Posamezna številka 6 vinarjev,
SleV. 184. '"en Ljubljane 8 vin.	\j LjD&ljaDI, V lIRt, 12. OVODSll 1913.
Lctfl XLL
K 26--. . „ 2'20 „ 29--
= Velja po pošti: —
Za celo leto naprej ., za en meseo „ . . za Nemčijo oeloletno . za ostalo Inozemstvo . '„ 35'—
V	LJablJani na dom:
Zi celo leto naprej , . K 24-— za en mese« „ . . „ 2*—
V	upravi prejema, mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo leti ...... 1'—
za Nemčijo oeloletno . „ Ba— zi ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 ,, za večkrat primeren popast.
Poročna (Mila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
- 1 Poslano: 1 1 enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
Ikar Uredniitvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne b=« sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Velika siiska v Bulgariji.
(Prof. Anton B e z e n š e k.)
Sofija, 1. avgusta.
(Opomba: Skoraj tri tedne smo bili ločeni od celega sveta; pošta in brzojav nista delovala. — Pis.)
Dan za dnevom prihajajo begunci iz Makedonije in odrinskega vilajeta v razne vasi in mesta Bulgarije. To je novodobno preseljevanje narodov. Kakih sto tisoč teh nesrečnih siromakov je že v deželi, a šc vedno prihajajo novi — še bolj nesrečni in siromašni. Kaka usoda jih čaka tukaj? — Oni ne vedo, da pridejo v vasi in mesta, kjer jc beda vsled dolgotrajne vojne žc tako velika. Ali čeprav vedo, kam pa naj drugam beže? —1
»Kuda če suza, ako nc na oko?« pravi hrvatski pregovor. In res, kolikor sc more storiti za te nesrečnike, se stori: vlada jc dala kot prvo podporo četrt milijona, narodno sobranje določi le dni še večjo svoto, razna društva storijo, kolikor premorejo in posamezni meščani in vaščani tudi nc zaostajajo. Vendar kaj vse to pomaga, ko je beda tako strašna, ko ti ljudje — samo žene, otroci, starci in bolniki — nimajo ničesar, razen nekaj raztrgane obleke na sebi. Vse šole, katere še niso bile napolnjene z ranjenimi vojaki, so zavzeli sedaj ti reveži; vsa javna poslopja, kjer so mogli kako sobo sprazniti, služijo sedaj beguncem za prenočišča. Spi se že tudi na golih tleh; ampak kako je mogoče toliko lačnih želodcev nasititi, 1 vo že par lednov na potu niso dobili tople hrane. Ob ccstah so našli nekaj sadnega drevja — kako divjo hruško ali slivo, a po njivah so dobili tupatam pest žita ali strok turšice. To so jedli surovo in nesoljeno — kakor prvobitni ljudje v starodavni dobi.
Da se pri taki hrani mora želodec pokvariti, je razumljivo. Čudno jc, da ni vslccl tega več bolezni in umiranja. Da, ti ljudje morajo imeti železno naravo, da vzdrže toliko časa take napore. Posebno sem so čudil, gledajoč otročiče, ki še veselo skakljajo okolu svojih otožnih mater, katere nosijo navadno na vsaki roki še po eno dete, a na glavi culico s plenicami in borno prtljago.
Tukaj so matere, a očetje — Bog ve, kje so: morebiti se bijejo kot četniki ali pa so že padli v boju, ali so postali žrtva kakega krvoločnega napada med begom. Tudi mnogi otroci so sc izgubili, matere so jih brezuspešno iskale. Sedaj togu-jejo za njimi.
Ker ni več očeta, ki bi skrbel za rodbino, je nc samo sedanjost nego tudi bodočnost teh nesrečnih rodbin osodcpolna.
Bulgari so žc v starih in novih časih večkrat okušali grenko osodo b e g s t v a.
Narodne pesmi opevajo žalost vsled zapuščanja rojstnega kraja in slikajo vse greze begstva ter muke in ležave beguncev.
Celo imena nekaterih vasi nam pričajo
0	usodi, katera jc pripeljala t jc dotične prebivalce. Taka imena so: Bežanovo, Be-gunovci, Bcžan, Bežanovci in dr. Bulgarski narodni pregovor veli: Bcžanova maj-ka ne plače, a Stojanova';, kar pomeni: mati bežeča sc nc joče, a ena, ki stoji ali ostane — ki nc more zbežali; gorje njej, ko pride sovražniku v roke. To jc narod izkusil na mnogobrojnih begstvih, to vč iz lastne izkušnje in iz žalostne svoje zgodovine.
Današnje etnografsko razširjenje Bulgarov jc v znatni meri pripisovati česlemu beganju njihovih pradedov. Bulgari so zapuščali v raznih vekih in pri različnih prilikah svoje rojstne kraje ter bežali v bližnje in daljne dežele: 1. ako jc prišla kakšna epidemija, največkrat kuga; 2. kadar so jih napadali hudobni sosedi; 3. kadar sc jim jc ponesrečila kaka vstaja in 4. kadar sc je tuja armada po sklepu miru ali po -neugodnem izidu vojne pomaknila iz zavzete dežele.
Tc šliri vzroke begstev našteva prof.
1	š i r k o v , izvrsten poznavalec bulgarskega zemljo- in narodopisa v svojem spisu o bulgarskih beguncih (v -Miru« št. 3941).
Kadar sc jc pojavila k ti g a , so zapuščali Bulgari svoje hiše po mestih in vaseh ler bežali Irumoma v planine in se niso prej vrnili, kakor cla jc kuga prenehala. Ako je pa huda bolezen dolgo trajala, estala so mesta in vasi pusta, a begunci so si osnovali nova prebivališča v planinah. Tako so poslale gorske vasi in tudi manjša gorska mesta. O Icm vedo šc dandanes marsikateri prebivalci v gorskili vaseh pripovedovali.
Na podoben način sc da tudi razjasnili, kako so prišle kompaktne množice Turkov in Albancev v lake pokrajine, ki bi po etnografiji in zemljepisni legi morale biti in so nekdaj bile bulgarske: bojeviti Turki in Albanci so pregnali mirne bulgarske prcbivalcc iz obdelanih in rodovitnih pokrajin, pa so se sami tam naselili. Bulgari so morali zopet bežati v planine ali v take kraje, kjer jc bila dežela manj rodovitna, samo da so imeli mirnejše življenje.
Šc cn važen vzrok begstva Bulgarov v Makedoniji in Srbov v Stari Srbiji je bilo v poslednjih letih preseljevanje Turkov,
iakoimenovanih »mohadžirov« iz Bosne in nekaterih krajev Bulgarije v najrodovit-nejše tamošnje pokrajine. A v prejšnjem veku je turška vlada sistematično naseljevala Tatarc in Čerkese med Bulgare. O tem pričajo poleg drugih podatkov imena: Tatar-Pazardžik, Čcrkez-kjoj in dr. To so bili jako nevarni sosedi za mirne prcbivalcc v listi okolici; to so bili pravi razbojniki in hudobneži, katerih sc ni bilo mogoče ubraniti in pred katerimi ni ostalo drugega kol bežali.
Znane so razne v s l a j c v Makedoniji in drugih pok rajina h Turčije. Skoraj nobena se ni posrečila. Konec je bil ta, da so Turki poklali vse prebivalce dotične vasi, mesta ali okolice, kateri sc niso mogli rešiti z begom. A oni, ki so sc poskrili doma, so čakali samo ugodnega tre-nulka, da morejo zbežati v kako večje mesto med svoje rojake ali pa preko meje k bratom po krvi ali veri. Bežali so v Srbijo, v Rumunijo, a tudi na Ogrsko, n. pr. ob času Marije Terezije.
Največje preseljevanje, združeno z najtežjimi mukami, jc pa bilo vsikdar, kadar so osvobojevalnc ruske ali avstrijske armade na Balkanu bile primorane umikati se pred sovražnikom. Tedaj so morali z njimi vred bežali ludi vsi prebivalci do-tičnih širokih pokrajin. Kakršen jc bil beg armade — počasen, brzi ali divji, — takšen je bil tudi beg ljudstva, posebno žen, otrok in starcev; kajti fanlje in možje so pomagali armadam kol domobranci (opolčenci) ali četniki.
Oni, ki so prišli do meje, so sc podali navadno z islo armado preko meje ter se potem naselili v dotični državi. Tako so prišle mnoge bulgarske naselbine v Avstro-Ogrsko, v Rumunijo in Rusijo.
