UREDN]STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradn ' ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do C. pet oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pismn se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogisko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : . ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* ob pol 11. dopoldne. *, •, • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, O., in oraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in loklame 40 vin. — inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. ■— Stev. 553. V Ljubljani, v četrtek dne 10. aprila 1913. Leto III. Naša ljuba Albanija. Gorje mu, kdor ni zaljubljen v ženijalno politiko providencialnega veleuma grofa Berch-tolda in kdor ne poje hozana ob vsaki notici njegovega slavnoznanega tiskovnega urada! Avstrija srne misliti le — aecli! — z možgani grofa na Ballplatzu; če se predrzne kakšna glava izleči količkaj drugačno misel, je to v najmilejšem slučaju nepatriotična predrznost če ni naravnost veleizdajstvo. Ta greh je namreč pri nas že čisto vsakdanja prikazen. Toliko veleizdajniških procesov ni na vsem svetu kakor pri nas; po znanem pravilu, da se nikdar ne vjamejo vsi zločinci, bi moral človek sko raj soditi, da ima Avstrija, če se kosmato vza me, sploh le dve kategoriji prebivalcev: ena šteje policiste, državne pravdnike in kar je s tem v zvezi, druga pa le veleizdajalce. In še je vprašanje, Če se ne bi našlo tudi v prvi kategoriji še nekoliko odstotkov takih, ki spadajo v drugo. Gloriozna politika, ki jo mora vsak blago-dušni državljan v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel smatrati za najčistejši ekstrakt vse svetovne modrosti, ima albansko etiketo. Ekscelenca Berchtold ima nedvomno ambicijo, da pride njegovo lepo ime v svetovno zgodovino z znamenito opazko »zaščitnik Albancev«. Ker je kot minister, ki je žrtvoval svoj ljubi mir in svojo graščinsko politiko slavi in veličini svoje domovine, seveda velik patriot, pa dovoljuje njegova ljubeznjiva milost, da sme biti tudi domovina deležna njegove glorije. Tako je poleg njega tudi Avstrija rešiteljica Albancev, in vsakdo izmed nas, ki se z globokim basom ponašamo kot Avstrijci, si lahko •7 kot zlomek celote — namesto obligatnega »itd.« natisne na vizitnico »odrešenik Albancev.« Blagodejno bi moralo biti tako veliko čuv-stvo v srcu skromnega podanika, ki se je učil zgodovine iz vladno odobrenih knjig in katekizem iz škofijsko potrjenih bukev, pa ve, da so narodi ustvarjeni za svoje pastirje in od Boga postavljene poglavarje. Ali hudobni duh Je zasadil skepso in dvom v človeško naturo, in niti vpričo čudežnih načrtov našega velikega Krofa ne more molčati glas tega peklen-ščekovega sadu. Če ni vse zlato, kar se sveti — tako razmišljuje hudičevo seme — tedaj nemara tudi ni vse velikost, kar je napihnjeno, jn vse modrost, kar je domišljavo. Na Balkanu žive med drugim ljudstvom tudi Albanci. Pravijo, da nimajo kulture, da ne živi v njih narodna zavest, da jih ne druži enoten jezik, da so versko razkosani, da so brez zgodovine. Vse to je lahko res ali pa tudi ne — objektiven poznavalec ve, da je resnica pomešana z neresnico — ali vse to ne prihaja v poštev za vprašanje, če imajo Albanci pravico do svobode in neodvisnosti. Taka pravica je utemeljena sama v sebi, in ima jo vsak narod, nai je velik ali majhen, bel ali rumen, star ali mlad. Pravico imajo tudi Albanci. Toda veliko je naše presenečenje, ko slišimo o pravicah narodov govoriti avstr, državnike. Strme se vprašujemo: Odkdaj so pravice narodov pri nas na dnevnem redu? Odkar smo na svetu, še ni bilo pri nas takega oficielnega programa. Kako to, da ljubijo avstrijski ministri naenkrat narode? Da jih ljubijo s tako gorečo ljubeznijo, da kurijo zaradi njih kotle na naših bojnih ladjah in koncentrirajo naše vojake ob naših mejah? Po pisavi dunajskih oficioznili listov in po umetničenju naše diplomacije bi bilo posneti, da se grof