^ POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. f flradniitvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. (vhod Cez dvorile« nad tiskarno). I urednikom je mogoče govoriti le od 1^.—12. ure dopoldne. Sakoplal ae ne vračajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo. ^^ Uredniškega telefona iter. 14. V Ljubljani, v ponedeljek, 27. junija 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — VeljA^o pošti prejeman; za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. t. Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacija. — I n ■ e r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dolilni TJ milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat U b, aa trikrat 9 b, za več kot trikrat 9 b. V reklamnih noticah etane cnostopna farmondvrati M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popnal. Uprarniikega telefona iter. 188. pisma z Balkana. Sofija, 22. junija. NaS knez se je danes nenadoma vrnil na Bolgarsko preko Belgrada, kjer se je sešel s kraljem Petrom in vršil važen dogovor. Kralj Peter je že čakal na kolodvoru, ko se je bližal vlak, s katerim se je vozil knez Ferdinand. Kralja je spremil minister Pašič do voza. Knez je stopil iz voza, ko je zagledal kralja ter ga srfino pozdravil. Oba vladarja, ki sta bila jako dobre volje, se vrneta skupaj v voz, ki je nadaljeval vožnjo. Okoli pol ure sta bila sama, pozneje je bil razgovor vpričo ministra Pašica. V Resniku je vlak obstal, kralj Peter je izstopil in se prijazno poslovil od kneza. Tu je bilo zbranega mnogo ljudstva, ki je navdušeno klicalo: »Živela Bolgarska! Živel knez!« Ta sestanek je v političnih krogih napravil veliko pozornost. Kralj Peter zaradi drugih državnih poslov in kronanja letos ne obišče kneza v Scfiji. Pozornost pa je vzbudilo, ker so kneza Ferdinanda na kolodvoru v Scfiji pričakovali samo mestni načelnik, dva kneževa ad-jutanta in tajnik njegove pisarne. Minietra ni bilo nobenega na kolodvor. Govori se, da niso znali, kdaj pride knez, a to ni verjetno. Istina je, da se knez ni peljal v mesto, mar* več naravnost na svoje posestvo Sitnjakovo. Ugleden politik mi je rekel: »Vidite, knez Be je sešel s kraljem Petrom. Ta je imel seboj ministra, a knez je bil sam, kar bi ne smelo biti. To je bila demonstracija proti vladi, osobito proti ministiu za notranje posle. S tem je hot-d knez dokazati, da on sam na svojo roko vodi politiko.« To je tudi istina, knez sam vodi vna-njo politiko. Govori se, da je sedanja vlada izgubila knezovo zaupanje. Vendar pa vlada ne misli odstopiti, akoravno opozicija kliče: Kriza 1 Dnevno vprašanje je danes v Bolgariji: Kje so Hapovi patroni ? Ko se je namreč minolo leto Bolgarija pripravljala na vojsko s Turčijo, naročili so hitro mnogo patronov za puške, ker jih niso dovolj imeli v skladiščih. Nabavo so brez javne dražbe izročili nekemu Hepu, ki je patrone naročil od »fa-brique des munitions« v Verselju pri Parizu Vsa naročba je stala 30 milijonov frankov, to je, tisoč patronov 136 frankov, dočim je enake patrone tvrdka Čot na Dunaju ponudila za 115 frankov tisoč komadov. Opozicija pod vodstvom btojana Mihajlov-skega je takoj interpelirala vojnega ministra radi tega, a minister je kratko odgovoril, da se je naročba od Hepa morala izvršiti, ker tako so zahtevali »višji državni interesi«. Patroni so prišli preje, nego se je pričakovalo, a ničvredni. Opozicija je burno ugovarjala ter naglašala, da je Hep prijatelj in pristaš Orleanistov na Francoskem. S tem naročilom so hoteli — trdi opozicija — ma terijelno podpirati Orleaniste, ker so od tega dobili 2,700.000 frankov, nekaj tudi visok gospod v Scfiji. Vsi opozicijski listi ostro napadajo kneza, češ, da mu je bilo to vse znano, ker je Hep ie dolgo knezov prijatelj. Stvar se je bila že malo pozabila, a pred štirimi dnevi je »Večernja Pošta« iz dobro poučenega vira objavila članek »Hepovi patroni«. V tem se zahteva od vojnega ministra odgovor na vprašanja: Ali je istina, da so patroni prišli pred časom; ali je istina, da patroni niso mnogo vredni; zna li knez za vse to, in kako ministrstvo opravičuje ta korak. Ta članek je napravil senzacijo, ker se govori, da je nad polovico patronov nerabnih. Vladni organ je odgovarjal na ta članek, toda le hvalil kneza. Tudi vojno ministrstvo jo objavilo neki popravek, iz katerega pa so razvidi, da patroni res niso dosti vredni. Mercdajni makedonski krogi trdijo, da dinimit, ki jo eksplodiral pred Solunom, ni bil iz Scfije, marveč iz Velesa, kjer ga je oddal stalno v Makedoniji živeč revoluci-jonar. Ta pa baje ni hotel nikogar usmr titi, marveč le opozoriti javnost, da , duh makedonske vstaje še živi in da prične svoje delo, ko se Evropa prepriča, da so reforme v Makedoniji nemogoče, dokler je ondi turški sultan gospodar. Rusko-japonska vojska. Iz Petrograda poročajo, da Rusi pričakujejo japonskega napada na dveh straneh: na Kaičov (Kajpin) ali pa na Dašičao. Radi tega zbira general Kuropatkin znatne vojne moči med Kaičovom Dašičao Hajčenom in Niučvanom ter je napravil pri Niučvanu vzhodno od reke Liao močne utrdbe. Vprašanie je seve še vedno, če se bo Kuropatkin že sedaj spustil v odločilno bitko. — To bo storil le tedaj, ako ima že premoč nad Japonci. Ne mudi se Kuropatkinu nič, ker deževna doba, ki postane v kratkem v Mandžuriji splošna, bo znatno ovirala tudi operacije Japoncem. Vse vesti iz Petrograda, Tokia, Berolina in Pariza pa potrjujejo, da se japonska in ruska armada približujeta. Drugih posebnih podrobnostij pa o gibanju čet ni, le vojskovodje vedo njihov cilj Iz Č f u poroča »Daily