Pa ludi v notranjosti Bulgarije bilo je česlo beganjc iz enega kraja v drug. V velikih trumah sc bežali ob času rusko-turške vojne 1. 1S77.—78. prebivalci iz Tra-kije preko balkanskega gorovja v severno Bulgarijo pred ljutimi Turki, kaleri so ropali, požigali in pustošili po rodovitnih in lepih krajih okoli Stare in Nove Zagore, po dolinah Marice in Tundže.
Ta beg jc predstavil mojstrski italijanski kipar Z o c h i na iztočni plošči spomenika, ki je bil povzdignjen pred kakimi desetimi leli na velikem prostoru pred narodnim sobranjem v Sofiji v spomin osvobodilne vojne in carja-osvoboditelja. Tam gledaš celo trumo bulgarskih beguncev, večinoma žen in otrok, katere vodijo ma-lere za roke ali jih nosijo na hrbtu. Možje nosijo orožje in nekaj borne prtljage, kar so mogli doma šc ot.eti. bežeči pred ropa-jočimi Turki.
Na ta ginljivi prizor sc vsaki dan, ko
me pelje pol mimo spomenika, rad ozrem s pomilovanjem onega ljudstva, ki je moralo prenašati tako bedo pod turškim jarmom pred osvobojenjem. A nikdar si ne bi bil mogel pomisliti, da bom prav takšen prizor videl še po osvobojenju Bulgarije,
Žalibog se ponavljajo takšni pretresajoči prizori šc danes po sofijskih ulicah in trgih. Trope bosih, lačnih, utrujenih in oslabljenih žen, otrok in starcev korakajo lc dni pred mojimi očmi mimo istega spomenika: ako je že prizor, izklesan iz marmorja, jako ganljiv, kako šele more dirniti srce človeško živ prizor — živa priča grozne ljudske bede in nesreče! A k temu pride še bridka prispodoba: oni, katere nam predstavlja marmorni kip, so bežali pred divjim Turkom, a li-lc živi in polživi nesrečniki beže pred kristjani iz Makedonije!
Med begunci so poleg večine pripro-stih vaščanov in vaščank tudi nekateri meščani, pri nekih oddelkih šc duhovniki in učitelji. Vsi so borno oblečeni in bledih lic; prestani strah jim še takorekoč gleda iz oči. Neke ostarele ženice in neke matere z dojenčki jahajo na mulah ali oslih, poleg pa korakajo otroci, kuštravih glav in z raztrgano obleko.
Moj pogled sc jc slučajno srečal s pogledom matere, ki je nosila dvoje otroči-čev na rokah. V tem pogledu je bilo toliko milobe, v teh očeh toliko muke izražene, da bi se moralo kamenje pretresli in začeti klicati s pesnikom:
»Kot divja zver bral brata gonil« Grozna usoda! —
Bcgunci iz Makedonije prihajajo preko Kjustendila in Samokova v Sofijo, kjer jih jc danes žc na tisoče. Ti bežijo pred kristjani. — A oni iz Odrinskega prihajajo preko Svilengrada v Slaro Zagoro in preko Stanimake (čez Rodopskc gore) v Plovdiv. Ti pa beže pred Turki.
Kar jc bilo namreč Bulgarov med Ča> taldžo in črlo Midija—Enos, kjer je projektirana nova meja, so se preselili pred kratkim v odrinsko okolico; a komaj so se za silo tukaj naselili, žc so sc vrnili Turki ter v velikih krdelih nastopali brzo proti Odrinu, Lozcngradu in Dimotiki. Tako sc bili bulgarski priseljenci primorani zopet dalje bežati in iskati zavetja v Bulgariji. Šc divja zverina ima boljšo usodo v svojih brlogih.
Mnogo beguncev so pa dohiteli oddelki turške konjenice ter vse posekali med poloma. Kosi mesa in posamezni udje teles leže sedaj ob cestah, ki vodijo proti stari bulgarski meji. Zapuščene vasi in naselbine so pa Turki zažgali. Polje jc bilo že v prvi vojni opustošeno, nove setve letos še ni bilo. A kjer ni setve, ni želve.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
v.
Jahali so torej, poročnik in podporočnik naprej, za njima pa kozak, ki jc pazil na konje in stregcl.
V gozdu so pustili za sabo oddelek, katerega je zbral vahtmajster, da bi sc v Tesni najedel in napil.
Prihajala sta iz gozda na peščeno pot 111 jahala v korak, držeč naliajc v rokali.
»Pop je rekel, da je dvor za cerkvijo, torej gotovo tam,« pokazal jc z na-liajko na pristavo.
»lini, bova že izvedela,« jc odvrnil podporočnik.
»Vam, Aleksij Kirilovič, jn-epuslim madame, zabavajte se, a jaz k mladi,« se jc nasmehnil poročnik.
»Mi jc vseeno, Nikolaj Gavrilovič. S Poljakinjami jc težko.«
»Toda kozakom se ne upro,« se jc nasmejal.
Pustila sta za sabo vas in prihaja-
la na grajsko dvorišče. Konje sta pustila pred verando, izročila jih kozaku in šla smelo v predsobo.
Tu je pritekla k njima mlada deklica in pobledela, ko ju je zagledala ter vprašala s trepetajočim glasom:
»Cesa želita, gospoda?«
»Ali je gospodinja doma, kaj?« sc jc nasmehnil poročnik.
»Ali gospa?« jc zajeeljala.
»Saj pravim gospodinja, a po vaše nc vem, kako se reče.«
»Gospa je,« in hotela jc oditi, a zadržalo jo jc vprašanje podporočnika:
»Ali jc hčerka doma?«
»Nc vem, ne razumem,« je zajecljala.
»No, gospodična po vaše, ali jc?«
»Menda je, toda ne vem,« ter je izginila.
Trcnotek sta stala v predsobi, si popravljala obleko in lase pred zrcalom, vtaknila na hajke za obucle, kakor zahteva olika, pogladila si brke, slednjič je pa prišla služkinja, odprla stranska vrata in rekla nemirno:
»Prosim gospoda, gospa pride la-koj . . .«
Vstopila sla v majhen salon s klavirjem, opravljen po stari modi, s policami, polnimi spominkov.
»Oprava ni nič posebnega,« jc pripomnil podporočnik.
»Starina,« je dostavil poročnik, »da bi le oni bili mladi.«
»Čudno ljudstvo, nobenega razkošja ni pri njih., videti jc treba pri nas kupca v Rostovu. žamet in zlato, a njegove hčere, to so dekleta.«
»Kaj boste, Aleksij Kirilovič, Poljaki imajo palače. Pred letom sem bil v neki palači, lo je razkošja, da si oči izbuliš. No, a Poljakinje so čedne, nič jim ni reči. Naše so močne, velike, pri njih pa na Poljskem je vse čedno, med prsti bi jo lahko /.vil, toda vljudne so.«
»Pri Poljakih je vse vljudno, toda zvito, ali sc vi, Nikolaj Gavrilovič,« se je nasmejal podporočnik, »nisle zaljubili v kakšno Poljakinjo?«
»Misliš, da sem znorel ali kaj?« sc jc razburil, »nekaj druzega je ugajali, kaj druzega. ljubiti.«
Molčala sta nekaj časa. Podporočnik jc stopil k oknu in zaklical:
»Nikolaj Gavrilovič, naši konji šc stoje na dvorišču!«
»Tepce, ta kozak,« ter je odprl okno in zakričal: »Hej, pelji konje v hlev, daj jim ovsa in pokrepčaj sc sam!«
V tem Irenotku jc slopihi v salon ne mlada ženska, črnih las, mešanih s sivimi, s sledovi minule lepote na bledem, izmučenem obrazu, pogledala ic
smelo na gosta in vprašala z ostrim glasom:
»C.csa pa gospoda želita?« Poročnik, ki je bil prepričan, da sc razume na družabno oliko, se je poklonil in rekel z nasmehom:
»Najprej prosim, madame, vsedi-te se,« pokazal je na zofo, »potem vam hočem pa predstavili svojega tovariša. Nc znava vašega jezika, škoda, toda bomo se že kako razumeli, sa j smo vsi Slovani, razumem pa poljsko dobro.«
Sedla je s poobhičcnim obrazom in jo so enkrat ponovila vprašanje.
»Takoj vam pojasnim najin obisk, loila držali so jo irelm predpisov olike. Gospa, mislilo, da sc mi z nad Dona nc razumemo na civilizacijo, toda pri nas sc mora vsak oficir razumeti na civilizacijo.