Berchtold ne ustraši niti vojne zaradi ljube Albanije. Če bi bilo treba voditi vojno z veliko Črno Goro, ali z malo zvezo Rusije, Francije in Anglije, ali z balkansko zvezo, je se skrivnost, katere morda tudi Berchtoldovi astrologi še niso razodeli. Vsekakor je prevzvi-seni gospod zelo bojevit, in njegovo geslo je: Vse za Albanijo in za Albance. Skepsa pa vprašuje: Kdaj so pravzaprav Albanci naprosili nas, ravno nas, za zaščito in pomoč? ]n česa imamo pričakovati od svoje presenetljive velikodušnosti? Kaiti gospod grof Berchtold vendar ni po svojem poklicu le človekoljub, ampak vodja avstrijskih zunanjih zadev, ki imajo za nas navsezadnje le s stališča naših notranjih zadev pomen. Politični altruitizem doslej še nikdar ni bil tako velik, da bi bilo obveljalo načelo: Vse Za našega bližnjega, pa naj nas pri tem hudič ^zame. Zdi se pa skoraj, da bi hotela Avstrija nenadoma uveljavljati to novo načelo. To bi bilo obžalovati, ker je metoda skrajno neekonomična. Eksperiment uresničenja narodnih pravic bi se dal doma veliko ceneje izvesti. Če je frofu Berchtoldu ideja narodne avtonomije in iravice manjšin tako sveta, kakor bi bilo soditi >0 njegovih akcijah, bi našel v Avstriji in na Ogrskem najhvaležnejše polje za to, pa nam ne )i bilo treba v ta namen pošiljati oklopnic pred Bar in eksercirati nad Kotorom. In ne bi nam pilo treba poslušati razdražljivih kritik kakega jrnosotenskega grofa Bobrinskega. _ Ali grof Berchtold hoče partout lzvehcati Mbance. Ne bomo se preveč ozirali na to, da so se lam jeli rogati celo v Carigradu, kjer so doslej iesetletja igrali zaščitnike. O Albaniji pravijo 1 urki, na je mrtvorojeno dete, ker se nemara I za napoltlačansko razmerje med veleposestni-lahko razlaga s tem, da ni več turška. Ali brez kom in kmetovalcem, kakor tudi za obstoj avto-obzira na sodbo Turkov, ki imajo v svoji do- ^—1----------------------------•-------- mači nesreči še toliko ljutega humorja, da brijejo norce iz nas, je dovolj momentov, ki bi lahko pripravili dobrega, požrtvovalnega Avstrijca do premišljevanja. Na Dunaju so neke aristokratične kapacitete reševale Albance s pomočjo nekega Derviš Hime, ki roma po Evropi kot zastopnik Albancev. Že pa se oglašajo albanski izseljenci v Sarajevu z energičnim protestom, da si lasti Derviš Hima pravico zastopati Albance, ki mu niso dali za to nobenega pooblastila. V Italijo so prišli te dni člani takozvane provizorične vlade albanske, in seveda so tudi precej govorili. Beg lzmajil Kemal je sprejel med drugimi žurnalisti tudi urednika lista »Giornale d’ Italia«, in mu je govoril o skrivnostnem poslanstvu avstrijskih častnikov v južni Albaniji, ki naj bi organizirali Albance za boj zoper balkanske zaveznike, pa je dejal, da poznajo Albanci prav dobro egoistične namene Avstrije, katerih niti v sanjah ne bodo pospeševali. Med tem ko se Berchtoldove ladje pripravljajo, da osnujejo Albanijo, medtem ko se naši vojaki vadijo, medtem ko bombardira Avstrija balkanska glavna mesta in vso Evropo z notami, nam torej Albanci že a priori — osle kažejo. Čemu torej? Čemu bomo plačevali težke niiljone? Čemu uničujemo zadnje simpatije, ki jih imamo na Balkanu? Čemu si kvarimo pogoje za boljše gospodarske zveze? Da je nesrečna ljubezen v pesmi prebavljiva, mora biti lirika že izredno krasna. V praktičnem življenju je pa fant, ki zdihuje in obsipava z darili dekle, medtem ko se mu ljubica smeje in koketira z drugimi, le tepec. lzmajil Koma! je včasi — pravijo — dobival lepe denarce iz Avstrije. Danes mu je Avstrija že — Hekuba. I11 avstrijsko ljudstvo naj se navdušuje za tako ljubezen! AH Rusija lahko začne vojno? Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma. Spisal Gregor A 1 e k s i n s k i j. Socialistično časopisje vsega sveta kon-statira, da je ruski carizem eden glavnih pro-vzročiteljev vojne na Balkanu in da je pogoje za vojno pripravil s temnimi spletkami svojih diplomatov. Ob tej priliki je gotovo zanimivo, ako podamo razvojno zgodovino zunanje politike ruske avtokracije in skušamo rešiti naslednja vprašanja: Katere so gonilne sile v tej politiki? Na kaj se opira mednarodni vpliv Rusije? Ali je carizem dosti močan, da bi mogel začeti vojno? Skušali bomo odgovoriti na ta vprašanja. I. Znano je, da je rusko življenje do današnjega dne ohranilo precej fevdalnih potez. Opazimo jih lahko v organizaciji centralne vlade, lokalne uprave in v pravosodju, in ravno tako jih lahko vidimo v zunanji politiki in v organizaciji vojne sile carizma. Tekom zadnjih dvesto let je imela Rusija 72 mirovnih in 128 vojnih let. V teh 128 letih je imela Rusija 35 vojn, od katerih jih je bilo 28 zunanjih in dve notranji. Od 35 zunanjih vojn je imelo 22 namen razširiti državne meje, to se pravi, da so imele namen osvojiti zemljo. Vse te vojne so bile napadalne vojne. Posledica teh dveh vojnih stoletij je bila, da so se meje ruskega cesarstva od severa proti jugu razširile nad 4000 kilometrov in preko 8000 kilometrov od vzhoda proti zapadu. Do sedaj je Rusija razširila svoje meje za 17.000 vrst (vrsta = 1,066 kilometrov) in ima osem držav za svoje sosede. 1500 vrst je dolga meja med Rusijo in Švedijo, 1107 vrst z Nemčijo, 1142 z Avstrijo, 700 z Ru-munsko, 488 s Turčijo, 2000 s Perzijo, 1888 z Afganistanom in več kot 900 vrst se razprostira med Rusijo in Kitajem. Po oficielni statistiki je Rusija v vojnah v osemnajstem in devetnajstem stoletju izgubila skoraj tri miljone ljudi (2,800.000). Pri tej izgubi ni vštetih 400.000 mož v rusko-japonski vojni. Politični rezultat teh vojn se kaže v zamo-tanju problemov notranjega in zunanjega življenja v ruski državi. »Ker je Rusija širila svoje meje na vse strani, je zasedla tuja ozemlja, na katerih so bivali razni tuji in Rusiji sovražni narodi. Danes naše zunanje meje obsegajo ljudi, katerih ne vežejo trdne vezi z ruskim ljudstvom, in v tem zmislu so meje leta 1900 z vojaškega stališča manj ugodne, kakor so bile v letu 1700.« To je povedal gospod Ktiropatkin, prejšnji vojni minister, v poročilu, katerega je leta 1900 predložil carju. Dasiravno je osvojevalna politika z mednarodnega in vojaškega vidika delala državi mnogo težkoč, je bila za notranjo politiko ruske avtokracije in ruskega plemstva dobronosna. Osvojitve, ki so odpirale vedno nova ozemlja cmečkemu naseljevanju, so ohranile stare gospodarske oblike, ekstenziven obrat in so ovirale prehod v intenzivno poljedelstvo. Ta gospodarska zaostalost je tvorila pravo podlago kracije, ki je imela svojo oporo v plemstvu. Kadar je bilo osvojeno kakšno ozemlje, je car razdelil najboljša zemljišča med višje uradnike, osebe carskega spremstva in dvora, kakor tudi med plemiče. Poleg zemljišč je vlada oddala aristokratom v novih provincah tudi upravna mesta. Zgodovina rusko-japonske vojske dokazuje, kako je zunanji politiki carizma še vtisnjen fevdalni pečat: ko je Rusija zasedla polotok Liao-Tung s Port Arturjem, je car poslal admirala Aleksejeva za »namestnika« tjekaj; Aleksejev je organiziral tisto razupito trgovsko podjetje na obrežju reke Jalu, pri katerem so bili car in nekateri njegovi sorodniki in prijatelji zainteresirani in ki je bilo pravi vzrok za rusko-japonsko vojno. Iz poročil ruskih in zunanjih časnikov je bilo spoznati, da se je zgodilo proti volji zunanjega in vojnega ministrstva, da je ta spor provzročil vojno, in da je vojna nastala le zavoljo carja in njegovega spremstva, ker so imeli le svoje osebne, materialne interese pred očmi. Ravnotako stremita rusko plemstvo in njegov kronani zastopnik, kot nazadnjaški razred v pravem pomenu besede, v mednarodnem življenju za istimi cilji političnega nazadnjaštva v notranjih zadevah države. V prvi periodi devetnajstega stoletja je ruski carizem igral vlogo »mednarodnega žandarja«, ko se je boril proti republikanskim idejam in revolucionarnemu stremljenju v celi Evropi. Aleksander I. Je sanjal o tem, »da bo strl glavo hidri francoske revolucije«. »Sveta alianca« in pogodba z leta 1815 sta bila zanj