Leto LXV PoStnfna plaïana v gotovini V Ljubljani, v sređo, đne 27. januarja 1937 Stev. 21 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozem-atvti 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni nredniShra in uprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Cek račun: Ljubljana il. 10.6 V p m 10.W za inserate; Sarajevo Mv 7563, Zagreb štv. 34.011, Ргакв-I )unaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva ulica štev. 6. V boljševiškem raju Z bliskovito brzino je osrednji izvršni odbor Tseruskih sovjetov opravil dvoje velikanskih vprašanj: proračun sovjetske države, ki meče v žrelo vojne dve sto milijard dinarjev, iztisnjenih iz 170 milijonov živih sužnjev, in novo sovjetsko ustavo, ki baje uvaja »demokracijo« v sovjetsko Rusijo. Tako rekoč nobene debate ni bilo ne o enem, ne o drugem. Oblastnikom v K remiju se ie silno mudilo, kajti vojaški senat najvišjega državnega sodišča je že čakal, da razgrne svojo obtožnico proti poslednjim članom «tare Ljeninove garde in jih da masakrirati. Za takšne malenkosti kot so stomilijardni proračuni ali ustave, četudi tičejo več kot poldrugi sto milijonov ljudi, ni časa. sovjetskim oblastnikom je treba krvi in kri bo zopet curljala od mize najvišjega državnega sodišča, kri 17 obtožencev, med njimi nekaj nekdaj najvišjih predstavnikov proleiarske revolucije Radek, Buliarin, Pjatakov, Srobrjakov, Ugljauov, Sokolnikov in končno baje tudi Rikov. Znana imena. Sama znana imena! Kot prva bo ob Ljeninu vstala izza okrvavljenega obzorja ruske revolucije. Deset let so odmevala z najvišjih mest proletarske države, milijonom strah in trepet, drugim milijonom up in nada Deset let so čisto samovoljno urejevali in upravljali državo, ki naj bi postala vzor vsem dr-žuvam in ki naj bi utešila stoletno upanje »delovnega ljudstva« po onukopruvnoeti in svobodi. Ob dvajsetletnici svojega obstoja, tako rekoč za svoj jubilej, jih ista država zavrže, zvesta pregovoru, da revolucija požira svoje otroke, a tudi svoje očete... Dva boljševiška ideologa sta med njimi, štirje ljudski komisarji in eden, ki je bil celo predsednik ljudskih komisarjev, ali po naše predsednik vlade, Rikov. Dva ideologa, Buliarin in Radek, prvi, ki je dajal osnovne smernice, drugi, ki jili je širil, Srvi, ki je misli in drugi, ki je nneli zbiral, uharin, sin carskega dvornega svetnika, profesor moskovskega vseučilišča, politični emi-grunt, ki se je v tujini pripravljal na svoj revolucionarni poklic, pozneje pa najbližji Ljeni-nov pribočnik. Njegove knjige »Razredni boj in ruska revolucija«, uli »Zgodovina materijaliz-ma«, ali končno »Komunistični ABC«, so se tiskale V desetinah milijonih izvodov ter se nahajajo v sleherni komunistični knjižnici v eov- i'etski Rusiji in lahko rečemo, tudi izven nje. .eta 1928 se je približal Ugoljanovu, Rikovu in Tomskemu, tako imenovani »desni opoziciji« ter je takoj padel v nemilost in je prišel sedaj pred sodni stol iz uredništva uradnih »Izvestij«. Radek, po svojem očetu Sobelsohn- ki si je pozneje sain pridel priimek K. Radek (Kradek — Tat), ker je bil vsled poneverbe iz socialistične stranke izgnan, je bil veliki propagandist in organizator komunizma. 1918 je deloval v Nemčiji, bil od tam izgun, se vrnil v Sovjetijo, postal rektor vseučilišča na Uralu, se vrnil v Moskvo ter bil dolga leta zunanjepolitični urednik vladnih »Izvestij« in eden od vrhov sovjetske države. Dva ideologa torej, zaradi katerih so tisoči in tisoči umirali od krogel Čeke ali šli v kazenske kolonije v Sibirijo ali na severu, kjer jim niso verjeli, in zarudi katerih so zopet tisoči drugih po raznih deželah sveta presedeli leta in lota po temnicah, ker so jima verjeli prevoč. Danes jih sovjetska oblast psuje kot »umazane kanalie«, dokler jih. sovjetska »pravica« ne bo dosegia. Štirje ljudski komisarji, Sokolnikov, Srebr-jakov, Pjatakov in Rikov, ki je nekdaj bil celo predsednik Sovnarkoma. Sami veliki možje v proletarski državi, najbližji Ljeninovi sotrud-niki in tovariši iz prvih revolucij. Pjatakov, ki ga je Ljemin v svojem testamentu določil za svojega naslednika in ki je tako rekoč organiziral rusko težko industrijo. Srebrjakov, ki ie bil veliki tvorec Stalinovih potjetk na različnih gospodarkih področjih.'Sokolnikov, ki je bil namestnik komisarja za zunanje zadeve in opevan rdeči poslunik v Londonu. Saini stebri svetovnega komunizma, bi rekli, ki, zvesti Lje-ninovemu nauku trdo oklepajoč se komunističnega evangelija, pripravljajo svetovno revolucijo. Na stotisoče ljudi je ena sama njihova beseda lahko spravila v kazensko taborišče, kjer so morali opravljati »javna dela«, ki jih tako poveličujejo sovjetski ideolgoi in se jim divi marsikje zapeljana mladina, ki veruje v njihovo laž. Na stotine tisočev je suhoparen dekret lahko obsodil na lakoto, kadar je »zunanjepolitični ugled sovjetske Rusije zahteval, da se domačinom iz ust iztrga in tu jcu preda kruh z ruske zemlje. Sami faraoni komunističnega raja, ki iim bodo piramide za spomenike postavljali. Tako bi mislili. Toda ne, še vislic jim ne bodo dali. Morda bo kar Čeka z njimi opravila v tmi-nah ječ, kjer sedaj premišljujejo o revoluciji, ki požira svoje otroke in svoje očete... Dvoje vprašanj se nam, ki smo prav za prav ncinteresirani opazovalci strašnih dogodkov, ki se odigravajo v Rusiji med pristaši komunizma samimi, tako rekoč vsiljuje. Prvo vprašanje je, kako je vendar mogoče, da je 170 milijonov prebivalcev Rusije skozi več kot deset let trpelo nad seboj tiranijo ljudi, ki jih njihovi tovariši sami zmerjajo za izrodke in iih sodijo na življenje in smrt. Kakšna tolpa, Bog ve odkod pritoponih tolovajev brez domovine mora vendar biti to, kar ee imenu je sovjetska vlndn, ko sedaj že v drugič doživljamo, da svoje lastne vodje, ki jih prej svetu kot vzor kažejo, sedaj psujejo, da so izrodek človeštva. In kaj so vendar mislili, ko so leta 1934 sprejeli sovjetskega zastopnika v Zvezo narodov, ko se lahko /.godi, da bo od svojih lastnih tovarišev proglašen za ovaduha in mu bodo pognali kroglo v glavo, kadar se bo po ciničnem miroljubnem govoru iz Ženeve vrnil nazaj v Moskvo. Kaj naj mislimo o še preostalih sovjetskih zvezdah, ki so si iz dveh najnovejših procesov še rešili življenje in bodo prišli na vrsto jutri? Drugo vprašanje pa je, kaj neki namerava dosoči Stalin, da s toliko krvoločnostjo nastopa proti svojim nekdanjim najbolj intimnim sodelavcem, ko je vendar Troekemu dal priložnost. da se je odstranil čez mejo. Ali je vendar res, da je tolikšna brezobzirnost le znamenje strahu, ki je znamenje slabosti? Ali bo le res, i d* pritiska na Stalina od dcene in od leve tako ' Zahvala Bolgarije „Božjega blagoslova bratskemu jugoslovanskemu narodu" Navdušenje v bolgarski prestolnici Belgrad. 26. jan. AA. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Georgij Kjœe-ivanov je posla! predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču z meje tole brzojavko: V trenutku, ko odhajam z jugoslovanskih tal, s srcem polnim veselja, ob slavnostni utrditvi prijateljskega razmerja med našima dvema bratskima državama, in hvaležnosti za navdušeni sprejem, ki smo ga doživeli, izrekam še enkrat svojo iskreno hvaležnost in vam želim, gospod predsednik in dragi prijatelj, zdravja, moči, sreče in dolgega življenja ter vsestranskega uspeha jugoslovanski državi in božjega blagoslova bratskemu jugoslovanskemu narodu. Sprejem v Sofiji Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov se je vrnil v Sofijo z brzovlakom danes ob 12.15. Kjose-ivanovu in članom odposlanstva eo priredili v Sofiji svečan in prisrčen sprejem. Že zarana so okrasili poslopja v ulicah, ki vodijo iz sredine mesta do železniške postaje, z bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami. Ob 11 dopoldne so zaprli vse trgovine po teh cestah. Številne korporacije z podbaini in zastavami, med njimi združenje rezervnih oficirjev, Združenje rezervnih podoficirjev, Zveza ju-naiiov, športna društva in Obrtna zveza, so odšli na sofijsko železniško postajo, da pozdravijo in sprejmejo Kjoseivanova in člane bolgarskega odposlanstva ter jim na ta način izrazijo svoje veselje in priznanje za veliko delo, kar je pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poleg teh se je na postaji zbralo tudi veliko število bolgarskih javnih delavcev, politikov, časnikarjev in meščanov iz vseh krogov. Množica je napolnila trg pred postajo in vse ulice, ki so vodile vanj. Zbranih je bilo nad 20.000 ljudi, ki so v najhujšem mrazu delj kot eno uro čakali na prihod vlaka, da bi mogli prisrčno in navdušeno pozdraviti svojega prvega ministra po povratku iz Jugoslavije. Na peronu sofijske železniške postaje, ki je bila svečano okrašena z zastavami in zelenjem, so bili zbrani vsi ministri, generali, člani diplomatskega zbora, sofijski mitropolit Štefan z višjo duhovščino, sofijski župan Ivanov z občinskimi odborniki, uradniki zunanjega ministrstva, ravnatelji pošte, železnice in policije, in predsedniki raznih kulturno-prosvetnih organizacij. Ko je vlak prispel na postajo, so predsednika vlade dr. Kjoseivanova pozdravili prisotni z navdušenimi vzkliki. Ciodha je zaigrala bolgarsko himno. Kjoseivanov je bil dobro razpoložen in je izstopil s svojo soprogo na peron, kjer se je pozdravil s prisotnimi. V imenu soprog članov jugoslov. poslaništva je ga. Ruža šujičeva izročila ge. Kjoseivanovi lep šop cvetja. Po odhodu iz postaje in med vožnjo po mestu, je množica dr. Kjoseivanova in njegovo soprogo prisrčno pozdravljala. Odmev v Londonu London, 20. jan. A A. Snoči ob 22.15 je imel znani angleški publicist in poznavalec razmer na Balkanu, prof. Seton Watson, na glavni londonski radijski postaji »London Régional« uspelo predavanje o jugoslovansko-holgarskein paktu. Orisal je razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo pred pod- pisom tega pakta in izrazil upanje, da se s tem paktom dokončno spravijo s svela vse prejšnje raz-r prtije med Belgradotn in Sofijo. Čeprav je Balkan-' ska zveza, ki so jo leta 1934 podpisale Jugoslavija, Romunija in Grčija — Bolgarijo izključila, je pokojni kralj Aleksander spoznal, da je za Jugoslavija tudi v bodoče kar največjega pomena vprašanje obnove prijateljskega razmerja s sosednjo Bolgarijo, čigar narod je bil vzlic političnim razprtijam med obema državama zmerom prijateljski nasproti bratskemu jugoslovanskemu narodu. Komaj nekaj tednov pred svojo smrtjo je pokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj storil pomemben obisk pri kralju Borisu v Sofiji in srečal pri bolgarskem vladarju popolno razumevanje jugoslovanskega prizadevanja po zbližanju z Bolgarijo. Tragični mar-sejski atentat ni napravil konec vzajemnemu prizadevanju Belgrada in Sofije, da se doseže to zbli-žanje. Na obeh straneh se je v tej smeri dan za dnem čutilo neprestano stremljenje, ki so ga najbolj poudarili medsebojni obiski jugoslovanskih in bolgarskih politikov, cerkvenih veledostojanstveni-kov, časnikarjev, nogometnih moštev in izletnikov. Vtis v Italiji Rim, 26. jan. AA. Tukajšnji li6ti prinašajo poročila o podpisu pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, o sprejemu bolgarskih gostov, o podpisu pogodbe, o avdijenci in slavnostni večerji z govori. Nekateri listi objavljajo tudi besedilo pakta. »Giornale d' ftalia« prinaša članek svojega dopisnika iz Belgrada g. Dalla o pomenu podpisa pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Člankar pri-občuje zgodovinsko razmerje med obema državamu in prihaja do sklepa, da pomeni nova pogodka korist za obe državi. Zbližanje je bilo olajšano z mnogoterimi sorodnostmi med obema narodoma, zato jo naravno, da bodo novi politični odnosi rodili tudi intenzivnejše gospodarsko razmerje. Pakt bo odstranil vse vzroke nemirov ne samo na Balkanu, temveč v vsej Evropi. Obe državi sta pri sklenitvi tega pakta pokazali voljo, da bosta vodili politiko, ki najbolje ustreza njunim koristim. Madjari hvalijo spretnost nase zunanje po itike Budimpešta, 26. jan. c. Nocojšnji madžarski listi objavljajo uvodnik madžarskega poslanca Rajnia. V njem poslanec silno hvali spretnost jugoslovanske zunanje politike. Jasno so vidi. da se hoče jugoslovanska zunanja politika oprostiti vpliva velesil in se nasloniti na iskreno sodelovanje z vsemi sosedi. Posebno jasno se more opaziti, da je Mussolinijev milanski govor tisto, na kur se naslanja Stojadinovičeva zunanja politika. Sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo je uvod za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Posebno pa se opaža, da Berlin in Rim zelo želita, da naj se čimprej sklene tudi sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, ki naj ho uvod za popolno rešitev vsega podonavskega vprašanja. Zakaj vsi „priznavajo" Zanimivosti z moskovskega procesa premišljevanja je počasi izjavil: »Vedite, da je tudi Buliarin član zarote, enako kakor jaz!. Radek je potem izjavil, da je 6prejel v zaroto dopisnika »Izvestij« iz Washingtona, wroma. Vse svetovno časopisje 6o bavi z vprašanjem, kako more sedemnajst mož, ki so še nedavno tvorili stebre sovjetskega režima, zdaj kar naenkrat stati pred sodiščem in kako naj si razlagamo, da sami izpovedujejo oziroma priznavajo strašne zločine, katerih jih dolži Stalinov režim. Ali je ver jetno, da bi toliko ljudi, ki so že pred vojno pripadali boljševiški stranki in so* Ljeninu zvesto pomagali izvršiti boljševiško revolucijo, izdalo sovjetsko državo in njen sistem. Zlasti se to vprašanje obravnava v angleških listih, ki na podlagi mnenja mnogih angleških in francoskih učenjakov trdijo, da je zloglasna QPU uboge jetnike obdelovala tudi z nekimi strupi, ki čioveka oropajo kontrole nad samim seboj in ga brez volje popolnoma podvržejo sugestiji tožilca zaradi strahu in razdirajočega vpliva strupa. V tem oziru je silno značilno priznanje Karla Radeka, ki ni obdolžil samo samega sebe, ampak tudi obtoženega Bu-harina, direktorja »Izveetij«. Radek vse denuneira »Sem moralno politično in odgovoren za delovanje terorističnih skupin,, je Radek pred mikrofonom zaklical na glas. gledajoč naravnost v oči glavnemu tožilcu Višinskemu. »Jaz. Karel Radek, sem bil in sem njihov vodja,. In po nekaj minutah Dr. Kjoseivanov in dr. Stojadinovič pri podpisovanju pakta o večnem prijateljstvu. močan pritisk, da se gu ne more druguče znebiti. kakor da dobesedno stre svoje nasprotnike Stalinu mora biti žal, da je imel usmiljenje do Trockija. ^ednj hodi ta tajinstveni revolucionar v čarobnih kolobarjih okrog sovjetske Rusije in njene Kominterne ter ii plete mreže, v katere upa, da se bo morala ujeti. Krvavi procesi, ki sledijo drug drugemu v Moskvi in ki drug zn drugim pošiljujo pre sovjetski suženj pri prihodnjih »volitvah, vedel, kako mu je glasovati, inozemski komu- nistični obsedenec pa še dalje veroval v nepremagljivost proletarske domovine. Morda, toda drugi se sprašujemo, kaj pride j»otem, ko ee bodo vsi veliki vodje revolucije med seboj pobili? Dantona jc dal obglaviti Robespierre. Za njim je priešl Thermidor z Napoleonom, Tnko j je bilo v frunco-ki revoluciji, S tdjinstveno nii-tjo se približuje Thermidor tudi v Rusiji. .....ol« - foda kdo bo Napoleon? Državni tožilec Višinski je Radeku očital, zakaj ni pravočasno obvestil režima o stvareh, ki so mu bile znane, ako noče veljati naravnost za agenta nemške tajne policije, nakar je Radek dejal, da je molčal tri mesece, čakajoč ugodnega trenutka, da .zaroto (kateri je on sam, kakor pravi, načelo-val), izda. Po tej nepojmljivi izjavi je Radek začel govoriti o visokih osebah v inozemstvu, ki so zaroto proti Stalinu in njegovi vladi v celeni obsegu podpirale. Nato je predsednik sodišča sejo prekinil in so Radeku zabičali, da mora molčati, ker se na tribuni nahajaj številni člani inozemskega diplomatskega zbora Nato se je začel pravi besedni dvoboj med Radekom in Višinskim, ker je Radek na sijajen način skušal sedaj samega sebe opravičiti. Predvsem Radek odločno taji, da bi bil leta 1935 sprejel tako zvana končna navodila Trockega, po katerih naj bi ee 6 pomočjo nenadnega ptiča ubili vsi člani režima s Stalinom na čelu in bi se proglasila trockistična sovjetska republika. Priznal pa je, da je ta navodila, ki jih je satn odklonil, izročil Sokolnikovu in Serebrjakovu in da ni ničesar storil, da bi se zarotniki po njih ne ravnali. Višinski mu je odgovoril, da ie kljub temu zagrešil veleizdajo in da je čudno, zakaj je odklonil končna navodila Trockega, potem ko je bil izvršil vsa njegova prejšnja navodila. IVrom-Soholnikov-Serebrjakov Za Radekom je prišel no vrsto wasbingtonski dopisnik »Izvestij. VVrom, ki pa ni govoril tako samozavestno in glasno kakor Radek, ampak zelo tiho in nesigurno. Priznal je, da je bil posrednik korespondence med Trockim in njegovim sinom Sedovim na eni in Radekom na drugi strani. Dejal je, da je spoznal Radeka leta 1931 in da mu je ponudil svojo |ioinoč kot inozemski dopisnik, da dela za trockizem v Afriki in drugih državah. Dejal je, da mu je Radek leta 1932 povedni, da sta Zinovjev in Trocki sklenila pakt o sodelovanju, kateremu se pa Radek ni pridružil iz taktičnih razlogov. Nato je prišel na vrsto bivši londonski f>o-slonik Sokolnikov, ki je tudi priznal svojo krivdo. Opravičeval se je pa z izjavo, da je bil in da je prepričan, da soializem ni mogoč v eni sami državi. Dokler 1к> samo Rusija socialistična država, bo neizogibna vojna, v kateri bo Rusija premagana. Znto je smatral in smatra za veliko bolj pametno [Kilitiko, če se v Rusiji ustanovi režim, ki bi sodeloval s kapitalističnimi državami. Podobno izjavo je podal obtoženec Sere-. 