No dvomim,« jc odvrnila suho. ■!Torej dovolite, madame, da vam predstavim podporočnika donskih ko-zakov,« prijel ga je za roko, »Aleksij Kirilovič Krivonosov, vrl deček za vse, samo preveč ljubi oči lepih deklet.«
»Nikar tega. nc govorite, Nikolaj Gavrilovič, koliko sem že videl v življenju lepotic, pa vendar še nisem izgubil srca.«
»Sodila, gospoda, in morda bi mi hotela povedati, kaj je vzrok vajinega
obiska
(Dalje prih.)
V Trakiji jc danes ccla puščava; ta plodo-rodna dežela bi se mogla sedaj imenovati »c v r o p e j s k a Sahara«.
V	vzhodni Makedoniji je pa pustošila grška armada, ko se je maloštevilno bulgarsko vojaštvo umikalo pred njenim navalom, boreč se z močnim sovražnikom za vsako ped zemlje. Grška konjenica, ki je zasledovala Bulgare, je med potoma zažigala mesta in vasi, ubijala žene in otroke, katere jc našla po vaseh ali na polju. Begunci pa so imel pred seboj slaba pota, same kozje steze črez strme gore in puste planine; med potoma so trpeli glad, padali so od strahu in utrujenosti — mnogo jih je obležalo mrtvih. Tako s-* more reči, da jih je umrlo toliko vsled teh muk med begom, kolikor jih je padlo pod grškimi sabljami.
Koliko jih je pa popadlo pod plamenom gorečih hiš in shramb v domači vasi, ko so se pripravljali za beg in hoteli rešiti nekaj potrebnega za pot!
Begunci pripovedujejo strašne reči, tako da se človeku, ki to posluša, koža ježi, lasje vstajajo pokonci in srce vtriplje od groze in gneva.
V	Bulgariji se nahaja dandanes okoli sto tisoč beguncev. Samo v Sofiji jih je nad deset tisoč; v Plovdivu, Stari Zagori, Jambolu, Burgasu itd. po tisoče. Država je vsled desetmesečne vojne že toliko trpela, da bi skoraj ne mogla še novih bremen prenašati; vendar se iz krščanske in bratske usmiljenosti stori s strani države in posameznikov kolikor mogoče v podporo beguncev. Nastanjeni so po šolah in zasebnih hišah; nekateri imajo tukaj svoje prijatelje in sorodnike, kateri skrbe za došle goste v njihovi nesreči. Neznaten del beguncev razpolaga s skromnimi sredstvi za hrano, a večina jih je brez beliča, brez obleke in brez skorje kruha. Vzeli so seboj le to, kar so naglo pobrati mogli in kar jim ni bilo pretežko na dolgem potu. Zbolelo jih je mnogo med potovanjem in marsikateri je našel svoj grob v kakem rovu ob potu. Ako jc bil slučajno duhovnik med trumo begajočih, izpel mu je na kratko mrtvaško molitev in množica nesrečnikov je vzdihnila rajnemu; Bog da ga prosti! < On je že prestal, kar mu je bilo določeno na svetu, a Bog vedi, kaka usoda čaka šc ostale dosedanje njegove sopotnike.
Bulgari v istini pokazujejo sočutje — ne z besedami, a z dejanji — in store radi, kolikor premorejo za svoje nesrečne brate. Še begajoči Kucovlahi so našli tukaj dober sprejem, četudi so Rumuni — njihovi bratje — bili Bulgarom vojno napovedali. Tukaj so jih Bulgari sprejeli kot svoje bližnje in jih po želji, izraženi iz Bukarešta, poslali na državne stroške tja, kjer imajo svoje rodne brate.
Ni torej istina, kar se pripoveduje po raznih časopisih o bulgarski okrutnosti ali trdosrčnosti. Bulgari niso zakrivili onih grozovitosti, kakršne jim pripisujejo pro-tivniki, kateri se čutijo sami kot krivci in bi se radi na ta način pred civilizirano Evropo umili.
To jc ironija usode, ako sc Rumunija vojuje proti Bulgariji v družbi z Grčijo, a njeni bratje, Kucovlahi, beže pred grškimi okrutnostmi iz Makedonije v Bulgarijo, pa najdejo tukaj varno zavetje!
Razen Bulgarov in Rumunov beže pa v tem času, ko se Bulgarija vojuje s petimi sosedi (z Grčijo, Srbijo, Črnogoro, Rumunijo in Turčijo), tudi posamezni Turki in nekateri Grki (iz Odrinskega) v to zelo izmučeno državo. Vsi najdejo tukaj svoje pribežališče v teh kritičnih časih, vsem sc daje kruh in postelja, brez razločka vere in narodnosti. Za vse begunce se skrbi očetovski, vsakemu se otrinjajo solze gorja iz oči, po krščanskem načelu:
Odpri srce, odpri roke,
Otiraj bratovske solzč,
Sirotam olajšuj gorje!
Drug olas zvona.
Bulgarski listi pišejo:
Ker jc bila Bulgarija dolgo odrezana od drugega sveta, so v Bulgariji šele pozno izvedeli o sistematičnem sra-motenju Bulgarije po srbskem, grškem in zapadnocvropskem časopisju. Bulgarija zahteva, da naj mednarodna komisija preišče zverinstva v zadnji balkanski vojski. To zahteva posebno z ozirom na Grke. Grki so namreč sami izvrševali strašna zverinstva in potem podtikali Bulgarom. Grozovitosti v Sc-resu so glasom bulgarskih virov Grki sami provzročili, ker so udrli v bulgarska skladišča orožja in napadli bulgarske vojake. Vsa grška poročila so skrajno pristranska. Tuji konzuli stvari niso mogli sami preiskovati, ampak so bili odvisni od grških vojaških oblasti. Avstrijski konzul v Scresu Zlatko je baje po rojstvu Grk.
Bulgari so spoznali, da jim je največ škodoval grški kralj Konstantin, ki jc pošiljal v zahodno Evropo obširna poročila o bulgarskih grozovitostili. Ko so pa Bulgari zahtevali, naj vso zadevo preišče mednarodna komisija, jc grški kralj to odklonil.
Bulgari so uvideli, da bi sc sestav-ljenjc in preiskavanje mednarodne komisije preveč zavleklo ali pa bi bilo sploh nemogoče, zato pa apelirajo na balkanski komitet v Londonu, naj stvar preišče. V tem koniitctu so sami Angleži in sc torej smejo Bulgari zanesti, da bo balkanski komitet vso zadevo nepristransko prciskal.
V istem zmislu pišejo bulgarski listi o srbskih grozovitostili, ki so se glasom njih v Makedoniji vršila; v časopisih se obširno opisujejo s pričami dokazana zverinstva srbske in grške vojske v Makedoniji. V Bulgariji jc nad 100.000 bulgarskih beguncev iz Makedonije in ti pripovedujejo strašne reči o grozovitostili Srbov in Grkov. Nad vse strašna zverinstva in opustošenja so izvrševali Grki. Grška zverinstva so potrjena nc samo po bulgarskih, ampak tudi po turških pričah. Velikansko število bulgarskih beguncev iz Makedonije — povečini so žene in otroci — jc samo glasna priča o grozovitem postopanju srbske in grške \ojske proti ueoboroženemu prebivalstvu. Nasilja nad ženami in deklicami so skoraj brez števila; veliko število bulgarskih žen in deklet so vojaki nasilno odpeljali v svoja taborišča. Velikansko število makedonskih beguncev prizadeva Bulgarom veliko skrbi in brez dvoma se bo šc veliko pisalo o srbskih in grških grozovitostili, ki so povzročile toliko bede in opustošenja.
Po miru.
KRALJ KAROL ŽELI SLOGE VSEH BALKANSKIH DRŽAV.
