KNJIŽN
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto X. - Štev. 151 (2770)
DANES ob 16 na stadionu »Prvi maj"
prva prireditev za proslavo 100-letnice svetoivanske šole
PRIBITEF
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 27. junija 1954
Cena 25 lir!
Po šestih
Prav je, da se prav danes, ko potek a šesta obletnica zloglasne kominformistične resolucije, spomnimo njenih katastrofalnih posledic v Trstu, ki so bile in so katastrofalne prav zaradi izdajstva in razbitja mogočne fronte delovnega ljudstva v Trstu. Te posledice so najbolj vidne in otipljive prav v teh dneh, ko glavni razbijač e-notnosti tržaškega delavskega gibanja, Vidali in njegovi pajdaši kot še nikoli vpijejo in dolžijo druge, da so krivi teh katastrofalnih posledic. Jasno je, da ima to vpitje edini namen prikriti pred Tržačani lastno krivdo.
Zgodovinska resnica je, da je bila prav mogočna in u-darna fronta tržaškega delovnega ljudstva ona sila, ki je preprečila, da se niso uresni. čili načrti in zahteve italijanskih imperialistov po ponovnem zasužnjenju ne samo Trsta temveč skoro vsega Slovenskega Primorja in Istre z Reko. Ko je Vidali pred šestimi leti po dolgih pripravah — kot se je pozneje pokazalo — iz zasede zadal udarec tej mogočni fronti, je bilo jasno, da je hotel s tem doseči vsaj deloma tisto, kar se ni posrečilo italijanskim imperialistom ob podpori Londona in Washing-tona in tudi ob podpori Togliattija, ki se je v teh šestih letih že večkrat pohvalil, da ni nikoli odobraval teženj in zahtev tržaškega delovnega ljudstva, katero je s svojo borbo med voj no in po vojni dovolj odločno pred vsem svetom dokazalo, da noče ponovne italijanske o-kupacije.
Kako je Vidali s svojimi pajdaši načrtno postopoma vedno bolj rušil protianeksio-nistične pozicije italijanskega delovnega ljudstva, naj nam pokaže naslednji bežni pregled njegovega perfidnega početja.
Začelo se je z izdajstvom bcrbe za dvojezične izkaznice v tržaški in miljski občini. Nadaljevalo se je z zaničevanjem skoro vsega, kar je za tržaško delovno ljudstvo pomenilo najbolj slavno preteklost; predvsem pa z brisanjem slehernega sledu borbe Tržačanov za priključitev k socialistični Jugoslaviji. V ta namen si je Vidali umislil posebno terminologijo m to borbo imenoval vvergognoso passato» — ((sramotna preteklost».
Nato je prišlo na vrsto navezovanje tržaškega proletariata na italijanski iredenti, stični kominf ormistični tisk, konkretno na milansko elJni-ta», s katero je začel Mussolinijev španski prostovoljec Kvzgajatis tržaške Vidalijeve dobronamerne pristaše v na-cionalfašističnetn duhu in v mržnji proti Jugoslaviji, a hkrati je to iredentistično čtivo postalo vsakodnevni uradni glasnik tudi tržaškega vodstva kominformistov. Na tej liniji vključevanja tržaškega proletariata v sklop borbe za jtalijanstvo Trsta najudarnejših italijanskih prvoborcev za «italijanstvov Trsta, za kakršne so se kominformisti pod Togliattijem v Italiji proglasili, je Vidali ukinil svojo O-svobodilno fronto, ki jo je dotlej le taktično uporabljal, da ne bi izgubil svojih pristašev med Slovenci, zaradi česar so se z njo napihovali razni Malalani, Bidovci in Gombači. Iz istega razloga je počasi prenehal s praznovanjem jugoslovanskega državnega praznika drugega zasedanja AVNOJ in ga zamenjal s praznovanjem ustanovitve i-talijanske republike.
Na vrsto so prišli tudi E-notni sindikati; ustvarjen je bil tako imenovani pakt s kominf ormističnimi sindikati V Italiji. In prav te dni se govori, da bo na sedanjem kongresu Enotnih sindikatov Vidali spremenil tudi njihovo ime, tako da bo vključitev v Italijo popolna — po sindikalni liniji.
Toda istočasno je Vidalijev tisk vedno bolj pozabljal na vso dotedanjo borbo proti dejanskemu vključevanju Trsta v Italijo s protizakonitimi marčnimi finančnimi gospodarskimi sporazumi iz leta 1948. Začel je namesto tega snubiti ezule, brisati napise po naših predmestjih, ki so ostali iz časov naše slavne borbe med mirovno konferenco in ki so vsakemu tujcu glasno govorili, kako ogromne so bile naše žrtve za skupno zmago nad fašizmom in nacizmom.
Prišli so na vrsto znani — in ne brez Vidalijeve vednosti ter dogovora z njim — ir Rima organizirani fašistič-izgredi v marcu 1952. Te-
daj je Vidali menil, da je
skoro štiriletno vztrajno rušenje delavskega gibanja z odvračanjem od njegovih najsvetejših idealov že toliko dozorelo, da si je upal proglasiti stavko za fašistične plačance. Posledica je bila, da so se mu delavci uprli. Toda Vidali ni odnehal. Ko je prišlo takoj nato do londonskega barantanja, je z vso silovitostjo napadal naše in ostale tržaške predstavnike, ki so odšli v London protestirat. Besno je napadal organizatorje veličastnega protestnega zborovanja proti temu barantanju v Bazovici. In ko so v Londonu izmešetarjeni rimski emisar-ji prevzeli vse gospodarske resorje v ZVU, s čimer je Rim gospodarsko in finančno dokončno priključil Trst in cono A svojemu gospodarstvu in si ustvaril več kot zadostne pogoje za prehod v zadnji napad — za prevzem še policijske in vojaške oblasti pri nas, za objavo osmo-oktobrskega diktata, ni Vidali nikoli zahteval njihove odstranitve.
Nepobitna resnica je in o-stane, da je po resoluciji in-formbiroja pogoje za ta diktat načrtno z roko v roki s klerikalnimi in ostalimi na-cionalfašističnimi reakcionarji skrbno in vztrajno pripravljal Vidali s svojimi pajdaši. To se je najlepše videlo, ko je po prihodu divizij slavne Jugoslovanske ljudske armade hotel mobilizirati svoje pristaše za borbo proti tej armadi, ki so ji vsi Tržačani hvaležni, da je preprečila izvršitev diktata. Sledile so novembrske fašistične provokacije, ki so imele namen izsiliti vsaj delno izvedbo diktata. In tudi te fašistične plačance in njihove organizatorje je Vidali podprl. Ko je na ta način storil vse, da je do diktata prišlo ter da bi se ta izvedel, sedaj prebivalstvo italijanske narodnosti hujska, da bo Italija izgubila svoje brate v coni B, Slovence pa podžiga proti jugoslovanskemu vodstvu, da je «prodalo» cono A, tisto cono A, za katero je dejansko prav Vidali največ pripomogel, da sta jo London in Wa-shington hotela kar čez noč na milost in nemilost izročiti italijanskemu imperializmu.
Takšni so katastrofalni rezultati Vidalijevega razbitja tržaške fronte delovnega ljudstva v šestih letih po resoluciji Kominforma, Zato ni čuda, da se te resolucije včerajšnje kominformistično «Dclo» spominja le s kratkim zakotnim člančičem.
Omenimo naj le na kratko še bilanco po resoluciji v Jugoslaviji.
Države kominformovskega bloka s SZ na čelu so prerokovale Jugoslaviji razpad in jo napadale ne samo propagandistično temveč tudi z obmejnimi incidenti, s prekinitvijo diplomatskih, gospodarskih in celo železniških zvez. Se prej kot po šestih letih so uvidele, da Jugoslavija ni razpadla, da napadi k ničemur ne vodijo, In kot so pred šestimi leti začele
z napadi so že lani začele z normalizacijo svojih odnosov z Jugoslavijo. Diplomatski predstavniki se vračajo, železniške zveze se obnavljajo in tudi trgovinski stiki se začenjajo vzpostavljati. ne na pobudo Jugoslavije, temveč na pobudo onih, ki so jo zaman hoteli uničiti in ki sedaj s svojimi dejanji dokazujejo, da so s svojo resolucijo v juniju 1948 doživeli poraz.
V WHSHIHGT0HU IH V DELHIJU RAZGOVORI 0 P0L0ŽHJU V AZIJI
Eden in Dulles sta včeraj govorila o Južnovzhodni Aziji in o EOS Izjave avstralskega zunanjega ministra ob prihodu v Washing-ton - Razgovori med Nehrujem in Ču En Lajem v glavnem zaključeni - Ču En taj pojde v Rangun na vabilo burmske vlade
WASHINGTON, 26. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da bosta Eisenhower in Churchill zavlekla do ponedeljka zjutraj svoje razgovore, ki bi se morali zaključiti jutri zvečer. V ponedeljek zjutraj bodo še dalje razpravljali o vprašanjih Južnovzhodne Azije.
WASHINGTON, 26. — An-gleško-ameriški razgovori so se danes nadaljevali. Angleški zunanji minister Eden se je zjutraj sestal z državnim tajnikom Dullesom. Navzoč je bil tudi angleški poslanik v Washingtonu Sir Roger Ma-kins, ki je pozneje časnikarjem izjavil, da je bil razgovor posvečen v glavnem vprašanjem Južnovzhodne Azije.
Predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da sta Eden in Dulles danes zjutraj sklenila u-stanoviti dve delovni komisiji; ena bo proučevala vprašanja, ki se tičejo Južnovzhodne Azije, druga pa vprašanja evropske, obrambne skunosti. Obe komisiji sta se sestali popoldne.
Načelnik tiskovnega urada James Hagerty je tudi izjavil, da je brez vsake podlage vest, ki jo je objavil «New York Herald Tribune«, češ da sta Eisenhovver in Churchill sklenila, da se bo oboroževanje Zahodne Nemčije začelo od 15. julija dalje, če do tega dne Francija ne bo ratificirala pogodbe o EOS.
Jutranji razgovor med Pul-lesom in Edenom je bil prekinjen za četrt ure, zato da je Dulles lahko sprejel francoskega poslanika v Washing-tonu Bonneta. Ta je izjavil časnikarjem, da je prišel v državni departma «na lastno pobudo«, da obvesti Dullesa o francoskem stališču trenutnih mednarodnih velikih vprašanj, zlasti glede Vzhodne Azije. Razgovor med Dullesom in E-denom je trajal dve uri in 15 minut. Dulles je po razgovoru izjavil, da je zadovoljen z izidom razgovora.
Opoldne je Churchill obiskal Eisenhowerja v njegovem pri-.'” vatnem uradu v Beli hiši,'
wer sprejel ameriškega poslanika v Londonu Winthropa Aldricha. Danes je prišel v Washmgton tudi avstralski zunanji minister Casey, ki se bo v sredo zjutraj udeležil v državnem departmaju sestanka sveta ANZUS. Dan prej pa bodo v Washingtonu priredili kosilo, ki se ga bodo udeležili vsi poslaniki držav Commontvealtha. ki so akreditirani pri ameriški vladi, ter britanski zunanji minister E-der. in državni tajnik Dulles.
Na tiskovni konferenci, ki jo je Casey imel na washing-tonskem letališču, je poudaril sledeče;
1. Razgovori za sklenitev o-brambnega pakta za Južno-vzhodno Azijo bi se morali v kratkem začeti. 2. Zadnji Ede-nov govor v spodnji zbornici so nekateri na neupravičen način tolmačili. Eden ni mislil, naj bi sklenili za Južno-vzhodno Azijo pakt podoben locarnskemu, pač pa je govoril samo o možnosti za prihodnost. 3. ((Osebno ne mislim, da je položaj v Južnovzhodni Aziji tragičen. Spadam med tiste, ki menijo, da ženevska konferenca ni predstavljala neuspeha«. 4, »Sestal sem s* s Cu En Lajem v Ženevi in čeprav ni ta razgovor rodil nič posebnega, mislim, da je koristen«. 5. Cassey je dodal, da so po njegovem koristni tudi neposredni stiki med Mendesom-Franceom in Cu En Lajem ter med tem in burmanskim ministrskim predsednikom. 6. Glede avstralskega prispevka k obrambnemu paktu za Južnovzhodno Azijo je Casey izjavil, da je Avstralija pripravljena izpolniti obveznosti v Južno-‘ vzhodni Aziji.
NOVI DELHI, 26
trajal dve uri, drugi pa jel označil indijski podpredsed-bil ob 15. popoldne in je tra- nik republike Radha Krišnan,
jal tudi dve uri. Istočasno pa so se Cu En Lajevi svetovalci razgovarjali z indijskim podtajnikom in z glavnim tajnikom v zunanjem ministrstvu. Ni še znano, ali se bosta Nehru in Cu En Laj raz-govarjala še jutri. Na splošno sodijo, da so razgovori v glavnem zaključeni. Oba državnika pa se bosta jutri še vide, la bodisi na skupnem kosilu ali pa na sprejemu, ki ga bo jutri priredila občina v Novem Delhiju. Morda bodo jutri objavili tudi uradno poročilo o razgovorih.
Zvedelo se je tudi. da je Cu En Laj sprejel vabilo burmanskega vladnega predsednika, naj obišče Rangun. V tem mestu se bo ustavil 28. junija in bo skupno s svojim spremstvom gost burmanskega ministrskega predsednika. Iz Ranguna bo odpotoval v Peking. V Novem Delhiju pripominjajo v zvezi s tem obiskom, da je Burma stalno vodila podobno politiko kakor indijska vlada. Po mnenju nekaterih opazovalcev bi Burma utegnila pristati na indijsko pobudo, kakor jo je
t. j., da Indija želi naj bi tudi druge azijske države sprejele načela, ki so navedena v uvodu pogodbe med Indijo in Kitajsko; nenapadanje, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav itd..
Na splošno pa mislijo v Novem Delhiju, da sta Nehru in Cu En Laj v glavnem govorila o Indokini in da je Cu En Laj poročal Nehruju o svojem razgovoru z Mendes-Fran-ceom v Bernu. Indija je prepričana, da francoska vlada res želi mir v Indokini, zato so indijski voditelji odločeni napraviti vse mogoče, da bi prišlo do premirja v Indokini.
V Novem Delhiju poudarjajo tudi, da je značilno, da je do razgovorov med Nehrujem in Cu En Lajem prišlo prav v času, ko se Eisenhovver in Churchill razgovarjata v Wa-shingtonu. Azijske države so s tem pokazale, da nočejo, da bi se vprašanja, ki jih v veliki meri zanimajo, reševala brez njihove neposredne udeležbe. Razen tega pa se je prestiž Novega Delhija kot velike azijske diplomatske prestolnice povečal.
PO VELESEJEMSKEM «DNEVU LESA« BREZ JUGOSLOVANOV
Upravičen protest dr. I. Plesa zaradi diskriminacije proti jugoslov. razstavljavcem lesa
Načrtna «pozabljivost > velesejemske uprave ali šovinizem predsednika Združenja lesnih trgovcev? - Oboje vsekakor samo škoduje mednarodnemu slovesu tržaškega velesejma
Jugoslovanski predstavnik Zvezne trgovinske zbornice na tržaškem velesejmu dr. Ivan Ples, je včeraj zvečer poslal upravi velesejma sledeči uradni protest:
Upoštevajoč, da je Jugosla-vja najstarejši razstavljavec na tržaškem velesejmu in da že tri leta razstavlja na razstavi lesa, izražam svoje začudenje, ker ni bil povabljen uradni predstavnik Zvezne zu-nanjetrgovske zbornice iz Beograda na sejmu v Trstu, niti predstavniki jugoslovanskih izvoznih podjetij, ki so organizirala jugoslovansko razstavo , lesa, na manifestacije, ki so i dan lesa (»La giornata del le-gnon) v okviru tržaškega velesejma.
Kot predstavnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice iz Beograda smatram, da tak odnos proti jugoslovanskim razstavljavcem lesa, ki so vložili mnogo truda in dobre volje, da bi razstava čim bolj uspela, ne pomeni samo omalovaževanje Jugoslavije, temveč tudi diskriminacijo proti jugoslo-
vanskim razstavljavcem lesa.
Zelo sem iznenaden nad tem odnosom, ki je v bistvu odnos proti Jugoslaviji, in hočem posebej poudariti, da bo ta postopek zapustil mučen vtis ne samo pri uradnih predstavnikih Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, temveč tudi pri jugoslovanskih razstavljavcih. To po mojem globokem prepričanju ne'more koristiti mednarodnemu slovesu tržaškega ve. lesejma.
Prepričan sem, da bo uprava tržaškega sejma v bodoče napravila korake, da se taki pojavi na sejmu več ne ponovijo. Samo tako se lahko v okviru velesejma poglobe v obojestranskem interesu odnosi med tržaškimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki.
Zgornje dobesedno objavljeno pismo uradnega jugoslovanskega predstavnika je tako jasno, da ne potrebuje posebnega komentarja.
Naš urednik_ se je včeraj popoldne, ko še ni bil znan uradni protest, obrnil na u-pravo velesejma z vpraša-
Nehru
kjer sta se razgovarjala sama skoraj eno uro. Jutri pa bo Churchill imel razgovor z Dullesom.
Zvečer so se sestali vsi štirje državniki in so nadaljevali razgovore o azijskih vprašanjih.
Zjutraj zgodaj je Eisenho-
in Cu En Laj sta imela danes dva razgovora, zjutraj v prvih jutranjih urah pa si je Cu En Laj ogledal razne zanimivosti. Kjer koli se je pojavil, ga je množica povsod navdušeno pozdravljala. Prvi razgovor sta oba državnika imela ob 10.30 zjutraj in je
Kongres demokristjanske stranke na razpotju italijanske politike
Ohranitev dosedanje formule sodelovanja z laičnimi strankami ali načelo katol. integra-lizma v zavezništvu z monarhisti in fašisti - Demokristjanski kongres in tržaško vprašanje
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Danes zvečer se je v neapeljskem gledališču
San Carlo začel dolgo pričakovani — in večkrat odlagani — kongres demokristjanske stranke. Delegatov na kongresu je 703, prisostvujejo mu pa tudi številni predstavniki italijanskih strank in demokrist-janskih strank iz tujine. Seveda je navzoča tudi cela vojska novinarjev.
Kongres se je začel s petjem nabožne pesmi «Beli cvet«,
FRANCIJA POD PRITISKOM ZARADI EVROPSKE OBRAMBNE SKUPNOSTI
Spaak pride v sredo v Pariz
francoski odposlanec pa pojde v Bonn
Mendes France je ponovno poudaril, da mora imeti prizadevanje za mir v Indokini prednost pred vsemi drugimi vprašanji - Konferenca o EOS pa bo lahko koristna šele potem, ko bo znan izid misije dveh francoskih ministrov
BRUSELJ, 26. — Predstavnik belgijske vlade je danes popoldne sporočil, da bo belgijski zunanji minister Henry Spaak odpotoval v sredo v Pariz na vabilo Mendesa-Fran-cea. To je bilo sklenjeno na podlagi današnjega razgovora, ki ga je francoski poslanik V Bruslju Riviere imel s Spaa-kom in mu sporočil željo Men-desa-Francea, naj bi prišel v Pariz. Riviere je Spaaku potrdil. da se francoska vlada ne more udeležiti nameravane konference šestih zunanjih ministrov predvsem zaradi prekratkega roka, v katerem je bila sklicana. Toda francoska vlada načelno ne nasprotuje konferenci šestih, posvečeni evropski obrambni skupnosti.
Takoj po razgovoru s francoskim diplomatom je Spaak stopil v stik z nizozemskim in luksemburškim zunanjim
ministrom, .zato da se z njima pogovori glede odgovora na vabilo Mendesa-Francea. Medtem pa je predstavnik belgijske vlade zanikal, da je belgijska vlada posredovala V Londonu in Washingtonu in zahtevala podporo tamkajšnjih vlad skupini Beneluxa pri njenem prizadevanju za čimprejšnje uresničenje EOS v sedanji obliki.
V obveščenih krogih izjavljajo tudi, da je Mendes-Fran-ce med včerajšnjim razgovorom z belgijskim poslanikom v Parizu obrazložil vzroke, zaradi katerih je po mnenju francoske vlade za sedai prezgodaj sklicati konferenco o EOS. Z ene strani bo francoska vlada v prihodnjih tednih uporabila vse svoje napore za vzpostavitev miru v Indokini, z druge strani pa je mnenja, da bo konferenca šestih o EOS
Borba» o Piccioni jevem govoru
in o sestavi besedila balkanske zveze
«
Potreba konstruktivnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in nujnost vzajemnega enakopravnega ravnanja z narodnostnimi skupinami v obeh državah je bila vedno teza Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — v članku z naslovom «TRST» ugotavlja današnja beograjska »Borba«, da je bil zadnji govor italijanskega zunanjega ministra Piccionija precej umerjen. V svojem govoru je Piccioni priznal interese tradicionalnega tržaškega zaledja. Priznanje teh interesov in upoštevanje obojestranskega začasnega značaja sklepa je nujno povezano s skupnimi občutki časa, ugotavlja «Borba», če se želi voditi konstruktivna in dobra sosedska politika. Minister Piccioni ni dejansko rekel ničesar novega, ko je govoril o potrebi konstruktivnih
vedno teza Jugoslavije, ki jo (interesu, temveč tudi v inte-je uresničevala povsod, kjer]re$u celotnega balkanskega je bilo mogoče, tam, kjer je področja. Ta politika vodi k bilo to odvisno od Jugoslavi-j uresničenju takšnih odnosov
je in kjer ni bilo nobenih motenj. Vzajemnost v tem pogledu bi postavila medsebojne odnose na mnogo bolj zdrave temelje. Ce ima Pic-cionijev govor v senatu za cilj najaviti pripravljenost I-talije, da v tem pogledu u-resniči recipročnost, tedaj je to koristna stvar, m to na širši osnovi, kot je vprašanje spora med dvema državama v zvezi s Trstom.