Express«, da se je Ribirska Kondratenkova brigada, ki je bila odposlana na pomoč Stakelbergu, združi-las Stakelbergom. Tako imajo Rusi dobro pozicijo ob železnici in velik oddelek more kriti umikanje, katerega Stakelberg vrši v velikem redu. Japonski oddelki, ki so bili odposlani, da nadlegujejo Stakelbergovo umikanje, so izgubili že dotiko z njim. Stakelberg namerava koncentrirati svoje čete, pomnožene z novimi četami pri Dašičao. Skrajno japonsko desno krilo se je umak nilo 10 milj južno od Saimaci, kar smatrajo za dokaz, da koraka Kuroki z glavno svojo armado proti zahodu. Rusi so njegovo desno krilo že nadlegovali z divizijo generala Ren-nenkampfa, a so se morali umakniti. Vesti, da bi bili Japonci zasedli že Dašičao in Kajpin seve niso resnične, okupa cijo Liaojana pa sedaj demontirajo tudi iz Londona. Listi govore o veliki bitki, katere je pričakovati vsak čas in da so se japonske ar made pod poveljstvom generalov: Kuroki, Oku in Nodzu združile. To pa tudi ne bo rea, ker Kuroki nič kaj noče zapustiti Siujena. Menda so v japonskem taborišču izvedeli, da je ruska moč, ki jih čaka, sedaj močna že nad 130.000 mož s 360 topovi in da se ta moč lahko uspešno pomeri z japon sko. Japonci bodo morda sedaj čakali pomno-ženja svojih čet, a tudi ruske čete so z vsakim dnem množe. Razni listi ao mnenja, da odločilnih bitk še ni pričakovati kmalu. Treba je natančno dognati razdalje in spozna se, da v prihodnjih dneh še ni pričakovati kake odločilne bitke, o kateri sedaj tako radi govore nekateri poročevalci. Kak večji ruaki odpor be morda okolu Hajčena, a le zopet, da si Rusi sedaj pridobe časa, nikakor pa to ne bo odločilna bitka. Na zdrutitev japonskih armad pri Hajčenu ni misliti, če se pa med tem časom prične že splošna deževna doba, potem bomo na važne dogodke zopet — čakali. Togova zmaga pred Port Arturjem. London, 25. junija. Togo poroča o morski bitki dne 23. t. m., da je bil po brezžičnem brzojavu od japonsko patruljo obveščen, da plove vse rusko brodovje iz Port Arturja. Rusi so zapustili priBtan ob 11. dopoldne, a do večera niso šli daleč proč. Togo je ponoči napadel rusko bro- dovje z uspehom. Ali se je rešilo moštvo s potopljene ruske vojne ladje, ni gotovo. Težko poškodovane ruske ladje ao spravili drugi dan v Port Artur. Tokio, 25. junija. (Reuterjev biro.) Admiral Togo je sporočil: V Četrtek sem prejel poročilo, da je prišla ruska eskadra blizo vhoda v Port Artur, nakar sem šel nasproti z vsem svojim brodovjem ter na letel na rusko eskadro, obstoječo ic šest oklopnjač, pet križark in 14 uničevalk torpedov, ki je nameravala očividno prodreti proti jugu. Ja ponske unifievalke torpedov bo napadle ladje ter bo s torpedi pogreznile rusko oklop njačo oblike „PeresvjetK. Neka druga oklop njača in ena križarka sta bili poškodovani. Japonska uničevalka torpedov »Sirakuma« je bila poškodovana na kajiti. Tri možje so mrtvi, trije ranjeni. Tri japonske torpedovke so lahko poškodovane. Berolin, 25. junija. V pomorski bitki pred Port Arturjem se je od 800 moi posadke „Poltave" 350 potopilo, polovico posadke so ruske ladje rešile. Port Artur. Iz Tokia poročajo, da so Rusi in Japonci pred Port Arturjem oddaljeni le še kakih 2000 metrov. Med japonskimi dostojanstveniki je silno veliko znatnih stav, da bode Port Artur padel med 8. in 15. julijem. Togo poroča v Tokio, da je sedaj blokada celega poluotoka Liactun izvrženo dejstvo. London, 25. junija. Dopisnik »New york Presne« poroča o ljutem boju pri Tu hinčenu, 14 milj od Port Arturja. Berolin, 26 junija. Ii Sangaja se poroča, da so Japonci imeli določeno, dne 30. t. m. pričeti z bombardiranjem Port Arturja. Iz južne Mandžurije. Petrograd, 25. junija. Speoijalni dopisnik >Birševskija Vjedomosti« je v če trtek brzojavil iz Liaojana: Dne 23. t mes. so čete pod poveljstvom generala Miščenka prisilile vojna krdela generala Kurokija, da sa Be morale umakniti. Danes je vse mirno. — Kaičov je v naših rokah. Tukaj je grozna vročina, 32 stopinj v senoi. General Gern gross biva vzlic zadobljenih ran v bitki pri Vafankovu pri svojih četah. Dopisnik na glaša, da bi se bila izvršila bitka pri Vafankovu dne 15. t. mes. lahko z veliko zmago ruskih čet. Ruske čete so že skoro zastdle japonske pozicije, ko je prišlo povelje za umikanje. Otok Sahalin. »Koln. Ztg.« prinaša sledeči dopis iz Port A 1ek s andro v s k a na Sa-h a 1 i n u : Mobilizovanje je razburilo vse življenje na celem otoku. Takoj po preteku vojske so odpeljali vse zločince v zapore v sredini otoka. Istotako so prepeljali ves živež v skladišča v sredini otoka, tudi guverner jevo pisarno, vojno blagajno in glavno le karno. Le okrajni zdravnik ostane tu. Ker ima le 2000 mož posadke, zbralo so so prostovoljne čete po 200 mož. Pritisek pro-gnancev je bil tolik, da vlada ni imela zadosti pušk. Tudi je vlada obljubila prognan cem, da jim odpusti kazen, ako se bodo dobro vedli. Vlada je vzela večinoma le bivše vojake in ti so zelo veseli, ker smejo zopet noaiti puško. Eni stotniji poveljuje bivši pruski častnik, drugi neki štabni kapitan. V premogovnikih se izvanrodno pridno dela. V državne premogovnike so poslali dva oddelka po 150 mci, ki so preje delali v premogovniku. Danes jo že pripravljenih 49 000 ton premoga, do določenega časa pa bo pripravljenih do 80 000 ton premoga. Vojaštvo in prostovoljne stotnije se urijo od jutra do večera ter napravljajo žo utrdbe. Ta dela vodi bivši inženir, ki je bil pregnan radi dveh umorov. Mož, ki je ie davno prost in zelo ugleden, skuSa s tem očiatiti svoje prejšnje iivljenje. Vojaška vzgoja na Japonskem. Pred