico »Slovenca« v Celju. (t)
Ključavničarstvo
Priporočam se za vsa klju-avničarska dela. strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50.	(t)
Kože v stroj
vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank. kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
Couch zoie
v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana. Dvofakova ul. št. 3, dvorišče Prvovrstni izdelki, cene nizke
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn. d. z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta 9 Tel. 30-68 |t)
Nagrobne slike
spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte cenik. (t)
TAPETNIK
FRANC ZALAZNIK
Št. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo
Nov lip spalnega fotelja Din 1300-—
gaiantlrona konstrukcijo
Bencin motor
Standart, za 8 konjskih sil, eno leto rabljen, naprodaj pri Francu Lukan-cu, Komenda pri Kamniku^_(f)
Motorno kolo
dvotaktno, »Ziindapp«, v najboljšem stanju, naprodaj za 6500 Din. Florjan-čič, Nunska ulica 3, (f)
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje lqnaci| Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
KLAVIRJE
pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. • Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Oblastv. koncesijonirana
Specijalno lorbarstvo ), Karlo, Maribor
Trg Svobods ti (poleg Radio Starke!)
ima v zalogi
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2
Telefon 2622 Trpežni afrik modroci po Din 220-— istotam.

E2EC3
Beseda samo 50 par Dijakinjo
sprejmem v celo dobro oskrbo prihodnje šolsko leto proti takojšnjemu posojilu 3000 Din. Ponudbe pod -Klavir« 9154. (D
Dva dijaka prvošolca
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Florjanska ulica 9/1, na ulico. (D)
Dva dijaka
iz nižjih razredov, iz dobre hiše, se sprejmeta z vso oskrbo. Naslov pri upravi »Slovenca« Maribor, Aleksandrova cesta št. 6.	(D)
FTETm
Beseda samo 50 par
9RGLE
harmoniie, pianine. piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica.	(g)
Ugodna prilika
Zaradi pomanjkanja prostora se zamenja zelo dobro ohranjen glasovir — Stutzflilgel — predvojna izdelava, krasno doneč, za enako vreden pianino — boljša znamka. - Eventu-elno se tudi proda. Angela Grosek, Trebnje, (g)
Akord citre
že rabljene; kupim. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice.	(g)
Nov gramofon
kovček z več ploščami prodam za polovično ceno. Janez Gubane, Vodice št. 4 nad Ljubljano, (g)
Zidarsha delo
vseli vrsl Vam solidno in ugodno izvrJi stavbno podjetje
IVAN VIŽ1NTIN
Ljubljana. Močnikova ul (zadaj za vojaško bolnico)
Beseda samo 50 par Posojila brez obresti
za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«. Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika!
(d)
Družabnika
ali družabnico z dobro idočo gostilno išče 27 leten mladenič s precejšnjo gotovino. Gre tudi kot natakar ali točaj. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra moč« št. 9281.	(d)
1. Kravos, mm\w
Maribor, SUHsandrona c. 13 Šivalne stroje
popravlja, renovira takoj poceni Klobčaver, Sv. Petra cesta 47.	(t)
Trajno kodranje
že od 100 Din naprej. -Vodna ondulacija ni potrebna, ker so lasje takoj valoviti. Ob nedeljah odprto. Priporoča se brivski salon za gospode in dame Sebal Vendelin — Kolodvorska ulica 35. (t)
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
odroce
posteljne mreže, železne
zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga sa prevleke pohištva
Posojilo
25.000 Din na prvo mesto na novo vilo iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« št. 9240.	(d)
Posojilo
Ker so denarni zavodi izplačila ukinili, iščem posojilo v gotovini ali hranilni knjižici od 25 do 30.000 Din proti sigurni intabulaciji na hišo. Ponudbe pod »Hiša 19« št. 9310 na upravo »Slovenca«.	(d)
Pouk
Beseda samo 50 par
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
J. Gabei šči k
bivši komisar za šoferske izpite.
i Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. julija.
Očetje, matere!
Dobro bodočnost in najlepšo doto daste svojim hčerkam, ako jih pošljete med počitnicami v naš ! brezplačni prikrojevalni j tečaj za obleke in perilo. I Pričetek 1. julija. Stro-
i kovno krojno učilišče — | Ljubljana, Šmartinska cesta 24. Za gospodične učiteljice poseben tečaj, (u)
Pozor!
Cenj. gospodinjam, katere žele prenoviti svoje pohištvo, posebno jedilnice, klavirje iz rujavega v črno politiranje ali poljubno barvo, se priporoča mizar Alojzij Orehek, Ljubljana, Šmartinska cesta 62, prva hiša za tovarno kleja-	(t)
Beseda samo 50 par Restav. Savski Tivoli
(čez črnuški most, levo): Danes ob 15 otvoritveni vrtni koncert. Kabine in prhe na razpolago. V slučaju slabega vremena se preloži na 3. julij, (h)
1 Milij on
odjemalcev ima tvornica glasbil Metnel & Herold. torej več ko vsa druge glasbene firmevjugo-olaviii skupaj. To gotovo nekaj pomeni in zalo zahtevajte ludi Vi predvsem
KATALOG
te tvrdke, ki ga dobit® brezplačno. Nuai se Vam
direktno iz tvornice
oz. tovarniškega skladišča,-violine od Din 89'-Ročne harmonike , . 69' — Mandolin« ,. „ 129'— GUare	„ „ 159'—
Havajske gliare, saksolone kromatične harmonike Itd.
MeM&Herold
MARIBOR št. 1DZ
SE
Naznanilo
cen/, občinstvu, da sem preselil svojo kleparsko obrt iz Gosposke ulice štev. 16 na Satri trg U a ter se za nadaljna naročila priporoča
lože Kar me!j
k/eparstvo
Ven v naravo,
proč z mestno šaro, čoz roko nahrbtnik, pod drugo gitaro.
Dvigni pismo
22. junija 1932. »Tajnost zajamčena«.	(ž)
Gospod
srednjih let, s 60.000 Din gotovine, želi znanja z malo posestnico v svrho ženitve. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Prijazna« št. 9306. lž)
Katera
gospodična ali vdova, 20 do 30 let stara, bi imela veselje poročiti 32 letnega mladeniča, mlinarja s samostojno trgov, obrtjo na Dolenjskem. Trgovke krščanskega vedenja imajo prednost. Tajnost strogo zajamčena. Cenj. ponudbe če mogoče s sliko, katera se vrne, je poslali na podružnico .Slovenca' v Novem mestu pod zn.
Srečna bodočnost« štev. 9172.	(ž)
\nmm
Beseda samo 50 par
Psa ptičarja
proda A. Dermota, Litija
Graščina Čemšenik
pošta Dob, ima naprodaj nekaj čistokrvnih telic, 10 mesecev do 2 leti starih, mlado kravo, 4 leta staro, brejo, 7 mesecev starega bikca. Vse živali so potomke dobrih molznic z rodovniki. Vpisane so v Jugomontafonski rodovnik. Cena po dogovoru, j
Beseda samo 50 par
PLETILNI STROJI »DIAMANT«
najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovniaško tvrdka FrHnc Meglič, Ljubljana, Karlovška cesta 22.	(o)
Preklic
Podpisana obžalujem besede, katere sem izrekla proti gospe Mariji Rozman iz Svetja, ker ona tega ni kriva, ter se |i zahvaljujem, da odstopa od tožbe. - Jera Gajger, Sp. Senica.	(o)
Poročila bi
samostojnega obrtnika z nekaj premoženja, starega nad 40 let, značajnega, treznega. Ponudbe s sliko nasloviti na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Dota 80.000 Din« št. 9252.	(ž)
Fantka
eno leto starega, dam svojega strogo krščanskim ljudem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9203. (r)
Klavirje
popravlja in uglašuje najboljše in najceneje Joiip Bajde, Gosposvetska cesta 12.	(g)
Čez počitnice
se sprejmejo v krščanske hišo na dobro domačo hrano z vso oskrbo 2 ali 4 deklice od 8—12 let. -Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9137.	(r)
Golšo
in razna obolenja žlez odstrani brez operacije zdravilna mineralna voda St. Ignatius«. Pojasnila daje uprava Kostrivniške Slatine, pošta Podplat 4. (r)
Na dosmrtno oskrbo
sprejmem starejšo osebo proti primernemu predplačilu. Naslov v upravi »Slovenca« št, 9152. (r)
Entel
raznovrsten, ažur,	takoj
pri Matek & Mikeš,	Ljub-
| Ijana, poleg hotela	Štru-
kelj.
(r)
Beseda samo 50 par Pozor!
Kdor ve za velik, prometen in obljuden kraj brez trgovca, naj piše upravi Slovenca« pod Marljiv trgovec« št. 9136. (r)
DRVA"N"
PREMOG
pri Iv.Schumi
Dolenjska ccsta Telefon št. 2951
V času draginje
dobite cenene slike /.a legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Sest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r)
Maiinovec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkulian sc dobi
nu malo in veliko v lekarni dr. G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska e. (i
Krušno
moke
in rs« mlevske izdelke-vedno »veže dobite ori
A. & M. ZORMAN
Lliibhana. Stari trfi št 32
Klavir
malo rabljen, prodam «11 zamenjam za pianino. Naslov v upravi Slovenca šl. 9312.	(g)
Naravno letovišče
in kopališče, krasno, v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzi-ja 30 -40 Din. Dobra domača kuhinja Se priporoča gostilna Sorli. (r)
Penzijon Riviera
v Kraljeviči, pol ure od Sušaka, neposredno ob morski obali, ob robu borovega gozda, električna razsvetljava, dunajska kuhinja. Cene vštevSi vse takse, razsvetljavo, postrežbo in kopanje na lastni obali do konca junija 52—62 Din, do 20. avgusta 55—70 Din. (r)
V dosmrtno oskrbo
v večjem trgu sprejmem osebo s stalnimi dohodki ali majhnim premoženjem. Ponudbe pod Postrežba« št. 9106 na upravo »Slovenca«.	(r)
("'rešuje i n drugo sad ie ler soči v je vkul avn jte za zimo v \VKCKOVIII KOZARCIH Zahtevaite cenik od ,lqsip .Ingodif. Celje, Glavni trg — Gubčeva 2
eksport perutnine
MARIBOR •
kupuje in prodnja
vsak čas vsakovrstno perutnino in divjačino.
Gradbeno podjetje
G.Tonnies d. z o
Ustanovi j. 1840 LIMHfllli) Telefon 25-0J Dunajska cesta št. 25 Stavbarstvo, tesarstvo, gramoznica, opeka po konkurenčni ceni!
Naznanjam, da se
OTVOEŽI
nova lionf''kcijsl>a trgovina pod i m o u o in
OBLEK«
v Mariboru, Glavni trg 20
tik lekarne »v. Arclui
Bodite pozorni nn naše
nove cene in naše lepe obleke.
»SLOVENEC«, dno 19. Junija 1932.
Štev. 189.
»MAJA« opanke prav za prav ne potrebujejo reklame, ker se že same propagirajo s tem, da so že priljubljene pri svojih cenj. odjemalcih iz ženskih krogov. Zato se Vam predstavljajo in pozivajo tudi Vas, da si jih ogledate pri svojem trgovcu, kjer so Vam na vpogled. Zahtevajte jih pri svojem trgovcu in postali bodete zvest odjemalec istih, ker se Vam bodo do-padle. Pazite na znamko »MAJA«, ki se nahaja na podplatu kakor tudi na ovojnem kartonu.
Lepo oblikovane in zdrave noge
Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po Sudein I
Zadošča, da se mala
množina
sv. Roka soli za noge>
raztopi v lavorju tople i vode. S tem dobimo meh-i ko, mleku podobno teko-| jk) čino, v kateri omehčavamo noge okoli 10 minut. Po« tem času preneha utrujenost naših nog, in tekom! par sekund zgine žgoči' občutek in oteklina členkov, kar nam omogoči nošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna, z gorilno snovjo nasičena voda prodre v staničje in pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne tišče več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo z roko. Preutrujene in oslabljene noge dobe novo moč in postanejo sposobne za večji napor.:
v lehoMBh in drogerijah.
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo električne inštalacije, pečarskih, keramičnih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, parketnih del ter polaganje lino-leja za objekt III. v Gajevi ulici v Ljubljani.
Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 20. junija 1932 dalje med uradnimi urami za 20 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 30. junija 1932 .do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, 111. nadstr., v vložišču.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
IHBil3BBflBBBBBBBBBBKBIEBBBBBaBBBik«illH
14480
e z. z o.z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstno moka iz miina fonfocs, milm Topola,
ie stalno na zalogi.
Oalasfno dovoljena
Razprodalo na Pnnafshi cesti št. %
vseh vrst moških letnih in zimskih oblačil
407. do 50% ccnejc
Razprodaja se vrši samo, dokler traja zaloga. Vse blago je lastni, domači, ročni izdelek.
Ne zamudite te ugodne prilike! Oblecite se dobro in pocenil
Josip Ivanttč
kdor srečo Ti obeta! Z ljubljeno ženko boš srečen le tedaj če naročiš moderno spalnico in kuhinio, ki Ti jo izvrši v najsolidnejši izdelavi in po Tvoji želji in po brezkonkurenčnih cenah
mizarstvo JERNEJ SITAR, Šmihel pri Novem mestu
Gradbeno podjetje
SRŠEN FRANC
LJUBLJANA. ZG. ŠIŠKA. KOSOVA ULICA ŠT. 20fi - TELEFON 25.-,4
izvršuje vsakovrstne zgradbe, solidno in po primerni ceni. — Stavbni muterijal na zalogi. — Načrti in proračuni po prevzetju dela brezplačno
Gradbeno podjetje
MAVRIC ANTON
Ljubljana, Dunajska c. 38 TELEFON 33-82
■ ■
■ ■

Skice, informacije vsak čas brezplačno. Načrti, proračuni v slučaju gradbe tudi brezplačno
Večja trgovska hiša s semeni išče v svrho nakupa različnega rastlinstva, zdravilnih zelišč trgovskih zvez. Zahteva se samo dobava v večji količini. Ponudbe na: »HERBARIUM« Strasbourg (France) 6, rue du Marais Vert, 6. Dopisovanje francosko-nemsko
UČITELJSKI ZBOR I. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je umrl po daljšem bolehanju njegov član, gospod
prof. dr. Nikolaj Omersa
Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 17 in pol na mestno pokopališče v Kranju.
Dragemu tovarišu in učitelju bodi lahka dtfmača zemljal
V Ljubljani, dne 18. junija 1932.
10ŽE MIHELIC in drug - LJUBLJANA
Dunajska ccsta 41 Telelon št. 2777 kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije
VI 25.197/1932.
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje
dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1932
(požiralniške mreže, kanalski pokrovi in dr.).
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št. 2/11.
do sobote 25. junija 1932 do 11 dopoldne. Istotam se dobe vsi potrebni podatki in razpisni obrazci od 21. iunija dalje.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 17. junija 1932.
Zupan: dr. Dinko Puc, 1. r.
