-s Velja po pošti:
u celo leto naprej . K 28'—
za pol leta
P1
za četrt
13--6-50
ta en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo celoletno » 29'— ia ostalo Inozemstvo » 35'—
^ V upravništvu: ss
Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . > u-20 ia četrt » » . » 5-60 ta en meseo » . » 1-90 Za potlljanje na dom 20 v, na neteč. — Posamezne Stev. tO v.
SLOVENEC
===== Inseratl:-n
Enostolpna petltvrsta (72 ma): ia enkrat......po 15 v
sa dvakrat ia trikrat . . . » več ko trikrat
13 • 10 » » 0 .
T reklamnih noticah stan* enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratne« objavljenjn primeren popust.
v sik dan, Isvzemši nedelje ia praznike, ob 5. url popoldne.
tmr Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. 0/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae aa ■■ sprejemajo. — Uredniškega telefona ste?. 74. m
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 8. i p Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 4 strani. "^C
Jugoslovanska diisbI krščanska.
(Posnetek iz predavanja K. S. Z. 2. novembra.)
V ponedeljek je predaval gospod Janez Kalatt o jugoslovanski misli s stališča krščanskega in praktičnega. Izvajal je:
Odkar smo se vozili letos začetkom avgusta s parnikom po dalmatinskem morju na dijaški sestanek v Spljet in ev-haristiški v Dubrovnik, mi vedino šumi po glavj ona leipa pesem: »Iz bratskog za-grljaja — poleti pjesma sveta!...« Ta pesem ima jako lepo melodijo, pa še lepšo idejo. To je himna jugoslovanske vzajemnosti , . .
Pot v 'Dalmacijo, skozi Hercegovino, Bosno, Slavonijo in Hrvaško je izredno zanimiva. To pot 'priporočam vsakemu izobraženemu S. o vencu, ki kaj potuje. Naši ljudje hodijo po Švici, Italiji., Nemčiji, Franciji itd. — lastne zemlje pa ne poznajo. Komu n. pr. pride na misel1, da bi šel proučevat slovensko mejo, ali ogrske, beneške Slovence? ZatO' se nam meja tako krči, 'ker je za to premalo zanimanja. — Isto in še Ibolj pa velija o zemlji hrvaški. To nam je terra incognita. In 'kako zanimiva je ta zemlja — v zemljepisnem in narodopisnem pogledu! V Dalmaciji imate sinje morje z nebrojem otokov in oto-c"/čev in nekaterimi krasnimi točkami, v Hercegovini imate kras. železna cesta za Neretvo jako romantična, prelaz med Hercegovino in Bosno podoben Semrne-ringu — in vendar, kdo ga pozna? — Bosna podobna našim krajem, ima v sebi tudi si a krasne divje - romantične pokrajine; Slavonija in Hrvaška —deloma jako rodovitna ravan, deloma gričkovita dežela z lepimi vasmi, sredi katerih se belijo čedne cerkve in cerkvice. — Še bolj zanimiva pa v narodopisnem oziru. Tu prebivaj oni, ki jih imenujemo svoje brate. Tu prebiva hrvaško ljudstvo, dobro, pri-prosto, pobožno — a nekoliko zanemarjeno. Vrzel med inteligenco m ljudstvom je prevelika. Hrvatje delajo, žal, le previsoko politiko; za ljudstvo se pa premalo zanimajo. Edini Radič je uvidel, da je v kmetu naša zaslomba in naša bodočnost. Zato so v oziru ljudske organizacije za nami zaostali. Priznavajo naš napredek in nekateri si žele od nas pomoči. Naš kulturni poklic je, da jim priobčimo, kar sami imamo. In v tem naj obstoji naša jugoslovanska vzajemnost!
Govornik poda nekaj slike o posa-
meznih hrvaških deželah. Najprej o Batio-v:ni, nje političnih m verskih razmerah. Zdaj teče že šesto leto, kar v Djakovem nimajo škofa, — mažarska vlada pa spravlja lepe škofove dohodke. To so hujše razmere kakor na Francoskem! A hrvaška javnost na to molči! ... V 'Dalmaciji je dr. Smodlaka s svojo agitacijo napravil mnogo zla; premotil delavce in tudi precej kmetov pridobil na svojo stran. Vsaj zdaj bi bil čas, začeti s krepko katoliško akcijo. Misel o II. hrvaškem katoliškem shodu, izrečena v Dubrovniku, je našla nekaj odziva. Drugi menijo zopet: iiie samo hrvaški' ampak jugoslovanski. Kje naj bi bil in kdaj? . . .
Tretja dežela hrvaška je Bosna s Hercegovino. Podatke o tej je povzel predavatelj iz knjižice jezuitskega patra Puntigama, ki je — rodom Nemec — 'bil 17 let profesor na škofijski gimnaziji v Travniku. Knjižica »Unsere Zukumft in Bosnien« hoče avstrijske katoličane opozoriti na katoliške brate v Bosni. Aiko se pa Nemci1 zanimajo za bosenske hrvaške katoličane, koliko več vzroka imamo mi Slovenci! — Nekaj misli iz te kn ižice: Bosna je dežela krasna, a nesrečna, 400 let je ječala pod turško peto. Kristjani so prestali celo to dolgo dobo pravo mučeništvo. Koliko jih je 'zaradi vere zgubilo življenje! Premoženje pa vsi. Kdor ni hotel odpasti, vzeli so mu vse. Sedanji begi-posestniki so odpadniki. Zato so pa katoličani v Bosni — siromaki. Kako so se torej katoliški oziroma hrvaški Bošnjaki razveselili okupacije, pričakujoč svoje rešitve od Avstrije. Bili so pa žal, v marsičem v svojih upih varani. Avstrijska vlada — tega ta knjižica ne pove — je pač mnogo storila za germanizacijo Bosne, ljudstvo pa zanemarjala. Kljub temu so Hrvatjt zopet z največjim veseljem pozdravili vest o aneksiji. Turki in Srbi so mrko gledali, katoliški Hrvatje pa razodevali na vse načine svoje veselje. — Ali pa je re's aneksija prinesla katoličanom zlato dobo? Težko! Bosanci dobe sedaj svoj deželni zbor. A Hrvatom se ž njim ne obeta nič kaj dobrega. Tri veroizpo-vedanja — katoliško, pravoslavno in mo-hamedansko — vsako bo dobilo število zastopnikov po razmerju svoje številnosti. In Hrvatje oziroma katoličani, katerih je le 22 odstotkov, bodo v njem najmanjša stranka. Ako se še Srbi in mohamedanci koalirajo, bodo katoličani že celo spodaj. Hrvatom bo manjkalo tudi dobrih zastopnikov. Franjevci nimajo volivne pravice, seljaki so premalo izobraženi, saj je v Bosni še 80 odstotkov analfalbetov, a katoliške svetne inteligence manjka.
*V tem oziru tudi za bodočnost nič dobro ne kaže. Hrvatje svojih sinov zaradi
revščine ne morejo dajati študirati. V gornji gimnaziji v Sarajevu ni nad deset katoliških dijakov; in na drugih gimnazi-jih ni nič bolje. In oni ki študirajo, zaradi .siromaštva ne 'morejo izštudirati. Kako potrebne bi bile kake podpore, ali ustanove za katoliške dijake v Bosni', kako potreben tudi konvikt za katoliške dijake v Sarajevu, kakor ga imajo mohamedanci! Najsvetejšo dolžnost, katoličane v Bosni podpirati, :bj imela avstrijska vlada, — zakaj Hrvatje so edini Avstriji trd a n i i n z a n e s 1 j i v i element v Bosni. Srbi kot imohamedani oboji imajo svoje srce tam zunaj boseli-skih meja. Bosenski Srbi dobe mnogo podpore iz Srbije — Hrvatje od Avstrije ne. Vlada hoče veljati za enako pravično vsem veroizpovedanjem. Ja, ko bi bila naša vlada tako skrupulozno pravična na vse strani! A dočim za tisto peist Kočevar-jev napravlja celo gimnazijo in gradi veliko palačo, za drugo pest Nemcev v Ljubljani pa spet svojo gimnazijo, — Slovenci še ljudskih šol nimajo! Kje tukaj tista pristranost, ki jo vlada v Bosni tako silno spoštuje, — ko bi vendar delala -le v svojem lastnem interesu, ko bi sebi zveste predvsem podpirala! Ako Srbi katoličane kulturno vilsoko nadkrilijo, Avstrija še vedno ne bo trdna v Bosni . . . Pisec nadalje opozarja na hrvaško Obrtno in delavsko mladino v Bosni. Socialna demokracija je jako močna in terorizira vse. Podpirajo in negujejo jo Srbi. Ce Srbi vzgoje vso inteligenco, v zvezi s socialisti pa pridobe vse delavstvo, kaj ostane potem še katoličanom? 'Nujno je torej potrebno katoliško delavsko mladino organizirati, zavarovati in jo iztrgati iz rok socialne demokracije. — Dalje govori knjižica o bosenskih katoliških otroeih-sirotah, ki jih ima na vratu skoro vse požrtvovalni, a pod 'silnim bremenom ječeči nadškof Stad!er. Pove par zanimivih zgodbic iz tega poglavja, kako večkrat dobi Stadler pred svojimi vrati kopico otrok, ki naj jih preskrbi . . . Največji siromak v Bosni je pa naš ljubi Zveličar v svojih cerkvah, če se smejo tako imenovati. Na knjižici je naslikana neka šupa, postavljena od vojakov za časa okupacije, ki zdaj služi za mestno župno cerkev v Doboju. Hiše in cerkve ponekod v Bosni in. Hercegovini so podobne pasjim utam. sltotako ubožna je notranja oprava cerkva. Kako dobrodošli bi kaki cerkveni paramenti, nekoliko obrabljeni, pa vendar še rabljivi, pri' nas že zavrženi, ko bi se poslali v Bosno! Velik siromak v Bosni je tudi katoliški duhovnik. Živi le od milo-darov svojih vernikov, ki so sami največji ■siromaki. Nek župnik je iležal bolan na postelji, brez vse postrežbe; edino, kar je
imel, je bil hleb trdega 'kruha, ki si ga Je moral sam rezati. Drug duhovnik je ležal! v bolnici; zdravnik je konstatira!, (da je bolezen od stradanja. 'Dobrodošle bi za Bosno vsakovrstne knjige 'za duhovnike, pisane v latinskem, kakem slovanskem ali nemškem jeziku. Prj nas se večkrat ne ve, kam s knjigarni po kakem umrlem: duhovniku. Pošljimo jih v Bosno! Sprejema jih semenišče v Sarajevu.
