A TRST, sobota 5. marca 1955 Leto XI. . Št. 54 (2983) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 9k 638. 93 808, 37 338 tBEi7«oTV0: tL- MONTECCH1 St. «, 111. nad. — 1ELEFON »3-*»* IN OCI AS1: Od 8.-12 30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — C! 94-63* — Postni predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel. . ——»»•. Ul o~i*.au HI oo 1D.-IO. — leieivn .»•-*» — CENE OGLASOV: Za vsak n»n višine v širim l stolpca: trgovski 60. finančno- * Yn’ 10o» osmrtnice 90 lir . Za FLRJ 7.a vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 23 din - Podruž.:. GORICA, Ul. S. Pelltco 1-IL, Tel. 33-32 NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 Ur. — Federat. ljudska republika Jugoslavija. Izvod 10, rnesetno 210i «U . Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5314 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa siovenij . Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 31-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 608 T 375 — Izdaja Založms vo tržaškega u-ka D. ZUz. - Besedilo sporazuma o ustanovitvi Varnostni svet pozval Burnsa telkanske posvetovalne skupščine naj poroča o incidentu pri Gazi ^•Pijade poudarja, da je sporazum važen za uresničenje ideje skupnega l urški delegat je poudaril, da je Turčija po sklenitvi pogodbe Parlamentarnega telesa-Draškoviče ve izjave na redni tiskovni konferenci z Irakom prevzela nove obveznosti na Srednjem vzhodu - Libanon bo ostal nevtralen in bo skušal še dalje posredovati med Irakom in Egiptom - Posvetovanja med Londonom in Parizom našega dopisnika) 'feV T Na da konferenc, je Bhnko i .zunanje —- anas-za-zadeve itajHfli Draslcovič pozdravil ns;^ * ,„.prve,Ka. zasedanja t>. v8* balkanske zve- čjj, . le razvidno iz poro-le vjl Poudaril Draškovič, daljni’“!*renca zagotovila na-^e>oWn°Sen?rbln napredek v ir«v°V?iU lleh zavezniških podni- SZneiši izraz tPga novih- v fPorazuma o usta- skipjl-711^? Posvetoval- en ne' skleP o sklica-2 konference strokovnjakov o ustanovitvi komi- ■t ^"-rence strokovnjakov '>» k? k° ustano' ^ovitvi0 V,'^.!lala nacrt 0 balkanskega znan-Je J>oiiH=,!oSlituta. «N: dvoma, Draškovič, da bo doS« _ * zveza tudi v bodite*! ®embe» finitel} za mi*u 'm napredka ter Otočju -”delovarija na tem braaL,.v svetu sploh.« Č4 j-t 1® uradno potrdil, la nn,tf°S ska vlada da- Vušiuž-. k za imenovanje Ul Kitjwv Za v*leppslamka itovič T v Beogradu. Dra-”1*, rib narialie izrazil upa- fIIOr*zun1orvtvikacUa- pariSHih lamentn „ 7 nemškem par- ^ ta rež,* 0 ovira'a napo-laajj. oi_ v beraškega vpra-deklara.cija ža-' zdru?* strank o potre-rnB*oju ml*.Nemčije je po Va težni= Draškoviča ži- 10 družit ®emškega ljudstva **. ali ^n'e dopisnika An-^udbA ugos'avija sprejela »Igarije nar?dnega sobranja ?sei«arriiK T ,izmenjavi' parla-drža dele6acij, jp zastopal, d, aV?ega tajništva izja-toaudhi Cesar ne ve o taki n3is w,^anje našega dopis-lf* Poraii° .Potekajo trgovin- 0 član v Rimu- in kdaj ?«» oLZVe70Ka izvršnega P°tovai n Karabegovič od-'tjjvii.v Hin\ je Draškovič ?orttij\aa. Pogajanja potekajo bo v1 da mu ni znano, v g^arabegovič odpoto- (J 4« Čl <1 o ustanovitvi u!?e, i. ,p?svet.ovalne skupini , 'zjavil danes pred- 1 f ukazne ljudske skupiš Pijade Jugopressu. n* J?ppt naivbč.ie važno-h. tJsaioenje ideje skup-v fzav i arnentnrnega telesa. BJv«jr sltupščina omejena v>r«|,Prav,cah na dajanje 7fidarie .'n predlogov, lahko s«j v rJma Pomembno vlo-0?tlov^Voin vsestranskega VSj "ala». v*s°Pisi atla^nji jugoslovanski Vk^iio 3avliajo popolno svVl baiJ>0razuma o ustano-'li^^ifie ans*te posvetovalne ,, 'ki tl. * uvodu sporazu-K.^jprpi3 ^'rinajst členov, Catumj Poudarja, da je >? skladu z Usta- Slaki^tih T"10 Organizacije i«Jtja ar°doi, j,, da po-^lel?vanj i-s .tfomoč, !Sf m7 k * tla . e in vza-o čemer sta sporazuma v Hi! h» RIaj Ankari in leta P p°r«z,,A?u- Posamezni čle- Odi^C^ glasii°: stranke, U h. 'P nlna fiokaze.io še te-fjii^ 0 sr»s iae odnose, ki C' v s&° obstajajo med *»{?,* ®iihov m,ru in varn0" tdvj B«Predkm .skupnem pod-V ,u,no«tj 3?. ln. Popolne ne-lijtj *adi, ''bovih narodov, » * 2din,4’lafeli Ustanovne %*]^ da *£lh„w&dov: Ni nalogo proučevati vsa sredstva, ki bi bila lahko v prid razvoju sodelovanja med državami podpisnicami v cilju ohranitve miru, zaščite skupnih interesov in ustvarjanja blaginje narodov pogodbenih držav na vseh področjih njihovih medsebojnih odnosov. Skupščina bo vladam pogodbenih strank po stalnem sv e* tu blejskega sporazuma dostavljala priporočila in predloge za dosego zgoraj omenjenih ciljev. Prav tako lahko izraza tudi mnenja in daje sugestije o vprašanjih splošnega pomena. Clen 3. — Stalni svet lahko prav tako predlaga v proučevanje posvetovalni skupščini vprašanja glede katerih bo sodil, da je potrebno zahtevati njeno mnenje. Clen 4. — Funkcije so na-svetovalne. Vsi predlogi, priporočila ali resolucije skupščine morajo dobiti večino glasov članov vsake nacionalne skupine na seji prisotnih. Clen 5. — Skupščina lahko vzpostavi zveze s podobnimi ustanovami. Člen 6. — Posvetovalno skupščino sestavljajo člani, ki jih določi narodna skupščina vsake od pogodbenih strank izmed svojih članov po 20 iz vsake narodne skupščine. Narodne skupščine lahko hkrati določijo namestnike. Mandat člana posvetovalne skupščine preneha, če preneha mandat v njegovi narodni skupščini. Njegov namestnik bo določen v skladu s prvim odstavkom tega člena. Clen 7. — Člani stalnega sveta lahko sodelujejo pri delu posvetovalne skupščine in tudi lahko govore, ne. morejo pa sodelovati pri glasovanju. Clen 8. — Člani skupščine uživajo na ozemljih pogodbenih strank imuniteto in privilegije, potrebne za opravljanje' njihovih' dolžnosti PogoaDene stranae bodo sklenile sporazum o omenjeni imuniteti, ki se lahko razširi tudi na druge osebe, posebej označene v statutu, predvidenem v 10. členu tega Sporazuma. Clen 9. — Mandat skupščine je Omejen na dve leti. po preteku tega roka pa je novo imenovanje v skladu s členom 6. Člani so lahko ponovno izvoljeni. Skupščina se sestane na redno zasedanje enkrat letno izmenoma v glavnih ali drugih mestih pogodbenih strank. V primeru potrebe lahko predsedstvo skupščine skliče skupščino na izredno zasedanje. Člen 10. — Ko stopi v veljavo ta sporazum, bodo vlade pogodbenih strank takoj skupno imenovale trojno komisijo, da bo najkasneje v roku enega meseca izdelala statut posvetovalne skupščine, ki jim bo predložen v odobritev. Omenjeni statut bo predpisal pravila organizacije m procedure ter način razdelitve stroškov. Prvo zasedanje posvetoval- ne skupščine bo sklicano čim- ankarskega pakta in členom prej po odo%fitvi omenjenega 12 blejskega sporazuma pri-statuta. j stopila k tem sporazumom, Posvetovalna skupščina bo | bo s tem postala član posve-sama določila pravila proce- tovalne skupščine in bo de- dure v mejah tega sporazuma in omenjenega statuta. Clen 11. — Stalni svet lahko po soglasno sprejetem sklepu, po zaslišanju posvetovalne skupščine ali na njen predlog vnese spremembe ali dopolnila za tak sporazum. Zgoraj omenjene dopolnitve ali spremembe stopijo v ve- ponirala instrumente o pristopu k temu sporazumu. NEW YORK- 4. -- Varnostni svet se je sestal ob 21-iO po srednje evropskem času v zvezi s spopadom med izrael-Clen 13. —- Ta sporazum bo I skirai in egiptovskimi četami ostal v veljavi toliko časa kot na področju Gaze. Preisedo-ankarski in blejski sporazum, j Val je turški delegat Selim Clen 14. — Ta sporazum bo ratificirala vsaka od pogodbenih strank v 'skladu z ustavnimi predpisi vsake od njih ter bo stopil v veljavo na Ijavo. ko jih odobri vsaka od j dan. ko bodo deponjrani zad-pogodbenih strank v skladu nji ratifikacijski instrumenti, z njihovimi ustavnimi predpi- Ratifikacijski instrumenti si na dan zadnje odobritve, bodo deponirani pri zunanjem Obvestilo o vsaki odobritvi ministrstvu Grčije, bo sporočeno po diplomatski. Ta sporazum je sestavljen poti ostalim pogodbenim jv treh.originalih v francoskem strankam čimprej mogoče. jeziku, od katerih je izročen Clen 12. — Vsaka država. I po eden vsaki pogodbeni ki bo v skladu s členom 9 I stranki. barper. Delegati so brez razprave ..prejeli dnevni red. ki vsebuje egiptovski protast proti Izraelu zaradi incidenta na področju Gaze in iz-raelsai protest proti Egiptu zaradi ((ponovnih kršitev sporazuma o premirju«. Ameriški predstavnik Vads-worth je predlagal, naj Varnostni svet pozove načelnika komisije za premirje v Palestini generala Burnsa, da pošlje poročilo o incidentu, ter ja izjavil, da ne bo izrekel dokončne sodbe v pričakovanju tega poročila. Francoski dei.egat Hoppenot je izjavil, da bi moral Varnostni svet pozvati Egipt in Izrael, naj se vzdržita sleherne nove nasilne akcije, in izzivanja; pridružil se je. predlogu ameriškega delegata in ie zahteval tudi poročilo mešane izraelsko-egiptovske komisije za premirje. Britanski delegat Sir Pier-sdn Dixcn je izjavil, da je incident pri Gazi do sedaj najhujši po podpisu premirja med Izraelom in Egiptom, ter je dodal, da je na podlagi dosedanjih poročil mogoče priti do zaključka, da je Izrael izvršil premišljen napad, Pier-son je nato zahteval zasliša- Ollenhauer poudarja zastarelost politike pariških sporazumov Nemški socialni demokrati bodo nadaljevali borbo proti oborožitvi in xa združitev dežele - Adenauer sl prizadeva urediti razmajano vladno koalicijo - Brezuspešen razgovor med kanclerjem in Beblerjem BONN. 4. — Danes so urad-j Nemčije, v okviru in na osno- sVoi. , aktivneje raz-aa Cr,„ sodelovanje, ki >h.«Jb?*.odb‘ o prijatelj- no • potrdili, da bodo pariški sporazumi predloženi v ratifikacijo Bundesratu (senatu) 18. marca. Tajništvo Bundes-rata je danes že poslalo besedilo zakonskega načrta deželnim vladam. Kot je znano, je Bundesrat zbornica deželnih zastopstev. Medtem je zaliodnonemška socialdemokratska stranka napovedala, da bo nadaljevala’ in okrepila svojo borbo proti pariškim sporazumom in oborožitvi zvezne republike. Nadalje bodo , socialni demokrati nadaljevali s svojo kampanjo, naj se začnejo pogajanja o združitvi Nemčije, preden se začne izvajati oboroževanje dežele. Predsednik socialdemokratske stranke ie danes govoril na seji razširjenega izvršnega odbora stranke in izjavil, da so pariške pogodbe posledica ameriške politike, ki je odgovarjala razdobju, ki’ se je že končalo. Oborožitev • za-hodnonemske republike — je deial Ollenhauer -- ne odgovarja več ne politično ne vojaško ne tehnično sedanjemu položaju. Nadalje je Ollenhauer poudarjal neaktualnost vprašanj v zvezi s pariškimi sporazumi, in potrdil, da je za njegovo- stranko vprašanje zRtu-žitve Nemčije mnogo važnejše in nujnejše kot oborožitev polovične nemške države m njena vključitev v zahodno vojaško zavezništvo. ((Social demokratska stranka — je poudaril Ollenhauer — bo nadaljevala z borbo z vsemi svojimi silami za združitev vi zvezne ustave.« Pri tem je Ollenhauer zatrdil, da se večina nemškega ljudstva strinja s stališčem socialdemokratske stranke o tem vprašanju. Ollenhauer je nato potrdil, da nasprotuje nedavnemu predlogu vzhodnonemškega ministrskega predsednika Grote-\vohla za združitev Nemčije in da te predloge odločno zavrača. Izvršni odbor socialdemokratske strank« je odobril resolucijo, ki se zavzema za takojšnja pogajanja med štirimi okupacijskimi velesilami v zvezi z nemškim vprašanjem in zahteva od zvezne vlade, naj v tem smislu intervenira pri okupacijskih silah. V resoluciji zavrača, odbor Grote-wohlove predloge za plebiscit o združitvi Nemčije. Medtem si Adenauer prizadeva, da bi ponovno vzpostavil enotnost svoje koalicije, ki je izšla precej izdelana iz debate o ratifikaciji pariških sporazumov. Danes se je Adenauer več kot dv® uri razgo-varjal s Thomasom Dehlerjem, predsednikom svobodne demokratične stranke, ki je druga najmočnejša stranka v vladni koaliciji. To je bil prvi sesta-ne)c med obema politikoma po ostrih Dehlerjevij) kritikah Adenauerjev« politike v posar-skem vprašanju med debato v Bundestagu. Po razgovoru je Dehler izjavil, da se strinja z Adenauerjem o potrebi ohranitve sedanje vladne koalicije m da je obvestil kanclerja, da liberalni ministri še vedno uži- Velik poudarek britanskega tiska včerajšnjim izjavam Pontecorva vajo zaupanje parlamentarne skupine svoje stranke. Glede posarskega vprašanja pa sta oba, kot vse kaže, ostala vsak pri svojem. Dehler je pri vratih kanclerjevega urada dejal, da je bil razgovor ((izredno trd«. »Kancler, je dejal Dehler, je vedno govoril o mojem nedeljskem govoru v Bun-destagu med debato o pariških sporazumih, zato ni bilo mogoče doseči nobenega .sporazuma«. Zdi se. da kancler noče kar tako zlahka priznati kot «vladno» ono liberalno krilo, ki je glasovalo proti njegovi politiki. Po Dehlerjevem mnenju pa bi podkancler Bluecher, ki je podal ostavko lahko mirno o-stal na svojem mestu. Ce pa bi Bluecher na vsak način hotel zapustiti vlado. Dehler ne bi prevzel njegovega mesta. Dokončni sklep o tem. ali bo-d> liberalni ministri ostali v vladi, bo sprejet na seji vodstva svobodne demokratične stfanke, ki bo prihodnji teden. V Wasriingtonu pa so se včeraj zvečer končali ameri-ško-nemški razgovori o škodi, ki so jo ZDA med vojno utrpele od Nemčije, in o nemškem imetju, ki so ga ameriške oblasti zaplenile. Po tem sporazumu bodo nemškim zasebnim državljanom, katerih imetje je bilo zaplenjeno, plačali odškodnino, ki ne sme biti večja od 10.000 dolarjev. Prav takšno odškodnino bodo dobili a-meriški -državljani, ki jih je Nemčija med vojno oškodovala Povračila ne bodo dobila j nemška podjetja in podobne i ustanove. Vrednost, nemškega j imetja, blokiranega v ZDA. j znaša približno 450 milijonov j dolarjev. stavnike v komisiji (Švedska. Švica. Poljska m CSR) se bodo posvetovala, da se sporazumejo glede bodočnosti komisije. V britanskih krogih trdijo, da zaradi »obstrukcije)) severnokorejskih oblasti ter 'zaradi zadržanja češkoslovaškega in poljskega predstavnika niso mogli «res nevtralni« delegati, t. j. švedski in švicarski, ugotoviti in preprečiti povečanja vojaških sil na Severni Koreji, V istih krogih dodajajo, da je ukinitev komisije, katere obstoj je postal 'brezpredmeten, postala logičen in potreben ukrep. Han« bo kandidiral za predsednika ZDA? NEW YORK, 4. — Predsednik nacionalnega odbora ameriške nacionalne stranke Paul Butler je izjavil, da se «v vsej državi mnogo govori o morebitni kandidaturi Averella Harrimana na predsedniških volitvah leta 1956». nje generala Burnsa in temu se je pridružil tudi iranski delegat Eiitezam. Belgijski delegat 5 an Langenhovtj te obsodil, ((polit.iko dejanskih spopadov«; novozelandski delegat Leslie Knox Munro in brazilski delegat De Barros s‘ta obsodila kršitve sporazuma o p:einirju. Eredseanik Sarper je v imenu Turčije izrazil (globoko vznemirjenje turske vlade, ki je s podpisom obrambne pogodbe z Irakom prevzela nove obveznosti za ohranitev Stabilnosti na.Srednjem vzhodu«. Zatem je' tudi on predlagal, naj Varnostni svet povabi generala Burnsa, da f-sebno preoložl poročilo o incidentu. Glavni tajnik Dag Ham-marskjoeld je sporočil, aa bo poslal generalu Burnsu vabilo in seja je bila zaključena. Po odgovoru generala Burnsa bo določena nova seja. Predstavnik Koreign Offi-cea je danes sporočil, da so bila pretekli teden v Londonu angleško-francoska posvetovanja v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Pripomnil je, da so ta posvetovanja bila (splošnega značaja« in da še niso tikala samo tur-ško-iraške pogodbe. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da sta se britanska ' in francoska vlada posvetovali tudi gleae obrambe Srednjega vzhoda po podpisu omenjene pogodbe. V britanskih pooblaščenih krogih izjavlja,o da sta se britanska ii; francoska vlada posvetovali tudi glede obrambe Srednjega vzhoda po podpisu omenjene pogodbe Sirijski ministrski predsednik Asali je na vprašanje nekaterih članov opozicije glede vsebine dokumenta, ki sta g.a Sirija ih Egipt podpisala v Damasku, izjavil: »Skupna izjava je ■ bila res, podpisana in bo objavljena čez tri dni. Izjava določa izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki se tičejo krepitve položaja arabskega sveta«. Libanonska parlamentarna zunanjepolitična komisija pa je danes sKienha, ds se Libanon ne bo pridruži! turiSo-bvJki pogodbi in tudi ne pogodbi med Siri joj Egipttfm in 'Sau-d.cvo Arabijo. Zunanji minister Nakaš je namreč v komisiji poudarjal, da mora Libanon še dalje posredovati ined Irakom in Egiptom Nakaš je na seji tudi poudaril sklep libanonske vlade, da Libanon ostane nevtralen v sporu med dvoma arabskima taboroma, ker želi obdržati dobre bdnose z vsemi sosednimi arabskimi državami Novi sliki o Formozi med Anglijo in ZSSR? ladijski odpravnik poslov pri Molotovu * 0 Edenovih razgovorih v Novem Delhiju * Congkajšek ni zadovoljen i Dullesovimi obljubomi • Eden pride danes iz Bagdada v Rim BAGDAD, 4. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je prispel danes z letalom iz Novega Delhija v Bagdad, kjer se je razgovarjal z iraškim ministrskim predsednikom N uri Saidom. Jutri bo Eden odpotoval iz Bagdada v Rim. kjer bo gost britanskega veleposlaništva, v nedeljo pa bo nadaljeval pot v London. Pred' tem je bil Eden dva dni v Novem Delhiju, kjer je bil gost ministrskega predsed na. ki bi jo bilo treba plačati za morebitno premirje, ki ga Cangkajškovi nacionalisti že tako ali tako ne bi videli radi. Cangkajškova vojaška informativna služba pa zatrjuje, da je manjši nacionalistični oddelek poskušal danes popoldne s presenečenjem zavzeti otok Kaoteng v skupini Macu in da je bil napad odbit p* zaslugi radarskih postaj. V Moskvi zatrjujejo tamkajšnji zahodni krogi, da so nika in zunanjega ministra j se spet začeli angleško-sovjet-Nehruja in imel z njim več ' razgovorov. Po vesteh iz zanesljivih virov sta se Eden in Nehru razgovarjala večinoma o vprašanju Formoze, zlasti pa o možnosti sklicanja konference, na kateri bi uredili to vprašanje. Kot je izjavil včeraj Eden na tiskovni konferenci, sta dve glavni te- ski razgovori o vprašanju Formoze. v teh krogih zatrjujejo, da je bilo te dni nekaj stikov med britanskimi in sovjetskimi diplomatskimi predstavniki. Britansko veleposlaništvo noče dati o tem nobenega pojasnila, vendar tudi ni zanikalo govoric. Zadnjič so uradno javili o. se* iavi v tem, da je prvič tre- J Stanku med sovjetskim^ in^an-ba najti minimalno osnovo za sporazum, drugič pa urediti vprašanje, katere države naj se konference udeležijo. Nekateri zatrjujejo, da je dobil Eden v indijskem glavnem mestu nekaj informacij, ki so mu omogočile izraziti v govoru pred indijskim parlamen- gleškimi diplomati glede Formoze 9. februarja. Indijski odpravnik poslov v Moskvi Kaul je imel razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. V \Vashmgtonu je predstavnik republikanske desnice senator Williara Knosvland v tom mnenje, da je upati, daj govoru po radiu izjavi), da se bo-«v nekaj tednih« poka-j bi 31. marec »moral pomen:*! RANGUN, 4. — Nad 3000 Dalje je Nakaš izjavil, da s« hiš je bilo uničenih zaradi i mu ne zdi, da turško-iraska požara, ki je nastal v mestu Maubin ob izlivu reke Ira-wady 100 km jugozahodno od Ranguna. pogodba škoduje ostalim arabskim državam in da ni v nasprotju s statutom Arabske lige. zala priložnost za pogajanja Vzporedno z Edenovimi razgovori v Novem Delhiju ie ameriški državni tajnik John Foster Dulles razpravljal o vprašanju Formoze s Cang-kajškom: : V kitajskih nacionalističnih krogih v Taipehu zatrjujejo, ds je bil po teh razgovorih Cangkajšek nekoliko razočaran, ker ameriški državni tajnik ni hotel jasno izraziti stališče 7.DA glede Kvemoja in Macuja. Cangkajšek je želel od Dullesa zanesljivo jamstvo, da bodo a-raeriške sile branile ta dva Otoka, Dulles je baje odgovoril, da ZDA ne morejo opustiti naporov da se doseže mir na tem področju. Danes so se nekateri ameriški visoki častniki razgovarjali s Cangkaj-škovimi vojaškimi predstavniki! ' ' Nekateri ekstremistični .rta- konec čakanja« na osvoboditev ameriških letalcev, ki so zaprti na Kitajskem. Napovedal je,da bo to vprašanje ponovno načel pred senatom, če letalci do konca meseca ne bodo prosti. V Bagu.iu na Filipinih pa zaseda 15 ameriških diplomatskih. prcdriavnikov, akreditiranih v deželah Daljnega vzhoda. Predstavniki so soglasno izjavili, da pomeni politika gospodarske in vojaške pomoči azijskim deželam najboljše sredstvo za stabilnost teh dežel. Konferenca, ki se je začela v sredo v navzočnosti državnega tajnika Fosterj* Dullesa. se ho končala jutri. Opazovalec FLRJ v OEEG BEOGRAD. 4. — Jugoslovanski uradni krogi potrjujeta cionaUstlčni <*> i* Organizacija za ev- danes Cangkaiška. da se mn : ropsko gospodarsko sodelava-m posrečilo dobiti od Dulle-jnje iOEEC) »prejela predlog sa nedvoumne obljube, da bo- jugoslovanske vlade, da p sije do ZDA branila Macu, Kve- svojega opazovalca v organi-moj in ostale otočke ob ki-izacijo. Pričakujejo, da bo ju-tsjski obali, ki jih še držijo : gosiovanska vlada v kratkem kuorointanske sile. Podpred- __________________ sednik Cangkajškove »vlade« T ® J g zastopnika Huang Smaokuo se je pnto- jv OLLC. ŽU, da so Dullesove izjave »zelo dvoumne« in poudaril, da so otoki ob kitajski obali «idealno izhodišče za protinapad na celino«. V taipeških krogih po Dul-lesovem odhodu ne prikrivajo splošnega pesimistični f\ razpoloženja in izražajo bojazen, da bi bili ti otoki ce- Liberalci zahtevajo od Scelbe kupčijo z zemljiškimi pogodbami Malagcdi je danes prikazal ministrskemu predsedniku zahteve j £ ^ak^ ^^da Prve težave za Faurea PARIZ, 4. — Edgar Fsure ie danes doživel prvi neuspeh v finančni komisiji narodne skupščine. Komisija je namreč zavrnila zahtevo za »popolnitev proračuna v zvezi s povišanjem plač državnim nameščencem. Vlada je zahtevala dodatne kredite za 9 milijard in 500 miliionov fran- I' kov za državne funkcionarje ter 3 milijard za bivše bojevnike in Žrtve vojne. Fau-re in finančni minister Pflim-I lin sta skušala prepričati ko-I misijo, naj bi predlog sprejela. toda tako kominformi-desni- fv FsOdrinib’ -u pnjaieij-!.i. naAnkari 2aVan-''1' podpisa- Sp°razum 1953‘ aiu u 0 zvezi, so- *' tv« p0dPisai^<'f,Seb0jni po' na B,edu ^nne°afvi8p^s’eto^ine argumente,7ki jih Moskva uporablja v zvezi z atomskim orožjem V^nam:1 50 iih predložili I lt..«0B*-hJl minist-i — si—c - »«>».».'. - —•--------- jja vprašanje, ali bi bil v primeru nevarnosti za Sovjetsko zvezo kot sovjetski držav- Znani fizik je na tiskovni konferenci izjavil časnikarjem, da je postal sovjetski državljan in da dela pri raziskovanjih za mirnodobsko uporabo atomske sile • V ostalem je ponovil vse tiste ^ sh Cl 9- nvgusta leta n”!!*, ustanoviti bal tili i« Posvot us,afioviti 'aV° s« v°*Valno ,k N.*1* v . '‘m ciliu »kupšči- •854. '3nferencim’n!Str' na blej- j MOSKV A, 4. — Profesor Bruno Pontecorvo je imel danes v Moskvi v prostorih A-kademije znanosti ESSR tiskovno konferenco za sovjetske in tuje časnikarje. Govoril je . v italijanščini in angleščini. Pontecorvo je izjavil, da je v Sovjetski zvezi že štiri leta in da je postal sovjetski dr-—-=— žavljan leta 1932. Obtožil je lAbin T* atlantski blok. da je decem- ||n bra sprejel sklepe za pripra- atomske vojne, ter je po- •** "* Posvetovalna Xlb nr6nkUpni organ p0’ Skupščina ima 1 Tin '<‘w'"»iU90SlaVlii M> Ev rop, pn. 4. - Danes fc»*Sr ^Pdh^mi111 Tm * ^«65, kodu v strokovnjaki. ih1**®« 1,1111 i«ter Cj8rarl. .'e bur- gNiti ^®*oveg- u- ’ da ■<> n *»»o,L z T °biska, se-XJ'stvom 7'ovanskim & } “»S Burma 8 ka-^ odnose« najb0:J*a .10 burmanski tremi s.klad za •S**1 napredek SS?*«;" * URI vfr*(LUredbP ^ danes Siki aa , - sa t. ke Pi.oz-»kS bo iUitrii?ka Pr?dl0ibla j Vi? 4? 'tao hM,ni'ea' za^ k’ r\l ^Uv^bloškeg*1*' lSEpf- ^nlo novih ;P, očesa ‘a vo _. . udarjal, da Sovjetska zveza vodi politiko miru. «Zelim obrniti se na vse poštene ljudi je dejal dalje Pontecorvo* zlasti pa na znanstvenike na področju fizike, s katerimi sem delal, iri jih pozivam, naj zavzamejo dokončno stališče. Danes ni mogoče stati ob i strani.« Na vprašanje nekega časni--karja je odgovoril, da se od svojega prihoda v Sovjetsko zvezo ukvarja izključno s študijami za uporabo atomske sile v mirnodobske namene. «Ko sem prišel v ZSSR, je pripomnil, so mi dali na 'izbiro različne možnosti dela glede uporabe atomske sile v mirnodobske namene. Izbral sem sam področje fizike visokih frekvenc, ker je to moja posebnost. Nisem nikoli delal na področju uporabe atomske sile v vojaške namene.« Na i nadaljnja vprašanja je pojasni); ni drugim, besedami se pečam z vprašanji, ki so v zvezi z .difuzijo mezonov » («mezoni» so na področju jedrne fizike še vedno skrivnost. Gre namreč za maso, ki »e pojavlja med protonom in elektronom, in znanstveniki pripisujejo mezonom vat-ino vlogo pri sestavi jedra). ljan pripravljen delati na drugem področju, je odgovoru- «Sem sovjetski državljan in ‘ sem kakor vsi sovjetski državljani pripravljen služiti ljudstvu z vsem,' svojim: silam, m z vsemi sredstvi, s katermi razpolagam. Toda opozoriti moram, da sc vse sovjetsko ljudstvo bori za mir in za prepoved atomskega orožja.« Na številna vprašanja glede raziskovanj v Sovjetski zvezi za uoorabo atomske sile v vojaške namene je Pontecorvo odgovoril indirektno. ((Pozabljate, je dejal, da sovjetska vlada vodi kampanjo za prepoved atomsjcega orož-1 ja.» Dodal je, da mu ni nič znanega o raziskovanjih za uporabo atomske sile v vojaške namene v Sovjetski zvezi in da nima on s tem nič opraviti, V zvezi 7. neko nedavno izjavo Molotova, da .Sovjetska zveza dela tudi na področju uporabljanja atom-sile v vojaške namene, je Pontecorvo dejal: ((Kakor sem vam rekel, mi ni nič znanega glede uporabljanja atomske sile v vojaške namene v SZ Kar vas zanima, boste lahko našli v poročilu Molotova.« Neki drugi novinar ga je vprašal, kako je on lahko gotov, da se njegova raziskovanja ne bodo v Sovjetski zvezi nikoli uporabila v vojne namene. Pontecorvo je tudi to pot odgovoril indirektno: «To je vprašanje usmeritve dela. Po vojni je bila Sovjetska zveza nekoliko za drugi- diti prvo centralo s pogonom na atomsko silo. Na tem področju Sovjetska zveza ne zaostaja več. Mislim, da so sovjetski fiziki prvi na svetu « Govoril je zatem o napredku sovjetske znanosti ter je izjavil, da je ob svojem prihodu v Sovjetsko zvezo spoznal. da so sovjetski znanstveniki mnogo bolj naprej od njega na področju obrambe proti atomskim izžarevanjem, čeprav se je temu vprašanju on posvečal na Zahodu dolga leta. Med drugim je Pontecorvo izjavil, da imajo raziskovanja za uporabo atomske sile v mirnodobske namene v Sovjetski zvezi prednost, kar da ni mogoče reči glede kapitalističnih držav. Zanikal je tudi govorice, da je on prispeval k zgraditvi prve atomske centrale v Sovjetski zvezi. Na razna vprašanja v zvezi z njegovim begom v Sovjetsko zvezo pa ni hotel odgovarjati in j« samo prosil navzoče časnikarje, naj po tisku sporočijo njegove pozdrave njegovi družini in družini njegove žene. Povedal je še, da stanuje skupno z družino v Moskvi in da razpolaga tudi z neko vilo v bližini mesta. Britanski tisk in radio dajeta* danes velik poudarek tiskovni konferenci Pontecorva, katere se je udeležilo 50 sovjetskih in zahodnih novinarjev. Na spl osno pa izjavljajo v LondouU. da so današnje izjave Pontecorva nov propagandistični korak Moskve v okviru 'psihološke ofenzive za mir. Tisk poudarja, da je Pontecorvo uporabljal iste argumente v svojih odgovorih, katerih se poslužuje sovjetska '' FOT RAD 4 V C t E^OSt I 4_f ^w •. 1 ■ —— j- —------------- - ■ 1 ir e*u iau i umeujo, t*ai SO pO* zvezner skupščine bo prispe-j p ^ i . Demokristjani bodo zahtevali, odložitev razpravljanja o komisije je glasovalo proti la 10. marca v Beograd dele gacija libanonskega perl.i- ] zemljiških pogodbah v poslanski zbornici - Razpravljanje o iska-Jugoslavijo delegacija sirijske- nju in izkoriščanju nafte v parlamentarni komisiji za industrijo ga parlamenta, ki bo obiska! vse republike, da bi se seznanila z razvojem jugoslovanskega gospodarstva, druž-beno-političnega in verskega življenja. HONOLULU, 4. — Ameriški državni tajnik Dulles je prišel danes v Honolulu. Jutri bo z letalom nadaljeval pot v IVashington. Po 50 letih Herriot ni več lionski župan PARIZ. 4. — Castnt predsednik francoske narodne skupščine Edouard Herriot je danes poda) ostavko na položaj Bonskega župana. Herriot ie bil že 50 let župan v Lio-nu. Odstopil je v znak protesta. ker se radikal-sociali-stična skupina v lionskem občinskem svetu ni držala strankarske discipline pri glasovanju za izvolitev novega podžupana. ker je prejšnji umrl. mi, vendar pa je uspela zgra- I propaganda že več časa. za nadzorstvene komisije na Koreji LONDON, 4. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je washingtonska vlada vprašala za mnenje britansko vlado in tudi druge države, ki so imele svoje čete na Koreji, glede predloga Švedske in Švice za razpustitev nevtralna nadzorstvene komisije na Koreji. Predstavnik je dodal, da sta ameriška in britanska vlada naklonjeni ukinitvi te komisije. Pekinška vlada pa nasprotuje tej ukinitvi, čeprav se strinja z zmanjšanjem števila osebja. Štiri države, ki imajo pred- (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Predsednik vlade ScelPa je sprejel danes na Viminalii glavnega tajnika lij beralne stranke Malagodija, ki ga jc spremljal minister in predsednik PLI De Caro. Kot sta izjavila oba liberalna prvaka ob odhodu z Viminaia, sta prikazala .Scelbi rezultate nedavnega zasedanja nacionalnega sveta svoje stranke, zlasti v zvezi s tistimi členi zakonskega predloga o zemljiških vprašanjih, ki jih ne obsega sporazum v ministrskem svetu. Na vprašanje nekega novinarja, ali je PLI sporočil vladi svoje stališče glede teh členov v pismu, ki mu ga je tajništvo' stranke baje poslalo kmetijskemu ministru Mediciju. je Malagodi odvrnil, da predsednik vlade in minister Medici ((popolnoma poznata stališče liberalne stranke o tem vprašanju«. Kot je znano, je bil salomonski’ kompromis v liberalni stranki, ki je dal prav obema spornima strankama, Ma-lagodiju in ministrom, dosežen tudi na osnovi predpostavke, da bodo liberalci zahtevali in dosegli ((odškodnino za umik v pr vila treh glavnih členih 'zakonskega predloga s koncesijami v ostalih 52 členih. Pogajanja o tem vprašanju so nameravali zlasti demokristjani preložiti ca čas po Scelbovem povratku iz NVashingtona, toda včeraj je bilo na sestanku predsednikov parlamentarnih skupin s predsedstvom zbornice kljub de-mokristjanskemu nasprotova nju sklenjeno, da pridejo zemljiške pogodbe kot prve na vrsto, ko se bo zbornica, ki bo po glasovanju o najemninskem zakonu odšla na kratek odmor, 16. marca ponovno sestala. Napovedujejo, da bodo demokristjani po obnovitvi zasedanja zbornice zahtevali, naj »e razpravljanje o zemljiških pogodbah ponovno odloži; dotlej pa morajo prego- voriti zavezniške stranke,, da j,ih bodo pri glasovanju podprle. Zdi »e, da hočejo ostati pri tem izven spora vsi republikanci, ki so bili izključeni od nadaljevanj'3 pogajanj o zemljiških pogodbah, ko se je vprašanje s sestankov tajnikov štirih sredinskih strank preneslo v ministrski svet. Republikanci od , takrat izjavljajo. da bodo svoje stališče izrazili, ko bodo prišle zemljiške pogodbe pred parlament. Načelno stoje republikanci na stališču obrambe upravičenih razlogov. Osrednje" vodstvo PRI bo skupno * republikanskimi parlamentarci sestalo jutri na zasedanje. k: »e bo končalo v nedeljo. Na zasedanju bodo obravnavali sedanji politični položaj. Narodni svet PRI pa se bo sestal od 18. do 20. marca v Trstu. Obe zbornici parlamenta sta danes nadaljevali delo zadnjih dni. Senat še nadalje razpravlja o ratifikaciji pariških sporazumov; diskusija se bo verjetno končala šele proti koncu prihodnjega tedna. Zunanji minister bo odgovan jal na izvajanja senatorjev v diskusiji o zakonu v celoti verjetno v četrtek; sledilo bo razpravljanje o členih in nato glasovanje. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o zakonu o najemninskih pogodbah, ki ga opozicija zaradi njegove nesocialnosti ostro napada. Med današnjimi govorniki v senatu je bi) tudi Secchia, ki je med drugim polemiziral 7. Goneilovim poročilom in s njegovo trditvijo, da ((obstajajo vTednote, ki jih ie treba bolj ceniti kot mir«. Zanimivo je tudi delo nekaterih parlamentarnih komi sij V industrijski komisiji poslanske zbornice se nadaljuje razpravljanje o zakonu o iska- nju m izkoriščanju ogljikovih vodikov. V tem vprašanju, v katerega posegajo tudi interesi nekaterih tujih petrolejskih družb, prav tako ni e-notnosti med vladnimi strankami. Na predlog republikanca La Malfe je bilo sprejetih že nekaj popravkov, ki so jim nasprotovali demokristjani, včasih pa tudi zastopniki vlade. Danes so na La Malfov predlog sprejeli določilo, da zemljišča, ki se dajejo istemu zasebniku v raziskovanje ali izkoriščanje, ne smejo mejiti drugo na drugo. Demokristjan Blagi tn liberalec Marzotto sta vložila spreminjevalni predlog, po katerem naj bi to določilo veljalo tudi za pol-državno ustanovo ENI; predlog je v imenu vlade podprl tudi podtajnik Battista, pri glasovanju pa je bil zavrnjen 7 dvema glasoma razlike. Proti sta poleg kominformistič-nih članov komisije glasovala Se La Malfa (PRI) in-Marto-ni (PSDI), dva demokristjana pa sta se vzdržala. Posebna komisija poslanske zbornice, ki ji predseduje oe-mokristjanski upornik Rapel-li, je nadaljevala razpravljanje o zakonskem predlogu Angelini-Cappugi o razlastitvi nedelavnih industrijskih obratov. Senatna komisija za finance in državni zaklad pa je izglasovala zakonski načrt, ki ga je predložila vlada in ki vsebuje določila o osebju v državni in javni službi ter lokalnih ustanovah na Tržaškem ozemlju, dodeluje generalnemu vladnemu komisarju v Trstu dve milijardi lir za nujne ukrepe :n dovoljuje izdatek 700 milijonov za tržaško univerzo. Sprejeta je bila tudi resolucija senatorja To-meja (DC), ki poziva vlado, na) prouči možnost popolne opreme univerze v Trstu. A. P. vladnemu predlogu, 19 pa zanj. Kakor le znano, je vlada pooblastila Faurea, da med razpravo o proračunu v narodni skupščini postavi vprašanje zaupnice, če se mu bo to zdelo potrebno. Današnje glasovanje 'r finančni komisiji je prvi znak ostre borbe, ki se bo glede tega razvila v skupščini. Faure je danes tudi potrdil, d« se bodo 10. marca zopet začela pogajanja s tunizijskimi predstavniki, ki so bila prekinjena ob padcu vlade Mendes Francea. Vlada je imela danes več razgovorov z generalnima rezidentoma v Tuniziji in v Maroku. Novinarka Strong .rehabilitirana" MOSKVA 4. — Agencija TASS je nocoj javila, da je bila ameriška novinarka Anna Louise Strong. ki ima 70 let in ki je bila izgnana iz Sovjetske zveze leta 1949 pod obtožbo vohunstva, priznana za nedolžno in da so ji bile priznane zopet «njene pravice« Louise Strong je napisala več romanov iz ruskega življenja Sporočilo «Tassa» pravi med drugim: «Na podlagi ugotovitev preiskave državnega pravd-r.ištva je bilo ugotovljeno, da sta prejšnja voditelja ministrstva za državno varnost — Herja in Abakumov — navedla brez vsake podlage obtožbe proti gospe Strong. Na podlagi preiskave so bile te obtožbe o vohunstvu in sabotaži razveljavljene in gospe Strong se zopet priznajo njene pravice«. Po izgonu iz Sovjetske zveze se je gospa Strong vrnila v ZDA, mi koder je njen advokat John Rogge pisal Stalinu in zahteval, naj sovjetska vlada razveljavi obtožbe, glede katerih ie izjavil, da jih je treba pripisati «hudim napakam nekaterih podrejenih funkcionarjev«. PRIMORSKI DNEVNIK 1 — 5. rr 1 1 ■ W7 »<—to mmm .. — — Na današnji dan so leta 1944 enote Slandiove brigade uničile rudnik boksita v Kokarjih v Savinski dolini. PROTI NAČRTNEMU SPREMINJANJU ETNIČNEGA ZNAČAJA SLOVENSKE OKOLICE uaoes, v. — Roman, Nedaš . Sonce vzide <.o 6.3a • . 17.55. Doižiina dneva 11 •Ib- "e vzide ob 14.38 in zatone 06’» Jutri, NEDELJA 6. mJlU Fridolin, Danica SGKZ odločno podpira stališče devinsko-nabrežinskega občinskega sveta SGKZ ugotavlja v svoji resoluciji dr. Palamari, da je ultimativni ukaz prefekture v zvezi s prodajo zemljišča za ezulsko naselje v Štivanu v nasprotju z besedilom, duhom in cilji Posebnega statuta - Župani slovenskih občin zaprosili za sprejem pri dr. Palamari Devinsko-nabrežinski občin-1 ko omejeni in ki še za seda-ski svet je ob zaključku svo-1 nje prebivalstvo ne zadoščajo. Iz vseh teh razlogov se Slovenska gospodarsko - kulturna Je izredne seje pozval vse organizacije, da podprejo njegovo stališče v zvezi z ultimativno zahtevo tržaške prefekture, da mora občina izstaviti gradbeno dovoljenje organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev za gradnjo novega naselja v Sesljanu. kar pa je občinski svet soglasno odklonil iz razlogov, k: so bili navedeni v posebni resoluciji. Slovenska gospodarsko-kul-turna zveza se je takoj odzvala pozivu devinsko-nabre-žmskega občinskega sveta in je bil v ta namc'n včeraj sklican izredni sestanek izvršnega odbora SGKZ. Na seji so člani temeljito pretresli položaj in po obširni diskusiji soglasno sprejeli naslednjo resolucijo, ki je naslovljena vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari: V zvezi z zahtevo tržaške prefekture, naj občina Devin-Nabrežina do 5. t. m. izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev dovoljenje za zidanje novega naselja v Sesljanu in v zvezi s sklepom izredne seje istega občinskega sveta od 3. III t. 1., se je izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kuiturne zveze v Trstu sestal na izredni seji ter o tem predmetu razpravljal in zavzel v svojih sklepih naslednje stališče: 1. Popolnoma se strinja z odločitvijo devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, da se prejetemu ukazu ne podvrže in si osvaja njegovo utemeljitev ter je sklenil, da podpre občino v njeni upravičeni zahtevi. 2. Ukaz tržaške prefekture je v nasprotju z besedilom, duhom in cilji Posebnega statuta, katerega smisel je oču-vanje nacionalnih pravic in etničnega značaja ozemlja. Ta ukaz je tembolj nerazumljiv spričo izjav najvišjih predstavnikov države, da se bosta Memorandum in Posebni statut dosledno in pravično izvajala. Tak ukrep tržaške prefekture ne služi od italijanske in jugoslovanske vlade ter tukajšnjega prebivalstva hotenemu pomirjenju duhov in sožitju obeh narodnosti, marveč nasprotno povzroča nova vZne-mirfenja in razloge nezadovoljstva. 3. Novo begunsko naselje bi povečalo gospodarske težave v tej občini, katere viri za zveza pridružuje protestu zoper ukaz tržaške prefekture, za katerega zahteva od Vas, gospod vladni generalni komisar, da ga prekličete. * # 4! Včeraj so župani devinsko-nabrežinske, zgoniške, repen-taborske in dolinske občine poslalj vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem ga v imenu vseh slovenskih občinskih svetovalcev in županov prosijo, da bi sprejel njihovo osemčlansko delegacijo. Delegati bi z dr. Palamaro radi razpravljali o perečem vprašanju nameravanega zidanja begunskega naselja v Sesljanu ter v drugih krajih slovenskega podeželja. ANSA potvarja! Danes ponoči je agencija ANSA razširila daljšo vest o predvčerajšnji izredni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Poročilo ANSA vsebuje vrsto netočnosti: 1. Nikjer ni bilo govora, da so oblasti zagrozile, da bodo odstavile devinsko - nabrežin-skega župana. 2. Ne gre za gradnjo dveh hiš za begunce v Sesljanu, temveč 25 hiš, katerim bi se v prihodnjosti pridružilo nadaljnjih 50 s skupno okoli 1.200 prebivalcev. 3. Ni res, da je devinsko-nabrežinski občinski svet odklonil izstavitev gradbenega dovoljenja samo na podlagi regulacijskega načrta, ki je v teku. temveč tudi na osnovi aoločb posebnega statuta o prepovedi spreminjanja etničnega značaja našega področja ter gospodarskih in finančnih težav občine. ANSA ob koncu svojega poročila pravi, da bi lahko prišlo do imenovanja komisarja, ki bi ga postavila prefektura za rešitev tega vprašanja, medtem ko bi občinski svet in občinska uprava še nadalje u-pravljala občino v vseh ostalih zadevah. Netočno, pomanjkljivo in tendenciozno poročilo ANSE namiguje, da bodo višje oblasti skušale kljub vsemu izsiliti gradnjo begunskega naselja čeprav je to v odločnem izvajanje je odgovorna italijanska vlada. Ugotavljamo, da je poročilo ANSA sestavljeno tako, da zavaja javno mnenje in prikazuje položaj v luči, ki ne odgovarja resnici. K stvari se bomo še povrnili. 100-odslotna udeležba pri slavki osebja INAM Stavke, ki so jo napovedali vsi sindikati, se *je v tržaški podružnici INAM udeležilo 100 odstotkov uslužbencev te ustanove Deloval je samo ambulatorij za nujne primere, v katerem so bili na razpolago 4 zdravniki. Po- polnoma je uspela tudi stavka v ustanovi INAIL, v kateri so jo napovedali uslužbenci za 48 ur, medtem ko so napovedali stavko v INAM za nedoločen čas. V obeh ustanovah so stavkali z zahtevo, da se jim priznajo poviški, ki jih je vlada že priznala državnim uslužbencem. V' INAIL pa so razen tega stopili v stavko tudi z zahtevo po ureditvi pokojninskega sklada in pokojnin. Sinoči so se v Rimu sestali predstavniki glavnega ravnateljstva INAM in obravnavali položaj, ki je nastal s stavko. Od tega sestanka je pag odvisno, kako bo mezdno gibanje uslužbencev INAM nadalje potekalo. POZIV MEŠANE STROKE RS Za krepkejšo sindikalno enotnost Italijanski in slovenski delavci, vpisani v Mešani razredni sindikat Zveze enotnih razrednih sindikatov, so na izredni skupščini izvolili novi vodilni odbor stroke. Ta odbor je na naslednji seji izjavil, da se bo s še večjo vztrajnostjo boril v obrambo delavcev, da se doseže krepkejša sindikalna enotnost. Po proučitvi posebno resnega gospodarskega položaja v Trstu ter dvoumnih stališč določenih sindikalnih in političnih krogov, je odbor sklenil, da bo razvil bolj živahno dejavnost in propagando v zvezi s sklicanjem sindikalne ustanovne skupščine, ustanovitvijo svobodne cone v tržaškem pristanišču in pridobivanjem novih članov. Spričo tega borbenega programa, poziva novi odbor vse italijanske in slovenske delavce tega ozemlja, naj živahno delujejo, da se dosežejo skun-ni smotri in boljši življenjski pogoji za ves delavski razred, strnjen in sindikalno enoten, kar bo edino lahko zagotovilo vsem delavcem enake pravice ter svoboščine. ZAHTEVA MALIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV V IL TERGESTEO" 0 kritičnem položaju v Trstu naj se prepriča parlamentarna komisija Male in srednje trgovske, industrijske in obrtniške kategorije ugotavljajo, da ozki krogi monopolizirajo zase rimske osebnosti, ki prihajajo v Trst proučevat položaj Koordinacijski odbor malih podjetij je na včerajšnji izredni seji izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da vlada še vedno ni uresničila obljubljenih ukrepov v korist lokalnega gospodarstva, niti se ni pričelo razpravljati o ukrepih, ki bi v osnovi rešili tržaško gospodarsko krizo. Zaradi tega zahteva koordinacijski odbor izvršitev svojih načrtov o pomoči gospodarstvu, katere je predložil že v juliju preteklega leta in predlaga ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj v Trstu prouči dejanski položaj. Koordinacijski odbor bo v ponedeljek sklical o teni vprašanju plenarni sestanek, na katerem bodo prisotni vsi zastopniki zainteresiranih kategorij. Glasilo tržaških malih tr-1 pravljati o vprašanjih raznih govcev, industrijcev, obrtni-I kategorij, ne da bi se niti vpra- S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ob naspnilui/anju opoziciji: sprejet proračun podjetja ACEGAT Dr. Dekleva je v svoji glasovalni izjavi ugotovil, da se bo dejanski primanjkljaj ACEGAT od 707 milijonov zvišal na 887 milijonov lir in zahteval ustanovitev občinske komisije za reševanje finančnih težav ACEGAT nasprotju z duhom in črko Po-gospodarsko življenje so že ta-1 sebnega statuta, za katerega PISMO KOOROlNgCIJSKEO ODBORA RAVNATELJSTVU Tovarniški odbori CRDA predlagajo pogajanja za mezdna izboljšanja Minimalni akordni dodatek 20 odsf. na celoleino poe noleno mezdo - Dodatki za nevarno ali nezdravo delo Sindikat kovinarjev Delavske zveze je v okviru gibanja za izboljšanje mezd kovinarjem, ki ga že dalj časa vodi v Italiji FIOM. napovedal v Trstu že več kratkotrajnih stavk. Sedaj pa je prevzel pobudo za rešitev tega vprašanja koordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA (Delavske zveze), ki je poslal ravnateljstvu CRDA pismo z naslednjimi zahtevami, o katerih naj bi se začela pogajanja v okviru podjetja: Minimalni akordni dodatek 20 odstotkov, ki se je doslej zaračunaval na osnovni mezdi, na.i bo še naprej veljal, toda naj se bo obračunaval na celotni poenoteni mezdi. Ostali odstotki pa naj se obračunavajo po sorazmerju, ki vlada med osnovno in poenoteno mezdo, tako da se bodo akordni dodatki zvišali za 19.97 lire na uro za navadne težake, 20..09 lire za specializirane težake, 21.20 za kvalificirane delavce in 23.68 za specializirane delavce. Razpravljali naj bi tudi o dodatkih za nevarno ali nezdravo delo. Vs?m delavcem naj bi izplačali za 1954- leto 10.000 lir izredne proizvodne nagrade. Razen tega so postavili še nekatere manj važne zahteve. Milka Martelančeva sedemdesetletnica V Opatiji, kjer živi že nekaj let. praznuje danes Milka Martelančeva svoj sedemdeseti rojstni dan. Mlajši tržaški rod ne pozna te marljive prosvetne delavke, spominjajo pa se je dobro njeni sovrstniki in, rekli bi, srednji rod. Milka Martelančeva izhaja tz znane ba rkovljanske družine pok. Svetka Martelanca, stavbnega podjetnika in «očeta Barkovljanovu, kakor so ga vsi imenovali. Kakor vsi člani te družine, tako je bila tudi Milka vsa predana narodnemu delu in je morala zaradi lega seveda tudi prenašati posledice v času fašizma na tem ozemlju. Na njeno pobudo je začela izhajati v Trstu revija «Zenski svetu in pod njeno upravo se je ta mesečnik neverjetno razvil in dosegel ob prisiljeni ukinitvi letu 19.?S - elo visoko naklado. Po ukinitvi vsega slovenskega tiska na tukajšnjem ozemlju se je Milka Martelančeva preselila v Ljub- ljano, kjer je nadaljevala svoje poslanstvo. Po osvoboditvi je sodelovala tudi pri «Naš i ženi« z urejevanjem krojne priloge. Milka Martelančeva užjva danes zasluženi 'pokoj v svobodni domovini in vsi, ki smo jo poznali in cenili njeno delo, ji želimo, da bi živela še dolga leta in nadaljevala svoje plodno delo. Na ledu je zdrsnila Okoli 20. ure so na ortopedskem oddelku sprejeli 64-letno kmetovalko Kristino Ra-žem iz Bazovice št. 44. kateri ie dežurni zdravnik ugotovil i/pah piščali z verjetnim zlomom gležnja na levi nogi. Ražmova, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je povedala, da ji je okoli 18 ure 2. trn. med krmljenjem živine spodrsnilo na poledenelih tleh in padla, pri čemer se je poškodovala. Ce ne bo komplikacij bo ponesrečenka okrevala v 10 ali v najslabšem primeru v 30 dneh. Nezgoda v ILVA Zaradi zloma piščali in udarcev na desni nogi so morali včeraj malo pred 9. uro sprejeti na ortopedskem oddelku 48-letnega težaka Alojzija Strajna iz Doline 58, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Ponesrečenec je povedal, da je padel z 2 metrov visoke brvi v livarni ILVA ker ga je voz, ki prevaža material, zrinil in ga s tem vrgel iz ravnotežja. Po mnenju zdravnikov bo Strajn okreval v 30 dneh. - žrtev prometne nesreče v Zavljah Pokojna Jurada in Stefani, k, sta se predvčerajšnjim med vožnjo z motorjem na ovin-I ku v bližini bivše tovarne Gaslini smrtno