Bukarešt, 11. avgusta. (Agcnce Te-legraphiquc Roumane.) Sinoči jc bil v kraljevi palači gala dine na čast mirovnim delegatom. Dineja sc je udeležil tudi predsednik senata in spremstvo kralja in princcv. Pašič jc sedel ob desnici, Venizelos ob levici kraljice, na kraljevi desnici prcstolonaslcdnica, ob kraljevi levici črnogorski ministrski predsednik Vukotič, bulgarski delegat Tončcv jc sedel ob desnici prestolona-slcdnicc. Pri desertu je kralj govoril sledečo napitnico: Vesel sem, ker so okoli mene zbrani tisti delegati balkanskih clržav, ki so v glavnem mestu Rumunije sklenili in podpisali mir. Mir, ki ga jc cel svet. tako želel, jc na eni strani zahteval močno voljo k sa-moodpovedanju in k bolestnim, a ne-izogibljivim žrtvam, da sc končajo krvavi boji, ki so lc predolgo trajali med narodi, ki so določeni, da. složno žive. Te žrtve pa. sc znižajo v upanju, da napoči doba medsebojnega zaupanja in blagostanja za balkanski polotok. Ne želim samo, marveč prepričan sem, da bodo naše države, če nemoteno svojo organizacijo izpopolnjujejo in sc gospodarsko razvijejo, v dobi kratkih let žele sadove svojega truda in modrosti. Novo dobo, ki jc od vseli odvisna, želi osobito odkrito Rumunija in bo s polnim srcem prispevala, da sc uresniči. Želi se, da se zedinimo v skupni akciji, cla dosežemo tako plemenit in za-željcn namen, da se pozabi žalostna preteklost in da sc zgradc pota za srečnejšo bodočnost. Naši narodi nas bodo blagoslavljali in pridobili si bomo zasluge za človeštvo. Ne morem si kaj, da ne bi živahno občudoval vztrajnosti, požrtvovalnosti in hrabrosti naših hrabrih armad v vojski, ki je skoraj celo telo trajala, ki je zagotovila svoboden razvoj naših držav in ki naj bi zagotovila med vsemi trajno ravnotežje. Spomin tistih, ki so s svojo krvjo plačali skupno podvzeto osvobodilno delo, se mora spoštovati, to je naša dolžnost. Trdno sem prepričan, da ostane sklenjeni mi r trajen in da bo z božjo pomočjo prvi korak za uspešen sporazum, ki obvaruje vaše narode pred novimi izkušnjami. Najdražja moja želja je, da sc obnove med Rumunijo in ostalimi kraljestvi na Balkanu prijateljsko razmere in da sc vzdržc v korist nas vseh. Prcšinjcn teh čustev, napijem vašim veličanstvom, vašim vzvišenim vladarjem in prosim božjo Previdnost, da čuvaj in oblagodari naša kraljestva.« Majorescu jc pri gala-dmeju nosil polje reda Karlosa 1., ki mu ga jc kralj Karol proprio motu podelil.
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
Bukarešt, 11. avgusta. Politiki in vodilni listi odkrito in konkretno razpravljajo o novi balkanski zvezi. Temelj za novi zvezni sestav imajo za enkrat podati trgovinsko-politične cn-tente in pa srbsko-rumunska alianca. Pogajanja v tej smeri so že tako napredovala, da je entento smatrati za izvršeno dejstvo. Trgovinske pogodbe v zvezi z jadransko železnico bodo prvi izraz tc entente.
Bukarešt, 10. avgusta. Rumunsko-srbsko-grška pogajanja o trgovinskih vprašanjih in železniški konvenciji so znatno napredovala; enaka pogajanja so se začela tudi z Bulgarijo.
Bukarešt, 11. avgusta. Danes sc vrši tu shod vseh balkanskih publicistov in politikov, ki sc sedaj mude v Bukareštu; na shodu se ima ustanoviti liga, ki bi vodila propagando za ustanovitev balkanske Unije. Bodoča Balkanska zveza naj bi obsegala Rumunijo, Srbijo, Grčijo, Črnogoro, Bulgarijo in Albanijo. Rumunski in zavezniški nicrodajni krogi so temu gibanju zelo naklonjeni.
BULGARSKI CAR NAPOVEDUJE REVAN&O.
Soiija, U. avgusta. (»Agence tel. Bulgare«.) Ferdinand je izdal na armado dnevno povelje, v katerem opozarja na zmage v vojski proti Turkom, v kateri jc bulgarsko orožje popolnoma triumfiralo, tako da je bulgarska armada po svoji hrabrosti in možatosti svet presenetila. Nadaljuje: »Vojaki! V trenutku, ko se hočete v svoje delavnice povrniti, vas obišče novo gorje. Naši zavezniki, s katerimi smo določne pogodbe sklenili, so nas izdali iu so nam hoteli iztrgati, kar smo s krvjo desettisočerih junakov pridobili. Ogorčen po tej nezvestobi, ni mogel biti bulgarski narod od vladarja do kmeta in delavca s tem zadovoljen. Noben bulgarski domoljub ni mogel prostovoljno in brez boja odpovedati sc Bi-tolja, Ohrida, Debra, Prilipa, Soluna, Seresa in drugih bulgarskih ozemelj, kjer bivajo naši rojaki. Izzvani po svojih prejšnjih zaveznikih, smo morali proti svoji volji iznova pričeti težavno vojsko. Uspešno bi bila izpadla, čc bi ne bila cela vrsta političnih dogodkov, ki jih nismo mogli si prerokovati, oslabila naše moči. Pritiskanj od vseh strani, smo morali podpisali mir v Bukareštu, ker naša domovina ni bila sposobna, da se vojskuje s petimi sosedi, ker bi bila lahko nastala nevarnost, cla vse izgubimo. Izčrpani in utrujeni, a ne premagani, smo morali zviti svoje slavne zastave za boljše dni. Slavni vojaki! Zclaj, ko zapuščam vrste vaših hrabrih polkov, mi narekuje sveta dolžnost,' da sc vam v imenu Bulgarije prisrčno in globoko zahvalim za vse žrtve, ves vaš trud in trpljenje, ki ste ga v velikanski vojni prestali. Naj vam Bog povrne vse, kar ste storili. Zgodovina in potomci bodo znali soditi, ceniti in z zlatimi črkami zabeležiti, koliko zaslug ste si pridobili za svojo domovino. Želim, da se vrnete zdravi k svojemu ognjišču in da se z novo silo in energijo posvetite mirnemu delu, ko procvitata svoboda in narodno blagostanje okoli vas. Svojim otrokom in vnukom pripovedujte o hrabrosti bulgarskih vojakov in pripravljajte jih, cla nekega dne končajo slavno delo, ki ste jc vi pričeli!«
VPRAŠANJE REVIZIJE.
Berolin, 11. avgusta. Tukajšnji nicrodajni krogi polagajo veliko važnost na to, da tudi Italija priznava mirovno pogodbo in da jc Avstro-Ogrska v trozvezi glede na vprašanje revizije popolnoma osamljena.
London, 11. avgusta. V diplomatič-nihe krogih sc zatrjuje, da grof Berchtold pri velesilah šc ni izprožil vprašanja, naj sc v Bukareštu sklenjena pogodba revidira. Izjava, ki sc jc podala v Bukareštu, le izvaja, cla si jc Avstro-Ogrska pridržala pravico, cla eventuclno pregleda mirovno pogodbo. To pa še nikakor ne pomenja, da hoče Avstro-Ogrska to pravico tudi izvesti. Pozitivno se lahko zagotavlja, cla grol Berchtold še ni izjavil, za kaj cla se jc odločil.
Berolin, 11. avgusta. »Tagl. Rundschau« poroča z visoke diplomatične strani o sodelovanju cesarja Viljema, cla sc jc closcgcl mir v Bukareštu. Cesar je bistveno več vplival, kolikor more to javnost po sedanjih poročilih vedeti. Zc clancs sc lahko trdi, da čc bi ne bil cesar vmes posegel in če bi nc bil vztrajno sodeloval, bi sc ne bil v Bukareštu sklenil mir. Najvažnejša vsebina brzojavk med Viljemom in Karolom sc je priobčila v soglasju z rumunsko in nemško vlado, da bi Evropa ne mogla dvomiti, kakšno stališče zavzemata Nemčija in Rumunija. Ko jc nastala nevarnost, cla se radi Kavale mirovna konfercnca razbije, se je cesar Viljem obrnil naravnost na grškega, kralja Konštantina in priporočal, naj zaledje Kavale Bulgarski odstopi. Kralj Konštantin je o tem obvestil Venizclosa. V zadnjem trenotku sc je tako že zelo ogroženi mir rešil. Ni resno misliti na to, da sc v Bukareštu sklenjeni mir revidira.
Berolin, 11. avgusta. »Mittagszci-tung« poroča: Nemški cesar Viljem jc v toliko na položaj vplival, cla jc opozarjal na velike težkoče, ki bi lahko nastale, čc Kavala ne postane grška last. Cesar Viljem sc jc zavzel za to, da sc prisodi Kavala Grški, Xanthi pa kot ekvivalent Bulgariji. Cesar Viljem je naglašal, cla bi Grki glede na egejske otoke in glede na albanske otoko le odnehali, čc se jim Kavala prisodi.