V zvez; s sestankom strokovnjakov treh zavezniških vlad, ki se bo pričel v pone-
jugoslovansko-italijanskih od-| deljek v Atenah in na kate nosov	na širši in solidnejši	rem bodo sestavili	dokončno
osnovi,	o, nujnosti vzajemne-	besedilo balkanske	zveze,	u-
ga in	enakopravnega ravna-! gotavlja	današnja »Borba«,	da
nja z	narodnostnimi skupina-	politika	Jugoslavije,	Grčije	in
nii v obeh državah. To je bila (Turčije ni samo v njihovem
med narodi, kakršne si zamišlja Listina Združenih narodov. Jugoslavija, Grčija in Turčija so v osnovi svoje zunanje politike in v svojih medsebojnih odnosih prišle do popolnega spoznanja solidarnosti in medsebojne povezanosti, ugotavlja v današnji «Borbi» jugoslovanski predstavnik v stalnem tajništvu balkanskega sporazuma, veleposlanik Ljubo Radovanovič.
Pot trojnega sodelovanja, pravi Radovanovič, se lahko beleži kot pot varnosti in neodvisnosti. Sklenitev obrambne zveze bo sodelovanje na političnem, gospodarskem, kulturnem m vseh ostalih področjih Se povečala.	B.	B.
lahko koristna šele tedaj, ko bo znan izid naloge, ki je poverjena generalu Koenigu in ministru Maunouryju, da primerjata in zbližata različne teze o EOS. Zaradi tega ne more francoska vlada sprejeti niti predloga nizozemske vlade, naj bi konferenca šestih sedaj bila v Parizu namesto v Bruslju.
Iz Pariza pa javljajo, da bo Mendes-France v kratkem poslal v Bonn enega od svojih najbližjih sodelavcev, zato da v njihovem imenu stopi v stik s kanclerjem Adenauerjem. O tem je Adenauerja obvestil danes zjutrai francoski komisar v Bonnu Francois Pon-cet, ki je ob tej priliki baje tudi potrdil, da Francija ni zgubila svojega zaupanja v evropsko enotnost, čeprav je mnenja, da mora v sedanjem trenutku dati vso prednost rešitvi indokitajskega vprašanja.
Predsednik francoske republike Rene Coty pa je včeraj odgovoril na Eisenhowerjevo poslanico. V svojem odgovoru pravi Coty med drugim, da je Francija odločena prispevati k nagli in učinkoviti rešitvi vprašanja obrambe Evrope, in da vladni predsednik želi, da bi se v bližnji bodočnosti obnovili med obema vladama razgovori, «kateri zaupljiv in intimen značaj naj bi izhajal iz nespremenljivih čustev«.
Mendes-France je nocoj govoril po radiu in je med drugim izjavil, da je njegov glavni smoter sedaj rešitev spora v Indokini.
Druge odločitve francoske vlade so podrejene vzpostavitvi miru v Indokini in to mo-imeti absolutno prednost.
«Povedati hočem našim tujim prijateljem — je dodal Mendes-France — da sicer ne bomo zanemarjali drugih naših nalog, toda ne bomo se mogli dokončno izreči, dokler ne bomo dosegli tega našega prvega smotra«.
Glede svojega razgovora s Cu En Lajem je Mendes-France izjavil, da so ti razgovori kakor tudi razgovori francoske delegacije v Ženevi potrdili, da pr&dstavljata jasnost in natančnost v tako zapletenih vprašanjih najboljše sredstvo, zato da se doseže smoter.
nato pa so po kratkem nagovoru političnega tajnika Da Ga-sperija izvolili* 'predsedstvo, nadzorni odbor, tajnike in druge organe kongresa. Kongres je prvi pozdravil neapeljski monarhist Serino v imenu župana Laura, nato pa Romita v imenu PSDI, Cifarelli za PRI, Colitto za PLI in predstavniki nemške, avstrijske, belgijske, holandske in posar-ske demokristjanske stranke, pa tudi predstavnik demokristjanov iz San Marina.
Ministrski predsednik Scel-ba se bo začel udeleževati dela kongresa šele jutri, ker so ga danes uradni opravki zadržali v Rimu. Med drugim je govoril z ameriško veleposlanico Claro Luce, ki spet odhaja na daljši dopust v ZDA.
Delovni del kongresa se bo začel jutri ob 10.30, ko bo začel čitati svoje poročilo politični tajnik demokristjanske stranke De Gasperi. Kot že danes zatrjujejo, bo De Ga-sperijevo poročilo obsegalo šti_ ri glavne točke: potreba »večje življenjskosti« stranke, ki naj ostane na pozicijah »demokratične avantgarde«; okrepitev zveze s strankami vladne koalicije; razvoj evropske politike s posredovanjem EOS in normalizacija odnosov z raznimi evropskimi deželami; o-krepitev prizadevanja za socialno usmeritev in reforme v okviru politike razvoja narod, nega dohodka.
Politična usmeritev, ki bo izšla iz demokristjanskega kongresa. je predmet najširšega zanimanja italijanskih političnih krogov, ker utegne v veliki meri vplivati na nadaljnji politični razvoj v Italiji. Ce bi na kongresu zmagala tendenca katoliškega integraliz-ma, ki stremi po ((enotnosti katoliških sil« (med katere spa. dajo tudi monarhisti, po potrebi pa še fašisti) in zavrača sodelovanje z versko indiferentnimi in laičnimi strankami (vse tri manjše stranke vladne koalicije) bi se razvoj v Italiji obrnil ostro na desno, mogoče bi prišlo tudi do razkola v sami demokristjanski stranki.
Prav zaradi teh nevarnosti zavrača današnja «Giustizia», glasilo PSDI, predlog republikanca La Malfe o posebnem paktu treh laičnih strank.
Jutri popoldne bosta na neapeljskem kongresu poročala predsednika obeh demokrist-janskih parlamentarnih skupin senator Ceschi in poslanec Moro, nato pa bo sledila diskusija o poročilih. Po programu bi se diskusija morala zaključiti v torek popoldne, ko bi moral De Gasperi že odgovarjati na govore o diskusiji. Po načrtu bi se v torek zvečer začelo glasovanje za izvolitev novega glavnega odbora,
Vendar ne varjamejo, da bi bil demokristjanski kongres končan v predvidenem času. Tudi zadnji kongres se je precej zavlekel, po dva do tri dni pa so trajali tudi razni vmesni sestanki glavnega odbora. Ne glede na tradicije, pa govorita za to, da se bo kongres zavlekel, predvsem dva činitelja: prvič ta. da je v de-mokristjanskih vrstah zelo razširjeno mnenje, da je italijanska notranja politika na razpotju in da se mora demokrist-janska stranka izjasniti, po kateri poti jo bo ubrala, drugič pa tudi to, da se obeta tudi daljša debata o načinu volitev glavnega odbora.
2e na zadnjem sestanku glavnega odbora je Gronchije-va levica obenem z nekaterimi desnimi skupinami zahtevala, naj se volitve v glavni
odbor izvedejo po proporcionalnem sistemu in ne po večinskem kot doslej.
Mnoge zanima tudi stališče, ki ga bo demokristjanska stranka zavzela do tržaškega vprašanja. Značilno je, da napoveduje današnji rimski tisk s precejšnjim poudarkom nastop tržaških delegatov na kongresu, ki bodo posebej govorili o Trstu. Pri tem marsikomu niso ušle razlike med nekaterimi sedanjimi stališči in med stališčem, kot ga je izražala demokristjanska resolucija z miljskega sestanka, o kateri zelo zanesljivo trdijo, da jo je odobril oziroma popravil sam Scelba. Predvsem opažajo spremembo med milj-sko resolucijo in resolucijo, ki je bila izglasovana v tržaškem občinskem svetu in ki ima tudi neko nepojasnjeno o-zadnje, saj je nenadoma zamenjala mnogo bolj zmeren prvotni predlog resolucije.
Tudi napovedi nekaterih rimskih listov o stališču tržaških delegatov in zadnji u-vodnik demokristjanskega glasila «Prora» dajejo morda prav tistim, ki napovedujejo, da bo demokristjanski kongres pomenil zaviralno fazo v sedanjih pogajanjih o sporazumu o Trstu. Nekateri simptomi te faze se kažejo že dalj časa, tako da če bi do tega res prišlo, očitno ne bi šlo za stališče demokristjanske stranke, temveč za diktat palače Chigi, ki bi se v tem primeru skrila za avtoriteto najmočnejše italijanske stranke.
Obenem z začetkom kongresa so objavili prve «indiskre-cije» o preiskavi, ki bi jo moral izvesti liberalni minister De Caro o administrativnih odgovornostih v zvezi z Mon-tagnevo afero. De Caro je o rezultatih svoje preiskave baje nameraval poročati na včerajšnji seji vlade, pa «ni utegnil« in bo to storil na seji vlade prvega julija; isti dan bo, kot je že, obljubil, verjetno poročal tudi v poslanski zbornici.
Današnje «indiskrecije» po oceni rimskih političnih krogov niso drugega kot poskus rehabilitacije nekaterih demo-kristjanskih voditeljev tik' pred kongresom. Med demo-kristjanskim članstvom, kot v javnem mnenju sploh, je afera Montagna - Montesi - Piccioni * Spataro povzročila precejšnje zgledovanje in mnogo glasov, da je treba zadevo razčistiti in krivce odstraniti. Nekateri kompromitirani demokristjanski voditelji se s tem dejansko predstavljajo na neapeljskem kongresu kot obtoženci.
Po «indiskrecijah» — ki so pravzaprav zelo čudne, če pomislimo, da De Caro po uradni verziji ni o rezultatih svoje preiskave poročal niti ministrom — je liberalni minister (prijatelj bivšega liberalnega poslanca odv. Bellaviste, pravnega zastopnika Uga Mon-tagne) baje ugotovil, da ni mogoče nikomur naprtiti kakršne koli kTivde.
A. P.
njem, zakaj- niso bili jugoslovanski uradni predstavniki pozvani na sestanek o lesu. Na upravi so se pričeli dokaj po ovinkih opravičevati, da je sestanek sklicalo Združenje trgovcev z lesom, in da s tem uprava nima ni-kakega opravka. Pozneje pa so pričeli govoriti, da so ve-lesejemski predstavniki skušali popraviti stvar, (o kateri v začetku razgovora skoro vedeli niso) in da so pozvali jugoslovanskega predstavnika podjetja «Export - drvo« na svečano večerjo, s katero se je dan zaključil.
Vse to so le jalovi izgovori. saj so bile vse manifesta, cije v okviru velesejma in to v okviru posebnega dne, posvečenega lesu. Splošno pa je znano, da na razstavi lesa sodelujeta le dve državi in to na približno enakem prostoru: Jugoslavija in Avstrija. Jugoslovanskih predstavnikov niso povabili na uradni sestanek o lesu in so se začeli šele proti večeru iz. govarjati in izmikati jasnim vprašanjem jugoslovanskega predstavnika razstavljajočih podjetij.
To »popravljanje« pa je vso stvar še poslabšalo.
Naš urednik se je namreč po odgovoru uprave velesejma obrnil na predstavnika podjetja «Export - drvo« iz Zagreba tov. Djura Kovača za nadaljnja pojasnila, Ta je pojasnil, da so se predstavniki uprave pozno zvečer res spomnili in ga povabili na svečano večerjo Po razgovoru s kupci, člani Ždru-ženja trgovcev z lesom je vabilo sprejel. O vseh detajlih ((vljudnosti«, katere je bil omenjeni jugoslovanski predstavnik in prav tako prisotni predstavnik podjetja SIPAD Rizmanbegovič na tej večerji deležen, ne bomo na dolgo razpravljali. Omenimo samo, da sta samo zaradi ljubeznivosti raznih tržaških trgovcev z lesom oba jugoslovanska predstavnika podjetij na večerji ostala in da so tovarišu Kovaču preprečili govoriti v hrvaščini in ga pozvali, naj govori v italijanščini!
Večje nevljudnosti in hujšega pomanjkanja takta si ni mogoče zamisliti!
Opravka imamo z dvema grobima diskriminacijama za Trst tako gospodarsko važne države, kot je Jugoslavija. Ne bomo cepili dlake glede vprašanja, koliko je kriva u-prava velesejma in kolik je delež krivde Združenja lesnih trgovcev. Bolj ali manj je vseeno, če gre za načrtno ((pozabljivost« velesejemske uprave ali pa za šovinističen pritisk na predsednika omenjenega združenja. Ali si je mogoče predstavljati, da ,bi predsednik dr. Gunalachi lahko gojil tako globoka italijanska šovinistična čustva, da bi pozabil celo na osnovna pravila mednarodne vljudnosti?
Važdo je to, da je bila pod vplivom najneumnejšega iredentizma napravljena velika škoda Trstu. Upravičeno se namreč lahko sprašujemo, koliko časa bodo Jugoslovani še prenašali tako nesramno ravnanje?	g.	jj.
Diplomatska akcija ZDA proti napadeni Guatemali
Sklicanje ministrov ameriških držav zaradi «ogrožanja varnosti zahodne poloble* - Mučen vtis v krogih UZU po včerajšnjem sestanku Varnostnega sveta - Solidarnost v Ameriki z Guatemalo
WASHINGTON, 26. — Ameriško državno tajništvo je sporočilo, da so ZDA in drugih devet ameriških republik izjavile, da po njihovem mnenju položaj v Guatemali »ogroža varnost zahodne poloble« in so zaradi tega sklicale sestanek svojih zunanjih ministrov, ki bo sklepal o tem, kakšne ukrepe je treba podvzeti.
Kot pojasnjuje ameriško državno tajništvo, bo ta sestanek 7. julija.
Guatemala je medtem za-vrnila zahtevo vseameriške organizacije, da dovoli vstop komisiji njenih opazovalcev. Vseameriška organizacija je sklenila, da bo komisija njenih opazovalcev odpotovala v Honduras, Nikaraguo in Guatemalo; ta sklep je bil sprejet na zahtevo Hondurasa in Nikarague v zvezi z guatemalskimi obtožbami, da Se je z ozemlja obeh držav začel napad na Guatemalo.
Guatemalski odgovor na zahtevo vseameriške mirovne komisije poudarja, da je vseameriška organizacija pristojna razsojati v sporih med ameriškimi državami, da pa ni pristojna v primerih od. kritega napada, katerega žrtev je postala Guatemala. Kot je znano, je včeraj Varnostni svet Q|JN z večino glasov sklenil, da guatemalskega vprašanja ne bo dal na dnevni red. dokler ne bo konča-
na preiskava vseameriške organizacije. Guatemalska vlada pa zahteva, naj se z na. padom na njeno ozemlje ukvarjajo Združeni narodi, ki so za to edino pristojni. Mnogim opazovalcem se je hitri sklep vseameriške organizacije o odhodu komisije opazovalcev v Guatemalo in sosedne države zdel znak za željo ZDA, da se prehiti morebitna intervencija OZN.
Kot poroča dopisnik francoske agencije AFP iz New Yor-ka, so v krogih OZN po včerajšnji seji Varnostnega sveta kazali pesimizem. Mnogi so izražali svoje razočaranje, ker je bila zaradi odpora velesile zavrnjena zahteva neke male države, da sme povedati svoje mnenje pred Združenimi narodi. Skoraj vsi delegati so bili mnenja, da zo Združeni narodi ustvarili nevaren pre-cedens, ker so pristali na tezo, da jim obstoj regionalnega organizma ne daje pravice do takojšnje intervencije. Nekateri pripominjajo, da bi isti precedens utegnila zelo dobro izkoristiti ZSSR, če bi izbruhnil upor v kakšni njeni satelitski državi.
Vest o sklicanju konference ameriških zunanjih ministrov razlagajo kot nadaljevanje o-fenzive ZDA proti Guatemali. Pri tem opozarjajo, da Guatemala ni ratificirala konvencije
iz Rio de Janeira, po kateri je bil sestanek sklican, in da mu torej ne bo smela prisostvovati, razen če je udeležene države ne povabijo kot opazovalca.
Medtem se v vsej Ameriki nadaljujejo manifestacije solidarnosti z Guatemalo. študent, je argentinskih univerz so sklenili, da bodo vse argentinske visoke šole za 24 ur zaprte v znak solidarnosti z Guatemalo. V samem Hondurasu je bilo včeraj več mrtvih med nastopom policije proti demonstrantom, ki so izražali solidarnost z Guatemalo. Manifestacije za Guatemalo so bile v vsej Braziliji. Brazilska socialistična stranka je izglasovala resolu-jo, ki izraža ((protest vsega demokratičnega brazilskega javnega mnenja proti napadu na Guatemalo iz tujine«.
Vojaška poročila iz Guatemalo govorijo o bojih v trikotniku Chiquimulla - Zaca-pa - Gualan. Uporniški radio je danes že četrtič javil, da so Armasove sile zavzele Chi-quimullo. Glavno pa je, da so vladne čete zavrnile vse uporniške poskuse pri Puertu Barrios. kjer bi se morali izkrcati nadaljnji zavojevalski oddelki Od treh napadalnih kolon »generala« Armasa je kolikor toliko dejavna samo še osrednja,
M,Otll\>kl 1INKVI
Na današnji dan je bil leta 1947 pri Vranduku na progi Samac - Sarajevo prebit velik predor, dolg 1528 metrov.
		
i		V*\Š:i
p-		, ; ; j |p||
		II I
f		
		v
DANES, nedelja 27. junija
Heraa, Ladislav Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 1.08 in zatone ob 17.04. JUTRI, ponedeljek 28. junija Irenej, Zorana
z ii;i;imš\,ii;ii4 sestanka »krajnih aktiustuv of
ZA POJAČENO BORBO proti povratku Italiie!
Za demokratizacijo javnega življenja
I\l«nRhno je treba razkrinkavati prevarantsko pulitilin knminlurmnv-skega in agnelettnvskega vodstva in proti njej mobilizirali vse sile
Včeraj popoldne je bil nalto je sledil še prizor «2!ica». sedežu v Ul. R. Manna sesta-lNi manjkal na sporedu tudi o-
nek okrajnih aktivistov Osvo bodilne fronte; na katereit so obravnavali razna politična vprašanja ti zuezi z nadaljnjim delovanjem naše organizacije. V živahni diskusiji ki se je vnela predvsem okoli tržaškega vprašanja, so posamezni tovariši prikazali položaj na terenu ter predlagali vrsto akcij, ki naj privedejo do močne razgibanosti ne samo članov OF, temveč vseh Slovencev in demokratičnih prebivalcev naše cone v borbi za neodvisnost na vseh področjih družbenega udejstvovanja.
Vsi prisotni tovariši so bili mnenja, da je treba prikazati tržaško vprašanje v taki luči kakršno je, jasno tn odkrito, pri čemer pa je treba razkrinkati razna demagoška gesla kominformovsko - agne-lettovske fronte, ki danes hote in namenoma zavaja -ljudstvo v zmoto ter na ta način podpira iredentiste ter imperialistično Italijo v njenih težnjah po naši zemlji.
Spomnimo se samo osmo-oktobrskega diktata, ko je šlo za tem, da bi Italija storila prvi imperialistični korak v povojnih letih proti Balkanu. Takrat ko se je jugoslovanska vojska postavila na mejo, da prepreči njegovo izvedbo. ko je naše ljudstvo na vse mogoče načine manifestiralo svojo voljo proti povratku Italije, takrat so Vi-dali in oni pri njegovem vodstvu napeli vse sile, da zmanjšajo odjek akcije naših ljudi v svetu. Njim ni šlo v račun, da so po naših vaseh visele slovenske zastave, njim niso šli v račun protianeksio-nistični napisi, njim ni šla v račun konkretna borba proti povratku Italije, saj so morali stati ob strani nacional-fašistične fronte in kot njeni zvesti hlapci razbijati odpor delovnega ljudstva.
Čeprav so se takrat razgalili do kraja, so kljub temu obdržali svoj lažni indipen-dentistični plašč, s katerim mahajo in vihrajo pred očmi zaslepljenih pristašev. Hoče-
troški pevski zbor, od katerega ški pevski zbor, od katerega smo slišali nekaj narodnih in otroških pesmi. Sledile so še deklamacije in kratki prizori: «Peričice», «Dedek», «Pomlad» in «Cvetice». Za zaključek nam je pevski zbor zapel še nekaj pesmi. Starši in vsi o-stali so zelo hvaležni otrokom in učiteljici, ki je tako dobro učila njihove male skozi celo leto in jih tako dobro pripravila zlasti za to prireditev.
Opozorilo lastnikom vprežne živine
Predsedstvo cone opozarja vse lastnike vprežne živine na ukaz o zaščiti konj in govedi pred sončnimi žarki v poletnih mesecih. V tem času morajo vprežne živali imeti na glavi posebne kapuce iz belega platna ali slame, ki ščitijo čelo, vrat in ušesa pred soncem. Po.
leg tega mora imeti vsak voznik na vozu vedro za vodo, da lahko žival večkrat napoji.