kakimi tridesetimi leti so se vadile tudi japonBke žene v borenju, da so lahko branile dom, ako niso bili možje doma. Vsa japonska vzgoja meri na to, da vzgoji srčne sinove, ki ne poznajo nikakega strahu. V ta namen pošiljajo matere o polnoči svoje sinove na kraje, o katerih ao razširjene govorice, da straši. Nedavno so še pošiljale matere ponoči svoje sinove po odsekane glave hudodelcev, da se prepričajo o neprestrašenosti svojih sinov. Sedaj, ko so vpeljane šole, obstoje pri vsaki šoli tudi šolske vojaške stotnije, in vsa moška japonska mladina se z naivečjim veseljem udeležuje vaj v šolskih stotnijah. — Otroci stari šele šest in sedem let z največjim veseljem slede v najboljšem redu in z vojaškim korakom šolski stotniji, kateri na čelu stopa zastavonoša z razvito zastavo »vzhajajočega Bolnca« v največji vročini pri več ur trajajočih vojaških vajah japonske šolske mladine. Starejši dečki se privadijo s puško, v polni službi, v poizvedanju in v drugih vo-lašiih aadevah. V avgustu preteklega leta je 670 učencev Keio Gigikuiške šole v Tokiu imelo vojaško vajo, pri kateri so bili navzoči tudi japonski častniki. A velike zahteve, katere so stavile na japonsko mladino novodobne uvedbe, so vplivale nanjo slabo in neki vojaški zdravnik se je izjavil, da zaradi sedenja v šoli ima izmed deset vojaških novincev osem do devet telesne napake. Vsled tega so 1. 1899. vpeljali v vse japonske šole zdravniško nadzorstvo, da ae preprečijo po moinoeti vzroki, ki neugodno vplivajo na telesno zdravje mladine. Socialno stanje je med rekruti na Japonskem, ki je revna deiela, ugodno. Navadno japonsko moštvo ima tri »šar-ie". »Djoto Hei« (poddesetnik) ima na dan 5 senov (11 vin.), »Ittosoku« (vojak 1 reda) dobi dnevno 4 sene in .Nitosoku" (vojak 3. reda) dobi na dan 3 sene. Ako je rekrut inteligenten, postane tekom enega leta lahko »D|oto Hei" in se mu prav dobro godi pri 11 vinarjih na dan. A vsak vojak dobi tudi sorazmerno večjo podporo od doma, kakor je običajna v E»ropi in zato je ravno socialno stališče japonskega vojaka boljše, kakor v Evropi. Večina rekrutov, ki so sedaj bili poklicani na vojsko, so rojeni po 1. 1878. in so zato precej izobraženi. Saharov poroda. Petrograd, 24. junija. Generalni poročnik Saharov poroča generalnemu štabu: 22. t. m. zvečer so se raazprostrli sovražni oddelki 6 klm. od Sjunečena med morsko obalo in pogorjem nad vasmi Lian-baiči, Danzin, Liučiatun, Jufliatun in Vansi-ošan. Na višinah pri Liučiatunu je napravil sovražnik heliografično postajo. Na levem krilu smo opazili močno pehotne čete in strojno puSke. 22 t. m. so poizkušalo japonske patrulje prodreti našo bojno črto, kar pa so jim ni posrečilo. Noč je bila mirna. 23. t. m. zjutraj jo pričel sovražnik prodirati na črti od Tavaja do Kantako. Tudi smo opazili na morju sovražne ladje. 81. in 22. t. m. jo zadriavala naša prednja straža sovražno prodiranje na cestah iz Siujana proti Hajčenu Na naši strani jo bil ranjen kozaški poročnik E n g e b e r t s in tri vojaki. Japonci so ostali 22. t. m v soteski Č i p a n , ne da bi se pomaknili naprej. V fenvančeški okolici ni posebnih izprememb. Opazili smo, da so japonsko četo pri Ka-balinu, kjer so vtrjujejo. Isto se tudi godi na cesti iz Fenvpnčena proti Selučianu. Japonci so se onstran Ajaniamena na črti Sai- mači Liaaaian umaknili nazaj. V praski dne 21. t. m. je bil ranjen kozaški poročnik A n i č k o v in dva kozaka. "5 Odlikovanja. Car Nikolaj je velikemu knezu Cirilu za požrtvovalno vedenje v boju pri Port Arturju dne 16. apr i t 1. podaril zlato sabljo z napisom: »Za h.abiost!« Razun velikega kneza Cirila so b li odlikovani: Jakobljev, poveljnik »Petropavlovska«, je prejel zlato sabljo. Admiral Jesen je prejel za pogrezenje i»t) '.t-e ladje »Kinšumuru« v iki križ rrda sv. Stanislaja z meči; Ivan u.iveijnik b ljeno japonsko brodovje se nato ne bo m glo ustavljati baltiškemu brodovju. Oyama. London, 25 junije. »Polit. Korr.« poroča, da je vest, da je dobil vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, maršal Oyama, naslov mandžurskega podkralja, neresnična. Oyama bo le višji poveljnik japonskih čet. Dvignenje »Varjaga«. Tokio, 25. junija. PosreJilo se je spraviti z ruske križarice • V rj- g« prtonuV pri Čemulpu, 31 topov, tu t rprde in veliko množino municije. Podpore za sibirska mesta. Petrograd, 25. junija. Vztočno sibirska mesta, ki imajo radi vojne "elike troške, eo prosila vlado pomoči Finančni minister je ustanovil posebno komisijo, ki naj prouči položaj. Začasno so nakazali mestu Ilabarovsk 200 000, mestu Nikolsk-Usureski pa 60.000 rubljev. Japonski napad na vlak ranjencev. Petrograd, 25. junija. (»Nov. Vr.«) Ko je po bitki pri Vafankovu poslednji vlak z ranjenci odšel, so ga Japonoi bombardirali. Poveljnik vlaka kapitan Kasovič je še med tem, ko je vlak že šel, notegnil noter še dva ranjena častnika. Zdravnik dr. Bot kin ni hotel oditi z zadnjim vlakom. Ostal je na postaji pri ranjencih, ki jih je obve zoval, dokler ni bilo vse postajno poslopje razstreljeno. Japonci so še dolgo streljali za odhajajočim vlakom, a ko ga niso mogli ustaviti, so iz jeze na nečloveški način pomorili vse zaOBtale ruske ranjence na postaji. Vročina. V Mandžuriji je strašna vročina — 32 stopinj v senci. Ruski glasovi o vojni. Petrograjski dopisnik pariškega »Echo de Pariš« je imel razgovor z generalom De myankovim, članom vojnega sveta. Demyan-kov je najboljih nad glede končnega izida te vojne. On je uverjen, da Japonci ne vzamejo Port Arturja nikdar, kajti, čim bi o naskokih izgubili 30 do 40 tisoč mož, bi bili moralno utrujeni. Svoje izjave je zaključil z besedami: Naša zmaga je gotova. Rusija ne more biti poražena, Japonska no more zaustaviti zgodovinske UBode Rusije. V pogovoru z dopisn kom »Novosti« ee je izjavil isti general o boju pri Vafankovu, da je bil ta boj v Btrategičnem po- gledu ugoden za Rusijo. Baron Stakelberg se je sicer umaknil, ali Japonoi so vezani po njegovi akciji. »Moskovske Vjedomosti« pa pravijo, da je bil to v taktičnem pogledu boj manjšine s številno premočjo, v strate gičnem pogledu pa so čete Stakelbergove popolnoma zadostile svoji nalogi. Zoper razdlralce železnic Petrograd, 25. junija. Uprava kitajske železnica je razpisala nagrad v višini 500 000 rubljev on'm, ki naznanijo zločinoe, .