Po Vsem tem^ je sedanje stanje in prognoza za bodočnost katoliških Hrvatov malo vesela. Zato potrebuje vsestranskih simpatij in pomoči svojih bratov zunaj domače dežele. Nemci, Mažari, Srbi, Judje preže na Bosno, — ne pozabimo je tudi mi! 'Nemški katoličani, opozorjeni na Bosno po tej knjižici, zbirajo za bosenske katoličane. 'Nam so dvakrat bratje, — mislimo nanje tudi mi! Kdor želi Oddati kak dar ali v denarju, ali v blagu: cerkvenih paramentih, knjigah za duhovnike, ali tudi navadni obleki za bosenske sirote, jih je pripravljen sprejemati in odpošiljati predavatelj v Bosno. Zaradi večje priročnosti je pa naprošena in pripravljena Ničmanova (Katol. tiskovnega društva) prodajalna za sprejem takih darov, odkoder se bodo pošiljali v Bosno.
IPrav bi bilo tudi, da bi naši ljudje, ki hočejo iti po svetu za kruhom, mesto v Ameriko šli v Bosno, kjer je zemlja jako rodovitna. S tem bi se katoliški element doli ojačil.
'Kakor vidite — sklepa predavatelj je moje predavanje postalo nazadnje čisto praktično. Pa je tudi prav tako! Kaj je komu pomagano z lepimi1 besedami o> jugoslovanski vzajemnosti! Naše 'geslo; bodi: Bratom na pomoč! Pomoč intelektualno, da jih dvignemo s krščansko organizacijo: pomoč tudi materialno, kolikor je 'zmoremo.
Predavatelj je med govorom pozdra* vil in predstavil navzočega bosenskega franjevca 'P. Tomaža Zubca iz Mostara, ki pobira milodare za neko cerkev v Hercegovini, ter tri bosenske dijake, ki so prišli v na'šo »Zadružno šolo«. — Občinstvo jih je burno pozdravilo. — Navzoči Bošnjaki pa so po predavanju' izjavili, da je predavanje podalo popol'noma točno sliko o hrvaških in posebe o bosensko-hereegovskih razmerah.
Živela torej dejanska vzajemnost jugoslovanska!
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo* :: vencev v Št. Ilju! ::
LISTEK.
Slovansko pismo.
Pruski protestantje na Češkem. — Delovanje pruske naselbinske komisije. — Lužiško - srbski pesnik umrl. — Odkritje spomenika prvemu ruskemu tiskarju. — Plavajoče cerkve. — Bivši slovaški poslanec v ječi. — Črnogorsko sodnijstvo. Sofija in Belgrad. — Drobne vesti iz
slovanskega juga. Češki katoliški listi poročajo, da je Prusko protestantsko _društvo Gustava Adolfa ustanovilo na Češkem v Henriko-veni Gradcu nov protestantski vikarijat. Vrhu tega podpira na Češkem razna zavetišča ter vzdržuje 112 pastorjev. Ze dalje časa je mogoče opazovati, da pruski Protestantje zelo skrbijo za Češko. Vejo namreč, zakaj. Saj ni nobena skrivnost, da pruski protestantizem ima s češko deželo posebne politične namene. Prusi pričakujejo, da njihove marke, ki jih pošiljajo na Češko, bodo jim enkrat prinesle velike obresti. Društvo Gustava Adolfa se je začelo za Češko najbolj brigati od 'iste dobe, ko je avstrijska vlada odpravila češke jezikovne naredbe in ko je začel zoper češki narod pihat iz Dunaja °ster veter. Mogoče, da je ta pruska pro-
paganda protestantska bila avstri:'ski vladi kot podpora nemštva prav po volji, toda ali bode tudi državi v korist, je drugo vprašanje. V Ie-ti kulturno - verski smeri bojuje se tajen in neopazen, počasen sicer, a zato tembolj usodepolen zgodovinski boj med habsburško in hohenzolcrnško dinastijo. Dozdaj pa baš na najbolj vročeni ozemlju na Češkem prusko - neiriški napori nimajo veliko uspeha. V nobeni deželi ni toliko konverzij h katoliški Cerkvi kakor ravno na Češkem. V prvi polovici leta 1909. se je povrnilo h katoliški Cerkvi v štirih čeških škofjah 375 oseb, dočim v prvi polovici leta 1908. samo 306. Od obeh protestantskih veroizpovedanj, augsburškega in helvetskega jc prestopilo h katolicizmu -'09 oseb (leta 1908. samo 19.3), od starokatolicizma 50 oseb. Veselo dejstvo tudi ;e, da odpad k brezverstvu navzlic veliki agitaciji i»svobodomiscl-cev« se manjša in da ravno iz brezverskih krogov se je število tistih, ki so se vrnili h katoliški Cerkvi, skoraj potrojilo nasproti lanskemu letu.
XXX
Pruska naselbinska komisaja marljivo deluje zoper Poljake. Po najnovejših poroči, i h ima že v gneznenskem okraju 85.000 oralov ali 38 odstotkov celega okraja, torej skoraj polovico že v svojih rokah. Predno sc je naselbinska komisija
ustanovila, bilo je v gneznenskem okraiti 30.400 Poljakov iti 10.100 iNemtev. Pri zadnjem ljudskem štetju se je naštelo 34.400 Poljakov in 17.900 Nemcev. Haka-tistični listi se sedaj veselijo, da se je v teku 20 let nemško prebivalstvo pomnožilo za 7800 duš; koliko miljonov mark se jc za to potrosilo, o tem pruski tisk — •molči.
XXX
V Pančicah na Saksonskem je umrl župnik Jakob Bart, največji pesnik lužiških Srbov, kj je bolj znan pod pesniškim imenom Cišinski. Pomen Cišinskega v boju za obstanek lužiško - srbskega jezika je izreden in zato izguba tega moža ic za duševno lužiško - srbsko življenje zelo težek udarec. — Jakob Bart se je porodil 20. avgusta 1856. Ko je dovršil šolsko izobrazbo doma in v Budišinu, vstopil je v lužiško - srbsko semenišče v Pragi. Tu je obiskoval tudi gimnazijo in dovršil bogoslovje. V Pragj se je naučil tako dobro češki, da je pošiljal literarne prispevke tudi v nekatere češke liste. Ko je bil posvečen za duhovnika, bil je kaplan v srcu svoje domovine, ali kmalu Je bil premeščen v ponemčeno župnijo Šcrahov in potem v Draždane in na zadnje v Saksonsko Kamenico — vedno le kot kaplan; kaplan je bil do svojega 45. leta, ko jc postal župnik v nemškem trgu Radeberg, kjer jc bil
Cišinski samo dve leti. Leta 1903. Je bil Cišinski upokojen, ker je bil prevzeli uredništvo »Lužice«, edinega leposlovnega lužiško - srbskega lista ter ga je ure-doval do svoje smrti. Kot pesnik je bil Cišinski vnet posnemalec čeških pesnikov, Vrchlickega in zlasti Cecha. Iz poezij Cišinskega odseva tragičen položaj lužiških Srbov, ki so kakor znano, majhen otok v nemškem morju. Njegova poezija je večji-del lirična, ali nahaja se v nji mnogo izvirnih, novih, modernih tokov. 20. avgusta leta 1906. je srbska »Lužica« slovesno obhajala 501etnico svojega pesnika in te dni je že plakala pri njegovem grobu.
XXX
V Moskvi se je pred kratkim vršilo slovesno odkritje spomenika prvega ruskega tiskarja Ivana Fedorova. Pri ti priliki se je otvorila razstava, ki je predstavljala zgodovinski razvoj slovanskega tiska zlasti moskovskega »pečatnega dvora«, ki je začel svojo delavnost z izdajo »Apostola« v letu 1563.—1864. pod uredništvom: Fedorova in njegovih tovarišev. Razstave se jc udeležilo 40 odličnih slovanskih tis-kartiic. ki so tiskale svoje knjige s cirilico in ki so predstavljale blizu 200 let razvoja slovanskega tiska (1491—1708). XXX
Nekateri ruski svečeniki prosijo sv. sinod, da naj sc mapravijo za tiste ribiče,
Pred važnimi odločitvami.