Kršilci tega predpisa bodo kaznovani po veljavnih zakonih. Kdor želi nabaviti zaščitno kapuco, se lahko obrne na ustanovo za zaščito živali v Ul. Roma 20, tel. 29-592.
Odhod otrok v počitniške ko>omje v Sloveniji
Odbor za počitniške kolonije v Sloveniji obvešča, da bo odhod otrok prvega turnusa v četrtek 1. julija ob 6.58 z glavne postaje. Starši so naprošeni, da privedejo otroke vsaj pol ure pred odhodom'vlaka.
URNIK TRGOVIN V TOREK 29. t. m.
Tržaški	S
V torek, 29, t. m. bodo trgi in trgovine zaprte ves dan z izjemo pekarn in mlekarn, slaščičarn in mesnic, ki bodo Se današnje iti naslednjih odprte od 6. do H. ure I proslav udeležite polnošte-
V priredbi odbora za proslavo 100-letnice svetoivan-
ske šole, bo danes ob 16. uri na stadionu ePrvi maj» pri Sv. Ivanu prva proslava te, za tržaške Slovence izredno pomembne obletnice. V zgodovini tržaških Slovencev predstavlja otvoritev slovenske šole pri Sv-Ivanu prelomnico. Nasi otroci so začeli zahajati v šole, kjer so se poslej vse do brutalnega nastopa italijanskega fašizma v svojem materinem jeziku učili spoznavati in ljubiti svojo govorico, svoj narod in svojo zemljo.
Ko danes v izredno resnih časih za slovensko šolstvo na Tržaškem proslavljamo to zgodovinsko obletnico, se je treba predvsem zavedati, da slovenska šola ni last te ali one politične skupine, ampak last vsega naroda; da je zločin vsakršno nastopanje iz ozkih sebičnih razlogov proti interesom slovenske šole, tiste, katere obnova na tem kosu slovenske zemlje je stala naš narod toliko dragocene krvi in življenj.
Tržaški Slovenci! Odbor za proslavo 100-letnice sne-toivanske šole vas vabi, da
SLOVENCI!
V okviru proslav za
100-letnico svetoivanske šole
bo prva prireditev d a n e s	ob 16. uri
NA STADIONU »PRVI MAJ» s kulturnim spo redom, ki bo obsegal:
a) petje, ki ga izvaja svetoivanski pevski zbor;
b) recitacije;
c) igro «Naša šola«, ki jo je spisal in režira Adrijan H listja.
Sodelovala bo barkovijanska godba na pihala. I’o sporedu prosta zabava.
Vabljeni vsi!
Odbor za proslavo 100-letnice svetoivanske šole
G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V TOREK 29, t. m. ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Krasnovo komedijo
«Draga Ruth»
vilno. Pa ne samo vabilo, globoka notranja zavest, da je slovenska sola ena o-snovnih prvin za našo narodno rast, naj vas pripelje na današnjo proslavo.
ki naj bo predvsem odraz naše privrženosti slovenski šoli in pripravljenosti braniti jo pred odkritimi in zahrbtnimi napadi narodnih sovražnikov.
VČERAJ DOSLEJ NAJBOLJŠI OBISK NA VELESEJMU
DANES »DAN MEDU" jutri tiskovne konference
Skupina uslužbencev zagrebškega velesejma na ogledu - Akrobacije motorista Ščuke na filmskem platnu
Po številnih obiskih tujih predstavnikov, je včerajšnji dan predstavljal nekako izjemo. Včeraj so namreč prišli v Trst edino avstrijski mladinci, sinovi avstrijskih industrijcev, ki so si ogledali tržaške industrijske in pristaniške naprave in ki bodo danes dopoldan obiskali velesejem. Včeraj pa je obiskala velesejem večja skupina uslužbencev zagrebškega velesejma, katero je vodil generalni tajnik velesejma dr. Pevalek. Zagrebčani se bodo zadržali v Trstu še danes.
V soboto, 3. julija na stadionu «Pru» inaj» prvi nastop baleta Ijnbljanske Opere:
OHRIDSKA LEGENDA
mo STO, kričijo na sestankih in v časopisju, a istočasno predlagajo resolucije, ki naj bi bile skupne njim in iredentistom. Pravijo, da so pro. ti razkosanju, a še nikoli niso povedali, da so proti Italiji, da so proti rimskim emi-sarjem da so za neodvisnost tržaškega gospodarstva od italijanskega itd-
Ze iz teh nekaj misli ni tež. ko priti do zaključka, da je njihouo kričanje o STO in proti razkosanju zahrbtna prevara, goljufija najslabše vrste lastna najbolj umazanim političnim špekulantom, ki za dosego določenega cilja ne izbirajo sredstev.
Prav zaradi tega je naša dolžnost, dolžnost vseh članov OF da nenehno razkriti-kujejo to prevarantsko politiko kominformovskega vodstva ter tolmačijo položaj tako, kakršen v resnici je. Toda to še ni vse, Mi moramo povečati našo aktivnost, poja-čiti našo borbo za neodvisnost, za naše narodnostne in socialne pravice, za gospodarsko samostojnost, proti rimskim emisarjem itd.. V tej borbi ne smemo nikoli pozabiti, da smo bili prav mi in edino te mi tisti, ki smo storilj ose, kar je bilo mogoče, da se uresničijo vsa ona načela, za katera smo se borili že v NOB in vsa leta pozneje m ki bodo ostala naša načela tudi v bodočnosti. V tej akciji moramo mobilizirati vse naše sile in storiti vse, da dokončno razkrinkamo kominformovske prevarante in jih razgalimo kot krivce, ki st najbolj prizadevajo zn povraten Italije v naše kraje.
Mi nočemo Italije in se bomo proti njem prisotnosti na naši zemlji dosledno borili. Ne z demagoškimi gesli agnelettokominformovske-ga kova temveč s konkretnim delom in akcijami, ki so skupne vsemu delounemu ljudstvu našega področja.
To so bile glavne misli, ki so jih izrazili prisotni na sestanku aktivistov OF. Omeni mo naj še. da bo sklican mestni aktiv OF, medtem ko bodo o raznih vprašanjih organizacijskega značaja razpravljali na sestankih okrajnih in krajevnih odborov.
Pomagajmo
popiavljencem!
V teku včerajšnjega dneva smo prejeli nov seznam darovalcev za poplavljence na Štajerskem, ki so skupno prispevali 44.980 lir. Tako se je doslej nabrana vsota denarja dvignila na 961.480 lir.
Včeraj so prispevali:
Zdravko Volčič 1000, A. U. M. flux», bela vstopnica št. 01125, I0u0, Franc Strancar 1000, Josip serije A-4, blagajna D.	Godina 500, Angel Žerjal 10QO,
7rebame 20 iuniia- 1 na- Marija Suman 500 in sest kosov žrebanje zu. junija, l. na £ Martei gancm m dru-
grada jedilnica «Zenal», be- V"a ’2000 Anton Berginc 1000,
la vstopnica št. 02451, serije slava Sancin 1000 in 2 kosa A-4, blagajna B; 2. nagrada! perila, Vera Ralone 500, Eliza-
plinska pečica «Fargas» z I peta Kisič 1000, mati iz Sked
Današnji dan je posvečen medu. Dopoldan ob 10- bo v
prostorih tržaške	trgovske ___________    ^	_	_	______
zbornice poseben sestanek če-j 3 nagra(ja «Šuperthermoplaid belarjev. ki si bodo popoldan tovarne volnenega sukna Ros-
dvema plamenoma in pol, bela vstopnica št. 01414, serije A-4, blagajna D.
Žrebanje 21. junija; 2. nagrada plinska pečica «Far-gas» z dvema plamenoma, bela vstopnica št. 02803, serije A-4, blagajna C; 3. nagrada fotografski aparat «Rondine» s tokom, bela vstopnica št. 02503, serije A-4, blagajna B.
Žrebanje 22. junija: 2. nagrada ekspresni aparat za kavo «Faemina», bela vstopnica št. 02933, serije A-4, blagajna D; 3. nagrada zabojček likerjev «Stock», bela vstopnica št. 03014, serije A-4, blagajna C.
Žrebanje 23. junija; 1- nagrada sprejemnica «Campo-novo», zelena vstopnica št. 12656 serije A-4, blagajna E;
Meja rta v lonierju
V petek popoldne so imeli naši najmlajši zaključno prireditev in razstavo ročnih del. V dvorani otroškega vrtca so se zbrali starši in prijatelji in si ogledali razstavo ter poslušali njihove malčke in so tako videli in slišali česa so zmožni mali iz otroškega vrtca. V prvi točki programa je nastopilo šest otrok, ki so pokazali prizorček cSkratjes, na-
skupno ogledali velesejem. V paviljonih, kjer razstavljajo med, pa bodo danes prodajali med na poskušnjo.
V ponedeljek bosta na velesejmu dve zanimivi tiskovni konferenci. Ob 11.15 bo govoril veleposlanik Avstralije v Rimu D. P- Mc Guire o temi:	»Avstralsko gospodar-
stvo, in odnos z Evropo«. Popoldne ob 18.30 pa bo trgovinski ataše Francije v Rimu imel tiskovno konferenco, na kteri bo govoril o: ((Gospodarskih odnosih med Francijo in Francosko unijo«.
Včeraj je velesejem zabeležil do sedaj največji res dober obisk. Precej je k temu pripomogla zanimiva nogometna tekma svetovnega prvenstva in se pričakuje, da bo danes naval še večji. Zvečer so bili vsi paviljoni polni in je bilo razpoloženje zelo živahno.
Precej ljudi se ustavlja pri motorjih tipa »Aer Macchi«, kjer predvajajo zanimiv krat-kometražni film o drznih akrobacijah na motorjih tega tipa. Akrobacije izvaja znani tržaški Slovenec Ščuka iz Nabrežine, ki mojstrsko obvlada motor. Med drugim se, na filmu lahko to vidimo, vozi po stopnicah navzdol in navzgor, vozi se obrnjen nazaj, kleče na sedlu, leže na krmilu itd.. Skratka repertoar, ki ga običajno vidimo le v cirkusu. Priznanje mlademu slovenskemu vozaču, pa tudi raprezentantu tovarne Martel-laniju, kj si je s filmom oskrbel zelo dobro reklamo.
Za včerajšnje nagrade na velesejmu so bile izžrebane naslednje vstopnice: Za prvo nagrado (radio Rhonola) št. 00398. zelena A-4, blagajna E; za drugo nagrado (ekonomična kuhinja) št. 06520, zelena, A-4. blagajna E; za tretjo nagrado (zaboj Stock) št. 16717, zelena, A-4. blagajna E.
Seznam neprevzet izžrebanih nagrad
Žrebanje	16.	junija:	1.	na-
grada radiosprejemnik »Super Nicoletta«, bela vstopnica št. 00010, serije A-4, blagajna D-
Žrebanje	17.	junija;	2.	na-
grada sesalec prahu »Follet-to». zelena vstopnica št. 00126, serije A-4, blagajna A; 3. nagrada fotografski aparat »Ron-dineš s tokom, bela vstopnica št. 00713, serije A-4, blagajna C.
Žrebanje	18	junija-.	3.	na-
grada, zabojček likerjev «Stock». bela vstopnica št. 00389, serije A-4. blagajna E
Žrebanje	19.	junija;	3.	na-
grada prezračevalec »Arie-
si«; bela vstopnica št. 03288, serije A-4, blagajna C.
Žrebanje 24. junija: 2. nagrada popoln kristalni servis, bela vstopnica št. 01602, serije A-4 blagajna B; 3. nagrada zabojček likerjev «Stock« bela vstopnica št. 01606, serije A-4, blagajna B.
nja 4 kose oblek, Emilija Prosen 3 kose oblek, Adele Stepančič 500 Leopold Adami 500 L. E 1000, Pertot Barkovlje 500, Josip Škabar 2000, družina Pregelj 1 dekliško oblekco, Istranka 1000, družina Kalin 1000, Albina Ferfolja 500, NN. 1000 Košuta 500, Josip Ižan 500, Uršič 200, G er dol 700, Ivan Slavec 1000. P. Mahnič 500, 1. Mahnič 200,’ K. Može 500, J. Mičeu 500, 1. Bigulin 500 M Gorjup 400 Kariž 200, Ciuk 100, Kavčič 1 oo' J J u rši novi č 500, A. Gombač’ 300, T. Trobec 1000, L. Zlo. bec 500, L Pahor 500, F. Škapin 250, Natlačen 200, Marica Novak 350, Valenčič 500 Mihelčič 200, Ana Rauter 1000, Žagar 100, N. N. 1000. Frandoltč 350 Furlan 500, N Grgič 150. Edi N. 300, Lina Dekleva 500, Volpi 300, Stanko N. 500, N.N. 330, Bizjak 150, Stoka 100, Vatovec 1000, Perovšek 200, Rože 2000, Rebula 1000, Sosič 500, Fabjan 300. C. Benčič 1000, R. Kastelic 500, Marija Glavič 500, \ .da Pahor 500, Cvetka Pahor 250, Ernesta Jagodic 500 Marija Samec 500, Turk 100, Novak 500, Hrovatin 300, Vouk 500, Mara Samsa 500 Kristina Frank 200 in oblačila, Škamperle 150 i-n oblačila, Renzi, Antonija Laneni. Cilka Benčič, Bian-ca Gašperini, Albina Tedesco več kosov oblačila.
SREČNO NAKLJUČJE REŠILO OTROKA
TOVORNIK PODRL DEČKA ki je obležal med kolesi
Ko so od groze otrpli očividci pritekli otroku na pomoč, je bil ta le malo opraskan
Med vožnjo s tovormkom-cisterno po Ul. Baiamonti je 30-letni šofer Karlo Gregoro-vič iz Ui. Gambini 12 v višini stavbe št. 13 iznenada podrl na tla 10-letnega Carla Pertossija iz Ul. Baiamonti št. 3, ki je nepričakovano hotel steči čez cesto. Šofer je hitro zavrl, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Otrok je zaradi sunka padel in k sreči obležal brez hujših posledic med prednjima kolesoma. Pertossi-ju so prisotni priskočili na pomoč, in ga s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je samo opraskal po komolcu desne roke, zakar so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 3 #li 4 dneh na opazovalnem oddelku.
Z vespo v lambreto
Komaj je odbila 7. ura zjutraj, ko je 23-letni Emil Škabar iz Velikega Repna št. 20 vozil s svojo vespo po cesti, ki pelje proti Malemu Repnu. Ko je mladenič privozil do križišča s cesto, ki pelje na Opčine, je trčil v lambreto, ki jo je vozil 18-letni Marcel Dolja iz Samatorce 14 in na kateri je sedel tudi 39-letni Ferdinand Križman ir. Velikega Repna 80. Pri trčenju so vsi trije padli na tla in zadnja dva sta se morala zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so pridržali samo Križmana, kateremu so ugotovili rano na ustnicah in nad levim očesom ter razne praske po drugih delih telesa. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 7 dneh. Dolji pa so samo nudili vso potrebno pomoč in mu izprali rano na podlahti desne roke ter ga s priporočilom 10-dnevnega počitka po-
pri padcu le laže ranil, se je z lastnim vozilom odpeljal na Opčine, kjer so mu rane v lekarni izprali. Lekarnar je menil, da bo slednji okreval v 10 dneh.
Zopet morski pes
Včeraj zjutraj okoli 11. ure so nekateri delavci zaposleni na pomolu st. 65 novega pristanišča opazili v morju, nedaleč od obale, kake tri metre dolgega morskega psa. Na mesto je odšel patruljni čoln civilne policije.
ZA VAŽNO PRIDOBITEV SKUPNOSTI GRE...
Ocl Kontoveleev je odvisno če bodo imeli nov vodovod!
Za naoeljavo vode v hiše zahteva ACEGAT še 25 do 30 potrošnikov, ki bodo takoj plačali vsaj prvi obrok stroškov
S Kontovela smo prejeli
Prvič v zgodovini naše vasi je tržaška občinska,uprava nakazala precej visoko vsoto denarja za javna dela in sicer 11 milijonov 450.000 lir. S tem denarjem urejujejo v naši vasi kanalizacijo, asflatirajo glavne ulice in urejujejo nekatere druge ceste.
Ko je lani spomladi občinski svetovalec dr. Jože Dekleva povabil v našo vas podžupana tržaške občine inž. Visintina ki odgovarja za javna dela, si je ta podrobno ogledal našo vas in uvidel nujnost izvedb vsaj najvažnejših javnih del, ki jih je predlagal dr. Dekleva. Tedaj je podžupan Visin-tin pripomnil, .naj bi pred popravilom cest odnosno asfaltiranja glavnih ulic zgradili najprej omrežje novega vodovoda za vse potrošnike v vasi, ki so že takrat plačevali prve obroke za napeljavo vode v svoja stanovanja. Potem ko bodo u-lice asfaltirane, bo to delo skoraj nemogoče, ker bi morali ponovijo razkopati cesto in bi s tem prizadejali veliko škodo.
V tistem času je v naši vasi zaprosilo za napeljavo vode v stanovanja 75 družin. Od
teh je samo 40 do sedaj redno plačalo vseh 12 obrokov naročnine.
V primeru, da bi vseh 75 prijavljenih potrošnikov redno izplačalo določene obroke, je uprava tržaškega vodovoda (ACEGAT) nakazala 3 milijone 800.000 lir za gradnjo novega vodovoda z veliko kapaciteto. Na žalost pa moramo ugotoviti, da do napeljave tega vodovoda morda ne bo prišlo, ker je premalo prijavljenih potrošnikov izplačalo obvezne obroke. Zato je uprava ACEGAT že pismeno sporočila, da če ne bodo našli še drugih 25-30 potrošnikov, ki se bodo obvezali in izplačali vsaj prvi obrok za napeljavo vode v stanovanja, bo prisiljena odložiti gornji načrt in vrniti denar vsem prijavljencem. ki so do sedaj že poravnali svoje obveze, ker ne more zgraditi tako obširnega vodovodnega objekta za tako nizko število potrošnikov.
Ce bo do tega prišlo, bo naši vasi prizadeta velika škoda in bomo zamudili res lepo priliko, da jo obogatimo z vzornim vodovodom, ki bo lahko služil tudi za kmetijske potrebe odnosno za namakanje bližnjih vrtov, kar bi brez dvoma povečalo kmetijsko proizvodnjo in s tem pripomoglo
Morski	psi so	postali	kar stalni gostje našega zaliva.	Tegale
so, kot	znano,	ulovili	predvčeraj ob pomolu št. 4 po	zaslugi
gasilca	Oresta	Fozserja. Toda izkgzalo se je, da to	ni bil
pravi	morski	pes , temveč njegova za človeka popolno-
ma nenevarna variacija , ki ji pravijo « riba-slon ». Na vsak način je bi! ubiti velikan deležen včeraj številnih občudovalcev, kar kaže tudi gornja slika. Pa še nekaj zanimivega: Fozzer in ostali prisotni trde, da je, velikan (po njihovem velikanka) v trenutku ko so jo vlekli na suho, povrgla kakih 7 do 10 mladičev. Strokovnjak pa je včeraj ugotovil, da je to nen ogoče, ker je ujeta « ribarslon »
slali domov. Škabar, ki se je sume c in ne samica. Kaj so potemtakem videli louci?
k ublažitvi brezposelnosti v naši vasi.
Ce ne bo prišlo do napeljave novega vodovoda bo odpadel tudi načrt napeljave vode na pokopališče. Zdi se pa že danes, da do te napeljave sploh ne bo prišlo, ker so že začeli asfaltirati cesto ob pokopališču.
Vprašanje napeljave vodovoda po naši vasi za hišne potrebe se da morda še rešiti, če najdemo med našimi domačini še tistih 25-30 potrošnikov, ki jih zahteva uprava ACEGAT. Na to vprašanje naj pomisli vsak domačin, ker je napeljava vode v hišo velika pridobitev za vsakogar. Naj vsakdo pomisli koliko dela in truda manj bodo imele naše žene, če bodo imele vodo v stanovanju.
V vasi se slišijo tud nekateri pomisleki, geš kaj bom plačeval delež za napeljavo novega vodovoda, ko mi že teče stari vodovod prav ob moji hiši. Te pomisleke je treba pobijati, ker vprašanje novega vodovoda zanima celotno vas in je sedanji vodovod v vasi bil napeljan samo za dobavo vode tistim štirim ali petim javnim pipam. Nov vodovod, ki naj bi ga ACEGAT napeljal v vas bi šel z Napoleonove ceste mimo Cera v Podškolj, 1$ Pilju in od tu na levo v vas. Govori se, da bodo šestim naročnikom na Dolenji vasi napeljali vodo v hiše tudi če ne bo novega vodovoda, ker Sedanji mali vodovod lahko še postreže takemu malemu številu potrošnikov.
Kontovelci! Kakor vidite gre za novo veliko pridobitev naše vasi, gre za gospodarski napredek vseh vaščanov, če pridemo do novega vodovoda. Zato bodimo složni in dokler je še čas, rešimo to vprašanje s tem, da najdemo še tistih 25-30 potrošnikov, ki jih uprava ACEGAT zahteva za napeljavo novega vodovoda.
Kontouelec
V SREDO 30. t. m. ob 21. uri v UL. ROMA 15 bo na splošno željo član Mestnega gledališča v Ljubljani
tov. JOŽE TIRAN ponovil pripovedovanje Cankarjeve
BELE KRIZANTEME"
H
Adamičevo glasbeno spremljavo bo na klavirju izvajala pianistka Damijana Bratuževa.