sredstvo, da bi dosegel ta cilj in utrdil v Evropi monarhistična načela. Nikolaj 1. je poslal svoje vojake, da bi udušil revolucijo na Ogrskem (1849). Celo kasneje, pod Aleksandrom III., ko so okolščine prisilile carja, da je stopil v zvezo z brezversko in republikansko Francijo, je skušala ruska vlada vplivati na notranje zadeve francoske republike. Znan je slučaj, da je ruski carizem po svojem organu, poslaniku v Parizu, izjavil vladi republike, da v Rusiji ne želijo, da bi neka gotova politična oseba postala šef francoskega kabineta. Carizem je menil, da so nazori omenjene osebe preradikalni in prenapredni. Odločbe notranje politike so vedno vplivale na zunanjo akcijo ruske monarhije. Veselje, ki ga provzročajo zmage, je smatralo za sredstvo, s katerim se lahko vpliva na domišljavost podložnikov, z druge strani se pa lahko z mednarodnim značajem države opraviči podjarmljenje ljudstva po samodržtvu. Vselej, kadar je imel carizem dosti vzrokov, da se je bal revolucionarnega gibanja, se je hitro zapletel v vojno pustolovščino: vstaja dekabristov (1825) je provzročila, da je pričela četrta rusko-turška vojna (1828/1829); pred krimsko vojno je bilo veliko revolucionarno gibanje (zarota Petra-čevskega). Isto velja za vojno leta 1877/1878 in rusko-japonsko vojno. Višji uradnik, knez Uru-sov (prejšnji guverner Besarabije) pripoveduje v svojih spominih, da je hotel carizem vojno proti Japonski izrabiti, da bi odpravil nezadovoljnost v ljudstvu. »Člani vlade«, pripoveduje Urusov, »so izrekli po prvih bojih, da upajo, da bo vojna oživila patriotizem, ustavila vladi sovražno propagando in olahkočila lokalnim avtoritetam vzdržavanje javnega reda in miru.« Velikanski poraz, ki sta ga provzročila japonska armada in brodovje, kateremu je sledil mogočen revolucionaren vihar, dokazuje, da izzivajoča in brutalna politika na zunaj ni vedno dobro sredstvo proti notranji revoluciji. Na tajni konferenci, na kateri se je razpavljalo o morna-ričnem programu (30. septembra 1906), je rekel ruski finančni minister, da je rusko-japonska vojna provzročila, da bodo v Rusiji pričeli pisati drugo zgodovino. »Mi ne smemo razpravljati o starih spornih točkah«, je poudaril, »ker nas usoda sili, da razvijamo mirno in previdno politiko.« Ljubljana in Kranjsko. — Extra austriam 11011 est vita, et si est vita, non est ita. Najočividnejši »uspehi« avstrijske zunanje politike so pomanjkanje, obup, bolezen in nemalokdaj tudi gospodarski propad rezervistov in njihovih družin. Na tisoče rezervistov bo leta in leta čutilo posledice stradanja in prezebanja ob mejah na svojem zdravju, na gmotnem položaju. Na tisoče družin rezervistov živi doma v bedi. A naša država ni pozabila nanje, temveč jim pošilja rešilnega angela v osebi —- davčnega eksekutorja. Rezervist S., oče petih otrok, je bil vpoklican v decembru 1912 in se do danes še ni vrnil. Njegova žena ! je vsled pomanjkanja in vsled vednega strahu *f>red vojno, ki ga znajo patriotje tako lepo zbujati, zbolela. Pet otrok, ki so še vsi potrebni nadzorstva, ima tudi še povrh vseh skrbi in v tem položaju je storila uboga žena strašen zločin — državi, ki vendar tako krvavo potrebuje denar, ni plačala dohodninskega davka za svojega moža. Pri davkih pa ne pozna naša država nobene šale. 26. marca je prišel v hišo davčni eksekutor, da dd cesarju, kar je cesarjevega... — Epidemična »pobožnost«. Tercialke v krilih in v hlačah razširjajo po dopisnicah to-le »molitvico«: »Gospod Jezus, usmili se človeštva in varuj nas s svojo dragoceno krvjo vseh nevarnosti. Daj, da živimo v tebi. Amen.