1» r j a k o v. Obtoženec Pjatakov je priznal brez strahu, da se je večkrat sestal s sinom Trockega, Sedovim. Sedov mu je izročal navodila Trockega, ki so se vsa glasila, da je treba z vsemi sredstvi podirali politiko Stalina. Sedov je Pjalakovu tudi svetoval, naj si preskrbi denarja za financiranje revolucije. Denar bi lahko dobil v obliki provizijo dveh velikih inozemskih tvrdk. ki so od njega, ko je bil komisar težke industrije, sprejemale naročila. Trocki je Pjntnkovu v novembru 1931 naročil. naj spravi Stalina «n vse člane režima s poti. Pjatakov je organiziral zaroto tudi v Ukrajini. Dejal je, da sta bila Radek in Sokolnikov na čelu zunanjej)olitičnega dela zarote, on sam pa je vodil denarne posle Pjatakov je tudi priznal, da so obtoženci Knjntjev, Lifsrhiitz, R a • tajčak. Turok, Poiin, , Graspučin, ftestov in Strnilo v imeli zvezo z inozemskimi vohuni, katerim so izdajali celo lajne vojno (Nadaljevanje na 2. strani.) (Nadaljevanje « t. strani.) načrte sovjetske vlade. Obtoženee Norkins je Imel nalogo, da v slučaju vojske zažge kemične tovarne v Kenierovu, dočim je Knjazjev od nekega inozemskega (nemškega) agenta dobil nalog, da v slučaju vojne z Nemčijo zažge vojna skladišča in bolnišnice. Baje so pri Knjazjevu dobili tudi taka pisma ln fotografije. Kazen vseh gori imenovanih so obtoženi Se M u r a I o v , I) r o h u i s , H u g u s I a v s k i in A mol d. Med obtoženci pa ni bivšega sovjetskega vojnega atašeja v Londonu 1* u t n e , ki se še vedno nahaja v prosluli ječi Lubijankl ln se bo pojavil kot obtoženec na veleprocesu v Kijevu, kjer bodo stali pred sodniki ukrajinski komunistični zarotniki. Tretji proces že pripravljen Cela zadeva je slejkoprej skrajno skrivnostna, tako izpovedo obtoženci kakor obtožnica sama. Sovjeti imajo pripravljen še tretji proos*, namreč zoper 33 Nemcev, ki se nahajajo v Lubi-janki. Glavna tendenca obtožbe je ta. da bi se pokazala zveza med Nemčijo in ruskimi trockleti. Zaniuivo pa je, da obtožnica poleg nemških agentov in špijonov imenuje tudi agente in vohune neke druge države, namreč Anglije, in je zato razumljivo, da angleškega poslanika ne manjka pri nobenem zasedanju tribunala. Radeka in Pjatakova dolžijo tudi, da sta vedela za načrt, ki ga je Trocki leta 1935 v Oslu zaupal Pjatakovu, ki ga je lam obiskal, da sta namreč »dve državi pripravljeni za oboroženo intervencijo v Rusiji...« Državni tožilec trdi tudi, da ela Sokolnikov in Pjatakov na neki veliki recepciji v Kremlju imela tajen pogovor z vojaškima atašejema dveh inozemskih držav, katera sta obtožencema dejala, da «ta »njuni v 1 a d i pr i p r a v-Ijeni z oboroženo silo pomagati t r o c -kistom do zmage...« Radek in Pjatakov eta nato s pomočjo tujih diplomatov organizirala zelo veliko špijonsko mrežo. Ti špijoni niso samo kradli in prodajali vojaških načrtov, ampak so tudi zažigali municijske tovarne in leta 1936 povzročili deset železniških nesreč. Zaradi raznih eabotažnih aktov je bilo ubitih 130 rdečih vojakov po krivdi te zarote. Vsa nemška društva v sovjet-eki Ruatii so bila v zvezi e trockietičnim centrom po nemikih inženjrrjih Lentzu in Sticklingu. Obtoženec Arnold, ki je šofer, je imel nalogo, da prevrne avtomobil, v katerem se je peLjal Molotov, ki bi ga bili potem zarotniki ubili. Na zasedanju 25. t. m. eo se zasliševanja obtožencev nadaljevala. Najzanimivejši obtoženec je Boguslavski, ki pa je tudi vse priznal. Državni pravdnik Viiinski je porabil neko priliko, da je izjavil, da eo bile vse izpovedi obtožencev »s a -molastne in da niso bile Izsiljene z mukami ali drugimi sredstvi izsiljevanja od tajne policije«. Nato je vprašal Boguslavskega: »Zakaj ete vse priznali? Ali vaa je kdo silil?« — »Ne, priznal sem prostovoljno, potsm ko i«m spoznal zločinslvo, Iu ga pomeni sodelovanje i tujimi atfsntl. Nisem priznal prsje, ker «sm hotel Ščititi svoje sokrivce.« Obtoženec Drobni« je izjavil, da je Rakovskl, predsednik ukrajinskega centralnega izvršilnega odbora Ico-munUtlčne stranke in bivši sovjetski poslanik v Parizu, tudi bil v zvezi s trgekisti. Bivii komisar Sokolnikov je priznal, da je v zvezi z mnogimi tehniki in inženirji vpTizarjal ea-bptažne akte. Sam od sebe pa je, ne da bi ga lega dolžila obtožnica, izpovedal, da je organiziral atentat zoper Stalina in zoper Berio, tajnika pokrajinske komunistične stranke v Sibiriji. Ostali obtoženci so priznali, da eo osnovali protlrežlmske skupine v Kavkazu, v Georgiji in v Ameriki. Trditev državnega tožilca, da sta tudi dve inozemski državi pripravljeni v Rusiji intervenirati, da pomagata trockistom, se splošno smatra kot blui, kakor utegne biti blui tudi večin« drugih obdol- žilev. Ti blufi imajo gotovo samo namen podpreti Stalinov režim, ki je ree čedalje bolj med ljudstvom obaovražen. Tudi Rakovshi zaprt Ista usoda kakor Rikova, je dosegla «edaj tudi ukrajinskega komisarja Rskovskega, ki je bil poprej sovjetski poslanik v Londonu in Parizu, v zad-n'em času pa predsednik ruskega severnega trusta. Rakovskega so aretirali in ga prepeljali v Moskvo. Obtoženi Dr-jbnik je namreč izjavil na sodišču, da je bil Rakovski točno poučen o delovanju trocki-stov v sovjetski Rusiji, Vedel je tudi za Trockijevo teroristično akcijo. Veliko vznemirjenje je izzvalo dejstvo, ko je Radek ob priliki zagovora omenil tudi ime maršala rdeče vojske Vorošilova in njegovega namestnika vojnega komisarja maršala Tu-hačevskega. Tuhačevski sicer še ni posebej obtožen, nanj pa pada vendarle sum, da je gojil globoke simpatije do enega dela opozicije. Čeka ubila časnikarja, ki je preveč vedel Pariz, 26. jan. AA. ITavas: Zjutraj so v parku Bois de Boulogne našli truplo ubitega Dimitrija N a v a s i n a, ki je bil star 48 let. Pokojni ee je rodil v Moskvi, nato je bil znan časnikar in je kot gospodarski strokovnjak zavzemal odlično mesto v pariški sovjetski koloniji. Neka priča pravi, da ie neki neznanec oddal dva revolverska strela na Navasjna. Ubijalee je nato pobegnil. Oblasti sp takoj uvedle preiskavo in prepričani so, da gre tukaj za politični zločin. »Temps« piše, da je bil Navasln najboljši prijatelj dvojice obtožencev v sedanjem moskovskem procesu, Pjatakova in So-kolnikova. Menijo, da je pokojni imel skritih mnogo dokazov o ozadju tega procesa. Pariz, 26. jan. A A. (DNB). Umor Navasina v Boulognskem gozdu je napravil v Parizu ogromno senzacijo. Listi prlobčujejo obširna poročila o podrobnostih umora. Splošno mislijo, da gre za politično dejanje. Na dan umora je bil francoski trgovinski minister Spinasse gost umorjenega Navasina v njegovi hiši. Umorjeni Navasin je bil rojen 1889. Pred svetovno vojsko je živel v Moskvi kot odvetnik. Po revoluciji je pobegnil v Stockholm, leta 1021. pa je prišel v Pariz, kjer je od leta 1926. stalno živel. Tedaj je večkrat potoval v Moskvo, se dogovarjal s sovjetsko vlado in prevzel vodstvo sovjetske banke v Parizu. To mesto je pustil 1. 1930. in tedaj je tudi prekinil vse slike s sovjetsko vlado ter odklonil ponovne ponudbe visokih mest v Moskvi. Navasin je bil noturaliziran Francoz. Pokojni je bil član lože svobodnih zidarjev škotskega obreda. Pariz, 26. januarja, b. Jutranji tisk piše zelo razburjeno zaradi novega umora ruskega časnikarja Navîsina ter prihaja do prepričanja, da gre tu za politično dejanje sovjetske tajne policije. Listi pišejo, da je bil umorjeni Navasin velik prijatelj nekega Tehlenova, ki je bil pravni zastopnik sovjetske vlade v Parizu. Tehlenov je bil pred kratkim odpoklican v Moskvo ter se o njem nekaj časa ni ničesar vedelo. Šele pred kratkim časom pa je prispela v Pariz vest, da so Tehlenova r Moskvi aretirali in ga obdolžili, da je vzdrževal najožje zveze s trockisti ter bo y kratkem prišel pred sodišče. Prijateljstvo med Navasinora in Tehlenovim je bilo tako veliko, da med njima ni bilo nobene tajnosti. V trenutku, ko so Tehlenova v Moskvi aretirali, je padel časnikar Navasin kot žrtev zavratnega umora, ker je kot nekdanji najožji prijatelj Stalina vedel mnogo preveč. Zaradi tega je moral dati svoje življenje. Trocki o umoru Mehika, 26. januarja, b. Takoj, ko je Trocki zvedel za umor sovjetskega časnikar Dimitrija Navasina v Parizu, je sprejel predstavnike tiska ter jim izjavil, da je Navasin preveč vedel o ozadju moskovskega procesa ter da so ga boljševiki zaradi tega spravili s sveta. Dan pred njegovim umorom so mu ugrabili sovjetski agentje v njegovem stanovanju važne dokumente, naslednjega dne pa je moral žrtvovati še življenje. Trocki je izjavil, da pride sedaj bržkone na vrsto njegov sin Sjedov, ki je v Parizu in katerega so v Moskvi proglasili za hudega sovražnika sovjetske republike. Nadškof Ujčič pri papežu Vatikan, 26. jan. e. Dopoldne je sv. oče sprejel ▼e« kardinalov. Sprejel je tudi novega belgrajskega nadškofa msgr. dr. U j Č i ć a. . Japonska še brez vlade Tokio, 26. jan. b. General Uga.ki ie vedno ni sestavil vlade. Največje neprilike mu dela eama armada, ki grozi z represalijami proti onemu generalu, ki bi hotel sprejeti resor vojnega ministrstva v Ugakijevi vladi. Včeraj je bila seja vlade, po kateri je general Terauči, vojni minister, izjavil, da vojaški krogi r nobenem elučaju ne bodo dovolili sestavo vlade z generalom Ugakijem. Če bi pa le prišlo do takšne vlade, jo bodo vojaški krogi v kratkem vrgli. B um - sit komunistov Pariz, 26. jan. b. Uradno se poroča, da je vlada na svoji snočtiji seji prepovedala politično organizacijo »Severnoafriška zvezda«. Izza te organizacije se skriva namreč politična stranka, ki dobiva navodila od Kominterne ter se skriva pod plaščem veearabskega pokreta. Agitacija pristašev te stranke je zelo živahna med severnoafriškimi domačini in gre v škodo Francije. Agenti Kominterne hujskajo domačine zlasti proti francoskemu varušlvu. Predsednik Antikom'nterne skozi Lftabljono Ljubljana. 26. jan. Sinoči je potoval skozi Ljubljano predsednik Antikominterue gosp. Aubart a spremstvom. Na kolodvoru ga je pozdravilo odposlanstvo ruskih intelektualcev, ki žive v Ljubljani, in mu izročilo spomenico. Navzoči eo bili tudi zastopniki kat. tiska in kat. akademikov. G. Aubert se je z veemi ljubeznivo razgovarjal in nato nadaljeval pot v Belgrad. Obiskati misli tudi Alene. Protikomunistič ne manifestacije v Švici Bern, 26. jan, b. V Chaux de Fonds je prišlo včeraj do hudih in krvavih spopadov. Desničarske organizacije so zvečer napovedale veliko zborovanje, na katerem bi moral govoriti bivši zvezni ta:nilt o temi »Zakaj ne more Svicu postati komunistična«. Komunisti «o sklenili, da preprečijo zborovanje. Pred začetkom zborovanja je skupina komunistov pričela napadati ljudi, ki odhajali na zborovanje. Policija ni bila sposobna, da razprši razgrajače ter je morala pozneje uporabiti bombe za solzenje. V borbi je bilo ranjenih nekaj komunistov in desničarjev, mnogo pa je bilo ranjenih tudi v gnieči, ki je nastala pred dvorano, kjer bi moralo biti zborovanje. Ko so se zboro-valci zvečer vračali domov, so komunisti napadli voditelja desničarske mladinske organizacije ter ga tako težko ranili, da ie ponoči izkrvavel, Policija ie izvršila več aretacij ter hoče predvsem ugotoviti krivce teh neredov. Po vsej Švici vlada veliko vznemirjenje. Vlnda se je sestala k izredni seji ter proučuje nastali položaj. V Ženevi pri ZN Ženeva. 