RAZPIS
Podporno društvo »Dijaška Matica« razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1954-55.
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ulici Roma 15, II (pri SHPZ).
2. Prosilci lahko zaprosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunapjega gojenca;
b) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu;
c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče še dijake; č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig;
d) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejema do 15. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku;
4. Vsa potrebna navodila in nasvete prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Odbor podp. društva «Dijaška Matica«
Razna obvestila
Občni zbor motokluba »Mladost« Nabrežina. Jutri 27. t. m. ob 9. uri zjutraj bo na sedežu motokluba v Nabrežini tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Izvolitev novega odbora; 4. Program izletov in razno
Nezgoda deklice
Nekaj minut po 16. uri so sprejeli na II. kirurškem oddelku 15-letno Giorgino Sco-dini iz Rocola, kateri so ugotovili dolgo in globoko rano, povzročeno z ostrim predmetom, na levi roki. Njena mati, ki jo je z zasebnim avtom spremila v bolnišnico, je zdravnikom pojasnila, da se je v Giorgino po nesreči zaletel njen 11-letni sin Edvard, zakar je dekletce udarilo z roko v šipo, ki se je sesula na drobce, kateri so jo ranili.
Dekletce bo okrevalo v 8 ali najkasneje v 10 dneh.
Vlom v blagajne družbe Martinoll
Zgodaj zjutraj so agenti odšli v pisarno pomorske družbe Martinoli s sedežem v Drevoredu XX. septembra in ugotovili, da so ponoči neznani zlikovci vdrli v prostore in vlomili v železno blagajno, iz katere so ukradli 64.000 lir in za 10.000 lir vrednostnih papirjev. Direktor družbe 54-letni Gio-vanni Volpi iz Ul. Belpoggio je zadevo pismeno prijavil in dodal, da je bila družba zavarovana proti tatvinam. Policija je uvedla preiskavo.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26, junija t. 1. se je v Trstu rodilo U otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 5
POROČILI SO SE:	uradnik
Michele de Helmersen in gospodinja E dela Tomadln, zdravnik Giancarlo BaldasserOni in učiteljica Chiara Battigelli. mehanik Attilio Tonini In gospodinja Giuseppina Marussi, kuhar Lui. gi Trani in gospodinja Nerina Erman, mizar Livio Dandrl In gospodinja Lucia Vittori,
UMRLI SO:	63-letni Matija
Spitzer, 73-letna Rosa Rinaldi por. D’Aprile, 73-letna Elisa Tomasi por. Regollni, 79-letna Maria Deotto	por.	Calligaris,	52-
letni Vittorio Ecli, 57-letna Maria Predonzani por, Matelik, 44-letna Ncrea Grossi, 55-letni Lui-gi Poggi, 88-letna Adelaide Vit-torla Clee	vd.	Candellari,	62-
letna Marija Škabar por. Škerla,vaj,
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: iz Ravenne prazna ital. ladja	«Fernanda», iz	Ra-
venne prazna Ital. ladja »Maria M.», Iz Gradeža z 20 potniki it. ladja «Grado», iz Drača s 415 t kaframa alb. ladja «Mesapliku», iz Neaplja s 700 t raznega blaga in 1 jaotnikom nemška ladja «Stahlek», iz Ravenne prazna ital. ladja «Veneb», iz Gradeža
i 3 potniki ital. ladja »Grado«, Iz Rotterdama s 5980 t premoga Ital. ladja «Albatros».
ODHODI: proti Reki z 9 potniki jug. ladja	»Bakar«,	proti
Gradežu z 8 potniki ital. ladja »Grado« proti Benetkam z 225 t olja i'tal. ladja »Barbara M.«,, proti Lavaletti	prazna	ruska
ladja «Profesor	Popov«,	proti
Gradežu s 26 potniki ital. ladja »Grado«, proti Libanonu prazna ital. ladja »Nadi a«, proti Benetkam s 126 t raznega blaga in 1 potnikom ital. ladja »Citta di Siracusa«, proti Benetkam z 863 t raznega blaga in 7 potniki ital. ladja »Campidoglio«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 27.4, naj-nižja 20.8, ob 17. uri 27.3, zračni tlak 1012,7 v upadanju, veter severozahodnik 3 km, vlaga 69 odstot., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.1 stopinje.
LOTERIJA
BARI	76	20	9	73	28
CAGLIAR1	58	21	2	9	63
FIRENZE	55	17	34	12	40
GENOVA	58	38	36	24	88
MILANO	51	32	1	55	61
NA POLI	81	34	60	13	16
PALERMO	72	8	52	61	26
TORINO	34	42	37	19	3
ROMA	69	43	66	1	30
VENEZIA	59	19	21	39	30
NAROČNIKE
obveščamo, da bomo priložili eni izmed prihodnjih številk poštne položnice. Na ta način bodo najlaže poravnali zaostalo naročnino.
Uprava itPRIMORSKEGA DNEVNIKA*
Slovensko	planinsko	društvo
Trst priredi 4. julija izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13.
U. julija priredi SPDT izlet na Bled.
Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva izmena potuje 11. julija. Informacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od 18. do 19. ure.
Motoklub »Skedenj« organizira 10. in 11. julija izlet v Poreč. Vpisovanje na sedežu motokluba med 18. in 20. uro do 29. junija t. 1. razen v soboto.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« priredi v nedeljo 1. avgusta t. 1. izlet v Ljubljano ob priliki II. jugoslovanske filatelistične razstave (JUFIZ II.). Prijave se sprejemajo v prostorih kluba, Ul. Roma 15 II., do 15. julija t. 1.
Ob odkritju spomenika padlim borcem v Orleku dne 11. julija 1954 organizira okrajni odbor OF Opčine izlet v Orlek. Vpisovanje od 29. do 1. julija od 19. do 21. ure na sedežu na Opčinah, Konkonelska ul. 1.
Motoklub »Adrija« Dolina Milje priredi dvodnevni izlet 10. in 11. julija v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Dolini, do četrtka 1. julija od 20. do 21. ure.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Slave Pahor im v jx>častitev njenega spomina darujejo za Dijaško Matico: Mikelič 1.000, družina Jogan 1.000, družina Slavec 1,000 lir.
Rossetti. 15.00:	»Streljajte	brez
usmiljenja«, A. Smith, S. Drady Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.00: ((Rommel, puščavski lisjak«, J. Mason.
Nazlonale. 15.30: ((Usmiljenje za tistega, ki pade«, M. Serato, N. Gray.
FUodrammatico. 14.30:	«Pony
ekspres«, C. Nestor R. Fleming Arcobaleno. 15.00: «Tujec v domovini«, G. Montgomery. Auditorium. 15.00: »Tajnost Sahare«, R. Cameron.
Astra Rojan. 15.00: «Traviata 53» B. Laage. Mladoletnim prepovedano.
Cristailo. (Trg Perugino) 15.00: #Samson in DaLila«. H. La-marr, V. Mature.
Grattacielo. 15.00: »Nepremagljivi Mr. John« D. Reed C. Coburn Alabarda. 14.30: «Mizar», D. Ad dams, F. Silva.
Ariston. 16.00: ((Uporniki Atlantika«, M. Stevvens, A. Lansbury Armoma. 15.00:	»Lepotice	-	tek-
mice«, G. Crain.
Aurora. 15.00:	»Veliki variete«,
L. Padovani.
Garibaldi. 14.30:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Ideale. 15.30: «Damaščanka», R. Hudson.
Impero. 14.45:	«Kino nekdaj«,
W. Chiari.
Italia. 15.00: «Onkraj Sahare« in «Roparji velikih močvirij«. Viale. 14.30: «Legenda o Robin Hoodu«, E. Flynn.
Kino ob morju. 15.00: »Nahajamo se v pasaži«, N. Pizzi.
Massimo. 14.30: »Na smrt prestrašeni«, D. Martin.
Moderno. 16.00: «Filipinski upornik«, T. Power, M. Prešle. Savom, ] 4.00: »Voščena krinka«, V. Priče. Mladoletnim prepovedano.
Vittorio Veneto 15.00: ((Škotski princ«, E. Flynn.
Azzurro. 14.00:	»Ivanhoe«, R.
Taylor
Belvedere. 16.00: «Prekleto zlato« W. Powell.
Marconi. 14.30: «Ninfa antipodov« E. W!lliams Novo cine. 16.00: «Razkcšni modeli«, r skelton.
Odeon. 15.00:	«jaz, moja žena
in krava«, Macario.
Radio. 14.30; »Saharska legija«, A. Ladd
Venezia. 16.00: «Ciklon», J. Tufts.
POLETNI KINO:
Ariston, 21.00: «Uporniki Atlantika«, M. Stevvens, A. Lansbury Rojan. 20.45: »Okovi preteklosti« J. Mac Donald.
Paradiso. 20.15:	«Prisega Siou-
xoy», C. Heston.
Ponziana. 20.30: «Svet v mojih rokah«, G. Pečk, A. Blyth Arena dei fiort. 20.30: »Missbur-ski lovec«, C. Gable.
Garibaldi, 20.36:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Secolo. 20.30: «Osvaja!ci Sirte«, M. 0’Hara Pattinaggio. 20.45: «Krilati vragi«, J. Wayne.
21.00 Puccipi:	Tosca, opera v, treh dejanjih; 23.00 Tangi in valčki.
T It H 1' i.
14.00 G Puccini: «Manon Le-scaut«, opera v 4 dejanjih; 17.00 Simfonični koncert; 19.15 Orkester L. Luttazzija: 20.30 Melodični orkester G. Cergolija; 21.05 Varietejske raznolikosti; 22.30 Koncert violinista J. Martzyja.
r*	I, O V IS A i .1 A
327,1	m, 202,1 m. 212,4 in
Poročila	ob 6.00,	7.00,	13.00,
15.00, 19.30 in 22.00.
8.15	Vesele pesmi	za prijetno
nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava Niko Kuret:	Obuti
maček:	9.40 Operetna glasba;
10.00 P.	Sivic: Divertimento	za
klavir	in	orkester,	P, I. Čajkovski:	Četrta	simfonija; 12.00
Pogovor s poslušalci; 13.30 Želeli ste	- poslušajte!; 15.15	V
pesmi	in	plesu po	Jugoslaviji:
15.45 Mengeš skozi 800 let; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 ((Neznani talenti«; 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra: Kranjski baron (življenjska drama Jurija Vege); 20.00 Lahka glasba: 20.30 Športna poročila; 20.40 Večerni operni koncert.
Mati oglasi
MLADA DEKLICA išče službo prodajalke v trgovini. Naslov na upravi lista.
PRODAM:	Tehtnico decimalko,
voziček, sodarsko orodje, mize bank itd. Drevored XX. setem-bra 96 (dvorišče).
OPREMLJENO SOBO ODDAM. Naslov na upravi Primorskega dnevnika.
PRODAM »TOPOLINO C»,
»giardineto«, skoraj nov. Naslov Ul. Cologna 48.
NOVE MODELE MOTORJA
DUCATI, ki so čudovito lahki, oglejte sj na velesejmu ali pa v trgovini edinega zastopnika P1ERO OSTUNI v Ul. Machiavelli, 28,
MONDIAL - DUCATI NSU edini tovarniški predstavnik PIERQ OSTUNI . Ul. Machiavelli, 28. MOTORNA KOLESA po 55.000 lir; kolesa 8.000 lir; velika izbira motorjev na obroke MARCON, Ul. Pieta 3.
NAČRTE IN PRORAČUNE po nizki ceni izvršuje diplomirani stavbeni tehnik, Opčine - Narodna ul. 150 - Tel. 21-483. DVA PROSTORA ODDAM za trgovino v središču mesta, 30m2, pripravna za kakršno koli poslovanje. Ponudbe na upravo našega lista.
GOSTILNA GABROVEC V PRAPROTU
se odda v najem
ODDAM OPREMLJENO
SOBO naslov na upravi
lista.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK
NEDELJA, 27. junija 1954.
JIlKOhLOVAUMKA O O A A I K h i A
254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30,
19.00 in 23.30,
7.45 Jutranji koledar; 8.10 Slovenske narodne pesmi; 8.30 Našim kmetovalcem; 9.00 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah;
15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 Melodije iz revij; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 Naša domovina - narodne pesmi in plesi;
18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Jurina in Fraoina; 18.15 Iz ritma v ritem; 19.20 Šport; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
'I' It N I' II.
306.1 rn ali 980 kc-sek
8.45 Kmetijska oddaja:	9.15
Slovenski motivi; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 1150 Chopin: Balada št. 4; 12.00 Operne arije dueti in zbori; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Slavnj pevci; 15.50 Dunajski motivi; 16.00 Slovenski zbori:	16.30 Priljubljene
melodije; 17.00 Škerjanc: Simfonija St. 2; 17.23 Plesna glasba;
18.00 Debussy:	L’enfant prodi-gue; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Iz operetnega sveta; 20.45 O današnjih tekmah svetovnega nogometnega prvenstva;
ADEX IZLETI
10. in 11. julija 1954 izlet v NOVO GORICO PHEVAL POREČ BUZET
U. julija izlet v OPATIJO na REKO v KOMEN KOSTANJEVICO Vpisovanje do 1. .julija.
17. in IS. julija 1954
izlet na BLED in v ILIRSKO BISTRICO PIVKO TOLMIN KOBARID BOVEC
18. julija 1954
izlet v SEŽANO
Vpisovanje do 8. julija.
27., 28. in 29. julija 1954 izlet v SLATINO-RADENC1
Vpisovanje do Ki. julija pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-h - tel. 29243.
SOŽALJE
Ob bridki izgubi VENCESLAVA SIRKA,
člana krajevnega odbora OF v Sv. Križu, izrekala krajevni in okrajni odbor OF v Sv. Križu svojcem svoje globoko sožalje.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše drage nepozabne
SI./ll/K PAIIIIIB
učiteljice v Trstu.
Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikom v Ljubljani in v Trstu ter strežnemu osebju, zastopnikom Zveze prosvetnih delavcev ERS v Trstu, tržaškega učiteljstva, učencev in učenk šole iz Ul. Donadoni v Trstu ter njihovih staršev; učiteljici tov. Mari Samsi in učencu Stojanu Colji za poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so spremljali drago pokojnico na njeni zadnji poti ali kakor koli počastili njen spomin.
Ljubljana . Trst, 24. VI. 1954.
Družini PAHOR in ostalo sorodstvo
kvintet, ki ga je
ponosom je pribil, da so bili
baieta (Ohridska legendau
WjmM
Frane: Zdaj, ko smo ti dali, nam pa zagodi za boglonaj!
Marko: Daj, udari eno!
Jakob: Ga ne pripravite.
Treme: Kako da ne, čemu pa nosi tisti brentačl
Mute kakor v strahu beži na levo.
17. prizor.
Tomai od desne nosi vršo (iz vrbovih šib na redko spleten koš, ga popravlja.
Jerneje: Gon v vasi ti zacvili kolikor hočeš, tu na produ pa ga sllsiš samo rano zjutraj, ko gori v vasi zvoni dan ah zvečer ob avemariji.
Blaž: Ko smo predvčerajšnjim zjutraj prišli h kraju je lilo kakor iz škafa. Mate pa si je stisnjen tam pod skalo lepo žagal svojo Jutranjico.
Tomaž: To zimo je bilo, ob tistem hudem mrazu. Sneg Je naletaval neko jutro, ,ko sem pobiral zmrzle sipe, ki 'ih je vrglo na prod. Naenkrat zaslišim kot bi mala punčka jokala. Ozrem se in zagledam Mateta tam pod steno vsega belega, ko je vlekel tisto žago. Le za kakšno korist, sem rekel, mar bi nabiral zmrzle sipe!
Blaž: Včasih izvabi iz tiste škatle prav človeške glasove.
Jpkob: Čudak pa je, ta Mate!
Marko: Od kod ga je pri pihalo?
Jakob: Sam je prišel v vas tako gosposko napravljen in bel v obraz, kot cunja. Potem ml šel več proč. (Odide na levo).
Jerneje: Iz Trsta je prišel.
Lipe: Kako pa veš, da Je iz Trsta?
Jerneje: Ker čeipi po cele ure na razvalinah gradu gon v vasi in bulji proti Trstu.
Frane: Kje pa tiči drugače?
Blaž: Kje naj bi tičal, pri nas v Nižji, tam v brlogu rajnkega Sršena, tam smo vsi naši
Jerneje odide na levo, kakor da bi nekaj pozabil.
Tomaž: Lahko da je gospod, bog ve kaj mu leži na srcu, da se je zatekel k nam.
Blaž; Sedaj je	kakor mi.	Kdor zdrkne	dod k nam,
mora imeti dobre kremplje, da se izvleče:
18. prizor.
Jerneje: (vleče godca, ki se mu malo upira): Nič te ne boj, saj ne boš godel, ne! Samo to mi boš pomagal nesti tja k barki, tako. za dobro srečo.
Marko: Ker spiš v njih brlogu, moraš odslužiti.
Mate z vidnim	olajšanjem	postavi	gosli	in ribe po-
leg sebe na tla in prime nosilnico zadaj.
Blaž: Korajžo, Mate!
Jakob odide na levo.
. Jerneje:	(vzame	gosli in ribe ln postavi vse vrh
mreže): Ne dražite	ga, pustite	ga pri	miru!	(Gosli mu
zdrknejo dol, Jerneje jih pobere ta zakoplje vse v kup mreže ter prime spredaj.) O. hop! (Gresta proti desni).
19. prizor.
Nista še čisto izginila, ko prideta od desne oče Martin in Kristjan, ki nosita mrežo na nosilnici.
Marko: Kam hočete s tisto smolo,	oče Martin? (Vsi
se smejejo)
Martin: To je mreža in ne smola, Marko.
Marko: Ne mreža, ne, tisti vaš novi mož vam bo prinesel smolo!
Kristjan: Kdo Je smola, kakšno smolo prinašam jaz?
r	12	•s
ze Suša. (Frane in Lipe se smejeta).	J’	K
20. prizor.
if7e' * usede na sveže pobarvan les (Postavijo mrefo m 2?* ^	k°	Vas	nl
vi rev^rSor^Si	Jaj	ste.	te
pridevek se te drži. Ti ubogi Line’ kf	Z	■	£SLsi’	*
no, kako ti pravijo v tvoji vaaf? ’ 1	36	mi	Uko
Blai: Glista.
KjKtjan: Frane, in tvoje kako se glasi?
Blaz: Frane Prasetov.
T.vo;ie- ^ Jernejo?
Bluz: Jernej — Vedomec.
Kristjan,- in vaš, oče Tomaž?
Tomaž; Eh. pusti to, Kristjan! jemejc: Po stairem smo mu rekli «Karamal» sed smo ga pa povišali, sedaj je »Delfin*.	’
sedal Bh™'iaMh^Smo bili P"*1 Cesarlevi. potem Kapučino
slSaj S oSvi.STs°mJwdar P d°
.. HV'SParli To ie Procesija nemaničev iz Nižje in cta gih takih. Poglejmo više, tam imajo spoštljive pridevl
in tako^naprej11 80 Zgradnji’ Ulnovi M°holanovi, Mikok
Marko: Tudi nam so rekli Beračevi.
Blai: Da, ali odkar imate robo ste Mikolovi.
/Nadaljtvonj*
PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE Z BALETOM V TRSTU
OB STOLETNICI SVETOIVANSKE ŠOLE
plesalec
1VAN-
Slovenski
Pino Mlakar
Skupaj z ženo Pio sta razen v Jugoslaviji že pred vojno nastopala v Muenchenu, Berlinu, Hamburgu, Luebecku, Zuerichu in Parizu - Njuna hčerka Veronika že tudi nastopa na velikih svetovnih odrih
Pia in Pino Mlakar pregledujeta partituro z dirigentom Bogom Leskovicem
Slovenski narod ni brez
ljudske plesne tradicije. Toda načrtno smo začeli narodne plesne običaje oživljati kot folklorne plese šele pred kratkim. Ob ugotovitvi sodobne gojitve te vrste plesa je treba takoj pripomniti, da slovensko gledališče v prvem obdobju svojega obstoja baleta kot drugo vrsto plesa ni gojilo. Mnogi slovenski pisatelji so se vprašanja plesa kot takega nekajkrat dotaknili v svojih spisih in Cankar je v svojem «Pohujšanju» kot višek tretjega dejanja postavil v središče zabave malomešča-nov prav ples kot finale svojega ironičnega odnosa v projekciji slovenskih razmer in okolja, ki naj bi prikazala našo zaostalost tudi glede gibne izraznosti.