Pariz, 11. avgusta. Pctrograjski dopisnik »Figara« brzojavlja svojemu listu: Avstro-Ogrska in Rusija sc še nista sporazumeli glede revizije v Bukareštu sklenjenega miru. Predlogu, naj se mednarodna konferenca skliče, so v Pcterburgu odločno ugovarjali* Zdaj se menjajo živahne note med Dunajem in Feterburgom. Rusija želi, da se revizija samo na Kavalo omeji, Avstro-Ogrska pa želi, naj se izpremeni tudi srbsko - bolgarska, meja tako, da dobi Bulgarija Štip in Kočano. Dasi obo državi popolnoma nc soglašata, ni nemogoče, cla se Dunaj in Peterburg spo« razumeta. Avstrijska diplomacija živahno deluje, da bi Rusija pritrdila reviziji srbsko-bulgarske meje. Avstro-ogrski poslanik v Pcterburgu je dobil obširna tozadevna navodila, a Rusija jc nasproti tem željam Avstro-Ogrsk6 rezervirana.
Pariz, 11. avgusta. »Matln« poro* ča iz Pcterburga: Rusija namerava prijateljsko naprositi Francijo, četudi nc takoj, pa vsaj tekom sedanjih pogajanj, naj s primernimi sredstvi za-branl izplačati Turčiji novi predujem desetih milijonov. Če Francija izpolni, kar želi Rusija, sc zbriše večinoma slab vtis, ki ga jc povzročilo stališče, katero je Francija glede na Kavalo zavzela. če bi pa Turčijo zopet iznova francoski kapitalisti podpirali, bi se razmerje med Rusijo in Francijo znatno poslabšalo.
Pariz, 11. avgusta. »Journal« piše, da sc odloči usocla v Bukareštu skle-. njene pogodbe v Avstro - Ogrski. Od važne avdience grofa Berchtolda jc odvisno, kako se razvije mednarodna politika. Jasno je, da avstrijsko - ruska skupnost sama lahko onemogoči sedanjo ureditev na Balkanu, v tej skupini pa odločuje Avstro-Ogrska. Modrost in previdnost sivolasega cesarja Franca Jožefa pa jamči za popolno pomirjen j c.
Bukarešt, 11. avgusta. V krogih ru« munskih, srbskih, grških in črnogorskih diplomatov in politikov vlada dobro razpoloženje, ker so došla pozitivna zagotovila, da jc revizija mirovne pogodbe izključena.
SAZONOV ČESTITAL MAJORESCU.
Bukarešt, 11. avgusta. Ministrskemu predsedniku Majorescu je ruski zunanji minister Sazonov brzojavno čestital, ker se jc mir sklenil.
DEMOBILIZACIJA.
Sofija, 11. avgusta. Ministrski svet je sklenil, naj sc armada demobilizira. Dotičen ukaz se takoj izda. Danes dopoldne je bilo v katcdralki bogoslužje za žrtve vojske in zahvalna liturgija, ker sc je mir sklenil.
SRBIJA IN FRANCIJA.
Pariz, 11. avgusta. (»Agcnce Ha-vas«.) Srbski poslanik Vesnič se je francoski vladi zahvalil, ker je Francija v zadnji krizi na Balkanu Srbijo uspešno in vztrajno ves čas podpirala.
VESELJE V BELGRADU.
Belgrad, 11. avgusta. (Izvirno.) Danes se je vršila zahvalna služba božja za srečno sklenjeni mir; prisostvoval jc kralj s princem Gjorgjcm, cela vlada, diplomatski zbor itd. Vest o sklenjenemu, miru je v Belgradu izzval splošno radost. Vsi domovi so okrašeni z zastavami. Mir se je naznanil včeraj s 101 strelom iz topov. Jutri odplove posebna ladja s 300 izletniki delegatom naproti.
ALBANCI ROGOVILIJO.
Valona, 11. avgusta. Naučni minister Gurakuči brzojavlja iz Skadra Kemal begu: Poroča sc, da se je pričela vojska, albanskih rodov Hotijcv in Gru-dijev proti Črnigori.
P. PALIČ.
Dunaj, U. avgusta. »Albanska korespondenca« poroča: V Cimbiju so 15. julija pokopali ostanke patra Luigija Paliča. Navzoč je bil zastopnik avstro-ogrskega poslaništva v Cetinju, katoliška duhovščina in en črnogorski general, ki jc črnogorsko vlado zastopal. To je prvi čin zadoščenja, ki ga jc Črnagora obljubila. Jeseni se postavi križ tam, kjer je bil p. Palič umorjen in se blagosiovi temeljni kamen za cerkev, ki sc zgradi v spomin n. Paličevo smrti.
Primorske vesli.
p Toča v goriški okolici. V četrtek je padala v okolici Gorice in v mestu samem silna toča, ki je povzročila 400.000 do 500.000 kron škode.
p Od vojaške straže zadeta. V soboto zvečer po osmi uri se je bila napotila gospodična Virginija Petronio, ki gospodinji v deželni bolnišnici v Pulju, iz bolnišnice k svoji rodovini na obisk. Komaj pa je bila zapustila vrata na zadnji strani poslopja, se je zgrudila oblita s krvjo. Bila je obstre-ljena. Neki vojak, ki je stražil na bližnjem fortu S. Michelc, je bil namreč izprožil, kdo ve zakaj, On sam trdi, da je mislil, da se špijonira, a tako pojasnilo je malo verjetno. Vsekakor je zadeva zelo zagonetna,
p Žrtve strele. V Gorici je ubila strela 41 let starega zidarja Alojza Gabrijelčiča iz Solkana, dva tovariša, ki sta delala pri njem, pa je samo onesvestila, — V Voger-skem pa je ubilo neko Terezijo Lukeži-ievo.
p Novice iz Tolmina. Upati je, da se vreme vendar enkrat izpremeni, ker že dalj časa dežuje. Dasiravno ni letos nobene vročine, je vendar vse polno tujcev in izgleda tukaj kakor v kakem posebno znanem letovišču, — V četrtek je udarila strela v vasi Krn v hišo Blaža Gregorčiča št. 10, po domače pri Jurcuj zgorela je hiša, en kozolec in dva hleva.
Dnevne novice.
+ Pojasnilo uredništva bralcem lista.
Dobili smo sledeče pismo, nemško pisano |n od dr. W. podpisano: »Ljubljana, 11. avgusta 1913. Tendencam krščanskega duha ne odgovarja in tudi ni v interesu katoliškega lista, da sedaj vnovič priobčujete
Eod naslovom »Turška zverinstva v Tra-iji« popolnoma neresnične in izmišljene babje pravljice o dozdevnih turških gro-zovitostih.« Pisec se nadalje zgraža, češ, da je tako pisanje nesmiselno in vnebo-vpijoča krivica, ki se dela s tem turškemu narodu. To pismo in več drugih glasov, od katerih zahtevajo nekateri bulgarofilsko, drugi srbofilsko, tretji vlahofilsko in četrti cel6 helenofilsko smer v našem listu, nam daje povod k sledečim pripomnjam. Glede, stvari, katere priobčujemo v listu, smo navezani na poročila. Žalibog pa še danes nimamo tako dolgih daljnogledov, skozi katera bi se kar iz uredništva ven prepričali, kako se razvijajo bojni dogodki in kdo vrši grozovitosti, ali Bulgar, ali Grk, ali Srb. Kdor ne verjame poročilom kores-pondentov, naj pa sam odide na bojišče. Glede smeri pisave pa to-le: Nekateri pravijo, da bi bilo treba poudariti bolj slovansko plat, pozabijo pa, da biva na Balkanu poleg Slovanov še več Neslovanov in da, če se Bulgari in Srbi niso na slovan-stvo ozirali, mi za to nič ne moremo. Bulgari so imeli topot pač nesrečo. Eni pravijo, da bi bilo s slovanskega stališča bolje, ako bi Bulgari zmagali, drugi zopet trdijo, da bi pomenil poraz Srbov, katerim so ga ravno Nemci in Madjari tako srčno želeli, poraz jugoslovanske misli, Mogoče, Misli so razdeljene, srca tudi. Dokazov pa ne manjka ne enim, ne drugim. Težko je, da bi vsem prav pisali in se akomodirali vsem nažiranjem. So zopet drugi, ki pravijo, s krščanskega stališča bi bilo bolje, ako bi bila ostala Makedonija turška; misijoni so uživali za časa turške vlade veliko svobodo. To misel jc izrazila nasproti enemu naših urednikov prednica usmiljenih sester pl. Hoppe. Drugi trdijo zopet, da so Srbi bolj nestrpni v verskem oziru, Bulgari pa veliko bolj tolerantni, in da bi bilo zato rajši želeti Bulgarom zmago. Kako bo v tem oziru, bo prihodnjost pokazala. Unija je sploh najtežavnejši problem, kar si ga je misliti mogoče. Na vsak način pa moramo biti pravični tako nasproti Srbom kakor nasproti Bulgarom, če hočemo to misel pospeševati. Sicer pa moramo žalibog konstatirati, da so zadnje vojske na Balkanu zares humano in krščansko mislečega človeka zadele v dno srca. Vse velike in male države so vpile o »življen-skih« interesih, v resnici pa jih je vodil najbolj izraziti machiavelizem, o kaki krščanski etiki ni bilo tudi sence kake sledi m to je žalostno znamenje za naš čas, pa nc samo za Balkancc, ampak za ves svet. Mi Slovenci dobro vemo, da nimamo svoje rešitve pričakovati nc od Srbov, ne od Bulgarov, ampak od nas samih. Konec Avstrije bi pomenil brez dvoma tudi naš konec, vsaj kot narodne enote. Ker pa pomeni ta politika, ki jo zdaj vodijo na Dunaju, pot v našo gospodarsko in politično propast, zato mora biti dolžnost vsakega resničnega prijatelja države, da se ta voz ustavi. Če so Rusi, Francozi, Angleži, Nemci in Lahi prijatelji z vsem, slovanskim in neslovanskim, Balkanom, človek zares ne razume, zakaj bi se morali ravno mi z njim kregati, ki imamo največji interes izmed vseh v Evropi, da živimo ž njim v miru. Slovenski žurna-lisi bi moral pri teh razmerah biti pravi Bismark, če bi hotel vsem željam svojih bralcev utfoditi.