« —; Vsak prejemnik mora, če hoče postati deležen velikih odpustkov, devetkrat prepisati to čarodejno molitvico in jo razposlati devetim znancem. Če vsak uboga pobožni nasvet, se molitvica v kratkem razmnoži v neskončnost: 1 — 9 — 81 — 729 — 6561 — 58.049 — 522.441 — 4,701.969 itd. Ni dolgo, kar smo poročali o podobni progresiji pobožnosti in mislimo, da smo zadeli v tarčo z domnevo, da se za vso to pobožnostjo skriva kupčijski trik poštnega erarja, kateremu sicer ni toliko na tem, da okrajša trpljenje duš v vicah, kakor za to, da proda čim več dopisnic; komad po 5 vinarjev. — Predavanje sodruga Ivana Cankarja. V soboto ob 8. zvečer predava sodrug Ivan Cankar v Mestnem domu o prcometu »Slovenci in Jugoslovani«. Vstop prost. Pobirali pa se bodo prostovoljni 1 rispevki v pokritje stroškov. — Policijske ljubeznivosti. Predvčerajšnjim je policijski stražnik na Ahacljevi cesti ustavil pasanta, ki se je njegovemu strogemu očesu zdel »sumljiv«. Pregledoval je njegove spise, med drugimi tudi ljubavno pismo, ki jih pa ni razumel, ker so bili pisani v slovenščini. Ker aretiranec ni znal nemški, ga je stražnik odvedel meni nič tebi nič k svojemu v isti ulici stanujočemu tovarišu na dom, kjer se je izkazalo. da je čuvar postave ustrelil kozla. Želeti je prav odločno, da se taki slučaji ne ponavljajo in da policija prizanaša občinstvu s podobnimi ljubeznivostmi. Jezikovna neusposobljenost ni opravičba takega neprijetnega policijskega nadlegovanja in dolžnost policijskega ravnateljstva je, da uporablja za službo povsem, torej tudi jezikovno kvalificirane ljudi! — Okrasite okna s cvetjem in z zelenjem! Občinski svet ljubljanski je sklenil na javni seji dne 8. oktobra 1912, da se razpišejo tudi za leto 1913 nagrade za najlepša, s cvetjem ali zelenjem okrašena okna, verande, trgovske portale in pomole. Nagrade pa ne bodo več denarne, nego bodo obstajale iz književnih publikacij v lepih izdajah in iz predmetov umetnoobrtnega značaja. Kdor tekmuje za nagrade, se mora mestnemu magistratu sam pismeno prijaviti. Posestnikom okusnih cvetličnih dekoracij, ki se h konkurenci ne priglasijo, a se bodo odlikovali s posebnim bogastvom in z okusnostjo, sestave cvetličnih barv, pa bode občinski svet priznal priznanice v obliki diplome dvoba nega tiska in s trobarvno reprodukcijo nalne slike Ljubljane. Da se razvije cvpt oknih in terasah pravočasno, je treba dovršiti vse predpriprave najkasneje do konca meseca aprila. Cvetlice naj se vsade v dobro vrtno ali gozdno prst ter naj se hranijo v lesenih, lično popleskanih zabojih, ilovnatih ali lončenih posodah, ki imajo potrebne odprtine za odtok vode. Najugodneje za uspevanje cvetlic in zelenja leže okna in pomoli proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu; najneugodneje pa proti severu zahodu ali vzhodu. Čim več solnca in zraka imajo cvetlice, tem bolje uspevajo. V opoldanskih in prvih popoldanskih urah je treba cvetlice pred hudimi solnčnimi žarki zasenčiti. Zalivanje naj se vrši vsak dan v mraku in sicer tako, da se listi in stebla obenem umijejo in oproste prahu. Posamezne liste je treba včasi tudi še posebej osnažiti in v vodi kopati. Da se zatre mrčes, naj se operejo cvetlice z milnico ali z vodo, v kateri se je namakal tobak. Nato se morajo cvetlice vselej umiti s čisto vodo. Paziti pa je pri tem, da se prst ne zmoči preveč, ker sicer začno koreninice gniti. Za balkone in terase najprimernejše rastline so: Ple-zavke in ovijavke: cobaea scandeus. zvončasta trtnica z modrimi in lilastimi cvetovi, spočetka zvončaste, kasneje zvezdnate oblike. Raste naglo in doseže višino 10 metrov; mauranda barc-!ayana z modrimi, odolinčastimi cveti; humu-lus lupulus, običajni hmelj, humulus lu-pulus aureus, zlatocvetni hmelj ali najlepši humulus lupus japonicus, japonski hmelj, ki nosi mnogoštevilne rdečkastobele cvete. Jako ugodne so različne grašice, zlasti dišeči lathy-rus odoratus. Zelo pripbročljivi so razni slakf, zlasti škrlatna ipomoea purpurea, ki poganja najraznobojnejše cvetje na istem steblu. Takisto zelo ugodna je divja trta ampelopsis quinque-folija, ki je vztrajna na vseh prostorih in kapucinska kreša, tropaleum majus. Balkonske rastline, ki so prav dekorativne, a niso plezavke, so zlasti priporočljive sledeče: raznovrstne pelargonije (geranium), fuhsije (ne za južnoležeča okna ugodne), begonije, mačehe, naglji, muškati, petunije, verbene, balzamine, astre, levkoje, vrtnarski