IVAN VVOSTNER
LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21
splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah.
Velik dobiček
dosežete z novo brezalkoholno pijačo, ako jo pravočasno uvedete v vašem kraju. Sijajna prilika za izdelovalce brezalkoholnih pijač, kavarne, slaščičarne, kopališča itd. Odda se samoprodaja pijače za posamezne okoliše ter zastopstvo tozadevnih aparatov za celo banovino. Potreben kapital 20— 100.000 Din (po velikosti kraja). Kdor želi natančnejše informacije, nai pošlje svoj naslov (z znamko) na upravo »Slovenca« pod »Velik dobiček« 9235.
A VIII 272/32 7
Prostovoljna dražba
Iz zapuščine Ignaca Dolničarja, posestnika v Šmartnem ob Savi 6, se bo prodalo na javni dražbi
v nedeljo 26. junija z začetkom ob dveh popoldne več stavbnih parcel v skupni izmeri okrog 25.000 ma, ležečih ob Ta-škarjevem gozdu. Kupnina se plača v obrokih. — Ostali pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Zbirališče pred šolo pri pokopališču Sv. Križ.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 7. junija 1932.
SLAVIJ A
Stavbeno podjetje FRANC MARINCIC
Vič-Glinco (Tržaška ccsta 15) pri Ljubljani
izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti.
Stavbeno podjetje
R. Terčelj, Ljubljana VII
(pri nnvi šišenski cerkvi)
izvršuje praktične načrte in stavbe solidno za zmerno ceno ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Elektro-inštateciie za razsvetljavo in P0B„n i,-
vršuje strokovn.iaško pn zmernih connh. Specijalna delav nicn za previjanje elekl ro-inol orjov, 1 raitsformiitorjev in nuto-dinamn. V zaloiii ves elektro-nmteri jnl, kakor žarnice in elekiromotorji, rabljeni in novi najznamenitejših firm v vsaki kocini.	pr_ perčinlič
Koncesijonirnno elektro podjetje Domžale, nasproti poŠte Elektro-meh. podjetje L j u hI jana, Gosposvetska IB. Tel. 2371
IVAN NOVAK
splošno strojno mizarstvo
Vižmarje p. Št. Vid nad Lj.
Naročil« se sprejemajo po lastnih in po podanih načrtih
					
N-l_	■*•.'•:■ v. V-0.. V ! A				mmm
Zahvala
Vsem onim, ki so se me spomnili ob težkih dneh, ko me je zapustil moj nepozabni sporog, gospod
dr. Martin Šrihar
se iskreno zahvaljujem. Posebna hvala pa številnim prijateljem in znancem, ki so spremljali pokojnika na zadnji poli, osobito dr. Povaleju, članom požarne brambe, pevcem za krasne žalo-stinke, častiti duhovščini in g. Wudlerju za poslovilne besede ob grobu.
Prosimo Vas, da ohranite pokojniku dober spomini Drešinjavas, dne 14, junija 1932.
Žalujoča vdova TEREZIJA ŠRIBAR,
16
2953
Jugoslovanska zavarovalna banka „*yjLfftVIJfft v Ifublfani, Gosposki ni. i2 2TSg0«ft
—	Podružnice: Beograd, Zagreb, Saraievo, Osiieh, Novi Sad ln Split
Stev. 139.
»SLOVENEC«,' dne 19. junija 1932.
Str. 19.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
3013
FRANC BERGANT - dravlje
poleg nove šole ZB. Šiška • pošta St. Vid nad Ljubljano • vis-a-vis .Rernlze"
izdeluje vsa mizarsko dela po lastnih in po podanih načrtih • točno, solidno in nizke cene.
rstvo
7065
s sfroinim obratom
lzgotovljeno pohištvo na zalogi, i/.deluje po lastnih in po |)odanih načrtih
Svan Prazni. Mublfaiia, lavni si. 9.	Telefon 34-97.
Razstavljeno na velesefmu paviljon „E"
oseanc
stavbno, pohištveno in umetno mizarstvo s strojnim obratom
p. Št. Vid 'jI nad Ljubljano
Hafto se veselim noCl.
ko bom spal na mehke m, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri
Franc Jager,
Paviljon K
Telefon 2042 tapetnik
Sv. Petra nasip št. 29
Prve jugoslov. žična industrija
d. z o. z. — CEL3E
izdeluje luknjaste pločevine iz raznih kovin za vsako industrijsko potrebo in žično pletivo za vrtne ograjo, transportne trake iz žičnega pletiva etc
Telefon 117
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemni zauaroualnica
Ljubljana
t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2.
Posmrtninski oddelek »KARITAS« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek »KARITAS«.
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
©iltaici
re& zadr. z n. z. y f£|IU re& 7a<lr-* n 1
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnej-šimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov i. vsem svojim premoženjem
PrlporoCamo Vam »01
najboljše šivalne stroje
in kolesa
Adler -
GRITZNEU
Švicarski pletiini stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Telef. št. 2013	za vodo.	Telef. St. 2013
brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
mestni tesurski mojster
JOSIP KREGAR
V LJUBLJANI, KODELJEVO 19, se priporoča cenj. občinstvu za naročila
Telefon 20-90	TESARSKIH DEl	Telefon 26-96
kakor moderni« leseno hiše, razna ostrešja leseno stopnice, in vsa v lo
stroko spadajoča dola, jio lastnih in kakor tudi po podanih načrtih.
NOVOST
■■H .Šlager ljubljanskega velesejma Rekordni promet
Iščemo solidne dame in gospode, ki so navajeni dobro zaslužiti, kot ZASTOPNIKE Centralni biro : Rimska c. 13, od 10-12 in 3-5
Če bi zamorci znali %a Daj-Damov sladoled ISajte bi prodali Prilegli v Daj-Dam zapored.
Lo brzo hitito, du ne zamudite ugodne prilike!
„Pri zmajskem mostu"
dobile po najnižjih cenah vse vrsle itianufakturnega blaga kukor: vol. neno za moške in ženske obleke, lepe vzorce Uagmar >vile, tlilene kambrike, cefir. oksiord, vse vrsle šilone, platno za rjuhe, ženski srajce in kombiuežc, moško perilo, ovratnike, kravate etc. ctc.
Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet.
^ 6512
Se priporoča
Ivanka Štrukelj
Ljubljana. Uesljeva cesta št. 2
2! A A «5 premišljujete pri nabavi parketnih deščic in stro-
kovni i/.vršitvi. naročite takoj orl solidni tvrdki
DOBAVA
iHjpOLACAH-ie
PARKETOV
Pedravsko indusirilo sodil izdelkov v Mariboru
Telefon št. 23-20
Trubarjeva ulica 9
Telefon št. 23—20
nudi cenjenemu občinstvu pristne prvovrstne brezalkoholne soke kakor malinovec
in druge ter razne marmelade na drobno
.in debelo po konkurenčnih cenah. Razpošilja se po pošti in železnici proti povzetju od 3 Kg naprej.
Mlatilnice
s širokim bobnom in razne motorje nudi za bližajočo se žetev
Gospodarska zveza
v Ljubljani

Ali se hočete svojega
revmatizma, protlna
osvoboditi ?
Trganje Inzbadanje po udili ln sklepih, otokli udje, skrivljeno roko in noge trganjo, zbadanjo in Ščipanje po raznih delih telesu, p« tndi sin bost. oM so često posiediea revmatizma in bolečin v kosteh, katero Je treba o Ipraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Jaz vam nudim
zdravilno pijačo. ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi Iu1 izločevanje torej ne tako zvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč izdelek, ki ga mati narava sama nudi za blagor bolnega človeštva.
••i. .-vin

1»AM VSAKOMUR BREZPLAČNO 1'OSKUŠNJO.
Pišite mi lakoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem zastonj in franko poskušajo zajedno s poučno razpravo. Sami so hosto uveriti o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju.
Poštno zbiralno mosto:
AUGUST MARZKE. BERLIN, WILMERSI>ORF, Bruchsalcrstrasse Nr. 5. Aht. 303.

|| c=gEn || c=ng)=) |faga ||1=©=]1| c=®=31| t=®=i |[c=®c=i IfaSa || c=QJ=£
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da je
KRASEN KAVARNIŠKI VRT rJ;fl,T*„ T^T,
9ri%Mno	Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Karol Polajnar, lastnik
najboljši sladoled kavarne „prešeheim" v m«^««..
c=®=3 fE^ || cngczi || c=©m || cztoH c=gtzD f
iicag-s: .a
m SO"
•S 2 -2 25 O j
J —c -a-
So "go N
> r— ^ > ,Q
■ia^'
e 3oo_- ?„<» « 2 .E/301
S- IT" Tj •
D	l- t-.
C ^ c C3
<u ..j: ..
H N M X
JiSS g t « »a tc
.o
C	:o
S i a |
I 93 1 O 3J
t. a A cf ■ o a o
5? 2
£> .. .ca
« ^ cl n
> w ^ « a> • ■
ffi	N "
~	i.	N .	O
c	> <1j ^	n
g	5 > .S	J)
-	^ -Q s
5 anQl«j
n _r i co
—	a I -r •
S S I
« S 3
.. Q c
S 6S5 _ C1Z3JT
O Cl
o nj > -2.;« ^
, n' r. > ® »i ^ C C >
Iga
i
Roland Dorgeles:
« w •
63
Smrdljivi puh prestSra pot, pa saj tudi nočemo ničesar videti; samo poslušamo, zgroženi. Vsepovsod okrog nas orjejo granate in nas posipavajo s kršjem, mi pa se stiskamo v svojem žlebu, dva živa in en mrtev.
Iznenada, brez razloga, je ogenj ponehal. Težke granate so še vedno padale v razvaline, dvigale črne gajzirje, a to je bilo dalje zadaj, veljalo je drugim. V naših pretresenih možganih je nastal za hip veličasten pokoj. Ozrl sem se in videl ob vznožju brega Berthier-a, sklonjenega nad stegnjenim truplom. Kdo bi bil to?
Vsepovsod ob poti so se vzravnavali tovariši: Metalci ročnih granat!.; je pozval neki glas.
Potem smo slišali od desne povelje, ki je prihajalo od lijaka do lijaka, od ust do ust:
Polkovnik vpraša, kdo poveljuje na levem krilu ... Povejte najirej...
Povejte naprej... Polkovnik vpraša, kdo poveljuje na levem krilu.«
Videl sem Berthier-a, kako je nežno položil mrtvečevo glavo v travo. Vzravnal se je, bled, in zavpil:
»Podporočnik Berthier., od tretje ... Povejte naprej...«
Gilbert je prijel mrliča za |ilašč in ga potegnil nn rob ogromnega lijaka, v katerega smo se bili vrgli. Že dolgo ga mrličev ni bilo več strah. Vendar si
ni upal prijeti skrčene roke, te uboge, rumene in zamazane roke, in izogibal se je ugaslega pogleda mrtviii, belih oči.
»Še tri, štiri take,« je dejal Lemoine, »pa bomo imeli dobro kritje, če vržemo malo zemlje nanje.«
Pred par trenutki šo je tekel ubogi fant z nami, ves trd od groze, s široko razprtimi očmi, proti nemškemu .jarku, iz katerega so prasketali kratki, ravni plameni mavzeric. Potem so izdolble granate velike vrzeli v stotniji, strojnice so nas kosile v celih redeh in od tragično molčeče mase, ki je omahovala naprej, je ostalo samo še teh dvajset prihuljenih mož, par ranjencev, ki se ječe plazijo dalje, in pa vsi ti mrtvi...
Med dvema eksplozijama ie Gilbert slišal zavpiti tovariša: Oh! končano je! Ranjenec se je bil še vlekel par metrov kakor zaklana žival, nato je zaihtel in umrl. Ali je bilo to žalostno? Komajda... Na tej ubogi, opustošeni ravani je le še en mrtvec več, eden več med sinjimi spavači, ki ga bomo po naskoku pokopali, če bo mogoče. Nekaj korakov dalje leži |)od k redno gomilo pokopanih par Švabov: njihov križ bo služil še našim: na enem koncu preč-nice siva čapka, na drugem modra.
: Nu, tak kaj pa zdaj?« je vprašal Hamel, iz čegar strganega rokava je počasi kapljala kri. Kaj meniš, da nas puste sedaj na cedilu?«
»Ah ne,« je dejal Gilbert. »Gotovo pride sedaj drugi bataljon, le da morajo čakati na pripravo artiljerije.«
»In če bodo streljali prekratko, jo dobimo po gobcu še enkrat mi.«
Nemški jarek je ležal skrit v visoki travi za bodečo preprogo žičnih ovir. Nentoi niso več streljali
in celo njihovi topovi so utihnili. Samo par 21 črnskih žrel je še grgotalo in povzročalo šum, knkor če se prazni steklenica; izstrelki so leteli visoko nad nami in padali na vas, nad katero so se vili gosti oblaki dima kakor nad tovarno.
Sploščeni ob robu lijaka so nekateri skozi travo oj^rezovali v ospredje; drugi so se stiskali na dnu in sc pogovarjali.
Kaj meniš, da se še enkrat začne, za tretjo linijo?.;;
»Nemarada. Na vsak način moramo tu izkopati jarek.«
Ampak s temle, kar je ostalo od vojakov, žc ne bodo mogli naskočiti.«
V uho me piši vse vkup. Ali imaš še kuj v čutari?«
: Ne... Lej, lej, koliko tovarišev je ta vas zopet pobrala.«
Mrtve si videl vsepovsod: viseli so v bodečih žicah, ležali po travi, se gomilili po granatnih luknjah. Tu modre suknje, tam sivi hrbti. Nekateri so bili strašni, zabuhle obraze jc pokrivala skodrnana maska plesni. Drugim je bil prisad izpačil obraz, oči pa so bile že čisto prazne: ti so bili še od prvili napadov. Gledali smo jih brez razburjenja, brez gnusa, in če smo čitali na ovratniku neznano številko, smo kvečemu dejali: ;:Lej, lej, tega še vedel nisem, da je bil njihov polk tudi zraven ...«
Nekaj korakov od naše luknje je ležal postrani častnik; plašč mu je bil od|>et in v koščenih prstih je držal obvezni zavojček, ki ga ni bil mogel več odviti.
Stran 20.
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Štev. 189.
Vrsta 2451-05
Za Vaše ljubljenčke k letni oblekci ti beli platneni polčevlji z usnjenim podplatom in peto.
Vrsta 1805-61
Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolj obvarujejo, če hodiie po razžarienem pesku in ostrem kamnu. Lahki in udobni.
Vrsta 4435-37
Otroški platneni čevlji v sivi barvi in z gumijastim prožnim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa, zusnjatim podplatom kovani ali z gumijastim podplatom za isto ceno.
ZA VSO DRUŽINO.
Za vsakega člana družine, za vsako vreme in vsak poklic imamo odgovarjajočo obutev. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in usnjem iz domačih tvornic Cene obutvi smo prilagodili današnjim težkim gospodarskim razm< ram in jo prodajamo za tako nizko ceno, da jo lahko vsakdo kupi. Neprestano izpopolnjujemo obutev, vedno se brigamo, da Vas kar najbolj postrežemo z
nizkimi cenami in dobro kvaliteto.