Ljubljana, 5. novembra 1909.
Včerajšnji sklep »Slovanske Unije«, ki je bil sprejet na dr. Šusteršičev predlog, je vzbudil med Nemci veliko žalost. Kako li ne? Saj se jim pod sedanjim sistemom tako dobro godi. da se jim bolje ne more. Zdaj pa pride »Slovanska Unija« in zahteva. naj se izpremeni zistem. Udri in lop po dr. Šusteršiču. Ga že zopet napadajo in pogrevajo staro laž, da hoče postati minister.
Senzacija včerajšnjega dne je bilo poročilo, da je pripravljen Bienerth odstopiti, če opuste Slovani svoje stališče. Govorilo se je. da bi Bienerth šel. drugi ministri bi ostali in bi neki član (Weis-kirclmer ali Bilinski?) nadalje vodil začasno vlado kake tri do štiri tedne, da se sestavi parlamentarni kabinet. Cehi so izjavili, da se ne morejo vezati, ker jim ni znana oseba prihodnjega moža. Nemško časopisje že zdaj žaluje, ker počasi uvi-deva, cla Nemci proti Slovanom ne bodo dolgo plesali svojega otroškega plesa.
Vsekakor stojimo pred važnimi dogodki. Tako, kakor zdaj stoje stvari, ue more iti daije. Nemci ne bodo zgradili svojega germanskega stolpa do neba. Sedanje zatiranje Slovanov preide, ker bi bilo za Avstrijo največje usodepolno zlo, če bi se vladalo proti Slovanom. To je tem manj mogoče, ker je
zunanji položaj nad vse resen.
»Reichspost« objavlja pod zagiavjem »Iz trozveze?« senzačen članek, v katerem se pr.poveduje, da obsega pogodba v trozvezi določilo, da se odškoduje Italija, če razširi Avstrija svojo posest na Balkanu. Pri pogajanjih je Italija leta 1887. zahtevala v slučaju aneksije Bosne in Hercegovine Trident. Napetost med našo državo in Ital.jo obstoja, kakor tudi odno-šaji z Rusijo mso prisrčni. Zato je tem ne-umnejše burke na škodo Slovanov v naši državi.
»Slovanska Unija«.
Globinski nadaljuje pogajanja s »Slovansko Unije , ki ima danes zopet sejo, v kateri se bo razpravljalo o odgovoru »Poljskega kola glede na včerajšen sklep »Slovanske Jednote-. V -Slovanski Uniji« baje še niso edini, ali naj se zahteva uradniška ali parlamentarna vlada. Toliko stoji, da računajo tudi Poljaki, da Bienerthova vlada odstopi. Po drugih poročilih se »Slovanski Uivji« ne gre toliko za Bienerthovo osebo, kolikor za rekonstrukcijo vlade sporazumno s »Slovansko Jednoto«.
Med Nemci.
Zvršilni odbor nemških svobodomiselnih strank je včeraj zboroval. Revčke je grozno bolelo, 'ker Čehi ne prenašajo tiho iu mirno nemških batin in ne poljubljajo roke, ki jih tepe. Izjavili so začudenje. da Cehi protestirajo.
»Vaterland.; grozno izdeluje Schrei-nerja. Se slovanski listi možu niso pravili tak.h, kakor »Vaterland«, ki vrže Schrei-nerju v brk, da zasluži priti pred častni soci, ker je izpremenil nemško krajansko ministrstvo v posredovalnico za službe. Nemci imajo vzrokov dovolj, da odstranijo Schre nerja itd., itd.
Čehi proti vladi.
Na shodu vsili čeških poslancev v Pragi so sklenili resolucijo, v kateri ogor-
čeno obsojajo deželne postave za štiri alpske pokrajine. Navedene postave kršijo ustavna določila, ki priznavajo vsitn narodom v javnem življenju, po šolah in uradih, h katerim spadajo tudi avtonomni, enake pravice. 'Po državnih temeljnih postavah se ne jamči obramba narodov le v sedanjosti, marveč tudi v razvoju, medtem ko zdaj sankcion.rane postave zabranju-jejo razvoj nenemških narodov. V pravnih in socialnih življenjskih vprašanjih jc oškodovanih stotisoče Cehov, zavira jim petič.jsko pravo in jim onemogoča, da občujejo v materinem jeziku z avtonomnimi oblastmi in z magistrati. Cehe ne briga, če pade Dunaj v vrsto nižjeavstrij-skega provincialnega mesta, protestirajo, da s silo raznaroduje ne zgolj čeških, marveč tudi sinove vseh ostalih slovanskih in nenemških narodov. Češko delo, češka podjetnost bogatita Dunaj in Nižjo Avstrijo, za to naj postane Celi v - rezidenci njegovega Veličanstva parija v glavnem mestu polinacionalne države. Postave štirih alpskih dežela pomenjajo izzivajoče nasilstvo večine prebivalstva po manjšini. Dunaj je dokazal s svojim protikulturnim šovinizmom, da ne razume biti glavno mesto države in vseh narodov. Bienerth je dokazal, da se je uklonil nemškemu diktatu, dasi je slovesno obetal nepristranost, se je udal demagoški polit.ki ljudi, ki so prirejali proti Cehom plačane poulične demonstracije. Slovesno je proglašal vladarjevo geslo »viribus unitis«, a kapituliral pred umetno razburjeno ulico. Cehi ne zaupajo več avstrijski pravičnosti in postavni zvestobi. Cehi zamorejo zauipati edinole moči svojega naroda.
Ministrstvu, ki je predložilo te postave v najvišjo sankcijo, absolutno ne zaupamo. Napovedujemo mu najostrejši boj, kakor tudi sistemu, ki ga reprezent.ra. Z ministrstvom, ki je tako cinično pokazalo svoje sovraštvo češkemu ljudstvu, je češka delegacija končala svoje račune.
Češki socialno-demokraškl poslanci
so imeli včeraj klubovo sejo. Obsodili so znane deželne postave in izjavili: Ker je Bienerthova vlada glavni krivec napada na Čehe, je izgubila zadnje pogoje za svoj obstanek in tvori njen nadaljnji obstoj veliko politično nevarnost. Klub svari pred vporabo § 14.
Odsek za socialno zavarovanje
je imel dne 4. t. m. sejo. Pri nji se je izvolil v pododsek dr. Krek. Sklenilo se je. da se nadaljuje tam, kjer se je v prejšnjem zasedanju končalo. Pododsek je dozdaj obdelal šele tri paragrafe. Daljši razgovor je bil o tem, kako naj se delo uredi. Večina je bila izprva teh misli, naj pododsek nadaljuje svoja posvetovanja in naj šele, ko en oddelek izdela, pride s poročilom pred celi odsek. Konečno je pa vendarle obveljalo mnenje, ki sta ga zastopala dr. Licht in dr. Krek, naj namreč celi odsek takoj prične svoje delo in naj najprej vzame §§ 1—15, ki govore o dolžnosti zavarovanja, v pretres. Po izvajanjih imenovanih dveh poslancev je določil predsednik, da bodo odsekove seje v petek, soboto in v torek. Dr. Zahradnik je zahteval od vlade, naj se izreče, ali hoče vplivati, da se soglasni sklep državnega zbora, naj bo odsek stalen, tudi čimpreje izvrši. Predsednik Buzek bo v tem smislu govoril z ministroma Bienerthom in Haerdtlom.
Sekčni načelnik Woif je poudarjal, da vlada priznava potrebo socialnega zavarovanja. Splošna vojaška dolžnost in splošna volivna pravica zahtevata, da se poskrbi za posameznika, ko obnemore. Vse stranke trdijo, da se mora vprašanje o socialnem zavarovanju izločiti iz poli-tiškega meteža in kmalu rešiti.
Predloga zakona proti pijančevanju se je v socialno-političnem odseku dne 4. t. m. sprejela neizpremenjena. Za poročevalca v zbornici je določen dr. Stojan. Vlada je ta zakon sedaj že sedmič pred-lož.la, a še nikoli ni prišel v razpravo v zbornici.
Predloge, ki se tičejo zavarovanja proti toči in drugim, elementarnim nezgodam, so se izročile poročevalcu dr. Lichtu.
Železniški odsek
je razpravljal včeraj o povišanju tarifov južne železnice in izvolil v ta namen pododsek.
Justični odsek
je rešil zakonske načrte o povišanju eksekucije proste višine plač in dnin, o izpremembi kazenskega reda, o pupilarni varnosti1 nekaterih deželnih zadolžnic.
Poljedelski odsek.
Določili so več poročevalcev in jim nakazali poročila.
PONEVERJENIH 370.000 KRON VRNJENIH.
Iz Tridenta poročajo: V sredo je dobila »Banca cooperativa« v svojo last nazaj 370.000 K, ki so ji bile poneverjene. Neki menih tridentskega samostana je obvestil vodstvo banke, da je ukradena svota pri njeim slhranjena. Denar je dobil pod pečatom spovedne molčečnosti. Banka je takoj prevzela denar.