+ Čemu pa to? Nekatera glavarstva na Kranjskem, v okrajih, ki so čisto slovenski, nemškutarijo sem, nemškutarijo tja, — vsi dopisi na duhovne urade v sami e d i n o z v e 1 i č a v n i nemščini I Te dni je razposlalo zopet eno tako glavarstvo samonemške pozive za izpisek črnovojnikov. Na Goriškem pošiljajo duhovnim uradom vse take pozive izrecno le v slovenskem jeziku, Kranjska naj pa trpi tako zapostavljanje našega jezika šc naprej!
—	Vse, ki hočejo blagohotno podariti za katoliški shod mlaje, male smrečice in vence, prosimo, da vse tc reči pripeljejo v sredo 20. avgusta dopoldne na dvoriščee domobranske vojašnice na Poljanski cesti. Prosimo jih tudi, naj pisarni katoliškega shoda (Ljudski Dom) takoj po dopisnici Javijo, kaj in koliko bodo darovali.
—	Velik dekliški shod se je vršil preteklo nedeljo na Blokah ob priliki blago-slovljenja nove zastave Marijine družbe. Shodu je predsedoval dež, poslanec gosp. Drobnič, Govoril je kaplan g. Škulj, ki je v poljudnem in krepkem govoru orisal pomen in potrebo dekliških organizacij bodisi v verskem kot tudi v narodnem in gospodarskem oziru. Shod je uspel navzlic skrajno slabem vremenu izredno lepo. Udeležba je bila najboljša; poleg domačink so bila še dekleta iz Cirknice, Grahovega, Sv, Trojice, Vel. Lašč in Loškega potoka.
—	Nesreče. Mijo Mikcšič, železniški delavec v Kandiji, se je ponesrečil z dinamitno patrono. Patrona sc mu je nenadoma vžgala in mu odtrgala 3 prste na levi roki. — Franc Krašovec, šestletni deček, kočarjev sin na Lešni-ci pri Novem mestu, sc je vsedel na »gepelj« pri mlatilnici. Nesreča je hotela, da ga je prijel gepelj za desno nogo in mu jo grozovito razmesaril. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nogo odvzeli in ga tako oteli gotove smrti.
—	Mlekarski izvedenec bi v Srbiji dobil mesto. Biti mora v svoji stroki dobro izvežban, pošten in zanesljiv. Za natančnejše informacije se je obrniti do Zadružne zveze v Ljubljani.
—	Odlični gostje v Baški. V morskem kopališču Baški sta se nastanila za nekaj dni gg. Milan Roje, kralj. hrv. odjelni predstojnik (podban) v pok. iz Zagreba z obiteljo ter dr. Ivan B e n k o v i č , slovenski štajerski drž. in dež. poslanec iz Celja. Oba ložirata v dobro znanem hotelu »Velebit«. Pričakujejo še poslanca gg. dr. Ant. Korošca in Fr, Piška iz Maribora.
—	Požigalec. Dimnikarski pomočnik Andrej Matzclle iz Srednje vasi je živci že dalj časa s sosedom v prepiru. Nekoč mu je zagrozil, da mu bo že nekaj napravil. Dne 2. t. m. pa so videli sosedovi fantje, da se nekdo klati blizu hiše Andreja Meditza. Po preteku četrt ure jc žc začela hiša na vseh štirih voglih goreti, škode jc do 3000 K. Matzeleta, ki si je do sedaj služil kruh v tujini, so zaprli iu ga oddali okrožni sodniji v Novem mestu.
—	Vojak, ki bi Imel rad vojsko. Franc Mihelčič iz Sniolinjc vasi je prišel zadnjega julija v gostilno Tabor-sky v Slateuku ter začel razbijati z bajonetom. Vpil je: »Bil sem že večkrat kaznovan pri militerju, pa vsaj mi je vse eno ali ležim na prični ali na »štro-zaku«. Saj pride letos do vojske, tu bom najprvo postrelil svoje oficirje, potem šele sovražnika. Franc bo tako kmalu šel — potem pa bo vojska.« Mihelčiča, ki je bil na žetnem dopustu, so v Celovcu zaprli. To bo huda garni-zijska kazen.
—	Iz mokronoških zaporov so pobegnili zaradi tatvine iz navado zaprti Štrukelj, Debevc in Mole. V nedeljo so sc pojavili v gostilni Košak v Novem mestu in pripovedovali, da hočejo sedaj vstopiti v novomeške zapore, češ da v Mokronogu ni obstati, ker so zapori v Mokronogu »pod psom«. Povedali so tudi, da se iz mokronoških zaporov kaj lahko pobegne, ker pazniki jetnikom vse zaupajo. To kritično noč še z žabico niso bili zaprti, temveč le z zapahom — kdo bi potem nc šel na ljubo prostost! Nato so se pokrepčali in odšli za vrtovi v hišo pokore.
—	Druga poletna veselica v Postojnski jami se vrši v petek, dne 15. avgusta, ob pol štirih popoldne na »Plesišču« v jami, in sicer pri vsakem vremenu. Svetovno-znana jama bo tudi ta dan v vseh p. n. občinstvu dostopnih delih slavnostno električno razsvetljena. Da sc ustreže p. n. izletnikom v vsakem oziru, bo preskrbljeno tudi za podzemeljsko restavracijo in kavarno.
—	Kranjskogorska podružnica Slov. plan. društva priredi na Veliki šmaren, 15. t. m. sestanek v Domu na Vršiču.
—	Kranjski avtomobilni klub priredi ob priliki tekmovalne vožnje dne 15. avgusta t. 1. ob 9. uri zvečer na čast koroškim udeležencem pozdravni večer v Grandhotelu Union, pri katerem svira vojaška godba pešpolka št. 27. Vstop je
dovoljen le vabljenim. Deželni odbor kranjski je poklonil klubu častno darilo, ki ga dobi najboljši kranjski vozač medtem ko je kranjski avtomobilni klub razpisal štiri darila.
Zadnje vesti.
ODPUST REZERVISTOV.
Dunaj, 12. avgusta. Včerajšnja vest našega poročevalca glede odpusta rezervistov se potrja. Današnja »Milit&rische Rundschau« oficielno naznanja, da se v najkrajšem času izvrše odpusti med vpoklicanimi rezervisti v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji v večjem obsegu,
SLOVENSKA ZMAGA.
Celovec, 12. avgusta. Pri občinskih volitvah v Škoficah v vrbskem okraju so sijajno zmagali Slovenci.
KOLERA V BOSNI.