Vrsta 0167-00
Čižme iz močne mastne kože z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsak štrapac.
Krema Din 4,-
Vrsta 3661-00
Visoki otroški čevlji iz rujavega boksa z vzdržljivim gumijastim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Lufov vložek Din 6,-
Vrsta 2145-09
Lahek in udoben ženski čevelj iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja mnogo zadovoljstva.
Vel. 19-26	Vrsta 4441-05
Za deklice: zračni in lahki platneni polčevlji okusne oblike z gumijastim podplatom in peto.
Vrsta 4438-00
Platneni polčevlji v sivi in rujavi barvi z gumijastim podplatom. Udobni in lahki. V toplih dnevih neobhodno potrebni.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz rjavega telečjega boksa in močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika da čevlju posebno eleganco.
Vel. 22-26	Vrsta 2941-00
Sandali ne žulijo niti nog niti žfapa. Otroški št. 22-26 Din 39.-, št. 27-34 Din 49.-, ženski št. 35-38 Din 59.-. moški št. 39-46 Din 69.-.
Vrsta 3945-03
Za gospodinje:
Za vsakdanjo potrebo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Vrsta 3925-03
Za gospddinie:
Praktični polčevlji iz črnega boksa in zdržlji-vim podplatom. Udobni so in poceni. Za gospodinjo, ko gre na trg in delo.
Vrsta 9637-21
Moški polčevlji v črni ali rujavi barvi, z močnim in vzdržljivim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
Pri nas dobite dobre in cenene nogavice: moške Din 5.—, otroške Din 7.—, ženske Din 19.—.
O Povodom 20 letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal
ure, zlatnino, srebrnino, i dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
Ljubljana. Pred Škofiio 15
Velika bolezen
Epilepsija — Krči — Božjast — Davica
Dr. Schaeferja Epilepsan se že nad 20 let izkazuje kot najboljše protisredstvo. Dalje tudi kot pomirjajoče sredstvo za živce pri nervoznosti in pomanjkanju spanja
Prospekte pri:
Apoteka Sv.Stjepana, M. Fister. Osijek III.
MIROSLAVA
leitgeb
LJUBLJANA
Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin
Predtiskarija in izdelovanje šablon
Zaloga D. M. C. in vseh potrebščin za vezenje in predtisk
DOBER APITIT
Vam želimo; ako bi pa Vaš želodec ne bil v redu, ako prebava ne bi bila taka. kakršna bi morala biti, ako imate občutek prenapolnjenosti v želodcu, potem .. . nekoliko Eisa-pilul in malo Elsa-Švedskih kapijic! To pomaga, izvrstno prija in Vi se hitro zopet počutite dobro!
Danes ve že vsak da je telesno zdravje, živ-ljenska in delavna sposobnost odvisna od zdravja prebavnih organov, želodca in čreves. Pogosti glavoboli, pomanjkanje apetita, vzdigovanje, občutek odvratnosti od jedi, večno nerazpolo-ženje in zlasti neredna stolica, vse to so znaki pokvarjenega zdravja prebavnih organov.
Elsa-Švedska Tinktura (Švedske kapljice) s svojim finim aromatičnim okusom izvanredno ugodno deluje na želodec, apetit in pretavo 2 steklenici Din 5'—, 4 steklenice Din 92-—.
Fellerjeve odvajalne tilsa-pilule sigurno in hitro delujejo, seveda popolnoma mirno, ne dražilo čreves in omogočajo lahko stolico. 6 zavitkov Din 30,— 12 zavitkov Din 50.—. Vse z zavoinino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134 (Savska banovina).
Odobreno po mlnlstr. soc. pol- ln nar. zdravja Sp br. 509 z dne 24. marca 1932.
HIPE
higijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih
se naroča pri ALOJZ DERGANC
Ljubljana — GerbiCeva
K
Stare VREČE kupl nove AL. GREBENC, Li. Dunajska 36 Proda
<
Knjiga.
M K tc tisočem
pomagala
Lepo obnašali se hoče vsak izobraženec t A kolikokrat se obnašamo tako, da nas je pozneje sram, ko zvemo za pravila družabnega občevanja. Urbanus govori v svojem pomembnem delu
'Knjiga o lepem vcdenlu«
ki je pravkar izšla že v tretji izdaji, o vseh mogočih vprašanjih bontona in kaže nota, kako naj se vedemo, da bomo dosegli uspehe v živtienju. Knjiga je okusno vezana v platno, ima 188 strani in stane le 64 Uin.
Kakor je razvidno, je tretja izdaja zelo pomnožena in izpopolnjena. Dopolnjena so pravila o družabni konverzaciji, dalje o zakonu, o vedenju na cesti, na potovanju, v tujini in letovišču Zlasti velika skrb je posvečena obveznostim, ki jih imamo v družbi ob obiskih in sprejemih na dinerju in na večernih prireditvah, ob izredno svečanih prilikah in avdije<' " ler plesu, ki igra v sodobnem družabnem življenju vedno večjo vlogo. Pravila glede •	ubleke so
popolna. Cisto novo je poglavje o gostitelju in gostu, potem pa o pravilih i	bčevanja
posilite litim fore) Se danes naroClcntco, Ker bo ludi »t izdat« Kmalu razprodanat
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana
Naročilnico.
S tem naročam Knjigo o lepem vedenju, ki stane v platno vezana 64 Din. Knjigo plačam po položnici, ki mi jo istočasno pošljite.
Ime: .............................................................................
Poklic: ...............................'.........................................
Bivališče: .........................................................-.......
»LUX«
krema v vseh bar-vah za čevlje, je najboljša!
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svoj frizerski salon z Ljubljanske ceste 6 na Dečkov trg 4.
Za obilen obisk cenjenega občinstva se najvljudnejše priporočam.
Anton Cok
frizer za dame in gospode Celje-Dečkov trg4
Za fotoamaterfe
NaflepSe ln najcenejše
amaterske albume izdeluje in razpošilja industrija
V. WEIXL, MARIBOR
v treh velikostih in štirih izdelavah z 20 listi vložka;
18 : 23cm Din 28— 45— 50"— 60 — 23 : 29 > > 34'- 50— 55— 65 — 25 : 34 > > 38 — 55 — 58-— 75 -Naročila se izvršijo samo proti povzetju ali predplačilu poštnine prosto I
Žgano slikarstvo
izdelki domače umetne obrti. Naročila izvršujem točno in solidno, nizke cene. Milan Horvat, Jesenice
Cementni izdelki
stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijal. — TABOR JOŽE, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII št. 13.
No prostovoljni dražili
se prodasta posestvi Zavodnika Feliksa iz Za-gradca (Grintovec) št. 2 in v Žužemberku št. 3.
I.	V Zagradcu: hiša z .mlinom na 6 kamnov, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdovi. —
II.	V Žužemberku: stanovanjska hiša z vrtom, njivami, travniki in gozdovi. — Prodajalo se bo skupaj ali pa po posameznih parcelah. Interesentje naj si pred dražbo ogledajo posamezne parcele. Ponudbe se bodo sprejemale v nedeljo 3. julija ti. ob 9 dopoldne v mlinu h. št. 2 v Zagradcu (Grin-tovcu) in ob 3 popoldne v Žužemberku h. št. 3.
Pridite in prepričajte se,
da Vam nudi tvrdka M. CESEJNJ — KRANJ, GLAVNI TRG ŠTEV. 158 največjo zalogo lesenega poljskega orodja (vile, kosišča, grablje itd.) kakor tudi ležalne slole, najfinejše pletene garniture, vrtne zaklopne stole in mize. — Cene najnižje!
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajatelj: Ivan llakove*
U-^dnik: Franc Kremžar
cštov. 139.
>SLOVENEC<, dne 19. iuuiia 1.932.
Siran 5.
Maribor
Tudi gradbeni načrti bolnišnice padli v vodo
Mesto Maribor zasleduje letos izrazita smola. Druga mesta zidajo, izvršujejo se velika javna dela, ki pridejo zlasti sedaj v navalu brezposelnosti prav. Vsi lepi načrti za javna občinska dela, od katerih so si obetali vsi stanovi omiljenje gospodarske stiske, so padli v vodo in kljub vsem intervencijam najbrže ne bo izpeljano niti eno od za letos predvidenih gradbenih del, V vodo so padli sedaj še gradbeni načrti mariborske bolnišnice. Svoječasno smo poročali, da namerava bolnišnica pričeit letos z zidanjem novega bolniškega objekta, v katerem bi našli prostora oddelek za živčne bolezni, venerični ambulatorij, dermatološko-venerični oddelek in očesni oddelek z odsekom za trahom; skupno bi bilo v novem objektu prostora za 237 bolniških postelj. Gradbeni stroški so bili skupno predvideni na 7,346.000 Din. Od tega zneska bi prispevala polovico država kot posojilo, katerega bi morala bolnišnica iz svojega amortizirati, za oslalo polovico bi pa najela posojilo banovina in amortizacija bi se razdelila na polovico med banovino in mestno občino mariborsko. Na občino bi odpadla letno vsota 267.000 Din, kar bi seveda znatno obremenilo mestni proračun. Občina se je radi tega pritožila na državni svet, češ, da banska uprava ni upravičena nalagati občini takih bremen. Kakor doznavamo iz Belgrada, je državni svet osvojil mnenje mariborske občine ter zavrnil odlok banske uprave. Občinski proračun bo radi tega za letos razbremenjen za četrt milijona, toda gradbeni načrti bolnišnice so s tem onemogočeni. Povečanje mariborske bolnišnice pa je tako nujno, da ga ne bo mogoče več dolgo odlašati. Vsi prostori so ob normalnem stanju bolezni vedno prenapolnjeni, za slučaj kakih epidemij pa je položaj v bolnišnici naravnost obupen, ker ni kam z bolniki.
Dr. Janko Pihiar
specijalist za notranje bolezni Maribor. Prešernova 2
ordinira adalje redno vsak delavnik od 8,—12. ure cipoldne in od 2,—4. ure popoldne Ob nedeljati in praznikih ne ordin ra.
□	Zrelostni izpiti na klasični gimnaziji v Mariboru so se vršili pod predsedstvom rektorja višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Stjepana Bosanca kot ministrskega odposlanca od 8. do 17. t. m. Rednih letošnjih maturantov je bilo 47; med njimi je bilo na osnovi samih odličnih in prav dobrih ocen 17 oproščenih ustmenega izpita; tudi ostalim je bila vsem priznana zrelost razen enega, ki bo v jeseni polagal popravni izpit iz enega predmeta. Zrelost se je priznala sledečim kandidatom: Antončič Josip, Bele Štefan, Berce Leopold, Breznik Alojz, Brosche Gerhard (oproščen), Čeh Feodor, Gerbec Alojzij (opr.), Goleč Mirko, Greif Anton, Grilc Jo-ief, Haas Silvo, Humar Zdenka (opr.), Jamšek Pavel (opr.), Jeušnikar Viljem (opr.), Junež Jakob
S opr.), Knuplež Sdvo, Koren Anton (opr.), Koren 'anez (opr.), Kotnik Jaroslav (opr.), Partl Franc
1 opr.), Peterin St. (opr.), Petrovič Davorin (opr.), 'laninc Franc, Pušenjak Vladimir, Rostohar Franc, Radež Just, Samec Smiljan, Sedlar Saša, Sovine Jožef, Šef Ludvig, Štučelj Ladislav, Terboča Ludvik, T oš Vinko (opr.), Valenčak Anton (opr.), Vernik Felikš, Vesenjak Marijan, Volasko Adolf, Vost-ner Ivan (opr.), Vo>šnjak Jožef, Žebot Ciril, Židanek Ivan, Podlipnik Franc (privatist), Žagar Ludvik (pri-vatist).
□	Sprejemni izpiti na klasični gimnaziji, in sicer za prvi gimnazijski razred bodo v soboto dne 25. junija od 9 dalje. Priglasitve k izpitu naj se pošljejo ravnateljstvu do 23. t. m., iz oddaljenih krajev tudi do 25. t. m. zjutraj. Prijava imej obliko prošnje in bodi kolkovana s 5 Din. Priložiti je krstni list in letošnje šolsko izipričevalo. Slabi učenci se ne pripuščajo. Okoliš mariborske klasične gimnazije obsega kakor znano vso bivšo mariborsko oblast.
□	Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Mariboru obvešča, da se sprejemajo prošnje za sprejemni izpit samo do 23. t. m. Sprejemni izpiti se prično v četrtek 23. t. m. ob 9.
□	Učni uspehi trgovske akademije. Na trgovski akademiji v Mariboru se je zaključilo letošnje šolsko leto z naslednjimi učnimi uspehi: Prvi letnik 29 učencev: 2 prav dobro, 7 dobro, 1 zadostno, 13 ponavljalni izpit in 6 padlo. Drugi letnik: učencev 34; 2 z odlika, 3 prav dobro, 17 dobro, 3 zadostno, 10 ponavljalni izpit, 1 neocenjen. Tretji letnik: 31 učencev, t z odliko, 3 prav dobro, 10 dobro, 6 zadostno, 9 ponavljalni izpit. 2 neocenjena. Četrti letnik: 29 učencev, 1 z odliko, 7 prav dobro, 8 dobro, 10 zadostno, 3 ponavljalni izpit. K maturi pride 29 dijakov, od tega 25 iz letošnjega letnika in 4, ki so bili lani reprobirani. Pismeni zrelostni izpiti se vršijo sedaj, ustmeni pa od 21. do 27. t. m. Izpitom predseduje univerzitetni prof. dr. Bolim.
Q Risbe in ročna dela gojencev realne gimnazije so razstavljena danes v zavodovi risalnici. Vstop je prost.
• □ Promenadni koncert je danes ob pol 11 v mestnem parku. Svira godba »Drava«.
□	Razstava preprog v kazinski dvorani je odprta do 22. t. m„ in sicer od 9 do 12 in od 14 do 19.
□	Iz davčne uprave. Mariborska davčna uprava razglaša, da poteče 26. t. m. rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov koncem leta 1928.
□	Dravski most dobiva zopet stanovalce. O
stanovanjski bedi se v Mariboru zadnje čase malo govori, kot da ne bi več obstojala. Potrebno je potem, da se nam predočijo očividni dokazi silne bede, ki ogroža družine revnih in brezposelnih slojev, ko jim neprestano vise nad glavo sodne odpovedi in deložacije ter jih mori črna skrb, kam z družino, kadar morajo na cesto. Tak viden dokaz stanovanjske bede se nudi zopet pod Dravskim mostom. V noči na soboto se je vselil pod drutfi obok mostu brezposelni delavec Friderik Malek s svojo tričlansko družino, ki je do sedaj stanoval v Dravski ulici 15. Že dalje časa je bil brez posla In zaslužka ter ni mogel plačevati stanovanja. Sledila je odpoved in sedaj sodna deložacija. Malek ie je preselil s svojo borno imovino — in kam naj gre drugam, kakor pod most, ki je dajal s svojimi oboki že tolikim revežem zadnje zavetje, ko niso imeli hikjer drugje strehe, In najbrže Malek letos ne bo edini, ki si mora iskati zatočišča pod mostom. Na sodišču so razvidne še nadaljnje deložacije, vse sami delavci, ki so radi brezposelnosti zaostali s stanarino. Bo še premalo obokov pod mostom za vso to revščino, za katero nima javnost več prostora in strehe.