GRŠKI UPORNI ČASTNIK TYBALDOS UJET.
Atene. 5. novembra. Tybaldosa in negovega tovariša, častnika Dimulis, so v sredo o polnoči ujeli, kot sta hotela pritj v mesto. Izjavila sta, da sta hotela zato priti v mesto, da bi se izročila oblastim. Oba častnika sta bila oblečena v delavske oibieke.
UPORNI GRŠKI MORNARJI.
Atene, 5. novembra. Podčastniki in moštvo vojne ladje »Hydra«, na kateri so v zaporu štirje častniški namestniki, ki so se udeležili upora, zahtevajo, da se upornike odstrani iz ladje ter groze, da toliko časa ne bodo izvrševali službe, dokler se sne ugodj njihovi zahtevi. Kapitan ladlje »Ghinis« je pomiril moštvo. Vse zaprte častnike so vsled previdnosti odstranili iz ladje.
GRŠKA VOJAŠKA ZVEZA — UKAZUJE.
Atene, 5. nov. Tybalda se bo kaznovalo samo vsled političnega prestopka, in je zaradi tega njegova smrtna kazen izključena. Vojaška zveza je prepovedala vsako debato v zbornici glede dogodkov pri Salamisu. Poslanci so se temu ukazu uklon.li. Kraljevi grad varujeta dve eska-droni konjeništva in en pehotni bataljon.
BARON LOUIS VEČERA UMRL.
N e w Y o r k , 5. novembra. Avstrij-sko-ogrski konzuli v Denveru, državi Co-lorado, naznanja, da je baron Louis Večera preteklo nedeljo zvečer umrl. Večera, čegar ime so spravi ali v zvezo s tra-
ki zlasti v sibirskih rekah skoraj tričetrt leta jzvršu ejo svojo obrt, plavajoče cerkve (na ladjah), da bodo tako mogli izpolnjevati svoje verske dolžnosti. V prošnji se pravi, da tistih izseljencev je veliko število in so zelo oddaljeni od vasi; da bi si sami cerkev sezidali, o 'tem zlasti zbok njihove revščine ne more biti govora. S pomočjo plavajoče cerkve bi se j'm ponudila prilika, da morejo izpolniti svoje verske dolžnosti in bi se na ta način obvarovali raznih sektantov, ki med inj'mi razširjajo svoje krivoversko učenje.
XXX
Nulla dies sine linea ... Ni skoraj dneva, da bj slovaški listi ne objavili poročila, da ,;e bil zopet nekateri Slovak obsojen ali pa da je nastopil zapor, katerega pasiven predmet je nekateri slovaški pisatelj, poslanec ali sploh za slovaško stvar delujoči Slovak. 1. novembra je odšel bivši slovaški poslanec pezinskega okraja, dr. Milan Ivanka v Vacov, da bi tam v državni ječi celo leto premišljeval o tem, ali kandidat za državni zbor v svojih programovih 'govorih more jn sme razlagati program svoje stranke s takšnimi besedami, katere se ravno tako glasijo kakor besede temeljnega deželnega zakona — zakona o ravnopravnosti narodnosti na Mažarskem, Dr. Milan Ivanka se je ves ras svojega dveletnega parlamentarnega delovanja odlikoval po svoji odkritosrčnosti, pogumu, govorniški spretnosti in duhovitosti. Večkrat je svojega nasprotnika tako zavrnil, da ie bil smeh na strani Ivanke. V narodnem oziru je bil čist, zvest, seriozen mož, ki niti za
ped ni jenjal od slovaškega narodnega programa in od temelja, na katerem že sto let stoji stvar slovaškega naroda.
XXX Sedaj, ko se začne v .kratkem sod-nijska obravnava zoper zarotnike zbok zadnje črnogorske afere, je zanimivo izvedeti, kakšno je sodnijstvo na Črni Gori. O črnogorskem sochrjstvu je prinesel neki ugledni srbski belgradski list zanimive podatke, od katerih navajamo sledeče: Po ustavi, ki jo je knez Nikola dal črnogorskemu ljudstvu, imeli so b:ti nastavljeni do leta. 1912 pri vseh črnogorskih sodiščih strokovni pravniki. Dozdaj pa o tem ni ne duha ne sluha. Nasproti, ko je prišel na 'krmilo dr. Tomano-vič, bili so od državne službe odpuščeni vsi 'njegovi nasprotniki, med katerimi ie bilo veliko število pravnikov. In na njihova mesta so prišli možje, pri katerih se je več g.edalo na naklonjemost do starega režima, nego na strokovno sposobnost. Tako so bili pri sodnijski obravnavi, ki se je vršila pred poldrugim letom na Ce-tinju zbok afere z bombami, navizoči samo trije pravniki; drugi sodniki so bili: neki bivši učitelj, en svečenik in en mohameda-nec, ki je dovršil samo ljudsko šolo. Pri vseh črnogorskih sodiščih je danes samo nekoliko pravnikov. Predsednik okrajnega cetinjskega sodišča je učitelj, v Nikšiču je svečenik, v Baru učitelj in tako po vrsti po celj Črni -gori. Če so predsedniki sodišča takšni, potem si lahko mislimo, kakšni so drugi sodniki; celo pri deželnem sodišču v Cetinju e sodnik znani Janko Milič, ki je dovršil samo ljudsko šolo.
XXX
Uprava mesta Sofije objavlja pravilne statistične podatke o gibanju prebivalstva v bolgarski prestolnici. Po le-teh podatkih je bilo v Sofiji v zadnjih desetih dnevih 88 porodov in 30 smrtnih slučajev. Od 30 umrlih je umrlo pet zbok tuberkuloze. K tem podatkom belgradska »Politika« dostavlja: Pri nas je čisto drugače. V Belgradu je praviloma več smrtnih slučajev nego porodov, in ako bi ne bil tako močan pritok naseljencev, bila bi srbska prestolnica .kmalu mrtvo mesto.
Letčs -je bilo na sofijski univerzi za 25 do 30 odstotkov več vpisov nego lani, tako da bode imelo sofi'sko vseučilišče letos 1500 do 1600 poslušalcev in poslušalk. Vpisovanje se je končalo šele 23. oktobra. Največji naval je bil na fizikalno-matema-tični oddelek.
V	Haskovu na Bolgarskem je začel izhajati nov (bolgarski list pod naslovom »Pravdina«. List je glasilo novoustanovljene krščansko-socialne stranke. Namen lista je prinesti malo luči v kaos raznih bolgarskih političnih strank in mnenj.
Na rimskem vseučilišču so se začetkom šolskega leta začela predavanja v srbskem jeziku. Profesor belgradske gimnazije g. Miodrag Ristič je bil imenovan za lektorja srbskega jezika na rimskem vseučilišču.
V	mnogih srcmsk;h selili so Srbi sklenili, da ne dajo dece v prvi in drugi razred Hudskih šol. ker >e ban Rauch izdal nepostavno naredibo, da se v teh razredih ne sme rabiti cirilica, temveč da se ves pouk mora vršiti v latinici.
gično smrtjo prestolonasled'n:ka Rudolfa, so avstrijske oblasti vedno nadzirale. -Amerikanska policija je prosila avstrijske oblasti, da doženejo identičnost trup a.
FERRER IN VATIKAN.
Rim, 5. novembra. »Corriere J1 Italia« priobčuje neko brzojavko iz Madrida, ki se glasi: »Resnica je, da je kardinal državni tajn.k Merry del Val iz lastnega nagiba predlagal papežu, naj se po-roča Španski po diplomatičnem potu, da je Sveta Stolica pripravljena, posredovati v prid pomiloščenja Ferrerja, ako bi bilo to Španski ljubo. Papež je bil tudi s tem predlogom zadovoljen. Med pogajanji pa se je že izvršila obsodba.« K tej brzojavki, o kateri trdi imenovani list, da je iz nepo-bitnega vira, pristavlja »Corriere d' Italia: »To se pravi osramotiti ves boj, ki je bil zasnovan na sumničenjih in ostudnih sramotenjih kardinala Merry del Vala, Kardmal je ob tej priliki dokazal svoj duševni mir in duhovsko usmiljenost.«
OFICIJELNI OBISK SRBSKEGA PRE-STOLONASLEDNIKA
se bo vršil v začetku prihodnjega leta vsled povabila bolgarskega carja.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin, 5. nov. Nemški državni zbor je sklican na .30. t. m.
INOZEMSTVO. Francoski katoličani ustanavljajo za. sebne šole, ker škofje prepovedujejo obisk državnih šol, če ne izpremene učnih knjig. — Na Grškem. Ruske vojne ladje v Pireju imajo navodila za slučaj, če bo vladarska rodbina v nevarnosti. — Voditelj mornariške ustaje, pomorski poročnik Typaldos je bil aretiran skupno s častnikom Dimu-lijem. Bila sta v delavskih oblekah. Nemiri v Koreji. Razburjenje v Koreji je tako veliko, da se boje ustaje. Poveljnik japonskih čet v Koreji je zato opustil svoj nameravani obisk v Tokiju. — Japonsko-ameriška zveza je, kakor poroča »Sun«, gotova stvar.
Dnevne novice.