ponesrečila, bosta danes zjutraj izpostavljena v mrtvašnici, medtem ko bo pogreb v popoldanskih urah. Štefanija bodo odpeljali naravnost v Milje, kjer ga bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču, medtem ko bodo Jurudo pokopali pri Sv. Ani. Z običajno večino glasov strank, zastopanih v občinskem odboru je bil na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta sprejet obračun za 1953. leto in letošnji proračun ACEGAT. Proti proračunu so glasovali vsi predstavniki opozicije, vključno MSI. Pred glasovanjem so predstavniki posameznih strank in skupin v občinskem svetu podali glasovalno izjavo. Vsi predstavniki opozicije so protestirali zaradi hitrega zaključka razprave, hkrati pa so ugotovili, da je tako visok primanjkljaj tega občinskega podjetja neutemeljen; da občinski odbor zavrača vse predloge in kritike opozicijskih skupin in da si štiri stranke, zastopane v občinskem odboru z demokristjani na čelu, pridržujejo monopol nad u-pravljanjem ACEGAT, ki je javna ustanova in kot taka last vsega prebivalstva. Svetovalec Morelli (MSI) je ugotovil, da so štirim ravnateljem, ki so bili upokojeni, izplačali vsakemu po 7 do 11 milijonov lir odpravnine. Svetovalec Gombač (KP) je poudaril odsotnost predstavnikov opozicije v upravni komisiji podjetja, svetovalec Gianpiccoli (FN) pa je opozoril na pomanjkanje nadzorstva opozicije nad upravljanjem podjetja. Zaradi vseh teh in še drugih razlogov, ki jih ni treba naštevati, so predstavniki opozicijskih skupin. kot že rečeno, glasovali proti sprejemu letošnjega proračuna. Dr. Jože Dekleva je v svoji glasovalni izjavi poudaril dejstvo. da so bili proračuni ACEGAT v letih od 1851 do 1953 aktivni. Zadnja dva proračuna pa beležita ogromne primanjkljaje. Poročilo odgovornega odbornika predvideva za letos 707 milijonov lir primanjkljaja. Dr. Dekleva je dejal da pa je iz poročila predsednika upravne komisije aCEGAT razvidno, da se bo ta primanjkljaj še mnogo povečal in sicer: 1. Za okrog 150 milijonov lir na osnovi sporazuma o poenotenju plač; 2. Zaradi povišanja draginj-ske doklade na osnovi sporazuma od 1. oktobra lani in končno 3. zaradi razlike cene premoga v zvezi s povišanjem brodninskih tarif za 1000 lir za tono, kar bo dalo okrog 15 milijonov lir stroškov več. Ce je to res, je dejal dr. Dekleva, bo letošnji primanjk- ljaj ACEGAT dosegel 887 milijonov lir in sicer 367 milijonov lir več kot lani. Nato je dr. Dekleva opozoril, da je tako visok primanjkljaj neupravičen če se pomisli, da je podjetje v preteklih letih potrošilo stotine in stotine milijonov lir za obnovo prevoznih sredstev in naprav, kar bi se moralo sedaj koristno odražati in zmanjševati stroške podjetja. Letošnji primanjkljaj, takšen kakršnega predlagajo upravitelji. bi moral prepričati prebivalstvo, da je nujno povišati cene prevozov in drugim uslugam ACEGAT. Proti takšnemu povišanju, se je dr. Dekleva odločno uprl, ker je danes, v sedanjem gospodarskem položaju mesta, nemogoče zahtevati od prebivalstva nove žrtve in zmapjšati kupno moč delavske plače. Ob zaključku je dr. Dekleva zahteval ustanovitev komisije občinskega sveta, ki naj prouči in podvzame ukrepe za finančno izboljšanje ACEGAT. Predstavniki opozicije pa bi morali biti zastopani v upravni komisiji podjetja. Hkrati je zahteval tudi ustanovitev upravnega sveta pri ACEGAT, v katerem bi morali biti zastopani tudi delavci. Po vseh teh ugotovitvah je tudi dr. Dekleva glasoval proti predloženemu proračunu. Pred glasovanjem v proračunu ACEGAT so bila postavljena razna vprašanja. Svetovalec Novelli (KD> je zahteval. da morajo biti stanovanja Zavoda za ljudske hiše tlakovana z lesom in ne s cementnimi ploščicami. Svetovalec Harabaglia (KD) je zahteval, da vrnejo tržaškemu prizivnemu sodišču njegove prejšnje teritorialne pravice, ki so vključevale tudi goriško pokrajino. Svetovalec Gianpiccoli (FN) je postavil vprašanje občinskih redarjev, ki so sedaj v sestavu upravne policije. Glede tega je odgovoril odbornik Rinaldini, da se občina za to že zanima, da pa gre za resna vprašanja finančnega in drugega značaja, ki morajo biti prej rešena. Svetovalec Pogassi je ponovno postavil vprašanje glede nestalnih učiteljev glasbenega konzervatorija «Tartini», hkrati pa je ponovil svojo zahtevo, da se iz 3 milijard lir posojila, ki ga bo občina najela, določi UOo milijonov za gradnjo doma za starce. Svetovalka Gruber-Benco pa je predlagala, naj bi dom za starce uredili v miramarskem gradu, kar je odbornik Scio-lis zavrnil. Potrjeno znižanje taks na zasedbo jovoega prostora Županstvo sporoča, da je po-kraj.nski upravni odbor odobril ukrep o znižanju takse za zasedbo javnega prostora za leto 1955 prodajalcem, ki ima.io stojnice na mestnih trgih (vštevši prcdajaice na osrednjem ribjem trgu). Nova taksa bo zato samo še enkrat višia. kot je bila leta morajo omenjeni pro kov in ostalih malih in sred njih gospodarskih kategorij, «ll Tergesteo« objavlja v zadnji 34. številki pod močnim devetkolonskim naslovom zahtevo po parlamentarni preiskavi stanja v Trstu in zahtevo po posebnem posvetovalnem organu pri vladnem komisariatu. Obe zahtevi omenjenega lista sta zelo zanimivi zlasti zaradi razlogov, ki so privedli predstavnike omenjenih kategorij, da postavijo take izredno ostre zahteve. Razlogi za zahtevo po parlamentarni preiskavi so na kratko sledeči; Vlada ali ne ve ali ne verjame tega. kar se govori o našem mestu in je zaradi tega edini izhod v obširnem proučevanju dejanskega stanja s pomočjo posebne parlamenTarne komisije, ki lahko izreče neoporečno sodbo. Številni obiski posameznih vladnih ljudi so bili sicer koristni, vendar te osebnosti v izredno kratkem času svojih obiskov (včasih celo komaj en dan) niso mogle govoriti z vsemi predstavniki zainteresiranih gospodarskih kategorij in temeljito proučiti položaj. Omenjeni list nato dodaja; »Zaradi tega se preiskava ne sme omejiti na razgovore z ozkimi krogi, ki so do sedaj dokazali, da hočejo ((monopolizirati« zase vladne predstavnike, ki so prišli v Trst in jim nudili razgovore z določenimi osebami. V teh razgovorih so lahko zadovoljili razne osebne interese, ne morejo pa izražati salo za njihovo mnenje«. Tečaj za vskladiščevanje V ponedeljek se bo v prostorih trgovinske zbornice svečano otvoril tečaj za vskladiščevanje in trgovino na debelo, katerega organizira italijanski odbor za produktivnost. V torek in sredo bo okrog 50 strokovnjakov tržaških tvrdk poslušalo predavanja na Opčinah, čemur bodo sledili v naslednjih dveh dneh obiski raznih tržaških pod-' jetij, ki so zaprosila za tehnično pomoč, in končno bo vsa skupina v petek odpotovala na poučni izlet v Verono. 1953. Kti _________ ____________ ^. . . . - . dajalci plačati se saldo takse za | skupnih interesov vseh prido-leto 1954, je občina določila, da' bitnikov in interesov mesta, morajo prodajalci sadja m zele-| Tak monopol je zal možen, rjave in galanterijskega blaga Ker imajo isti ozki krogi v ro- m plačati ta sa.do do 31. marca 1955. Do 31. maja morajo plačati polovico takse po tarifi za leto 1955, do 31. oktobra pa drugo polovico. Lastniki stojnic na osrednjem ribjem trgu (v glavni ribarnici) lahko plačajo takso za leto! kah razne javne ustanove, kot na primer trgovinsko zbornico, čeprav na neveljavnih osnovah in brez pravega predstavništva. Prav zaradi tega, ker lokalni organizmi dejansko ne pred- 1955 v mesečnih obrokih, k tem j s*avljajo produktivnih panog, vsotam pa morajo prišteti sal- Pa Je tudi potrebna posebna do za leto 1954, ki ga še dol-1 parlamentarna komisija, saj je gujejo. I skrajni čas, da se preneha raz- PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA FOLKLORNA SKUPINA Z BREGA vabi na kulturno prireditev ob priliki praznika žena dne 8. marca 1955 ob 20.30 uri v Borštu. Na sporedu so plesi, igra in pevske točke. Sodeluje domača godba. Pojeta moški pevski zbor «Lipa» iz Bazovice in mešani pevski zbor prosvetnega društva ((Slovenec«. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oprostitev drznih tatičev zaradi njune mladoletnosti 22 mesecev zapora starejšemu pomagaču in h mesece zapora kupcu ukradenega blaga '1RAGIČNA SMR1 ŠOFERJA V Al/lOMOBILl) Med polnjenjem baterije so ga zastrupili nastajajoči plini Hl]iib takojšnji intervenciji zdravnika RH, je nesrečnež med prevozom v bolnišnico izdihnil Med prevozom z rešilnim I ni dajal od sebe nobenega avtom Rdečega križa proti ' znaka življenja. bolnišnici je včeraj malo pred 23. uro izdihnil 51-letni Na-tale Klančič iz Ul. Orlandini 17, o katerem so zdravniki izstavili potrdilo o nastopu smrti zaradi zastrupljenja s plinom. Pokojnika je spremljal njegov svak, stanujoč istotam. ki je obrazložil, da je okoli 22.30 zavozil s svojim vozilom v garažo, ki je pod njegovo vilo. kjer je ime? svoj avto «Fiat UOO« tudi pokojnik. Ze ob vstopu v garažo je pokojnikov svak presenečeno obstal, ker je v notranjosti gorela luč in mu je udaril v nos močan vonj po plinu- Vseeno pa je mož zapustil garažo, zaprl vrata in stopil v stanovanje. Prižgana luč in vonj po plinu pa možakarju nista dala miru, zaradi česar >e je vrtni v gti-ražo, kjer ie Zj avtom, sedečega na tleh in naslonjenega na steno opazil svaka, ki Takoj je alarmiral okolico in ko je prišel na mesto zdravnik Rdečega križa je takoj odredil prenos Klančiča v rešilni avto. vendar je bil poskus rešitve zaman. Vse kaže, da je Klančič delal v nizki garaži okoli svojega avti, kjer se je napolnjevala baterija. Pri tem se je razvil plin, ki ga je najprej omamil in nato usmrtil. Truplo pokojnika so položili v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. S prognozo okrevanja v 6 ali 20 dneh so včeraj pridržali na ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma zapestja leve roke 65-letnega Otovannija Evo s Trga Cavn-na, ki je povedal, da je med delom v Tovarni strojev po nesreči zdrsnil in z roko udaril ob železno omarico. Kljub temu da 18-letnemu Luciu A. ni ničesar manjkalo v družini, ker je njegov oče inženir, je mladenič zašel na pot kriminalitete, ki ga j® privedla skupno z 18-letnim Marijem R„ 24-letnim Albinom Poropatom iz Ul. Ricci in 47-letnim Cesarejem Ca-stellanijem iz Ul. Mazzini na zatožno klop. Izprijeni mladenič se je rešil kazni le zaradi svoje mladoletnosti. Isto velja tudi za Marija R., medtem ko je sodišče obsodilo Poropata na leto dni in 10 mesecev zapora in na 18.000 lir globe brez vpisa kazni v kazenski list. Castellanija pa na 4 mesece zapora, na 5.000 lir globe in na 10.000 lir denarne kazni. Razprava je bila zaradi obeh mladoletnih za zaprtimi vrati. Prva točka obtožnice je obtoževala oba mladoletnika tatvine lovske puške, ’ ki sta jo ukradla julija 1954. leta med počitnicami iz delavnice nekega mehanika v Tolmeču, pri čemer sta razbila okno izložbe; dalje, da sta 17. avgusta istega leta ukradla iz izložbe trgovine last Violette Venchi za 60.000 lir bižoteri-je in tretjič, da se je Lucio A., medtem ko je Mario R. stražil, spustil s strehe s pomočjo na dimniku zavezane vrvi do balkona stanovanja Bruna Gasperinija. Obtožnica obtožuje tudi Lu-cia A., da je s sodelovanjem Poropata, ki je skupno z Mariom R. stražil, ukradel aktovko s steklenicami vina v pisarni Ubalda Zaniera v Ul. Battisti. Vsi trije so se morali tudi zagovarjati zaradi tatvine 33 000 lir in zlatnine v vrednost pol milijon lir v škodo Sante Paduan vd. Calici iz stanovanja njenega svaka, kamor so zlikovci vdrli s pomočjo ponarejenih ključev, ki jih je Lucio A. vžel materi oškodovanke Ines Ca-licijevt. Lucio A. se je moral tudi zagovarjati zaradi tatvine, ki jo je v noči med 31. decembrom lani in 1. januarjem letos izvršil s sodelovanjem Poropata v stanovanju Bruna Gasperinija, kamor sta se mladeniča spustila s pomočjo vrvi, potem ko sta predrla tla podstrešja stavbe, v kateri Gašperini stanuje. Tedaj sta si mladeniča prisvojila 400.000 lir v gotovini in za 300.000 lir zlatnine, del katere sta nato prodala Castellaniju, k; ie bil obtožen nakupa ukradenega blaga in prekrška, da ni nakup vpisal v posebno knjigo. Preds. Fabrio, tož. Amodeo, zapisn. Petrocelli, obramba odv, Kardos, Girometta, Mor-gera in De Marchi. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« r-< -> vabi na Ltovv'ini plvb ki bo jutri 6. marca ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV. Ljudska prosveta Priporočamo vsem pevcem in pevovodjem iz mesta in pode/e tja, da se udeležijo koncerta pevskega zbora iz Koroške, ki ga organizira Glasbena Matica v Trstu in bo jutri 6. t* ob 17. uri v Avditoriju. Tatovi v šoli V mestu kroži, posebno v krogih italijanskih dijakov, vest, da so v noči med torkom in sredo neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v tehnično šolo ((Leonardo da Vinci«. Tatovi naj bi po nepotrjenih vesteh u-kradli iz majhne železne blagajne, ki so jo načeli s preprostim orodjem, le malenkostno vsoto denarja. Pisarna tajništva je bila naslednji dan zjutraj, ko so tatvino odkrili, vsa v neredu in preiskovalni organi kakor tudi ravnatelj zavoda so ugotovili, da so tatovi ukradli tudi 10 ali 15 nepopisanih diplomskih spričeval. Kakor vse kaže, so tudi drugi šolski zavodi utrpeli podobne tatvine, vendar o tem policija molči, ker je preiskava za identifikacijo tatov še v teku. PROSESKI PEVCI V RADIU TRST II Zbor fantov s Proseka-Kon-tovela bo danes ob 21.30 nasto-oil s pevskimi točkami v radiu Trst II. pod vodstvom pevovodje Milana Pertota. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj Pril*ylsv?| vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje jo informacije vsako nedeljo od H do 12 ure v Ul. Ruggero Manna 29. Kmetijska nabavna in prodaj-na zadruga v Trstu vabi Svoje dane. da se udeležijo rednega občnega zbora, ki s-e sklicuje kot predvideva statut v pr veni zasedanju v soboto 12. marca. Drugo sklicanje bo v nedeljo 13. marca t. 1. ob 9. uri v Ulici Zonta št. 2-1. n. (na sedežu Zveze dela). Priporočamo vsem članom, da Se udeležijo drugega sklicanja, to je v nedeljo 13. t. m. Dnevni red in eventualna pojasnila dobite v naših poslovalnicah v Trstu in v Miljah Upravni odbor Aretiran obsojenec Predvčerajšnjim popoldne so agenti javne varnosti aretirali 35-letnega Pier Carla Alberta Michelliia iz Ul. Mon-ticello, katerega je zaradi prevare in drugih prekrškov zakona v škodo podjetij in oseb sodišče iz Verone obsodilo v odsotnosti na 2 leti. 7 mesecev in 15 dni zapora ter na plačilo 12.000 lir globe. Michelli je stanoval pri očetu v Ul. Monticello, vendar se je zadnje dni verjetno ker je zasumil, da ga iščejo, preselil k svojemu sorodniku v Ul. Pieta, kjer so ga agenti tudi aretirali. Kakor kaže, bodo Michellija poslali v Verono. kjer bo moral kazen presedeti. VREME VČERAJ Najvišj.i lemperatura 6.4, nnj-n*/.ia “1,3, oh 17, uri 5.6, zračni tlak 11)23.2 pada, vetrn* 6 ton ita-U.odnik, vlaga 54 odst., nebo tri {desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 3.1, Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 6, t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11, običajna ' sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Slovenski filatelisti, ki se še niso nikoli udeležili klubskih sestankov, se lahko sestanka udeležijo brez obveze vpisa v klub. Od vcerafdo danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 4. marca se je v Trstu 10-dilo 7 otrok, porok je bilo 9. u-mrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Renato Benedetti in prodajalka Lidija Rapotez, fioancar Carlu Vespasiano in šivilja Mana Mau-ri, upokojenec Giuseppe Hnmerle in gospodinja Caaerina Bartoli, šofer Mario Pilepich in gospodinja Maria Franceschio. geometer Elio Bruni in go.voodinja Germana Ambrosi, strugar Gior-gio Mioch in šivilja Caterlna Ru-mo-ra, mehanik Stanislav Povh in gospodinja Stana Aušec, trgovec Alojz Kalin in gospodinja Danila Blaževič. slaščičar Luciano Vidotto in frizerka Almira Nib-bio, UMRLI SO: 84-letna Regina Vodopia por. Cerlenizza 85-let-na Amalia VVokurka por. Pha-risien, 62-letni Pietro BrambiJ-la, 75-1 et,ii Eugenio Francaros, 72-letm DaniHo Cenčič, 77-letni Antonio Vascon, VValter Visintin sta rl mesec, 67-letni Ruggero Leone. NOČNA SLUŽBA LEKARN Hiasoletto. lil, Roma Iti; Man. zoni, Ul. Kettefonlane 2; Mar-chib. Ul. Ginnastica 44; ttovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Srhiappri elli 58; Harabaglia v Barkortjah in Nicoli v Skednju. GLASBENA MATICA _________TRST JUTRI 6. marca 1955 ob 17. uri ▼ AVDITORIJU koncert pevskega zbora s Koroškega Dirigent: Pavl Kernjak. Spored: švikaršič Zdravko: Bom pa rut’č zorav; Dev O-skar: Dobar večer luba dakle: Kernjak Pavl: Ur-ca štiri je odbila; Dev Oskar: Dečva to mi povej; Švikaršič Zdravko: Čej so tiste stezice; Kra-molc-Kernjak: Z nobe- nim purgarjam. Odmor. Kernjak Pavl: Uštnejša-ja ni; švikaršič Zdravko: Sontr pojd; Kramolc Luka: Pod ankičem postajava; Dev Oskar: Treba ni k moji dečli iti: Kernjak Pavl: Burno jes havžijam; Kernjak Pavl: Ti pub’č ja kna lumpej. Odmor. Kernjak Pavl: Saj n’či frajda več na svite; Kernjak Pavl: Tam kjer teče bistra Zila; Kernjak Miro: Je na Drave’ m’hva; Kernjak Miro: Slovo; Kernak Pavl: Jez sem ta lijp’ šiman: Kernjak Pavl: Juhe, pojdamo v Škofiče. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11, telefon 31119, danes od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Jutri od 11. do 13. in od 15. do 17. ure. t tfli Q ZN TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 5. marca 1955 ob 20.30 uri v BORŠTU komedija Roger Ferdinand «3 -I- ena» Jutri 6. marca 1955 ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH Ben Jonsonova komedija «Volpone» na splošno željo občinstva. : ( ----------- V četrtek 10. marca 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera «Ladja Tenacity» (»Le paquebot Tenacity») igra v treh dejanjih (4 slikah) Spisal: Charles Vildrac Režiser: Nada Gabrijelčičeva Prevedel: Milan Skrbinšek Scenograf: Jože Cesar Therese (Tereza) - Zlata Rodoškova; vdova Cor-dier (šjora Pina) - Ema Starčeva: Bastien (Drej-če) . Stane Starešinič; Segard (Ivan) - Julij Guštin; Hidoux (š.ior Berto) - Jožko Lukeš; angleški mornar - Danilo Turk. — Nastopajo še: Valerija Silova. Tea St arčeva. Anton Požar, Josip Fišer, Silvij Kobal, Miha Baloh, Srečko Košir. Proslavo 8. marca priredi AFZ2 iz Skednja v torek 8. t. m. ob 20. uri v kino dvorani v Skednju. Na sporedu je komedija *3 -|- viiti» ki jo uprizori SNG, in operne arije. Vabljene so tudi žene in družine drugih okrajev. ODBOR. ( GLEDALIŠČA ) SNG Danes ob 20.30 v Borštu: Roger Ferdinand; «3 -t- 1» VERDI Danes: ob 21 uri, Curzio Ma-laparte: «Tudi ženske so izgubile vojno«, novost, TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45 «Leccadia», J. Anouilha. izven abonmaja. Hosselli. 15.90: «Cutnost». A Valil, F. Grar.ger, Mladolel-nim prepovedano. Evcelsior, 15.30 »Treba je znajti se«, A. Sordi Fenice. 15.00: »Sabrina«, H. Bo-gari, A. Hepburn. Nazionale, 16.30: «Ognjeno obleganje«, R Scott, VV Morris, Filodrammatico. 16.00: «Ru či dirkalni avtomobili«, T, Curtis, P Laurie. Supercinema. 16.00: »Rdeča ravnina« G Pečk Arcobaleno. 1600: «Sulica, ki u-bije«. S. Tracv, R. VVidrharlc. Astra Rojan. 15.30: »Napolitanski paberki«. S. Loren, P. Stoppa. ( apilol 16.00: «12 metrov Iju-, bežni«, L. Bali. ( risiallo, 15,30: ((Čutnost«, A. Vatli, F. Grauger, Mladoletnim prepovedano Grattacieio. 16.00: »Rdeča ra na«, G. Peck. Alabarda. 16.00: ((Strast«*. Bru, A Nazzar., j, Ariston. 16.00: «Tct6 v 6an Toth. h.ij Armonia. 15.00: »Proti Tripolisa«, J. Tznue ^ Aurora. 16.00: «Pri3tanisKa ta«, M. Brando. ap Garibaldi. 15.30 83 B Sullivan. Ideale. 15.00: »Romeo m r L. Harvey. , .,|ibe^ Impero. 16.00: »Dnevii_. M. VI ady. Mladoletnim vedano. Ita la. 16.00: «L}irorce 16.00: «L juhice n:«’*? Ripoisa«. G. Philfpe- n im prepovedano. j S, Marco. 16.00: »Vedno » ljubila«, A. Nazzari.. -oj Kino oh morju. 16 001 n ropar«, L. Oliver. Moderno. 16.00: «Vel*Z na«, V. Ralston ,. ,»«? Savona. 15.30: «LatinsKl ci», L. Turner. -rt, Viale. 16.00: «Kakšne ™ A. Fabrizi. „ .ijč Vittorio Veneto, 16.00: ljubezni«, M. Vlady. letnim prepovedano J 1 Azzurro. 16.00: #DeviškJ ca«, J simmoms. ..,? Belvedere. 16.00: «Uport» ve«, V. Ralston. . ji Marconi. 16.00: «PekeJ lo» A Ladd »V> Massimo. 16.00: »Skrivno® džungle«, L. Barker. , ,p Novo Cine. 16.00: »NeaP®* Ua ljubezni«, M. FiouoaH Odeon. 15.00: »Kruh, U5, tantaziia«. G LollobriSl j. Radio. 16.00: «Yankee P* Chandler - ped Odeon 15 00- »Tujec«, “• ft’ Venezia. 15.30: ((Izdajah* Alamona«, G. Ford. ,[(jn Skedenj, t.8.00: »Sužnja S. Pamcanini, F. FMRLj* Kino na Opčinah. 180^:ivrll'8** jena za ljubezen«, E. J. Martin. ........ 1»» trt SOBOTA 3. marca • It N 'I * *• 11.30 Lahka glasba; lian j e o krajih in Za vsakogar nekaj; , ne melodije; 13.30 Slovet . . . - pW|| j) (.CI . 1-*.w nitin iv*- r 14.15 Kulturni obzorji Glasba iz filmov; l’-43 -niP - tfjm Korsakov: »Španski c3X}j 15.00 Melodije iz reviji ,',,oveiv*; govor z ženo; 16.00\V, zbori; 16.20 Lahke me Čajkovski: ((Labodje 18.00 Ameriški ritmi: cen, tenorista Pavla k jpP 19.10 Pestra glasba; 20.05 Zbor Slovenske je; 20.25 Koncert pian'»i, jela Devetaka; 20.45 Ve>^_ vi; 21.00 Malo za šalo ^ zares; 21.15 Dvorakovi 3 j«* plesi; 21.30 Poje Proses*. jj." zbor; 21.50 Lahki m«*1 L«® Gershvvin: Rapsodija v „ . 22.15 Havdn: Koncert ** j# in orkester- 22.35 Lank dije. T II N I’ >• , jj.1 11.30 Simfonična ( Pianist P. Spotti; Iš.Ou A,t. scagni. »Prijatelj Fritz*. . jk 3 dej.: 17.45' Lahka Konert tenorista P 22.45 Za prijatelje jazz*. K 41 I" K K 254,6 m ali 3J, V Slovenska poročila: "g 13.30, 14.30 19.30 in dan' Hrvaška poročila: vs> „» 20.00. c 15. Italijanska poročila: •' j 17.00. 19.00 in 23.00. 'ry Iz naših listov v * 0ppe%,: 1 r.ovosti iz naše <*'£ka nen'^ r Zabavne pesmi; 17.30 f1 joniM «Povratek», odlomek "»hi; *ari 16.00 Dve Havelcvi skl- gll'.p Šport, 19.15 Riitni 20.15 G. Gershwin: *rg8d'fjj Hess« - 1 dejanje; 21°“ e; V' igra: Spominjam se &4 Prosimo za ples « i.d v 212.« * ot i* 1 * * 327,1 m. 202.1 m, -Poročila ob 5.00. 6.60. 15.00, 17.00 1 n 22.00 ,,05 ^1 11.00 Radijski oder; v bena medigra; 11.15 k g čj f bič za p.orvirje; 11-45 » ijuDKr mič: Tii turkcsMuske r3jo ; premi, 12.10 Pojo in, * v fuJ I terski fantje; 13.00 Ok[ I 13.10 Opoldanski kojfl'. Hj Melodije za razvedritvi^ Lahka glasba: 15-40. jz 1 f*,p! medigra; 16.10 Utrinki ‘ ture: Pesmi Viktorja -siuf-.p 16.30 Želel; ste - O-.uiL ..tu Glasbere uga '""' mAž ikovni pogovori: l8-13 13«'?;,rf ašr male: 18.40 Ijra - ški orkester; 20.00 Pl3a večer ADRIA 1 HS! 4 pr>"' Ul. Clcerone st. tel. 29241 (gVjiJ «Adna-Express» ,z] f seznam prihodnP OLČI let Ul [JIIIIVZ'-- tov za JugoslavU° j 955 19.-20. marca ' patija - Reka. „)(!■ na - Ljubljana. pjo*' Branik - Zah hrib ., „» Branik - Zali nriJ'10s( Gorica - Kanal Soči . Tolmin • * Ilirska Bistrica - ’ PiVk%3.li>55' Vpisovanje d° 27. marca ,U'f0ylJ* Sežana. Totnai. Kotnen. Vojščica- njevica. ^3,1^ Vpisovanje d° ------------ejKf «Adria-Express» Pr ((Aciria-r,xpix— u tre> v najkrajšem y turis' t ra n21 ske, navadne oKvf. nrfVOUiiv | ne vizume ter vizume a vin- Po dolgi in ,nlwi J je preminil m0) Danil« i:c"i;i:,'C'V Pogreb bo rlanes 16.30 iz mrtvašnice rkega pokopali’’1’*1- N ostalo 1*1 PRIMORSKI dnevnik — —■ —---------- 5. marca 1955 2 nedeljske seje glav zaposlitvi Slovencev v javnih službah DR. FRANCE PETEK SEDEMDESETLETNIK Poročal Drago Pahor Enj cii v na'težjih diskrimina-med 3e uvedla Italija lai,,, - em“ v°inama, zlasti Htv r"3’ nad Slovenci in 3e kila načrtno prelili ”1' naših ljudi, ki so o^avmh, pokrajinskih, fl«ibah , m drugih javnih kniii. ® Pradčasnim, upo- Mcstit31"1’ -Z odpusti in s Pre' 'U 'i*m' v druSe italijan-i:m ajine je fašistični re-v ,'?trebd iz javne uprave v,» atni Julijski krajini Costi Pnpadnike naše narod- *iti° S‘an'e se r>' popravilo 8n-l V d°5rih devetih letih ve - ameriške vojaške upra-n, le danes situacija slič- iitem ‘kh d° je ustvaril fa’ zuj. ' t , temu- da izka-30.281 tlka na Tržaškem ^avn*h uslužbencev, človev zaman slovenskega v a.na vodilnih mestih, demo i‘skem staležu Pa naj- kbtnai * Zel° redke izjeme, na .ometnbe vredne, gele lit P°»p*aiih služite-> elavcev in dnevničar- jev imamo več Slovencev, toda tudi tu ne v takem številu, ki' bi ustrezalo vsaj približno pravemu številčnemu sorazmerju med obema tu živečima narodoma. Očitno je, da so sestavljala londonske spomenice in Posebnega statuta imeli v mislih odpravo takega stanja, ki postavlja Slovence v položaj državljanov drugega reda. V tem je besedilo Posebnega statuta jasno in nedvoumno. Clen 2 Posebnega statuta pravi; «... Ta enakost pomeni, da bodo uživali: odstavek b) enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti.* S tem odstavkom je torej Slovencem na Tržaškem točno zajamčena pravfca, da bodo pri vseh nadaljnjih namestitvah upoštevani brez vsake diskriminacije. Besedilo je precizno in ne potrebuje nobenih dodatkov in pojasnil. vezala, da lise bo italijanska uprava ravnala po načelu omogočanja jugoslovanski etnični skupini pod njeno u-pravo, da bo pravično zastopana v administrativnih položajih.* Ker je še posebej v tem odstavku rečeno, da gre zlasti za položaje, kjer gre «še izrecno za interese prebivalstva*, je očitno, da so tu mišljeni takojšnji1 ukrepi, ki naj popravijo sedanje krivično stanje. Ali naj na pr. v šolski upravi čakamo na pravično zastopstvo tako dolgo, da se določena službena mesta izpraznijo po redni poti? O-menjeni odstavek člena 2 pa govori o področjih v množini, torej navaja »šolsko nad-zorništvo* le kot primer. Brez izgovorov f lialiiansM monopoli in zaposlenost Rezultat razvoja v monopolističnem sistemu je, da so realne plače delavcev zaradi splošnega dviga cen ostale enake ali so se celo znižale, dobički velikih kapitalistov so močno narasli, brezposelnih pa je vedno več Pravično zastopstvo 2 SaS^_Il'P odstavek c) člena s® glasi- g‘ede dost°Pa v če te* uPravne službe; gle-'talijanska in Po nafi ansKa uprava ravnali sl°vansKU 0lr,0g°čanja jugo-l0iiait r. 'ČP' skupim, ozi-p0(i n* banski etnični skupini ^vičn?0"™- da bosta ,dministr 1 ■' zastopani v zlasti * a,lvmh položajih, kakor j* -na *žstih področjih, ier gre •>e šolsko nadzorništvo, se izrecno za inte- Ijcj Odst dreb*valcev.» ek c) člena 2 pred- videva dovolj jasno, da morajo biti Slovenci pravično (fair) zastopani v vsej javni upravi. Ce bi namreč čakali, da se doseže to pravično zastopstvo na osnovi odstavka b), b-i tudi ob striktnem in popolnoma nepristranskem izvajanju te določbe dosegli omenjeno pravično zastopstvo v najboljšem primeru v nekaj desetletjih. Da pa se v duhu sporazuma, ki stremi za ustvaritvijo pogojev pravičnega in mirnega sožitja ne čaka tako dolgo, se je italijanska vlada ob- Splošno je znano, da je gotovo 10Q odst. kmetovalcev na Tržaškem ozemlju slovenske narodnosti. Zato je povsem upravičena naša zahteva, da se v vseh uradih, ki se bavijo s kmetijstvom tako v uradu za kmetijstvo in ribolov pri generalnemu komisariatu, pri kmetijskem nadzorništvu in eventualnih drugih — takoj sprejme v službo ustrezno število slovenskih ijudi na vse položaje. Prav tako je potrebno, da se zlasti v sodstvu in raznih občinskih uradih ter sploh v vseh državnih, pokrajinskih, občinskih, parastatalnih uradih, ki imajo opravka z občinstvom, namesti zadostno število slovenskih funkcionarjev. Sem prištevamo tudi vse one ustanove kot so zavodi za bolniško zavarovanje, Ban-Ca dTtalia in druge, na katere je država prenesla nekatere javnopravne funkcije. Samo dosledna izvedba obveze, ki jo je italijanska vlada sprejela z odstavkom e) člena 2 Posebnega statuta bo tudi omogočila izvedbo člana 5, ki govori o uporabi slovenščine v odnosih z oblastmi. Obe pogodbeni stranki, t. j. Italija in Jugo- jo, podporah kulturnim ustanovam Poročal Uhald Vrabec iw!,ben Uti tv«, n odstavek Statuta . "ava . '>18i;J(3Va Ibdi prosvetne or-Je ~ skupne i»v. ‘n druž- iti sredstev tistim organizacijam, ki skrbe za revne dijake. bo t, d n ‘Portnimi. Poleg iz-4(1* odo lahko svobbd- ^hl(J'v'de >n da bodo ,d.e-t*rUg( akega ravnanja kakor Za°ije j.°d®ovarjaioče orgam- ročjjh * odgovarjajočih pod- J,v1ih °fnienia tudi pomoč iz 'bančnih sredstev. . *°dgoyar., al b* naj pomenilo “‘,i0 ie- da smo si na 8riajoče organizacije.* • ®ehn' "j hi m ’ statut je bil skle-i»za£d dverm ličiti državama, i tlom,. m zag°tovi mirno n*'n°. sožitje dveh raz- ki >ljU. barod Ce °v na istem o- gte - le že ugotovitev, "o diskusije, je nuj- 'Od; ta dva različna na- i'udi "bo« . ,ven diskusije raz-1 bjihov, .vi; vega kulturnega 'tboi nja-_ Narodi ooj "• «aroai se .med *.° kzikof ’kuiei° ne samo "'"ll „ ' ampait tudi v na- be '.Vsakd; "azal življenja in Jv°je a. ,1>Je po vplivih IZ l%,tf*l3ne 'n bližnje pre- „ "tavnr. ■ ' "redi* ■ da bomo tudi ftoblen,7 naših kulturnih 8 Itaiii v. nažli med nami Jtko v ni ntarsikatero raz-'^akih &ebini ‘n obliki ita-"r,,ih i,Jn slovenskih kul-ustanov in Poleg številnih diletantskih dramskih skupin obstaja na Tržaškem tudi poklicno dramsko gledališče, ki nadalju-tradicijo gledališča v bivšem Narodnem domu, katerega delovanje je fašizem asilno prekinil. V Italiji ne poznajo stalnih gledališč, temveč le potujoče gledališke družine, katerim daje podpo-ker si z lastnimi dohodne morejo zagotovit: obstoja. Slovenci pa imamo že dolgo le stalna gledališča. Tu imamo tipičen primer razlike v obliki. Kar pa — mimogrede povedano Italijanov ni motilo, da so prav Trstu zase naredili izjemo (verjetno prav zaradi obstoja SNG) in ustanovili italijansko stalno gledališče «Teatro nuovo*. Da ima naše Narodno gledališče tako po svoji kvaliteti, ki so jo že ečkrat priznali italijanski strokovnjaki sami, kot po svoji priljubljenosti polno pravico do upoštevanja pri podeljevanju podpor iz javnih sredstev, je izven dvoma. l1i * bub orgamza- ^ vsebina Posebne- bviti ~ Pa *ma namen za-> kult, U 1 našemu ljud-Jl °blii.. ‘ne ustanove, ki so 1 ln vsebini sloven- ‘laški domini b,otovo 0rgan'--JVaŽne3aa kultur- ^^■ ‘^mzacija _L bih .’. da -las: ohrin ona, ki deležni kultur-tu7 m posebno šo- 7nih . sta^evC‘-manJ pre-JStMud,njaŠi mladi"' t7rialn0 'n . 3o Pr' tem dP°dpira- Ko ugo- *kQ teritr-*■ naš narod od n»0*? l»ašiSrazna(>ram® prlblti boo' za na.. n’ dijaški do- bi(. °d sličn>Pr'merno važ- b ustanov na ‘^rskim d.-;;: iav7Ve delcžt 6 Ilal,janske ViA, h Sredstev P°dpor >a7 'b v d„t,’ Samo pra' C1?*- da obisti" 6rk' Spo' Ura. tl>di n lastl vodijo ra- ,»0 slo. Hih"'"'bah "iariianišču 2 p.SeaIbr pri « ZaV<'du Sp* 4>k ozflL^ .