«aieri razdirajo železnice. »Kitajska je miroljubna«. Petrograd, 26. junija. Kitajski poslanik v Petrogradu Se- Čeng je izjavil v privatnem pogovoru: Čudno je, da v Evropi mislite, da bo kitajska prelomila svojo nevtralnost. KitajBka ne potrebuje nobene vojske, in se bo vedno izogibala prelivanju krvi. Kitajska in Japonska nimata nobenih skupnih interesov in jih tudi ne moreta imeti. Ako misli Japonska, da je vojska zanjo potrebna, pa misli Kitajska, da je vojska največja vseh nesreč. Mi neBtrpno čakamo, da bo konec sedanje vojske Prepri čani smo, da bodo japonske sile omagale proti ogromni Rusiji. Ako rusko silo izra zimo s številom 100 moramo ceniti Ja ponsko samo na 20. Recimo, da izgubi Ru sija 15 delov in Japonska ravno toliko, pa ostane Rusiji še 85, Japonski pa 5. O izidu boja torej ni dvoma. Razna poročila. Petrograd, 26. junija. Vest, da bi bil Stakelberg ranjen, ni resnična. Tudi vesti o japonskih utrdbah na Koreji niso resnične. London, 25 junija. Na Koreji so se pojavili nekateri slučaji kolere. Tudi namestnik justičnega ministra je obolel. Moskva, 26. junija Vdova Verešča-ginova poroča, da so iz morja pri Port Arturju potegnili sliko njenega moža, katero je slikal na »Petropavlovsku«. Slika predstavlja Makarova v vojnem svetu. Vseučiliška vprašanja. N vseh nemških vseučiliščih v Avstriji so bili shodi nemškega dijaštva, ki so bili naperjeni proti naredbi naučnega mini stra glede pravnih skušenj zagrebških vse učilisčnikov. Nemci so sklenili najodločnejše zahtevati popolno odpravo italijanskih kurzov na vseučilišču v Inomostu. Nemci zahtevajo, da s moran ti kurzi preneBti v kako mesto i/ en Tir„,ske. Nekateri nemški tirolski liati piae o že za to, naj bi se Nemci strinjali z ustanovitvijo laškega vseučilišča v Trstu. »Neue Freie Presse« pravi, da juridični profesorji dunajskega vseučilišča v zadevi zgoraj omenjene ministrove naredbe niso imeli nobenega zborovanja in so dotična poročila neresnična. Tem poročilom je aka demični senat zagrebškega vseučilišča verjel, zato )e sklenil storiti proti izjavam dunajskih vseučiliških profesorjev korake pri vladi. Jutri je v Zagrebu velik shod hrvaškega akademičnet?« dijaštva kot protest proti shodom n« mškega dijaštva. Posledice železniške stavke na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je sedaj vložen^ tožba proti oproščenemu stavkar-skemu odboru železničarjev radi h u j -s k a n i a po časopisih. Senat je po trdil obtožnico proti 6 članom, dočim jo je proti ostalim 7 opustil. Proti senatovemu sklepu so vložili zagovorniki rekurz. Kazenske akte ima sedaj v rokrh sodišče. Angleški kralj in nemški cesar sta se sešla v Kielu. Osem dni se bode t a razgovarjala. Nekateri bero« linski listi pripisujejo tem dolgim pogovorom velik političen pomen. Ako se zbliža-nje posreči, tedaj Be morajo v kratkem po kazati sadovi, ako se pa ne posreči, tedaj se pa tudi skoro pokaže poostreno razmerje med Angleško in Nomčijo. Sestanek nemški javnosti ni posebno simpatičen in splošno se povdarja, da pri angleškem »prijateljstvu« Nemčija ne bo smela pozabiti na — previdnost. Pri obedu na cesarjevi ladji »Hohen-zollern« je cesar Viljem napil angleškemu kralju: »Vaše veličanstvo, ki vlada veliko, na morju svetovno državo, je obiskalo nemško obrežje. Pozdravljali so Vas topovi nemške mornarice, ki je sicer najmlajša na svetu, toda izraz rastoče moči na morju, ki jo razširja novo ustvarjena nemška država. Naloga te mornarice je, da brani trgovino in državo in da z nemško armado vzdržuje mir, ki ga čuva že nad 30 let nemška država in Evropa. Tudi Vaše veličanstvo hoče varovati mir. Ker tudi jaz isto želim, naj Beg blagoslovi naše želje. Napijam veličanstvu kralju Velike Britanije in Irske ter cesarju Indije.« Kralj Edvard je odgovoril v nemškem jeziku: »Zahvalim se Vašemu ces. in kr. veličanstvu za prijazne besede in sijajni sprejem. Vesel sem, da morem Vaše veli- čanstvo obiskati ob času, ko imam doma največ posla. Toda porabil sem ugodno priliko, da vidim tekmovanje mornarjev in ponovim prijateljske in družinBke zveze, ki vežejo obe vladarski hiši. Tudi jaz želim miru, zato naj obe mornarici še nadalje varujeta mir tudi vseh drugih narodov. Ponosen sem, da sem častni admiral nemške mornarice in tudi moja mornarica je penoBna, ker Vaše veličanstvo nosi angleško mornarsko uniformo. Napijem na zdravje nemškega cesarja in kralja pruskega ter veličanstva ce sarice in kraljioe. Z Balkana. Priavdijenci bolgarskega diplomatiškega zastopnika Načeviča je sultan napram zastopniku zelo laskavo govoril o knezu Fer dinandu in o bolgarski vladi ter je naročil Načeviču, da naj sporoči knezu prijateljske pozdrave. Ekumenski patriarhat v Cjrigradu je obveščen po monastirskem metropolitu, da VBled terorizma tajnega odbora prestopajo cele vasi v bolgarsko cerkev. Kakor naznanja turška vlada, so se