□	Tri Jurije je prva tombola na prvi veliki »portni tomboli v nedeljo dne 26. t. m. Potem se vrstijo š« drugi lepi dobitki, spalnica iz trdega lesa, moderna kuhinjska omara, šivalni stroj, športno
kolo, kanu-čoln, otomana, smučarska obleka, radijski in fotografski aparat in drugo; vseh dobitkov je 500. Kolo sreče...
□	Žrtev materinstva. Smrt je iztrgala iz življenja blago ženo in mater, 381etno trgovčevo soprogo Elizabeto R o ž a n c , stanujočo na Pobre-ški cesti 4. Umrla je v trenutku, ko je rodila mlado življenje kot žrtev materinstva. Z materjo vred je preminulo tudi dete. Tragična smrt blage žene je globoko pretresla vse, ki so jo poznali in spoštovali. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
□	Slika težkega gospodarskega položaja. Tovarna čokolade »Sana« d. z o. z. v Hočah pri Mariboru se nahaja v konkurzu. Aktiva podjetja znašajo 750.000 Din, pasiva pa 2,500.000 Din. Prvi zbor upnikov se vrši 1, julija, termin za prijave je 15. avgust in ugotovitveni narok 29. avgusta t. 1. V poravnavi so naslednje mariborske in izvenmari-borske tvrdke: Ferdo Ussar, trgovec, Maribor, Glavni trg. Aktiva znašajo 135.443 Din 25 par, pasiva 602.271 Din 50 par. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v enem letu po sprejetju poravnave. Prijave do 20. julija, poravnalni narok 25. julija. — Franc Steinbauer, trgovec, Kapela pri Radencih. Pasiva 123.696 Din 61 par; nudi 40%, plačljivih po poldrugem letu po poravnavi. Prijave do 9. julija, narok dne 14. julija.
□	Posestne izpremembe. Dr. Ludovik Novak je kupil od Silve Povalej parcelo in hišo v Betnav-ski cesti 67 za 236.200 Din. — Jurij Rečnik, elektrotehnik, je kupil hšo Pobreška cesta 4 od Jurija Ro-žanca za 100.000 Din. — Hišo št. 17 v Vrtni ulici je kupila Marija Jermovšek od Karla Belaka za 129.000 Din.
□	Podravska industrija v Mariboru. Več glej v obvestilu v oglasnem delu lista v današnji številki.
□	Kolporterji za razprodajanje našega lista v Mariboru se sprejmejo; povprašati v upravi na Koroški cesti 1.
□	Reven invalid ki se nahaja v težkem položaju, prosi usmljena srca pa ponošeno obleko, ki se lahko odda v upravi na Koroški cesti oziroma podružnici na Aleksandrovi cesti 6.
□	Pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu se izvedo pogoji glede sprejema 60 mla-deničev v inženjersko podčastniško šolo »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja«.
□	V novi palači Okrožnega urada se dogajajo tatvine. Ukradeni so bili okvirji, zapahi in električna stikala. Javnost se stvari pred nakupom okviriev polkrožnega profila, črno politirani, modernih belih električnih, pogrezljivih stikal ter straniščnih zapahov. Ako bi se kdo pojavil in ponudil v nakup navedene predmete, ga je prijaviti policiji.
□	Žalosten dogodek v Rušah, o katerem smo poročali včeraj, je še vedno povod govoricam v Rušah in okolici. Pokojni Jurše je bil oženjen in oče dvoje otrok — eno 8 let, drugo poldrugo leto staro. Ubijalca Perinčiča so včeraj prepeljali v za-
Pore mariborskega okrožnega sodišča. Po rodu je rinči{ Hrvat. Dejanje obžaluje ter mu je videti, da ga je čisto prevzel obup. Pravi, da je krivo vino, ki ga je omamilo. Naborniki so prišli v gostilno, kjer se je dejanje izvršilo, že tako vinjeni, da jim gostilničarka ni hotela dati vina. To je Perinčiča tako razkačilo, da je čisto na lepem napadel v posebni sobi mirno sedečega motociklista iz Maribora ter ga udaril v obraz, da mu je razbil očala. Nato jc nastal spor z Juršetom, ki se je za poslednjega končal tako usodno.
xa	' J'
Oifobrtn« ti MinisUrMra •oditlnc wlillk« I" <|<,..*1M« dravl|a S JI«.. 2 V) M U. I 1932
□	Nevaren padec z voza. V Kamnici se je ponesrečil pri nakladanju sena viničar Andrej To-pinger, star 63 let. Stal je na vozu, s katerega se je zrušila plast sena in z njo je padel na tla tudi Topinger ter si poškodoval levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Stroj mu je zdrobil koleno. V tovarni Ze-lenka se je ponesrečil delavec Albert Fran Češkin. Stroj, pri katerem je bil zaposlen, je prišel nenadoma v pogon in kolo mu je zdrobilo koleno. Prepeljan je bil v bolnišnico.
□	Izložba amatersko fotografskih albumov tvrdke V Weixl v Mariboru vzbuja danes splošno pozornost. Ti izdelki so posebne vrste v vzorcu kakor izpeljavi, brez konkurence, najmanj pa v nizkih cenah. Opozarja se na tozadevni današnji oglas.
□	Strup j e pil. Neobičajen je bil vzrok, ki je gnal 221etnega posestniškega sina iz Račja, Vinka F., v prostovoljno smrt. V treh dneh bi se morala vršiti njegova poroka, toda nevesta se je v zadnjem času skujala. Fanta je tako potrlo, da je v obupu segel po steklenici z oetovo kislino ter izpraznil smrtonosno tekočino. Hiter prevoz v mariborsko bolnišnico, katerega so izvršili mariborski reševalci s svojim avtomobilom, je rešil mlademu fantu življenje.
Piu
t
Ubogi kmet... Po on dinar od kg žive teže je ponuja! mesar nekemu okoliškemu posestniku za dva težka vola ... Ni šel s ceno doli. Kmet je nujno potreboval denar; zaklal jc sam vola ter prodal meso v lastni režiji. Za 200 odstotkov nu boljšem je bil. In še se čudijo ljudje, če kmalu ne bo kmet imel niti za obleko več denarja.
Promenadni koncert bo danes ob pol II v mestnem parku v prid ruskih invalidov. Svira mestna godba.
Tedensko službo požarne hrambe o<l 19. do 26. t. m. ima prvi vod, prva desetina in sicer četovodja Ernest Dasch in desetnik Kropf. Reševalni oddele.k: šofer Schdnbach in desetnik Zapek: od moštva šuster in Pogačnik.
Izdelovanje umetnega ledu. Mnopi obrati so uporabljali navaden led iz nečistih vod. Dn se temu nedostatku odpomore, je uredila mestna občina na klavnici obrat za izdelovanje umetnega ledu iz čiste votle ter bo led tudi vsak čas na skladišču. Obenem odreja mestni magistrat v smislu tozadevnih določb zakona o nadzorstvu nad živili, da se sme uporabljati zn pripravo in hranjenje živil le umetni led iz čiste vode ter se bodo tozadevni prestopki kaznovali v smislu zakona.
in rabi'le . .
PRVIČ je ceneji in DRUGIČ prizanašate z uporabo Persila Vašemu perilu, ker je ie po kratkem kuhanju vsako drgnjenje perila nepotrebno.Raztopite
Persil vedno v mrzli vodil u zavitek zadostuje za 25-30 litrov.
Gasilska manifestacija v Ponikvi
Ponikva ob juž. žel., 17. junija.
Preteklo nedeljo je proslavilo naše domače gasilno društvo svoj 10 letni jubilej v zvezi z župnim izletom žalske gasilske župe. Ob tej priliki se jo blagoslovila tudi nova motorka z ličnim gasilskim vozom. Vsa prireditev se je vršila pod ]>okrovitelj-stvom znanega gasilskega organizatorja in I. pod-staroste JGZ g. Jerneja Vengusta iz Celja.
2p z jutranjimi vlaki so prispeli gasilci vseh okoliških društev z zastavami, katere je sprejelo na postaji polnošlevilno /.brano domače gasilno društvo s Irnoveljsko gasilsko godbo na čelu. Številno zbrana gasilska četa je odkorakala v vas, kjer se je po kratkem odmoru razvrstil sprevod s kumicami v cerkev. Po lepem cerkvenem gasilskem govoru g. svetnika Antona Kocipra in po končanem cerkvenem opravilu se je izvršila blagoslovitev motorke. Društveni načelnik g. Franjo Žličar je v svojem govoru pozdravil duhovščino, kumice, zastopnike župe in društev ter ustanovitelja in prvega načelnika društva g. Burdiana, upokojnega šolskega upravitelja iz Celja. Sledila sta govora župnega načelnika g. Konrada Gologranca in zastopnika JGZ g. Vengusta. Po končani blagoslovitvi je krenil sprevod po vasi na veselični prostor, kjer je bil v senčnatem vaškem logu prirejen banket in društvena zabava.
Celje
.©• Evharistični kongres. Kakor smo že izročali, se vrši na praznik apostolskih prvakov sv. Petra in Pavla v Celju evharistični kongres za dekanije Braslovče, Celje, Laško in Novo-cerkev. Ta dan bodo ob 8 sv maše v vseh celjskih cerkvah, ob •> pa bo pri opatijski cerkvi (na prostem) sveta maša, ki jo bo daroval naš vladika prevzv. jinezo.škof dr. Andrej Karlin. Med sv. mašo bo pridiga (govoril bo župnik Finžgar iz Ljubljane). Med sv. mašo bodo peli združeni pevski zbori vseh štirih dekanij. Pn sv. maši bo zborovanje na istem prostoru. Popoldne ob 2'procesija z Najsvetejšim po mestu, po procesiji kratek govor in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov. Če bi deževalo, bodo ob 9 sv. maše s pridigo v opatijski, Marijini in kapucinski cerkvi. Procesija v tem primeru odpade, pač pa se bo vršila cerkvena slovesnost v opatijski cerkvi ob 2 popoldne.
Halo I Halo!
Celju ne bo mogel nihče pripisovati provincijal-nega značaja, kdor si bo ogledal in poslužil HLA-DINOVE trgovine. V centrumu mesta zadene nanjo vsakdo, ki ima kakršenkoli opravek v Celju. Ker promet narašča tudi spričo krize, je trgovina v stanu, da nudi vsakemu vedno sveže in najnovejše vzorce, Častitim gg. duhovnikom nudi blago po engros cenah.
0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v petek 17. t. m. popoldne v starosti 80. let, Marija Janežičeva iz Braslovč. V soboto 18. t. m. zjutraj je umrla v javni bolnišnici v starosti 23. let Avguština Hedlova, služkinja i/ Celja. Naj v miru počivata!
& Mestno načelstvo objavlja: Da preprečimo mestnim podjetjem in strankam nepotrebne stroške in sitnosti, obveščamo vse odjemalce toka in plina: Zneski za porabo toka, plina, materijal in instalacije so plačljivi pri predložitvi računa. Ako inkasant ne dobi stranke doma oziroma ne prejme denarja, pusti stranki knjižico in eventueine račune. Stranka more potem dolg sama poravnati pri blagajni mestne elektrarne Ljubl janska cesta 12. Ako v teku T dni po prihodu inkasanla ne iMiravna dolga, se ji ukine tok in plin in to brez nadaljnegn obvestila. Zoipetna priklopitev se izvrši šele jm plačilu dolga z zamudnimi obrestmi ter stroškov za od- in priklopitev.
Soštani
Marenberg
Gradbeno gibanje postaja vedno živahnejše. Poleg gradbenih del, o katerih smo že poro-čalii, gradi svoje poslopje sedaj šo trgovec z usnjem g. Klemenčič na Vodnikovem trgu in zidarski mojster na Masiirvkovi cesti.
Pončnn ekskurzija. Fantovski krožek Prosvetnega društva je priredil v nedeljo, 12. t. m. ekskurzijo v rudniško jamo v Velenje. Številni izletniki so si pod strokovnim vodstvom ogledali dolge in temne rudniške rove, kjer so par mogli spoznati, kako težka in trpljenja polna je služba rudarjev.
II
5hellt^x
ubija sigurno molje varuje Vaše obleke
II
Nezgoda. Dne 12. t. in. sc jc ponesrečil ▼ bližini občinske hiše g. Verber i/. Sv. Lovrenca na Pohorju. Na motornem kolesu sc je ž njim vozila gospa. Oba sta dobila hujšo poškodbo na nogi, gospa pa še razne manjše praske.
Smrt. V prvi polovici meseca junija so /»-pustili t<> solzno dolino: 50 letni Simon Čuhniik, bivši oskrbnik pri Kitnerju — vzida ga je pljučna jetika; 67 letna gospa Marija Domanjko, soproga tukajšnjega organistn — umrla /a pljučnico in oslabelostjo srca ter 67 letna Otilija Jager — starostna oslabelost in rak na očesu. Lep je bil pogreb g. Marije Domanjko, dolgoletne cerkvene pevke, ki sla se od nje poslovila moški zbor kat. prosv. društva pri hiši in mešani cerkveni pevski zbor s primernima žalo-stinkama. Spremljala jo je na zadnji poti tudi mariborska godba.
Slovenjgradec
Zobozdravnik dr. Jože Picrj radi odsotnosti od 25. t. m. pa do vključno 5. julija ne ordinira.
Razstava izdelkov. V župnišč,* r Pamečah se vrši trimesečni banovinski gospodinjski tečaj, ki ga vodita strokovnjakinji voditeljici od banske uprave. Tečaj se zaključi konceiti tekočega meseca. Pred zaključkom lečaja priredi tečajno vodstvo v župni-šču v Pamečah razstavo svojih izdelkov, ki se bo i vršila v nedeljo, dne 10. t. m. od 8 do 15, nakar | sledi slavnostni govor in teoretični izpit; nalo gozdna veselica s pestrim sporedom. Vstopnina k razstavi je prostovoljna, k zabavi pa prosla.
Ni mogočo vsem ustreči. Lansko jesen je bila občinska cesta, ki vodi sko/.i Šmartno in I.egen na Slovenjgradec, uvrščena med banovinske ceste. Ba-novinsko cesto pa je treba ludi temu primerno popraviti, urediti in razširiti. Pred nedavnim so pričeli na tej cesti s temi deli. Ker pn je treba za razširitev ceste več sveta, je cestna uprava odvzela mejašem potrebni del zemlje proli majhni odškod-I nini. Med prizadetimi posestniki pa je radi tega nastalo razburjenje in vznemirjenje. Vložene so bile ludi pritožbe na višja mesta.