Sarajevo, 12. avdusta. V Gornji Tuzli se je pojavilo šest slučajev azijatske kolere. Tri osebe so umrle.
Sarajevo, 12, avgusta, V Gornji Tuzli se je dozdaj pojavilo 10 slučajev kolere,
CAR FERDINAND ODSTOPI.
Bukarešt, 12. avgusta. Dnevno povelje cara Ferdinanda, ki napoveduje revanšo, je tukajšnje kroge zelo vznejevoljilo. Govori se, da to povelje samo kaže, da bo car Bulgarijo kmalu zapustil. Car se ne more vzdržati delj na prestolu, ker vse njega dolži, da je povzročil vojsko in zakrivil poraz, Ako se car prepriča, da se mir ne bo revidiral, se bo odpovedal prestolu na korist princu Borisu.
Soiija, 12, avgusta. Car Ferdinand odpotuje v inozemstvo. Zdaj se tudi resni krogi boje revolucije, ako car ne odstopi.
V BULGARIJI JE MIR.
Dunaj, 12. avgusta. Dr, Radoslavov izjavlja, da je v Sofiji vse normalno in da vlada povsod popoln mir.
REVIZIJA IZKLJUČENA.
Kolin, 12. avgusta. Oficiozna »Kolnische Zeitung« izjavlja, da Nemčija nima razloga udeleževati se kake akcije v svrho revizije bukareškega miru. V tem soglašajo z Nemčijo tudi mnoge druge velesile. Zato je enoten nastop evropske diplomacije proti miru izključen. Pač pa bo Nemčija seveda privolila v sankcijo bukareških določb, v kolikor je potrebna. Upati je, da se ta sankcija doseže brez kake specialne diplomatske akcije.
Dunaj, 12. avgusta. Vprašanje revizije je na dnevnem redu. Nemčija vztraja na tem, da ima biti bukareški mir definitiven. Danes so dospele celo iz Peterburga vesti, da bo ruski kabinet zahtevo po reviziji najbrž umaknil. »Neue Freie Presse« zelo napada grofa Berchtolda, ki je povzročil s svojim stališčem resen konflikt med Avstrijo in Nemčijo, Govori se, da grof Berchtold s svojim stališčem skoraj gotovo ne bo prodrl ter da bo moral iz tega kmalu izvajati konsekvence.
Pariz, 12. avgusta. »Figaro« poroča, da je ruska vlada misel na konferenco v svrho revizije bukareškega miru opustila. Sazonov stoji glede kavalskcga vprašanja na strani Bulgarije, zahteva pa le izmenjavo misli med velesilami glede tega vprašanja.
RUSKI CAR KRALJU KAROLU,
Bukarešt, 12. avgusta. Car Nikolaj ruski in kralj Karol rumunski sta povodom miru izmenjala medseboj zelo prisrčni depeši.
BANKETI.
Bukarešt, 12. avgusta. Na banketu občine je nazdravil delegatom knez Can-tacuzene. Odgovoril je Venizelos, ki je poudarjal, da je mir, ker ni sklenjen na nepravični podlagi, trajen. Glavna stvar pa je, da so balkanske države dokazale da se odslej lahko same vodijo. (Veliko odobravanje,) Prva naša dolžnost je, da postanemo iskreni prijatelji, ker imamo skupne interese, Bukarešt bodi zibelka edinosti Balkana! Bulgarski delegat Ton-čev je dejal, da gredo Balkanci nasproti zbližanju in da Bulgari radi verjamejo, da je to dobro znamenje za bodočnost. Večina delegatov odpotuje jutri,
SRBIJA IN GRČIJA.
Belgrad, 12. avgusta. »Večerne Novi-ne« poročajo, da se prestolonaslednik princ Aleksander poroči s princeso Heleno grško.
IZ SRBIJE.
Belgrad, 12. avgusta. Kralj Peter je Pašiču podelil najvišji srbski red Belega Orla. — Demobilizacija se prične jutri. — Kralj je izdal dnevno povelje armadi.
CESAR VILJEM ODLIKUJE NA VSE STRANI.
Dunaj, 12, avgusta. Cesar Viljem je podelil grškemu prestolonasledniku Nikolaju visok red,
DEMOBILIZACIJA.
Sofija, 12. avgusta. Demobilizacijski dekret je bil objavljen. Demobilizacija sc je začela že včeraj. Čete se vračajo v svoje garnizije.
Bukarešt, 12. avgusta. Demobilizacija se oficielno proglasi in začne jutri.
LONDONSKA KONFERENCA.
London, 12. avgusta. V včerajšnji seji poslaniške konference se je dosegel sporazum glede meja južne Albanije. Francoski in ruski poslanik sta izjavila, da soglašata s tem, da dobi Albanija rt Stylos z zaledjem in Korico z okolico. Italija privoli v kaki obliki v to, da Grčija dobi Egejskc otoke, Grčija pa se obveže da nevtralizira krf-sko ožino. Sir Grey in francoski ter ruski poslanik so tudi odobrili princip, da sc severnoalbanska meja v korist Crnegore rektificira.
ITALIJA IN FRANCIJA,
Pariz, 12. avgusta. Pichon je francoskemu poslaniku Cambonu v Londonu naročil, naj laške predloge glede Albanije sprejme.
TURČIJA ODKLONILA EVROPSKO NOTO.
Carigrad, 12. avgusta. Veliki vezir jfc včeraj poslanikom ustmeno odgovoril na noto velesil, da Turčija ne želi kršiti londonske pogodbe, da pa si hoče zagotoviti mejo, ki jamči za varnost Carigrada in Dardanel, v čemer se velesile same s Turčijo strinjajo. Porta končno izraža upanje, da bodo velesile odobrile mejo, kakor jo je Turčija označila v svoji noti od 19. julija,
TURKI SE UTRJUJEJO IN KOLJEJO.
Sofija, 12. avgusta. Iz glavnega stana se poroča, da Turki Lozengrad utrjujejo. Turki jemljejo prebivalstvu žetev. Ljudstvo beži v gozdove. Turki ropajo živino. Od povsod se poroča o masakrih.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 12. avgusta. Semkaj jc došTa delegacija 9 članov iz Odrina, ki bo na merodajnih mestih nastopala za to, da se Odrin pusti Turčiji.
SVETI OČE O BALKANSKIH DOGODKIH.
Rim, 12. avgusta. Škof dr. Mahnic izjavlja, da je Sveti Oče v pogovoru z njim glede balkanskih dogodkov kazal osobite simpatije za Slovane in dejal, da kljub temu, da bi sc moglo katoličanom ponekod pod skizmatično Srbijo slabše goditi nego pod Turško, n i p e s i m i s t, ampak upa, da bo pravo umevanje krščanstva in tolerance prodrlo tudi do src srbskega ljudstva, tembolj, ker s0 vsi Slovani pobožen naj rod. Eno je sigurno: cla pomeni zmaga balkanskih narodov zmago krščanske misli nad izlamom.
IZPOPOLNITEV NAŠE ARTILJERIJE.
»Militarische Rundscheu« izvaja, da se mora artiljerija tako izpopolniti, da pride na eno pehotno divizijo 70, najmani pa 60 topov.
Požar v kinu. V Candiji (Špansko) je pričelo goreti v kinu. Nastala je strašna panika; 49 oseb jc nevarno ranjenih, 14 jili pa umira.
LjiMske novice.
lj Sestanek damskega odseka zv
katoliški shod je jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer v »Unionovi« dvorani. Prosimo vse dame, ki žele svoje delo po-i svetiti prospehu katoliškega shoda, da se te seje blagovolijo udeležiti.
lj Vse, ki so dali na razpolago stano* vanja za katoliški shod, opozarjamo, naj se ne ozirajo na nobeno drugo objavo ali naznanilo, kakor na ono, ki je bodo dobili po pošti naravnost od pripravljalnega odbora za katoliški shod. Nekdo hodi namreč po Ljubljani in nekaterim celo plačuje stanovanja z očividnim namenom, da bi napravil kak nered,
lj Vsi oni ljubljanski gg. cerkveni pevci in cerkvene pevke, ki bi hoteli iz prijaznosti sodelovati pri treh pontifikalnih sv, mašah v stolnici za časa katoliškega shoda (25., 26. in 27. avgusta) — to pa zato, da bo tudi cerkveno petje tem lepše in veli-častnejše — se vljudno naprošajo, da pridejo jutri v sredo ob pol sedmih zvečer k prvi tozadevni pevski vaji v Alojzijcviščc, II. nadstropje. Pele se bodo: Gollerjeva maša »Loretta«, Brosigova v F-molu in Gruberjev Requiem v C-molu.
lj Dobrodelne gledališke prireditve. Ker se obeta ogromen poset, jc prireditveni odbor določil, cla sc dobrodelne gledališke prireditve v Ljubljani ponove. Spored jc tale: V petek, 15. t. m. ob 5. uri popoldne se vprizori na prostem srbska drama »Knez Semberijski «, Po predstavi bo v park-hotelu »Tivoli« velika varietetna veselica. — V nedeljo, 17. t. m. ob pol 3. uri popoldne se prvič ponovi »Knez Semberijski«. Predstava je predvsem namenjena primorskim in štajerskim udeležencem kongresa narodnih strokovnih organizacij. Ker bo vprizorilev končana že ob 4. uri popoldne in ta dan ne bo varietetne prireditve v »Ti-
voliju«, se morejo vsi njeni posetniki udeležiti velike kongresne vcselice, ki jo ljubljanske dame prirede na vrtu »Narodnega Doma« in ki se pred 4. uro ne bo začela.