26. januarja, c. Popoldne ob 17 je bila seja Sveta ZN. Na tej seji bi moral biti sprejet sporazum msd Francijo in Turčijo o Alexandretti Iti Sandžaku. Sporazum je bil v opoldanskih urah že i/gotovljen. Popcldne pa je turška delegacija postavila nenadoma nov važen predlog, ki zahteva, tla mora biti uradni jezik v tej pokrajini samo tur-àfci Šele pozneje bi se naj ugotovilo, če se sme uporabljati tudi arabski jezik. Francoska delegacija pa sc je postavila na stališče, da je turška manjšina premajhna, da bi mogla arabski večini narekovati svojo željo. Francoska delegacija bi pristala na to zahtevo šele tedaj, ko bi v sporazumu bilo določeno, da bosta turški in arabski jezik enakopravno uradna. Svet ZN je nadalje določil čas, ko nai spet začne zasedati predsedstvo razorožitvene konference. Izvedelo se je tudi, da je v gdanskem vprašanju bil dorežen že načelni sjxirazum. Sedanji zastopnik ZN bo odpoklican. Novi zastopnik ZN pa bo najbrž bivši nizozemski mornariški minister. Dva uspeha Turčiie Spor o A!exandrelte rešen Sporazum tudi z Italijo Pariz, 26. januarja AA (DNB.) Po uradnem poročilu obsega dogovor o alexandrettskem sandžaku to-le: Sandžak ostane teritorialno v okviru sirijske ! države, dobi pa značaj upravno neodvisne pokra-! jine. Vrhovni komisar ZN francoske narodnosti bo ! nadziral to samostojnost, za katero bo jamčila ZN. i Za teritorialni obseg sandžaka jamčita Francija in I Turčija skupno. Glede denarja, pošte in brzojava ! itd. bo sandžak sam določil svoje razmerje. Trojna pogodba med Francijo, Turčijo in Sirijo bo jamčila za meje sirijske države Edino vprašanje, ki je še odpr'o, je uradni jezik. Milan, 26. januarja. AA. (DNB.I Po poročilu I listov bo turški zunanji minister Ruždi Aras prispel 3. februaria v Milan, kjer se sestane z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom Po tem poročilu je turški poslanik v Rimu že odpotoval v Ženevo. da bi od tam spremljal Ruždi Arasa na potu v Italijo. V Iz Španije Uspehi Querpa de Liana Salamanca, 26. januarja, e. Nacionalistične čete so danes zasedle del železniške proge Madrid-Albacete. Tako je prekinjena zveza med Madridom in Andaluzijo. Pariz, 26. januarja, b Po vesteh iz nacionalističnega štaba so oddelki generala Queipa de Liana v naskoku zavzeli reoublikanske posto'anke seve-rovzhcdno od Granade med vasjo Dela Mora in Siera Taieda. Tuji legionarji in falangisti, ki so pred kratkim zasedli mesto Alhana del Granade, so prodirali sedaj po gorskih krajih proti vasi Agron. Miličniki so povsod zapustili svoje posto'anke brez borbe. Nacinonalistl so včeraj nadaljevali napredovanje na dveh smereh in so okrog 5 popoldne po krajši borbi zasedli strategično važne vasi Formez in Siers Taieda. Neka druga nacionalistična kolona je istočasno zavzela vas Jayeno, ki leži 1000 m visoko in 3 km |užno od Formeze. Tako so nacionalistične kolone prodrle od Alhame del Granade 15 km proti |ugu in so se davi po obrnokih Siere Taiede pričeli spuščati v dolino Malage, Nacionalisti so prepričani, da je s tem zapečatena usoda Malage, Madrid, 26. januarja, b. Nacionalistično topništvo je 24 ur neprestano obstreljevalo Madrid. Dež, ki lije v velikih curkih, onemogoča vojskovanje. V strelskih jarkih ie do kolen blata Na severozanadu je bilo nacionalistično topništvo zelo aktivno Hud napad so nacionalisti napravili tudi na rdeče postojanke pri Escoralu. Na sektorju Lobas se vodijo le manjše borbe. Na ostalih bojiščih ni nič novega. Dunajska vremenska napoved; Menjajoče oblačno, temperatura brez sprememb, kmalu zopet snog, napoved negotova. Zcniiinska vremenska napoved: Oblačno, dež v primorskih predelih, v notranjosti snog. Knšnvn bo nekoliko popustila. Temperatura brez posebne izpremeipbo. — Sonce vzide ob 7.03 in zaide ob 16.30. Pogajanja med škofi in Hitlerjem Rim, 26. januarja TG. Iz vatikanskih krogov poročajo, da se je v zadnjem trenutku posrečilo na podlagi posredovanja Vatikana samega doseči, da se bodo pogajanja med nemškimi škoii in nemško vlado, ki so bila prekinjena, v kratkem obnovila in da imajo namen doseči sporazum glede izvajanja konkordata. Od strani nemške vlade jc prišlo zagotovilo, da do takrat vlada ne bo izdala nobenih splošno cerkveno-političnih ali šolsko-polltičnih ukrepov. Tudi državni kancler se v svoiem govoru dne 30. januarja tega vpraaJnja ne bo dotaknil. Francijo dobi 12 milijard od Analve London, 26. januarja. AA. (Havas.) Današnji »Financiel Times« piše o novem (rancoskem posojilu v Londonu in pravi med drugim, da so pogajanja malone končana. Po poročilu tega lista gre za kredit do 31. decembra t. 1. Po poročilu tega lista bo znašal kredit 50 milijonov funtov šterlingov (12 milijard dinarjev. »Financiel News« smatra, da bo sklenitev tega posojila sedaj še bolj okrepila u'led francoske vlade. List pravi, da je angleška vlada v tem primeru dovolila Izjemo glede podeljevanja kreditov v tujino. List soglaša s sklepom londonske vlade, ki hoče tudi na finančnem polju potrditi solidarnost med Veliko Britanijo in Francijo. Odlikovani gasi ci Belgrad, 25. januarja, m. Odlkovani so bili sledeči zaslužni gasilci: s zaslužnim križcem gasilske zveze kraljevine Jugoslavije 3. stopnje: Mežek Fran, tajnik GZ v Ljubljani; Tupnik Jože, namestnik taj-nija GZ v St. Vidu nad Ljubljani; Lah Mihael, blagajnik OZ v Ncvhah; dr. Klar Franc, narodni jjoslanec; Vogelnik Alojzij v Radovljici; Žvan Ivan v Toplicah na Dolenjskem; Džuben Josip v Kri ževcih, Planina Lovro v Škof ji Loki, Novak Nande v Nevljah, Furlan Janez v Ljubljani; Roš Boris v Ljubljani; Serbec Franc v Raihenbur^u; Čimpernik Franc v Sevnici; Erjavec Ljuoevit v Brežicah; Mašil Blaž v Grajski vasi; Zibernik Alojzij v Kaplji; Sterk Josip v Predgradu; Tolli Pavel v Motvagev-cih; Nomethy Stefan y Dolnji Lendavi; Krajger Filip v Gužtanju; Slricelj Anton v Rečici na Paki; Matjaž Јозј pv Mozirju; Ceplah Josip v Bočni; Semre Alojzij v Domžalah; Trdan Jakob v Sodra-žici; Pakule Jernej v Dolnjem Logatcu; Dornik Josip v Tržiču; Jerman Ivan v Krškem; Zupančič Martin v Loki pri Zidanem mostu; Ceger Alojzij v St. Vidu nad Ljubljano; Zapuiêk Franc v Litiji; Medic Franc v Ljubliam; Perme Ivan v Ljubljani; Pogačar Alojzij Ljubljana—Vič; Jame Janez v Horjulu; Prcsetnik Franc v Smartnem ob Savi; Snedec Filip v Veržeju; Kikelj Franc v I.jgtomoru; Tršan Gregor v Dolnjem Logatcu; l.orber Ludovik v Slovenski Bistrici; Starmil Rudolf v Mariboru; Vo çrinc Janez pri Sv. Trojici na Pohorju; Zorjan Martin v Mariboru; Mazelle Julij v Gradacu; Zelj-ko Josip v Murski Soboti: Šiftar Mihael v Slru-kovcili, Skerlj Josiir v Novem mestu; Hanželič Franc v Hardeku; lirodnjak Franc v St, Janžu na D.; Fister Anton v Radovljici; Pogorelčnlk Luka v Slovenjgradcu; Volk Jakob v Šoštanju; Motok Franc v Podčetrtku; Prešiček Janez v Kozjem; IHIrst Ludovik v Šmarju pri Jelšah, Pozaršek Ivan v Ljubljani. Vsem zaslužnim gasilcem iskreno čestitamo! * Belgrad. 26. jan. lil. Nocojšnja »Pravda; objavlja poslanico novega pokreta »Slovanska misel«. Med drugim pravijo ustanovitelji, dn ne želijo nikogar podvreči ali eksploatiratl ter da bodo zasledovali združenje Slovanov Od Slovencev so podpisali spomenico Engelbert Gangl, Rlko Fux, Verij Schwelger, dr. Vilko Krejči, Josip Kavčič in Rasto Pustoslemlek. Domači odmevi „Fenix" v dravski banovini Belgrad, 26. januarja, m. Ravnateljstvo nekdanjega Jugoslovanskega Feniksa v Belgradu je imelo dene« sejo. Na dnevnem redu j« bilo tudi vprašanje nove ureditve. V glavnem so sklenili, da bodo v dravski banovini ostali do _ nadaljnjega v službi vsi dosedanji nameščenci. Njihove plače se bodo morate prikrojiti novim razmeram, tako da odstotek upravnih stroškov ne bo previsok. Nižjim nameščencem se plače ne bodo nič skrčile, ker so bili v Ljubljani že itak najslabie plačani. Sklepi seje bodo veljali samo do konca leta 1937 in še niso de-finitivni, ker jih mora odobriti še upravni odbor. Seji je prlsostoval tudi zavarovalni matematik g. Lah iz Ljubljane. V finančnem odboru Belgrad, 26. jan. m. Snoči j« skupščinski finančni odbor «prejel tudi proračun državnih dolgov ter je dane» dopoldne pretresal proračun finančnega ministretva. Dopoldne In popoldne je govorilo več poslancev, Seja bo trajala pozno ▼ noč ter bo proračun finančnega ministrstva ie nocoj «prejet. Jutri odbor zaradi praznika sv. Save ne bo-delal. Prihodnja seja bo poiutriinjem. Na nocojšnji seji je govoril tudi narodai poslanec JRZ dr. Jure K o c e. V svojih načelnih izvajanjih je med drugim predlagal, naj bi ee pavšal za podeželske obrtnike, ki je delo prejšnjega režima in pretežko breme za naše obrtništvo, znižal vsaj za 50 odst. Finančni minister Duian Le-tica je tukaj takoj izjavil, da bo ▼ finančnem zakonu predvideval olajšave za male obrtnike. Nadalje je predlagal podaljšanje davčnih olajšav za nove hiše od sedanjih 10 let na 20 let. Govoril je tudi o potrebi znižanja taka, predvsem za male ljudi in o načinu kako zasigurati enako obdavčenje po vsej državi. Posebno obširno pa je govoril o izplačevanju pokojnin in je pri tem apeliral na finančnega ministra, naj se tudi v bodoče izplačujejo pokojnine že prve dni v mesecu in je etavtl tozadevne predloge, kar je finančni minister zagotovil, Dalje je obširno govoril tudi o upokojencih tobačne tovarne, da se da vsaj onim upokojencem primerna pokôjnina, ki so zaradi starosti navezani samo nanjo in nimajo nobene možnoeti za drug zaslužek. Končno je predlagal, da ee opusti pridob-nina in uvede dohodnina in v zvezi s to eksistenčni minimum za male ljudi. Govoril je tudi poslanec JRZ dr. Šemrov, ki je plediral za znižanjem trošarine, zlasti na električni tok in špirit ter končno predlagal znižanje obrestne mere, zvišanje uradniških prejemkov in končno davčne olajšave za posestnike novih hiš. Zabava slov. akademikov v Belgradu >Ob petju in cvičku«, tako začenja včerajšnja »Politika«: poročilo o »brucovskem večeru« slovenskih akademikov ▼ Belgradu. Ne vemo. ali je bil ta večer res taka posebnost, da se je »Politiki« zdelo vredno posvetiti mu cel stolpec, v Ljubljani taka prireditev nikogar ne razburja. V »Politiki« je stvar opisana kot komedija, s katero se pečajo simo še Slovenci in ki skoro plava v vinu. Najprej pove, koliko društev imajo Slovenci v Belgradu, da radi žive tam doli, da se pa ša.rgje snidejo, da so sami med seboj. »Tam so šele nta- vi Slovenci, tam pijejo svoj cviček brez pridrzjtpjž. Zato imajo njihova belgrajska društva, poleg drugih kulturnih in dobrodelnih namenov, tudi to nalogo, da članstvu dajo priliko za malo »kroka-rije«. Potek brucovskega večera opisuje, kakor pač potekajo taki večeri. Zaključuje pa ga: Bruci so dobili lepe ilustrirane diplome. Kakor hitro so dobili diplome, so prešli od vode na vino. In do jutra se jim je posrečilo, da so postali prave istare bajte«. Celo tisti, ki so pri prvem izpitu dosegli komaj dober uspeh, so pričakali dan z odličnim uspehom.« — Sedaj pa res ne vemo, komu bo ta večer v sramoto: prirediteljem ali opi-sovateljein, ki toliko vedo povedati o slovenskem cvičku, čeprav se sami še boljših vin ne branijo. jvodo parobrodno društvo — finančnik Ljotičevega „Zbora" Že dalja časa ee po Sušaku širijo vesti, da bo v kratkem ustanovljeno novo paroplovno društvo. Ne ve se še točno, ali bo to zadruga ali delniška družba, imenovalo pa se bo menda »Jug«. Iz Nemčije bi to društvo prejelo tri tovorne par-nike, pa tudi sicer bi v njem prevladoval nemški kapital. Današnji »Hrvatski dnevnik« pa piše-da bi to društvo financiralo gibanje »Zbor«, ki ga vodi sinederevski odvetnik in bivši minister Dim. Ljolič, Ves čisti dobiček bo šel za potrebe tega »Zbora«. Ravnatelj novega društva naj bi bil Rade Tatalovič-Tomič, ognjevit pristaš »Zbo-гач. Po tem poročilu se LJotičevci na Sušaku zelo gibljejo in nameravajo nastopiti tudi pri prihodnjih mestnih volitvah. — Odgovornost za resničnost teh vesti prepuščamo »Hrvatskemu duev-niku«. „Led je prebit" Ob priliki sestanka pristašev JRZ v Banjaluki je minister Jankovič dal časnikarjem sledečo izjavo glede dogodka v Brežicah: »Jaz sem gospodarski minister, |>olitičeii je pa predsednik vlade dr. Stoiadinovlč. Poleg tegn smo pa mi dlscijill-nirani Člani vlade in ne želimo mimo predsednika vlade dajati političnih izjav, zlasti ne o tem vprašanju. Vendar pa vam morem reči, da gredo stvari najboljšo pot In da bo izid dober. Glavno je, dn je led prebit.« Osebne vesli Belgrad, 26. jan. m. Snoči sta prišla v Belgrad ljubljanski škof dr. Rožman in križevski grško-katoliški škof dr. Dionizije Njarady. Oba bosta v cerkvenih zadevah obiskala več ministrov. V teku današnjega dne sta bila sprejela pri ministrih dr. Kreku, dr. Vrbaniču in Stosoviču, Belgrad. 26. jan. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je postavljen v VI. pol. skup. za višjega kontrolorja na ljubljanskem glavnem kolodvoru Leopold Gruden, do sedaj višji kontrolor v Mariboru. Belgrajske vesti Belgrad, 26. jan. m. Že nekaj dni вет vlada v Belgradu silen mraz, ki ga je še povečala ostrn košr.va. Košava je v Belgradu davi brila z brzino 01 kin na uro. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Velikem Gradlštu, in sicer 18 stop. C pod ničlo. V Belgradu jc silna poledica, lako da sploh ni mogoče hodili po ulicah. Oviran je bil ludi tramvajski promet. Zaradi mraza sin zamrznili tudi Donava in Sava. Velike ledene plošče «o zajele na Donavi tri ladjo in dva vlnïilca. Prêtât dr. Matija Slavič -šesldesetletnik Rodil se je 27. januarja 1877 na lepem kmečkem domu v Bučecovcih, prijazni vasi župnije Sv. Križa pri Ljutomeru. Leta 1897 je z odlično maluro dovršil gimnazijo v Mariboru in stopil v duhovsko se-meniče. Po 3. letu bogoslovnih študij je leta 1900 pel novo mašo. Leta 1901 je bil za kratko kaplan v lločah pri Mariboru, jeseni pa šel v Avguštinij na Bela zima je pritisnila Po vsej državi sneg — Snežni zameti v Bosni in Lihi — Glavne reke na jugu zamrznite Ljubljana, 26. januarja. Zemljepiscl, potopisci, zvezdoslovci in pa vsi stari ljudje trdijo, da postajajo zime fimdalje bolj mile, oziroma da so ostre zime vedno bolj redke. V severnih deželah, v Skandinaviji, v Rusiji in Sibiriji so opazili, da se od leta do leta manjša ogromna množina artičnega ledu in da ga je sedaj že približno za sedmino manj, kakor ga je bilo pred 30 leti. Zdi se, da nastopamo res novo o vseh krajih severne Evrope. Zagreb je tudi pod belo odejo. Sneg precej ovira promet, posebno tramvajski Zagrebško ravnateljstvo je dobilo poročila, da pada sneg po vsem področju direkcije. Posebno mede v Liki. Železniški promet doslej še ni oviran, le nekateri vlaki prihajajo z malimi zamudami. Znatno večje zamude pa imajo mednarodni vlaki, kar je posledica snega, ki je zapadel jx> vsej srednji Evropi. V Belgradu je v nedeljo zavladal hud mraz, ki ga je povečal še silen veter, ki mu tam pravijo košava Košava je brila s tako silo, da je po ulicah trgala napisne deska na trgovinah. Na Donavi in Savi je košava prevrnila več čolnov. Dva koncerta zbora pevovodij Matija Tome, prof. v št. Vidu, spada med naj-krepkejše in najizrazitejše glasbene osebnosti. V solnčni Belokrajini se mu je mlada duša napila krepkih belokranjskih jx>-pevk, glasbeni študij doma in na tujem pa mu je dal vse potrebno znanje, da se loti prav s tako srečo najrazličnejših drobnih kot obširnili pezant-nih stvari. Omenimo naj le njegovo dolgo vokalno oratorijsko delo »Odrešeniku sveta«, ki ga je izvajal orjaški zbor Pevske zveze pri evhar. koncertu v Ljubljani. Mož nič ne išče poti, od prve pesmice ve. kaj hoče; zato je težko najti v njegovih delih »poskusov«, vse je zrelo. Druži pa Tome v sebi poleg izvrstnega skladatelja in vestnega pedagoga tudi izrazitega pe-vovodja in bo vodil pri četrtkovem in petkovem koncertu zbora pevovodij Jenkove pesmi ki jih je z vso minucijozno vestnostjo sam naštudiral. Prvi koncert bo v četrtek ob 8. zvečer v novi frančiškanski dvorani, drugi pa v petek ob 8. zvečer v Ljudskem domu v Mostah. — Pri zaprtju, motnjah * prebavi vzemite z|u» traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-•ipf grenčire«. Trbovlje »Črna jama«, narodna igra s petjem In godbo bo uprizorjena prihodnjo nedeljo v Društvenem domu. • Za zastruljenjem (tetanus) je umrla mlada žena rudarja Karlina Omerzu, roj. Naraglav, stara šele 22 let. Rane, kjer se je okužila, niso niti našli, tako majhna je bila. zato se tudi obvarovati ni mogla. — Za jetiko pa je umrla Čoš Frančiška, žena rudarja, stara 37 let. Naj počivata v miru, preostalim družinam naše sožalje. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo pri KID na Jesenicah ter potrebno sklene o nadaljnem postojiku. G. predsednik inž. Baraga je ta predlog sprejel v sporazumu z zastopniki podjetja, nakar je delegacija KID zapustila sejo. Delavska organizacija je nato zadevo proučila in sklenila, da pošlje deputacijo k g. banu. Za defmtacijo so bili določeni: od JSZ g. Noč. od NSZ g. Zupan, od SMR g. Rozman, za Delavsko zbornico g. Stanko. Deputacijo je g. banu predstavil član banskega sveta g. Arnež. Zastopnik Delavske zbornice je g banu razložil efioineni-co, ki je bila danes predložena zasto|)niku KID 1er mu opisal položaj, v katerem je danes delavstvo, oziroma njegovo zastopstvo. G. banu je obljubil, da mu bo naknadno predložil vse. kar je potrebno za razjasnitev položaja. G. ban je vse to vzel na znanje ter obljubil, da bo nastali položaj natančno proučil in na lo ukrepal. Želimo, da se ustvari razpoloženje, ki bo pri-vedlo do ugodnega zaključka jxigajanj, ki se bodo nadaljevala jutri ob 9. dopoldne. Ljubljana, 26. januarja. Nadaljevanje pogajanj za novo kolektivno jx>-godbo pri KIL» na Jesenicah, ki je bilo dne 20. t. m. prekinjeno, je bilo najxivedano za danes v Trgovski zbornici v Ljubljani. Ob pol 10. dopoldne je otvoril g. inšpektor irtž. Baraga razpravo. O. Les-kovšek je prebral vlogo na vodstvo KID, ki se nanaša na nastali položaj, t. j. razrešitev treh obratnih zaupnikov in s tem v zvezi tudi njihov odpust iz službe. Spomenica zahteva, da 6e ta ukrep od strani KID prekliče. Zastopnik KID je izjavil, da to ni v nobeni zvezi s kolektivno pogodbo, da r>a ne bo izpodbijal tega, da bi omenjeni trije ne mogli biti navzočni pri jx>gajanjih, vendar pa ne v svoj-stvu starešinstva kakor doelej. Istega mnenja je bil tudi inšpektor g. inž. Baraga. Po raznem dokazovanju in utemeljevanju od 6lrani vseh treh organizacij JSZ, NSZ, SMR ter zastopnika Delavske zbornice se je sklenilo, da se [>ogajanja prekinejo in naj ee delavska organizacija še sama o tem posvetuje Hud poraz socialistov v Litiji ZZD dobila 5 zaupnikov in s tem absolutno večino Litija, 26. januarja. V ponedeljek, 26. jan., so bile volitve za devet obratnih zaupnikov predilniških delavcev. Ze od nekdaj je bilo obratno zaupništvo v litijski predilnici domena naših rdečkarjev. Le enkrat, ko je bila JNS diktatura na višku, so seveda pod silnim pritiskom raznih nameščencev predilnice zmagali s 300 glasovi narodni 6trokovničarji, ki so pa pri sedanjih volitvah katastrofalno pogoreli, decimirani so izšli z 32 glasovi iz boja in slučajno dobili ostankarski mandat. — Naši rdečkarji, ki so lansko leto dobili še 174 glasov, so zdrknili na 126 glasov in še za te se imajo zahvaliti nečuveni predrznosti, s katero so agi tirali pri delavstvu, kateremu so seveda na vse mogoče načine grozili itd. Dobili so 3 zaunnike, zadnieca z ostankom Rdeči disident Podlipnik na je ostal z 31 glasovi brez mandata. Naši od ZZD, ki so imeli belo gla sovnico, so dobili proti vsakemu pričakovanju 211 glasov in si tako priborili 5 zaupniških mest in s tem absolutno večino v litijski predilnici. — Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker naši pre-dilniški delavci, ki so bili za časa JNS diktature v tovarni »pritisnjeni«, niso bili prav nič uvaže-vani činitelji v predilnici, čeprav se je moralo vedeti, da predstavljajo zelo močno delavsko skupino. — Izvoljeni so na naši listi ZZD občinski svetnik Lenarčič Jože, stari delavski borec Prebil Ivan, Viktolič Nežika, Češek Franc in Breznik Antonija. Prepričani smo, da je usoda predilni škega delavstva sedaj v rokah vestnih zaupnikov, ki bodo res pravilno in pravično zastopali koristi celokupnega delavstva. V zvezi s to res zasluženo zmago naših značajnih predilniških delavk in delavcev, moramo omeniti, da je bil v nedeljo javen delavski shod, na katerega je prišlo najmanj 20® delavk in delavcev, ki so z navdušenjem fioslušati izvajanja tov. Perniška, delegata ljubljanske cen trale ZZD. Nato je litijski župan llinko Lebingef orisal delo občinske uprave, ki je v letošnjem prt> računu votirnla za brezposelni fond 30 000 din, ra po svojih zaupnih osebah oškodovancem pisma, v katerih so jim grozili, da jih ubijejo, če jih izdajo. K nekemu po- slušalcu kokainske razprave je pristopil neznan človek in mu na uho zašepetal: »Ce boš kaj izdal, boš še danes mrzel. Te moramo ubiti.« Ta skrivnostna oseba je nato izginila iz velike razpravne dvorane. Prodali eo ji kot kokain 1 kg sode za 40.000 Din. Ta oškodovanec je te dni pred preiskovalnim sodnikom natančno opisal vse podrobnosti, kako je prišlo do kuj)čije. V kamniški okolici so nekega moža osleparili za 6000 Din. drugega pa za 24.000 Din. Tudi na Ježici so nekoga opeharili za 9000 Din, nekega K. pa na Notranjskem za 8 500 Din. Ugotovljeno je nadalje, da so nekateri kokainski sleparji živeli zelo jxitratno, vozili so se vsako nedeljo z avtom na lov in zapravljali ogromne vsote. Ne morejo pa izkazati, da so si ta denar pridobili na pošten, soliden trgovski način. Vse kaze, da se bo nova kokainska preiskava zavlekla za več mesecev, predno bo zbran celoten obtožilni materijal za novo, veliko razpravo. Kaj pravite? Danes beremo v tSlovencu< o novih zakonikih predpisih o avtorskih centralah. Zadnji čas je, da so se zakonodajalci na In »pomnili, ker je bilo treba vendar enkrat nehali z dosedanjim načinom avtorske pravice, od katere so imeli avtorji najmanj. Ob tej priliki naj kol značilno povem naslednjo resnično anekdoto: Neko manjše gledališče Je vpriiorilo Clogoljevo »Ženitev», delo, ki je bilo ie davno prevedeno o slovenščino. Ï a-koj se oglasi neka avtorska centrala in zahteva od gledališča tantijeme: toliko in toliko dinarjev. (iledališče je res poslalo zahtevani znesek, šele ko je neki literarno bolj izobraženi človek povedal marljivim igralcem, da je Gogol I ie slo let mrtev in je torej izven zaščite, šele tedaj so igralci opozorili avtorsko centralo, da jim je po krivici predpisala tantijeme, ki jih zahtevajo nazaj. Avtorska centrala je znesek res — vrnila. Vprašanje bi bilo sedai: kaj pa bi se z denarjem zgodilo, če se igralci ne bi oglasilo1 Ali bi avtorska centrala iskala po vsej Rusiji Gogo-Ijeve dediče, da jim vrne ta znesek, ki ga je kasirala za »Zenitevt, ali bi ga sama od sebe vrnila igralcem ali pa bi ga nakazala kot podporo kakemu bednemu pisatelju? To so tri možnosti. Koledar Sreda, 27. januarja: Janez Zlatousti, cerkveni učenik. Osebne vesti = Na arhitektonskem oddelku tehniške fakultete Univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani je bil diplomiran za itiženjerja arh. g. Švigelj Mitja iz Ljubljane. — Častitamol — Diplomirana je bila na formaciji v Zagrebu gdč. špelca Pokomova iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Kupujte le domače Izdelke! PERIO N pralni prašek ;e kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga • Udeleženke socialnega tečaja za žene in dekleta v letu 1930 se naprošajo, da se osebno ali pismeno, z navedbo točnega naslova, zglose v pisarni društva za varstvo deklet radi seminarskega dela kot nadaljevanje a«novnega tečaja. Rok za prijavo do 7. februarja. Prosimo pravočasne prijave, ker se radi omejenega števila udeleženk v posameznih seminarjih na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. — Poštni upravi. Vos Kalce je dobrih deset minut oddaljena od poštnega urnda v Gor. Logatcu. Menda je povojna odredba, da pismonoše do-etavljajo pošto na Kalce vsak drugi dan. Kakšne nerodnosti imamo torej s tem naročniki dnevnega časopisja?! Sedanji pisitionoša v Gor. Ixigalcu je na bolniškem dopustu. Odslužil je svojo službeno dobo že pred leti. Počitek je torej pravično zaslužil. Dosedaj pa ga hodijo nadomestovat drugi pismonoše iz drugih krajev; tako so tudi ti ločeni od dolžin, k' morajo živeti hočeš nočeš na dve strani, kajti nov pisnionoša v Gor. Logatcu še ni nastavljen. Zato: V Gor. Logatec novega in mladega pis-monošo e stalnim sedežem v občini. Odredbo, da dobiva vas Kalce vsak drugi dan pošto, pa naj poklicni ukinejo! Čemu nam naj bodo sicer dnevniki?! — Gasilska zajednica dravske banovine ee je preselila iz dosedanjih prostorov v nove prostore na Tyrševi cesti 29-11 (Gospodarska zveza) v Ljubljani. Telefon 32.21 ostane še nadalje. — Zemun pride pod belgrajsko nadškofijo. Zemu spada v cerkvenem oziru pod djakovskega škofa. Sedaj pa, kakor poročajo, pride pod juris-dikcijo belgrajske nadškofije. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatencc urejuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdrav Ijenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda pomešana z nekoliko vroče vode Пеег. po min soc. pol. In nar. zdr. S br 1S4RS, 25. V. Si. — Plače Sipadovlh uslužbencev se bodo zvi-iale. Minister za gozdove in rudnike Gjuro Janko-vič je imenoval posebno komisijo iz članov upravnega odbora Šipada, kateri predseduje načelnik ministrstva za gozdove Milan Milivojevič. Komisija ima nalogo da v najkrajšem času izvrši popolno revizijo plač vseh Sipadovih uslužbencev v svrho zboljšanja teh plač. Komisija je začela s svojim delom v Drvarju. Uslužbenci so sprejeli to ministrovo odločitev z velikim veseljem, ker se bodo ob tej reviziji njihove plače znatno zvišale. — Tovarna ustavila delo. Tovarna pohiitva Nikole Borote v Mitrovici je preteklo soboto ustavila delo in je veliko delavcev ostalo brez zaslužka. Uprava tovarne je že pred pol mesecem obvestila inšpekcijo dela v Novem Sadu, da bo ustavila delo, ker so skladišča prenatrpana s pohištvom, ki ne gre v denar. Tovarna bo zaprta mesec dni. — Zopet sestanek v stanovanju. V stanovanju g Joče Jovanoviča so se zbrali nekateri prvaki desnego krila bivše poljedelske stranke, da bi se pogovorili o političnem položaju. Določili so stališče, ki ga naj bivša poljedelska stranka zavzame do najnovejšega političnega razvoja in sklenili, da bodo okrepili delovniije med ljudstvom. Niso pa določili nič dokončnega o poslancu Zdravkovlču in njegovi akciji, do je treba iti v to skupščino. — Nevarna vlomilska tolpa prldo pred senat. Ljubljanski policiji in orožnikom se jo lani posrečilo prijeli prav dobro organizirano In drzno vlomilsko tolpo, ki je štela sedem člnnov, združenih iz raznih vetrov Slovenije. Od januarja 1935 do lanskega poletja je ta tolpa z združenimi močmi nli pa posnmezno izvrševala veliko vlome, pri katerih je odnašala bogat plon. Družbo je izvršilo kar 17 velikih vlomov. Napravila je škode do 110 tisoč dinarjev. Oborožena z revolverji, bodali, kamni, železnimi drogovi in noži je 24. januarja 1935 vlomila v stanovanje Karla Češnovarja na Dolenjski cesti in odnesla iz blagajne gotovino 05.000 Din in še 11 ameriških dolarjev. Drug večji vlom je ta družba 8. maja 1935 ponoči izvršila v trgovino M. Ahlin —Skubic na Šopu pri Šmarju. Trgovino je izropula in napravila škode nad 10.000 Din. uj8(ij[i ?0 ïa drugi vlomi. Ta drzna vlomilska druž ba" pride sredi "februarja na zalo/,no klop prod mali kazenski senat r Ljubljani. — Civilizirane svinje. Belgrajsko »Vreme« z dne 24. januarja je na zadnji strani objavilo sliko debele svinje z desetimi prasci, ki tISče v njo ln jo sesajo. Sliki, ki bi bila v svinjskem svetu morda jepa ali vsaj zanimiva, pa je dalo naslov: jmu-terinstvo!« — Nova veseloigra! Zdraha na vasi. Ljudska komedjia v treh dejanjih. Spisal Carlo Goldoni. poslovenil In priredil Nlko Kuret. (Ljudske igro 20. zv.). Založba Ljudskih iger — komisijska založba Jugoslovanske knjigarno v Ljubljani, cena 20 Din. S lo komedijo smo dobili Slovenci za »Slugom dveh gos|x>dov< spet novo umetnino starega italijanskega pisatelja Carla Goldonlja, mojstra komedije, ki je napisal to igro leta 1761. V tej igri se postavi na oder pravi vaški pravcati prepir; kako nastane iz neumne malenkosti, kako ga Jezikave vaške klepetulje razplhajo In kako se šele s težavo spet poleže. Ta komedija, ki vzbuja pri gledalcih smeh od začetka do konca, je obenem za sleherno vas lep natik. Komedija je postavljena v popolnoma slovensko okolje in v tem |>ogledu docela predelana. Dejanje se godi med slovenskimi ribiči v Barkovljoh pri Trstu. Nastopa 8 moških In 5 ženskih oseb, sceneriia je zelo preprosta in je zanjo dodano na koncu knjige točno navodilo. — Zaigral domačijo in — ženo. Mladi Jakub Ajdar, musliman iz Vučltrna. je za svojim očetom prevzel veliko ln lepo domačijo. Kmalu pa je Zašel med vinsko In igralsko druščino, kjer se ga je prijela kartaška strast. Ko je pri kartah zapravil vso gotovino, je začel prodajati, dokler ni odprodal zadnjega koščka in se preselil v Skoplje. kjer pa se je prejšnja pesem nadaljevala. Največ je prekarlal z enim izmed svojih prijateljev Delujem, ki se je pri nekem pijančevanju celo zaljubil v njegovo ženo Anlfo. Ko Jakub Ajdar že ni imel več ničesar, za kar bi mogel igrati, je z omenjenim prijateljem igral za ženo. Pa ie tudi to usodno igro Izgubil in kvartopirskl tovariš Bebi je še isto noč odšel v Vučitrn po ženo, lepo Anlfo. lakub Ajdar pa je ostal popolnoma na cesti, po malem je začel krasti in kmalu padel v roke oblastem. — Dogodek omenjamo zaradi tega, ker še v nobenem izmed vseh programov, ki se ondot-nemu ljudstvu s tolikšno zgovornostjo ponujajo, nismo slišali, da bi hotel odpraviti tako stanje, ki tam niti posebna senzacija ni bila. — Proste železnllke karte so prodajali. Društvo »Narodna ZaStila« v Zagrebu dobiva od železniške uprave brezplačne karte za svoje gojence. Te karte sta pa dva uslužbenca prodajala drugim ljudem, posebno za progo Zagreb—Split. Doslej je policija v tej zadevi aretirala tri osebe. — Velika parna žaga pogorela. Hrvatsko lesno podjetje »Zeta«, ki seka v gozdovih v planini Smo-ni, je pred tremi leti zgradilo veliko žago, na kateri je bilo zapoelenih nad 100 delavcev. Preteklo nedeljo pa je na žagi nastal požar, ki jo je upe-pelil do tal. Tudi stroji so tako poškodovani, da ne bodo več za rabo. Žaga je bila zavarovana za 8O0.OGO din, škoda pa znaša nad milijon dinarjev. — Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je pojxilnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v krouičnih slučajih. Dobiva se v vseh lnknrnah. — Oglas reg. S. br. 31.480 dne 24. XII. 1936. — Popust za vožnjo v Berlin. Od 29. jnn. do 7. febr. je v Berlinu poljedelska, lovska in vrtnnrska razstava, po naslovom »Zeleni teden«. No nemških železnicah je dovoljen posetnikom rnzstnve popust 60% z legitimacijo, ki jo izda Putnik v LJubljani, (lajeva ulica 3, telefon 24-72. Ljubljano V sredo, 27. januarja: Gledališče Drama (začetek ob 8 zvečer): 27. januarja: Kadar se utrga oblak. Hed A. — Četrtek, 28. januarja: Korajža velja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Petek (ob 15. uri), 29. januarja: Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 dinarjev. — Sobota, 30. januarja: Kvadratura kroga. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Nedelja. 31. januarja: ob 15. url: Repoštev. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Na ledeni plošči. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Opera (začetek ob 20. uri): Sreda, 27. jan.: Nnvlhanka. Red Sreda. — Četrtek. 28. jan.: Ca-valleria rusticann. Glumačl. Red Četrtek. — Petek, 29. Jan.: zaprto. — Sobeta, 30 jan.: Hoffman-nove pripovedke. Red B. Predavanja Dvorana Rokodelskega doma: Drevi ob osmih bo predavanje s skioptičtiilili slikami. Predaval bo prof. dr. J. Lovrenčič. Naslov predavanja »Lepota naše zemlje«. Akademski dom (Miklošičeva cesta): Krščansko žensko društvo Ima v Četrlek, 28. t. m., ob 20 predavanje g. upraviteljice Anice Lebarjeve o temi: »Žene v prvih časih krščanstva«. Interni oddelek splošne bolnišnice: Slovensko zdravniško društvo priredi XXXI. znanstveni sestanek v petek 29. januarja 1937 ob 18 v predavalnici Internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem šefa oddelka za prsne bolezni, g. dr. Franca Debevca o diferencialni diagnozi začetne tuberkuloze pljuč ( s predvajanjem raznih filmov). Vabljeni vsi gg. zdravniki in me-dicinci! Trnovski prosvetni dom, Karunova ul. 14: Drevi ob 8 XI. prosvetni večer Prosvetnega društva Trnovo. Zanimivo skioplično predavanje »O Hitlerjevi osebnosti in njegovem boju« bo imel g. prof. Karel Capuder. Prireditve in zabave Nova frančiškanska dvorana. Ljudski oder vprizori 1. februarja ob 8 zvečer in 2. februarja ob 5 popoldne Dielzenschmidtovo veseloigro tega sveta v treh dejanjih »Krištof«. Predprodaja vstopnic jo v Nabavni zadrugi v frančiškanski pasaži. Mala dvorana Kacine: Združenje jugoslovanskih inžonjorjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi drevi ob 8 družabni večer. Rokodelski odei Rokodelski dom, Komenskega ulica 12: V nedeljo 31. januarja bo pojioldnnskn predstava veseloigre s petjem »Utopljenca«, l'ričetek ob pol 5 popoldne. Cerkveni vestnlk Večno češčenje na Kodeljevem. V kapeliel Salezijonskega mladinskega doma na Kodeljevem bo jutri večno češčenje. Najsvetejše se iz|>ostavi ob 0 zjutraj, nato bo sv. maša. Nadalje bodo sv. maše: ob 7. 