Hoče
Pretekli ponedeljek smo Hočani zopet obiskali sv. Areha na Pohorju z zaobljubljeno procesijo k oltarju sv. Aniona, ki so jo imeli že naši pradedje in je še danes zelo v navadi. Celo dve godbi sla nam svirali. Posebno so se postavili naši Razvanj-čani med procesijo od Mariborske koče pa do sv. Areha. Pa, ali veste, kaj smo vse videli domov grede? Pohorski dom, razgledni stolp in zanimivo domovanje pohorskega samotarju, ki mu Pohorci pravijo >pohorski medved«. Nekdo si je celo upal v njegovo hišo. Posebno olroci so vedeli veliko pri-l>ovedovati o tem medvedu, ko so prišli domov. — Danes bo zopet lepo predavanje in slike v prosvetni dvorani. Pridite!
Slovenska Krajina
Murska Sobota. Vendar enkrat so popravili vodnjak v drevoredu, ki je stal tam par let brez možnosti uporabe. Nekaj časa je voda zelo smrdela, a nato že tudi vode ni bilo. Sedaj se bodo vendar enkrat žejni potniki lahko napili, da ne bo trebn v gostilno.
Volikansk požar je oznanjalo rdeče nebo proti severu vsemu Prekmurju. Kakor smo zvedeli, je ponoči od četrtka na petek pogorela skoro vsa vas, okrog 28 hiš, Sombatfa blizu državne meje na madžarskem teritoriju.
Dan Rdečega križa bo priredila šolska deca drž. osnovne sole v M. Soboti. Nabirali bodo razne darove, ki so namenjeni najsiromašnejšim.
Beltinci. V nedeljo, 10. t. m., ob 3 popoldne priredi Rdeči križ igro »Prisegam« v novi Kres-I i nov i dvorani. Dobiček je namenjen za beltinske reveže, zato naj bo velika udeležba.
Dolnja Lendava. Za tajnika pr! okrajnem cestnem odboru jo imenovan g. Forjan iz Melinc
Koroška Bela
Razmere postajajo za tovarniškega delavci KID in s tem za ves kraj vedno slabše: plače so zmanjšane, dela se večinoma le po 6 ur, drva in premog je tovarna ukinila. Kako upravičeno žo sedaj vso skrbi bodoča zima, ko se šele poletje začenja!
Proteklo nedeljo. 12. junija smo imeli v svoji sredi priljubljenega slovenskega pisatelja in mestnega župnika g. Fr. Finžgarja, ki je imel slovesno službo božjo za pokojno članstvo KID ob njegovem srebrnem jubileju. Njegovo besedo so prodrlo t duše vseh, ki so ga z dobro voljo poslušnli. Petje jo ubrano spremljal društveni orkester. Ker pa je bil ta ilan precej solnčen in topel, je bilo tudi za senco poskrbljeno.
Na Bolski planini delajo novo stajo za mlado živino. Potočanl pa so postavili lično bivališče za svojega pastirja na Potoški planini.
Stran 6.
*SLOVENEC<, dne 22. junija 1932.
Štev. 141.
Dnevna kronika
Črnomelj - kraj starih ljudi
Črnomelj, 17. junija.
S hitrostjo najnovejših prometnih sredstev po-teka življenje človekovo v tej solzni dolini in v današnjih časih so le redki, ki dosežejo visoko starost. Za take pa je v sedanjih časih nemalo zanimanja, pišejo o njih časopisi, kažejo jih v slikah; zanimanje naj bi vzbudili taki kraji, kjer je kdo dandanes dosegel visoko starost. V vrsto takih zanimivih krajev pa častno stopa tudi Črnomelj s svojo bližnjo okolico. V Črnomlju živi, pridno dela in včasih gre tudi i drugimi brez vsake težave na najvišjo belokranjsko turistovsko točko, na Mirno goro, ali kakor mi stari Belokranjci pravimo, k sv. Frančišku, Belič Janez iz Črnomlja 147, ki je bil rojen 25. marca 1839, ima torej za seboj že 93 let. — In če pogledamo nazaj v dobo zadnjih deset let, vidimo visoke številke let, ki so jih naši ljudje dosegli. Leta 1923 je umrla Butala Marjeta iz Dolenje vasi, stara 86 let; leta 1924 Lilek Marija iz Loke, stara 101 leto. 3 mesece in 19 dni; leta 1925 £te-fanič Karolina iz Loke, stara 84 let; lela 1920 Jerman Janez iz Črnomlja, star 88 let; leta 1927 Kure Matija iz Svibnika, star 98 let in Jerman Marija iz Črnomlja, stara 94 lel; leta 1928 Pimar Marija iz Črnomlja, stara 88 let; leta 1929 Pezdire Matija iz Črnomlja, star 88 let; leta 19:« Križe Marija iz Loke, stara 90 let; leta 1931 Malerič Franc iz Črnomlja. star 89 let in Simonič Ana, stara 80 let. Letos 27. maja pa smo pokopali Kramarič Janeza iz Črnomlja, ki je bil star 90 let. rojen je bil dne 25. junija 1841. — Vsi, ki želite dolgo živeti na tem ljubem svetu, pridite k nam v Črnomelj! Naš Opet vas bo zelo vesel.
Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje odlična družba je izbrana — to P e t r i č k o v a je slaščičarna, ki obenem jc kavarna.
Huda nesreča gasilca
Novo mesto, 17. junija.
V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji se nahaja 32 lelni Zunič Mihael, posestnik in mlinar, doma iz Dobrovice pri Metliki. Preteklo nedeljo je izbruhnil požar v Križevski vasi pri Metliki. Na pomoč so prihitela razna gasilna društva, med njimi tudi dobroviško. Med gasilci tega društva je bil tudi Zunič. Pri gašenju in reševanju raznih predmetov iz gorečega poslopja je bil skoraj najpožrtvo-valnejši. Pri vsem tem pa je premalo pazil nase. Drzno se je podal v klet goreče hiše gledat, če bi se morda dalo Se kaj rešiti. Komaj pa je stopil v klet, že se je s truščem udri strop nad njim in ruševine so mu zaprle izhod. Dim bi ga bil kmalu zadušil in tudi plameni so že začeli sikati v klet. Badi prejšnjega napora je bil Zunič že precej izčrpan. sedaj pa ga je dušil še gost dim in že mu je postajalo slabo. Z zadnjimi močmi se je pognal kar skozi dim in ogenj. Na obžganem in še gorečem tramovju pa mu je spodrsnilo in pogumni gasilec se je zgrudil med goreče ruševine. Le s težavo so ga tovariši, ki so ga pogrešili, spravili iz obupnega položaja in ga rešili smrti. Precej ožganega in oslabljenega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč.
la la zložljive vrine alole fz parjene bu-kovinr, z najmočnejšim modernim .platnom opremljene razpošilja Prva gorenjska razposiljalntca
Ivan Savnik
Kranj 14
Za zdravilišča in IrgoTCc pri tečjera odjemu enflro-cenc ! Zanlevajlc ponudbe !
Koledar
Nedelja. 14. junija: (5. pobinkoštna nedelja): Julijana, devica; Gervazij in Protazij, mučenca.
Ponedeljek. 20. junija: Silverij, papež; Milie-
llna.
Novi grobovi
+ Prof. dr. Niko Omersa. Po dolgotrajni hudi bolezni je umrl profesor f. drž. realne gimnazije v Ljubljani g. dr. Niko Omersa. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 0 j)opoldne v Kranju. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Varišavesi pri Makolah je umrl 72 letni posestnik gosp. Č e r n o g a Jurij. Bil je dober gospodar, oče desetih otrok, ki so vsi dobro vzgojeni in preskrbljeni. Pokojnik je bil že v bivši Avstriji zaveden narodnjak ter je vedno stal v vrsti krščanskih narodnih beriteljev. Zlasti se je mož udej-stvoval v zadružništvu, kjer je bil dolga leta desna roka tamkajšnjega gosp. župnika Lendovšeka. Deloval je tudi v trgovskem odseku Kmetijske zadruge v Makolah, katera zadruga je veliko koristila kmetom zadružnikom. Blag spomin pokojniku!
+ V Makolah pri Sv. Ani je umrl posestnik g. Franc. Bah.šek. Pokojni je bil zaveden krščanski mož, več let občinski odbornik in ključar podružnične cerkve Sv. Ann. zu katero je mnogo žrhoval. Saj je največ njegova zasluga, da je bila cerkev Sv. Anu pred leti popoln nuni prenovljenu in jc dobilo nov<« zvonove. Zu-puščn \dovo in 3 otrok. Bog mu bodi bogat plačnik! Preostalim naše izkreno sožalje!
Oseb ne vesli
— Sesfdesetlctnico svojega rojstva obhaja danes Anton Lovrenčič, bivši župan in cestni okrajni načelnik v Sodražici, zvest naročnik -Slovencu«, kute.ri zahaja v njegovo hišo nad 50 let. Naše iskrene častitke!
Cerkveni vestnih
Wočni eastivci imajo dno 23. juniju v stolnici od 9. do 10. zvečer izredno češčenje nreisv. Srca Jezusovega. Molili bomo i/ knjige »Večna molitev« 70. uro: Spravne molitve.
Kongregncija za gospe pri sv. Jožefu ima v torek, dne 21. t. m. zjutra j oh pol " sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, jippoldne oh 4 odho-rove sejo. oh 5 pa shod in obnovitev |iosvetitve presv. Srcu Jezusovemu. Pridite iiolnoštevilno!
Propagandna artis ccelesiae. Katoliški Ate-ljer Ars snern« poslika in popravlja strokovno, umetniško cerkev uli cerkveno sliko, le /u polnitev režijskih stroškov. Prijazne ponudbe nn - Ar,s snera«, Pragu XII., Američka 10 (Češkoslovaška).
Ostale vesti
—	Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi zglednih katoliških staršev, ki so doma v lavantinski škofiji in so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak gimnazijski razred in imajo namen po dokončanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu na kn.-šk. ordinariat v Mariboru, Priložiti je treba: krstni list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo, Razen tega se morajo vsi prošnjiki zadnji teden julija (od 25. do 31. julija), ako tega že prej niso storili, osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu. Pripomni se še, da se vršijo sprejemni izpiti za gimnazijo 25. junija, pozneje pa ne več, za sprejemni izpit se je treba prijaviti gimnazijskemu ravnateljstvu do 23. junija. Dečki, ki bodo delali sprejemni izpit in mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj kar po opravljenem izpitu predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn.-šk, dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12.
DAJ Slado- DAM -led
—	Na uršulinskem učiteljišču v Ljubljani se je vršil v dneh od 6. do 18. junija učiteljski diplomski izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Nika Zupaniča. K izpitu je bilo pripušče-nih vseh 24 gojenk petega letnika, torej 100%, Uspehi so bili prav lepi. Izpit je položito 22 gojenk. to je 91.6%, samo 2 gojenki bosta imeli popravni izpit koncem avgusta,
—	Prosvetna zveza v Ljubljani opozarja vsa prosvetna društva, naj si pravočasno (I. j. do 15. julija) oskrbe za svoje knjižnice dr. Sušnikovo knjigo Akademski poklici, ker velja do omenjenega roka subskfipcijska cena 28 Din za elegantno vezano, 384 strani obsegajočo knjigo, po pošti 5 Din več, in bo pozneje knjiga za 12 Din dražja. Knjiga je lako važna ne samo za višjegimnazijce iu ubilu-riente, ampak za vsakega, ki ima posla z mladino, da brez nje ne bo mogla bili nobena knjižnica. Naroča se pri Slov. kat. akademskem starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Kdor hoče priti osebno po knjigo, lahko lo stori do 15. julija vsak delavnik od 9—11 in od 14—16.
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Kranz-Josel«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. »Franz-Jose!«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
—	Maturantje šentviške gimnazije leta 1922 proslavijo desetletnico mature v zavodih dne 4. in 5. julija. Sklicatelja profesor Tine Debeljak, kaplan dr. Fajdiga, Škofja Loka.
—	Rezervnim častnikom. Dne 28. t. m. se vrše na Ceru velike svečanosti v čast padlim junakom leta 1914. UROIR vabi tovariše na udeležbo teh, svečanosti; vožnja bo polovična. Prijave je čimprej dostaviti na pododbor UROIR Ljubljana.
—	Nove telefonske relacije, ki so bile dovoljene in otvorjene med našo državo in kraljevino Romunijo, so objavljene na strani 664 »Službenih novin« št. 135 od 16. junija t. 1.
—	Pleskanje mostov. Licitacija za prepleskanje 5 železnih mostovnih konstrukcij in sicer med postajama Celje—Laško; Maribor gl. kol,—Hoče; Šmartno—Šoštanj; pri Gornji Radgoni in med postajama Kranj—Naklo se bo vršila 8. julija pri gradbenem oddelku ravnateljstva drž. železnic kjer so interesentom splošni in specialpi pogoji na vpogled.
—	Razglas o prvi javni pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo mostu čez Pišenco v Kranjski gori v tiru banovinske ceste II. reda Kranjska gora— Vršič je razglašen v »Službenih novinah« št. 134 na strani 10. Licitacija se bo vršila 2. julija t. 1. ob 11 v prostorih tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani,
Hm! slaščice in nebeške torte, Tutankamen in še razne sorte, kakor »Zrinski«, Jelačič in slične pri Petričku res so vse odlične!
—	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- in Irosobnih stanovanj v nebotičniku ter v objektu 111. v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Nadalje razpisuje oddajo pisarniških prostorov v nebotičniku ter trgovskih lokalov v pasaži. Vsi lokali in pisurne ter stanovanja so najmoderneje opremljena. ReHektanti za stanovanja, pisarne ali trgovske lokale naj vložijo prošnje pri Pokojninskem zavodu zn nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, — Vse potrebne informacije se dobe pri gradbenem vodstvu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulicn 3.
—	Iz načrtov za bodočo Ljubljano je najlepši in najpomembnejši o »Ljubljanskem gradu kot slovenski akropoli«. To veličastno Plečnikovo zamisel pojasnjuje na osnovi načrtov in risb Fr. Štele. Knjiga, ki stane samo 15 Din, je izšla pri Novi založbi v Ljubljani. Od istega pisatelja priporočamo tudi lep in poljuden »Oris umetnosti pri Slovencih«, ki ga pojasnjujejo številne in lepe slike. Knjiga je najlepši spominski dar za vsako priliko.
C*
f*
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 48 od 18. t. m. je objavljena » Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet« dalje »Dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plo-vitvi med Jugoslavijo in Italijo« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«.
—	V Službenih novinah št. 135 je objavljena »Naredba o izmenjavah in dopolnitvah naredbe o organizaciji za posredovanje dela od 26. novembra 1927« dalje »Pravilnik o postopanju pri ustanovitvi združenja trgovcev in obrtnikov«, »Pravilnik o posebnih taksah, ki jih morajo plačati inozemske tvrdke pri uvozu zdravil biološkega izvora«, »Pravilnik o prodaji bioloških proizvodov« in »Pravilnik o pogojih za nabavljanje inventarja za državne in banovinske bolnišnice ter socialnozdravstvene zavode in za manipulacijo s tem inventarjem«.