pričeli makedonski odbori zo pet jako živahno gibati, a ni znano, če se pripravlja kaka akcija za sedaj ali za prihodnjost. V kumanovaškem okraju se je pojavila nova vstaška četa, katero vodi neki nedavno pomiloščeni bolgarski begunec. Generalni inšpektor Hilmi paša je priporočil turški vladi, da naj odobri načrt o pobiranju desetine. Sedmi srbski pešpolk, ki je v usode polni noči dne 11. junija igral najvažnejšo vlogo, je 25. junija praznoval povratek dinastije Karsgjorgjevičsv na srbski prestol. Polkov poveljnik, podpolkovnik Ristič, je nagovoril vojake in opozarjal na to, kako vre na Balkanu in pripomnil je, da je polk po klican pri tem igrati važno vlogo. Slavnosti se je udeležil tudi srbski kralj, katerega so vojaki navdušeno pozdravljali. Kralj se je vojakom v kratkem nagovoru zahvalil. Turčija je svoje čete ob bolgarski meji pomnožila. — Ob bolgarski meji naraščajo vstaške čete. Senat na Finskem. Helsingfore, 25. maja. Finski senat je danes v svoji seji ostro ohsodil umor B o 1 r i k o w a. Senat poživlja finsko prebivalstvo, naj se nikakor ne pusti na hujskati proti oblastim, ker bi to povzročilo žalostne posledice za deželo Senat apelira na vse dobromisleče prebivalstvo, da naj sodeluje za mir in red in tako opraviči zaupanje, ki ga stavlja v prebivalstvo vladar. Socialno-deinokraški terorizem. V Marzelju na Francoskem so izgubili socialni demokrati večino v občinskem svetu in sedaj besne jeze. Glasilo bivšega rdečega župana Flaissieresa piše med drugim : „Ljud stvo ve, da je izdano, ono pozna lopovske in izdajalske uradnike, ki so njegovi sovražniki. Pokoriti se bodo morali za Bvoja hudodelstva. Z razbeljenimi kleščami jim bo demo izruvali nohtove in zobe, kaker ro parskim živalim, katere storimo tako ne škodl|ive ! In potem bomo nataknili njihove hudodelske glave na sulice in jih nesili po mestnih ulicah in pod bradami bodo napisi: Tako morajo biti umorjeni trinogi in sovražniki ljudstva, izdajalci republike." Tako govore ia delajo socialni demokrati s svo jimi nasprotniki. O srečna pr.hodnja socialno-demokraška država. Štajerske novice. š Dr Dečko bolan? Nemški listi poročajo, da je dr. Dečko nevarno obolel na živcih in da je moral v neko zdravilišče. Poroča se nam, da bolezen nikakor ni nevarna. Dr. Dečko je res v Gradcu, a se menda vrne 1. julija domov. š Nemška zmaga? Nemški listi poročajo, da so pri sv. Lovrencu pri Storeh v celjski okolici pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. š Umrla je v Hrastniku učiteljska kan-didatinja gdč. Ana S a c k 1. š Priznava na smrtni postelji. Iz Gradca poročajo: V tukajšnji občinski bolnišnici je priznal sinoči strojar Karol Kohl malo pred smrtjo pri popolni zavesti, da je meseca julija 1901 v družbi z nekim ključavničarskim pomočnikom po imenu Alojzij Bratschko, na potu v St. Gallen v Švici ubil in oropal nekega inozemca, čegar prtljago sta nosila. Redarstvo je pričelo takoj poizvedovati za storilcem, katerega je tudi našlo in zaprlo. Alojzij Bratscko, ki taji sokrivdo umora, je izročen deželnemu sodišču. š Shod nemških časnikarjev in pisateljev bo v Gradcu 28., 29. in 30. junija ter 1. in 2. julija. š Pogumni orožnik. Dne 20. junija t. 1. je ob 2. uri popoldne gorelo gospodarsko poslopje Mih. Platovšeka v Hrenovi, občina Nova Cerkev pri Celju. Orožniški postajevodja Jurij Arnuš iz Vojnika je pritekel na kraj nesreče. V tem trenotku je priletela 15 letna posestnikova hči z gorečo obleko iz hleva. Orožnik je zgrabil gorečo dekle in posrečilo se mu je, da je udušil ogenj. Nato je planil v hlev ter prinesel iz hleva posestnika, kateremu je tudi gorela vsa obleka ter se je valjal v goreči obleki po tleh. Tudi Plantovšeka je rešil orožnik, da ni zgorel v hlevu. Oče in hči sta bila prepeljana v celjsko bolnico. Oba imata nevarne opekline in bo Platovšek skoro gotovo umrl. Ogenj je napravil škode 600 K. Zažgali so otroci. š Konkurz je ustavljen nad nem-čursko posojilnico v bt. Lenartu v Slovenskih Goricah. Dnevne novice. u L i u b I) r n i, 25. junija. P. n. naročnikom »Slovenca", katerim s 1. julijem poteče naročnina, prilagamo danes položnico c. kr. poštno-hranil-ničnega urada, s katero je možno brez poštnine obnoviti naročnino. Prosimo, da se p. n. naročniki poslužijo te položnice gotovo tekom desetih dni, da se jim po preteku te dobe ne UBtavi pošiljanje lista. Obstrukcija v Preski. Sorski libe ralci so imeli resen namen shod kat. polit, društva razbiti. Izbrali so si staro, že večkrat uspešno rabljeno metodo. Napojili so tri fan-tine, med njimi enega s harmoniko. Pričeli so aami, med tem naj bi bili najeti godci prigodli na dvorišče in s tem zvršili junaški čin. Prilezli so res godčevski najemniki, a ko so ae približali ogromni množici, jim je upadlo srce in muzike ni bilo. »H. . ., ali še niste dovolj pili ? pojte še v gostilno in še pijte; pa brž; potem pa začnite. ,Ali nimate nič poguma ?' " Tako je šepetal Kolenc, a preden je preteklo pet minut, so kmetje zagodli njemu, da mu bo gotovo celo življenje zvenelo v ušesih. Vaa medvodska okolica se smeje in je hvaležna Kolencu za izredno zabavo, ki jo je neprostovoljno pripravil. Imenovanje na južni železnici. Kontrolor g. Viktor B r a č i č je imenovan za višjega oficijala, g. I. P a h o r za ofi-cijala. Pozor, društva! Na shodu na Brezjah bo brezdvomno mnogo pevcev. Lahko se zapojejo nekateri krepki zbori, da pokažemo, kaj zmoremo z združenimi močmi. Zato naj pevci posameznih društev prineBO s seboj »SlovenBko pesmarico«, izdano po družbi sv. Mohora. Da bo petje tem toč-nejše, bi kazalo, da društva morebiti