— Zmaga S. L. S. V Šmartnem pri Litiji je pri Občinskih volitvah zmagala S. L. S.
+ Zopet zmaga S. L. S. na Goriškem.
V Povirju na Goriškem je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S.
+ Shod v »Kamniškem Domu«. V nedeljo dne 7. t. m. se vrši v Kamniku v »Kamniškem Domu« popoldne ob pol štirih občni zbor »Kmečke zveze« in javni shod. Spored: Poročilo predsednika »K. z.«, poročilo gg. poslancev dr. Kreka in dekana Ivana Lavrenčiča. Volivci, člani »Kmečke zveze« pridite vsi na shod.
+ Važna seja ožjega odbora »Narodne obrambe«, izvoljenega na naši narodnoobrambni enketi, bo v sredo 10. t. m. ob 5. uri popoldne v uredništvu »Slovenca« nakar vnovič opozarjamo.
+ Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani ponovno prosi spodaj navedena društva, da storijo svojo dolžnost in takoj vrnejo doposlane jim »Vpra-šalne pole«, ker bi sicer sestava in izdaja društvenega koledarčka precej zaostala, Izobraževalna in druga društva, ki še niso poslala zahtevanih »Vprašalnih pol«: S. k. izobraževalna društva: Bohinjska Bela, Bled, Bohinjska Bistrica, Cerklje na Dolenjskem, Čemšenik. Dobrepolje, Dob, Dobrniče, Sv. Duh na Krškem; bralno društvo Gorje pri Bledu; s. k. izobraže valna društva: Sv. Gothard, Grahovo pri Cerknici, Hotedršica, št. Jernej na Dolenjskem, Št. Jurij pri Kranju; izobraževalno društvo »Kranj« v Kranju; katol. izobražev. društvi: Sv. Križ pri Litiji in v Koprivniku; društvo »Kamnik« v Kamniku; 'k. s. izobraž. društvo Koroška Bela-Javornik; društvo sv. Marte za služkinje v Ljubljani; 'kat. društvo za delavke v Ljubljani; Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani; k. slov. izobraž. društvi v Litiji in v Leskovcu pri Krškem; društvo »Abstinent« v Ljubljani; k. s. izobr. društva: Št. Lambert, Št. Lenart nad Škofjo Loko; Kat. izobraževalna društva: Mirna na Dolenjskem, Mengeš, Metlika, Mošnje, Naklo, Planina pri Postojni; k slov. mlad. društvo Podzemelj; k. slov. izobraževalna društva: Rob pri Velikili Laščah, Rovte, Studeno pri Postojni, Sela pri Šumbregu, Senožeče, Sodražica;^kršč. soc. izobraževal, društvo Spodnja Šiška; kat. slov. izobraževalno društvo Stari trg pri Ložu; k. s. izobraževalna društva: Skocijan pri Mokronogu, Šenturška gora, Šmarje-Sap, Šmartno pri Litiji; k. društvo sv. Jožefa v Tržiču; katol. slov. izobraž. društvo Trnovo pri Ilirski Bistrici; k. slov. izobraževalno društvo Trata nad Gorenjo vasjo; bralno društvo Vodmat pri^ Ljub j ljani; Blaž-Potočnikova čitalnica. Št. Vid ' nad Ljubljano; kršč. soc. strokovno dru-j štvo papirnih delavcev. Vevče; kat. s1'' izobraževalno društvo Velike Lašče; k društvo rokodelskih pomočnikov Št. V I nad Ljubljano; k. s. izobraževal, društva. ! Velika Dolina, Velesovo, Št. Vid nad GirKi
nico, Vrbovo pri' Ilirski Bistrici; delavsko bralno društvo Zagorje ob Savi; kat. slov. izobraž. uruštva: Zapoge, Zagradec. — Pričakujemo od zgoraj omenjenih društev, da se potrudijo nam poslati »Vprašalne pole« ter tako pripomoči, da se izdaja društvenega koledarčka prej ko mogoče uresniči.
+ Shoda v Preskli ln v Št. Vidu bo-
deta prihodnjo nedeljo, 7. t. m. in ne, kakor je bilo pomotoma poročano, 6. t. m.
-f Premovanje živine priredi deželni odbor kranjski v Mengšu za okrajno glavarstvo Kamnik 15. t. m', in v Kranju za okrajno glavarstvo Kranj 16. t. m. Pre-inovan e se bo obakrat začelo ob deveti uri zjutraj in se bo pretnovalo samo čisto pinogavsko pleme. Premije se bodo izplačevale v denarju in blagu.
—	Poroka. Predvčerajšnjim se je poročila gdčna. Ivica Zagarieva, hči vele-tržca iz lesom g. Frana Žagarja v Markovem pri Starem trgu kraj Loža, s tržaškim lesmiim trgovcem g. Petrom Miheli-čem. \
—	Šolske in učiteljske vtfiti. Skušnje učne usposobljenosti za Učitelje in učiteljice ljudskih in meščanskih šol so se pričele dne 5. t. m1. Oglasilo se je 90 kandidatov in kamdidatinj, med temi 7 za meščanske šole. — V Cirknico pride kot sup-,lent Egon Gregorič na mesto suplentke Alojzije Maurin, ki -je na to službo resig-nirala. Obolelega nadučitelja Matija Krau-landa 'v Mozelju bo nadomeščal Robert Henbe.
—	Nova živinorejska zadruga za
Sivo pleme se je ustanovila v nedeljo 31. oktobra v Sodražici.
—	Razpisana učiteljska služba. Na
enorazrednici v Hotiču (okraj Litija) je razpisana učiteljska služba v stalno na-meščenje do 20. novembra t. 1.
—	Shod sodalltatis za vrhniško deka-nijo bo .prihodnjo sredo, dne 10. t. m. ob deseti uri v župnišču na Vrhniki.
—	V izobraževalnem društvu v Pred-osljih bo v nedeljo ob pol 4. uri. predaval bi. g. dr. E. Globočnik o vročinski bolezni, ki se v okolici pojavlja.
—	Truplo cigana Cirila Majerja so potegnili končno iz Soče med Ročinjem in Kanalom. Kakor smo poročali, je bežal cigari pred orožnikom, ki mu je velel, naj se ustavi. Bežal je proti Soči pod Ročinjem. Orožnik je ustrelil ter zadel cigana smrtno. Cigan je padel v Sočo, iz katere so ga sedaj potegnili. Kakor znano, je zakrivil cigan Majer več tatvin ter je ubil nekega 'kmeta blizu Čedada v Italiji.
—	Bistroumnost tržaških tatov. Neki policijski stražn.k je zasačil tatu, ki' je v parku na glavnem trgu v Trstu sezuval čevelj nekemu človeku, ki je spal na klopi in je imel v čevlju skritih 50 kron. Tatu so zaprli.
—	Gibanje med trgovskimi pomočniki v Sarajevu. Sarajevski trgovski pomočniki so se zadnji čas mnogo trudili za splošno zapiranje trgovin ob sedmi uri zvečer. Trgovci so se končno udali in sklenili 'Ugoditi zahtevi »pričenši s 1. novembrom t. 1. Večina trgovcev se je res ravnala po tem sk epu, dočim nekateri ob 7. uri niso zaprli; trgovski pomočniki so vsled tega opetovano priredili demonstracije ter je tudi občinstvo na njihovi strani.
—	Aretiran šofer. Včeraj je bil v Trstu aret.ran Romej Baitz, star 25 let, iz Gorice, šofer g. Antona Truden, ki jc dne 26. t. m. povozil z avtomobilom sedemletnega dečka Viktorja Skodnicky, kateri je na poškodbah umrl. Avtomobil se je tedaj vračal v mesto iz Štanjela, kamor se je bil g. Truden peljal na lov.
—	Zračni torpedo. Znani inženir L. Bertuch v Gradcu, ki je iznašel veliko novosti na tehničnem polju, je sedaj sestavil nekak stroj, ki je velike važnosti za zra-'koplovstvo. Iznašel je namreč nekak strelni naboj — lahko bi se reklo zračni torpedo — s katerim se bo lahko vsak zrakoplov v višini 1000 metrov zadelo. Inženir Bertuch se sedaj pogaja z avstrijsko in nemško vlado za patent nove iznajdbe. Vojno ministrstvo ga je povabilo, naj predloži načrte in model iznajdbe.
—	Zagrebško policijo pomnože za 36 redarjev - pešcev, 6 na konjih in 10 detektivov.
—	Iz Krškega. V sredo pred sv. Martinom, 10. t m. vršil se bode prvi letošnji vinski sejem v Krškem. Vsled pozne trgatve in lepega vremena, se je pridelek znatno povišal v kvaliteti, tako, da se je pridelalo v resnici veliko in izvrstne kapljice. Gg. kupci 'se vabijo porabiti to priliko, ker si lahko 'po primerni ceni nakupijo dobrega dolenjca, posebno pa, ker je zveza vlaka s Krškim zelo ugodna.
—	Belgrajska opera se otvori dne 15. t. m. Kot prva predstava pride na oder »Zrinjski« ali ,pa opereta »Baron Trenk«. Podjetje Je zasebno, nadrežiser je g. Anton iz Zagreba.