^nu ^Pv^^kov. J , „ d°be dijaki inŠt oskt'bb tudi po' btrulrn.;. ./UU1 p0,-„. Slov. nar. gledališče koncerte domačih in jugoslovanskih umetnikov. Seveda Glasbena Matica nima na italijanski strani enake odgovarjajoče ustanove. Prvič imajo Italijani za koncerte posebne organizacije, aTt^Š intendante gledališč in obstajajo za pedagoško delo posebni konservatoriji. Drugič pa tudi ti konservatoriji skrbe le za izobrazbo poklicnih glasbenikov, medtem ko šola Glasbene Matice skrbi za glasbeno izobrazbo najširših plasti. Kako je pa v Trstu celo za Italijane tip italijanskega konservatorija neprimeren, dokazuje razburjenje, nastalo v tržaških glas- Študijska knjižnica V povojnih letih smo z velikimi denarnimi žrtvami u-stanovili Studijsko knjižnico. Ta ima danes več kot 20.000 knjig v slovenščini, italijanščini, srbohrvaščini, nemščini ir. drugih jezikih. Nje se prosto poslužujejo naši profesorji, naši visokošolci in tudi srednješolci, ker nimajo na šolah potrebnih knjižnic. Poslužujejo se' je tudi za predavanja v radiu, poslužujejo za disertacijo, poslužujejo se je časnikarji. Celo iz Gori-e prihajajo obiskovalci. Toda ta knjižnica je morala prenehati izdajati svojo bibliografijo zaradi pomanjkanja sredstev. Naj omenim v zvezi s Studijsko knjižnico še kulturne revije, do katerih imamo Slovenci prav tako pravico in razume se pomoč 'z javnih sredstev, kakor jih uživajo razne italijanske kulturne revije. ki je benih krogih zaradi preveč drakonskih ukrepov posebnega komisarja, da prilagodi ustroj tržaškega konservatorija onim iz Italije. Da je za glasbeno izobrazbo tržaških Slovencev Glasbena Matica prvenstvene važnosti, je za nas Slovence izven diskusije in zato povsem upravičena, da dobi, ker je tržaškim Slovencem po statutu zajamčeno kulturno življenje, ono pomoč, ki ji gre po njeni važnosti. Poleg Glasbene Matice deluje še šola Slovenske prosvetne Matice, ki tudi z vso resnostjo in kompetenco vzgaja naš mladi glasbeni naraščaj. Čeprav se ne bavi s koncertnim življenjem, niti nima takega obsega, ji vendar resnost njenega delovanja daje pravico, da prav tako zahteva priznanje in u-poštevanje pri podeljevanju podpor iz javnih sredstev. Prosi/etne organizacije lilaslicnu Matica rukcij fiba Vsi Ur Potreb-"nčnimi S*e-Pl b°-v°lje “dvisnj ie nH^aVam'• n'b ou "meznil! dobre a°taui Zlku. ie h - ate- Naši številni pevski zbori dokazujejo, da je glasba pri Slovencih zelo razširjena panoga kulturnega izživljanja. To potrjujejo tudi neštevilni tržaški glasbeniki slovenskega porekla, od katerih so se nekateri pomembno uveljavili v italijanskem kulturnem krogu. Ze davno pred prvo svetovno vojno smo Slovenci imeli v Trstu glasbeno šolo Glasbene Matice, iz katere so izšli tudi poklicni glasbeniki. Po vojni se je ta ustanova obnovila in je danes hrezdvomno najpomembnejša slovenska glasbena institucija. Poleg skrbi za glasbeni naraščaj (na šoli je 140 gojencev) organizira tudi Poleg teh ustanov, ki so nekako centralne, pa imamo Slovenci na tem ozemlju še celo mrežo najrazličnejših prosvetnih društev, ki so organizirana v raznih zvezah kot: Slovenska prosveta, Slovenska prosvetna Matica, Slovenska prosvetna zveza in Slovensko - hrvatska ljudska prosveta. Na italijanski strani imamo slično — a ne ena-1^q — zvezo EN AL. Tudi na tem področju so med nami in Italijani nekatere razlike. Ena glavnih razlik je ta, da delujejo naša prosvetna društva večinoma na podeželju, 'italijanska EN AL pa prvenstveno v mestu in v podjetjih. Ker se tako ENAL, kakor naša prosvetna društva bavijo s prosveto in zabavo najširših množic, bi bilo naravno, da bi tudi naša društva OZ. zveze brez izjeme bile deležne prav enakih ugodnosti in podpor, kakor ENAL. Ob koncu bi rad še enkrat poudaril svojo uvodno misel. Le objektivno upoštevanje razlik med obema narodoma in dobra volja, da se Slovencem zagotovi kulturno življenje skladno z njihovo tradicijo in njihovimi nacionalnimi posebnostmi, bo resnično moglo uveljaviti načela londonskega sporazuma in s tem zagotoviti mirno sožitje na tem koščku Evrope. slavija sta se pri sestavljanju Posebnega statuta gotovo zavedali neizogibne nujnosti namestitve slovenskih kadrov v vseh administrativnih organih in v sodstvu, ker bi drugače člen 5 Posebnega statuta ne mogel priti do praktične uporabe. Dogajajo se že primeri, da uradi odklanjajo slovensko pisane vloge in če jih že sprejme-so te obsojene na mnogo očasnejše reševanje prav zaradi pomanjkanja slovenske-uradniskega kadra. In prav v tem obstaja nova diskriminacija, ki utegne do kraja uničiti pozitivne določbe člena 5. Zato zahteva Slovenska gospodasko kulturna zveza in z njo vsi Slovenci Tržaškega ozemlja, da prične generalni vladni komisar s svojimi organi takoj izvajati tudi odstavek c) člena 2 Posebnega statuta. Ni naša naloga, da iščemo način rešitve tega vprašanja ob znam nadštevilnosti upravnega aparata na Tržaškem. Rimska vlada se je z mednarodnim dogovorom obvezala, da bo omogočila jugoslovanski etnični skupini pravično zastopstvo v administrativnih položajih; njena dolžnost je, da svojo obvezo izpolni in da najde za to primerno zakonsko obliko in potrebna sredstva- Prav gotovo pa ni prava pot k rešitvi tega vprašanja premeščanje še onih redkih uradnikov Slovencev v ostale italijanske pokrajine. Zato moramo tudi odločno protestirati proti premestitvi poštne uradnice Danice Piščanec Florenco. Upravičeno pričakujemo in zahtevamo prav nasprotno, da se vsem onim slovenskim rojakom, ki jih je fašistični režim’ premestil 'v notranjost države, da možnost, da se vrnejo na službovanje v svoje kraje. Edino tak postopek bo v duhu izvajanja 2. in 5- točke Posebnega statuta. Določba 2. člena Posebnega statuta pa se nam kaže še v drugi luči, če jo proučujemo stališča možnosti naše etnične skupine, da se ob izvajanju posluži njenih ugodnosti. Tu nastaja vprašanje, ali imamo Slovenci na razpolago strokovne kadre, ki bi mogli zasesti, vsa mesta, ki nam pritičejo po obče človečanskih pravicah in po pravici, ki izhaja iz Posebnega statuta. Priznati moramo, da imamo med slovenskimi izobraženci, ki bj imeli potrebne kvalifikacije za uradniške položaje relativno malo brezposelnih. Prav zato sem mnenja, da bi tudi mi samj morali načrtno voditi kampanjo za pravilno razmestitev razpoložljivih kadrov da bi kolikor bo le mogoče mi sami prispevali tudi k ustvarjanju onega položaja v administrativnem ustroju, ki bi olajšal izvajanje določbe o uporabi slovenskega jezika v odnosih z oblastmi. Našo mladino, ki je absolvirala srednje šole in druge brezposelne in .tudi zaposlene intelektualce bomo morali vabiti in spodbujati, da se potegujejo za posamezne službe To usmerjanje je interno delo Slovenske-gospodarsko kulturne zveze, ki pa bo u-spelo le ob sodelovanju vseh včlanjenih organizacij in vse slovenske javnosti. Zavedamo se, da ni pot od napisane pravice do njenega izvajanja v življenju lahka; toda prav zato moramo s tem večjim zagonom na delo. da se bo Posebni statut tudi v svoji 2 točki v resnici izvajal. pred 70 leti se je v Stari vas v Podjuni na Koroškem rodil sedanji predsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva Sloven. ske Koroške dr. France Potek. Kljub težkim gmotnim razmeram njegove družine se je lotil šiliti ijr. itn. 1913. leta dokončal medinske študije na Dunaju. Dr. F. Pe'ek se je zgodaj za-el udejstvovati v političnem življenju in cb , razsulu Avstro-ogr-ske je bil član Narodnega sveta koroških Slovencev v Velikovcu. Vse do nastopa klerofa.š zrna v Avstriji je dr. France Petek zastopal koroške Slovence v deželnem zbOru. Nacisti so ga leta 1S4I kontfiniraJi v Šentvidu na Glini. Toda tudj tu ni miroval: Povezal se je z Otsvobodilmm gibanjem in z njim deloval. Po porazu lašizma leta 1945 je bil izvoljen za predsednika pokra-i.nskega odbora OF za Koroško, kjer je še bolj kot prej pokazal svojo boroerost in ko se je na Koroškem ustanovila Demokratična fronta delovnega ljudstva Slovenske Koroške, so ga enodušno izvolili za njenega predsednika. Dr. France Petek je bi! vedno skromen in .do skrajnosti požrtvo. val en. Za njega so bili interesi koroških Slovencev in delovnega ljudstva nasploh prvi in le-terh Neodvisni liberalni list «11 Mondo* objavlja v zadnjih številkah vrsto zanimivih člankov o monopolih in njihovih posledicah v Italiji. Zadnji članek, objavljen 22. februarja, razpravlja o posledicah monopolističnega sistema pri zaposlitvi in ga zaradi tega posnemamo v nekoliko skrajšani obliki. Po podatkih znanega statistika Colina Clarka je ostala zaposlitev, računana v delovnih urah, v zadnjih letih v Italiji skoro neizpremenjena: v razdobju 1946-50 je tako znašalo povprečno letno število uporabljenih delovnih ur v italijanskem gospodarstvu 32.4 milijard, leta 1953 pa 32,3 milijard. Število zaposlenih delavcev pa se je celo znižalo: v letih 1946-50 je znašalo število zaposlenih delavcev 16,2 milijonov in leta 1953 pa 15.9 milijonov. Ti podatki, ki se v osnovnih potezah skladajo z uradnimi statistikami ministrstva za delo, dokazujejo, da zaposlitev v Italiji že leta ostaja na isti ravni. To pa hkrati pomeni, da je število brezposelnih znatno višje, kot jih registrirajo uradne statistike, saj se ve, da mnogi brezposelni niti ne pridejo na urad za delo in se ne registrirajo pri njem. Položaj je mnogo resnejši, če se upošteva, da je stagnacija zaposlitve nastala že mnogo prej in da se obseg zaposlene delovne sile v resnici zmanjšuje, po istih podatkih je v petletju 1921-25 zna- daj torej skoro popolnoma e-nako. Število zaposlenih delavcev pa se je gibalo takole: obdobje 1921-25 14,9 milijonov, 1925-30 15,1 milijonov in 1953. leta 15.9 milijonov. Iz tega sledi, da je porast narodnega dohodka nastal- v Italiji izključno na račun povečane proizvodnosti delavcev in brez vsakega povečanja zaposlitve. Ker pa se število prebivalstva dviga v Italiji izredno hitro, se je istočasno močno zniževal odstotek prebivalstva, zaposlenega v produktivnih panogah. Ta odsto- tek je znašal v obdobju 1921-25 38 odst. (kar je že zelo nizko v primerjavi z drugimi deželami) in je padel v letu 1953 na 34 odst. Število neproduktivnega prebivalstva (državni aparat, brezposelni, penzionisti itd.) se torej dviga z izredno naglico in mora sedaj vsak zaposleni v resnici prehraniti tudi dva, ki nista vključena v proizvodnjo, medtem ko je pred tridesetimi leti le 1,6 oseb. Razlog za tako gibanje zaposlitve je v monopolističnem sistemu italijanskega go- Predsednik Tito si je ogledal razstavo karikatur, ki jo je je podrejal. Svoje lastne interese. y ____ _______ Zato ni nič čudnega, da sc. ga -alo skupn0 število delovnih organiziral beograjski humoristični list »Ježu. Ob tej prilož-vzljubili ne samo koroški Slo- italijanskega gospodarstva nosti je Tito naročil humoristom, naj v svojih časopisih SS je se-1 ostro šibajo vse negativne pojave v javnem življenju Pod ledom Severn so odkrili podzemeljsko pot Sovjetski znanstveniki so s posebno podmornico in globinsko ladjico ugotovili povezanost kanalov pod svodom ledene plošče - Isova pot še nima praktične vrednosti spodarstva. Monopoli namreč lahko kontrolirajo cene prodaje in zaradi tega nimajo interesa povečati proizvodnje. To sicer ne pomeni, da monopoli niso sposobni za pro-gres in tehnični napredek. Monopol ne bo samo nikoli vložil kapitale v neko panogo (ki je v njegovi oblasti), če mu vloženi kapital ne bo prinesel nekaj več dobička, kot ga že ima. Predstavljajmo si direktorja monopolističnega podjetja, ki pride med svoje delničarje s približno takim govorom; «Letos smo povečali naprave in sprejeli številne nove delavce. Tako smo povečali proizvodnjo in istočasno dvignili produktivnost tako, da nas stane vsak proizvod sedaj precej manj. Vendar pa smo bili prisiljeni, če hočemo prodati vse izdelke, za toliko znižati prodajne cene. da so se skupni dobički znižali. V naprej smo vedeli, da bodo naši napori privedli do takega rezultata, vendar smo jih napravili, ker hočemo koristiti potrošnikom, povečati zaposlitev in nas ne brigajo skupni dobički*. Razume se, da bo tak direktor prav kmalu povečal vrste brezposelnih. Tudi podjetja, ki so ▼ o-;trem konkurenčnem boju seveda ne delajo iz humanizma, temveč zato, da bi povečala dobiček. Vendar pa ta podjetja ne morejo vplivati in diktirati cen in so prisiljena zniževati stroške, povečevati prodajo, kar so po drugi strani prisiljeni v konkurenčnem boju tudi konkurenti, in kar privede v končnem rezultatu do splošnega znižanja cen in istočasno do povečanja zaposlitve in dviga življenjske ravni. Porast produktivnosti je brez dvoma izredno važen či-nitelj napredka, vendar ne e-dini in v konkretnem italijanskem primeru niti ne odločilen. Številke potrjujejo, da se je prav v najbolj monopoliziranih panogah najviše dvignila produktivnost v zadnjih letih. Ce označimo produktivnost v letu 1948 s 100 in prav tako obseg zaposlitve v istem letu dpbimo v primerjavi z letom 1954 sledečo tabelo: produk. zaposl. Ze zdavnaj je bilo znano,. vedlo neko temeljito znan-da so pod ledeniki aii bolje stveno raziskovanje na kraju pod ledenim pokrovom, ki ga ) samem sestavlja Severni tečaj, kana- li, žive vode, vendar ni do najnovejših čašov niliče poizkušal, da bi znanstveno preiskal možnost prehoda skozi te podmorske kanale. Vprav tako je bilo znano, da je toplota vode v teh kanalih stalno nad ničlo zaradi tople vode, ki jo prenašajo sem veliki tokovi kot na primer zalivski tok, groenlandski tok in predvsem tako imenovani Kuro — sivo tok, lei skozi Beringovo ožino prihaja v Bar-rowo morje s temperaturo od 15 ali celo 20 stopinj nad ničlo. Glede večnega ledu na Severnem tečaju je bilo v znanosti več mnenj. Nekateri so trdili, da je ta leden pokrov le velikanska plavajoča ledena plošča, ki je le tu in tam povezana s sosednimi ali podvodnimi celinami. Drugi so zastopali mnenje, da so ledene 'planine in doline, ki jih imamo na tem ledenem pokrovu na Severnem tečaju, samo vrhovi zelo obsežne celine, ki je pod morsko površino. Nekateri sicer redki znanstveniki pa so trdili, da so te ledene gore posledica vulkanskih izbruhov, ki naj bi bili pred štirimi tisoči let ustvarili to ledeno gorovje. Toda že pred kratkim je bilo najbolj utemeljeno mnenje, da je pod tem velikanskim ledenikom širša mreža kanalov. Vsa ta mnenja in predvsem slednje je dalo znanosti precej dela in le redkokdo se je lotil tega vprašanja s praktičnega vidika. Raziskovanje teh podzemeljskih kanalov je posebno težko, ker so po navadi vedno zaliti z vodo in le redkokdaj plovni, potrebno je bilo torej najti najbolj enostavno rešitev za prodiranje v te kanale, da bi se tako iz- I. t. m. so ameriške oblasti izpustile iz zaporov pel komunističnih voditeljev, ter jih takoj nato pod novimi obtožbami ponovno zaprli, le bivšega sekretarja partije Denni-sa (levo) in novinarja Gatesa (v sredini) so nakadno izpustili pod jamščino 50U0 dolarjev Prvi, ki so se tega dela lotili, so bili sovjetski znanstveniki, ki so pod vodstvom polkovnika Potemkina predlanskim januarja odšli na ekspedicijo, ki jo je organiziral profesor Lapov. Vprašanje prodiranja v te kanale so rešili tako, da so zgradili majhne podmornice kakršne so izdelovali Japonci že leta 1940. Podmornica — izvidnica je vlekla za seboj nekako gondolo za raziskovanje morskih globin, nekako globinsko ladjico, podobno eni, k. jo je uporabljal Piccard za svoja raziskovanja v Neapeljskem zalivu. Hkrati pa je bila ta podmornica — izvidnica povezana z matično ladjo z radarjem in telefonom. Kot smo že rekli, se je raziskovanje začelo januarja meseca 1953 in ob vseh znanih obalah okoli Severnega tečaja od Barentsovega morja pa vse do Vranglovega otoka. Po nizu neuspelih poizkusov je končno ekspediciji uspelo odkriti podzemeljski vhod v kanal, ki se je nadaljeval pod debelo površino v tako imenovanem «zračnem morju*, to je morju, ki je imelo med svojo površino in ledenim stropom ledenika nekoliko širšo plast ali sloj zraka, ki je podmornici omogočil, da je plula tudi na površini vode. Kljub temu »zračnemu mor-u» pa je podmornica pogosto morala pluti pod vodo, da bi se tako izognila zelo nevarnim nizkim svodom leda, ki bi jo ob sunku pokvarili. Ko se je podmornica tako pogosto pogrezala v globine, je kapitan podmornice končno ugotovil, da so v globini vsi ti kanali med seboj povezani. Dovolj je zato, da se podmornica pogrezne 30 metrov globino in da v tej globini brezskrbno plove po »svobodni vodi*. V tej globini se namreč led ledenikov topi zaradi hidravličnega pritiska, pa četudi je temperatura vode pod ničlo. Merjenja so nadalje pokazala, da je skoraj povsod v tej globini voda nad ničlo in to zaradi tokov, ki smo jih že v začetku omenili. Ko je bila voda na površini dokaj mirna, so mogli znanstveniki opaziti vse do 20 metrov globine navzdol razne tokove, ki so vlekli s seboj najrazličnejše odpadke in celo zelo številno morsko favno Ob tej priložnosti so posneli tudi dokumentarni film, ki je prvotne vtise potrdil. Da bi se na svoji znanstveni poti znanstveniki preveč ne oddaljili od svoje baze, so postavili med potjo pomožne baze, ki so jim omogočale nadaljnje prodiranje v neznane podmorske kanale. Svoj prekop pod venčnim ledom i Severnega tečaja so razdelili v tri etape,"od katerih je vsaka merila kakih 300 milj. po tem načrtu bi morali, če ne bi naleteli na kake nepremostljive ovire,, izstopiti v Beringovo ali kako sosedno morje. Po poročilu, ki ga je objavila sovjetska akademija znanosti. je znanstveni ekspediciji popolnoma uspelo izvesti njen načrt, tako da so za vsako etapo potrebovali približno 25 dni. V tem velikem podvigu pri raziskovanju podzemeljskih kanalov pod Severnim tečajem so sovjetski znanstveniki ugotovili, da je na severnem le- denem pokrovu še eh magnetski tečaj, ki naj bi, po prvih ugotovitvah, krožil okoli prvega magnetskega tečaja. Razen tega so ugotovili, da prodirajo ledeniki v premičnih vodah 20 metrov, v mirnih pa 25 metrov v globino. Naj važnejše odkritje pri vsem tem pa je to. da je pod vsem tem ledenim pokrovom, ki krije Severni tečaj, podzemeljska pot, ki je povsem prehodna. Tako obstaja teoretična možnost, da se tudi tu ustvari nova pot, ki pa v sedanjih razmerah nima še ni-kake praktične vrednosti. 