Res so nekajkrat tudi pri opernih predstavah v obdobju pred prvo svetovno vojno poizkusili z nekaterimi improviziranimi plesnimi nastopi v slogu baleta kot spremljevalci muzikalne ritmike uprizarjanega opernega dela. Toda po največkrat so baletne vložke v operah enostavno črtali in izpuščali. Sele po obnovitvi slovenske Opere po 1. 1918. se je počasi pričenjal ustanavljati slovenski balet, katerega e-nakomerni razvoj pa so od časa do časa onemogočale različne denarne stiske. Nekaj časa se je vzdrževal v omenjeni vlogi opernega in operetnega rekvizita, sčasoma pa je začel nastopati Tudi v samostojnih plesnih večerih. Vodili so ga različni baletni mojstri, ki so se u-dejstvovali tudi kot koreografi in kljub zaprekam se jim je posrečilo privzgojiti nekaj slovenskih baletnih plesalk in plesalcev. Baletni mojstri so bili povečini tujci in so prinašali s svojimi šolami različne nekdaj ustaljene oblike baleta. Iz prvih baletnih skupin so izšle nekatere znane baletne plesalke, kakor Lidija Wis-
Toda kmalu po prvi svetovni vojni so začele tudi v Slovenijo prodirati pobude modernega plesa, s sproščenim gibanjem v čim bolj svobodnem ritmu. Odpor, ki se je že v prvem desetletju našega stoletja začel proti dokaj okosteneli plesni tradiciji baleta z zmagoslavno potjo obnovljenega ruskega baleta po Evropi po eni plati, z individualnimi poskusi posameznih plesalcev (kakor je bila Dunca-nova in vrsta drugih) po drugi plati, je privabil tudi nekatere izmed Slovencev, da se poizkusijo na tej novi ravnini plesne umetnosti, toda brez vsake povezanosti z gledališčem.
Tako je odšla po raznih drugih poizkusih v šolo Marj Wigmanove tudi Slovenka Metoda Vidmarjeva iz Ljubljane. Wigmanova je bila učenka znamenitega nemškega plesalca in plesnega pedagoga Rudolfa La-bana, ki je z naravnimi človekovimi gibi kot podlago sodobnemu plesnemu izrazu utemeljil moderno plesno u-metnost. Wigmanova je po njegovih naukih razvila moderni zborni ples v skupinah s skupno idejo, ki ga po svoji življenjskosti ločuje od baleta z ustaljeno tehniko. Ko je Metoda Vidmarjeva diplomirala v šoli Wigmanove, je nastopila 1. 1927. s samostojnim plesnim večerom v Ljubljani in je pozneje imela prav tam svojo plesno šolo. Ob prvem javnem nastopu Vidmarjeve je napisal oceno tega nastopa mladi Pino Mlakar na začeku svoje življenjske pot, slovenskega plesalca.
Pino Mlakar je po rodu iz Novega mesta. Študiral je na ljubljanski univerzi, mnogo potoval po Evropi kot študentovski potnik tedaj jako pjajjubljenega iskanja mladostne utešitve, ra-stel ob razvoju mlade ekspresionistične slovenske poezije in se ukvarjal s telo-
jakova, Rut Vavpotičeva, 1 vadnimi nastopi, ki jim je Gizela Bravničarjeva itd. ' skušal dati novo moderno
ritmično in gibno podlago. .To ga je hkrati pripeljalo, da si je poiskal v Nemčiji v Ham burgu moderno plesno šolo. Bil, je Jossov in Labanov u-čenec. Ko	je
bil učenec moj-ples-
nega razreda na Labanovem koreografičnem zavodu v Berlinu, se je seznanil s	po-
znejšo svojo ženo Pio, s katero se je poročil na otoku Rabu.	Najprej sta bila	an-
gažirana v Darmstattu, nato v Dessau. Tu je bil Pino	že	baletni mojster,	Pia
pa njegova asistenka in prva solo-plesalka. Leta 1931 sta bila nagrajena na mednarodnem koreografskem tečaju v Parizu, nastopila pa sta z velikim uspehom tudf v Hamburgu, Luebecku, Berlinu, Parizu, Beogradu) Zagrebu Ljubljani itd. Pozneje sta bila angažirana v Zuerichu in Muenchenu, po 1. 1945. pa je prišel Pino Mlakar s svojo ženo Pio kakor mnogo slovenskih o-pernih pevcev in dramskih igralcev, katerim je njih umetnost dozorela v tujini, zopet domov v Ljubljano, kjer je postal profesor na
Akademiji za igralsko u-metnost, s svojo ženo koreograf v slovenski Operi in vodja baletne šole.
Pino Mlakar je takoj po dovršitvi svojega šolanja pokazal z vrsto samostojnih plesnih večerov svoje umetniško hotenje, ki je temeljilo na premaganju stereotipnih oblik baleta in s poudarkom Labanovega sproščenega obvladanja ritmike, stremljenje, ki ga je Pino Mlakar spočetka imenoval za razliko od baleta «teatr-ski ples«. Ne glede na to je razvil s svojo ženo Pio svoj plesni izraz do tiste stopnje izrazite umetniške-dndi-vidualnosti, katere moč jima je bila v skladnosti, točnosti izvajanja, izvirni zamisli njunih plesov in živahni mladostni dinamiki.
Pino Mlakar je po letu 1935 doživel s svojo ženo vrsto uspehov v zamejstvu zlasti s svojimi izvirnimi baletnimi snovmi:	«Vrag
na vasi«, »Srednjeveška ljubezen« in »Lok«, za katere mu je napisal glasbo češki skladatelj Lhotka, ki živi že dolga leta v Zagrebu, z
uporabo motivov hrvaške narodne glasbe, kot novost zlasti všečne tujim gledalcem. Ko je Pino Mlakar s svojo pedegoško metodo posegel v razvoj slovenskega baleta, ga reformiral in mu dal šele pravo razvojno pod-stat, je prav s povoino ljubljansko reprizo baleta «Vrag na vasi« 1932. predstavil mlade domače meči ljubljanskega opernega baleta s pozivom vsej javnosti, češ da je «plesna umetnost le nekaj lepega in vrednega, za kar se iznlača živeti in delati«. Balet «Vrag na vasi« pomeni hkrati tri razvojne mejnike slovenskega baleta:	medtem ko ga
je bilo mogoče pod vodstvom Mlakarjevih v sezoni 1937-38 in tudi še drugič v sezoni 1945-46 uprizoriti deloma le z izdatno pomočjo zunanjih gostov, je za tretjo ponovitev v sezoni 1951-52 vztrajno vzgojno delo Mlakarjevih omogočilo uprizoritev z docela slovenskimi izvajalnimi močmi.
Vsako sezono po osvobodilni vojni sta postavila Mlakarjeva v Ljubljani najmanj en samostojni baletni večer, da sta pokazala u-spehe svoje šole in utemeljevala možnosti bodočega slovenskega baleta. Poleg že omenjenega baleta z glasbo Frana Lhotke «Vrag na vasi« sta Mlakarjeva koreografsko in režijsko postavila naslednje balete:	Stravinski in Mala-
jev: «Igra kart«, Beethoven: »Prometejeva bitja« (balet Salvatorja in Marije Vigano na novo obdelala Mlakarjeva; Pia in Pino Mlakar: «Mala balerina« (na originalno kitarsko godbo, ki jo je izvajal Stanko Prek), Dvorak:	»Cekin ali gosli«
(zamislila Mlakarjeva); Kozina; »Diptihon« (Padlim, Bela krajina zamislila Mlakarjeva); Hristič: «Ohridska legenda«; Lindpaintner: «Da-nina« balet Filipa Taglio-nija); Lhotka; »Srednjeve-ka ljubezen« zamislila Mlakarjeva; Delibes; »Coppella« (balet Nuitterja in Saint-Leona) poleg številnih koreografij baletnih vložkov k posemeznim operam, ki jih je tačas uprizarjala slovenska Opera v Ljubljani.
Kakor je že 'navedeno je bila vzgledna sodelavka Pina Mlakarja pri njegovem delu v slovenski o-peri njegova žena Pia, bodisi kot pedagoginja bodisi kot koreografinja, odkar ji nesrečno naključje več ne dovoljuje nastopati kot plesalka, Toda medtem časom sta si privzgojila svojo hčerko Veroniko, ki je nastopila v raznih zgoraj navedenih baletih, zlasši v
Prizor Iz Hrističevega
prisrčno intimnem	baletu
»Mala balerina«, kakor sta svojo zamisel s petimi plesnimi suitami iz življenja plesalčeve družine	krstila
koreografa. Veronika je pozneje nastopala v	zamej-
stvu, z velikim uspehom v Parizu, zlasti pa je uspela lani v Muenchenu in letos v Berlinu v baletu: »Dama in samorog«, ki mu je koreograf Švicar Heinz Rosen, francoski pesnik Jean Coc-teau pa mu je napisal libreto ter hkrati narisal kostume in inscenacijo. Mlada Veronika jma torej pred seboj še velike možnosti razvoja in se zato posveča baletu z vso svežo silo svoje mladosti.
Pino Mlakar je sicer začasno nameščen v Muenchenu z obvezo, da postavi slovenski Operi v vsaki sezoni domenjeno število baletnih samostojnih	nastopov	in
vložkov. Ne	dvomimo	pa,
da ima v slovenski kulturi opraviti še važno nalogo, ki se tiče dokončnega oblikovanja slovenskega baleta. Kakor je znal iz hrvaške narodne motivike izbrati snovi za svoje balete, za katere mu je napisal Lhotka glasbo v hrvaškem narodnem duhu, mislimo, da bi tudi najnovejša slovenska raziskavanja v plesni folklori morda ponudila
(Nadaljevanje na 6. strani)
žarišče
SV.
prosvetnega dela
VERONIKA
(Nadaljevanje)
Zbor je gojil slovensko ljudsko in tudi umetno pesem. Sodelnial je pri mnogih prireditvah in njegova velika zaslu/j :• bila aa se je širila lepa slovenska pesem priSv.lvanuinnjegovi okolici. Nikoli ne lom pozabil aogid-ka, ko je ta pevski zbor na-sti pii na luiditvi znava Adamičevo skladbo tVasova-lec« in kako je bil prisotni skladatelj Emil Adamič navdušen nad temperamentnim in zanimivim izvajanjem njegove skladbe, ki jo je za zbor kot eden prvih izvajal.
Za časa balkanske vojne so svetoivanska prosvetna društva priredila dobrodelno prireditev v korist ranjencev srbske in črnogorske vojske.
Q priliki gibanja za majniško deklaracijo je bil Sv. Ivan center, kamor so se zgrnile množice slovenskih tržaških manijestantov; ki so se izrekli za zedinjeno Slovenijo.
Prva leta po svetovni vojni je prosvetno delo pri Sv. Ivanu zopet oživelo. N.e bom pozabil prizora, ko so slovenske svetoivanske množice napolnile veliko dvorano Narodnega doma, da so prisostvovale uprizoritvi gledališke predstave češkega izvora (imena igre se ne spominjam), v kateri sem kot igralec nastopil v sokolskem kroju. Prizor je izzval bučno manifestacijo udeležencev, a policijski organi ob vhodu so zapičili svoj oster pogled na oder.
V teh prvih letih po sve-
tovni vojni, ko je slovensko tržaško ljudstvo še krepko izražalo sv aj nacionalni ponos, je štelo slovensko tržaško učiteljsko društvo okoli 120 članov, a predsedoval mu je učitelj Anton Germe k od Sv. Ivana.
Po priključitvi Trsta, Slovenskega Primorja in Istre k Italiji je bilo slovensko učiteljstvo teh dežel odtrgano od svoje stanovske organizacije «Jugoslovanske učiteljske zveze o Ljubljani.« V
j Silvij Rode J
Trst so prihajale z dežele vesti o preganjanju slovenskih učiteljev. Nastala je nujna potreba, da se vsi slovenski učitelji v novoimenovani po krajini Julijski Benečiji povežejo v novo stanovsko organizacijo. In zopet je bil učv teljski prvak Anton Grmek, ki je prvi spoznal nujnost takojšnje rešitve tega vprašanja. V posvetu s svojimi najboljšimi je vse pripravil za ustanovni občni zbor. «Z vezo slovenskih učiteljskih društev v Italiji». Na učitelj s ki skupščini je bil soglasno izvoljen za predsednika kar je ostal do njenega razpusta. Sedež eZvezes je bil pri Sv. Ivanu, kjer je bival tudi zvezin tajnik: R. S. Zvezino glasilo eUčiteljski lista je u-rejeval učitelj Janko Samec. Za slovensko mladino je «Zveza» izdajala v tisočih izvodih mladinski list »Novi rod)), ki ga je urejeval najprej učitelj-književnik Janko Samec, pozneje pa učitelj-
Društvo «
na obisku v Ljubljani
književnik Josip Ribičič. Prva leta je vodil upravo lista u-čitelj R. S. pozneje pa učL tel; Albert Stubelj. Sotrud-ni ki mladinskega lista so bili priznani tedanji slovenski književniki in se je tako mladinski list prav lepo predstavil slovenski primorski mladini.
i Zveza je imela izven Trsta dve večji letni skupščini iit sicer leta 1922 t> Kopru, leta 1923. v Gorici.
Mimogrede naj omenim, da je vodil tov. Anton Germek, zvezin predsednik učiteljsko deputacijo iz Trsta na Kongres jugoslovenskega učiteljstva v Beograd l. 1920.
Ko je zavladal v Italiji fašistični režim, je začel z nasiljem uničevati vse slovensko prosvetno delo. Predvsem je preganjal učitelje. Mnogim ni preostalo drugega kot umakniti se pred nasiljem in emigrirati v Jugoslavijo, Ko je končno fašistična oblast x enotnim dekretom zaprla vse slovenske in hrvatske šole, je moralo okoli 800 slovenskih in hrvatskih učiteljev oditi v emigracijo ali pa so bili premeščeni po raznih šolah širom po Italiji. Slovenska šola je bila do osvoboditve v Trstu zapečatena, * ne zatrta za večno.
(KONEC)
(Nadaljevanje) Proti Ljubljani grede smo
prišli mimo Vrbe. Tu smo pa mi starejši preglasovali mlajše: Ustavili smo se, stopili v Prešernovo rojstno hišo in se poklonil temu našemu velikemu pesniku in — stanovskemu tovarišu.
V Ljubljano smo dospeli ob pol devetih. Hitro smo se umili in očedili in že smo sedeli pri bogato pogrnjeni mizi v hotelu »Bellevue«, kjer je bila določena skupna večerja. Nam dvajsetim Tržačanom je delalo družbo približno trojno število ljubljanskih tovarišev. V hotelu ((Bellevue« je splošno znana gospodinjska šola in že itak bogato (prebogato za naše želodce!) večerjo je simpatično olepšala četa mladih, brhkih in nadvse čednih učenk, ki so nam z izredno pozornostjo stregle. Spominjati se moram tu male brinetke Štefke, ki si je, ne vem zakaj, vpi-čila v glavo, da sem jaz najbolj žejen v vsej družbi, ter mi neprestano natakala, čeravno sem ji venomer zatrjeval, da ji ni treba vina, če me hoče opijaniti. Ni to lepo od mene stare sablje, toda tako je bilo splošno razpoloženje, ki nam ga je bil ustvaril sveži gorenjski zrak in lepa Gorenjska s svojimi nepozabnimi vtisi.
Ob začetku večerje sem imel tih strah; Na poti iz Gorenjske proti Ljubljani je namreč naša in ljubljanska nadobudna mladina poskušala peti; bal sem se, da bo to svoje kruljenje nadaljevala po večerji. Pa me je čakalo zopet presenečenje: po prvem nagovoru se je dvignila krasno ubrana pesem; Tam doli na koncu mize se je zbral
bil na vse misleči prof. dr. Vavpetič pripeljal s seboj in ki nam je ves večer nudil naravnost nepozaben pevski koncert.
Tam v pozni uri se je naš dr. Ferluga spomnil našega
starega prijatelja Tržačana, skladatelja Vasilija Mirka ter s kratkimi besedami naprosil pevce, da se s primerno pesmijo spomnijo Mirkove 70-letnice, ki jo je bil ravno one dni praznoval. Sledila je Mirkova podoknica «Na trgu«. Tu hi epitetov, bilo je enostavno lepo!
Takoj po večerji je pozdravil tržaške goste predsednik Društva pravnikov LR Slovenije dr. Tominšek, sledil mu je dekan pravne fakultete dr. Finžgar, nato predsednik odvetniške zbornice dr. Grossman in zastopnik dijakov juristov Zalar. Vsem je odgovoril in se zahvalil naš predsednik dr. Tončič. Vsi govorniki so poudarjali svoje veselje nad svidenjem med tržaškimi in ljubljanskimi pravniki ter potrebo in željo, da se ti stiki v bodoče nadaljujejo in poglobijo. Ob koncu svojega govora je dr. Tončič v imenu tržaških pravnikov izročil v dar slovenskim pravnikom lepo spominsko sliko (delo akad. slikarja Černigoja) ter celotno zbirko ukazov in odredb ZVU v vseh treh jezikih (slovenskem, italijanskem in angleškem). V zameno so tržaški pravnik; poleg že svoječasno prejetih djiril dobili še od ljubljanskih odvetnikov knjigo, ki je danes redkost:	»Slovenski advokati
in javni notarji v književnosti, znanstvu in politiki« iz leta 1936 Izročitelj dr. Grossman je poudaril, da bomo v tej knjigi našli premnoga imena tržaških in primorskih pravnikov, kakor Gregorin, Rybar, Slavik, Wilfan, Tuma, Furlan in druga, z vljudnim
primorski 'n posebno tržaški pravniki vedno živa, zelena in zdrava veja na košatem drevesu slovenskega pravništva. Podčrtal je, in hvaležni smo
mu za to besedo, da to š* danes velja.
Gorenjski zrak, ki smo s« ga bili naužili čez dan, ter lepo petje akademskega kvinteta st« izbrisali vsak občutek utrujenosti in razvilo se je res prijetno družabno razpoloženje, pri katerem smo mi Tržačani pošteno upravičili besede dr. Grossmana ter dokazali tudi tu, da smo res še kolikor toliko zelena veja. Večer je izzvenel v sloganu, ki ga je postavil naš tržaški šaljivec:
Kajti v Trstu in v Ljubljani letos, k letu kakor lani naj velja resnica čista;
Ni življenja brez jurista.
Ko nas je takoj po 11, uri ravnatelj hotela opozoril, da se bliža ura odhoda, je začel padati blagodejen dež, ki nam je nudil lep izgovor da smo primerno potegnili.
Naslednje jutro smo se zbrali pred univerzo ter si najprej ogledali univerzitetno knjižnico. Novo razodetje; Prekrasna stavba po načrtih mojstra Plečnika, pol milijona knjig, med njimi najstarejši slovenski in drugi unikati, rokopisi naših najslavnejših piscev od Prešerna naprej, velika čitalnica in tu največje zadoščenje.
(Nadaljevanje sledi)
NARAŠČANJE BRITANSKEGA PREBIVALSTVA
Po nedavno objavljenih podatkih se v primeru z zadnjim ljudskim štetjem aprila 1951, do konca decembra lanskega leta število britanskega prebivalstva povečalo za 420.000 na 44,166.000; od tega je 21,249.000 moških in 22,917.000 žensk. Na podlagi statistik računajo, da bo imela Velika Britanija leta 1983 46,617.000 prebivalcev, nakar bo do leta 1993 število prebivalstva padlo na 46,382.000.
Po istih podatkih znaša sedaj povprečna starostna doba britanskega prebivalstva 67.06 let za moške in 72,35 z« zenske, proti 48,53 za moške in 52.36 za ženske v desetletju 1901 do 1910.
ZBOROVANJE MEDNARODNE ZVEZE DRUŠTEV ZA ZAŠČITO ŽIVALI
Zborovanja mednarodne zveze društev za zaščito živali, ki je bilo nedavno v Londonu, se je udeležilo 250 zastopnikov iz 25 držav. Od ustanovitve zveze leta 1950, je število v njej včlanjenih društev naraslo na več kot 100.
Belgijski zastopnik, dr. F. Wittomans je predlagal, naj bi sestavili listino 16 točk. ki naj bi jo poslali Združenim narodom in vladam drugih držav.
Veronika Mlakarjeva je v berlinski Operi plesala glavno vlogo v baletu aEnorože«
Jakob: Kako je bilo sinoči gori v vasi, Mate?
Mate vrti s kazalcem navzdol.
Marko: Si Jim godel dekletom, kaj?
Mate pokima.
Jakob: Gori v vasi živi Prav P° cesarsko,	vsega	mu
znosijo te babnice.
Marko: In jutri ko Je nedelja?
Mfite zavrti s kazalcem navzdol.
Marko: Tudi plesali? Pridem tudi jaz gor.
16. pri^ta-
Lipe (od desne, primes« ribe in mu Jih dene v mrežico). Na, da si jih bos spekel!
Blai: Kaj pa se, gon se kat' tržejo,	katera	mu	j ib
bo ocvrla.
SPISAL LOJZE CJAK
27. junija 1954
NEDELJSKO BRANJE
drl n mi c
(Se je vršilo še pred vojno V mestu, kjer plenjajo smojke.)
Dopoldne. Nič strank, vse-obča spokojnost. Kar se od-pro vrata pisarne in val nemira je buhnil v sobe:	po
mizah je zašumelo, stoli so zaropotali, vse je vstalo in se pripravljajo:
Nenadna revizija!
Visok finančni funkcionar, Tevizor iz stolnega mesta je pokroviteljski odzdravil mlajšim mizam, jo ubral naravnost k blagajniškima uradnikoma, se ustavil izven ograje in ju potem pazno in strogo motril tri četrt trenotka.
Navodilo za revizije in skon. tracije se glasi: Ko stopiš v urad, fiksiraj oba blagajniška uradnika! Razberi in pre-motri obraza ,če se morda ne zrcali v njih zmedenost, nemir, slaba vest... potem šele govori...
Ker blagajnika nista tedaj oplenila blagajne baš do golega, sta pač smehljaje Sfc pozdravila sicer neprijetni o-bisk. Koj nato so šli v blagajniški lokal štet denar. Po predpisu!