—	Imenik porotnikov novomeškega okrožnega sodišča za razprave IV. porotne seje, ki se prične 29. novembra 1909.: Franc Kresal, posestnik; Fr. Knez, posestnik m trgovec; Jakob Colarič, po-
sestnik; Ferdinand Tliurnherr, posestnik f parne žage; Anton Špendal, posestnik in gostilničar; Janez Petrič, posestnik; Fr. I Kerin, posestnik; Fr. Novoselc, posestnik; Fr. Guistin, posestnik; Anion Križnik, posestnik in 'gostilničar; Franc Jaklitsch, trgovec in gostilničar; Fr. Kristan, trgovec in posestnik; Fr. Sterniša, posestnik; Jakob Oražem, posestnik in ključavničar; Ivan Rupar, posestnik in 'trgovec; Fr. Grebene, gostilničar i'n klepar; Josip Šir-cel, trgovec; Fr. Grebene, posestnik; Ant. Perpar, posestnik; Ivan Globočnik, gra-ščak; Josip Repouž, posestnik; Alojzij Košiček, posestnik; Josip Merhar, trgovec; Anton Kastelic, posestnik in trgovec; Franc Rampreth. posestnik in usnjar; A. Zavodnik, posestnik in trgovec; Al. Ei-senzopf, posestnik in mesar; Josip Baclt-mayer, kovač; Ivan Rus. trgovec in župan; Ivan Pucelj, posestnik; Anton Be-celje, posestnik; Vinko Bon, posestnik in trgovec; 'Martin Malnerič, posestnik in trgovec; Fr. Springer, posestnik in pek; Josip Frelih, posestnik in gostilničar; J. Pehani, gostilničar; Fr. Seidl, posestnik in trgovec; Ignacij Košak, posestnik; Alojzij Dular, posestnik; August Zgur, ka-varnar; Ivan Mirtič. posestnik in krojač; Fr. Košiček, posestnik; Mihael Zdravje, gostilničar; Ivan Kastelic, posestnik iti gostilničar; Josip Ogoreutz, posestnik in trgovec.
—	Imenovanja v tržaški finančni službi. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo carinskega asistenta Pavla Vordonija za carinskega ofi-cijala, in carinske praktikante Alfreda Protivenskega, Jožefa Čermelja in Frana Semica za carinske asistente.
—	Pri igri ustreljen. Šest let stari sinček nekega kočaria v Meži, ki je bil sam doma, je našel očetovo lovsko pu!ško. Radovedni deček je puško ogledoval, pri tem jo je pa tako nerodno prijel, da jo je sprožil in 'ga je njen naboj zadel v trebuh. Dečkov stric je čul strel, letel v 'hišo, a našel je dečka mrtvega.
—	Okrajna bolniška blagajna v Gorici. Namestništvo v Trstu je vsled pritožbe dr. Turne razveljavilo sklep goriškega magistrata, ki je suspendiral odbor bolniške blagajne in poveril upravo zastopnikom, ki iih je imenoval magistrat sam.
—	Ženo je hotel utopiti v čebru neki Viktor Dambrozič iz Trsta. S svojo slabšo zakonsko polovico Marijo, ki se je uda-la vlačugarstvu, se jc tožil za ločitev zakona. Te dni sta prišla zaradi sodnijskega sporazumljenja v Bujah skupaj, kjer je hotel mož utopiti ženo v čebru za vodo.
—	Samoumor slepca. V sredo zjutraj je skočil v Trstu vpokojeni 48-letni Henrik Rella skozi okno svojega stanovanja na cesto. Nesrečnika so prepeljali v bolnico, a je med potjo umrl, 'ker si je razbil lobanjo. Rella, ki je bil prej nastavljen v skladiščih, je postal slep vsled nekega prejšnjega samomorilnega poizkusa. Bržkone ga je tudi to dejstvo gnalo v smrt. Zapustil je pet sirot.
—	Padel je na dno skladišča na Lloy-dovi ladji »Silesia« v Trstu 171etni težak Anton Pečnik jri si razbil glavo ter hrbtenjačo, tako da je v par minutah izdihnil.
—	Za poštnega praktikanta 'je imenovan gimnazijski abiturijent Rihard Krau-land.
—	V Ferrari na Laškem so zaprli Tr-žačane Vincenca Lugnevicha, Ivana Srba in Hieronima Dorbicha, ki so v večji družbi ponarejali denar. ,
—	Avtomobilno zvezo Trst-Opatija otvorijo 7. t. m. ob 8. uri zjutraj.
lj Iz jugoslovanske lirike. Pod tem naslovom izide v izdanju srbske »Kolarčeve zadružbine zbirke > okoli petdeset liričnih pesmi Prešerna in Vazova z življenjepisom obeh jugoslovanskih pesnikov.
MladeniSki tečaj.
OD 7. do 21. NOVEMBRA V LJUBLJANI.
Mladeniški tečaj, ki se bo vršil od 7. do 21. t. m. v Ljubljani, bo v vsakem oziru ena naših najbolj skrbno pripravljenih prireditev in bo nekako ljudsko vseučilišče, kakor ga razun lanskega tečaja za voditelje S. K. S. Z. še nismo imeli.
Predavanja so res izbrana; posebno pa opozarjamo na dr. M a n t u a n i j e v a, ki bo v deželnem muzeju udeležnikoin tečaja predaval o tem, kako ohranjati značaj našega doinovja; »Heimschutz« pravijo temu Nemci. Take stvari Slovenci še nismo imeli. Prof. Jarc bo razlagal našo ustavo in upravo, stvar, ki je nujno potrebna za vsakogar, ki ga čaka vloga v javnem življenju; dr. A. Ušeničnik bo predaval o bistvenih razlikah med krščanskim socializmom in liberalizmom ter socialno demokracijo, kar jc velike važnosti za naše somišljenike, ki hočejo biti dobro podkovani za javne nastope in vodstvo zlasti delavskih društev; dr. Zaje je prevzel predavanja o zdravju, kako ga negovati in ohranjevati in kar je vse s tem v zvezi — stvar, 'ki bo dobro služila zlasti telovadcem, pa sploh vsem
mladeničem, ki naj zanesejo smisel za ' snažnost, telesno 'krepost in zdravje med najširše plasti ljudstva. O zadružništvu, našem najvažnejšem gospodarskem vprašanju, predava dr. P o g a č n i k, o praktičnem delu v naših društvih, torej najnujnejši stvari, s katero se morajo naši voditelji dobro seznaniti, I. P o d 1 e s n i k, o mladinski vzgoji pa, perečem in aktualnem vprašanju, ki je velikega moralnega pomena, F. Terseglav.
Spored predavanj priobčimo jutri.
TELOVADBA
se vrši vsak dan od 7. do 20. vštevši, in sicer redno od 2. do 4. ure popoldne in od 8. do 10. zvečer. Natančen spored je bil že objavljen.
XXX
Kar se tiče predavanj, se bodo dr. Ma^ituan.jeva vršila v »Rudolfinu«, vsa druga pa v prostorih S. K. S. Z. v »Unionu« (vhod: Frančiškanske ulice).
Udeležiti se predavanj ni dovoljeno samo mladeničem, za katere je tečaj prirejen, marveč vsakemu somišljeniku S. K. S. Z., ki se izkaže, da je njen član.
Štajerske novice.
š Deželnozborske nadomestne volitve za mestni celjski okraj. Ker je Hans Woschnagg odklonil zopetno kandidaturo za deželnega poslanca so včeraj sklenili nemški zaupniki mestnega volivnega okraja, da kandidirajo za deželnega poslanca dr. Evgena Negri, zdravnika v Gradcu.
š Po nesreči samega sebe ustrelil. Iz
Stoprc se nam piše: V Crmožišah se je 27. oktobra obstrelil mizar Štefan Fišer. Udaril je s puško po mizi in obe cevi ste se -sprožili. En strel šel je v tla, drugi v trebuh. Prepeljali so ga v Rogatec in od ondot čez tri dni v Gradec kjer je 2. novembra vsled zastrupijenja krvi .umrl.
š Obrekovanje. Po vseh slovenskih liberalnih listih je šlo obrekovanje, da se je šentrupertski župnik g. Pajtler nasproti domačemu učitelju izrazil o smrti nadučitelja Strmšeka: Vendar je enkrat Strm-šek strepetal. Sedaj šentrupertski učitelj Čuček v »Štajercu« (!) izjavlja, da teh besed ni nikdar slišal niti jih komu pravil. Liberalni listi1 so torej obrekovali. Zanimivo ipa je, da se slovenski učitelj poslužuje za svoje izjave »Štajerca«. Tukaj naj napredno učiteljstvo, ki s tako vnemo preganja klerikalnega zmaja, zastavi svoje inoči.
š Umrl je v Šmartnem pri Velenju 28. oktobra Ivan Lahovnik, podomače Ko-košinek, katerega je poznala cela Šaleška dolina.
š Turki na Zgornjem Štajerskem.
Prihodnjo nedeljo pridejo Turki na svojem študijskem potovanju tudi na Zgornje Štajersko. Ogledali si bodo rudnike v Do-navicah.