2elezarne Kemija Cement Avtomobili Elektrika 180 90 240 108 270 100 323 102 146 108 170 98 KULTURNE Nedavno so se v Zadru začela dela pri obnovi zadrskih spomenikov. Med vsemi so najvažnejša dela pri obnovi cerkve sv. Marije, ki je ena najvažnejših zadrskih zgodovinskih u-nietniških' spomenikov. Leta 1948 je jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu prevzela nalogo obnoviti to cerkev m samostan z namenom, da bi v obnovljeni samostan namestila svoj institut in uredil a muzej srednjeveške u- metnosti Zadra-* * * Znani ameriški režiser evropskega porekla Laslo Be-nedek je napravil film, ki je izzval veliko vznemirjenost v Nemčiji. Ta film je proti vojni in nosi naslov ((Otroci, matere in general». Sam Benedek je o svojem filmu rekel; «Ta film je posvečen vsem materam na svetu. Tudi mojih šest nemških junakinj po moji zamisli simbolizira vse matere, ki naj govore kateri koli jezik in naj uče svoje otroke ka-teregukoli jezika.» Dogajanje tega filma se začenja v marcu 1945. leta, torej tik pred polomom nemške armade. V bližini Stettina se dve materi odpravita na pot, da bi našli svoja sinova v neki šoli, ki se je zaradi bombnih n upadov umaknila iz mesta. V šoli pa ju ne. najdeta, pač pa ju tam obvestijo, da sta dečku dobila uniforme in odšla na bojišče. Materi o-staneta osupli, saj sta njuna sinova še prava otroka. Tema dvema pa se pridružijo še štiri matere in vse skupaj se odpravijo na pot, da bi našle, svoje sinove. Pot vodi na bojišče. To- da generali imajo nalogo zadržati na bojišču vse vojake, tudi te njih štirinajstletne sinove. Za vsako prošnjo so gluhi. Otroci vo- jaki pa znajo biti tudi fanatični borci. Vendar se zavedo, da so še otroci, le da je to spoznanje prepozno. Na koncu se otroci sami ubijejo, matere se vrnejo domov. To je kratka vsebina filma in nič čudnega ni, če je izzval med nemški m občinstvom toliko vznemirjenosti, saj se je pojavil v Nemčiji rprav tedaj, ko je postalo vprašanje formiranja nemške vojske ponovno pereče. Prišel je o pravem času. m * * Te dni so odprli razstavo fresk iz cerke «Bogorodice Lijeviškeu iz Prizrena v Duisburgu v Zahodni Nemci ii. Razstavo bodo nato prenesli v Stuttgart, Berlin in razna druga mesta Zahodne Nemčije. Tudi ti podatki dokazujejo torej, da se je produktivnost industrijskih podjetij dvignila in da je obseg zaposlitve ostal enak, odnosno se celo nekoliko zmanjšal. V čigavo korist se je izvršil ta proces? Na to vprašanje najbolje odgovarja sledeča tabela o gibanju cen istem obdobju: Železarne Kemija Cement Avtomobili Cene se torej 90 88 112 117 v istem ob- dobju niso močno zniževale, odnosno je njih padec mnogo manjši od obsega povečane produktivnosti, v številnih primerih pa imamo celo opravka s povišanjem cen. Rezultat tega razvoja je, da so realne plače delavcev, (kljub temu, da so dobili zaradi povišanj nekaj več denarja) zaradi splošnega dviga cen, ostale enake, ali so se celo nekoliko znižale, medtem ko so astronomsko narasli dobički kapitalistov in je brezposelnih vedno več. i n Prve dni t. m. so bile na Jahorini mednarodne študentske smučarske tekme, katerih so se udeležili visokošolci iz več držav. Na sliki vzpenjača, ki vodi od hotela na smučišča PRIMORSKI DNEVNIK — 4 8. m*rca 159 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK MEŠANA KOMISIJA ZA ARHIVE KONČAL« Z DELOM Jugoslaviji bodo izročili fotografije io mihroliliu Stroške bo plačala rimska vlada - Arhiv bo v celoti ostal v pokrajinski knjižnici Po dolgih pogajanjih med krivega in ga na včerajšnji »SIMON GREGORČIČ« GORICA italijansko in jugoslovansko delegacijo za izročitev arhivov, ki se nanašajo na k Jugoslaviji priključeno ozemlje, je pred dnevi prišlo do ; nc| _ _ Q - uspešnega sporazuma, po ka- i lOSIoVo O« ITl3rC3 razpravi obsodili na eno leto 5 mesecev in 10 dni zapora ter 16.000 lir kazni pogojno. terem bodo izročili Jugoslaviji fotografije in mikrofilm dokumentov, ki se nanašajo na priključeno ozemlje. Prenos arhivov ter delovanje omenjene komisije je predvideno v 14 prilogi mirovne pogodbe z Italijo. 23 decembra 1950. leta je bila med obema državama ustanovljena mešana komisija z nalogo, da poišče vse dokumente v pokrajinski knjižnici. Pogajanja so trajala do 1954. leta, ko je bil med obema državama podpisan sporazum Fotografije in mikrofilm bo na svoje stroške napravil državni urad, za mik.rofotogra-firanje v Rimu. S tem sporazumom bo v Goriči ostal celoten arhiv, nekdanje gori-ike' pokrajine. V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca organizirajo goriške žene v nedeljo 13. marca ob 15. uri proslavo v prostorih ZSPD v Ul- Ascoli 1. Na sporedu bo govor o pomenu 8. marca, recitacije in petje. Vsi so toplo vabljeni. DANES 5. marca ob 20.50 pri »Zlatem pajku« v Gorici premiera Srečni dneVi komedija v 3 dejanjih. Spisal: Claude-A. Puget, Prevedel: Ciril Kosmač. Michel Bouihet: Filibert Benedetič; Olivier La-prade: Bogdan Šuligoj: Bernard Cassin: Borut Leban: Pernette Lapra-de: Lilijana Bonini; Ma-rianne Cassin: Vanda Rojic; Francine Cassin: Marjuča Cadario. Režiser F. Benedetič. Šepetalec: Aleš Gruden. JUTRI 6. marca ob 1«. uri PONOVITEV. r h-T? '"irV= " i::::::::: , : ' ,i:i: J " i' - - '' -"' - L _ _ . el TAKO MISLIMO MI: Prodaja vstopnic na sedežu kluba, Ul. Ascoli 1-1. Afalanta - Pro Patria t (.atama - Genoa 1 Juventus - Fiorentina I Milan - Napoli t Novara - Bologna 1 Roma - Lazio 1 Sampdoria - Inter X Spal - Torino X Udinese - Triestina l Marzotto - Lanerossi 2 Parma - Modena 1 Empoli - Livorno 1 Sanmbened.-Sanremese 1 Venezia . Catanzaro 1 Alessandria-Padova X X S A H PO OBČNEM ZBORU REJCEV GOVEJE ZlVINE V ŠTANDREZU Pričakujejo vpisovanje nevpisanih živinorejcev Roditeljski sestanek v UL Randaccio Ravnateljstvo nižje srednje šole v Ul. Randaccio vabi starše, katerih otroci obiskujejo to šolo, naj pridejo v čim večjem številu na roditeljski sestanek, ki bo na tej šoli jutri, v nedeljo, ob 10.30. Za starše, dijakov viši ih srednjih šol (liceja in učiteljišča) bo tak sestanek prihodnjo nedeljo 13. marca ob 10 uri v prostorih šolskega doma v Ul. Croce. /Ivino so že stehtali in ocenili Za 6 milijonov ga je osleparil Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal 44-letni Antonio Lugnan iz Gradeža, ki ga je Felice Caboara prijavil sodnim oblastem, ker ga je leta 1953 oškodoval za približno 6 milijonov lir. Caboara je namreč lastnik podjetja Oleificio Sanguinetti, Lugnan pa je bil njegov zastopnik v Gradežu. Precej časa sta ta dva moža skupaj zelo dobro orala, in lastnik podjetja se nad svojim predstavnikom v Gradežu ni mogel pritoževati, ker mu je pravočasno predlagal račune. Nekega dne pa se je Lugnan naveličal, misleč, da bo lahko s spretnimi mahinacijami Ca-boaro prelisičil in pri tem pošteno zaslužil. Ko ga je in-dustrijec vprašal po denarju za prodano blago, se je Lugnan enostavno izgovarjal, da ga še ni izterjal. Sodniki so ga spoznali za Društvo rejcev goveje živine v Standrežu je imelo pred tedni svoj redni občni ztjr, na katerem je pregledalo svoje delovanje in ugotovilo, da je zelo zadovoljivo, da pa bi bilo še bolj koristno, če bi se tudi nekateri živinorejci iz Piljušč, ki imajo zelo številno in dobro govedo, pridružili zavarovalnici, ker bi.bila njena moč večja. Živinorejci se zavedajo, da so Piljušče srce in duša štandreškega ži-vinorejstva. katerega ni mogoče podcenjevati. Zaradi tega smatramo za potrebno, da se tudi ti kmetje pridružijo zavarovalnici, kajti v slogi je moč. Kdor b. se želel vpisati v v nedeljo yj marca bQ ob društvo, naj se obrne do od- 9_ uri v torill ti,n£ bora. kjer bo dobil vsa po- Zvezda redni občni zbof trebna navodila. reditev odzove in na ta način podpre prizadevanja slovenske srednješolske in visokošolske mladine po kulturnem delovanju. Zadnje čase moramo z veseljem ugotoviti, da je društvo v svojem delovanju napravilo precej korakov dalje in uspelo razgibati dobršen del slovenske učeče se mladi ne. To je najboljši način, da se ji vtisne ljubezen do materinega jezika in da se jo kulturno dvigne v okoliščinah, ki lahko naši mladini nudijo le malo kulturnih dobrin. Občni zbor SPD Zadnjo nedeljo so tehtali živino, v ponedeljek pa so jo cenili. Kakor smo izvedeli, so nekateri živinorejci precej kolebali, kot da bi ne imeli zaupanja v to trdno ustanovo, ki ima za seboj že precejšnjo tradicijo. Najbolj so se izkazali Jeremitarji, kjer so se vsi zavarovali, To je dober vzgled tudi za tiste, ki so še ob strani. Danes zvečer «išrečni dnevi» Danes zvečer bo akademsko srednješolski klub Simon Gregorčič v Gorici uprizoril v dvorani Zlati pajek komedijo v treh dejanjih «Srečni dnevi»; ponovitev bo v nedeljo ob Iti. uri. Priporočamo slovenski javnosti, da se povabilu na pri- venskega planinskega društva v Gorici. Saje v dimniku so se vnele Včeraj okrog 16. ure so go-riški gasilci odšli v stanovanje Paole Degane v UL FavaUi 16, kier se je vnel dimnik; Gasilci so v eni uri pogasili ogenj in tako preprečili hujše posledice. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okrog 3.000 lir. Prizor tz I. dejanja igre »Srečni dnevi«, ki jo bodo uprizorili danes in jutri člani dramske skupine ASK »Simon Gregorčič« iz Gorici. Jutri Juventina proti Coroni Standreška Juventina je v nedeljo igrala v Moši proti tamkajšnji enajstorici, ki je z 22 točkami na vodilnem mestu prve divizije. Kljub dobri igri je Juventina tekmo izgubila z 2:0. V nedeljo 6. marca pa bo v Sovodnjah igrala proti Coroni. ki je zadnja v klasifikaciji. Pričetek ob 15. uri. Juventina ima sedaj 21 točk in je druga v klasifikaciji, takoj za Mošo. Smislov pred Spaskim Botvinikom in Gellerjem PQJ*QrcCA, ODPRTO VPRAŠANJE PRVAKA Ostala je še odločilna tekma Kanada - Sovjetska Visoka zmaga Italije nad Jugoslavijo v kriteriju - Pod vodstvom Slovenca Pogačnika so zapadni sodniki premagali vzhodne Kanada Rusija Zadnja dva pa imata še pre- ZDA kinjene partije CSR XII. kolo: Spaski - Smislov 'Švedska remi, Botvinik - Furman 1:0, p°ljska Petrosjan - Tajmanov 1:0. Mi- “vica kenas - Lisičin 1:0, Prekinjene Nemčija partje: Geller - iiivicki. Kan - ^ inska Keres. Kotov - Flor, Averbah - j Simagin, Antošin - Korčnoj. Sčerbakov - Borisenko. Stanje: Smislov 8.5: Spaski 8; Botvinik 7.5 (1); Geller 7 (2); Petrosjan 7 (1); Tajmanov, Flor 6 (1); Iiivicki 5.5 (2); Kan 5.5 (1); Keres 5 (2) 'Vhiskv V. itd. VČERAJŠNJI REZULTATI: Kanada — Nemčija 10:1 (3:0, 4:1. 3:1) Rusija Švica 7:2 (2:0, 2:1. 3:1) ZDA — Poljska 6:2 (2:0, 3:0, 1:2) LESTVICA : 7 7 0 7 7 0 7 4 1 6 3 1 6 3 0 6 2 0 6 1 0 7 1 0 6 0 0 vloga sodnika človeku «izven Gurišev 2, Suvalov 2. Kuma-j blokov« — Jugoslovanu Anto- , rov. 9 61:6 14 0 39:8 14 2 32:28 3 2 28:18 7 3 30:15 6 4 17:33 4 5 10:44 2 6 20:40 2 6 7:52 U nu Pogačniku. Izkazalo se je, da znaio tudi sodniki igrati, kot se ne sme, in Pogačnik je moral ponovno marsikoga poslati v prostor za kaznovane zaradi istih prekrškov, na katere znajo sodniki tako paziti, kadar so ob igrišču s piščalko v ustih. Vzhodnih sodnikov je bilo menda premalo, kajti njihovo moštvo so še okr.eptli Nemci. Avstrijci, Norvežani in Finci. Zmaga je to pot le šla na Zapad s 6:2. vprašanje pa je. če so bili zmagovalci tudi tako zelo sebični, da so sami izpraznili velikansko steklenico vermuta, ki so jo kot trofejo visoko držeč odnesli z igrišča. V Krefeldu je bila tudi tekma men Rusijo in Švico. Kot bi bili Rusi že utrujeni, so do- KR1TER1J : Italija — Jugoslavija 9:1 (3:1, 4:0. 2:0) Nemčija B — Belgija 11:1 (1:0, 4:0, 6:1) TEKMA SODNIKOV : Vodka V. 10:6 I KREFELD. 4. — Danes po-1 Pr0,i švici razmeroma : poldne so sodniki izrabili svoj skromen rezultat, če ga pri-prosti čas na ta način, da so merjamo z zmagami Kanade igrali med seboj hokejsko tek- (11:1). CSR (7:0) in zlasti [mo. Razdelili so se na dve' Švedske (10:0) proti švicarske-! moštvi: sodniki Vzhoda in sod-j r11'1 moštvu. In vendar so Rusi Gligorič in Ivkov, sta odpo- niki Zapada. Dali so si tudi nastopili skoraj kompletni, če-tovala v Pariz, nato pa z le- primerna imena: Vodka V in j prav brez Bobrova. Serijo go-talom v Mar del Plato, kier Whisky V (kot Penticton VI). [lov za Rusijo pa je otvoril ce-'rosta sodelovala na turnirju. Seveda jim je bil za tekmo lo - Švicar Handschien z avto-ki se prične 12. marca. Po tem še vedno potreben sodnik.J golom. Nekoliko se je odkupil turnirju se bosta udeležila še Včerajšnje mnenje, da bi sodi- J s tem, da je pozneje dosegel mednarodnega turniria v Bue- la dva igralca, ki sta doslej j tudi za domače barve; še ene-nos Airesu, ki se bo začel 17. j nabrala največ penalov, ni pre- ; ga je potem zabil Schlaepfer. aprila. | vladalo, pač pa je pripadla | Za SZ so bili uspešni Babič, Gligorič in Ivkov v Mar del Piali SMUČARSKA TEKMOVANJA V POLNEM TEKU Nemci in Avstrijci najuspešnejši na Jahorini V teka na 15 km v Holmenkollenu najboljši Finci in Švedi, v alpskih disciplinah in nordijski kombinaciji pa Norvežani DEŽURNA LEKAHNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zc Italia 4 - tel. 25-76. KINO VERDI. 17: »Človek, ki je zapustil duhovniški stan«, P. Fresnay. CENTRALE. 17: «Damaščan-i ka«, R. Hudson ip P. Laurie. VITTORIA. 17: «Hisa spomi-, nov«. T. Gobbi, barvni film. MODERNO. 17: «Androcles in lev«, J. Simmons. JAHORINA, 4? — Danes je bil na mednarodnem Študentovskem smučarskem tednu na sporedu slalom za moške in ženske. Med moškimi je zmagal že znani mednarodni tekmovalec Avstrijec Jamnig pred Nemcem Erbenoffi. V prvem delu tekme je imel .najboljši čas Avstrijec Heiss, ki je v drugem delu padel. Italijan Bertolaia je padel dvakrat zaporedoma. Prvi Jugoslovan Janc je zasedel 9. mesto. Med ženskami je zmagala Švicarka Colliard. dobro pa se je plasirala tudi Jugoslovanka Antičeva. Jutri je na sporedu veleslalom za moške in ženske. Rezultati: Slalom - moški: L Jamnig (Avstr.) 