Prvi oddih pri mizah... Pomenljivo so se spogledali mlajši.
«Zdaj boste pa videl; hudiča!* je poškilil adjunkt po še mlajših mizah.
»Bržčas ga boste vi; vi, vi, da, ki tičite v zastankih do popka,* ga je zavrnil mlajši sosed, eden izmed treh pvak-tikantov-kadetov, kakor so jih zlohotno nazivljali.
Pa so se dalje zbadali kot dobri višji in nižji tovariši, seveda ne preglasno: kadetje na eni strani, adjunkt na drugi. Adjunkt je kaj ošabno zrl iznad svoje prve. po sedmih letih jedva našite zlate zvezdice...
Med praktikanti najstarejši je bil Zgončev Lojz. Lep človek, s sijajno, krasno ruso brado, z doubleščipalnikom na topem nosu. Ljubezniv, živahen, malce domišljav mestni človek, ki mu je vel iz ust duh kalodonta, ne vedno dih modric.
Drugi, Vladov Frince, golobradec s temnimi kodri, šegav dečko, edini, ki je dobival z doma podporo. Iz njegovega črnega kmetijskega kroja je vel duh po svežem orehovem listju. Rad je pokroknil Tretji najmlajši je bil Molkov Tone, ki ga seveda tudi ne poznate. Od tega je pa prihajal duh, recimo, slabo zlikane ljubljanske srajce. Da, nekoliko nadut, serigast in vedno strašno lačen in vedno žejen kot ona dva.
Eden je služil državi že šesto leto, drugi in zadnji vsak po eno leto manje, vsi pa za 50 kronic na mesec.
E, to je bilo, kar se tiče denarja, bore malo — priznajte! Dajmo, nadaljujmo!
Ko so se pomirili, stopi France k Lojzovi mizi in pomigne Tonetu, naj pride še on. In šušljali so živahno med seboj: France je tovarišem pihal na dušo, Lojz si je nemo gladil ruso brado, Tone pa je vrtal s kazalcem po zgubanem čelu. Sklenili so, kar pač so: Tone je izginil iz pisarne za nekaj minut in se nato vrnil.
Gospodje v blagajni pa so šteli 1 uro 31 minut. Postajali so glasni in glasnejši, končno so se celo smejali. In ključi so se kovinski zarežali: zaprli so blagajne. Vrnili so se.
Revizor se je še vedno lju-domilo smehljal, davkar se je prešerno smejal, zgarani, vedno preobremenjeni kontrolor pa se jt obema muzal v brk. Kaj? Zakaj?
Glejte ko so šteli vinarje, je manjkal en vinar v bla-gajnici! In ko so šteli drugič, so bili trije vinarji preveč. Trije preveč...
Smrten molk; prepadeni so se spogledali. — Takoj naznaniti, spisati obširno poročilo, zaračunati tri vinarje v tekoči račun, potem ukor, vraga in šmenta!
((Prosim, pardon,* je zajezil revizor sramežljivo — «jaz, jaz sem sam priteknil skrivaj en vinar. Bilo mi ie neprijetno — zdaj pa tako...!*
«J'az tudi en vinar!* je vik-nil davkar.
«In jaz en vinar.* je sramežljivo dejal kontrolor.
Kajpak, denarja ni bilo ne preveč ne premalo, le prvikrat so napačno šteli.
Opoldne je odšel previdni adjunkt v svojo stran, predstojnika sta pa spremila revizorja do edine boljše gostilnice v trgu, kjer sta se pred pragom oprostila za čez opoldne. Le praktikantje so prišli v to edino boljšo gostilnico na kosilo, bili so namreč tukaj stalni gostje. Zasedli so okroglo mizico v kotu, v spodobni razdalji od velike revizorske zverine.
Gospoda so takoj obkolili služni duhovi; domača gospodična mu je nalila cinkaste juhe in mu naštevala prikuhe poleg mesa ali pečenke in še močnate jedi. In prišel je gospodar, da se pokloni in prišla je gospodinja, da pozdravi.
Kadetje pa so podpirali brade, molčali in čakali, da jih postrežejo.
Cez četrt ure — revizor je pravkar zalival grižljaj pečenke — jo primaha iz kuhinje dekla s polno skledo puhtečega fižola v rokah — in h kadetom. Dolg rep soparice se je zvijal po sobi in je ščegetal revizorja neprijetno po nosu. Dekla je postavila skledo na mizo; tri žlice so bile zasajene v silni kup. Potem je zbežala v kuhinjo.
Fantje pa so izruvali žlice, navalil so kot gorniki, drobili so kopico, loputali po njej, jo klatili, da je mlaskalo in so rožljale žlice kot v kuhinji, kadar jih izpira dekla pod pipo. Vso skledo so pospravili, potem so žlice odložili in se prekrižali.
Revizor je gledal kot zolj, rekel pa ni nič, le močnato jed je odklonil.
Zvečer ista gala-predstava, le da so pospravljali namesto fižola — kašo.
Revizija se je nadaljevala še drugi dan. Praktikantje, vedno na oklicu, so letali, pomagali, seštevali in sestavljali; povsod uslužni, vedno karani in vse, kar ni bilo prav, so natovorili njim na grbo.
Lojz je baš kontiral tedenski zastanek, ko privesla revizor k njemu. Srepo se ozira po papirjih, zakašlja, potem vpraša zmedenega praktikanta;
«Pa jeste večkrat le fižol?*
«Da, vsak drugi dan, prosim*.
«Hm, samo če ga v resnici ljubite? Težka jed! Sicer pa za spremembo v tednu —».
«Samo trikrat v tednu in vsak petek,* se je oglasil iz sosednje mize Hladov Frince.
«No, včasih dobimo tudi leče ali boba... Ob velikih praznikih celo žgance s kislim zeljem,* je povedal Tone z vso resnobo.
«In povrhu še krompirja — včasih v koscih, včasih stlačenega, včasih pa kar v oblicah!* se je bahal Frince.
«Je h mogoče? Jaz ne bi prenašal —!» se je zgrozil revizor.
((Oprostite, mi pač moramo-.. Majhen adjutum... pri jedači štedimo... pri ogrtači moramo... napredovati pa ne moremo..*
Praktikantje so jezičili vsi vprek
Adjunkt je že globoko rinil nos v pisanje, tako se je zgražal; revizor pa se je lju-domilo smehljal in končal razgovor z opazko;
«Kadar boste avansirali, boste pa leteli z dekretom pred altar —. Ej mladina! Mladina!*
Minilo je nato tri tedne grdega ali lepega vremena. Ne-katerikrat že je navil sluga pisarniško stensko uro. Nekoč je prineslo pošto, dav-
■?*. Ji '■
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Prejšnji teden je bil v Kopru festival slovenske mladine, na katerem so sodelovala tudi tržaška mladinska prosvetna društva. O festivalu smo podrobno poročali med dnevnimi vestmi v torkovi številki našega lista. Na sliki nastop gostov iz hrvaške z značilnimi folklornimi plesi
G
Georgija je danes ena 16 republik Sovjetske zveze in leži na obronkih Kavkaza v tako imenovani Transkavka-ziji, Georgici živijo na tem ozemlju že nad dva tisoč let.
V prvih 700 letih svojega obstoja so bili v nenehnih bojih z Bizancem in s Perzijo, v nadaljnjih aOO letih pa z Arabci. Y. dvanajstem in trinajstem stoletju je bila Georgija najmočnejša krščanska država na Bližnjem vzhodu in se je razprostirala po celi Transkavkaziji od Črnega do Kaspiškega morja. Proti koncu trinajstega stoletja pa so v deželo vdrli Mongolci in jo za dolgo zasužnjili.
Tedaj se je v Rusiji začela razvijati moskovska država in Georgija je bila prisiljena iskati zaslombo pri svojih mogočnih sosedih. V XVI. stoletju so bili georgijski delegati gostje carja Ivana Groznega. v XVII. stoletju je car Teodor sprejel Borisa Godunova in Alekseja Mihajloviča.
V naslednjem stoletju je carica Katarina II. sklenila z
				
2	U i	i/ia$e	jmla	j,)2... j
Neubogljivo seme
Zapihal je veter ter odnesel drobno, zelo drobno drevesno seme proti zidu. Tu je naletelo na razpokico ter se je v njej v gnezdilo. Mala kuščarica je to opazila, pa je svetovala:
»Seme, o drobno seme, tu v razpoki nisi na pravem mestu. Ako tu vzkliješ, boš pognalo koreninice, se bodo te sčasoma odebelile ter razgnale zid, Ce pa se gospodar prej ove, da si tu vzklilo, ti bo odrezal stebelce prav pri zidu in tvoje koreninice se bodo posusile.
Seme, o drobno seme, če le hočeš, te prenesem na tla, te položim v jamico ter te zakrijem z zemljo, da boš v njej vzklilo, pognalo korenine. Gospodar, te bo vesel ko te bo našel in iz tebe bo zrastlo mogočno, lepo drevo.*
Seme pa ni hotelo ubogati dobrega sveta «Tukaj je tako lepo! --je siknilo. — Tu bom vzklilo in tu ostanem.*
In res, vzklilo je v zidu ter pognalo koreninice, ki so si skušale najti v zidu prostor, pa so se razpredle vijugasto, kot so pač le mogle.
Drevesce se je komaj začelo dobro razvijati, ko sta jo mimo zidu primahala očka in sin. Ta je opazil drevesce ter ves srečen vzkliknil:
«Očka, vidiš, kje se je vgnezdilo?*
Očka je skušal, prav na lahko, izruvati drevesce:
rad bi ga presadil v zemljo. Njegov trud pa je bil povsem zaman: razpredene koreninice so se trdno držale v razpokah.
Oče je rekel sinu: «Sinko, tako rad bi rešil drevesce in zid, a se ne da: drevescu pa nikakor ne morem dovoliti, da mi z leti raz-žene zid. Res škoda, da ni padlo seme na zemljo: če bi tam vzklilo, bi iz njega
zrastlo mogočno drevo.*
Iz žepa je privlekel nožek, ga odprl ter odrezal drobno stebelce prav tik ob zidu.
Kušlarica, ki se je sončila v bližini, je gledala x*> z žalostnim pogledom. Si je mislila:
»Drevesce, o ti nesrečno drevesce, le zakaj, le zakaj me nisi ubogalo, ko si bilo še drobno seme. Ce bi te prenesla v zemljo, bi se razvilo v mogočno drevo, tako pa si moralo umreti, ko si se komaj dobro prebudilo v življenje.
V. J. K.
MOJ VRT
kar jo je odprl in opremil z datumom. Nekaj je mrmral, potem je pozval vse tri praktikante drugega za drugim k sebi. Srdil se je in takole govoril:
»Tukaj je nakazanih za vsakega po 60 K izredne podpore, — da boste spet lahko krokali, ker ste se enkrat na-žrli fižola! Škandal! Človek pa —; saj ni vredno, da bi govoril. — Ti preteti kadetje, ja, ja, saj pravim!... Le hitro spišite pobotnice*.
Nato se je useknil v veliko modro ruto in je kadetom takoj odštel denar.
Kakih sto korakov od Napoleonovega mosta, na levem bregu Soče, pred Kobaridom, se nahaja moj vr-tič. Ni posebno velik: Ce bi raztegnil žepni robec, bi ga bržkone skoraj povsem pokril. Zame pa je še vedno lep, je se vedno moj-Prilastil sem si ga, ko mi je bilo komaj dobrih šest let. Med skalami se je nekaj zelenilo: mali otoček med apnencem. Ko smo se mu bližali, na poti v Kobarid, sem rekel mamici: «Mama, pogledal bom, kako je kaj z mojim vrtom!* Njen smehljaj mi je oil znak za privoljenje. In že sem stekel k njemu.
»Mama, v njem cvetejo divji nageljni!* — sem ji potem razlagal.
Ko ni bilo več divjih nageljnov je cvetela v njem kaka druga drobna skromna cvatla. Celo divji rožmarin je v njem našel prostor.
Kje, )e kje je že leto, ko sem ga iztaknil?
Pred leti, ko me je tam mimo zanesla noga, sem ga iskal in tudi našel. Bilo je v vročem poletnem soncu: le malo izsusene trave je bilo v njem. Za tovariša, s katerim sva šla tam mimo, je bil prav brez vsakega pomena: zanj je bil povsem navaden košček skoraj iz-
susene ruše. Jaz pa sem ganjen obstal pred njim. Koliko, le koliko lepih spominov mi je priklical pred oči
Gotov sem, da, tudi če bi dočakal osemdeseto leto ter bi šel tam mimo, bi ga še vedno skušal poiskati ter pogledati, kaj raste v njem-In zakaj tudi ne? Saj vendar sem imel, ko sem ga našel, komaj šest let. Pomislite le: šest let! Kako torej bi mogel iti kar tako mimo njega, ne da bi vanj vsaj malce pokukal?
Da, v moj lepi, le dober robec velik vrt!
V. J. K.
Mngični kuadrat
	K		»VTOc?	mm	¥	h
	1	i				l
		3				l
r	i	¥ aaag				
Vodoravno in navpično: 1 poljedelsko orodje. 2. bodeča rastlina, 3. kar. le, 4. delec materije.
Georgijo pogodbo o medsebojnem jamstvu samostojnosti. Rusi pa so kmalu nato zasedli Krimski polotok in šele tedaj so se Georgijci oved-
11, da stremi mogočni sosed tudi po njihovem ozemlju. Leta 1783 je Georgija postala ((zaveznica pod ruskim puKro-viteljstvom* in dne 18. T. 1800 za časa vladanja carja Pavla I. je bila anektirana s pripombo, da se bodo spoštovale vse izjemne pravice Georgijcev.
Ampak že naslednje leto, ko je prišel na prestol car Aleksander I, je ta prisilil vse člane georgijske Kraljeve družine, da so zapustili svojo domovino in se naselih v Rusiji. Vpeljana je bi.a ruska denarna enota, odpravljen je bil domači jezik iz šol in sodstva, privatna posestva razdeljena ruskim in tujim kolonom in georgijska katoliška cerkev podrejena ruskemu sinodu.
Upor leta 1804 pod vodstvom princa Aleksandra, sina zadnjega georgijskega kralja, je bil v krvi zadušen. Tudi drugi upor leta 1812 ni uspel, ampak do pomirjanja duhov ni pml > in leta 1905 je zopet izbruhnil utor, ampak tudi ta je bil brezuspešen. Sele ko je v Rusiji izbruhnila oktobrska tevolu-cija, so se Georgijci leta 1918 osamosvojili. Največ evropskih in ameriških držav je «de jure* priznalo Georgijo kot samostojno suvereno državo in celo Sovjeti so 7. maja 1920 sklenili pogodbo z Georgijo. Ampak Že februarja leta 1921 je Rdeča armada vkorakala v deželo in jo zasedala. V tistem času je imela Georgija svoje diplomatske zastopnike pri vseh vladah že leto dni in je bila zakonita Članica Društva narodov. Ko so pa Rusi zasedli «de faeto* celo Georgijo je bila izbrisana iz članstva Društva narodov.
26. maja 1918 je bila proglašena samostojna republika Georgija. Lastnih znamk seveda niso še imeli, zato je poštna uprava uporabila tedanje zaloge ruskih nezobča-nih znamk iz leta 1917. Te prve georgijske vrednote rušo bile pretiskane, kot je v navadi pri spremembi države razločevali so se od matičnih ruskih samo po tem, da so bili robovi znamk linijsko prebodeni in nekateri katalogi jih niti ne omenjajo. Filatelistični trg ie poln rezanih ruskih znamk s ponarejenim zobčanjem.
Ob prvi obletnici proglasitve republike so izšle tri vrednote (40, 60 in 70 kopejk) prve serije georgijskih znamk, v naslednjih mesecih so izšle še dopolnilne vrednote (10 in 50 kopejk, 1, 2, 3 in 5 rubljev). Znamke te serije so rezane in zobčane. barvnih odtenkov je mnogo, tiskane so na raznovrstnem papirju, lepilo je na prvih nakladah izvrstne kakovosti, na poznejših slabše in zadnje naklade so sploh brez lepila. Vinjeta na znamkah nam predstavlja na nižjih vrednotah sv. Jurija, na višjih pa carico Tamaro.
Konec leta 1920 in v začetku leta 1921 je izšla ob priliki dneva narodne garde ista serija s petvrstnim pre-tiskom v gruzinskem črkopisu «Dan narodne garde —
12.XII.1920 — trikratni povišek*. V raznih katalogih (Zumstein, Michel, Senf in Vvert) si nasprotujejo mnenja o veljavnosti te serije. Ruske rdeče čete, ki so brez vojne napovedi vdrle v deželo, so 28. februarja 1921 zasedle glavno mesto Tit lis in do takrat serija v celoti ni bila prodana na poštnih o-kencih. Po nekaterih virih, najbrž najbolj verjetnih, ko se je georgijska vlada zatekla v Carigrad, je neki podjeten član te vlade nesel s seboj kar 17.010 serij celotne naklade 25.999 serij.
notne sovjetske znamke.
Filatelisti morajo biti zelo oprezni pri nakupu georgijskih znamk, ker k 'OŽi na svetovnem tržišču vse polno georgijskih ponaredkov.
JANEZ
RIŠE S.
nnn
rvvi
Da se grozni prepad v Grintovcih, ki se ure daleč vidi, Jermanova vrata imenuje, se je zavoljo sledeče prigodbe zgodilo.
Brez ovinka je Turek Abdala s svojo drhaljo po celjskem krogu divjal. Slovenci so bili nesložni in niso eden drugemu pomagali. Ce je bil Kranjec v nadlogi, se Stajerc zmenil- ni; zato pa tudi oni ni porajtal, če je ta trpel.
Le Korošci in Kranjci so še nekako skup držali. Tudi tabart se vkup orožajo in precej veliko vojsko na noge spravijo, ki se pri Celovcu utabori, kjer se je po-glavni napad pričakoval. Pa vendar je tudi v Pliberku in več drugih trgih in vaseh posadka ležala, ki je dovolj moč-
na bila, se tako dolgo braniti, da bi ji glavna armada na pomoč prišla.
Ko je Abdala Dolnji Stajer izropal, se mahoma na Koroško zažene, tudi tukaj svojo plenaželjnost nasititi. Pa ukanilo ga je. Ljudje so svoje blago v Celovec zvlekli in se po gorah poskrili. Take kraje, ki so bili s posadko prevideni, so Turki v miru pustili in so rajši dalje Sli. Pa nikjer ne dobe nič. Ko zvedo, kaj in kako, se tako razsrde, da naravnost nad Celovec gredo in prisežejo, mesto razdejati in vse živo v njem pokončati.
Abdala ima 25.000 vojščakov, ko je kristjanov le 12.000, Pa njih vodja Go-lobek jih tako navduši, da vse turške napade zmagljivo odbijejo.
Abdala vidi, da mora najprej Golo-beka odpraviti, če se če Celovca polastiti. Ker je v boju premagan in mu vsa sila spodleti, si zvijačo izmisli. Go-lobek je imel častilakomnega sina, En-rika po imenu. Ta se je kar zelo togotil, da cesar ni njemu, ampak očetu višjega vodstva armade dal. To je tudi Abdala zvedel in veliko upanje ga navda. Brž pošlje skriva; k Enriku poslance, ki mu v imenu sultana obljubijo da za-more turški paša biti, če kristjansko vojsko na kako vižo s pota spravi in jih v Celovec pripelje.
On sicer v začetku oporeče, pa čast paša se mu tako svetla zdi, da zadnjič
omahne in obljubi, željam Abdala ustreči. Enrik zdaj gleduhe podkupi, da popolnoma kriva sporočila Golobeku prinašajo. Rekli so, da so Turki Koroško in Stajer popustivši na Kranjsko udarili, da so celo do Kamnika vse pokončali in da je že to mesto od njih obleženo. Brž se Golobek pri ti novici vzdigne, svoj tabor popusti in z vso vojsko skoz Kranjsko goro proti Kamniku koraka. Med potjo se Enrik zgubi. Nihče ni vedel, kam da je prišel. Tri drage dni ga oče išče in bil bi ga še dalje iskal, če bi ga ne bila armada z velikim hrupom prisilila, neporednega v nemar pustiti in rajši v otetbo Kamnika hiteti.
(Nadaljevanje sledi v nedeljski številki).
R0SS0M RUGGJ4R0
K O K Z O GARIBALDI 8
Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aporatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje
Poskusne oddaje s teleprojektorji
Galatic 75 palcev
italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu
PRODIJI >A OBROKE
vino
Vabi v svoj paviljon na velesejmu poleg paviljona „B“ NUDIMO izbrana BELA in ČRNA VINA, SLIVOVKO, TERAN in KRANJSKE KLOBASE PIVO „ U N I O N", ČRNO in BELO
I/se informacije glede izvoza navedenega blaga dobite v paviljonu 9* ^floveitl[n 1'tllO 66
SE
Gostilna „Ea ussaro"
TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-■	■	r-fZTT MACIM PRŠUTOM. —............. ..............
Dospeli so najboljši hladilniki
\99
LEČ^
Izdelek največje angleške to varne, ki je v celoti« rudi hla> dilna neprava, Comprensor izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v lEC-ovih tovarnah!
Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek; nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni
LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja
Zapomnile sit ,,LEC“ mora v Vaše gospodinjstvo!