ponovijo sledeče pesmi, ki bi se skupno pele: Iz I. dela: št. 9. »Slovenec sem«, štev. 24. »Za dom med bojni grom«, št. 33. »Domovina«, št. 39. »Mladini«; iz II. dela: št. 1. »Domovina«, št. 3. »Jadransko morje«, številka 9. »Triglav«, št. 24. »Slovan«, št. 29. »Slavčku«. Vegov spomenik. Z Dunaja se nam poroča: Gospod stotnik F. Kaučič je naprosil dež. predsednika barona Heina, ki se je minoli teden mudil na Dunaju, naj si ogleda v velikem slogu izdelani načrt za Vegov spomenik, ki ga je izdelal akademični kipar Ivan Zajec. Gosp. predsednik si je v nekdaj Makartovem atelieju ogledal načrt ter izrazil popolno priznanje. — Jubilejni shod dekliških Mari jinih družb na Planinski gori. Veličasten, tri četrt ure trajajoč sprevod se je pomikal pretekli ponedeljek k Materi Božji na Planinski gori. Zastopane so bile mnogo vrstne drufcbe. Najmnogoštevilnejša je bila ona iz Starega trga, a v častnem številu so se udeležile shoda tudi cerkniška, hreno-viška, logaška, studenška, begunjska, gra hovska, planinska, šentvidska, trnjska, sla-vinska, preserska, rakitniška in idrijska družba, ki je s svojim pevskim zborom mo-pročno povzdignila prelepo cerkveno petje na Gori. Za slavnostnim govorom domačega gospoda župnika je sledila sveta maša. ki jo je daroval vč. g. idrijski dekan M. Arko. Popoldne pa je petnajst belo oblečenih dru' žabnic iz planinske Marijine družbe nastopilo zunaj cerkve na odru, kjer je bila postavljena lična Marijina kapelica. Na tem kraju so presrčno počastile imenovane dru-žabnice v imenu vseh navzočih družb svojo nebeško Mater. Nekaj izredno prazničnega je bilo pri tej slovesnosti bodisi v cerkvi, kakor zunaj cerkve. To je bila redka jubilejna slavnost v čast brezmadežni Devici. Težko bo letos nebeška Mati videla Se kje toliko navdušenih hčera poleg svojega trona, kakor v cerkvi na Planinski gori. Slava Ma riji in hvala njenim vrlim častilkam iz Notranjske I — Odlikovanje Strojnemu nadkomi-sarju gospodu Viljemu Poka de P o k a f a 1 v a je pcdeljen naslov inšpektorja, in oficijalu predstojniškemu namest niku gospodu Avgustu Koblerju povodom njegovega umirovljenja naslov viš-jega oficijala. — Slovenci na Dunaju. Odbor društva »Zvezda« na Dunaju vabi v odborovo sejo za prireditev Vegove 150 letnice; seja bo v torek, dne 28. junija 1.1. v hotelu »zur Post«; Dunaj I., Fleischmarkt štev. 16. Gospodje društveni odposlanci naj se gotovo blagovole udeleiiti te seje v kateri bo posvetovanje o tem, kako sestaviti spo red slavnosti, pomnožiti slavnostni odbor, csiguriti dovoljno število slovenskih pevcev in pevk, ki naj bi pri slavnosti sodelovali. Obenem vabimo uljudno slavna slovenska društva na obilno udeleibo izleta, ki ga pri redi izobraževalno društvo »Zvezda« v nedeljo, 3 julija 1.1. na Giesshtlbl pri Modlingu. Odhod bo popoludne ob 2. uri iz južnega kolodvora na Dunaju do poBtaje Brunn, Maria Enzersdorf, odtod 1 uro hoda skozi Brunn, Maria Enzersdorf, Liohtenstein park. Iloohleiten. Zibava in koncert na Giesshiiblu na krasnem vrtu restavracije J. Bruckberger (Giesshtlbl, Hauptstrasse 6) Pevovodja gosp. Vinko Krušič. P. n. gospodje pevci slavnih slovenskih akademičnih društev so Se posebno uljudno vabljeni. Dunaj, dne 24. junija 1904. Jak. Pukl, predsednik — Veliki stavbeni načrti v Gorici. Kakor pišejo n«-kateri italijanski listi, namerava goriški mestni magistrat stopiti že v najkrajšem času pred mestno starešinstvo z velikimi stavbenimi načrti, kojih izvršitev bi Btala okroglo eden milijon kron. Po teh načrtih bi se stavbišče, na katerem se na baja realka, porabilo za druge namene. V to svrho pa bi mesto kupilo še tri druge sosedne hiše. Vsa Bedanja poslopja na ome njenih stavbiščih bi se podrla do tal, in na združenih omenjenih stavbiščih vzrastla bi štiri nova lepa prostorna in moderna poslopja. V tih poslopjih pa bi bilo prostora za razne mestne urade, za neke šole itd. itd., a napravila bi se tudi stanovanja ca privat nike in v pritličjih bi bili prostori za prodajalnice. Govore ital. listi o omenjenih na črtih tudi, da bi bilo mesto pripravno od stopiti državi ono poslopje in ono stavbišče, katero je mestna občina pred par leti ku pila na Studencu (Via Alvarec), a država bi morala prepustiti mestu poslopje in prostor, kjer se nahaja zdaj gimnazija. Gimnazijo in realko naj bi pa zidali na prostoru na Stu dencu, katerega bi mesto odstopilo državi. — Hrvaške novice. Dvoboje-vali bi se radi zagrebški dijaki ter so sklenili pozvati na dvoboj poslanca S c h a 1 k a radi njegovih izbruhov proti izpitom zagrebške univerze. — Za rektorja hrvaškega vseučilišča je izvoljen profesor dr. Josip Pliveric — Za financijelno s a m o s t a 1 n o s t. Skupni hrvaški odbor vseh hrvaških strank, ki bo vodil akcijo za financijelno samostojnost Hrvaške, je izbral svojim predsednikom g. M. T k a I č i d a. — Klavnico hoče zgraditi mestna ob iSina v Skolji Loki. Mesto bo najelo 60 000 K posojila. — Cerkvenim tatovom, ki bo pokradli v Hirijah, je orožništvo na sledu. Tatova sta neki Ciri in Klari. Nekaj ukradenih stvari je orožništvo že dobilo. — Hočevarji v nevarnosti. Dunajsko finančno ravnateljstvo je izjavilo, da je igranje s številkami, katero izvajajo Kočevci s tako zvanim »Hach od«jr nieder«, smatrati za ha-«ardno igro. — f Ivan Jaklič. Umrl je 27 letni sin spoštovane družine Jakličeve iz Sv. Ivana pri Trstu. Pokojni Ivan šel je na Kranjsko, da si pribori zopet svoje nekdanje zdravje, ali iskal je pomoči zastonj; izdihnil je svojo dušo dne 18. t. m. v Ribnioi. Bil je vpisan tudi v graško univerzo. — Poletne obleke za vojake v Dalmaciji