1.43.7; 2. Erben (Nemčija) 1.45.5; 3. Keglevitz (Av.) 1.49.2; 4. Sctuveiberer (Nemč.) 1.50.0; 5. Heiss (Av.) 1.52.6; 6. Zillibiller (Nemč.) 1.53.2; 7. Brunner (Švica) 1.54.1; 8. Peter (Nemč.) 1.55.2; 9. Janc (Jug.) 1.56.5; 10. Lehr (Av.) 1.56.6; 11. Gurschler (Av.) 1,58.1; 12. Troller (Švica) 1.59.6; 13. Steiner (Nemč.) 2.00.2; 14. Hamburger (Nemč.) 2.01.2; 15. Ferney (Švica) 2.02.2. Slalom - ženske: 1. Renče Colliard (Švica) 1.44.0; 2. Gari Jaeger (Nemč.) 1.51.2; 3. Sonja Antič (Jug.) 1.52.1: 4. Erika Eichler (Av.) 1.54.4: 5. Ira IVismath (Nemč.) 1.54.8; 6. Irma Spielmann (Švica) 1.55.4: 7. ELla Bertolia (It.) 2.04.4; 8. I.iliana Zappa (It.) 2.10.1; 9. Etika Železnik (Jug.) 2.50.4. * « • OSLO. 4. V današnji tekmi v teku na 15 km v Holmenkollenu so želi zmagoslavje Finci in Švedi. Popol- noma pa sp pogoreli sovjetski tekmovalci, med katerimi ' je Lil tudi svetovni prvak Ku-zin, ki je prišel na cilj daleč za mnogimi drugimi. Pogoji za tek so bili slabi: v začetku gesta megla, pozneje pa je mečno snežilo. Uspeh Fincev bi bil Lahko še večji, če bi startal tudi Kolehmainen in če bi Hakulinen, ki je startal z vročino, sploh mogel dokončati tekmo. Tudi Švedi so bili brez Jernberga, Norvežani pa brez Saksvika m Stokke-na. Vendar je bil prav Norvežan, Per Olsen, ki je danes prišel na čelo klasifikacije za nordijsko kombinacijo. Včeraj pa so bile tekme v smuku za. moške m ženske. Moška proga je . ^ila dolgi 260(1 m s 710 m viš. razlike in 13 vrati, ženska pa 3800 m s 560 m viš. razlike in 16 vrati. Med moškimi je zopet zmagal Norvežan Sjaastad, ki je seveda postal prvak v kombinaciji. Norveška je tudi zmaga v kombinacij: za ženske. Medtem ko je v slalomu zmagala Rusinja Sidorova. pa je v smuku padla in izgubila dragocene sekunde, tako da si je prvo mesto osvojila Nor-vežanka Hvammen. Tek na 15 km: 1. Hiiva (Finska) 1.00.39; 2. Kiuru (Fin.) Klasifikacija za kombinacijo: 1. Olsen (Norv.) 1.01.36 (240 točk); 2. Lia (Norv.) 1.05.48 (225.2); 3. Nieminen (Finska) 106.07 (223): 4. Maardalen (Norv.) 1.07.14 (219); 5. Gjel-ten (Norv.) 1.07.27 (218); 6. šuhoen (Fin.) 1.07.45 (217); 7. Stenersen (Norv.) 1.07.50 (216.6); 8. Eurgen (Norv.) 1 08.08 (216); 9. Kempainen (Fin.) 1.08.41 (215.8); 10 Gun-dersen (Norv.) 1.08,4 6(213.1). Smuk - zenske: 1. Hvammen (Norv.) 1.53.1; 2. Sidorova (SZ) 1.59.5; 3. Englund (Šved.) 2 04.4: 4. Bjoernbakken (Norv.) 2.06.2; 5. Lien (Norv.) 2.12.3; 8. Wassdahl (Šved.) 2.27.7. Smuk - moški: 1. Sjaastad (Norv.) 2.06.6; 2. Rokne (Norveška) 2.09.9; 3. Rye (Norv.) 2.J 1.8; 4. Taljanov (SZ) 2.12.7; 5. Nilsson (Šved.) 2.14.5; 6. Haektnnen (Fin.) 7.15.5; 7. Lunde (Norv.) 2.15.7; 8. An-dersson (Šved.) 2.17.4: 9. Gu-* stafsson (Šved.) 2.18.1; .10. Maansson (Šved.) 2.18.5. ROELN, 4. — Pod vodstvom dveh Rusov sta danes tu nastopili moštvi Kanade in Nemčije. Seveda pi moglo biti nikakega dvoma o izidu tekme, šlo je zgolj za rezultat. Nemci so v tej tekmi prejeli največ golov, vendar jim je uspelo, da so tudi sami zabili gol, kar pa se jim ni posrečilo v tekmi proti Cehom, (ki so jim zabili 8 »čistih« golov). Tekma tudi nima prave «zgodovine»: potekala je v glavnem tako, kot so Kanadčani hoteli. Popoldne je bila v Koelnu tekma za kriterij med Jugoslavijo in Italijo. Italijani so bili v vseh pogledih boljši, o čemer jasno govori tudi rezultat. Edini gol za Jugoslavijo je dosegel Cucek. Sodila sta dva Poljaka. Tudi Nemčija B je dosegla visoko zmago. Njena žrtev je bila Belgija. To tekmo je poleg avstrijskega sodnika sodil tudi Jugoslovan Pogačnik, ki je tako imel danes s sojenjem kar precej dela. PUESSELDORF, 4. — Američanom je uspelo priti do še ene zmage, ki jim je pomagala, da so vsaj začasno spet zasedli tretje mesto. A-meričani so že vodili s 5:0, ko se je Poljakom posrečilo, da so v eni minuti zabili dva gola in tako nekoliko zmanjšali razliko v rezultatu, ki pa jo je Američan Titus potem spet povečal. Jutri \ zvečer bo CSR nastopila proti Poljski v Krefeldu. Švica pa bo ob isti uri (20.) igrala v Koelnu proti Finski. ZDA bodo igrale popoldne proti švedski, medtem ko bo Nemčija imela prost dan. Kanada in Rusija bosta igrali v nedeljo. V edini tekmj za kriterij bo jutri popoldne nastopila Holandska proti Avstriji v Krefeldu. Evropskega še ne bo tako kmalu Obnovljeno pa je tekmovanje za ^Srednjeevropski DOkab Alpska kombinacija za »Pokal Kandahar«; Moški: 1. Sjaastad 0.94 točke; 2. Nilsson 6.02; 3. Rokne 8.34; 4. Gustafsson 8.95; 5. Lunde 30 22; 6. Bye; 7. Taljanov; 8. Maansson; 9. Haekinen; 12. 1.01.07; 3. Lennart Larsson ! Kohlemainen; 13. Groenfors. (Šved.) 1.01.34; 4. Olsen (Nor-j Zenske: 1. Hvammen 0.98 veška) 1.01.36; 5. Myyrae (Fin- točke; 2. Sidorova 5.74; 3. sna) 1.01.43; 6. Brenden (Norv.) .Bjoernbakken 10.92; 4. Englund 1.01.44; 7. Olsson (Šved.) 5.01.59; 8. Tiainen (Fin.) 1.02.01; 9. Sune Larsson (Šved.) 1 02.32; 10. Brusveen (Norv.) 1.02.59; 11. Oestvang (Norv.) 1 03.00; 12. Anikin (SZ) 1.03.03; 13 Kolčin (SZ) 1.03.28; 14. Soe-gaard (Norv.) 1.03.33: 15. Aa-stroem (Šved..) 1.03.41. 10.94; 5. Wassdahl 30.10. • • • V teku na 15 km za prvenstvo- Poljske je zmagal Karpifl pied Rubisom m Bukowskim, v kombinaciji pa Krzeptosvski pred Karpiflom. Med. ženskami pa je bila prva na 10 km Bukovva pred Pensko. Boljši Rusi od Norvežanov v hitrostnem drsaniu Drugi dan dvoboja v hitrostnem drsanju med Norveško ir, Rusijo se je končal z zmago Rusije, ki je dosegla 1356.167 točke proti 1370.002. ki jih je dosegla Norveška. Na sporedu sta bila se teka na 1500 in 10.000 metrov. Obakrat so zmagali Rusi. 1500 m: 1. Mihailov (SZ) 2’16”5; 2. Grišin (SZ) 2’18”2; 3. Lukašin (SZ) in Aas (Norveška) ex-aequo 2'18”4: 5. Be-spalov (SZ) 2’19"; 6. Johanne-sen (Norv.) 2’19”5; 8. Merku-Icv (SZ) in Kislov (SZ) 2T9"S (ex-aequo); 10. Sakunenko (SZ) 2’20’T. 10.000 m: 1. Gončarenko (SZ) 17’21”3; 2. Merkulov (SZ) 17’25"6; 3. Johannesen 17’29”8; 4. Andersen 17’31”7; 5. Seier-sten 17-36”8; 6. Aas 17’38"4; 7. Sakunenko 17*41 ”4; 8. Kislov 17’45”5: 9. šilkov 17'46”2; 10. Haugli 17’48”2. Končna klasifikacija: 1. Merkulov 192.553 točke; 2. Mihailov 192.810; 3. Johannesen 193.197; 4. Gončarenko 193.358; 5. Kislov 193.197; 6. Aas; 7. Sakunenko; 8. šilkov; 9. Be-spalov; 10. Elvenes. Na Dunaju je kongres evropskih nogometnih zvez, na katerem so med drugim razpravljali tudi o eventualni organizaciji tekmovanja za evropsko prvenstvo državnih reprezentanc. Predsednik italijanske zveze Barassi je predočil težave, če bi se evropsko prvenstvo organiziralo kot izločilno tekmovanje za svetovno prvenstvo. Pač pa bilo treba pripraviti tekmovanje, ki bi bilo popolnoma ločeno od prvega. Njegovemu mnenju se je takoj pridružil angleški, nato še jugoslovanski. nemški in drugi delegati. Pri glasovanju je tako predlog izvršnega odbora propadel. Po priporočilu Ba-rassija bo sestavljen drugi, t olj elastičen in bolj realističen načrt. Namesto umrlega podpredsednika. avstrijskega pravosodnega ministra Geroeja, je bil izvoljen predsednik madžarske nogometne zveze Sebes. fcklenili pa so, da obnove tekmovanje za «Evropski pokal« (pravzaprav srednjeevropski, »Mitropa-cup«), ki je bil pred vojno gotovo najbolj popularno mednarodno nogometno tekmovanje. Sodelovalo bo pet držav: Avstrija. Madžarska. Italija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Določeno je bile, da se tekmovanje prične prihodnje poletje. Vsaka država ima pravico, da vpiše dve moštvi: državnega prvaka : in drugega v prvenstvu. Tehničnemu odboru, ki bo vodil tekmovanje. bo predsedoval Avstrijec Alfred Frey. Govorili so tudi o načrtu za pokalno tekmovanje velesejem skih mest. Tako so baje načelno že pristala na udeležbo sledeča mesta: Milan. Dunaj. Basel. Budimpešta, Lozana, Barcellona, Frankfurt na Meni. Leipzig, London (ali Birmingham). Moskva, Pariz :n Zagreb. Izžrebali so tudi pet skupin po štiri moštva za mladinski nogometni turnir, ki ga prireja FIFA v Italiji. Žrebanje je dalo tak izid: Prva skupina; Francija, Romunija, Avstrija. Belgija. Druga skupina: Vzh. Nemčija, Zah. Nemčija, Portugalska, Italija. Tretja skupina: Bolgarija, Pcljsk«, Severna Irska. ?pa- ni.ia. Četrta skupina: Madžarska. Luksemburg, Turčija, Jugoslavija. Peta skupina: Švica, Anglija. CSR, Posarje. Tekme bodo v Firencah, Livornu, Sieni, Lucci, Eisi in Bologni. * * * Argentinsko moštvo Ne'velJ’s Old Boys je premagalo v nočni tekmi Lvon « 3:2. & % ijs V prijateljski nogometni tekmi je ljubljanski Odred premagal moštvo Uljanik vz Pulja z rezultatom 3:0 (1:0). Tekma se je odigrala pred približno tisoč gledalci v Pulju. Pred to tekmo je Odred v Izoli premagal »Izolo« z rezultatom 6:2 (4:2). I HAJDUK POVABLJEN N* MEDNARODNI NOGOMED TURNIR Desetega in enajstega »P ■ bo v belgijskem mestu A» v.-erpnu mednarodni DOS0 . ni turnir, na katerega je10 ‘ na reprezentanca povabua zen dunajske «\Viene» in_jj ^ škega nogometnega ** »Kaiser Lautern« tudi s" skega Hajduka. SplitČ3"' bodo udeležili tega hirFJ če jim bodo to dovolili prl ni športni forumi. f Rusi vabijo zahodne hokejisj Predsednik ruske zveze Korotov je Pos* ^ bilo vodjem kanadske da bi sestavili repreze® no moštvo Zahoda, ki mladi nastopilo v Rusiji 1L ti sovjetskim moštvom-;■ bolj primeren čas bi jiS konec marca ali začetek la. Korotov trdi. da bi ^ tekme gledalo na stadio0^^^ skovskega Dinama vsaj ljudi. Zdi se. da je jj naletelo na ugoden . :;eci da se bo kar v najk1*,. vic* času skušalo kaj napr® PLAVANJE 4J Z 2:29,2 je 14-letna n«19’" plavalka Birgit KlornP ^ dtljo zvečer postavila nemški rekord na 200 Dlad|j sto ter tako znatno Popr rej rekord, ki ga je sama ,5p postavila z 2:33.2. Ista P de]ja ka pa je prav tako v ne ^ zvečer izboljšala tudi rj na 400 m prosto: nov rf bt je 5:21,4, prejšnji Pa je 5:23,1, c# COLUMBUS, 4. - F°r lino. Havajec, ki študira „ — 'era! niverzi v Ohiu, je vc1 čer osvojil prvenstven’* na 1500 m s Drugi je bil z univerze v Michigan11' n«5 c ig:2l'5-časom ;!),' John 18-1««” Igor rerzijancev, ‘ vj«t-isvojil 80 akademik, si je osv.. sko prvenstvo v utnetne sanju. oogovorm »red«1* STANISLAV REN#’, fr* Tiska Tiskaiskl zavod ** mmo SKEDEjj Predvaja danes 5. z začetkom ob !*• film: la or Igralci: ., SILVANA PAMPA-N1* ' FRANCO FABRIZL C^ MILLO PILOTTO ^ MARCELLO MASTl! IANNI. Za dvoboj Humez - Langlois . so v pariški Športni palači nabrali 30.080.000 frankov vstop-r.ine, kar predstavlja rekord ! te palače. Pred tem so največ ] pobrali ob dvoboju Robinson -Villemam (28.800.000 fr.), Hu- \ mez in Langois bosta prejela j vsak 5.100.000 frankov. predvaja danes 5. <■ z začetkom ob 1*. ur film «Metro« Ustvarjena za ljubezen Igralci : ESTHER WILLIAMS. MARTP ssSg 3£= Vladimir Bartol? MLADOST PRI SVETEM IVANU vPrva knjiga) SVET PR VVLJIC IN ČAROVNIJE 45. Tretje poglavje? PRAZNIKI. IGRE, STAROŽITNOSTI Spominjam se iz otroških let sprevodov, ki so šli mimo naše hiše po Ulici Donatello in naprej po Novi cesti. Gledali smo jih s široko odprtimi, začudenimi očmi skozi okno in ni mi hotelo v glavo, ko je kdo izmed odraslih prepoznal v tej ali oni maškari kakega znanca, ki sem ga sicer tudi sam poznal. Nisem mogel verjeti, da je pošastno našemljena maškara. ki je tuleč drvela za drugimi po cesti ali razdivjana plesala s krohotom okrog lastne osi ali okrog slučajnega pasanta, tisti mirni in morda pohlevni človek, ki sem ga srečaval sleherni dan, ko je sel mimo vrtnega portona, na katerem sem se guncal. Saj to je moral biti povsem drug človek, sem si mislil. Kdaj se je pretvarjal? Ali sleherni dan, ko je šel mimo nas, ali sedaj, ko je plesal in skakal rjoveč in tuleč po ulici za drugimi maškarami? Najhujša groza me je obšla, kadar so maškare, ali posamič ali v skupinah, potrkale na nasa vrata. Groza, ki Ji je bila na dnu vendarle nekakšna pošastno sladka radovednost. Ge so bile maškare nam dobro znani ljudje, jih je mama pustila v hišo in ko smo se otroci poskrili ali za njeno krilo ali v kak kot, nam je prigovarjala, naj se vendar pokažemo na dan, češ, saj so maškare ti m ti naši znanci. Toda vsaj jaz si nisem upal kot otrok iz zavetja, dokler niso maškara odložile svojih mask ali »voltov«, kot smo takrat rekli. In še potem je bilo treba dovolj prigovarjanja, ca smo se pustili dvigniti ali vzeti v naročje. Mama ni marala pustovanja in nam tudi ni pustila, da bi se našemili, razen čez dan z navadnimi »volti« iz lepenke, ko smo bili nekoliko večji, smo se zato hodili preoblačit m šemit k našim znancem. Ivanovim staršem. Toda o teh bo prilika govoriti pozneje. 7. Pustovanje v okolici, vsaj pri Svetem Ivanu se Je bistveno razlikovalo od pustovanja v samem mestu. To smo občutili z mamo vred, ki nas pri Svetem Ivanu ni pustila na ulico, pač pa nas je nekajkrat vzela s seboj v mesto, da smo si ogledali pustni korzo. Starodavne domače šege, ki so se ob velikih praznovanjih zgostile v divji izbruh pradavnih poganskih instinktov, so navdajale mojo mamo z nekakšno grozo, ki ji je skušala ubežati. Zdi se mi. da je mama sama občutila nekje v globini krvi še vedno te instinkte, a se jim je skušala v svojem zavestnem jazu postaviti v bran. V Ljubljani mi 'e veliko pozneje večkrat odgovorila, ko sem jo kdaj opozoril na imenitnost teh starih običajev, med katere je spadala tudi narodna nosa in ljudska praznovanja: »Kaj sem pa jaz takrat vedela!« Nekdanji pustni korzo v Trstu je bil bolj ali manj posrečeno posnemanje drugih pustnih koraov v večjih italijanskih mestih. Tu si videl lepč in s fantazijo nališpane vozove, kdaj v obliki velikanskih labodov in drugih živali, kdaj v obliki rimskih dirkalnih vozov itd. Na teh vozovih so bile skupine maškar, povečini okusno oblečenih »maskaret«, ki so metale mimoidočim pasantom poleg koriandol in serpentin tudi prave konfete, take, kakršne delijo v mestu ob porokah. Mimoidoči so se tepli za te konfete, s strjenim sladkorjem ovite mandlje različnih barv, ki so Jih maskarete trosile v letih velikega blagostanja in prospentete Trsta v obilici. To praznovanje v mestu je bilo nekako gosposko, »civilizirano«, in je komaj še kazalo znamenja pradavnega poganskega izvora Pustovanje v tržaški okolici, vsaj pri Svetem Ivanu, pa je spominjalo na kurentovanje drugod po Sloveniji. V primerjavi s kurentovanjem na primer na Ptujskem polju je bilo svetoivansko pustovanje vendarle manj izvirno, vsaj kar ‘e mask tiče. čeprav nic manj divje. Tudi tu so prevladovale živalske in druge pošastne maske, ki pa niso kazale tako enotnega sloga kakor na primer ptujske. Ki so edinstvene no svoji izvirni fantastiki in ki so našle v slikarju Francetu Miheliču kongenialnega umetniškega upodobitelja. Naj lepše se je videla razlika med obema pustovanjema, med mestnim, ki je bilo posnetek pustnega korza iz drugih italijanskih mest. in med našim okohčanskim. Ki je nosim pečat starih slovansko-poganskih običajev, ko se Je v letih večjega širjenja mesta v okolico neposredno pred prvo svetovno vojno nekajkrat upal mestni sprevod gor do Rotonde pri bošketu in še naprej po Novi cesti (Ulica Raffaello San-zio). Takega vdora mesta v našo okolico se spominjam, ko sem kot otrok gledal skozi okno divjanje in razsajanje svetc-lvanskih maškar po Novi cesti. Hodile so ali se podile v večjih ali manjših skupinah, poplesavale okrog svoje osi ali okrog pešcev, ki so se slučajno znašli na ulici. Naenkrat so se domače maškare s krikom razbežale. Od Rotonde gor po Novi cesti se je prtzibal velikanski voz, jz-premenjen v laboda z na pol razprostrtimi perutnicami med katerimi je našlo mesto kakih dvanajst do šestnajst' lepo našemljenih maškaret. Voz je vleklo kakih šest ah osem konj. ki so bili prav tako svečano in pisano našemljeni. Ob vozu Je korakalo večje število maškar, oblečenih v viteze ali starodavne vojščake. Vsak je držal v roki dolgo helebardo. Te helebarde so v vojščake našemljene maškare molele proti mimoidočim in z njimi grozeče mahale okrog sebe. Za prvim vozom se je prizibal drugi in za tem tretji Ju TON Y 'e1j^zStl|eH°ai?kraSeni in P0lni plsan:h maškaret ^ jS vnricifiri ! daljši sprevod drugih maškar. Z vozov so £ $ Latirpc pierotke koriandole, serpentine in ko*nfeW Katere „o se kmalu začeli trgati otroci. p(! vN' »Pust« je bil slamnat mož, ki ga le nosilo na voda nekaj domačih fantov. Ob njem je stopala v d gt> našemljena maškara, rroz ah mladenič s poma^anitf-V; zoni in z masko čez oči. Sprevod se Je pomikal od VrfiPZ. naprej proti »Vali«, kjer je že čakala pripravljena S jpfi. Na travniku in okrog njega na zidovih se Je f, žica ljudi, domačinov in meščanov. Moia pojasnj'ev prsL pravi, da se je takrat zbral na »Vali« in '-'Krog nje f* ne&ti k je strmč m z začudenjem gledal ta njemu tuji m jW