Naročila sprejema s takojšnjo do-	OkhA TRSL Piez2a s- Giovanni 1
stavo in petletnim jamstvom tvrdka v«	Telefon š I. 3-50-19
TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
P0TI1IIH0V
na STO, v Jugoslavijo« Avstrijo in druge države
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296
STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
URAR IN ZLATAR
Cpiuclmt Jic&el
TRST - UL. C. BAT TISTI 31
Velifca izbira vsakovrstnih moških in ženskih ur ■ Zajamčena vsa popravila - Bogata izbira - Predelava zlatnine po naročilu.
IDtslce tmre-le ove, mace-^ snov« in trdih
me nudi nalugcdmef*
1"» .. Lil Tel. SOHI
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček. In vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 me-secev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zaslopslvo „Gilera"
MOSCHION & FRISORI TRST. Ul. Voldirivo 36 tel. 23-475
Poataja xa ualuge v Nabrežini: F RANO SIBBLIA ZNIŽANE C E E
Krojaška delavnica
JOSIP KRAMAR
OPČINE - Narodna ul. 65
Izdeluje moške in ženske kostume. — Velika izbira vzorcev najboljših tovarn.
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
SEMPOLAJ ST. 4 (Nabrežina) •
C E N K ZMERNE OLAJŠAVE PRI PLAČILU Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu ■
s.». dl*
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
OB BLIŽNJI	10	-	LEI	NICI
1
Na številne pritožbe e morala ZVU popraviti obnovo nad 90 poslopij, Se vedno neizplačana vojna škoda za premičnine
SKoro bo poteklo deset let ir v prsih me je grozno sti-
od onega strahotnega dneva, ki ga spomin ne more zabrisati: 16.8.1944 pomeni za Mav-h:r.jce, Cerovljance, Vižov-ljance in Medvejčane grozo za fašistične zveri naslado, ki jo more uživati samo človek-žival. Samo po takšnem u-kvepu je plamen v nekaj urah pogoltnil domove in vse, kar je bilo v njih in okrog njih. Pogorelci so postali brezdomci brez hrane, obleke. orodja, živine...
«Se vedno mi večkrat zvenijo v ušesih takratni jok, stokanje, molitev, kletev. V moji glavi je bil strašen ples
skalo. To se ne da povedati. A zakaj vse to gorje? Človek bi bil razumel, če bi bilo to
povzročilo kakšno divje pleme. A to so nam naprtili tisti. ki venomer ponavljajo, da so najbolj kulturni, demokratični, svobodo in pravi-coljubni. Stokrat sem rekel, da se varujmo takšne satanske kulture, ki nas je tako strasno opustošila«.
Tako neki Medvejčan.
Fašistično - nacistični plamen je vsega upepelil 116 kmečkih in kmečko - delavskih krovov z gospodarskimi pritiklinami vred, in to:
Mavhinje:	hiš 41 hlevov 19 skednjev
Cerovlje:	»33	»33	»
Vižovlje:	»	13	»	7	»
Medja vas:	»21	»21	»
8 lop 3 svinjakov 43
9	»	4	»	33
4	»	2	»	7
10	»	10	»	21
Ali bi ne bilo povsem na-1 Kot v vse javno življenje
ravno, pravično in človeško, da bi bila ZVU ljudstvu svojega zaveznika takoj po končani vojni obnovila domove, in to resnično, se pravi tako zgradila, da bi bili ljudje in živali pod solidno streho za dolgo dobo varni pred mrazom in dežjem?!
A ni bilo tako.
se je tudi semkaj, tudi v obnovo vrinila špekulacija, se razume samo na račun našega ljudstva. Velik odstotek državnih sredstev za obnovo je zdrknil v krivične žepe.
Začeli so z obnovo hiš _ Cl. 1946), nato hlevov in končno skednjev in lop ter obnovili:
Mavhinje:	hiš	41 hlevov	8 skednjev
Cerovlje;	»	33	»	10	»
Vižovlje:	»	13	»	7	»
Medja vas:	»	21	»	21	»
Izvzemši Vižovlje, kjer so z obnovo še nekako zadovoljni, so se gradbena dela vršila na «hitro roko» — pomeni površno, skrajno nesolidno, brezvestno. Gradbena podjetja so varčevala pri delu in materia.
3 lop — svinjakov —
4	»	3	»	—
4	»	1	»	7
10	»	10	»	—
lu, predvsem pri itak jelo stom slabem lesu, o čemer pričajo	T ._
vrata, okna, podi, strehe itd.
Oknic ni, opečni štedilniki so — kjer so jih postavili — skrajno mizerni.
Ko si je to obnovo ogledal takratni poveljnik tega področja, Bowman, je bil z njo zadovoljen in je v Medji vasi dejal, da so Medvejci z ncvimi domovi lahko zadovoljni in si bodo morali neka] tudi sami pomagati. Ko pa so mu povedali zgodbo o obnovi,- ga je njihova pritožba znervirala. Medvejce je to zelo neprijetno presenetilo'. Na veliko in preveč pčitno krivico, ki jo je izzvala takšna obnova, in na ponovne zadevne pritožbe prizadetih, je bila ZVU primorana obnoviti obnovo, se pravi popraviti nad 90 hiš, in sicer: v Mav-hinjah 41, Cerovljah 31, v Medji vasi 21. Ne vemo še kako bo s slabo obnovljenimi gospodarskimi poslopji. Na svinjake so seveda popolnoma pozabili. Upamo, da bo ta obnova zadnja, vsestranska in popolna ter ne bo pustila novega pečata prevare. V zgodbi o obnovi je tudi zgodba o škodi, ki so jo povzročile zavlačevanje in posledice njene slabe izvedbe. Kdo naj preceni vso ogromno škodo iz let, ko ni bilo krova niti za ljudi niti za živino in poljske pridelke! Tukaj vmes je tudi poglavje o ljudskem zdrav, ju. »Tudi če bi nas založili z zlatom, naših žrtev ne morejo poplačati«. V tej izpovedi nekega Mavhinjčana je velika resnica.
Končno se zamislimo v povratek brezdomcev na domove. ki jih ni bilo; razvaline so' sprejele prazne roke nage in bose. A pomoči, tiste izdatne pomoči, ki je bila in je še materialna, moralna dolžnost področne uprave, od nikoder. Ne samo to. Izvzemši majhnih akontacij čakajo oškodovanci celo na izplačilo vojne škode za premičnine.
Kar in kolikor so ,Pog°rel-ci kljub temu na tej Kalvaj riji ustvarili, je zasluga njihove žilavosti, mnogih odpovedi, vztrajnosti in življenjske volje kar je vse odraz močnih vezi in ljubezni do rodne grude.
vaščan se je tega že oprijel in se bo s to kulturo nedvomno tudi vedno bolj bavil, ker je ljubitelj cvetja. Za to imamo pogoje: zemljo, lepo lego, vodo in ugodno zvezo z me-
utrjevali zdravje.
ri proti Volniku je vojaška uprava zgradila novo strelišče. Prizadetim bo odplačala
zgubo na pridelkih letošnjega leta. Nič pa ne vemo kako bo z odškodnino za..uničenje zemljišča.
Naj tudi povemo, da ni od nas nihče odšel v Avstralijo. Naša mladina hoče na svoji zemlji pridobivati in uživati
svoj kos kruha.
MALI REPEN
VELIKI REPEN
a prizadevanja bodočnost
išamo se bolj redko in povemo ve£ novic hkra-, je bil naš še mladi
i zbor na mladinskem alu v Kopru, je že znali smo na svoje mlade
zelo ponosni in vese-smo prepričani, da se tudi v bodoče čimbolj ■no udejstvovali. Tudi v m se ne moremo o na-, adini pritoževati, ker zi-medsebojni slogi, se ne •a in ne pride med njo do pretepa, kot se jc asih dogajalo. Pridno de-se po delu rada tud no pozabava. Prav ima. je vredno, da povemo o še to; Salež dajemo gorsko za zgled i, kar tudi zasluži. Ne o pa zamolčati, da
ii naše polje skrbno ob-o, gre zasluga našim m. Ona skrbi tudi za j. Imamo nasajenih na e novih sadik kraškega ta in v nekaj letih bo-meli trikrat toliko tera-
in to dobrega terana — sedaj. Lahko računamo crog 900 hi, kar bi bilo •ečno nad 10 hi na hišo.
da se bomo počasi lo-udi gojitve cvetic. Neki
Slabe ceste
Naša občina jel že mnogo izvršila na občinskih poteh, vendar manjka še mnogo. Naša pot proti Proseku, ki jo najbolj rabimo, je v slabem stanju in od nas do železniške proge ponekod tako razrita, da nujrto kliče poprave. Nadejamo se. da se bo to tudi čimprej izvršilo.
Tudi pri nas so nasadili precej graha in nizkega fižola. Prvemu je vreme prijalo in je dobro obrodil, a je cena zelo nizka in izkupiček gospodinj ne zadovoljuje. Je res. da je tržaški trg igra, ki jo povzročajo veliki dovozi blaga predvsem iz Italije.
Letošnja slaba pomlad je zelo skrčila število izletnikov in šele zadnji dve nedelji je bil njihov obisk večji. Na novem lepem vrtu Furlanove restavracije se je nabralo polno gostov. Je prav, da so gostinski obrati čim udobneje urejeni, ker so gosti vedno bolj zahtevni.
Polno je dela na polju, v vinogradu in na senožeti. Nimamo dovolj lastnih delavcev, a najete moči so drage, za naše razmere predrage. Tudj mi smo do zdaj s pridelki zadovoljni, posebno odlično kaže trta. ki ni imela že več let toliko zaroda kot letos. Ze cvete in bi bilo zato potrebno še nekaj dni lepega vremena.
SV. KRIŽ
O kulturnem domu
Dela pri preureditvi stavbe za kulturni dom napredujejo. Težko čakamo, da bomo imeli svoje shajališče in primerne prostore za različne naše prireditve. Umestno bi bilo, da bi kulturni dom imel svoje ime. Menimo, da bi bilo najbolj primerno,_ če bi ga imenovali po našem rojaku Albertu Sirku. Nanj smo lahko ponosni iz več razlogov: njegovi slikarski umotvori so svojevrstna umetnina, njegovo politično mišljenje je bilo napredno, njegovo življenje pošteno,
i
V poletju je za perutnino nadvse važna sveža voda. Ponekod dajejo perutnini tudi mleko, pri tem pa je treba paziti, da se mleko ne da v kositrne posode, ker v taki povezavi postane strupeno; za mleko so potrebna lesena ali glinasta korita. — V Ameriki si perutninarji prihranijo precej časa in dela z avtomatičnimi napajalniki kot ga vidimo na sliki. Male vodene kapljice curljajo stalno iz 12 pipic in tako ima perutnina vedno čisto svežo vodo. Avtomatične napajalnike postavljajo prav tako v kokošnjakih kot na
dvorišču
r
k..
OD STIVANA
J
ŠEMPOLA)
Lice naše vasi je vedno bolj prijazno in njena notranjost leto za letom bolj urejena. Po letu 1954. smo dobili tri nove Stavbe: dve privatni hiši in javno kopališče, ki bo kmalu dograjeno. S kopališčem bomo mnogo pridobili, ker sh-bomo s Kopanjem	mlatil	v	prazhO.	Pa	je
O „velikem kominfor-mističnem zboru"
Sobota, dne 19. rožnika 1954. ob 9. zvečer. Na trgu ob cerkvi se je zbralo najprej oikrog 10, nato 15 do 20 ljudi (točnega števila ni bilo mogoče ugotoviti, ker so se radovedneži menjavali), od teh 3-4 Križani. Torej na vsakega od treh navzočih policajev po 5-6 ljudi. Na tem «velikem» kom-informistienem zboru je govoril nekdo iz uredništva «De-la» in se dolgo uro repenčil. Kar je prinesel, to je odnesel. Bolj' pametno bi bilo, da bi bil «svojemu zboru« rekel samo dober večer in na svidenje, Kot pa da je nad eno
Kilometer za vasjo v snie*0 '^etovnega zla, da “rthš"je iz
to, ’£dino Tito, kriv vsega
dal in na zadnjem sejmu prodal Trst in tako naprej — ta Vidalijev evangelij je že plesniv in ni več mikaven. Da je res tako, potrjuje odsotnost
vsi njegovi slovenski pripadniki brez lastne glave in se ne vprašujejo, zakaj se on veže z iredentisti, zakaj venomer napada Jugoslavijo, a
kmetijsko nadzorništvo bi morali priskočiti vaščanom na pomoč s potrebnimi sredstvi. Prav bi bilo, da bi se gospodarji, člani srenje, o tem po-
nikoli ne klerofašistične Itali- ; govorili, njihovi zastopniki je, zakaj se v Trstu zavzema j pa bi morali nastopiti pri o-za plebiscit, na podeželju pajmenjenih organih, da bi v narekuje resolucijo za STO, a j primernem času začelj s čine za neodvisen STO in pro- ] ščenjem in zboljšanjem pašni-
ti povratku Italije. Njegov STO je namenjen za darilo Italiji. Vse to naše ljudstvo zna. Zato je bil njegov sobotni zbor tako klavrn.
RICM ANJ E
Zapuščeni pašniki in neuporabne poti
Naša vaška srenja ima nekaj večjih in manjših pašnikov na «Bardah». v «Bačevci», v «Burku» in drugod, kjer posamezni kmetje pasejo svoje krave. Zal pa so ti pašniki zelo zapuščeni in je po njih dosti kamenja, robide itd, Kakor da m bilo tega dovolj, v nekaterih krajih odlagajo razni material, da je škoda
na sobotnem zboru najbolj i še večja. Vse te pašnike bi trdnih njegovih pristašev. Naj bilo treba temeljito očistiti Vidali nikar ne misli, da so I in jih zboljšati. Občina in
REPENTA BOR
Uela oh cerkvi
Naša starodavna cerkev (tabor) ima stalno obiskovalce. Starine in lep razgled mikajo. Zato bo občina s pomočjo zavoda za lepe umetnosti zgradila ob cerkvi stranišče, in to tako, da ne bo to motilo starinskega lica. Ovinek in neka) poti tik pod obzidjem pa že širijo delavci SKLAD.
s.;"::
* •••■ s A N *** 's	.■	'-V-Virs
kov, kor bi bilo velike koristi za domačo živinorejo.
Tudi poljske poti so v slabem stanju in se nihče ne zmeni zanje. Slabe so bile že poprej, stalno deževje pa jih je še bolj razdejalo, a nihče jih ne popravi, tako da je skoraj nemogoče po njih z vozovi in nevarno za živino. * * *
Pred dnevi je prišla v našo vas na obisk k svojem neka ženska iz Jugoslavije. Ko se je šla prijavit na policijo pri Sv. Ani, jo je tam neki uradnik začel spraševati in ji očitati, kaj vendar še čakajo v Jugoslaviji, da ne vržejo z oblasti «quella ca-naglia di Titos. Zenska je z molkom odgovorila na izzivanje in take podle izpade uradnika, ki je v službi policije in je še vedno prežet s fašističnim duhom,
V desetem letu po vojni in zmagi nad fašizmom, je vendar že skrajni čas, da se iz javnih služb in odgovornih mest odstranejo taki elementi.
M1LJSKI HRIBI
ljublja, za Milje same že skrbi in prireja razne «puste» in «festivale», za naše vasice pa se ne zmeni.
Ni treba naštevati, katere poti so slabe, saj so vse enake, razen glavne ceste Trst-Milje in Trst-Skofije. Tudi pot, ki pelje s te ceste na Plavje, je zelo pokvarjena in bi jo bilo treba hitra popraviti. Na občini se opravičujejo, da nimajo «fonda» za ceste. Pa bi jih lahko dobili, če bi znali in hoteli.
ZAGRADEC
Dekleti iz Pirota pri rocm stani za izdelovanje preprog v jugoslovanskem paviljonu trž. velesejma
S češnjami je slabo a trte dobro kaiejo
Letošnje deževje nam je poovzročilo precej škode, posebno na češnjah, ki so zelo gnile in jih nismo mogli dobro prodati. Zaradi slabega vremena in dolge zime pa je prizadet tudi pridelek graha in krompirja s katerim nismo mogli na trg kot druga leta, kar se zelo pozna pri ceni, saj se za zgodnje pridelke dobi več denarja.
Trte obetajo dobro, je pa dosti dela s škropljenjem in žvepljanjem zaradi neugodnega vremena. Pa bi že šlo, samo da no bi bilo toče kot lani. Vinogradi, ki so bili poškodovani po lanski toči, so se nekoliko opomogli, kljub temu pa bodo še nekaj let občutili posledice.
* 4= #
O naših poteh je bilo že dosti govora in pisanja v časopisu dosti pritožb in prošenj, a vse skupaj ni še nič zaleglo. Poti, saj jih ne moremo imenovati ceste, so vedno slabše, ker je pač tako vreme in jih ne marajo popraviti.
Občinska uprava vedno ob-
Samo da se bomo spoznali
Veste kje je? Bržčas je to ime, čeprav je našega dela STO za dobro žlico, mnogim neznano. Imamo Zagradec (Sagrado) na robu Doberdob-ske planote- Zagraj(d)ec na Komenski planoti in naš Zagradec — zaselek med Malim in Velikim Repnom. Tudi mi se zvesto držimo izročila svojih očetov, da je treba čuvati svoje gradišče (tabor), torej svoj dom. Naš zaselek šteje le dva doma, a dva lepa, trdna kražka doma, ki sta bila v času naše borbe za osvoboditev čuvarja naših borcev. Nemci so ju zažgali, pred štirimi leti pa sta bila obnovljena in je v njih pognalo življenje, posvečeno čimbolj skrbnemu in naprednemu gospodarjenju. Po trdem delu nas časopis in radio seznanita z dogodki v svetu. Lepo je na tej kraški vzpetini in ne poznamo dolgočasja in želja po svetu.
prev imamo polne roke dela bomo radi šli na predstave saj so tako redke med letom ker nimamo primerne dvorane.
PLAVJE
Smrt zavedne vaščanke
V ponedeljek 20. t. m. je umrla v 78. letu starosti naša vaščanka Marija Babič. Pokopali smo jo v ponedeljek popoldne na domačem pokopališču.
Pokojnica je bila skrbna gospodinja, dobra mati in zavedna Slovenka in je lepo vzgojila svoje otroke. Med zadnjo vojno je zgubila sina Bonifacija, ki so ga Nemci leta 1944 odpeljali in umorili. Vedno je žalovala po njem, kakor tudi vsa vas, ker so ga vsi jmeli radi in spoštovali. Naj ji bo lahka domača zemlja; svojcem pa iskreno sožalje vseh vaščanov.
* * *
Te dni bo gostovalo pri nas SNG iz Trsta s predstavo na prostem. V vasi je za to precej zanimanja in upamo, da bomo imeli lepo vreme. Ce-
Prireditve in razstave na naših šolah
Škofije
V sredo zjutraj so učenci osnovne šole na Škofijah priredili po šolski maši prav lepo zaključno prireditev. Učenci I, in II. razreda so uprizorili enodejanko »Sirota«. Nato so sledile deklamacije. Nastopil je tudi šolski mešani- pevski zbor, ki je zapel nekaj narodnih pešmlj^Pb končani prireditvi je učitelj razdelil spriče-čevala,. medtem pa so v u-čilnici odprli razstavo ročr nih del, ki je bila okusno urejena in dobro obiskana.
Sv, Križ
Naši otroci so se zares potrudili za zaključno šolsko prireditev. Najprej so naštudirali kar 30 točk in v četrtek so uprizorili kar dve prireditvi: prvo v premajhni župnijski dvorani; popoldne za otroke, drugo pa zvečer ob 19. za odrasle. Po uvodni besedi je šolski pevski zbor zapel »Pozdrav«. Najmlajši prvega razreda so nam prikazali prizorček Ciciban in čebela. Skupno so nam igrali enodejanko Mirko in abeceda. Učenci II. razreda so nam predvajali Kamnar in zidar. Nato je pevski zbor I. razr. zapel nekaj pesmi. Sledile so recitacije in prizori deček in hruška debe-luška, Na sejmu, Ciciban cici/uj, Cicibana je pičila čebela. Petelin in putko, Nebesa pod Triglavom, Življenje ni praznik in Ječek in mucka. Učenke III. in IV. razr. 50 nastopile z ritmičnimi vajami po napevu Večer za našo vasjo. Potem so nastopile deklice V. razr. z Rajanjem. Za zaključek je mešani šolski pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmi. Starši so c-trokom in učiteljem zelo hvaležni tako za prireditev, kakor za lepo urejeno razstavo ročnih del.
DONATO CAPURSO - nasledniki
TRST, UL. TORREBIiNCA 19, TEL. 37839
Za vse vase pošiljke pridite k nam in ooste hitro in dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo prišle v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dneh Jamčimo za vsako pošiljko.
POŠILJAMO: živila, tekstil, šivalne stroje, radijske sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, pisalne stroje, kolesa itd.
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Tovoru) pruvuai ♦ Tel. šl. 5111)11 ♦ llmilmi iii liilmsiii prevozi
AVTOGARAŽA z
MEHANIČNO DELAVNICO
trst - Ulica Moreri 7 - ROJAN
(ilil/LJli dolin: in poučni
dobita za velika in mala v trgovini
TRST, Ulica Vasari 1U • tol. ii Ulili 1
STARA IN ZNANA TVRDKA
TULI
R0D0LF0
ki se je preselila v
lil. deila (Mia 15
tel. 9508»
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljen) poglobljivl stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
'jM1
m
r
$
‘i
a
s#
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
ZARR. HOKIZORCI! TRGOVCEV Z JESTVINAMI
T R S T - Ul. Valdlrivo 3, tel. 35-034
j
Sestavljena iz najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zahtevajte jo pri svojem urarjul
MOTO GUZZI
Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektiticiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO
Vseh vrst trdega m mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd.
Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 — Tei. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 — Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918
TRST, ul C. BATTISTI 23-1. Tel.44-208 Telegr. IMPEXPOR T-TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni materini
IZVAZA: teksti I,kolonialno blago in rast. novrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
■T ■■	Vremenska	napoved	za	danes:
jasn0 vreme z delnimi poob-lačitvami in možnostjo padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27,4 stopinje; najnižja pa 20.6 stopinje.
TRST, nedelja 37. junija 1954
PRIMORSKI DKEVMIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.00:
Naša domovina - narodne pesmi in plesi. Trst II.: 21.00: Puccini: Tosca, opera v 3 dejanjih. Trst I.: 22.30: Koncert violinista J. Martzyja. Slovenija: 18.00: Radijska igra: Kranjski baron (življenjska drama Jurija Vege).
RAZFRAVA O GORIŠKI KRIZI PRED OBČINSKIM SVETOM
Tov. Pavlin zahteva ustanovitev deželne avtonomije po nstavi
Poudarit je potrebo po gospodarskem in kulturnem sodelovanju z Jugoslavijo - Tudi tov. Šuligoj vidi v tem sodelovanju izhod iz krize
tem ko je ustanovila močne vire dobička za nekatera podjetja. Nekaj primerov;
Nekatera industrijska podjetja so dobila izdatne kontingente blaga po nižjih cenah pod pogojem, da bodo
sprejela sorazmerno število	.	...	,	.
delavcev. Ta podjetja sploh P™<*tvovali župani tamkajs-
Razpis dražbe
u qradnjo gradiškega vodovoda
V petek je bila v Gradiški seja upravnega odbora Konzorcija za gradnjo vodovoda v vzhodni Furlaniji. Seji so
Razprava o poročilu občm-ke komisije za proučevanje jcriške gospodarske krize se e nadaljevala na petkovi seji nestnega občinskega sveta, na :aten je svetovalec Sociali-tične fronte Slovencev tov. dilan Pavlin imel daljši go-or, v katerem se je dotaknil /seh važnejših gospodarskih /prašanj. Dejal je:
«Prispevek, katerega se bo ;ahtevalo od države na pod-agi posebnih zakonov, ki so .e v veljavi, odnosno katere e šele treba izglasovati, ne >o dokončno odstranil gospo-larske krize, ampak jo bo amo začasno zavrl, dokler le bodo dokončana vsa dela, :apočeta na podlagi doblje-lega kapitala; vse to seveda ood pogojem, če bo vlada da-a prispevek, potem pa bo ilo zopet vse po starem.
Možnosti stvarne rešitve sedanjega položaja se sploh riso dotaknili na sejah komisije, čeprav sem kot član komisije vztrajal, da se o njih razpravlja.
Deželne avtonomije, to je sredstva, ki nam ga je država dala, da bi z njim odpravilo krizo, sploh nočete uresničiti. Prepričani smo, da bi s tem sredstvom kriza v naši deželi prenehala, posebej še, ker bi po ustanovitvi deželne uprave lahko zahtevali od države posebne prispevke.
Po približnih računih bi z ustanovitvijo deželne uprave ostalo naši pokrajini na razpolago več milijard lir letno, kar bi predstavljalo veliko več kot zahtevami prispevek v znesku 3 milijard lir, katerega pa še niso dali, in tudi če bi ga priznali, ga bodo izplačali kot podporo.
Občinstvo naj ve, da večini v občinskem svetu ne u-gaja, da bi prišlo do deželne avtonomije, ker bi z deželno upravo po zakonu prišli v deželno vlado tudi predstavniki manjšine, medtem ko bi manjšine uživale pravice, predvidene v posebnem statutu. Se enkrat poudarjam, da je v tem glavni vzrok, zaradi katerega so vsi, odnosno skoraj vse stranke nezainteresirane. odnosno nasprotne u-stanovitvi deželne avtonomije. Naj vedo vsi državljani in ves svet, da hočejo žrtvovati in spraviti v smrt zaradi revščine stotisoče Italijanov zaradi izključno političnih in strankarskih ciljev, samo da bi ne zadovoljili «neznatm slovenski manjšini«, kakor pravijo.
Po našem mnenju proučevanje komisije za goriško krizo ni bilo dovolj temeljito, ker so bila zanemarjena vprašanja prvovrstne važnosti in se ni uporabilo vseh sredstev, ki jih je komisija imela na razpolago, mapak je iskala druge izhodne poti, ne morda zato, da bi ozdravila to rano, ampak zaradi propagande in demagogije, kar niti sedaj niti kasneje ne bo prineslo dobrobiti. Do tega svojega prepričanja, ki se popolnoma strinja s prepričanjem številnih drugih meščanov, sem prišel zato, ker sem imel možnost prisostvovati sejam in diskusijam komisije, ki so na žalost, potrdile resničnost tega mojega prepričanja. Vprašal sem se tudi, če je v vseh volja in iskreni nomeni, da bi prišlo do odstranitve goriške krize. Vsaj zaenkrat po mojem mnenju tega ne nameravajo doseči pooblaščenci, ki so iskali izhod z krize.
Ce se je pričelo s takimi zamislimi zakaj se potem toliko govori o stvari, katere se nima namena napraviti?
V naših namerah moramo biti predvsem iskreni, če hočemo dejansko ozdraviti rano, za katero smo sami odgovorni. Navedel bom nekatere predloge in misli, da bi lahko zelo pripomogli odstraniti krizo v našem mestu:
1. takojšnja ustanovitev deželne avtonomije, ki bi z de-
janskim in prisrčnim sodelovanjem vseh meščanov, pa naj pripadajo kateri koli panogi, lahko ogromno koristila. To bi bil prvi korak na poti k rešitvi gospodarskega vprašanja zaradi dejstva, ker more deželna uprava brez razlike z največjo pažnjo spremljati vse gospodarske in politične probleme in sprejeti ustrezne sklepe brez dolgotrajnih prizivov na osrednje rimske oblasti. Nedvomno bi bila deželna uprava lahko pričetek zdravega in dejanskega sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju s sosedno republiko Slovenijo.
2. Poudarjam, kar sem že enkrat izjavil pred komisijo, neodložljivo nujnost glede železniškega prometa med St. Petrom in glavno postajo v Gorici in s tem v zvezi nujnost usmeritve jugoslovanskega železniškega prometa proti Gorici. Imejte stalno v mislih, da se uresničitev zgoraj navedenega ne more mimogrede napraviti, čeprav bi prineslo veliko dobrega. Hočem navesti
samo tri primere:
a) razvoj prometa z lesom na splošno in dosledna zahteva avtoprevozniških podjetij za dobavo lesa in drugega u-voznega blaga, ker so cestne tarife ugodnejše od železniških;
b) povpraševanje po delovni sili, do katerega bi dovedla taka delavnost;
c) prihod trgovcev in in-dustrijcev, ki bi bili zainteresirani pri tem prometu, v Gorico.
3. Ustanovitev obmejnega pasa je važna zaradi krajevnega obmejnega prometa, kar bi bilo v izključno korist malih trgovcev in s tem tudi prebivalstva.
4. Skoraj 6 let je prosta cona životarila samo ob poizkusih, zato bi bilo potrebno, da bi na podlagi dosedanjih izkušenj pregledali njen pravilnik, da bi postal uspešno sredstvo pri utrjevanju tukajšnjega gospodarstva. Žalostno je ugotoviti, da je po toliko-letnih poizkusih prosta cona nudila goriškemu prebivalstvu le malo dobrega, med-
niso izpolnila obveze. Druga podjetja so kontingente prodajala celo zunaj pokrajine. Nekatera pa so zaposlila delovno silo, ki je prihajala od zunaj, medtem ko naši brezposelni še vedno sedijo križem rok. Takih primerov bi lahko navedel še veliko.
Čeprav je glavni vzrok našega gospodarskega poloma mirovna pogodba, ki je s postavitvijo krivične meje razbila gospodarsko enotnost naše pokrajine, moramo v mejah možnosti najti izhod v sodelovanju z našimi sosedi, kajti pred dobro voljo meje ne predstavljajo ekonomskih pregrad.
Ce hočemo vse to doseči je treba spremeniti sedanjo politiko do naše manjšine na Goriškem in Videmskem, da bo manjšina postala most k dejanskemu in uspešnemu gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju v. splošno korist«.
K besedi se je prijavil tudi svetovalec SFS tov. Darko Šuligoj, ki je dejal, da se popolnoma strinja z izjavami tov. Pavlina, kajti gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosednjo državo lahko našemu mestu veliko koristi.
Seja se bo nadaljevala v sredo zvečer.
liiiil:
PO VČERAJŠNJIH ZMAGAH NAD ANGLIJO IN ŠVICO
URUGVAJ IN AVSTRIJA PRVA POLFINALISTA
«■■■ ■»■m n—mu- iti
Danes naj zanimivejša tekma prvenstva med Brazilijo in Madžarsko - Jugoslovani v borbi z nevarno nemško enajstorieo
Po včerajšnjih tekmah sta znana dva četrtfinalista, dva si bosta to čast priborila danes. Tekma, ki najbolj zanima svetovne ljubitelje nogometa, je nedvomno Madžarska-Bra-zilija, pa četudi — ali morda prav zato? — bo Madžarska, kot vsi trdijo, morala nastopiti brez P.uškasa. Izid je kljub vsemu negotov; mi bi dali majhno prednost Madžarom, če se le pomanjkanje glavnega motorja njihovega moštva ne bo preveč poznalo.
Negotov je tudi izid tekme Jugoslavija - Zahodna Nemčija. Na papirju so Jugoslovani močnejši in boljši, toda znana je slabost jugoslovanskega moštva, da igra slabše proti šibkejšemu nasprotniku. V svojih povojnih nastopih pa imajo tudi Nemci zelo ugodno bilanco: od 24 odigranih tekem so jih dobili 16, 6 izgubili, dve pa so igrali neodločeno. Razlika v golih je 67:38 v korist nemške reprezentance. Poleg tega so Nemci močni m trdi igralci,
Nemška reprezentanca bo danes nastopila verjetno v svoji standardni potsavi. Jugoslovanska postava še ni dokončno znana. Obramba s kril-sko vrsto bo nespremenjena, uganka pa je še napad, nastopili bodo skoraj gotovo vsi napadalci kot proti Braziliji razen Dvormča.
Zaenkrat nam ne ostane drugega, kot da želimo jugoslovanskim igralcem vso srečo tudi v današnjem srečanju,
Urugvaj-Anglija 4:2
Včeraj sta bili odigrani prvi dve tekmi za četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva. V Baslu je Urugvaj premagal Anglija s 4:2 (2:1).
Tekmi je prisostvovalo nad 40.000 gledalcev. Sodniku Avstrijcu Steinerju (stranska sodnika Italijan Orlandini in Jugoslovan Stefanovič) sta se predstavili moštvi v sledečih postavah:
Urugvaj: Maspoli; Santama-ria, Martinez; Andrade, Va-rela, Cruz; Abadie, Ambrois, Miguez. Schiaffino, Borges.
Anglija: Merrick; Staniforth, Byerne; Wright, Mc Garry, Dickinson; Matthews, Broadis, Lofthouse, Wilshau, Finney.
Začetni udarec imajo Angle. Ži, toda že v 5. minuti dosežejo Urugvajci prvi gol po Bcrgesu, ki je dobil žogo od Schiaffina. Angleži se kmalu otresejo začetne počasnosti in z dobrim kritjem zaustavljajo hitre prodore urugvajskih napadalcev. Občinstvo vztrajno bodri Angleže, ki izvedejo več lepih napadov z Matthewsom in Finneyem in v 16. minuti po Lofthausu dosežejo izenačenje. Po tem golu Angleži še vedno vztrajajo v napadu, toda v 39. minuti srednji krilec Urugvaja preseneti Merricka s strelom s kakih 30 m.
V drugem polčasu so južni Amerikanci takoj v začetku iz. vedli oster napad in s Schiaf-finom že v 2. minuti povečali vodstvo na 3:1. Angleži ne klo-nijo, marveč se vržejo v protinapad, pri čemer celo prevladujejo na igrišču in se mora Urugvaj zahvaliti le svoji o-brambi in smoli Angležev, da ni prišlo do gola. Urugvajci zaradi poškodbe Varela igrajo praktično z 10 igralci, kar jih prisili k spremembi v napadu. V 22. minuti dosežejo Angleži gol. Broadisov strel Maspoli odbije, priteče Finney in prisebno strelja v prazen gol.
Medtem ko visi izenačenje v zraku, dosežejo Urugvajci v 32. minuti zadnji gol tega dvoboja. Ambrois je z diagonalnim strelom prevaril Merricka. Angleži tudi po tem golu ne klonijo in Matthews strelja v drog. Igra postaja nervozna, kar privede celo do intervencije policije. Angleži popolnoma prevladujejo na terenu do konca igre.
Avstrija-Švica 7:5 (5:4)
Švica:	Parlier; Bocquet,
Neury; Casali, Eggimann, Ker-nen; Fatton, Ballamann, Hugi, Vonlanten, Antenen.
Avstrija: Schmied; Hanappi, Happel; Ocwirk, Baschandt, Koller; Koerner, Wagner, Sto-jaspal, Probst, Koerner II.
Sodnik: Faultless (Škotska).
Pred 45.000 gledalci si je Avstrija z zmago nad Švico priborila vstop v polfinale svetovnega prvenstva. Vendar avstrijska zmaga že po rezultatu ne prepričuje preveč. V 19. minuti prvega polčasa je Švica vodila s 3:0, kar nikakor ne dela časti avstrijski obrambi,
nato pa je v desetih minutah sledila serija petih avstrijskih golov. V 37. minuti so Švicarji znižali na 5:4. V drugem polčasu je bil dosežen končni rezultat 7:5 z reekord-nim številom goiov na svetovnem prvenstvu.
njih občin in pa tehnični voditelji velikega javnega dela skupno s predstavnikom pokrajine.
Poleg številnih upravnih vprašanj, ki se tičejo goriške pokrajine pri gradnji vodovoda, je upravni odbor odobril razpis druge dražbe za dela pri gradnji gradiškega vodovoda.
KINO
CORSO. 15:	«Zaliv groma«,
barvni film, G. Stuart.
VERDI. 15: ((Izdajalec Fort A-lama», barvni film, L. Ford.
CENTRALE. 15:	«Roke kvi-
šku«, barvni film, G. Mont-gomery.
VITTORIA. 15: «Singapur», A. Gardne r.
MODERNO. 15:	«Uspavanka
Broadwaya», barvni film, D. Day in E. Nelson.
KINO STANDREZ. 21: ((Drugi časi«.
Slovenski plesalec Pino Mlakar
(Nadaljevanje s 3. strani)
marsikaj za postavitev izvirnih slovenskih baletov. Pri tem upamo, da se bo med slovenskimi skladatelji nedvomno našel kongenialni glasbenik, ki bo po starih slovenskih ljudskih plesnih motivih znal komponirati u-strezajočo baletno muziko. To bo morda najlepši finale pedagoškega dela Mlakarjevih za razvoj slovenskega baleta, ki si ga danes težko zamišljamo brez spodbudnega sodelovanja vseh Mlakarjevih.
Eiektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322.
SE PRIPOROČAMO!
POM PIROT IRKl-iPalaaka
»a c
URAD IN
SKLADISCE
LESNO
TRST —'Lesno pristanišče Telef. 44-552 Izven urnika Telef. 92-982
SKLADISCE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ul. Cologna št. 13 . Tel. 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES
PIETRO CONTENTO
TRST — ULICA CARDUCCI štev. 7
TEL. 372-73
ooOC<X<»<>OOOCCCCOCCCCC03CO
VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic.
b
TRST — UL. TORREB1ANCA 19
TEL. 23-587
Uvoz, izvoz, kolonialno blago, kemikalije, konfekcije. POŠILJA DARILNE PAKETE.
Za časa velesejma se cena nalivnega peresa
BERNUM zniža na 1000 lir
IZKORISTITE PRILIKO ! ! !
V prodaji v PAPIRNICI • TISKARNI
BERNARDI
TRST — UL. MAZZINI ST. 44 (Jamstvo za 2 leti).
Za jugoslovanskim paviljonom na velesejmu prodajamo PIROTSKE PREPROGE IN USNJENO GALANTERIJO NA DROBNO IN DEBELO.	OBIŠČITE	NAS!
FRANC BERGINC
TRST
UL. F. FILZ1 8 (vis. priti.) - tel. 28-748
IMPORT - EXPORT
ter RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 16. uri
in jutri 28. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
i
m
La Clessitoa
Pr oda fa ur in pribora na deboio Trat - UI.Battlsti, 14 - T el. 36231
ZASTOPSTVO OR: «Unger» «Aureole» «Elida» «Moeris» «Lanco» «Lemania» «Kalos> <Dichi» «Xaros»
Mario Martelanc
IZVOZ - uvoz
sadja in zelenjave
Lastno čebelarstvo v Sesljanu-prodaja medu!
TRST - Ul. Valdirivo št. 13 - Tel. 36-155
Buffet «Pri Jožkotu»
FIGOVEC
TRST — ULICA CARLO GHEGA STEV. 3.
Točijo se pristna briška, istrska in vipavska vina.
Najprej idratje, poleni šele vse družni
Bolezni srca in krvnih žil (sklerozo), ledvic (pesek in kamne), živcev (nervozo, nevra-stenijo) in notranjih žlez (protin, sladkorno, bazedov) zdravi uspešno.
Zdravilišče Radenska Slatina, Slatina Radenci
AVTOMOBILISTI 1 MOTOCIKLISTI !
lloyd conlineiilale
TRST - UL. r. SE.VE.RO 43
vas zavaruje za škodo zaradi nesreč in proti civilni odgovornosti. — Pomožno zastopstvo za Nabrežino:
STANISLAV ZIDARIČ — PREČNIK
66
99
UVOZ
IZVOZ
Ul. Commercialel5/a -Tel. 24-619
pOOOOOOOCOOOOOOOCJOOCj
Q MILAM SVAB SOAVE'
RADI° SOSSI
TELEVIZIJA
ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA.
C) PROJEKTIRANJE — MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO
ULICA S. GIUSTO štev. 16 — TELEFON štev. 93-609 ^OOOOOCXDOOOOOOOOOOOCJ
RADIJSKI APARATI
MARELLI
UNDA
MINERVA
SIEMENS
PHONOLA
AUTOVOX
TELEVIZIJSKI APARATI
MARELLI
UNDA
PHONOLA
ELEKTR. GOSP. APARATI
HOOVER
HOOVER
LILLY RONDO
šilil
o
>i *
SIBIR
HLADILNIKI
SIBIR	UNDA
Preden se odločite za nakup kakršnega koli radijskega, televizijskega ali gospodinjskega aparata bo v vašo korist, če obiščete
RADIO SOSSI
OPČINE — UL. MONTE RE št. 4 (blizu šole) Telefon: trgovina 21-155 — stanovanje 21-154
EXP0RTDRV0
MARULICEV TRG št. 18 Poštni predal štev. 197 Telefon; 37-323, 36-251 Telegr.: Exportdrvo-Zagreb
Proizvodi iz znanega slavonskega lesa
Rezani les, trd in mehek za gradnje Hrastove deske Celulozni les
Retortno in gozdno oglje Les za kurjavo Furnirji
Vezane plošče in pan plošče Hrastov in bukov parket
Zaboji
Oprema iz ukrivljenega lesa Razna oprema Lesna galanterija Mizarsko orodje Krtače in čopiči
Zastopstvo za TRST: Tvrdka F. RUPENA - nasl. — Trst, Ul. Udine štev. 15 Telefon 38-648, 23-537
£
%
TRST, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 238-18
izdeluje in popravlja krzna
•
PLISE - AJOUR - VEZENINE
LJUBLJANA EXP0RT
LJUBLJANA — TOMŠIČEVA UL. štev. 2 Poštni predal 328
Telegraf: LJubex Ljubljana - Telet. 20-263
IZVOZ:
kranjske klobase in ostali suhomesnati izdelki, mesne konserve. čreva, mlečni izdelki, suho sadje, konserve sadja in povrtnin, mineralne vode, cigarete
UVOZ:
riž, agrumi, kava, začimbe in ostali kolonialni artikli
Odaovol.u urednik STANISLAV	KtNKO - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCH1 Sl o III. nad. - Telefon	številka »3-808 h.	14-638	-	Poštni
imSal 503	~ UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA »t. 30 - Telefonska številka 37.338 - OGLASI: od 8.	do 12.30 In od	15 • 18	- Tei
rr ttu — Cene oni asov Za vsak	nun višine v iirml 1 stolpca trgovski «0 finančno upravni 100, osmrtnice 80	lir — Za FLRJ za	vaak mir.	širine 1
stolpca”za vse vrste (glasov po	25..	din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Pod ni Zn Gorice Ul. 8. Pellico 1-11. Tel. 33-82	- Rokopisi se n-	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletua 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod :o, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T , 375 — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D. ZOZ • Trst