8. 9. 10 in 11. Po možnosti noj bi prišli molit: od 9—10 verniki s Kodeljevega In Stopanje vasi, od 10—11 z Vodmala, od 11—12 s Sela, Most ln Zelene lame, otl 1—2 Vincenci-jeva konferenca, fantovski krožek in moški od»ek. od 2—3 Elizahetna konferenca, ženski in dekliški odsek. V ostalem Času se bodo vrstili gojenci. — Ob pol 6 bo sklepni govor, ki gn bo imel g. župnik Košmerlj, pete litanije, zahvalna pesem In blagoslov. Kino Kino Kodeljevo igra danes dvojni spored: »Ali Baba in 40 hajdukov« (Ana May Wong) in Operna reduta (Svelislav Petrovič). Znižane cene. Lekarne Notno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčfč, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Miklošičeva cesta 20 in inr. Gartus, Moste. 1 Koncerta pevovodij, ki bo jutri 28. t. m. v novi franč. koncertni dvorani, se udeleži med drugimi odličnimi osebami tudi žena skladatelja Foer-sterja gospa Jarm. Foerster, ki bo prav ta dan slavila svoj 90. rojstni dan. Spremljal jo bo njen sin dr. Vlad, Foerster, v. s. s. v pokoju. 1 Obrtnike opozarjamo, du poteče napoved za pridobnino 1. februarja. Če kdo no bo znal sam sestavili napovedi, naj se zglasi v pisarni Obrtne zvoze od 11 do 12 na Miklošičevi cesti 7-IL 1 Združenje trgovccV v Ljubljani ponovno opozarja svoje članstvo na pravočasno vložitev napovedi za pridobnino iti poslovnega davka. Rok poteče 31. t. m., vendar ee prijave sprejemajo ludi še do 15. februarja, če so dana utemeljena opravičila. Oni, ki bi tudi do 15. februarja t. 1. ne mogli vložiti napovedi, naj zaprosijo za primerno podaljšanje. I Prošnja Galjevice. Ceslno nadzorstvo jo včeraj do|)oldne sicer dalo izorali zasnežene cesle, ki vodijo na Galjevico, toda — Galjevida je polna revnih otrok, delavcev in ludi žena, ki morajo žo na vse zgodaj v šolo, na delo. Le miilokateri Izmed njih ima snežke ln m: le niso zadoščale za visoki sneg. V bodoče prosimo cestno nadzorstvo, da ob takih prilikah da predvsem izoruti dovodna jiola do lakih samotnih naselbin, kakor je Galje-vica in drugi predmestni delavski okraji. I Z a varstvo mestnih nasadov. Kakor smo poučeni, je mestno vrtnarstvo letošnjo zimo pripravljeno za ostre ukrepe proli onim sunkaicem in smučarjem, ki se v glavnem po Rožniku in po Tivoliju sankajo in smučajo kar med mestnimi nasadi, kar ogroža predvsem starejšo sprehajalce, pa ludi mlado drevje in cvetlično grmovje. Za sankalce in smučarje je določano le pobočje pri znanih brezah. Mlade zimske š|x>rtnike zato svarimo. naj bodo pri Izvajanju sicer lepega zimskega šjtorta obzirni do lepih ljubljanskih nasadov! — 1 Društvo upok. učiteljstvB poklanja Uč. domu 100 din v spomin pokojnega društvenega predsednika Frana Gabrška. 1 Podpornemu druStvu za gluhonemo mladino so nabrali med sabo stalni gostje pri Možinu na Vidovdanski cesti znesek 160 din, za kar jim bodi kar najtoplejša hvala! Naj bi te plemenite dobrotnike posnemali ludi drugod in pomagali lajšati težko usodo gluhonemih sirot. I Kljuke so kradli. Trije pnglavčki iz Most so pred dnevi sklenili, da bodo kradli kljuke. Našli so namreč trgovca v Mostah, ki se je za medenino zelo zanimal. Policija je te tri paglavce prijela, ko so ukradli neke žlebe in odtočni- Cevi. Zaslišala jih je natančno in pri preiskavi je dognala, da je bil lo njihov postranski |iosel, glavni zaslužek pa so imeli s tatvinami kljuk. Pri njih je policija zaplenila kar 11 lejiili medeninastih kljuk in sicer od velikih, težkih za vezna vrata pa do malih za posamezne sobe. Trgovec, ki so mu pridno nosili kljuke, pa Jim je medenino bogato jila-čeval. Kilogram kljuk iz čiste medenine kar po 4.5 din, kilogram pločevine pa po 2 din. Koliko kljuk so tatičl pokradli po Ljubljani — kradli so |X> večini v središču mesta — ni znano. Policija je prejela samo šliri prijave, vendar je sedaj težko ugotovili, kdo so pravi lastniki teh kljuk. Kdor kakšno kljuko pogreša, naj se zglasi na policiji v sobi št. 24. 1 rjoveč je na policiji napravil seveda nedolžen obraz, češ, da ni vedel, da so te kljuke ukradene. Naše dijaštvo Kongregaeija akademikov pri on. Jpfcuitih lina drovi oh 20. hvoJ redni Vprsko-proHVeltii sestanek s predavanjem Vhod nn portl, Zrlnjnki>ga 9. - PreTekl. Akademska itarlunska kungri gacija pri oo. frančiškanih ima drevi ol> čolrl na 9. hvo.1 redni eostauok v zlin. semestru. Se posebno Vabim pruV vso, posebno inhijše tovariše, iln «o ка iioInoStevlliio mloiežljol — 1'rofekt. (Vanski nentanek Akademeke sekcije J-f' lige ho ho vršil v Bredo, dno 27. januarja ob fi. v lokfiln .1-Г 11-l?o, Kazina, s kratkim predavanjem. Vnhlmo tUdI novo čin 110, dn bo tog« HeHtaliko udeleže. Poizvedovanja t.enska lapestna ura J« hlln izpulil,lena od Ilrn deokoga cesta po Slrollikl ulici do Jugoslov. Ilskiirne v soboto 23. t. m. zvečer. Najditelj »c naprola, dn Jo oililu proti nagradi v upravi «Slovenca.. Maribor m Dragoreno delo. Čevljarski pomočnik Kon-rud Hicl se je v svojem proslem času pečal z rez-baretvoin ter je začel pred 8 meseci z Izdelavo leseno skrinjice. Sedaj jo je skončal Delo je res nenavadno in dragoceno. Skrinjica je iz orehovi-ne, ima pa vložke iz javorja, mahagonija in raznih drugih dragih losnib vrst. Iz vložkov je sestavljena slika našega pokojnega kralja Aleksandra L; napisi, okraski, vse pa je tako točno in lepo izvršeno, da jiredstavlja skrinjica po mnenju strokovnjakov veliko dragorenost. G. Hicl bo skrinjico |H)klonil kroljiri Mariji. m »Pntnikov« nvtokur bo vozi1 Mariborčane nn Jubilejni trgovski ples v Ptuj dne L februarja, odhod ob 20 izpred Orla, povralek iz Ptuja ob približno 2. uri. Cena le 35 din. — Avtokar bo kurjen. Prijave sprejema Putnik m V Ribnico nn Pohorju bo vozil mariborski j Pulnik« z udobnimi avtobusi dne 111 februarja In 6. in 7. februarja. ko se vrši no Senjorjevem doma Snortno-smučori»kn muškeradu. m Umrla jo v Zg. Rudvanju 45, poseelnlea Drofenik Otiliju stara 62 let. Nai počiva v miru! m Premiera »Dr« bo » četrtek. Premiera najnovejše NuSlčeve komedijo, v kateri je z jedko satiro razgalil bahaško prevzetnost nekaterih slojev, bo jutri v četrtek zvečer. Delo se vprizori v Kovičevl režiji, nastopa pa skoraj ves gledališki ansambl. m Redni letni občni zbor društva Rdeči kriz v Mariboru bo dne 11. febr. t. 1. ob pol 20 v lovski dvorani hotela Orel. m Tridnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 8., 4. ln 5 febr. na Vinarski ln sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj jo brezplačen, teoretičen in praktičen in traja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 18. Oddaljenejši tečajniki lahko dobe na zavodu brezplačno prenočišče, kolikor bo prostora na razpolago. m Gasilci so preložili zborovanje. Drevi bi se moral vršiti redni letni občili zbor mariborsko gasilske četo Gasilci pa so ga sedaj preložili na sredo, dne 3. februarja. m Nemška begunca, ki ne marata v Španijo. V bližini Fab) je dohitela orožniška patrulja dva mlada tujca, ki sta prišla od Remšnika v smeri proti Selnici Orožniki so ju ustavili, pa sta jim priznala, da sta skrivaj prišla čez mejo pri Kapli In da sta namenjena v Maribor. Semkaj sta danes tudi dospela v spremstvu varnostnih organov, pri zaslišanju pu sta na obmejni policiji pripovedovala zanimivo zgodlx>. Oba sla nemška vojaška begunca. Pišeta se Messner Andre, star 23 let in Kissner Ivan, star 23 let. Prvi je iz Beusheima, drugi pa iz okraja Recklingsbausen. Pobegnila sla lani 13. oktobra, ko sta bila vpoklicana k vojakom na odslužitev kadrskega roka. Pravita, du sta bežalo iz strahu, da ju pošljejo z drugimi tovariši vred nu pomoč generalu Francu v Španijo. Ko sla bila vpoklicana k vojakom, so odhajali iz Nemčije večji vojaški transporti. Oblasti so izjavljale, da gredo vojaki na velike vaje, od katerih pn jih še sedaj ni nazaj. Nemško prebivalstvo je prepričano, da se vršijo te »vežbet v Španiji pod vodstvom generala Franca. Njima takšno »vežba-nje< ni ugajalo, j>a sta jo raje potegnila čez mejo, nnjprej na Češkoslovaško, od tam pa v Avslrijo in naprej v Jugoslavijo. Eno izmed prvih njunih vprašanj pri zasliševanju je bilo, če ju nameravajo nasi izročiti Nemcem. Ko sta dobila zagotovilo, da iu ne bodo izročili, sta si oba vidno oddahnila. Kazni proti vojnim beguncem so namreč v Nemčiji silno stroge. . oU5 m Vinicar ob 11100 din. Nesrečno razpoloženja:? je zaneslo viničarja Martina Cigleria iz Košnkovm v neko mariborsko gostilno " obdravskih ulicah. Ko je bil najboljše volje, mu je njegova spremljevalka, ki jo je dobil gostilni, izmaknila iz suknjiča 1000 din, t«r z denarjem izginila. MeiritroesSw fteiftaUШ Srede. 27. jnnnarja: Zaprto. Četrtek, 28. junuarja ob 20. url: «Dre. Premiera. Celje c Proračun celjske mestne občine za leto 1937/ 38 je razpoložen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah v dobi od 26 do vključno 30 januarja 1937. Vsak član mesta Celja kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od kateregakoli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v zgoraj navedneme roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je vlagati pri mestnem poglavarstvu celjskem. Proračun izkazuje sledeče izdatke- osebni 3,037.461 din, v proračunskem letu 1936/37 2,815.313 din, materialni razhodki znašajo po novem proračunu 6,029 575 din, v prejšnjem proračunu 5,929.692.50 din, materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov so predvideni 5,997.827 din, v zadnjem proračunu 5,964.946.50 din. Skupni izdatki 15,064.863 din (lani 14,702.952 din). Dohodki: 58% občinska doklada, razne takse, trošarine, dohodek od imovine ter razni nepredvideni dohodki znašajo 8,172.017 din, | vsedaj veljavnem proračunu 7,814.252 din. torej več sedaj 357.765 din). Dohodki mestnih podjetij in ustanov bodo dali po osnutku 6,892.846 din, v zadniem proračunu 6,895 700 din. Skupno znašajo dohodki mestne občine in mestnih podjetij in ustanov 15,064,863 din, v prejšnjem proračunu so znašali 14,709.952 din. Proračun je uravnovešen. Kljub temu, da je proračun višji od zadnjega, se je kanalščina znižala od 3% na 2% ter se ni vpeljal noben nov davek. c Celjska javna bolnišnica v letu 1936. Leta 1936. je bilo v celjski bolnišnici oskrbovanih skupaj 8468 bolnikov, 4370 moških in 4098 žensk. Tekom lela je bilo odpuščenih iz bolnišnice 7950 oseb, med temi 6250 ozdravljenih, 1514 zbolišanih in 186 neozdravlienih. Umrlo 258 oseb. Dne 31. decembra je ostalo v bolnišnici 260 bolnikov. Mortaliteta v letu 1936 znaša 3.05%. Bolnišnica je oskrbovala dnevno povprečno po 300 bolnikov, tako da je dosegla 109.400 oskrbovalnih dni. Na porodniško-ginekološkem oddelku je bilo 509 porodov s 523 otroci in je bilo izvršenih 586 operacij. c Regulacija Voglajne. Mestna občina celjska se najprisrčnejše zahvaljuje tvrdki A. Westen d.d., tovarna emajlirane posode v Celju, za poklonitev zneska 100.000 Din za regulacijo Voglajne. S leni zneskom je tvrdka omogočila mestni občini, da pristopi k izvedbi navedenih zelo jxitrebnih regu-lačnih del in zajiosli veliko število brezjxiselnega delavstva. c Dar Vincencijevi konferenci. Tovarnar g. Ivan Knez je darovi Vincencijevi koferenci na mesio venca na grob tiskarnarja g. Antona Rodeta 100 Din, za kar mu izreka odbor najiskrtmejšo zahvalo. c Apologetični odsek DMK ima drevi ob pol 8. sestanek v Domu. Na dnevnem redu ie predavanje: 2ena v krščanstvu (s skiop'ičnimi slikami). c Umrl je na Zg. Hudinji 16 delavec Kruleč Franc, star šele 21 let. c Kino Metropol. Danes ob 18.15 20.30 »Otrod srečet in zvočni tednik Alf ste ie poravnali naročnino? Pojav hripe po vsem svetu. Kakor vsako leio, isto tako se je tudi letos razširila hripa po vsem sveti' Časopisi so polni Člankov, kako se obvarujemo hripe, zlasti pa, kako se zdravi hripa. Zdravljenja so različna, a eno je gotovo, da se poleg ostalega zdravljenja priporoča lahka masaža telesa navadno zvečer v postelji. Za masažo se zelo priporoča »ALGA". Namočite krpico z „ALGO", nalahko nalrite vrat, čelo, prsa, ledja, noge in roke. .ALGA" osvežuje in jači. Ta način masaže je lahek in zdrav. „ALGA" se priporoča kot obrambno sredstvo proti hripi ; dodajte kozarcu vode 1 malo žličko „ALGE" ter izperite večkrat na dan nos, usta ln grlo. .ALGA" se dobiva povsod 1 steklenica Din 12 —. Llhvldacita h met sitih dolgov Občinska potrdila, kdo je kmet Uredba n likvidaciji kmetskih dolgov točno rtoloču, komu smo občina Udati potrdilo, da je kmet Tudi obrazec, ki je predpisan ima v 1. točki, dn mora hiti dotičnegu glavni poklic kmetijstvo. Kljub raznim opozorilom pa se le prepogosto dobi župane, ki se ne ozirajo na zakon in potrjujejo roem od kraja, kdor ee oglasi, dn je kmet. Nočejo misliti nn to, da naprarljujo enemu korist in s toni drugemu škodo, oboje proti zakonu. — Prav te dni smo dobili v roko potrdilo občino Kara r kočevskem okraju z dnem 18. 1. 1937. Zupan lastnoročno podpiše, da je kmet nekdo, pri katerem sam ugotovi, du je osnova za davek na do- Opominjevatni stroški Ker se nekateri denarni zavodi obračajo na Priv. agrarna banko z vprašanji, ali bo povrnila stroške za poštnino, izvršene v zvezi s poslanimi opomini za plačilo prvega obroka kakor tudi ob izročitvi kmečkih dolžnikov, je bilo izdano naslednje obvestilo: Stroške poštnine zaradi poslanega poziva dolžnikom za plačilo začasnega obroka morejo denarni zavoda postaviti v breme dolžnika s tem, da te stroške vpisujejo v vsaki posamezni spisek pod G) »ostali izdatki, izvršeni na račun dolžnika«. ČO Je bil opomin poslan priporočeno ali na povratni reeepis. mora o tem predložiti dokazilo (re-cepis pošte). Priv. agrarna banka bo razen tega lioclck od zemljišča 1.300 din in osnova na dohodek od samostalnega poklica (ki seveda ni kmetijski) pa 5.500 din. Čudimo se, da so mogoče tnke kršitve uredbe. In ta župan nI osamljen! — Prosimo oblasti, nuj varujejo našo denarne zavode pred takim postopanjem. Ali uuj denarni zavod za vsako kršenje uredbo vlaga pritožbo? Ali naj naklada delo brez vsake potrebe sodiščem? Ali naj naznanja take župane po § 53. uredbe državnemu pravdništvu? Noj v tej stvari napravijo oblasti odločno red, da ne pridemo tudi v Slovenji na glas, da izginja čut za pravičnost in poštenje. take obremenitve kontrolirala tudi na podlagi dobljenih kopij opominov, katere so posamezni zavodi poslali svojim dolžnikoni-kmetom. Nadalje objavlja PAB, da je izvršila razdelitev pristojnosti svojih podružnic in navaja denarne zavode, da morajo ob izročitvi postopati tako: 1. Denarni zavodi izročo svoje kmečke dolžnike oni podružnici Priv. agrarne banke, na katere področju se nahaja njih kraj poslovanja ali centrali banke, če se kraj njih poslovanja nahaja na področju centrale. 