—	V nedeljo, dne 24. avgusta ob 4. uri popoldne se drugič ponovi »Knez Semberij-ski« in se z izpremenjenim sporedom ponovi velika varietetna veselica. Prireditve na ta dan so v prvi vrsti namenjene udeležencem Hrvaško-slovenskega katoliškega kongresa v Ljubljani. — Vstopnicc za vse te prireditve se dobe v predprodaji v Če-šarkovi trafiki.
lj Vstopnice za dobrodelne gledališke prireditve se v Češarkovi trafiki v Šelen-burgovi ulici žc prav pridno razpečavajo. Kakor obetajo mnogobrojna naročila vstopnic iz vseh krajev slovenskega ozemlja, pridejo na te našim igralccm namenjene prireditve prijatelji slovenskega gledališča od vsepovsod, da vsaj za nekaj časa odpo-morejo bedi slovenskih igralcev.
lj Slovensko gledališče. Mestna gledališka komisija jc sklenila predložiti deželnemu odboru kranjskemu naslednji predlog: Deželni odbor blagovoli izdati mestni občini odlok, da ji prepušča poslopje deželnega gledališča z vsem fundus instruc-tus do konca sezone 1913/14, to je do dne 31. marca 1914 pod edinim pogojem, da uprizarja mestna občina po svoji intendan-ci po cenzuri deželnega odbora odobrene igre, opere, operete.
lj Z državne železnice. Ker je šel načelnik c. kr. železniško - obratnega urada v Ljubljani, g. nadzornik IIraso ve c na večtedenski dopust, sc je vodstvo navedenega urada za ta čas poverilo g. oficialu P r e s k e r j u.
lj Vajenci, ki so bili odlikovani na razstavi vajenških del v Ljubljani, naj pridejo po svoja darila v teku tega tedna h gospodu Franc Jeločniku, načelniku Zadruge krojačev, v Trubarjevi ulici št. 2. Zglase se naj tudi oni vajenci in vajenke, ki še niso sprejeli daril obrtne nadaljevalne šole.
—	Odbor.
lj Kolo ukradeno je bilo v nedeljo zvečer pred neko gostilno v Florijanski ulici čevljarju Francetu Plečniku iz Stožic št. 41. Plečnik je šel v gostilno, kolo jc pa zunaj pustil in ko je prišel nazaj, mu je že nekdo odpeljal kolo. Kolo je »Styria«, ima na kolesih rumena pasa, eno stopalo je pritrjeno z žico. Kolo je vredno 80 kron.
lj C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani javlja izgubljene stvari: 1 zamo-tek s štirimi moškimi oblekami; 1 zlata zapestnica z obeskom; 1 damska zlata ura in istotaka verižica; 1 velik pes temnorujave barve; 1 bankovec za 20 K; 2 bankovca po 10 K; 1 pes Foxterieur; 12 denarnic z vsebino; 1 srebrna damska ura z verižico (tula); 1 dežnik; 1 usnjata ročna torbica; 1 srebrna damska ura s tako verižico; 1 ročna torbica iz baržuna; 1 zlat ženski prstan; 1 zlata zaponka; 1 ročna usnjata torbica z denarjem; 2 Panama-slamnika za gospode; 1 dežnikova preobleka; 1 denarnica s 140 kronami; 1 zlat moški verižni prstan; l mornarski jopič; 1 daljnogled; več srečk.
Sanatorium Emona * Liub"aBi'
Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinatne kopeli. Lastnik in ietzdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln.
Zahvala.
2412
Povodom prebridke izgube mojega umrlega soproga, očeta, oziroma brata in strica, gospoda
v
Franca Sumi
izrekam za vse dokaze srčnega sožalja kakor tudi za mnogobrojno udeležbo k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem krasnih vcnccv najiskrcnejšo zahvalo.
Kranj, dne 12. avgusta 1013.
Alojzija Šumi in rodbino.
Zaloga vina!
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na dobelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.	L'301
Cantine Corazza, Levade, Istra.
fotografske
potrebščine
kakor tudi nekaj iot, aparatov, se iz prevzeto zaloge, vsled opustitve toli predmetov
prodaja po zelo nizkih cenah
v papirni trgovini Jerneja Baliovc, nasledniku
IVANU GAJŠEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. 2342
1 Odkar zaitrkuiem In iužnam!

ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetniti naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke S L A D I N pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri jc Vzgojil s sladnini čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek i/4 kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy. Schonbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 100
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir, steklenicah,
2961
Naravna
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kistec na Češkem. Izborna dieteiična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Sprejmejo se
na stanovanje in hrano. Gfasovir "na razpolago. Poizve se v upravništvu »Slovenca« pod št.: 2405.
II
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Sprejme se
2404
Mesto vsakega posebnega obvestilu.
2401
Marija Grebene naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, Mini, Hildc, Otona in Terezine, vsem sorodnikom, prijateljem in znansem pretresljivo vest, da je njen iskrenoljubljeni, skrbni soprog, oče, ozir. brat, svak in stric, gospod
OTON GREBENC
c. kr. dav. višji upravitelj v p.
po sila mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje starosti, danes v torek zjutraj mirno in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v sredo 13. t. m. ob 5 uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznancnja. Prosi sc tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1913.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša najboljša mati, oziroma hči. teta, stara mati in sestra, gospa
Marija Šimenc, t Rostohar, m Knavs
preminula po dolgi mučni bolezni v Nokomis 111. dne 23. julija 1.1. Truplo j)redrage ranjke so prepeljali v Cleveland Ohio, kjer so jo položili k večnemu počitku dne 26. julija 1913.
Vse njene prijatelje prosimo, da se je spominjajo v molitvi. Sv. Duh pri Krškem, 11. augusta 1913.	2402
]Eiihwi3lsii
Za odkritosrčno sožaljc, ganljivo ljubezen in iskreno prijateljstvo ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, očeta, oziroma tasta, gospoda
luana P. Vencajza
c. kr. sod. soetnika u p. In adoefnika
izrekamo najtoplejšo zahvalo vscin sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zlasti iskrena hvala »Glasbeni Matici« in pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive žalostinkc, kakor tudi raznim korporacijam, ki so se izpre-voda udeležile. Boo plačaj vsem l
Žalujoči ostali.
2403
služkinja
vajena domačega dela in otrok. Biti mora poštena in zanesljiva. Plača po dogovoru.
MINKA POŽENEL Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
Joža Meden Albina Papler
poročena 12. augusta 1913.
Kranj.
Begunje pri Cerknici.
IMMlll«BS==s
gratis ravnateljstvo
ischias.
1026
ss=
m

Hi ===
oben gostilničar, natakar ali natakarica, sploh nobena hiša, ki ima kedaj opravka z gosti,
ne bi smel biti brez znamenite strokovne knjige
auk o serviranju.
Knjiga razpravlja na 96 straneh o postrežbi, razven tega ji je dodanih 95 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 natornimi slikami.
Knjigo naj bi si oskrbela tudi župnišča.
V platno vezana knjiga stane K 5'-, po pošti K 5"50, po povzetju K 5'70.
Naroča sc pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« ali pri upravništvu »Gostilničarskega Vestnika«, Ljubljana, Gradišče št. 7, Pošilja sc le proti naprej plačani naročnini ali proti povzetju.	2284
3š=
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Miha Moško c
532323232323485353532323534823232353232323485348532323484848000002000101530248534848535323480053235353482300010253484853