š Ustreljen pravdar. Zadnjo nedeljo se je zgodilo v Kaplji strašno zločinstvo. Oni dan je nekdo mlinar-ju Koisegu zaprl vodo in ko je šel pred mlin, da bi pogledal po vzroku pomanjkanja vode, ga ie nekdo od nekod pogodil s puško sredi prs, da je takoj umrl. Koiscgg se je vedho prepiral in pravdal ter je imel toliko sovražnikov, da se niti slutiti ue more, kdo bi ga bil ustrelil.
š Načelnik ptujskega mestnega urada je kar čez noč izginil. Govori se, da so se o pil. Jetmaru slišale mnoge pritožbe, ki so g. Ornika nagnile, dati svoji »desni roki« slovo! Tudi s prejšnjimi 'načelnikom Ebem-hartingerjem ni bilo sreče. Noben nemški list ni prinesel kake vesti!
š Staroslovenske izkopine so našli pred kratkim na ptujskem gradu: odko-pali so nek zid in tu našli doslej 'petnajst človeških ogrodij; po najdenih okraskih sodijo veščak i, da so to Slovenci iz •sedmega stoletja; mrliči so vsi z obrazi obrnjeni proti vzhodu. En micter pod tem pokopališčem pa so našli rimsko tudi z mnogimi ostanki.
ljubljanske novice.
lj Do ljubljanskih somišljenikov se
obrača Zveza telovadnih odsekov Orlov z uljudno prošnjo, da bi nam odstopili za čas od 7. do 21. t. m. nekaj prenočišč, katere imajo slučajno proste, za udeležnike mladeniškcga tečaja, ki se bo v tem času vršil. Prijave naj se blagovolijo nasloviti na naslov: g. V. Jcločnik, uradnik »Ljudske posojilnice« v Ljubljani.
'Ij Koncert »Kola« dne 6. novembra. Bratje Hrvati pridejo — 97 po številu — jutri v soboto ob pol eni uri popoldne s poštnim vlakom na južni kolodvor, kjer jih sprpjme pevski zbor »Glasbene Matice« korporativno z orkestrom »Slovenske Filharmonije iu sedem odposlanstev drugih slovenskih pevskih društev. Naj bi se tudi slavno občinstvo mnogoštevilno udeležilo tega sprejema, da sc nam ne bo reklo, da smo Slovenci premrzli, ko nas poseti tako odlično društvo, kakor jc zagrebško :-Kolo«. — Za koncert je sedežev še mnogo mnogo — neprodanih! Koncert
»Nola« jc znamenit dejanski pojav jugoslovanske vzajemnosti. Ali naj se Slovenci nevredne skažemo jugoslovanski ideji?
—	Vstopnice se dobivajo pri gospej Ce-šarkovi in na večer koncerta pri blagajni. Po koncertu je prosta zabava ob sviranju
Slovenske Filharmonije«.
1j Slovensko občinstvo vabimo, da se udeleži sprejema hrvaškega pevskega društva »Kolo«, ki se pripelje jutri ob pol 1. uri popoldne na južni kolodvor.
Ij Stenografski tečaj S. K. S. Z. se prične šele prihodnji ponedeljek, 8. novembra, v »Trgovski šoli«. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
lj Člani in članice »Ljubljane« dobč v društvenih prostorih od 6. do 7. ure zvečer za umetniško razstavo hrvaških dalmatinskih umetnikov vstopnice po znižani vstopnini 40 vinarjev za psebo.
ij Nenadoma umrl jc danes magistratni sluga g. Krivec. Zadela ga je srčna kap.
Ij Nesreča. Danes ponoči je v Mari-janišču padla delavka Marija Knezova iz Vikerč v tri metre globoko klet ter se na rokah in inogah tako poškodovala, da se je morala peljati domov.
lj Umrli so: Ivan Podkrajšek, gostač, 63 let, Radeekega cesta 11. — Marija Zevnik, gostija, 79 let, Rožna ulica 35. — Rudolf Luknis, kleparjev sin. 22 let, Radeekega cesta 11. — Cirila Theuerschuh, železniškega sluge hči, 1 mesec, Resljeva cesta 23. — Meta Majnik, gostija, 64 let.
—	Josip Sikošek, kočar, 47 let. — Josip Maček, delavec, 59 let. — Franja Zavrl, dekla, 25 let.
Ij Prireditelji železničarskega družin« skega večera pri g. Poljšaku izrekajo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do povoljnega vspeha tem potom .srčno zahvalo.
lj Slovensko deželno gledišče. Jutri, v soboto se igra prvič igrokaz \z narodnega življenja češkega, Fr. Ad. Šubertova »Žetev«. Znameniti češki pisatelj, ki je član »Akademije«, bivši ravnatelj »Narodnega divadla« v Pragi in »Mestnega gledišča« na Vinohradih, je že znan našemu občinstvu po svojih zanimivih leposlovnih in dramskih delih. Igrokaz »Žetev« je vseskozi dobro naštudiran ter so glavne vloge v rokah gg. Verovška, Nu-čiča, Danila in gdč. Wintrove. Predstava se vrši na nepar. — V nedeljo popoldne sc ob znižanih cenah igra izborna Rob. de Flersova in A. G. Caillavetova veseloigra »Ljubezen bdi« za nepar-abonente, zvečer pa sc poje na čast lirv. pevskemu društvu »Kolo« tretjič in zadnjič v sezoni Puccini-lieva opera »Madamc Butterfly« na par.
' lj Podružnica Ljubljana I. avstr. društva državnih slug sklicuje veliki shod društvenikov na dan 14. novembra 1909, ob pol 3. uri popoldne v restavraciji gospoda Štefana Bergamta, »Jugoslovanski hram«. Gosposka ulica št. 3, z sledečim dnevnim redom: 1. Organizacijska predavanja. 2. Položaj cestarjev, pomožnih slug in paznikov. 3. Osnova službene pragmatike. 4. Imenovanje poduradnikov v justičnem in finančnem resortu. 5. Nameščence in pobožaj davčnih in politično-uradmih slug na Kranjskem. 6. Raznoterosti. Važnost tega shoda, ki je zadnji v tekočem letu, sledi že iz tega sporeda, zategadelj naj noben član ne zamudi obiskati shoda v lasten prid. — Odbor.
lj Žila počila. Včeraj je ma Dvornem trgu počila zasebnici Heleni Prezel-jnovi iz Velike čolnarske ulice žila, vsled česar jc padla v nezavest. Prvo pomoč ji jc dal g. dr. pl. Foedransberg, nato so jo pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Ruski kružok. Vsi člani in bivši učenci kružka, kateri imajo posojene jim knjige v rokah, posebno slovnico Blosfel-da, slovarje in pisatelje, se nujno prosijo, da n e m u d o m a vrnejo omenjene knjige društvu in jih oddajo ali predsedniku ali pa v ponedeljkih in petkih od poj osme do pol devete ure v mali dvorani Mestnega Doma, ker brez njih ne moremo začeti II. tečaja.	Odbor.
Ij Zidarsko orodje ukradeno. V Hra-deckega vasi je pri stavbi Petra Žitnika zidarju Ivanu Breskvarju ukradel neznan tat več zidarskega orodja.
Ij Nepošten hlapec. Anton Repnik iz Neveij je služil pri posestmici g. Mariji Ahlinovi za hlapca ter vzel 20 K predu-jema. Ko jc dobil denar, je izvabil gospodinji svojo poselsko knjižico s pretvezo, da se gre z njo zglasit. Ahlinova mu je verjela in dala knjižico, a od takrat ga ni bilo več nazaj po dnevi. Prišel -je pa po noči, vlomil s sekiro v shrambo, v kateri je imel obleko in s to potem neznano kam odšel.
lj Inštrukcijo v boljši rodbini želi dobiti šcstošolec - gimnazijec, z jako dobrimi spričevali. Priporočamo tega dijaka. Ponudbe se lahko pošiljajo našemu uredništvu.
lj Priden mladenič, ki je dovršil »Zadružno šolo« in je sposoben za vsa pisarniška opravila, išče nujno službe. Priporočamo ga najtopleje! Ponudbe sprejema i naše uredništvo.
Telefonska m brzojavna porotlla.
POSVETOVANJA »SLOVANSKE JEDNOTE«.
Dunaj, 5. novembra. »Slovanska Jednota« nadaljuje svoja posvetovanja o političnem položaju. Ko so bila dopoldne posvetovanja prekinjena, je šel načelnik poljskega kluba Glombinskj k Bienerthu, da ga obvesti o sklepu »Slovanske Jednote«, da se z vlado v njeni dosedanji sestavi ne pogaja. Ob 5. uri popoldne »Slovanska Jednota« svoja posvetovanja nadaljuje. Skoro gotovo pride k posvetovanjem tudi Glombin&ki, da poroča o svoji konferenci pri Bienerthu.
SPOR MED KOŠUTOM IN JUSTHOM.