Volnene kopalne obleke
ter modne čepice dobite najceneje pri Cilki Zaje — strojno pletenje — Rodlca-Oroblje pri Domžalah
—	Pekovskega mojstra, ki je delal najmanj pet let kot samostojen mojster, potrebuje poveljstvo timoške divizijske oblasti za intendantsko skladišče v Zaječaru. Kandidat mora biti naiš državljan, dovršiti je moral najmanj štiri razrede ljudske šole in ne sme biti starejši od 45 let. Ostali pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista na strani 1083 do 1084, ki je na razpolago na vseh orožniških postajah in pristojnih vojnih okrožjih. Prošnje naj se pošljejo »Poveljstvu timoške divizijske oblasti, Za-ječar, do najkasneje 5, julija t. 1. V Službenem voj. listu od U. t. m. je rok za predložitev prošenj pomotoma določen do 5, t. m,
—	>Karitas«. Preskrbito sel Zavarujte sebe. in svoje domače pri »K a r i ta h«, ki ni nobena samopomoč, temveč oddelek velike in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Navodila dobite pri krajevnih zastopnikih, v župnih uradih ter pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas«. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. bo poučno predavanje o . K a r i l a s, v Starem trgu pri Ložu ter v Trebnjem.
GURKIN
sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave, se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom
—	»Maja« opanke — velika moda! Dražestna loriaa in lepa elegantna izdelava proglasila je ..Maja« opanke za veliko modo te sezone. Našim damam se priporoča, da pri kupovanju »Maja« opank pazijo na znamko »Maja«, ki se nahaja na podplatu kakor tudi na ovojnem kartonu. Samo te so prave!
—	Pri bolečinah v členkih, protinu in išijasu se doseže dober uspeh s T o g a 1 tabletami. Delovanje je hitro in učinkovito, brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika! Dobijo se v vseh lekarnah. (Odobreno od Ministrstva Socialne Politike in Narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. februarja 1932.)
—	Dandanes pijejo tudi arteriosklerozni Si-sačko mineralno vodo, ker se na ta način osvobodijo te težke bolezni.
—	Tarmol bo ščitil najboljše vašo obleko pred škodljivimi moli, Tarmol izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Prava metoda uspešnega negovanja lepote počiva na uporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	V vseh drogerijah se dobi priznano desin-fekcijsko predstvo SANOFORM v originalnih steklenicah.
—	»Franz-Josef« grenčica je že od nekdaj pre-izkuSena proli motnji prebavo, bolečinam v že-
—	Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis.
—	Svojim blagopokojnini boste postavili na-jrrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naisolidnejsi dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87.
Zbirčen jeziček liže ,
sladoled »Petriček«.
Jesenice
(Gospodinjska razstava. Na lukajšnji gospodinjski šoli bodo danes 19. junija razstavljeni kuharski in šivalni izdelki. Razstava bo na ogled v osnovni šoli od 9—12 dopoldne in od 2—0 popoldne. Vljudno vabljeni vsi!
Školia Loka
Tukajšnji rojak g. župnik Franc Ašbe iz Amerike, je hudo bolan. Duhovnim sobralom gu priporočamo v molitev. — 26. t. m. bo v poslopju ljudske deške šolo v škofji Loki velika razstava šolskih izdelkov.
IU
Nassnanila.
Ljubljana
Pevski večer na vrtu Rokodelskega doma.
Drevi bo nu vrtu Rokodelskega doma »Pevski večer« z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Nastopili bodo pevski zbor, salonski orkester, pevci kupletov itd. Vsi, ki so se doslej udeleževali prireditev v Rokodelskem domu, naj se gotovo oglase danes nt vrtu Rokodelskega domu. Vabimo pn tudi vse druge, du pridejo v našo družbo. Pričetek je ab pol 8 zvečer.
Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8. zvečer vaja celotnega pevskega zbora. Vsi in točno! Pevovodja.
Pevski zbor Glasbene Matice ima v j>etek. dne 24. junija t. I. o.b 20 v Hubadovi povski dvorani svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Pevsko društvo »Krnkovo-Trnovo« bo tudi letošnje leto dostojno proslavilo' svojega patrona -/. veliko vrtno veselico v nedeljo, dno 26. juniju v Koleziji.
Občni zbor Vincencijeve konference za akademike ho v torek oh 8. zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5. — Prav vljudno vabimo vse prijatelje in dobrotniki! naše Vincencijeve konference, du se tega občnega zbora udeleže. — Vincencijeva konferenca za akademike.
Spored I. javne produkcije gojencev drž. konservatorija ob sklepu šolskega leta. Produkcija bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Vstopnice so v pred-prodaji v Matični knjigarni, sedeži so («1 4 do tO Din, stojišča po 5 Din, dijaška po 2 Din. —
II. javna produkcija ho v sredo, dne 22. junija, ravnotako ob 20 v Filharmonični dvorani. Nu tej produkciji nastopi 7 gojencev državnega konservatorija. III. sklepnu produkcija pu bo v Petek, dne 24. junija t. I. in sicer v unionski dvorani. To jo koncert absolventov državnega konservatorija letošnjega leta Lipovšek Marjan (klavir), Marčee-Olup Mara (solopetje), Verbfe Milena (solopetje), šuštoršič Vinko (violina). V predproduji se dobe tudi podrobni sporedi.
Maribor
Kaj ho danes? Ob 5 |>opoldnc v unionski dvorani velika jubilejna akademija Katoliške omladinc z bogatim sporedom. Prijatelji mladine! — Ob 4 popoldne v Ljudskem vrtu tekniti zugrebške Coucordijc proti ISSK Mariboru. — Ob 5 popoldne v dvorani Prosvetne zveze redna mesečna prireditev Poselske zveze.
Krščanska ženska zveza ponovno opo/.orj«, du se vrši skupščina dne 9. in 10. julija v llaj-lienburgu Dovolje.ua je polovična vožnja od vstopne postaje na Slov. štajerskem do Rajhen-burgtt in nazaj proti izkaznici, ki jo prejmejo udeleženci pri /.vezi proti plačilu 5 Din. Prijaviti sc je pri zvezi najpozneje do 22. junija pismeno na naslov zveze Maribor, Aleksandrova št. 6, I. nadstr. ali pa v društveni pisarni, ki je odprta vsako sredo in sol>oto od 8 do 10 'ii ikI 2 do 4.
Št. Vid nad Ljubljano. Tukajšnja meščanska šola priredi tudi letos, kakor vsako leto, razstavo risarskih in drugih izdelkov svojih učencev. Razstava bo odprta v nedeljo, dne 19, in v nedeljo, dne 26. junija, vsakokrat od 7 do 18. Letos jc imela šola prvič štiri razrede in ima prve absolvente. Razstava bo zelo lepa in zanimiva, zato vabimo občinstvo, da si jo v velikem številu ogleda. Vi-dovdanska proslava pa se bo vršila v nedeljo, dne 26. junija popoldne po večernicah. Tudi na proslavo vabimo cenjeno občinstvo.
Breznica. Danes popoldne ob 3 blagoslovitev motorne brizgalne v župni cerkvi. Po vseh obredih bo sprevod do gasilnega doma, nato pa koncert pri Vrbanovcu,
Radio
Slovesnost prvega sv. obhajila se je v naši fari preteklo nedeljo izvršila prav prisrčno lepo tako v cerkvi kakor tudi pogostitev v dvorani. Res, vsa čast in zahvala vsem dobrini ljudem, ki se vsako leto s takim veseljem in z darovi spomnijo srečnih otrok, ko ti obhajajo najlepši svoj življenjski dan!
Na društvenem letnem igrišču je vsako nedeljo nad vse živahen mladinski promet. Vedno bolj spoznavamo. kako zelo nam je bilo tako igrišče j>o-trebno. Igranje, petje, debatiranje, zabava, vse to se vrsti drug za drugim. Prav in lepo je lako!
Trbovlie
Strela. Ob nevihti v četrtek popoldne je izredno trdo treskalo. Strela je ponovno udarila v elektro-vod in toliko pokvarila, da so bili ponekod še zvečer brez luči. Tako je udarila na Kleku in izbila v Zagarjevi hiši varovalke s stene, strela pa je zle-j tela po žici v klet in zemljo. Na dnevnem kopu Neža pa jc strela pretrgala električni vod in je en konec napeljave padel na železen voziček, katerega se je držal lam zaposleni delavec. Pahnilo ga je močno v stran, kuj hujšega se mu pa ni zgodilo.
Igra bo danes popoldne v Društvenem domu. Zveza bojevnikov uprizori veseloigro »Anarhist« in »trije ptički«.
Nabori in nogomet. Ta teden se vršijo pri nas nabori. Naborna komisija dolži nogomet, da je kriv slabemu telesnemu razvoju fantov, da so nesposobni za vojaščino. Pri velikem treningu za nogomet dobijo slaba in ozka prsa, ker večinoma ne gojijo še ostalih panog lahke atletike, ki vplivajo na razvoj prsnih mišic. Obratno s prejšnjimi leti si sedaj vsi želijo čimprej opraviti vojaško službo, večina tudi radi nezaposlenosti.
Delo so ustavili na banovinski cesti, ki bi naj vezala Trbovlje s Savinjsko dolino. Komaj pred tremi tedni so začeli in je dobilo precej brezposelnih zaslužek, sedaj pa je že konec. Pravijo, da je zmanjkalo denarja.
Bata sporoča, da je prejel rešenje od banske uprave dravske banovine, ki mu dovoljuje rokodelsko obrt za mehanično popravljanje čevljev.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdb Zeias-Ikon. Roden-stock, VoijftlSnder, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Fro«sram1 Radio-Liublfana >
Nedelja, dne 19. junija: 9.30 Prenos cerkve-ne glasbe i/, frančiškanske cerkve — 10.00 Dr. Ante Kordin: Alkoholizem v družini — 10.30 Knj je Pupin izumil zu radio? (dr. P. Breznik)
—	lj.(J0 Salonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, ploščo — 15.00 Medved: Stari in mladi (Ljudski oder) — 16.15 Koncert dveh mandolin s sprem-ljevanjem kitare, vmes kitaru-solo — 17.00 Salonski kvintet — 20.00 Samospevi g. Jožeta Go-stiča, tenorista ljubljanske opere — 20.30 Prenos Erich Ilersejevega jaz/, orkestra z Bledu
—	22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 20. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 17.00 čas. plošče, liorza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. R. Tomiuec: Albert Diirer — 19.30 Dr. F. Stelc: Glavne razvojne faze v umetn. zgodovini — 20.00 »Ingeborg« — igra .Št. Jakob. gled. oder — 21.00 Koncert godalnega kvarteta. (Gg. Pfeifer Leon: 1. violina, Stanič Franjo: II. violinu, šušteršič Vinko: viola, Bajde Oton: čelo) — 22.00 Čas, poročilu — 22.15 Salonski kvintet.
DrugI programi i
Ponedeljek, 20. junija.
Budapesf: 20.45 Večerni koncert in prenos Cliopiii-ovega koncerta iz Varšave. — Dunaj: 19.25 »Muzikant«, opera — 20.00 A^ečerni koncert. — Praga: 20.00 Koncert praških konser-vutoristov. — Lnngenberg: 20.30 »Nibelungi«.
—	Beromiinster: 20.00 Mladinski koncert — 20.35 Radio orkester. — Rim: 21.00 Prenos — 22.00 Lahka glasba. — Belgrad: 19.35 Prenus z Dunaja — 21.00 Pester koncert. — Prenos iz Skopi ja. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba — 21.20 \/. visoke šolo za glasbo: scenn opere »Faust«, lil. del. — Tonlousc: 20.15 Koncert vojaške godbe — 20.45 Operetne pesmi. — Sfufignrt:
| 20.40 Operni prenos — 21.50 Melodije, — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. — Milano: 20.25 Pester koncert — 21.00 Simfonični koncert.
—	Zagreb: 19.35 Dunaj — 21.45 Ju/.z.
Torek, 2i. junija.
Budnpest: 19.05 Koncert moškega pevskega zbora — 20.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 20.05 Simfonični koncert — 20.30 Koncert godbe nu pihala. — Praga: 19.20 Moderne češke melodije — 20.10 Violinski koncert — 20.40 Koncert vojaške godbe. — Lnngenberg: 20.00 Od fluvte do pavke — 20.40 »Nibelungi«.
—	Beromiinster: 20.00 Plesni večer — 21.45 Poljudna rusika glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert — 21.30 Komedijo. — Belgrad: 20.70 Zagreb
—	22.50 Večerna glasba. — Berlin: 21.00 - Por. eia«, opera. — Toulouse: 23.30 Moderna simfonično glnsba. — Stnttgart: 19.30 Ruska narodna glasba — '21.70 Simfonični koncert. — Bnree-lonn: 21.15 Radio orkester — 21.20 Jazz. — Milimo: 21.00 Komorna glasba. — Zagreb: 20.70 Klavirski koncert — 21.30 Igra.
Štev. 139,
»SLOVENEC«, ane 19. junija 1932.
Stran 15.
.Viktoria* Wimpassing - Otroški platneni ževlii 24 Din, za deklice 30 Din, za dečke in dame 38 Pin, za gospode 46 Din
Vsaka beseda SO par ali prostor drobne vrstice 1'SODin.Najmanjši, znesek 5Din.0qlasinad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega tnačaja vsaka vrsttca2Din.Najmanjši
zrteseklODirt. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana-10.3^9.
M	D	na^Mj^fjji <mm ■HnBoKSRl	1
Beseda samo 50 par Gospodična
Nemka išče službo k otrokom z julijem ali avgustom. Ponudbe pod »Vestna« št. 9160 na upravo »Slovenca«.	(a)
Mlinar
samski, z večletno prakso na umetnem kot kmečkem mlinu in prvovrstnimi spričevali išče službo za takoj ali pozneje. Vložim tudi kavcijo v gotovini. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9236, (a)
Zdravo kmečko dekle
stara 19 let, izučena šivilja ter vajena nekoliko gospodinjskega dela, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >De-lavno dekle« 9273. (a)
Gospod
zeli vstopiti v stalno službo skladiščnika ali kaj sličnega s kavcijo 50 do 80.000 Din. Eventuelno tudi družabnik dobro ido-če trgovine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Miren« St. 9250. (a)
Prodajalka
vestna in poštena želi mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9056. (a)
Sedlarski in tapet.
pomočnik, mlad, vojaščine prost, išče kakršnokoli službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Vesten« št. 9077._(a)
17-letno dekle
vajeno nekoliko kuhe — želi primerno službo za pomoč gospodinji, le v boljšo krščansko hišo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9055.	(a)
Prodajalka
dobro izvežbana v manu-lakturi in špeceriji išče mesto. Ponudbe pod zn. »Marljiva- štev. 9068 na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(a)
Vrtnar
popolnoma samostojen — diplomiran in izurjen v vseh panogah vrtnarstva išče mesto pri kakem podjetju. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju.	(a)
Trgovski pomočnik
začetnik, izučen v trgovini mešanega blaga, želi nameščenja s 15. julijem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Zmožen 1932« št. 9233.	(a)
Kmečko dekle
22 let staro, vajeno kmečkega dela, išče službo, najraje kje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9231._(a)
Katera oseba
plemenitega srca bi zaposlila poštenega mladeniča? Ima voljo se vsik-dar po možnosti izkazati hvaležnega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9309.	(a)
Kuharico
sprejme trgovska hiša na deželi, ki bi bila sposobna voditi gospodinjstvo. Reilektira se le na dobro moč. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9118. (b)
Frizerka
hitra in dobra ondulerka, dobi takoj stalno službo, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ondulerka« št. 9155.	(bi
Iščem mesto kuharice
ali natakarice v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe pod >Poštena in zanesljiva« št. 9305 na upravo »Slovenca«.	(a)
iluibodobe
Beseda samo 50 par Zastopnike
»prejema renomir. usta nova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Izrednost« št. 9123. (b)
Natakarica
mlada, vsestransko zmožna moč, se sprejme. Na-
llov v Upravi »Slovenca«.