in Bosni namerava naročiti vojna uprava. — Vinska trta v novomeškem okraju kaže glasom došlih poročil od ondot-nih vinogradnikov lepo. Doslej toča ni Se napravila posebne škode. Bog obvaruj vinske gorice in polja ledenega crnja. Sklep šolskega leta na ljudskih šolah v logaškem in postojnskem okraju bo 50. julija t. 1. dopoldne. — Umrl je v Kremenici pri Igu 77 let stari član okrajnega šolskega sveta g. Anton Kraljič. — Petrolej bo ceneji z mesecem julijem. — Goreč železniški voz. V Pod nartu je pretekli četrtek pričel goreti voz tovornega vlaka, v katerem so bili prazni sodčki plzenskega piva. Streha voza je pogorela, sodčke bo pa rešili. — Imenovan je g. dr. F r i d e r i k L u k a n za lokalnega komisarja za agrar-8ke operacije z uradnim sedežem v Ljubljani. — G. dr. Ivan Lenarčič je imenovan za amanuensisa na tehniški visoki šoli na Dunaju. — Novo opekarno je zgradil na svojem travniku g. A n t o n P o t o k a r , posestnik na Račjem selu in odbornik občine Trebnje. Zemlja je zelo dobra za izdelovanje opeke. Delavci so domačini iz Straže. — Dolenjske železnloe so imele v preteklem poslovnem letu dohodka 651 254 K stroškov pa 503.114 K 95 vin. Dolga ie še 30.000 K. V vodo skočil je osemdeset let stari vž itiu Jožef Pevšnar ic Postojne. S svo« um sinom sta delala na njivi; okoli 4. ure popoldne je rekel svojemu sinu, da gre domu. Krenil je mimo Deklevovega mlina. Na žagarjevo vorašanje, kam je odgovorit : »Naprti« Ne /Uie^ ..d /age je skočil v potok Pivke t-r ut nil, kjer bo ga drugi dan mrtvega, izvlekli iz vode. Ze dalj časa ae je opazovalo, da je bil mož urno-bolen. — Ponesrečil. Jakob Janša, tesar iz Koritnega, je postavljal na železniški progi med Dobravo in Javornikom lesene odre. A nesreča je hotela, da je padel z visocega odra ter se tako nesrečno udaril na Benoe, da je drugi dan umrl. — Slavnosti delavskih društev v Trstu. D e 21. avgusta t. I. bo praznovalo »Delavsko podporno društvo" v Trstu 251et nico svojega obstanka. Dne 21. avgust« ob 8. uri zjutraj bo služba božja pri sv. Antonu novem, katere se udeleži omenjeno društvo korporativno z zastavo in godbo. Odhod iz pod sedanjih društvenih prostorov bo ob 7'/» uri. Iz cerkve se društvo ne povrnevečvsvoje stare prostore, ampak naravnost v »Narodni dom« vsvoje nove pr« store. Popoludne bode velika veselica na vrtu »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu. Na veselici, kakor tudi zjutraj, bosta sodelovala popolna W«gnerjeva godba in »Slovansko pevsko društvo«. Pričakovati je velikanske udeležbe. — Včeraj je praznovalo tržaško tiskarsko društvo 25!etnico svojega obstanka. — Strajk zidarjev v Trstu. Med štrajkovci je nastal razpor. Nekateri so nam reč zadovoljni s tem, kar so jim obljubili podjetniki. Ti so imeli včeraj ob 10. uri dopoludne shod na podlagi § 2 v gostiln; »Ai due moreri« pri Sv. Jakobu, N a t e m shodu so sklenili, da se podajo na delo v ponedeljek. Imenovan je bil obenem odbor štirih delavcev, katerim je naloženo, naj skušajo doseči cd podjetnikov še nekatere druge poboljške. — Dunajski občinski svet in podraženje mesa. V seji dne 23. t. m. se je dur n f hfiinski svet pečal z vprašanjem, kako r. v/.rociti znižanje cen meH». V t* namen je dunajska občina «ulenila usian v tev lastne mesnice in prodajo ms- n« debelo na način, ki smo ga ie obrazložm v našem listu. — Nastanovitev topničarjev. Med strelnimi vajami na topničarskem strelišču pri Krškem bode od 19. julija do 5. avgusta nastanjen 9. divizijski topničarski polk v Vidmu, Rajhenbergu in Stari vasi ; 7. divizijski topničarski polk bode od 23. do 29. julija in 8. divizijski topničarski polk od 2, do 7. avgusta nastanjen v Krški vasi in v Brežicah. V Krškem in Veliki vasi bode nastanjen od 16 Ho 29. iuliia 3 korni topničarski pr.ik ; oi 30. u i- dj 7. avgusta 7. divizijski topničarski polk in od 8. do 16 avgusta 8. divizijski topničarski polk. — Osebna dohodarina. Vlada je v soboto izdala ukaz dohodkov iz osebne do hodarine 1. 1903 Vsa direktna dohodarina znaša 150708 434 kron. Pridcbnin« in rent nina sta Be nekoliko zmanjšali, ost li < sebni davki so višji. V smislu znkona dobi država 120,403474, dežele 6 milijon- v ud zemljiškega, obrtnega in davka od poslopij se odpiše 22,943.342 kron, torei znaša prebitek 1,579.500 kron. Od tega dobe še država in dužele -.olovico, torej 789.750 kron. — Nesreče na Jesenicah. Ponesrečili so se v petek, dne 24. t. m., kakor smo kratko poročali, trije delavci. V predoru je Jožef Galjot prišel med dva voza, ki sta ga stisnila s toliko silo, da je dobil več notranjih poškodb in je malo upanja, da bi okreval. — V kamnolomu na Mirci pa se je na Petra Battiston-a usulo kamenje, da je po celem životu hudo ranjen ; prepeljati so ga morali v bolnico na Hrušici. — Mlad delavec začetnik J. S v e 11 i n je bil v tovarni ob desno roko. Nevedeč, kako nevarno je pri vrtečih se kolesih jemati v roko žico, ki je v zvezi s kolesi, je hotel hitro prenesti klopčič žice. Pri tem je kolo zagrabilo žico in njegovo roko ter mu jo popolnoma razmesarilo. Prenesli so ga v tovarniško bolnico, kjer sta mu zdravnika še ostali del roke odrezala. — Dekliška šola v Kranju dobi s prihodnjim šolskim letim peti razred. — Na poti v bolnico skočil v vodo. V Kokro je Bkočil minulo sredo raz kokriški most v Lajhu umobolni Aleš Sre-brnjak iz Vogljan. Krojač Janez Nahtigal iz Vogljan, ko ga je ravno peljal v ljubljansko bolnico, je Srebrnjaka nepoškodovanega potegnil iz vode. — Dr Graziadio Luzzatto se nahaja na Ktfu. Vsaj tako je sporočila te dni v Gorico tudi višja sodnija v Trstu. Tam ga