Budimpešta, 5. novembra. Diference med Košutom in Justh o m so vedno večje. Justh noče nič slišati, da bi se vprašanje o samostojni banki odgodilo. Značilno za ta razpor je, da »zmernejša« skupina neodvisne stranke prireja na čast Košutu banket na tisti dan, ko prireja J ustih shod v Mako. Banketa se udeležita Košut in Apponyi, ki se 'bodeta izražala tudi o političnem položaju. Ministrski svet in i še nič sklepal, pač pa je gotovo, da ni. nasproten kooperaciji, za katero naj bi podlago dala krona. Košut se je izrekel, da se pogajanja z vladarjem nadaljujejo, ter je pristavil: »Ako v Avstriji najmanjši narod dobi koncesije, mora tudi veliki mažarski narod dohiti narodnostne koncesije. — Splošna sodba -je. da bo odločitev o krizi jutri v avdienci VVekerlovi pri vladarju. Člani bančne skupine so se sestali pri Ju-stliu in izjavili, .da nočejo nobenega zibli-žauja s Košutom. Počakajo, kaj se zgodi na shodu v Mako. Spor med Košutom in Justhom je popoln. Ogrsko ministrstvo sc skoro gotovo rekonstruira. Neodvisna stranka dobi v rekonstruiranem \Vekerlo-vem ministrstvu še enega ministra. V tem rekonstrairaneniAVekertovem ministrstvu bo Apponyi minister a latere.
VLADA ZA PERMANENCO ODSEKA
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 5. nov. Notranji minister je izjavil v današnji seji odseka za socialno zavarovanje, da je vlada pripravljena zastopati sklep zbornice poslancev za odse-kovo permanenco tudi v gosposki zbornici.
TURČIJA ZA MOHAMEDANCE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Carigrad, 5. novembra. Turčija da oft milijonov, katere je prejela od' Avstrije, za mohamedance v Bosni in Hercegovini 2 milijona, in sicer 1 milijon za kulturne namene, 1 milijon pa za povratek onih mohamedancev , ki so pobegnili iz Bosne in Hercegovine.
POLOŽAJ NA GRŠKEM ZOPET POOSTREN.
Atene', 5. nov. Položaj na Grškem se je zopet poostril. Moštvo treh vojnih ladij se noče pokoriti mladim častnikom. Tudi mornariški častniki so needini, v častniški zvezi so spori. Angleško sredozemsko brodovje križari pri Pireju. da v slučaju potrebe priplove pred luko. Aretacija Ty-baldosa je povzročila silno razburjenje. Vlada je izdala ostre odredbe, ker se boji, da prijatelji prijetega častnika povzročijo nemire. Iz Peterburga se poroča, da se bo v kratkem vršila v Rimu konferenca vla-sti o Kreti.
INTERPELACIJA VSLED CARJEVEGA OBISKA V ITALIJANSKEM DRŽAV-NEM ZBORU.
Rim, 5. novembra. Poroča se, da bo stavil poslanec Barzilai interpelacijo na ministrskega predsednika Tittonija glede uspehov sestanka ruskega carja ,z itali-f janskim kraljem v Racconigiju.
TEPENI RUMUNSKI SOCIALNI DE- i MOKRATI.
Bukarešt, 5. novembra. List »Adeve-rul« poroča, da so bile pri zadnjih demonstracijah zaradi aretacije socialističnega voditelja dr. Rakovvskega aretovane osebe trpinčene od policije. Glavnemu uredništvu socialističnega lista »Romania Mu-nicitoare« Demetru Marinescu so odtrgali brado, izbili več zob in mu prizadeli tudi nekaj drugih poškodb. Predsedniku glavne zveze delavskih sindikatov Frimu so polica-ji polomili več reber. Tajnika sindikata Cristecu so tako mučili, da je izgubil .zavest in leži sedaj težko bolan.
GENERALNA STAVKA V GALACU.
Bukarešt, 5. novembra. Delavstvo v Galacu jc za danes napovedalo generalno stavko zaradi aretacije oziroma izgona socialističnega voditelja dr. Rakovvskega na Ogrsko.
IZGON AVSTRIJSKIH DELAVCEV.
Bukarešt, 5. novembra. Delavca Lu-dovika Olivera in Frana Rusliana, ki sta avstrijska podanika, so izgnali čez mejo, ker sta se udeležila demonstracij zaradi aretacije socialista Pahovskega, kateremu je bil prepovedan povratek na Ruinunsko.
PONESREČEN POIZKUS Z LETALNIM STROJEM.
Bukarešt. 5. novembra. V Braili je poizkusil inženir Griinbaum na topničar-skem vežbališču polet z letalnim strojem, ki ga je sam sestavil Dvignil se je dvakrat v zrak nekoliko metrov visoko, tretjič pa je stroj hipno padel na tla. Propeler stroja se je razbil. Inženir Griinbaum, pa je nepoškodovan, kot bi se zgodil čudež.
VLAK POVOZIL PET LJUDI.
Vratislava, 5. novembra. Družina posestnika Ko\valskega se je peljala z vozom iz Brzeska v Bochnijo. Na železniško progo so pripeljali ravno v trenutku, ko je pridrvil brzovlak, ki prihaja iz Krakd--vega v Bochnijo. Stroj je vrgel voz na;iti'r, ga razbil in vozil preko njega. Kowalsky, njegova žena in dve hčeri ter voznili r§0 bili na mestu mrtvi.	f 1 <*.
Mesečna soba
s posebnim vhodom, novo opremljena, razgled na ulico, se odda za eno ali dve osebi, na Krakovskem nasipn 18, I. nadstropje, levo.
3078 3-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
%%
*


Svedočba gospoda dr. H. Adlerja, c. .kr. primarij in predstojnik oddelka za oče-sobolne c. kr. bolnice Wieden,
Dunaj.
Gospodu I. S e r r a v a 11 o
Trst.
Z veseljem Vam potrjujem, da sem Železnato Serravallo-Kina vino pri mnogih Islufcajih anaemije in nevrastenije z najboljšim uspehom uporabljal. Ne samo posamezni mladoletni, ampak tudi .starejši od prenapornega dela shujšani ljudje ga radi uživajo in se dobro pokrepčajo.
Dunaj, 5. aprila 1905.
Dr. H. A d 1 e r.
3094
V globoki žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Tomaž Krivic
gostilničar in sluga mestnega magistrata
ki je po kratki bolezni, danes ob '/<*'■ zjutraj v 43. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Truplo predragega pokojnika se bo v soboto dne 6. novembra ob '/25. uri popoldne po slovesnem blagoslovljenju prepeljalo iz hiše žalosti iz Gradišča „Pri Cenkarju" na pokopališče k Sv. Križu.
Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Ljubljana, dne 5. novembra 1909.
Boža Krivic
soproga.
Ivan Krivic, trgovec, brat. — Marija
in Jlna, sestri.
Radi družinskih razmer se takoj ceno
proda lepa
sredi mesta vsa na novo popravljena. Plačilni pogoji zelo ugodni. Kupci naj izvolijo oddati svoje naslove pod šifro 1000 na upravništvo Slovenca.
Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, da= rujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno*obrambni sklad!
3081
Zahvala.
Na mnogoštevilnih izrazih sožalja povodom smrti drage matere, oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe
Amalije Papež,
roj. Kos
bodi izrečena najprisrčnejša zahvala. Osobito se zahvaljuje blagorodnemu g. dr. Gallaschu, c. kr. okr. zdravniku za dolgoletni požrtvovalni trud v težki bolezni, čast g. kaplanu za tolažilo v zadnjih urah, vsem dragim prijateljem, ki so z blagodušnimi prispevki v dobrodelni namen počastili njen spomin, in vsem, ki so se udeležili pogrebnega sprevoda ali na drug način blagi po-kojnici izkazali poslednjo čast.
V Krškem, 3. novembra 1909.
Rodbina Papež-Jnaovlč.
Lepo stanovanje
s 3 sobami, visoko pritličje, in s pritiklinami se po ceni takoj odda. Sv. Petra nasip št. 3085 63 oziroma Usnjarske ul. št. 1. 2—1
izurjen v dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu, slovenskega in nemškega jezika vešč, išče službe za januar ali februar. Ponudbe pod »Merkur 1910", poštno ležeče._3071 4-1
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd., je od 1. novembra naprej oddati. Dunajska cesta 32 _ 2848 6-1
posteljno vlago
odstrani zajamfieno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko.	2843 1
$cbno slikarska in plasKar5Ka tvrdka .....
letič §> J^emžgar, Zjubljana, jjims^a cesta 16
se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dela v JLjubljani b^ah^or tudi na debeli. Delo solidno. ■ ■-	Cene primerne.
920 (n
Naznanilo.
Glavno zastopstvo
3064 3—J
National Cash Register Co. Ltd.
doslej na Miklošičevi cesti št- 4, se nahaja od 6. novembra t. l. dalje
Ljubljana, S°dna ulica t, (vogal Dunajske ceste).
Stalna $aloga vzorcev. - f/ovi modeli. Nizke cene. - Rabljene registrirne blagajne z jamstvom se oddajo po ceni. Gg. imejiteljem trgovin in podjetij se toplo priporoča ogled in poizkus aparatov, ne da bi se koga sililo k nakupu. Prospekte na željo zastonj in franko. Pojasnila radevolje.
Podružnice Splfet, Celovec ln Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani sintarieve uiice 2	Podružnice Splfet, Celovec ln Trst
	priporoča promese na oorske premijske srečke, polovice po 1 K, cele po 12 K, žrebanje 15. novembra, glavni dobitek K 200.000, sprejema vloge na knjižice in na te- /^B '/O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih /2 /O	
- Delniška glavnica - K 8,000.000.		Rezervni fond -K 300.000.