Več pletilj
!e povsem izvežbanili in marljivih, sprejmem. Ljubljana, Rimska 21a. (b)
Periektno kuharico
z dolgoletnimi spričevali sprejme penzijon Riviera Kraljeviča. Ponudbe s -re-pisi spričeval in označbo plače v številkah. (b)
Trgovski pomočnik
trgovine mešanega blaga se takoj sprejme v Ljubljani. Zahteva se velika prijaznost v občevanju s strankami, znanje nemščine, prost vojaščine in dober aranžer. Hrana in stanovanje v hiši. Več let službujoči v večji trgovini na deželi imajo prednost. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv in agilen« št. 9290.	(b)
Dekle
zdravo, pošteno, išče mesto služkinje. Vajena je tudi šivanja. Nastop lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9239. (b)
V službo
se vzame zanesljiv, pošten kmetski fant za domača dela in oskrbo enega konja in krave. Posti, kolodvorska restavracija, Bistrica n. Mariborom, b
Krajevne zastopnike
sprejme ugledna zadruga Resni sodelavci naj pišejo na upravo »Slovenca« v Mariboru pod značko »Zadruga«.	(b)
Žagar
na venecijanki z 10.003 Din kavcije dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Žagar« št. 9226. (b)
Služkinja
za vse, izurjena v kuhi, poštena, priprosta, delavna, se sprejme k tričlanski družini. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 9098.
Postrežnica
za vsa hišna dela se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9234.	(b)
Agilnega potnika
za brezalkoholno branžo sprejme Tvornica sadnih izdelkov Sadjak, Sv. Petra cesta 83.	(b)
Modelni mizar
dobi takoj delo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delo« štev. 9307.	(b)
Inkasanta
z lastnim kolesom iščemo za takojšnji nastop. V poštev pridejo samo mlajše moči. Naslov pove uprava »Slov.« pod 9346. (b)
Šofer
ki je v četrtek 9. t. m. govoril pred kavarno »Evropo« z nvtor Ijetni-kom in i"' - I zaposlenja, n«<i sf ii' 'mprej "a in-seratni od lelek »Slovenca« in zahteva naslov pod (b) šifro Služba« št. 7867, b
mm\
Beseda samo 50 par Učenca
poštenega in pridnega — sprejme za krznarsko obrt L. Rot, Mestni trg št, 9, Ljubljana.	(v)
Učenca za pek. obrt
sprejmem takoj z vso oskrbo, Ahačič Valentin, pekarija, Štepan: is nr1 Ljubljani
Pekcvski vajenec
se sprejme z vso oskrbo v hiši ali proti tedenski plači. Anton Praprotnik, Jesenice.	(vi
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom, zdravega in močnega, s primerno šolsko izobrazbo, iščem za takoj. Vprašati v upravi »Slovenca« pod »Oskrba v hiši« Jt. 9292, (v)
15 leten fant
poštenih staršev, se želi izučiti mehanič. ali elek-tromonterske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9287.	(v)
Učenko
za šiviljsko obrt sprejme modni salon Pavlina Rozman, Stiška ulica 1. (v)
Mizarskega vajenca
sprejme Jože Zadnikar, Verovškova ulica — Ljubljana 7.	(v)
rjBfrPTffn
eseda samo 50 par Otroške vozičke
najmodernejše, kakor tudi koše-vozičke prodamo vsled selitve po najnižjih cenah. Tovarna otroških vozičkov, Kucler & Com., Ljubljana VII, Lepodvor-ska ulica 3.	(1)
Novo kolo
prav poceni naprodaj na Miklošičevi ceiti Si. 7/III,
vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Šivalni stroj
zelo poceni naprodai na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kar! Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Vinogradniki!
Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite
pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosic po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria
Prodam
veliko omaro s steklenimi vrati za trgovino; ple-tilni stroj »Wedermann« 8/50, dva nitovodja; 15 oken s šipami, 1.15x1.60; dvokrilna železna vrata 2.57 x 1.12; klozet z vodnim rezervariem za kraje, kjer ni vodovoda, vse v porabnem stanju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodnost« št. 7859 1
,,'Inserat kot prodajalec"
IZID ,,SLOVENCE VEG A" GLASOVANJA
Drugo inseratno tekmovanje v Jugoslaviji. — Prvenstvo so odnesle tri podjetne tvrdke iz Maribora.
Ljubljana, 18. junija.
Z a ljubljanski velesejem smo v dneh 29. maja, 2. in 5. junija razpisali drugo inseratno tekmovanje v Jugoslaviji. Javilo se nam je skupno 49 insc-rentov, ki so vsi dali naročilo za trikratno objavo svojega inseratu.
Vprašanje, ki smo ga stavili našim bralkam in bralcem, se je tokrat glasilo; Katere tri inserate
smatrate za najučinkovitejše?« Da so se lahko udeležili razpisa nagrad, so morali skrbno pregledati vse inserate, ki so jih našli priobčeue navedene tri dni, in nam potem poslali glasovnice.
Kljub našemu optimizmu zanimanje za uaše drugo inseratno tekmovanje ni bilo lako veliko kot za prvo, ko se nam jc javilo 73 inserentov-tekmoval-cev. Vendar pu rezultat po svoji važnosti za naše nadaljne načrte prav uič nc zaostaja za rezultatom
prvega tekmovanja. Največ glasov so zopet prejeli inserati s slikano.
Naše delo po zboljšanju reklame so bo zdaj po teh dveh ljudskih glasovanjih šele pričelo. V mislih iinamo ponvetovaloico za oglase, ki smo jo že zadnjič naznanili in jo bomo jeseni otvorili. Da-ljo reklamni tečaj za trgovce in trgovske sotrud-niko, v katerem bomo posvetili svojo pozornost predvsem praktičuim vajam.
Inserat, odlikovan s I. nagrado
Inseraf, odiihcvan z II. nagrado
SflmjiS' ' M SA '.»'■■M ' ? -v 'Vv
OBLEKE
PERILO
OVRATNIKI..
NOGAVICE
TAVATE
KLOBUKI
DEŽNIKI .r,
■'j?«'1: .-v,y>T: ;
pf m Wtlsm
7547
Žrebanje.
Vseh glasovnic je bilo oddanih 822. Od teh je bilo neveljavnih 106. atelje glasov, oddanih za po-edine inserate, je pokazalo, da so volilci proglasili za najučinkovitejše naslednje tri inserate:
1.	Tvrdka Lah iz Maribora (s sliko. 141 glasov).
2.	Tvrdka Bisrhol iz Maribora (s sliko, 236 gl.)
3.	Tvrdka Karo iz Maribora (s sliko, 148 gl.)
Za temi inserati so prejeli največ glasov inserati tvrdk:
4.	Legat (s sliko, 144 glasov).
o. Karo (mali) fs sliko, 111 glasov).
0. Štrukelj (s sliko, 100 glasov).
7.	Hotel »Slav Ija t (s sliko. 94 glasov).
8.	Bohincc (s sliko, 89 glasov).
9.	Dunav (s sliko, 72 glasov).
11). Vok (s sliko, G8 glasov).
V smislu razpisa nagrad so se nagrade za bralce in za inserente zmanjšale za K. V poštev za žrebanje prve nagrade v znesku 607 Din so prišle glasovnice onih, ki so navedli med 3 oglasi dva taka, na katere je odpadlo največ glasov. Teli glasovnic je bilo 173.
Prvo nagrado v znesku 1335 Diu
jc prisodil žreb Leopoldu Klakočerju, ključavničarju, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/111.
Za ostalih 30 nagrad je prišlo vpoštev poleg 174 glasovnic še 480 glasovnic, ki so navajale vsaj enega izmed takih oglasov, za katero se je izjavilo največ glasovalcev. Žrebanje je odločilo:
.Štiriindvajset nagrad v knjigah po izbiri.
vsaka knjiga v vrednosti 40 Din, dobe: Milka Turk, Maribor, 1'rankopanova 51, Emilija Jereb, urad. drž. žel., Maribor, Mlinska ul. 9, Ivan Oven, Področje, p. Dob pri Domžalah, Josip Pelan, orož. narednik v pok.. Brezovica pri Ljubljani, Minka Borgant, Stara Loka, Škofja Loka, Anica Plaustei-ner, soproga orož. komandirja, Sevnica ob Savi, Anton Napast, učit. abiturijenl, Maribor, Klavniška ul. 14/1, Ana Vrcže, zasebnica, Maribor, Gosposka ul. 23, Franc Arh, občinski redar, Krško, Ivanka
ARIO AWG
Mobilna oatentna lestva
Nova Iznajdba. Mo lilna leatva je uporabljiva Istiifamio kot raztezovalna. stoječa alt stoječa na stopnicah ali strminah, kakor ludi vsak del zmap.
FRIDOLIN BISCHOF, tovarnar lestev
MARIBOR. Kacllanorieva ulica 22 DomaM Izdelek!	Nizke cenc!	Zahtevajte prospekte!
Caiuernik, Dol. Logatec 169, Marija Loparnik, učiteljica v pok., Maribor, Smetanova 34, Ivanka Grm, šivilja, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/111, Josip No-vačan, orožnik, Ljubljana, štab dravskega orož. polka, Alojz Grčar, rudar, Merlebaeh, Moselle France, Kranc Jesenovec, Brezovica 27 pri Ljubljani, Avre-lija Topole, gospodinja, Podrožnik c. I. ši. 13, Ljubljana, Anton Kupar, organist, Leskovec pri Krškem, Peter Orašek, učenec, Kamnik, Miroslav Cudcrman, trgovec, Tupaliče, p. Preddvor, Ana Lopatič, lloršt, Cerklje ob Krki, Tone Vode, salezijanec, Razkrižje, p. Štrigora, Ignac Pivec, Šmartno pri Litiji, Moli-slav Pelan, dijak, Brezovica pri Ljubljani, Mana Jež, Cerklje 24 pri Kranju.
Vsi ti izžrebanci naj se obrnejo radi knjig naravnost ua Jugoslovansko knjigarno in ji naj spo-
inseraf, odlihovan s lil. nagrado
roče, katero knjigo si žele, nakar jim bo la knjigo dostavila po pošti. Lahko pa se za knjige prijavijo tudi osebno.
Za knjige prihajajo vpoštev na.slednje knjige Jugoslovansko knjigarne: ilaggard, Jutranja zvezda, povest. Sheehan, Nodlag, povest irskega dekleta. Chateaubriand, llanku, lužiško-srbska povest. -Atala. Čudež v Bolcani, povesti. Ilaggard, Kleo-patra, zgodovinski roman. Conan Dovfc, Izgubljeni svet, roman. Bridges, Na pomoč. — Grazia Deleda, Novele. Hugo-Tcrscglav, Strahote lota 1793, Weyer, Usodna preteklost, roman. Levstik, Poezijo. (»laser. Slovenska narodna lirika. Remir, Varčna kuhnriea. Poulin, Na poti v vočnost. Duhovno branje.
Pot nagrad pn tifi l)in
dobe: Terezija Ogrizek, gostilničarka, Kostrivnicn, Podplat, Silvester itegoršek, Kostrivnica, Podplat, Frančiška Drinovec, privat., Kranj, Marija Filipič. gospodinja. Krško, Božo Petrič, mornar, kapetan II. ki., Ljubljana.
*
Inserenti prejmejo zu inserate, ki so jih volilci proglasili za najučinkovitejše, naslednjo nagrado v obliki nakazil za oglaševanjo v »Slovencu*.
Prvo nagrado v znesku 1600 Din:
Tvrdka Lah iz Maribora.
Drugo nagrado v znesku S00 Din:
Tvrdka Bischof iz Maribora.
Tretjo nagrado v znesku 400 Din:
Tvrdka Karo iz Maribora.
Pet nagrad po flti Din
prejmejo oglasi: Legat. Karo (mali), Štrukelj, Hotel Slaviju in Bohinoc.
•lasno jo, ila pri teli nagradah ne pridejo toliko vpoštev nagrado, kolikor priznanje, ki ga s tem javno izrekamo inserentom za njihoto iznajdljivost pri sestavljanju inseratov.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! CoMIlamo pn ludi cenjenim insorentom!
Seno v košnji
v mestnem logu proda I. Čeme, Dalmatinova 15. (I
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(I)
Premog, drva, koks
rodaja Vinko Podobnik, 'ržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Mlinarji, pozorl
Prodam mlinske črne kamne za flah mletev, za mletev ovsa in zmesi. — Tomšič Ivan, KoCevjc 312, Dravska banovina, 1
Briljantne uhane
(Butons) prodam za 3000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9293. (1)
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje Ste /.
5, I. nadstr.	;1)
Jabolčnik
prvovrsten, proda graščina Boštanj pri Sevnici. (1)
Prodam
Sendling motor, stabilen, za 5 HP. Ogleda se na graščini Smlednik. (f)
Metliško vino
se toči po 8 Din čez ulico v gostilni KerSlč, Šiška. 1
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/IL (I)
Izložbena stojala
zp dve izložbi, kompletna, s šipami, po ugodni ceni naprodaj. Dopise pod »Stojala« na upravo »Slovenca«.	(|)
Kolesa
šivalne stroje, pneumali-ko in vse dele za kolesa ne kupite nikjer tako poceni kakor pri stari domači tvrdki M. R. Plevel v Preski, p. Medvode. (1)
Prvovrstne
lanenetroDinej7387o
proilalnino kmetovalcem
po Din 1SO--
za 100 kg Tovarna lanrnega olja
I1R0VAT & COM P.