je videl neki tržaški trgovec pa ga malce začuden vprašal, kaj dela tam, ker ni še nič vedel, kaj je storil. Graziadio je odgovoril, da se nahaja tam po opravkih Ko se je vrnil trgovec domov, je izvedel, kakšni so ti opravki. Na Krfu živi tudi tržaški odvetnik dr. Angeli, ki je ušel iz Trata radi storjenih svinjarij. — Sodnim pristavom v Sežani je imenovan dr. Oskar C u m a r , komisar c. kr. državne železnica, ki je poprej služil v sodnijski stroki. Ljubljanske novice. Župan g. Ivan Hribar je izdal naslednji oklic: bomeščanje.' Dne 16, 17. in 18. julija t. 1. praznoval bode »Ljubljanski Sokol« svojo štiridesetletnico. V večjo proslavo taga praznika vršil se bode o tej priliki v Ljubliani vsesokolski iclet, na katerem se zbero mnogoštevilni odposlanci vseh slovanskih društev naše države. Meščanstvo ljubljansko je doslej v podobnih prilikah vedno še pc kazalo, kako mili in dragi so mu slovanski gostje v beli Ljubljani; prepričan sem zato pa nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleki posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj anlform avstrijskega društva železniških nradnlkoi O u 124 12—7 Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale G. Skrbič ZAGREB, Ilica 40 priporoča svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. Ceniki zastonj ln franko. SiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii | Že skozi 19 let 1 ■^VOCo(£k boleham na želodcu. Po i poskušnjah z različnimi § zdravili sem začel leta H 1896. rabiti Vašo = tinkturo j za želodec, | ki mi je vedno prav | dobro služila kot učin- | kujoče zdravilo, pa ne 1 = . . , . le meni, ampak tudi I | raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- I | daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, i e ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—7 š I Friderik Repolusk, 1 = | Župnik v Št. Vidu nad Valdehom, p.lMiaalina. = = 16. dee. 1003. = | Resnici čast! 1 1 Vaše „2«leznaf0 vino" se mi je pri I = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, i = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav Š I posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- i = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- = | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato I | morem Vaše res izborno železnato vino iz = | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih i | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | 1 Anton Žnidaršič, I = iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko i = 1. marea 1004. = 1 Naročila »sprejema proti povzetju ln točno Izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | S lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni = = založnik Njihove Svetosti papeža. š ■■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMi ii miiimiimiiiiiff Sezona maj do oktober. (Oktober-april: zimsko zdravilišče.) Mineralna in glinasta kopel DAR UVAlt (Slavonija). Postaja c. kr. priv. južne železnice. Direktna zveza z Budimpešto in Dunajem. Železate kopeli in kopeli v glini, temperatura vrelca 34 —50°C. marmornate, porcelanaste, zrcalne, glinaste in kopeli v barjevini. Preizkušen zdravilni uspeh pri vseh ženskih boleznili, slabokrvnosti, revmatizrnu in trganju. Udobno prirejen fango oddelek : Zadelavanje z Izredne zdravilnim daruvaraklm mineralnim glinastim blatom, s čimur se posebno pri zastarelih revmatiških boleznih in trganju kakor tudi pri zastarelih ženskih boleznih (eksudatih) dosežejo sijajni uspehi. Novo zgrajeni, elegantno opravljeni oddelek za stanovanja, kakor tudi novozgrajena bralna soba sta zvezana s kurjenim koridorjem z Ivanovimi kopeli in fango - oddelkom. Od rimskih časov sem slovito in staroznano kopališče, v krasni dolini slavonskega srednjega pogorja, obdani od od gozdov bogatih višav. Zdraviliška poslopja sredi krasnega senčnatega parka Acetilenova plinova razsvetljava, kopališka godba, Lawn - Tennis, kegljišče, zdraviliški plesi, knjižnica, zanimivi izleti v zgodovinsko znamenito in krasno okolico. Krasna izprehajališča, ki so posebno pripravna za miru in oddiha potrebne mestjane. Popolna hr«na v zdraviliškem hotelu po 80 K (1. razred) in 60 K (11. razred) na mesec. Postrežba najpazljivejša in najtočnejša. Za p. n. vojaške, državne in železniške uradnike olajšave. Pred in po seziji znatno znižane cene. Zdravnik-voditeli kopališča dr. F i s c h e r, poleg tega poslujeta v kraju še dva zdravnika. Prospekte in pojasnila daje rade volje 8io 8-8 Ravnateljstvo zdraviliškega zakupa Daruvar. 4.4.4.4.4.4.4.44.4.44.4.44.4.44 4.444444.44.4.4.4. 4 4.4. Naivpria 7alnaa naibo,iša in najcenejša tvrdka za ildjvctja LdiU&il) naročevanje ozir. nakupovanje CopiČev za pleskarje, aobne slikarje, zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vo z o ve. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/,, V« ll» in 1 kg. Jantarjeve glazure za pode. Edino tipeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega xj vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 50—35 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfelda. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, sajamCeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, k e m i 6 n i h, prstenih in r u"d n i n a k i h. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših- Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1. 1832. L kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. — 4 4.4 4.4.4.4 4.4-4.4.4.4.4.4-4^'f-ff'f^'f'f^'f-f-f-f'f-f-f-f'f I(dajaU)l) ln adfCT*rai andaik: Rr. i»aa»l| Žitnik. Tuk ,Katoliške Tiikarne" v Ljubljani.