beluši (šparglji), azaleje, kamelije in razne druge cvetlice v lončkih. Paziti je, da ne zamori cvetja slana, ki se včasih pojavlja še sredi maja, zlasti okolo »treh ledenikov«. — Preiskava jajc. Tržno nadzorstvo je včeraj dopoldne v svojih uradnih prostorih z električno lučjo preiskalo 1100 jajc in dognalo, da izmed vsih niti eno ni bilo pokvarjeno. — Strah v niraševskein gozdu. Novomeško okrožno sodišče je obsodilo na pet mesecev ječe 21ietnega Franceta Ravbarja iz Jurške vasi. Ta je v gozdu med Mraševim in Vavto vasjo prežal na šolske deklice, da bi jih posilil Pri tem si je navadno obraz črno pomazal iti otroci so mislili, da je strah. Fant je perverzen. Pričel je lov na deklice že pred tremi leti in napadal le deklice v starosti 8 do 10 let. m — Konj ga le ubiL V Goričici pri Preserju Je dne 7. t. m. ob 2. popoldne ubil konj 321etnega posestnikovega sina Ivana Turšiča iz Rakitne. Hotel mu je zavezati rep, a konj ga je udaril tako, da je revež takol izdihnil. — Tatvina na trgu. Včeraj dopoldne je bil na Vodnikovem trgu posestnici Antoniji Jenči-čevi iz Petelinje vasi ukraden lep, velik petelin. Tatvine je sumljiv mlad moški, ki jo je pa takoj odkuril s trga. Idrija. — Seja, Podružnica »Unije« rudarjev v Idriji ima svojo sejo v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. zjutraj v društvenih prostorih v Idriji. — Seja skupnega odbora Občnega konsum-nega društva v Idriji se vrši v nedeljo 13. t. m. ob pol 11. dopoldne v društveni pisarni. — Modra rešitev. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da ostane poštna uprava za prevažanje pošte Idrija-Logatec še nadalje v rokah sedanjega poštarja Muleja iz Logatca. Za avto-mobilno poštno zvezo poroča poštna direkcija, Ha je cesta preslaba. Zato se je morala prošnja mestne občine, c. kr. rud. predstojništva in zasebnika g. Val. Lapajneja tako rešiti, da bo še nadalje kvekala Mulejeva kljusna pošta iz Logatca v Idrijo in nazaj po štiri ure na dan. Če se tega ne sramujejo reševalci zahtev sami, naj bo še nam pravo, saj če država noče za nas skrbeti pa skrbi privatni podjetnik za osebni promet. Radovedni smo, kaj poreče k temu rudniški predstojnik g. dvorni svetnik Billek, ker je že pred dvema mesecema izjavil, da ima zagotovilo avtomobilne poštne zveze v rokah. — Priprave za proslavo delavskega praznika 1. majnika že pridno delajo naše delavske organizacije. Delavstvo se naproša, da že se-rdaj za svoj delavski praznik agitira. Kar se tiče prireditve, bomo pravočasno razglasili. — Občinski odbor mestne občine idrijske je imel iavno sejo dne 27. sušca t. 1. ob 6. url zvečer v mestni dvorani. Ker ».Slovenec«, oziroma njegov poročevalec iz zlobe ali pa vsled nesposobnosti sklepe te seje po svoje zavija, priobčujemo zapisnik seje doslovno; glasi se: »Prisotni: žup. Ivan Strau§. Svetovalci: Fran Cuk. Andrej Primožič, Josip Rupnik, Josip Ker-Sevan. Odborniki: Fran Kosmač, Ivan Kavčič, Anton Knap, Jakob Kristan, Josip Modrijan, Valentin Čibej, Leopold Troha, Josip Vitouš, Filip Vidic, Andrej Lipušček. Ivan Velikojne. Fran Bogataj. Namestniki: Anton Bratuš, Jakob Kavčič, Anton Kos. Josip Mlakar in Ignacij Troha. Zapisnikar Julij Novak, mestni tajnik. Zupan Ivan Štraus konštatuje sklepčnost otvori kejo ob 6. uri in imenuje za overo-vatelja sejnega zapisnika svet. Josipa Rupnika in odbornika Josipa Modrijana. 1. Računski zaključek mestne občine za leto 1912. Zupan Ivan Štraus poroča, da so bili računi postavno dobo javno na ogled razpoloženi, a se kake pritožbe ni podalo. Predsednik gospodarskega odseka odbornik Andrej Lipušček poroča, da so račune pregledali člani gospodarskega odseka in vse v popolnem redu našli. Predlaga, da se računski zaključek mestne občine za leto 1912. odobri. Po nekaterih pripombah odbornikov Ivana in Jakoba Kavčiča ter pojasnl- •TfjS. župana Ivana Štrausa, glasuje za predlog občinskega odbornika Lipuščeka 14 odbornikov, proti 5. Predlog torej obvelja z večino glakov. (Glasovala sta torej tudi dva odbornika ,s- kerJ Je biJo socialno demokratačnih in liberalnih odbornikov navzočih le 12; ni torej tako, kot piše »Slovenec«, da so račun odobrili Je socialni demokratje in liberalci. Dva od odbornikov S. L. S. pa nista bila ne za, ne proti, torej tudi ne soglašata s svojo stranko.) 