2. Če ima kakšen denarni zavod podružnice, potem vsaka taka podružnica izroči posebej svoj portfelj kmečkih terjatev oni podružnici Priv. agr. banke ali njeni entrali, na katero področju se nahaja njen kraj poslovanja. Ljubiiansh.e finance v t. 1934-35 Mestna občina ljubljanska ie predložila javnosti na vpogled računski zaključek za leto 1934 in za prve tri mesece koledarskega leta 1935. V tem računskem zaključku so izkazani uspehi oziroma neuspehi za naznačeno dobo mestnega zaklada, 6% obligacijskega posojila, 6% gradbenega iti investicijskega posojila, meščanske imovine, tnestne delavske zavarovalnice, mestne klavnice, vodovoda, elektrarne, plinarne, pogrebnega zavoda, zastavljalnice, priprege, ustanovnega zaklada, regulacijskega fonda, Delavskega doma, Kronike. Jedro občinskega poslovanja in gospodarjenja je seveda izkazano predvsem v zaključku mestnega zaklada. Iz podrobnega izkaza zaključka mestnega zaklada za leto 1934. sledi, da ie bil predpis predvidenih dohodkov za 1,204.752.93 din nižji od proračuna. Ker pa je nastal pri proračunskih izdatkih prihranek v znesku 659.944.45 din, in sicer na ta način, da se je predpisalo manj izdatkov kot jih je predvideval proračun, izkazuje zaključek poslovanja mestnega zaklada v letu 1934. izgubo v znesku 544.808.48 din. Zaključek gospodarjenja ▼ dobi dvanajstin izkazuje za mestni zaklad tudi izgubo, in sicer celo večjo od izgube v letu 1934. Proračunsko poslovanje v prvih treh mesecih 1935. se je namreč končalo z izgubo 1,023.742.45 din. Déficit je nastal na ta način, da je bilo dohodkov za 711.464.76 din manji'kakor pa je predvideval proračun. Nasprotno pa so bile različne partije izdatkov prekoračene, in sicer za znesek 377.621.69 din. Oba rezultata dokazujeta, da je pričelo gospodarstvo mestne občine pešati in da so se finančne prilike v naši občini močno poslabšale. Če bi računski zaključek ne izkazoval kolikor toliko visokih aktivnih zaostankov iz prejšnjih let, s katerimi se je ta računska izguba krila, potem bi se morala seveda izkazana izguba pokriti s sredstvi prihodnjih proračunov oziroma bi se za njihovo pokritje moral poiskati izreden vir občinskega premoženja. Računski zaključek mestnega zaklada prikazuje poleg že navedenega poslovanja tudi še ves promet z aktivnimi in pasivnimi zaostanki, t. j. promet s terjatvami in dolgovi mestnega zaklada iz prejšnjih let. Prav tako nam končni račun poslovanja v letu 1934 podaja poseben seznam premičnega in nepremičnega premoženj» MOL, ki je znašalo dne 31. decembra 1934 56,267.410,03 din. Detajlni pregled inventarnega seznama nam pove, da je to premoženje mestne občine ljubljanske sestavljeno iz: hranilnih vlog, iz raznih efektov, iz premičnin, л poslopij, zemljišč, terjatev, aktivnih zaostankov in blagajniškega prebitka. O računskih zaključkih bo sedaj sklepal še ljubljanski mestni svet, katerega odobritev je v smislu zakona o mestnih občinah potrebna, da se more računski zaključek predložiti Glavni kon- troli, ki bo šele odločila o izdaji razrešnice tako naredbodavcu kot odgovornemu šefu računovodstva. • Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje za 22. januar tele glavne postavke v milj. din (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. januar): A k t i v a : zlato v blagajnah 1593.67 (plus 1.0), zlato v inozemstvu 37.74, skupno podlaga 1631.4 (plus 1.0), devize izven podlage 630.2 (plus 26.05), kovani denar 378.4 (plus 16.8), posojila: menična 1448.1 (plus 13.7), lombardna 252.5 (—0.4(, skupno 1700.6 (plus 13.35), razna aktiva 834,66 (plus 2.87). Pasiva: bankovci v obtoku 5140.7 (—73,37), drž. terjatve 56,94 (plus 28.4), žiro 1065.34 (plus 210.45), razni računi 865.65 (—108.0), skupno obveznosti po vidu 1987.9 (plus 131.8), razna pasiva 316.0 (plus 1.8). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7128.65 (plus 58.46), skupna podlaga s primom 2096.36 (plus 1.3), od tega samo zlato v blagajnah 2047.86 jplus 1.3), skupno kritje 29.40 (29.63)%, od tega samo kritje z zlatom 28.72 (28.94)%. Pričujoči izkaz kaže, da se je ponovno povečal zlati zaklad banke, v še večji meri pa devizni zaklad. Tudi zaloga banke na kovanem denarju se ji povečala. Razveseljivo dejstvo je, da so po daljšem času začela zopet naraščati menična posojila banke. Med pasivi se je ponovno znatno zmanjšal obtok bankovcev. Izvršena pa je bila tudi važna sprememba. Žiroračuni so se povečali za izredno znatno vsoto nad 210 milj. din, kar ne moremo smatrati za sam normalni dotok kratkoročnih sredstev na ta račun, ampak je ta dotok v zvezi s prenosom iz raznih računov, ki so se zmanjšali za nad 100 milj. din. Najbrž pa je velik del povečanja naložb na žiru pripisovati naložbam Priv. agrarne banke za vterjane kmečke dolgove. Zaradi velikega povečanja obveznosti se je kritje nekoliko zmanjšalo. Zveza Slovenije z morjem Agencija »Jugoslovanski kurir« v Belgradu prinaša tole vest: Belgrad, 25. jan. Zadnje čase ee mnogo piie o zvezi Slovenije z morjem. Neki gospodarski list se pritožuje, da se železniška zveza Slovenije z morjem še ne gradi, čeprav je bilo treba začeli s tem pred 10 leti, ko je bilo zaklučeno Blerovo poso'ilo. Kot je znano, je v novi program za gradbo železnic prišla tudi nova proga v Sloveniji: Črnomelj—Vrbov&ko. To je proga, ki naj predstavlja izhod Slovenije na morje. Toda smer proge, ki bi edina mogla dati izhod Sloveniji na morje, gTe skozi Gorski kotar na Delnice. Progo na Vrbovsko j je zahtevalo kot se trdi, neko trgovsko društvo, • ki je imelo posebni interee, da gre tam proga, in kateremu je uspelo, da je za eksperte vzelo ljudi, ki so kot kaže, dajalci nasvetov za gradbo železnic. Nova proga Č. V. je iztrasirana, toda še ni se začelo delo. V vsakem primeru ona ne bo rešila problema izhoda Slovenije na morje.« Vest sama na sebi izgleda kaj nedolžna, toda za stvarjo tiči kaj več. To pomeni, da se je našla zopet nova grupa, ki ne mara tudi tega izhoda Slovenije na morje in poslcdica teh večnih sporov, od katerih trpimo, je, da še danes ne dobimo proge. Toda e tem se mora enkrat za vselej prenehati in take intrige morajo odpasti, ker ee je gotovo vsa kr. vlada dobro zavedala, ko je sprejela v program gradbe novih prog to progo, kakšen je njen pomen in da v resnici predstavlja najboljšo rešitev problema zveze Slovenije z morjem. Madžarske terjatve Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka obvestila denarne zavode, da je zbrala večje zneske madjarskih terjatev v naši državi v evrbo izplačila terjatev naših izvoznikov na Madjarekent. Na podlagi tega bo Narodna banka izplačevala terjatve naših izvoznikov iz prejšnjega izvoza brez kronološkega reda samo do 31. jan., v kolikor eo izvozniške terjatve že položene v pengah pri po-obl. zavodih v Budimpešti. Po tem roku terjatve naših izvoznikov iz prejšnjega izvoza ne bodo uživale pri izplačilu nobenega prvenstva, ampak ee bodo vsa izplačila vršila v kronološkem redu. ★ Grško odlikovanje. Grški kralj Jurij V. ie odlikoval predsednika ljublj. velesejma g. Frana Bu-nača s komauderskim redom Feliksa, ravnatelja velesejma g. dr. Milana Dularja z oficirskim redom Jurija I, in upravnika ljubljanske glavne carinarnice g. Antona Pirca z oficirskim redom Feliksa. Rolgurska zunanja trgovina. V primeri z letom 1935, se jn lani uvoz v Bolgarijo povečul z.a 172 na 3.181 milij. levov, dočim jo istočasno izvoz narastel za 057 na 3.910 milij. levov in je tako ves bolgarski izvozni presežek narastel od 211 na G79 milij. levov. Borza Dne 20. januarja. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Ljubljani neizpremenjen na 238 denar, v Zagrebu pa je popustil na 236.50—238.80, v Belgradu na 237.28-238.88. Grški boni so beležili ▼ Zagrebu in Belgradu 31.05—32.35. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8—8.10, v Zagrebu in Belgradu pa na 7.05—8.05. Italijanske Ure so v Belgradu nudili po 2.47. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.55 —12.75, v Zngrebu na 12.545—12.76, za sredo februarja nn 12.55—12.75, za sredo marca pa na 12.46—12.65. L j n b I j л n a. — Tečaji » primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2390.10—2404.76 Berlin 100 mark...... 1751.03—1764.90 Bruselj 100 belg ...... 734.a>— 740.01 Curih 100 frankov..... 996.45-1003.52 1/ondon 1 funt.......213.70— 215.70 Newyork 100 dolarjev .... 4328.50—4364.82 Pariz 100 frankov...... 203.51— 204.95 Praga 100 kron ...... 152.04— 153.14 Trst 100 lir........ 228.70- 231.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez. kompenzacij 1,092.528 din. Promet na belgrajski borzi jo znašal 3.195.000 dinarjev. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.42, London 21.47, Newyork 437.625, Bruselj 73.75. Milan 23.035, Amsterdam 239.55. Berlin 175.80, Dunaj 78.20 (81.60), Stockholm 110.70, Oslo 107.90, Kopenbagen 95.85, Praga 15.26, Varšava 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25. Hel-singfors 9.4775, Buenos Ait es 1.3125. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86-87, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 383—385, begluške obveznice 71—73, 8% Blerovo posojilo 88-S9, 7% Blerovo posojilo 78—79, 7% posojilo Drž. hip. banke^93—98, Trboveljska 225 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 86.50 deti., agrarji 53— 55, vojna škoda prom. 3S3.50—384 (383, 380). begluške obveznie 71 den., dnini, agrarji 69—69.50, 8% Blerovo posojilo 89 do 90 (89), 7% Blerovo |K)soji!o 79.12—79.25 (78.75), 7% posojilo DHB 93 den., 7% stab pos. 85.25 den. Delnice: Narodna banka 7300 -7650, 1'riv agrarna banka 195-196, Trboveljska 225—250 ( 220), Gnt-mann 50 bi., Našice 60 den., Osj. livarna 160—190, Osj. sladk. tov. 173—175 (165, 170), Befkerek 700 den., Dubrovačka 300—300, Jadr. plov. 375 den., Oceanta 250 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo, vojna škoda promptna 382—382.50 (382.50, 382) 2. 281.50- 382.50 ( 382.50). begluške obveznice 71.25 den., 7% Blerovo posojilo 78.75—79.50 (79), 7% posojilo DHB 93—95. Delnice2 Narodna banka 7250— 7580, Priv. agrarna banka 195 den. Dunaj, 26. jan. Špekulacija se je danes v večji meri zanimala za trg ter je tudi več kupovala, vendar se promet ni dosti povečal. V tečajih prevladuje neenotnost. Tako so beležili: Donuvsko-savsko-jadranska železnica obligacije 80.40, avstrijske stavbno srečke Iz leta 1926 18.88. Delnice: Narodna banka 176, Donnvsko-savsko-jndranskn 20.90, Sleg 29.65, Slemens-Schuekert 160.50, Sto-weag 31. Magnesit 95.90. Trboveljska 31.75. Alpine 47, lllrna Murany 107.50, Steyr-Daimler-PuCh 231.50, Leykam 62, Semperit 61.50." Žitni trg Novi Sad. Koruza: srem. suš. Indjija 86-88. Vso ostalo neizprem. Tend, neizpr. Promet srodnji. Soinhor. Pšenica: bč. okolica Sombor, gornja bnč., srem., slav. 108—160, južna ban. neizprem. gornja ban. 150—158, bač. ladja Begej 168-170, bč. potiska šlep 168—170, ban. potiska šlep 163 do 165 Oves: bč. 110—112, srem., slav. 106-108. Rž. bč. 127.50—130. Ječmen: bč. in srem. 63-64 kg 127.50—130, bč. pomladni 67- 68 kg 130—132.50, bar. s|4>mlndni 67—68 kg 130.50—132. Koruza: neizprem. Moka: og ogc 245—260, št. 2. 225 -247, št. 5. 205—220, št. S. 190—205, Št. 7. 150—160. št. 8. 105—110. Otrobi: bč. 91—93, srem. 92-91. Fižol: bč. 227.50—230. Pond, neizprem. Promet 45 vaç. Jjbira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri lem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z na jširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to ie naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — * malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I Kulturni obzornik Iz slovenske lisbane besede Življenje dneva nam pokaže svojo pot, nekam enolično, z odmerjenimi urami in pritiskajočimi I skrbmi, če se ozremo za človekom, nakar hodi z doma in domov zmerom z istim obrazom, ki samo včasih zažari, ob kakem srečanju z otrokom, s prijateljem ali dragim dekletom. Nič novega — si pravimo, in odhajamo zamišljeni naprej. Toda kdor bi zbral na svoji mizi liste, časopise, glasila, vest-nike, knjižice in knjige, ki jih en sam mesec prinese med nas, bi se naenkrat znašel med tisočem oblik, lepot, teženj, iskanj in spoznanj našega slovenskega življenja. Preveč je vsega, da bi se en sam človek prekopal tudi skozi vse tiste strani, ki jih rad ima, in da bi jih sam poiskal. Ali sredi protislovij in podobnosti nasprotovanj In zbližanj je vendar nek prijem in določilo, ob katerem se dajo urediti in povezati mnogoterosti sveta In duha med nami, in to oporišče nam kaže simbolna črta slovenskih strmin — pot navkreber, pot graditve in rasti. Pod mnogimi oblikami prihaja ta pot do izraza, čeprav smo že tako navajeni, da sprejemamo kar mimogrede, ob kavi ali pri obedu. PRIRODA. Z novim letom je prišla že prva letošnja številka Planinskega vestnika, ki ga ureja dr. Josip Tominšek v Mariboru Ta list je glasilo Slovenskega planinskega društva, ki ga je začelo izdajati 1895. leta in skrbelo za njegov razvoj ter ga privedlo do višine ki so jo opazili tudi drugod. Najbolj nam to izpričuje zamena, s katero dobiva društvo okrog 120 časopisov in revij od blizu in daleč, med njimi iz Londona, Kalifornije, Južne Afrike, Nove Zelandije itd, Vestnik nam verno zrcali vsa naziranja in smeri, skozi katere je šlo naše planinstvo in ob katerih raste danes. Tako je v novi številki značilna samoizooved Slavka Smoleja: Naš človek In naše gore. Njegova misé! in beseda jc daleč od ljube romantičnosti naših prvih planincev, prav iz osredja našega nehania ie ta sokratovski klic po zrenju va- se, ki išče očiščenja v planinah. Smolej odkriva zdravo in stvarno gledanje, ki hoče z duhom in razumom do ustvarjalnih svojih sil in k njihovemu prebujenju. Janko Mlakar pa je napisal poglavje o nespodobnosti v planinah, ki se bo še nadaljevalo. V tem članku šiba nerednosti, ki jih kažejo mnogi ! obiskovalci planin. Tako pozimi radi vdirajo v ' koče, kvarijo in poškodujejo njen inventar, toda doslej je en sam planinec pisal tudi po račun, da poravna, kar je v stiski polomil. Posebna zadeva )e mnogokrat način občevanja z oskrbnikom in služinčadjo, pa stvari, ki nasprotujejo nravnosti — mnogo tega je, kakor je tudi mnogo raznih ljudi, ki mislijo, da so planinci. — Vestnik vsebuje še potopise ln opise, kakor je na primer pojav »glorije« v megli na Rjavini, katero je opazoval inž. Rihard Sever, ter ima več fotografij, ki so po svoji lepoti v Vestniku že poznane. Inž. Mirko Šušteršič je podal neka) misli glede odnosov med planinci in lovci, ki se na mnogih krajih srečajo v prirodi. Izšel je tudi Lovec, ki ga izdaja Zveza društev v dravski banovini in ga ureja inž. Mirko šušteršič. Ob malem računu preteklega leta, ki ga je položil predsednik zveze dr. Viljem Krejči, prinaša več strokovnih člankov iz arene lovstva. Tako se je Skale Janko lotil pod naslovom! Rakova pot vprašanja krivega lovstva in razmerja, ki ga ima kmetovalec do lovcev, oziroma do divjačine na lastnem zemljišču. Josip Beran opisuje manj znane lovne živali, ki jih navaja novi lovski zakon: iakal, vidra, močvirnica, medved:ica, muflon, tekunica hrček, stepna kokoška In droplji. Dr. Mirko Černič pa nas seznanja z dum-dum kroglo, ki so jo začeli izdelovati v kraju Dumdum blizu Kalkute. Strokovne članke imajo še inž. Mirko Šušteršič (Strel s kroglo), Vole Al. (Lisica pred ljudsko sodbo), zraven pa je še mnogo poročil, zanimivih za lovce. LJUDJE Higienski zavod v Ljubljani je izdal brošuro »Na novo delol«, ki nosi letnico 1936. Uvod je napisal č. g Janez. Kalan. pa nas njegovo ime že tudi opozarja na vsebino knjižice: boj alkoholizmu. Obnovljeno gibanje je strnilo k svojemu delu razne oblasti, društva, ustanove zveze tn s tem znatno podprlo »Sveto vojsko«. Dr. Brecelj je že lani fe- bruarja poudaril v banovinskem svetu, da je alkoholizem pri nas hujše zlo od jetike, pa so nam zato potrebni zavodi za alkoholike in dispanzerji, kakor jih ima Protituberkulozna liga. Dr. Ivo Pire j poroča o delu Higienskega zavoda na tem polju in stavlja nove predloge, kjer poleg tečajev, predavanj itd. svetuje dva potovalna učitelja, protial-koholna predavatelja. Dr. Alfonz Levičnik za Ka-ritativno zvezo predlaga zdravilišče te vrste, posvetovalnice oz. ambulante, vzgojo strokovnih zdravnikov gled alkoholizma in ustanavljanje ab-stinenčnih krožkov, Zdravniška zbornica (dr. V, Meršol) in Slovensko zdravniško društvo (dr. H. Heferle) stavljata predlog, naj banovina ustanovi poseben referat za pobijanje alkoholizma, Banovinski referat za vinogradništvo in sadjarstvo g. Anton Flego pa poroča o delu kmetijskega oddelka banske uprave, ki skuša uveljaviti pridelovanje brezalkoholnih sokov in zabraniti napravo kisa z. I uporabo ocetne kisline, kulturo žlahtne vinske trte pa omejiti na prave vinske gorice. »Sveta vojska« ie svojo borbo proti alkoholizmu povezala tudi z zatiranjem surovosti in nenravnosti. Delo proti tuberkulozi pa je glasilo narodne protituberkulozne lige. V 6. številki poziva urednik dr. Tomaž Furlan predvsem učiteljstvo, da se postavi v to socialno službo, ki prav gotovo glasno kliče o pomoči bolj zaradi ohranitve še ne prizadetega zdravja med narodom, kakor zaradi zdravljenja bolnih. Genij in tuberkuloza je vzeto iz govora, ki ga je dr Furlan imel v radiju, ki nam kaže žalostno podobo, kako so umirali za jetiko predvsem mnogi naši umetniki in kulturno tvorni ljudje. Seznam za jetiko umrlih znamenitih Slovencev je sestavil dr. Ivan Pregelj. G, urednika odlikuje stvarno gledanje na ta naš tako razvpiti in skeleči problem. Not ietrtletnlk je Glasnik udruienja a k t u a r a kraljevine Jugoslavije. Urednik Ivo Lah, OUZD, Ljubljana. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Izšla je prva številka prvega letnika » datumom 1. jan 1937. V uvodnem članku »O aktuarima« nas R. M a t j a š i t, predsednik združenja seznanja s tem novim imenom, ki pred- stavlja strokovnjaka v zadevah zavarovanja predvsem življenjskega. To je prav za prav nov poklic, ki zahteva posebno izobrazbo iz zavarovalne matematike. Strokovnjake te vrste zaposlujejo zavarovalna društva, v katerih vršijo bistveno nalogo pri določevanju in sestavu zavarovalnega sistema, pri računanju tarif in premij ter pri vsem podrobnem delu zavarovalnega računstva. Prav tako potrebujejo aktuarje pri ustanovah socialnega zavarovanja za primer nesreč, onemoglosti, starosti in smrti. Zato pa mora aktuar vedeti tudi kaj iz narodne ekonomije, finančne znanosti, knjigovodstva in medicine zavrovanja. Potrebno izobrazbo dajejo tudi v lem pogledu šolski zavodi, ki jih pri nas sicer še nimamo, pač pa so posebni kurzi te vrste na tehnikah in vseučiliščih v Češkoslovaški, v Avstriji itd. Za prospeh akluarske znanosti ustanavljajo aktuarji svoja združenja, ki se med seboj spoznvajo na mednarodnih kongresih. — Združenje v naši državi šteje 26 članov, med njimi 7 iz Ljubljane. Poročilo o tem združenju objavlja dr. Vladimir Vranič. — Inž R, L. Jak š ovac jc napisal članek: Vazduhoplovni rizik u osiguranju na život. Stvar bo zanimala avijatike kakor tudi potnike po zraku. Zanimiva je francoska statistična ugotovitev da izguba enega ljudskega življenja odgovarja riziku, da en potnik 170 krat leti okrog zemlje nad ekvatorjem. — D r a g u t i n F a h n piše o popustih pri premijah v življenjskem zavarovanju, dr. Branko Pavlinovič pa o skupin-tk em zavarovanju življenja. Lep donesek iz aktu-arskega računstva je napisal (v slovenskem jeziku) Ivo Lah pod naslovom: Najlepše poglavje zavarovalne matematike, kjer operira z nižjo matematiko. --Številko Glasnika zaključujejo zapiski In popi» članov. Zagrebški časopisi poročajo, da Jo hrvatski klpnr Anton Augustinčlč skupaj z orhilek-totn Dragom Galiiem dosegel prvo nagrado za s|K»nenik Pllsudskemu, ki ga Poljokl nameravajo postavili v Katovicah. AtiKuslliičičev uspeh je pomemben, saj so med drugimi tekmovali tudi Francozi, Nemci in Cehi. Kipor Augustinčlč. ki je napravil mnogo Spomenikov z.a razno hrvatske in srbske kraje, je dosegel že več nagrad v inozemstvu. Silna katastrofa v Ameriki Nad pol milijona ljudi v objemu valov in plamenov Mussolini na smučkah e svojim sinom Romanom. O strahotni povodnji, ki je zadela doslej 13 držav Severne Amerike, poročajo vsak dan nove nesreče. Povodenj je lako velika, da kaj takega doslej tisti kraji niso doživeli. Vodam pa eo se 9edaj po nesreči pridružili tudi plameni, ki divjajo in uničujejo, kar »o pustile vode. Ta nesreča se je začela v Cincinatiju, kjer je zaradi velikanske vode eksplodiral ogromen tank bencina ter je to povzročilo požar, ki ee je z gorečim bencinom razlil na vodovje. Tako so potem ogromne ognjene reke ogrožale vaei in mesta, skozi katere teče narasla reka. Goreča reka vse uničuie O tej nesreči poročajo te-le podrobnosti: V mestu Cincinati je voda odtrgala devet ogromnih bencinskih tankov velike čistilnice petroleja »Standard Oil Company naša že celo vrsto let z reprezentativno pravosodno palačo. Celo okrajna sodišča v manjših krajih dravske banovine so glede prostorov na boljšem kot pa ste celjski sodišči, Icer imajo že voč let državne stavbe, ki odgovarjajo potrebam pravosodstva. Tako na pr. okrajna sodišča v Slov. Bistrici. Litiji in na Vranskem. Gradnja justične palače pa je postala neodložljiva tudi iz razloga, ker meslna občina nujno potrebuje zaradi priključitve okoliške občine k mestni občini celjski za svoje urade eolo jx>slopje mestnega poglavarstva, v čigar drugem nadstropju ima svoje uradno prostore okrajno sodišče. Potreba po teh prostorih za mestno občino celjsko, je postala tako nujna, da bo morala mestna občina v najkrajšem času okrajnemu sodišču odjiovedatl zadevno najemno pogodbo, Enuko nujno potrebuje mestna občina Grofijo, kjer namerava namestiti muzej, Glasbeno malico in mestno knjižnico. Razven teh žc znanih razlogov pa bi bilo upoštevali še sledeče: Mesto Celje kot Središče dravske banovine in Slovenije ima samo šliri državne zgradbe, od katerih služita samo dve uradom, to je okrajnemu načelstvu in pošli: dočim sle dve namenjeni šolskim potrebam (državna realna gimnazija in rudarska šolu). V primeru z Mariborom in Ljubljano s« zato mesto Celje upravičeno čuti za|>o-stavljeno, kajti število tukajšnjih državnih zgradb ni v nikakem pravem razmerju s številom državnih zgradb v Ljubljani in Mariboru. Silno za|K>stavljeno se čtili tudi napram Koloradu, Skopjju, Nišu. Zagrebu, Banjaluki in številnim drugim mestom, v katerih je drŽava naravnost ogromno gradila. Mestna občina je dala za gradnjo justične palače na razpolago svoje najlepše stavbi5fc, to je zemljišče na Glaziji v približni izmeri 14 00<3 kv. met rov. Mestna občina se je zavezala, da ostalega dela Glazije ne bo zazidala, temveč, da ga bo po dograditve nove sodne palače izpretnenila v javni park. Dalje se ie mestna občina zavezala v izvest-nem roku zgraditi -potrebne komunikacije ob novi juslični palači. Končno je mestna občina predujmoma dala na razpolago znesek 80.000 din. d:i je državna uprava zamogla pristopiti k Izdelavi načrtov zn novo justlčno palačo in jih tudi žn izdelati. Kr. vlado naprošamo, da vse gornjo tehtne razloge upošteva iu zn gradnjo justične palače lako pravočasno zasigura sredstva odnosno kro-dite za plačevanje anuitet za posojilo, ki naj se v ta namen najame, da bo z gradnjo jmtične palače možno pričeti v poletju 1937. Gledališče in koncerti Simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru Pod veščo roko g. ravnatelja mariborske Glasbene Malice, dirigenta Marjana Kozine, so mariborski orkestraši v petek, dne 22. januarja t. 1. pokazali, da so v pravi formi in pod pravim vodstvom lahko kos težkim in velikim nalogam 1er da lahko dosežejo s svojim izvajanjem velike uspehe. Glasbena Matica je priredila v veliki unionski dvorani simfonični koncert, no katerem je sodeloval orkester Glasbene Matice, pomnožen z godbeniki vojšake godbe; kot solist pa je nastopil g. Taraa Poljanec, koncert je vodil g. Marjan Kozina. Da koncert ni bil v zadostni meri obiskan, temu je morda na eni strani kriv že vnaprej objavljan radijski prenos koncertnega večera, ker je tako najbrž marsikdo rajši obsedel doma pri svojem radijskem aparatu, na drugi strani pa dejstvo, da pri velikem delu mariborske publike, ki se zanima za glasbeno življenje, te vrste glasbe, kot je čista simfonična ali, instrumentalna, še ni postala v tako veliki meri zaželjena duševna potreba kot n. pr. lahka in mamljiva šlagerska ali operetna glasba, pri kateri se človek tako udobno jpreda svojim občutkom«. Spored ju obsegal Beethovna, Mozarta in Dvo-raka. Beethovnovo uverturo Egmonta so podali v vsej njeni bogati vsebini. Do jiolnego izraza je prišla njena močna ln razgibana dramatika. Kakor p« Je dal g. dirigent Beethovnu pri izvedbi glavni poudarek na njegovo vsebinsko izrazno silo, tako je pri Mozartu podčrtal predvsem njegovo formalno klasično dovršenost, ki mu je sicer svojstvena, a ne edina. Morda bi bilo prav, da bi nekoliko bolj prišla do veljave tudi Mozartova druga prednost, namreč melodioznost, ki je v posameznih instrumentih naravnost pevna. V izvedbi Beethovnove uverture in Mozartovega violinskega koncerta v A-rvi stavek s koralnim motivom. V melodično pestro menjavajo-Čem drugem stavku, dalje v tretjem valčkovem in v zadnjem stavku je bilo mnogo Dvofakove slikovitosti in žive barvitosti, ki vedno in vedno poalu lalca prevzame. Izvedba koncerta je bila v veliki mori dovršena in ubrana, interpretacije motivično z razumevanjem podana, v posameznih instrumentih prozorno izdelana in v celoti zmicelnn 1er dojetim. Bh. Rokodelski oder V nedeljo so igrali na lem odru «Utopljenca«, Nestroyevo veseloigro s peljem. Ta zares vedra veseloigra jc širom slovenske domovino že precej znana, saj so jo predstavliali že na več naših odrih, Zgodba o dveh dozdevnih utopljencih, ki mislita, da sta zakrivila smrt drug drugega v valovih deroče reke in se zato skrivata, da ne prideta v roke sodnih oblasti, se tako zaplete v mnogih primerih, da spravita »utopljenca« drug drugega in ljudi vsega okolja, zlasti veseljaške prijatelje bogatega »utopljenega« Štefana v velike zadrege. Konec je seveda srečen: Katrica, preprosto, a dobro kmet-sko dekle, dobi za moža bogatega Štefana. Glavne vloge so igrali gg. Cestnik, Gostinčar in Novak in jih podali vzorno. Tudi ženske osebe — igrali sta jih gdč, Štucinova in Primožičeva — so bile igrane lepo. Gladko odigravanje različnih komičnih prizorov je v veliki meri pospešilo veselo razpoloženje gledalcev, ki so se od srca nasmejali. igralski zbor tega društva vedno narašča, nove moči nastopajo na odru kot dobro izvežbani igralci. Igralska šola. ki jo vzdržuje društvo, ie dobro udejstvuje. Ta leden bodo predstavljali v četrtek zvečer ob osmih novo igro, in sicer »Vitez naše ljube Gospe«. Kdor se zanima za napredek društvenih igralcev, t. j. naraščaja, naj pride v dvorano. Znano ie, da so se vežbali in izvežbali v šoli Rok. društva že mnogi sloviti slovenski igralci, ki so delovali pozneje v slovenskem ljubljanskem gledališču in tudi po drugih odrih z velikim uspehom. Med njimi sta na častnem mestu zlasti rajni igralec Verovšek, Danilo in Nučič, ki pomenijo slovenske stebre igralske umetnosti. Veseloigro »Utopljenca« bodo ponovili v nedeljo, dne 31. t. m. popoldne ob pol petih. Gr. Gor r ca pri Moziriu Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor travniške zadruge nn Gorici. Za predsednika jo bil izvoljen g. ZnvolorSek .lože. za tajnika pa g. šol. upr. Pelrač. Travniška zadruga, ki je hlln ustanovljena, Ima namen pokreniti obsežna melioracijska ileln nu zamočvirjenih travnikih v tukajšnjem okolišu, poleg tegn pa tudi pospeševali pridelovanje travnih semen. _ V Službenem listu kraljevske banike uprave drvaske banovine od 23. t. m. je objavljeno .Au-tentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmelskih dolgov«. dal;e -Odločbi glede prispevka za kartelni sklad». -Odlnčb.i glede uvoz-in kontrole-, «Odločba o ureditvi plačilnega prometa s Švico«, »Podaljlava roka za prijavo kozmetičnih preparatov«, »Poiasnilo o ocarinjenju mlinskih teles iz kovnega železa-, »Potovanja z legitimacijami brez kontrolnega kupona« in »Telefonski promet: nove zveze z Italijo in Holandi|o«. Speti Kako so tekmovali v Ga-Pa Ga. Pa., 23. januarja. Smuk Danes v soboto je bil na programu smuk za dame in gospode. Proga je bila lanska olimpijska — dolga 5 km, višinska razlika 1000 m, snežne razmere odlične (vsaj za prvih 20 tekmovalcev) in tudi krasno solnčuo vreme je napravilo najboljše razpoloženje med tekmovalci. Naši tekmovalci so odšli .ia start (z žično železnico) ob 9. Start za dame je bil ob 11. za gos|)ode pa ob |к)1 12. Naši so dobili pri žrebanju naslednje številke: lleini Erika 8, Hubert llelui 11, Praček 47, Znidar 64, Urbar 70, Novak 71, Kating 75. Vsled krasno urejene proge je bilo slutiti, da bo padel rekord z .olimpljade, ki ga je branil B. Ruud s časom 4.47, in res ga je potolklo kar 5 tekmovalcev in lo 1. Roman Worndle 4:16,2. 2. lielemlt Lanitschner 4:29,7, 3. Will Walcb 4:40.2, 4. liudi Gang 4:41, 5. Ilans Kemser 1:43,7. Prva dva sta Nemca, tretji je je Avstrijec. 4. in 5. pa zopet Nemca.. Nadalje 0. Ilans Pfiiiir 4:5t, 7. Kneissl 4:51,2, 8. Johann Seelos 4:52,9, vsi Avstrijci. Omeniti je treba, da so Arlberžani trenirali samo 1 dan progo, dočim jo Imajo Nemci slalno na razpolago, posebno NVOrndle, ki Je doma v Garmlschu. HeTin jlubert je krasno startal, saj je imel namen, da popravi lansko smolo. To je tudi storil, ker se je v silni konkurenci nemških in avstrijskih kanonov plasiral na 29. mesto s časom 5:35,8. Kot naš drugi je startal Praček. Toda vozil je samo 500 m, nakar je vsled skrajno ostrega tempa sfrčal s progo v gozd in nioral izstopili radi majhne poškodbe na nogi. Tretji je startal Znidar Ciril, ki»se jo plasiral pod 35. mesto, do katerega so trenutno račuuani rezultati. Urbar Jo tudi odletel s proge, toda brez poškodb in je paslral cilj iz|4)d 33. mesta — pravtako Katnig in Novak izj>od 35. mesta. Ce vzamemo, da jo slarlalo 75 tekmovalcev, izmed katerih je bilo na startni listi 40 priznanih smučarjev-mojstrov, je uspeli II. Heima prav zadovoljiv. Za moškimi niso Izostalo tudi dame, ki so presenečale s čnei. Prvi dve sta potolkli rekord olimpijske zmagovalke v smuku, Norvežanke Schou Nilsen, in to kot prva: Cristl Cranz 4:38.2, 2. Katho Graseger 4:51,3, 3. Waltraut von Stumin 6:05. Naša Erika Heim se je plasirala na 12. mesto s časom 10:31 izmed 13. tekmovalk. Upošte-vati Je treba, da Je naša prva internacijonalna zastopnica startala med samimi odličnimi tekmovalkami (nemškimi), kot edina inozetnka. Proga, ki je tehnično težka, je bila za dame samo 700 m krajša in 200 ш viš. razlike manj od moške. Slalom se vrši jutri na Gudibergu, ln sicer bo start za dame ob 10, za gos|>ode pa ob 11. V slalomu starla 35 gospodov in 7 dati). Omenim še primerjavo, da je med II. tekmovalcem in našim Heimom (29.) samo 30 sekund razlike, iz česnr se vidi, kako silna je bila borba v smuku. Čini. Slalom. Ga-i'a, 24. januarja. Danes se je vršil po programu slalom na Gudibergu (pobočje je isto, kot za olimpijske igre lansko leto). Ze včeraj se je opazilo, da se vrši borba v glavnem le med Nemci in Avstrijci, to je Arlberžani. Kakor včeraj, je bil tudi danes krasen solučni dan, toda na Gudiberg solnce ne jxisije, zato je bilo pobočje ves čas tekmovanja jx>polno-ma ledeno. Start je bil za dame ob 10, za gospode pa takoj, ko je izvozila zadnja, to je 7. dama, Rezultati: Moški. 