LJUBLJANA
nlsnrnn !>nnaj«ka e. In lK.
tovnrna Montc pri Ljubljani
Oves ln horuzo
kupit« naiccoei« url Ivrdk
A. VOLK. LJUBLJANA Veletrcovlns « fltom. Healieva cesla l*.
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št 14. Ljubljana.	(I)
Točilnica »Vrtača«
Bleiweisova cesta, nasproti banske palače, nudi čez ulico sama pristna vina, in to: Cviček -Ga-dovu peč« 8 Din, bizelj-sko belo in rdeče 7 Din, od pet litrov naprej po 6 Din, od 50 litrov naprej, brez mestne trošarine, liter 3.50 Din. Zajamčeno 50% Droženko (vinsko žganje) 1 32 Din, kakor tudi druge vrste izbranih vin in žganih pi-|ač po konkurenčnih cenah.	(1)
Dobroidoča trgovina
z mešanim blagom in gostilna, oboje pod eni.n krovom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, tik farne cerkve, v Beli krajini, brez konkurence, do želez, postaje 3 km, prodam ali dam v najem z vsem inventarjem. - Obe obrti zahtevata le zdravega in resnega delavca. Potrebni kapital *a prevzem inventarja 50 tisoč Din. Oitanek po dogovoru. • Istotam se sprejme trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, ki bi moral opravljati tudi gostilniške posle. Rejni re-flektanti nai se oglasijo na upravo »Slovenca* pod »Siguren ohitanck« št. 8808.	iy
Stran 16
»SLOVENEC«, dne 19. junija 1932.
Stev. 139.
St. 4.
I uspehom naših oglasov w »Slovenca" smo zelo zadovoiinl!
Veletrgovina R. MIKLAUC. >pri škofu«. Ljubljana, Pred škofijo, nam piše:
»Sporočamo Vam, da inseriramo v Vašem cenjenem listu stalno že desetletja in da smo z uspehom naših oglasov v :Slovencu« zelo zadovoljni. Kot tvrdko, ki je z Vami v ozkih poslovnih zvezah, nas zelo veseli, da tako uspešno dvigate zanimanje za Vaš inseratni del, s čimer dvigate tudi vrednost uaših oglasov.«
Dvosobno stanovanje
parketirano, takoj oddam. Zelena jama, Prešernova ulica 26.	(č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno s kuhinjo ali samo sobe za le-toviščarje ali stalno oddam v Kamniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7997.	(C)
Dve sobi
lepo opremljeni, s skupnim vhodom — oddam. Sv. Petra cesta 44/1. (s)
Za počitnice odda
tri sobe s hrano, kopalni-dnevno 35 Din. Vila
co
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem, oddam 1. iulija. — Zgornja Šiška 176 IKosovo).	(j)
ob gozdu Ljubno, Podnart na Gorenjskem.	(s
ln Vaši oglasi?
Aii ne spadajo tudi ti v »Slovenca«?
Stanovanje
soba, kuhinja in pritikline se odda 1. julija Cesta na Brdo. Poizve se: cesta XIII št. 4, Glince. (č)
Enodružinska hiša
novozidana, naprodaj. -Delavska 2, Pobrežje pri Mariboru.	. (p)
tr
Stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja, vse pritikline, dva balkona, oddam s 1. julijem. Kodeljevo, Povše-tova ulica. Močan. (č)
>V trenutku je občinstvo na nogah, če inserirate v ,Slovencu'!«
Opremljena soba
se odda dvema osebama v centru mesta. Ogleda se lahko od 11—14. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9323. (s)
Otroško posteljco
leseno, kelo lakirano — kompletno, poceni pro dam. — Naslov v upravi pod št. 9277.	P)
Prodam kolesa
2 ženski in 2 moški, po nizki ceni. Dolenjska cesta št. 88.	(11
Moško kolo
dobro ohranjeno, decimalno tehtnico in uteže — prodam. Marmontova 13, pritličje.	(1)
Brzoparilnik
in pletilna stroja 8 36, 8/80, ugodno naprodaj. Naslov v upravi 9296. (1)
Kupimo
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Bukova drva
suha polena, bukovo oglje in apno — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7832.	(k)
Stroj
za izdelovanje strešne cementne opeke naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9238.	(1)
Pletilni stroj
»Ideal« 8/60, malo rabljen, naprodaj. Zaloška cesta 83, Moste.	(1)
Skobelnik
dobro ohranjen - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9182. 1
Košnja
se odda, Ljubljana, Dre-nikov vrh.	(1)
Med
pristni ajdov, ca. 100 kg, proda po dnevni ceni Franc Potočnik, Kamen-ščak, p. Ljutomer. (1)
Hidraul. stiskalnica
ugodno naprodaj. — Na ogled pri Viktor Bohinec, Ljubljana, Dunajska 21. (1
1000 vreč
za oglje prodam. Alojzij Grebene, Dunajska 36. (lj
Zidno opeko
prvovrstno, proda po nizki ceni »Slograd« na Vrtači. Odprodajo se tudi manjše količine.	(1)
Popolna razprodaja
(vsled bolezni) manulak-ture, galanterije in konfekcije po globoko tnilft nih cenah. Vljudno se priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra c. 26, Ljubljana. (I)
Registrirna blagajna
trgovske stalaže, železna vrata, izložbena okna — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 9302.	(1)
Prodaja
montafonske plemenske živine dne 26. junija t. I. ob pol treh popoldne. -Prostovoljna licitacija 5 krav, 5 telic in 5 bikov Sedem letni molžni primer 4625 1 mleka na leto ena krava. Izklicna cena |e izračunana na podlagi žive teže po 5 do 10 Din kg. Natančnejše podatke v Kmetovalcu. Oskrbni-štv o Novikloiter, Sv. Peter v Savinjski dolini pri
Celin.	(j)
Vsakovrstno
zlato ttnpnfe
po aajvigjib cenah CERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova nlica it. 1
ODDAJO: Soba
s posebnim vhodom v centru mesta - se takoj odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9353. (s)
Stanovanje
dve sobi, predsoba, kuhinja, balkon in pripadajoče pritikline, v novi hiii, se odda. Posavska ulica it. 13.	(č)
Dve gospodični
se sprejmeta v opremljeno sobo. Celje, Slomškov trg 4. I. nad., desno, (s)
Duhova dr*a in oaiie
kupuje stalno
Uran franc
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
Čebelni vosek
pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (kj
Dve stanovanji
vsako po 2 sobi, kuhinja, pritikline, parket, vodovod, elektrika, se oddasta .1. avgusta ali 1. septembra. Rožna dolina c. X. Poizve se: c. XIII it. 4, Glince.	(ej
Stanovanje
lepo, trisobno, pritlično, oddam. Prometni prostor letovišča Kamnik. Ponudbe: »Četrtletno 1200« št. 9297 upravi »Slovenca«, č
„POSEST"
Realitetna pisarna, dr. z n, t.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 4 ODDA SLEDEČA STANOVANJA:
Trisobno, komfortno, center, 1700 Din. Bežigrad, komfortno, 900 Din, center 1000, 1200 Din. Trnovo 1000 Din. Dvosobna: mesto 520, 400 Din, Rožna dolina 450 Din, center 800 Din, mestni del Rožne doline 600 Din, pri tramvaju 700 Din. Enosobno: s kabinetom, Vodmat, 420 Din, Glince 250 Din, mesto 300 Din, Moste 250 Din, Trnovo 200 Din, Sp. Šiška 300 Din, Rožna dolina 250 Din.
Lepo stanovanje
oddam za dve osebi _
eventuelno kot hiinik. — Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9327.	(č)
Več stanovanj
se odda v novi hiii, 8 minul od cestne železnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7869.	(e)
Dve sobi
opremljeni, parketirani, z vsem komfortom se oddasta solidnima gospodoma. Poizve se na Mirju, Verstovškova ulica 11. (s)
Stanovanje
ene sobe in kuhinje oddam. Istotam opremljena, separirana soba. Rožna dolina cesta 6 št. 4. (č)
zdnmrt,
cfcck
musu?
Stanovanje
dvosobno in kabinet, ter enosobno, solnčno, parke* tirano, z vsemi pritiklinami, oddam za 1. avgust boljšim strankam. — Izve se od 11—12 Gosposvetska cesta 5, 2abkar. (č)
Stanovanje
soba, kuhinja — se odda. Moste, Koroščeva 14. (č)
Stanovanje
obstoječe iz velike, zračne, solnčne sobe, kuhinje in shrambe — se odda s 1. julijem na Kodelje-vem: Ulica ob Mladinskem domu št. 1. (č)
Oddam sobo
in kuhinjo z vsemi pritiklinami. Stožice 110. (č)
Enosobno stanovanje
solnčno, oddam s 1. juli-iem. Lampetova ulica 13. Trnovo	(f)
Vel. opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma, zakoncema ali gospodičnama. Vhod s stopnic. Gledališka ulica 12/111,
Oddam stanovanje: | Stanovanje
veliko sobo s štedilnikom, kabinet in predsobo, takoj Pod Rožnikom XIII. ce sta, št. 5.	(č)
Obsežno stanovanje
oddam takoj ali avgusta. Veliki sobi, kabinet, velika predsoba in kuhinja, vrt, telefon v hiii, smer Bežigrad. Zmerna cena. Poizve se v uoravi »Slovenca« št. 9280.	(č)
Čisto sobo
z električno razsvetljavo oddam. Juro Mokoiek, Vidovdanska cesta 1. (s)
Stanovanje
dve sobi, kabinet, parketirano, kuhinja, pritikline, oddam — Rožna dolina V/33.	(č)
levo.
Opremljeno sobo
dve postelji, parketirano, v podpritličju, oddam sostanovalcema, najraje zakoncema. Naslov v upra-
(s) vi »Slovenca« 9274. (č)
dvosobno, s kopalnico, pralnico in vsemi pritik linami, elektrika in vodo vod v popolnoma novi hiši, oddam. Rožna dolina 5/VII, poleg kapelice.	(č)
Odda se
dobri stranki lepo stanovanje v novi vili, vodovod in elektrika, v lepem kraju Gorenjske. Ponudbe pod: »Udobni stan« št. 9256 na upravo »Slovenca«.	(č
Sobo oddam
v bližini tramvaja Udmat. gospodični za 80 Din. Že-leznik, Predovičeva 11. (s)
Gospodično
sprejmem na stanovanje s hrano. Informacije dobre. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9158.	(s)
Vna jeni
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, šelenbur-gova 6/11.	(k)
Predivo
vsako množino kupi Fra njo Bule, Mirna, l%>lenj sko.	(k)
Pisalni stroj
Undervvood ali Continen tal kupim. Ponudbe pod »Izvrsten« itev. 9196 na upravo »Slovenca«. (k)
msm\
Beseda samo 50 par Spalnice
od 2000 Din dalje, kuhinje 1000 Din izdeluje Goljar, mizarstvo, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. (i)
Stanovanja
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Sobo in kuhinjo
iščeta zakonca v mestu ali neposredni okolici. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Čista stranka« 9363.	(c)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Iščemo lokal
1. avgustom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod 18—3/9115.	(n)
ODDAJO:
Lokal
ob prometni cesti se takoj odda, Naslov v upravi »Slovenca it. 9329. (n
Dva lepa lokala
trgovska, uporabljiva tudi za pisarniške svrhe - se oddasta takoj v najem. -Vpraša se pri upraviteli-stvu, Gospojna ul, 7/IIL, Maribor.	(tj)
Gostilno
in
trgovino
oboje dobro vpeljano ob zelo promeini banov, cesti v loški dolini na Notranjskem oddam v najem (eventuel. tudi prodam). Naslov v upfavi »Slovenca« pod štev. 7549
Posestva
Beseda samo 50 par Hišo
z v njej že urejeno ple-tarno in nekaj zemljišča v Domžalah ugodno prodam, Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3.	(p)
Vilo ali hišo
v Ljubljani ali okolici mesta kupim. Cena do Din 250.000. — Ponudbe pod »Sreča« na upravo »Slovenca« št. 9322.	(p)
deluje in učinkuje ponajveč s pomočjo slik in ilustracij
Trgovski lokal
oddamo s 1. avgustom. Informacije dobite v pa lači »Grafika«, Masary kova cesta.	(n I
Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gleda liški ulici 8 o d d a tako skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n
Delavnica
na Mestnem trgu it. 9 — 4.50 X 8.50, se odda z avgustom za mirno in čisto obrt.	(n
Vaš plakat
Stanovanje
dveh sob s popolno oskrbo pri privatniku iščejo tri gospe v letoviškem kraju Slovenije 500 do 600 m nad morjem z gozdnato okolico. Ponudbe z natančnimi pogoji, na upravo »Slovenca«1 pod »Letoviiče«. (c)
bo sigurno dosegel željeni učinek, če bo izdelan v moderni tiskarski tehniki, t. j. v eno- ali večbarvnem
offset-tisku aH pa bakrotisku
Take plakate Vam more dobaviti le s tovrstnimi stroji in dr. pripomočki opr&mljena tiskarna, ki Vam po potrebi oskrbi tudi osnutke. ♦ Obrnite se na naslov:
Lokal
s stanovanjem, na zelo prometnem kraju na deželi, tik farne cerkve, primeren osobito za sploino klobučarstvo se odda v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Uspeh« it. 9242. (n)
Lokal 5.80X6.70 m
z veliko izložbo in pisarno, se odda s 1. avgustom v bližini sodnije. Ponudbe na poitni predal it. 256.	(„)
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Mesarija
se takoj odda v najem v prometnem kraju slov. Koroške. Prednost imajo dobri prekajevalci. Vprašati pri J. Kramžar, Pre-valje.	(n)
Restavracija
se odda takoj v najem v centrumu mesta. Ponudbe ood »Promet« it. 9191 na upravo »Slovenca«. (n)
Gostilna
dobro vpeljana, se takoi odda. Letni promet nad dvesto hektolitrov. - Naslov v upravi ^Slovenca«
v Mariboru.
Dvostanovanjska vila
krasna, v najlepšem delu mesta, ugodno naprodaj. S hipoteko potreben kapital 175.000 Din. Ponudbe pod »Redka prilika« it. 9328.	(p)
Visokopritlično hišo
v trgu Braslovče prodam. Hiša je zelo pripravna za vsakega obrtnika ali za upokojenca. Cena 30.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 9324. (p)
Vinotoč
in zajutrkovalnica v centru Ljubljane, z zalogo in inventarjem, prodam. Potreben kapital 40.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober promet« it. 9303.	(p)
Kupim hišo
vrt, lokale, bližina glavnega kolodvora. Ponudbe: »Ugodni pogoji« 9298 upravi »Slovenca«. (p)
Hiša
s 3 sobami in t kuhinjama, s 1100 m® vrta in vodnjakom, naprodaj. 2e-leznikova ulica 4, Pobrežje, Maribor.	(p)
Enodružinsko hišo
vrtom prodam. Šolska ulica 7, Pobrežje pri Mariboru.__(p)
Enodružinsko hišo
novozidano, poceni prodam. Studenci pri Mari-boru, Pohorska c. 71. (p)
Veliko hišo
V Ljubljani ali tudi posestvo v okolici kupim. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoi« ŠL9355.	(p)
Hiša z gostilno
v centrumu mesta naprodaj. Donosi 90.000 Din na leto. Radi odpotovanja. -Potreben kapital 200.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »200.000«
(n) I it. 9354.
(P)