2. No-M s,k’®Panie, 0 določitvi občinske doklade za leto 1913. vsled dopisa deželnega odbora z dne 10, svečana t. 1. št. 2827. Zupan Ivan Štraus poroča, da zahteva deželni odbor v Ljubljani z ozirom na stališče g. kr. deželne vlade, ki načelno ne pritrjuje pobiranju različnih doklad na posamezne vrste davkov, da se ponovno sklepa o določitvi občinske doklade za l 1913 Občinsko odbor je bil namreč v svoji proračunski seji z dne 23. listopada 1912 sklenil, da Se v s vrh o pokritja primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 1913. pobira od hišnonajem-nmskega davka po 50%, od vseh drugih direktnih davkov pa po 97% občinske doklade. Ce bi se opustilo diferenciranje, bi bilo treba določiti na vse davke 93% odstotno občinsko do-Kiado. To pa bi bil prehud udarec za itak močno obremenjene hišne posestnike. Občin-JnStv?- se 0 tem Posvetovalo in H«iiorfoa’i?l0st*ne. PH diferenciranju občinske .1^ 10 ie sklen‘l občinski odbor v seji dne 23 listopada 1912. P0 kratki razpravi obvelja predlog soglasno z dostavkom da žu panstvo posreduje pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu v Idriji, da umakne svojo pritožbo proti diferenciranju občinskih doklad. 3. Razširjenje mestne klavnice. Zupan Ivan Štraus poroča, da Je dalo županstvo izgotoviti načrt za razširjenje mestne klavnioe. V to svrho pa cele S°t 427/t kr- 887 m* u ' ob5' ,,d,n|a v Približni izmeri S,"«.' KM 4. Slučajnosti. Zupan Ivan Štraus poroča dfTe v zadnjem času odredilo c. kr. ministrstvo ia Javna dela, da ubogi neerarski otroci na c kr rudniški ljudski šoli v Idriji ne dobivajo več brezplačno šolskih potrebščin. Posredovanje županstva pri c. kr. rudniškemu ravnateljstvu je ostalo brezuspešno. Mestno starešinstvo predlaga zategadelj, da se poravnajo šolske potrebščine za uboge nerudarske otroke iz občinskih sredstev. P0 daljši razpravi obvelja soglasno predlog mestnega starešinstva. Občinski odbornik Ivan Kavčič predlaga, naj županstvo potom šolskhi vodstev prepove šol-po travnik‘h in sploh obde-JlSčlh’ ker se s tem napravlja po ne- na se ps? ki°^simkom ve,lika škoda- Tudi čaio Oh£in«ki n61etni delavec Franc Pohl zaradi tatvine na sedem let ječe. Ko so ga hoteli odpeljati iz sodne dvorane, je hitro potegnil nož in se sunil trikrat prav globoko v prsi. Ves okrvavljen se je zgrudil. * Obsojen katehet. Sebestili, katehet v Polni, je rekel šolski učenki, da je propadlo dekle, zato so ga dekličini starši tožili zaradi razžalje-nja časti. Sodišče je kateheta obsodilo na 30 kron. + Pretresljiva rodbinska tragedija. V reki Varnov pri Rostoku na Pruskem so dobili dva mrtva dečka, ki sta imela na rokah privezane velike kamne. Nekaj ur potem je pa legel trgo-vec Oto Blatt na železniški tir, kjer ga je povozil vlak. Zapustil je pismo, iz katerega so izvedeli, da je Blatt oče dečkov, ki so jih bili potegnili iz vode. Blatt Je bil potopil svoje sinove. a tretjega doslej še niso našli. 4 37.000 metrov visoko. O balonu za opazovanja, ki je — seveda brez ljudi — dosegel višino 37.000 metrov, poroča ravnatelj observatorija v Paviji, gospod Oamba. Balon je bil iz najboljšega kavčuka, napolnjen z vodikom in da se padec omili, je imel tudi primerno obram-bno sredstvo. Termometer je zaznamoval v različnih višinah naslednje topline: v višini 12.385 metrov 55 in pol pod ničlo, v višini 19.730 metrov 56.9 stopinj in v višini 37.000 m le 51.6 stopinj pod ničlo. Zc dlje časa je znano da ni v najvišjih višinah najnižja temperatura! Zračni pritisk v višini 37.000 metrov je znašal le 3 milimetre. Balon je rabil 1 uro 18 minut da je dosegel višino 37.000 metrov. Ko je razpočil je počasi padal na zemljo. Dobili so ga 40 kilometrov proč od kraja, kjer so ga izpustili. Iz krvavih bojev v zapadnovlrginijskih premogovnikih. Sodružica »mati« Jones, sivo-asa sedemdesetletna boriteljica za pravice delavcev, katera je znana pod imenom »angelj rudarjev m premogarjev«. je te dni na zatožni klopi pred vojnim sodiščem v Paint Creek Junction, W Va. Z njo vred je 49 premogarjev obtoženih sokrivde umora. Znano je, da divja že nad leto dni prava državljanska vojna v Paint Creek in Cabin Creek distriktoma v West Virginiji, kjer so ravno toliko časa prc-mogarji na štrajku. Guverner je v omenjenem kraju žit rikrat proglasil vojno stanje in mili-tarji strahujejo uboge premogarje in njihove družine, odkar traja štrajk. Poleg miličarjev so pa premogovne družbe oborožile s puškami stavkokaze in posebno tolpo stražnikov. Na ijriun okrog premogokopa so iniličarji nastavili strojne puške in v neprestanih bojih je padlo do danes okrog petdeset oseb. Med ir/tvimi je vec najetih hlapcev premogovnega kapitala, a pretežna večina je premogarjev, ki so jih pobili miličarjij. Mati Jones se je mudila med štrajkarji blizu tri mesece; ves čas je navduše-,Vala delavec k vztrajnosti in pogumu. Končno so jo zaprli z 49 premogarji vred, češ da je hujskala in indirektno povzročila Številne poboje. Zagovornik obtoženih premogarjev in matere Jones F. M. Matheny je v svojem zagovoru vprašal: »Ali je vojna umor? Ako človek ubije človeka iz osebnega zadoščenja, je to umor. Toda ako človek ubije človeka v vojni, jeli to tudi umor v očeh justice? Guverner je proglasil v štrajkarskem okolišu vojno sta.nje, torej vojno; v tem stanju so štrajkarji streljali, ne kot napadalci, temveč v obrambi, ker je bila vojna.« O izidu te pravde bomo poročali. * Posvetil mu je. V saški vasi Seifhenners-dorf je sedelo neka) mesarjev in župnik. Med mesarji je bil tudi mešetar. ki je preskrboval daleč naokolo mesarje z živino. Pogovarjali so se o draginji mesa in župnik je v svoji ljubeznivosti dejal, da mesarji niso povzročitelji draginje, temveč prekupčevalci. Ni pa vedel, da sedi med mesarji tudi prekupčevalec. Ta pa se je na župnikove besede takole pošalil; »Da, gospod župnik, če bi dobivala naša fara besedo božjo iz prve roke, potem bi bila tudi za deset do enajst tisoč mark cenejša.« Župnik je izginil kakor kafra. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. 1 iska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Poslano. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom. IX. zadružno leto. 7523 elanov Mesečni račun. Razpečano blago: Zadružna doba 1911-1912: le proti znamkam Julij kron 85989 77 Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec 83 i 76 99 93174 89 99190 41 98484 55 109368 77 110449 27 104572 98 120015 59 K 904423 22 1912-1913: skupno kron 117834.47 , 122091.91 „ 1431^.34 „ 20192176 „ 210598-68 , 213325-53 „ 201433 93 , 200029-36 „ 263469 82 K 1672964-51 Od 1. julija 1912 do 31. marca 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 9334 62 kron. Od 1. julija 1912 do 31. marca 1913 se je izdalo na dividendah 22243-40 K. Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra 1912 do 31. marca 1913. Oddelki: Konfekcija...............K 8361659 „ manufaktura.................. 63221 38 obuvala.................. 34503*47 pokrivala................ 15635-30 KI 9697674 V Trstu, dne 31. marca 1913. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 z::::::::::::;:::::;:;:::::::::::;:: r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaklučke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, === Biljardi ===== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Vezana »Zarja ii v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— ::: Maksim Gorkij ,Mati“.^= jr Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. 40 letni uspeh, !t.ig?po,rjuieJona i tisoče priznanj. Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Naročila sprejema lekama G. Piccoli, Ljubljana. w Radioaktivno termalno kopal inče Toplice na Kranjskem Sezija o