1. Waleh Wili 59.3, 61.4 (Avstrija); 2. Worudle Roman 63.3, 61.5 (NemČi-ia); 3. Johnu Seelos 64.6, 71.1 (Avstrija); 4. PfnUr Ilans 74.7, 64.1 (Nemčija); 5. Cranz Rudi 60.1, 81 (Nemčija); 6. Hemser Ilans 72.8, 78.5; 26. Ileim Hubert 86.3, 86.8. Dame: 1. Cranz Cristl 75.3, 73.8; 3. Ger-trud Jehl 103.5, 109,2. Danes so se Arlberžani revanžirali za včerajšnji pornz v smuku, Odlični Wnlch Wili je vo- ! zli v tako >dlnem tempu, da je lo že naravnost neverjetno. S svojo krasno vožnjo je navdušil vse tisoče gledalcev, ki so mu viharno ploskali za ta res lep užitek. franzova pa pri damah nima zaenkrat nobene izrazite koukurentinje, razen Grassergerjeve, ki se ji počasi približuje. Naš Hubert Heim je startal ? štev. 30 in je imel trdo borbo z ledom, loda izboljšal si je plasma na 26. mesto v slalomu in v kombinaciji pa 2(1. mesto. V splošnom isla pesem kot prejšnje leto - prvo številko so i mole krasno progo, čimbolj je šlo h koncu, tom bolj jo bila proga ledena in trda. Konkurenca je bila v obeh alpskih panogah silna In se je videlo, da so Nemci hoteli Avstrijcem pokazati, do so nn ollmpijadi projšnje leto zasluženo zmagali. Toda lo jim ni popolnoma uspelo. Odlični Walcb Wili. ki je leto» najboljši alpski voznik Avstrije, jim je zmešal štreno. On jo treniral progo za smuk miiiio on dan in se je plasiral na 3. mesto, v fltilniuti pa nn prvo megto. Rezultati v kombinaciji: 1. Worndlu Iskupni ras vteh treh tekov) 6.58 (Nemčija), 2. Watch 7.17 (Avstrija!. 3. Crauz 7.41.5 iNetnčijaj, 4. Seelos J. 7.44,3 (Avstrija), 5. Flniiz H. 7.52.1 (Nemčija), 6. H. Lautschner 7.55,5 (Nemčiji), 26. Heim Hubert <».20,8. Iz gornjih rezultatov se vidi, da io Nemci na svojem terenu premagali, z majhnim naskokom, avstrijske profesionale. Naši reprezeatatntje so zaenkrat še v Garmi-schu, ne vejo pa, kam bodo odpotovali, ali naprej na vseslovensko prvenstvo na Češko, ali domov, ker nimajo v tem še nobenih informacij »Čini«. Smučarski tečaji v Ljubljani Smučarski Ulnh Ljubljana priredi т LJubljani sledeče tečaje: I. tečaj 7» mladino. Vodi g. Drofenfk. Pričetek v četrtek, dne 28. t. m. Zbirališče tečajnikov ob 15.15 prod gostilno Cešnovar pri dolenjskem mostu. II. tečaj za mladino. Vodi g. Zupan oziroma g. Klemenčič. Zbirališče v četrtek, dno 28. jan. ob 15 pri gostilni Cad na Podrožniku. III. tečaj za odrasle (začetnike). Vodi g. dr. Košir. Zbirališče dne 38. jan. ob 15 j>ri čadu na Pod rožnikom. Vsi tečaji eo brezplačni. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za ned»« 1 jo. dne 31. jan. inedklubsko propagandno tekmo v smučarskem teku, in sicer: za seniorje na 12 kilometrov, za juniorje (15—19 let) na 5 kn), za naraščaj (12—15 let) na 2 km. Start pri gostilni Strelišče pod Rožnikom ob 10, eilj in razglasitev rezultatov islotam. Prijave so sprejemajo najpozneje še pol ure pred startom. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplomo. Start je zaradi propagandnega nnmena dovoljen tudi neverificiranim. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Prijavnine ni. Koroška giinskn-sportna podzveza. Podzvezno prvenstvo v smuškein teku na ca 15 km se vrši zaradi ugodnih snežnih razmer v dolini 31. t. m., 1. j. v nedeljo pri smučarski koči Sni. k. Guštanj— Kotlje, na planini Pokrov pod Uršljo goro. K tekmovanju so pripuščeni samo verificirani člani Koroške podzveze. Javiti so je pri teh. ref. Tomažiču Maksu v Guštanju ali 1 uro pred tekmovanjem v U)či. Start tekme je ob 10. Žrebanje ob 9. Prvi trije zmagovalci prejmejo lične dijiloine. Poziva se Sin. klub (iuštanj—Kotlje, da oskrbi organizacijo tekme. ZSO — SPD Slovenjgradee pa, da oskrbi diplome. — Dohod iz Gu!tanja do koče je lahek in v 1 in pol ure izvedljiv, iz Slovenjgradca 3 ure. Uradna vremenska poročila Улче :a tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v 4ariboru, Jugoslov. gimsko-eportne cveze ln Slovenskega planinskega druilva z dne se. januarja IHS7. Vsa poročila iz dravsku banovine javljajo, du p& du sneg, temperatura poil ničlo. Uistricu-Uohinjsko jezero, dnnes: —1.1, novegn enega na lâ podlago. nied-jezero. danes: — 10, sneži, snega 20 ein. Kranjska gora. danen: — 12, 18 novega snega na 15 podlage, sonkelišče in drsuliSče uporabno. Krnica, danes: al novega sitega na У) podlage. Itateče-Planlea, dane*: —12, li novegu biiege na 16 podlago, skakalnice uporabne. Tamar, danes: JU novegn snegu n» 3<1 podlage. Ko/ee, danee: — 2, 10 novega «nega na podlagi. Mariborska kofa, Pohorski dom, dane«: — R, 211 noveg» «nega na podlagi. fluika kota, danes: — 8, .40 novegi. »nega n* podlagi. Pesek, danos: — 10. cm iiiivti sneg» na 4fl podlage Senjorjep dom, danes; — 10, У0 cm uovegn snega nn 45 podlage. Kimski vrelec, danes: — 11. 10 cm novega snega n* 30 podlage. Peca. danem — S. M cm novega snega na ril podlag«. Sv. I.ovrenr na Pohorju: — 7, JO cm novega snega nn podlagi. LZSP (Službeno). Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji se bo predvidoma vršilo dne 1. In 2. februarja I. I. v Zagorju — razpis sledi. Klubom gornje v vednost. SK Slovan: Vhc člane opozarjamo na občni zbor kluba, ki so ho vrJIl dne 1. felininrja t. 1. oh №.:*) uri v gostilni Menclngcr nn Smartinski OOstl. t.ZSP (slulhenn), V Kredo, dne 27. t. m. ob 18. un v rostnvrne sobi (spodnji knvjirne Kniona «eja teh-ničnega in upravnega odhorn. — Itadi predstoječoga prvenstva P7.SP «e nnj te sejo gg. Svete, Vogrlč. Pre »•tj. Helohor, .lesih KreinarAiS Iložo. .lamnlt in î!"l*t Krnile tdglirtlo ndcleje. S K Itekn, Sestanek flunstv« bo v četrtek 28. t. in. oh 20. v gostilni KonimnnngH druMva. TrJiiškn eesta. Zelo važiiol (Smučarska sekcija.) Itadi ned'-liskih le kein vsi člani sekcije te četrt ur«, prej. Slalom klnli SI. _ Tekmovalci. Sestanek v»oh tek mnvalcev ho Jotrl oh 19 ;«| uri v klnbovem loknlu. Kadi važnosti dnevnega redn In tilUnJočih se leknm se /a nevljlvo udeležite, Nn senlniiku lahko prijavite tudi nove tekmovalce, Kdor hI do sestioike vnaprej n<" opra vIMI Ir.nntnnkn, bo črtnn Iz «e*r.ninn tekmovalcev. Mtevaite pmod naš list! Oglašajte v »Slovenca«! KU I N O * UNION I Wlll« rorstova oalnove)!« filmska umetnine Burgtheater Werner Krauss, Horiense Kaky Wllly Elch-berger, Olga oenova. liana uoser S9EÏ ë a Premiera: Komedlla 1* veselega dmmlskega 2ivljenja luoiika se smele do aoli Jaz ln ti Frledl Szapa. Feliks Bressart, Odo VTallburg, Oskar Kariweiai TCl. 21-24 MATICA Gigantsko fllmsko veledelo lz pomorskega življenja i Révolta no brodu Donnfu Charles L&nghton, Olark Oable, Franchot Tone Danes poslednjlčl Radi dolilBs lllma prsdstiv« (b 16, №30 In 2115 ni Programi Radio Ljubljana Sreda. 27. januarja. 12 Harmonletl. revelerjl in drugi taki pevci (plojče). - 12.45 Vreme, Poročila. -13 Cas, spored, obvestila. — 13.1i Vesel opoldanei koncert (Radijski orkester). — 14 Vreme, borza. — 18 Mladinska ura: a) Pota moderne fizike (goHp. prof. Miroslav AdlcSifi); b) Ovitek za nevezane knjigo in časopise (gosp. Miroslav Zor). - 18.40 Slov. gorski vodniki (gosp. prof. A. Mrak). - 19 Cas. vreme, spored, obvestila. — 19,30 Nacionalna ura: Meštrovićevi herojsko-epski ženski liki (Branko MaSič is Zagreba). - 19.50 Šahovski kotičok - 20 Urn lahke glasbe: Pillhov duet harmonik. - 21 Iz Pucclnijevib oper (Radijski orke ster). — 21.45 f ns, vreme, poročila, spored. — 22 Kepe-rantska prireditev: Cankarjev večer, sodelujejo člani espernntskeffa kluba v Ljubljani, režira gosp Lojze Potokar, Slan. Nar. glod., predava g. Jožo kozlevčar. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din I*— ; tem tovanjaki og.asi Din 2'—. Najmanjši ine.-ek ta mali oglas Uio 10 - Mali oglasi se pla ujejo takoj pr> naročilu — Pri oglasih reklamnega znataja se ra iuna enokoloiiska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Uio 2'ôtt. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Natakarica starejša, dobra ln zanesljiva, bi rada premonlla službo, najraje v okolici Maribora. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. Orugi propramh Breda. i7. januarja. Belgrad: 19 50 Srbski večer — Zagrob: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 21.00 Mozartov koncert - liudimiieita: 22.20 Orkester in violina — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasim — 21.00 Rossinijova opera «Popelka« — Bim-Bari: 20.40 Simfonični koncert — Praga: 19.20 VojaSkn godba — 20.15 Orkestnlnl in solistični koncert — Varšava: 19.20 Poljske narodne — 21.00 Chopinove skladbe - Berlin-Frankfurt: 20.25 Mozartov koncert - Konigsbrrg: 30.45 Plesno glasba — Bero-miin'ter: 21.30 Zapadnošvicareka glasba - Dobova Sestanek dr. Stojadinoviča, predsednika vla-ide. in dr. Mačka v soboto, 16. januarja v Deutsche-vi vili, naši opoziciji ne gre v račun. Kako neki! Ves čas so agitirali, da so oni pristaši dr. Mačka; na svojo JNSarsko listo lovijo nevedneže, da bodo oddali svoj glas za dr. Mačka, ako bodo volili njihovo, JNSarsko listo. Njihov prijatelj iz Zapreši-ča, pristen Slovenec, ki se pa iz kaj lahko umljivih razlogov izdaja za nekakega voditelja v stranki dr. Mačka, pošilja v Dobovo navodila za bližajoče se občinske volitve, da so dobovski JNSarji sedaj res iskreni pristaši dr. Mačka in da je treba njihovo listo voliti. In sedaj so se JNSarji v Dobovi na lastne oči prepričali, da se dr. Maček bore malo tneni za dobovske JNSarje in za njihove vodje, pač pa išče zveze z dr. Stojadinovičem, ki vodi Srbe, in z dr. Koroščem. za katerega se je odločila vsa Slovenija. Torej imajo pristaši JRZ v Dobovi prav, ko pravijo, da bo moral v Sloveniji iti za dr. Korošcem, kdor bo hotel veljati za pravega rijatelja dr. Mačka v Sloveniji; torej bo tudi v Jobovi poštena pot do dr. Mačka le potom liste JRZ, ne pa JNSarske liste. Hud poper za dobovske diplomatel Ampak JNSarji so neizčrpljivi v svojih iznajdbah, kadar se bližajo volitve. Iz prve zadrege so si takni pomagali z otročjo izmišljotino, da sta prišla dr. Stojadinovič in Deutsch v naše kraje delat kupčijsko pogodbo: dr Stojadinovič da je nakupil od Deutscha velike zaloge lesa, dr. Maček pa je prišel mcšelari1 za dr. Stojadinoviča! In sedaj si dobovski JNSarji od samega veselja ma-nejo roke, da so tako imenitno svojim čudečim se pristašem pojasnili, kaj sta imela dr. Stojadinovič in dr. Maček prav za prav v Deutschevi vili! Mi smo pa zvedeli, da pristaši JNSarjev s to razlago niso kaj posebno zadovoljni in da pravijo: Vedno so nam lagali, nikdar ni bilo res, kar so JNSarji govorili, nikdar niso držali besede, kar so obetali, tudi to ni res, kar sedaj ti fantiči lažejo o doktor Mačku! Upajmo, da se bodo še drugi, ki so jih JNSarji z lažjo hranili toliko časa, do 21. februarja prepričali, da ne gre JNSarjem nikaka vera. Dokazov in prilik zato imajo dovolj. opremljeno, Cisto, oddam gospodu. Levstikova ulica St. 21-11., levo, poleg Sole. (s) ikvrn rrvrf Trisobni prostori na Tyrševl cesti St. 29-1., primerni za lokal, so oddajo. Vprašati pri Gospodarski zvezi. (n) Novost Šivilje indomshe KroioCe Brezplačni dvodnevni teta) pri nakupu vseh veliko»' ,Krojnih pol" oena uin l6o Sestava krolev že lzgotov- | Mena, poučuje se samo Se I modele. - Popolna sigurnos n velik prihranek na čusu Vstop v tečal dnevno. Teodor Kune lastnik krolne sole Llnbljano Aleksandrova cesta o./II. nd Svele najfinejše norveiki ribje olje iz lekarn* dr. G. Piccoiii. v Ljubljani •• priporoča bledim io slabotnim osebam Suho žaganje za kurivo, steljo Itd. — prodam. Rimska cesta 18. Voz (cisterno) za konjsko vprego, vso-blna cisterne 6000 1, vse lz železa, v solidno ohranjenem stanju — proda Pokojninski zavod za na-mcSčence v Ljubljani. — Pojasnila daje zavod med uradnimi urami v Gajovl ultel St. 5-II., v sobi 221. Sani eno- tn dvovprežne, elegantno, 1 dvokolesnl ročni voziček (clzo), prodam. - Ogleda so v Slomškovi ulici 6. (1) Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica In Stari trg. (1) VINA fz ШШ Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone kupuiem oo naiviijib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Mubliana, Miklošičeva 14 (lužbodobe Strugarskega pomočnika za les sprejmem takoj Bablč, strugar. Rečica — LaSko. (b) Komornega slugo sposobnega vseh tovrstnih del, lSče odlična rodbina v Beogradu za takoj. — Ponudbe s sliko na Alo ma Company, LJubljana. itanoianja Trisobno stanovanje oddam za 1. februar. Vr-hovčeva ultca 12. (č) Stanovanje onosobno ln trisobno, s kabinetom, oddam. Breg 18. Poizvedbe: Krlževnl-Ska 1 od 11.—la. ure. č Trisobno stanovanje lepo, oddam za februar. Polzve se v upravi »81.« pod ât. 1270. (C) Denar A m LLUJ K Na vsa zimska oblatila dajomo 1Б—20^ popusta Pri Preskerju, 8v. Petra cesta 14. ( 1 > PREMOG vreča Din 10' DRVA « Din 8 dostavlja na dom RESriAN LOJZE Borštnikov trg LJUBLJANA - Telefon 33-B3 dostavljaj A dom /\ Centralne vinarne v Ljubljani lil pianiiKPlr bodo zadovoljila Vaše 1 pivce najbolj! Hladilno napravo kompletno, primerno za mosarljo alt večjo restavracijo, znamke Andlfren-Slngrln, proda Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. — Pojasnila daje prodajalec med uradnimi urami v sobi 221-11., Gajcva ulica Б v Ljubljani. (1) I Pohištvo I Spalnico, jedilnico, kopalnico ln drugo pohištvo, zelo poceni prodam Vprašati Novak Albin, Maribor, Glavni trg 18. š IZJAVA. — Patcrnoster Andrej ml. iz Pod-gorice 36 prekliče in obžaluje žalitev napram Janežiču Valentinu, trgovcu na Pšati glede na-znanjevanja šušmarjev in se mu zahvaljuje, da je odstopil od kazenske tožbe. Magistra farmacije s kvinkvenijem, lile večji laboratorij. Obširne pismene ponudbe s curriculum vitae na ALOMA COMPANY d. z o. z., Liubljana, Aleksandrova cesta 2/1. pod št. 45201 ustnik trg agenture za bančne tn kreditne posle v Ljubljani, Beethovnova ultca 14-1. • Telefon 8Б-10 vam izposluje vnovčenje terjatev In pri denarnih zavodih -vajku-lantroje t .koj v gi> »,Jnl Posestva V Brežicah in okolici so naprodaj hI-Se, stavblSča. vinogradi sadovnjaki, gozdovi tn za okrožen) deli Attemsove-«a veleposestva. Vprašati Ing. Mlklau O., Brežice Več stavbnih parcel naprodaj pod ugodnimi pogoji pri kolodvoru Sent Vld-Vlžmarje. Pojasnila зе dobe: Vlžmarje 69. (p Meteor pade z neba 18. Meteor akraden. Medtem pa, ko so se naši junaki gosposko peljali nazaj, da bi dvignili meteor in ga naložili v Tinčkov avtomobil, sta Škorpijon in Gorila planila iz svojega skrivališča in si veselo mela roke. »Meteor je že najin !< se je zarežal Škorpijon. Gorila, ki je bil močan za tri druge, se je sklonil, zgrabil meteor s svojimi niišičastimi rokami in ga po kratkem trudu res dvignil v naročje. Nesel ga je nekaj minut, poleni pa je omagal. »Ne morem več!« je zastokal. »Za danes si ga že dovolj daleč prinesel,« je rekel Škorpijon. »Položi ga v ttavo, pa prideva zvečer ponj. Tukaj ga ne bo nihče našel.< S « «S* " i* t, гши Lrtff Ugodno prodam več vil In hiš ter stavbnih parcel na Mlrju, Tržaški cesti, za Bežigradom, v Sp. Sliki, Mostah ln Pod Rožnikom. — Prodajo se ugodno parcellranl in ne-parcellranl stavbni kompleksi. — Realltetna pisarna, Rimska c. 6. Rečeno — storjeno. Gorila je skril meteor v travi, nato pa se je s tovarišem Škorpijonom židane volje vračal v vas. »He, he, he,c se je spotoma škodoželjno smejal, »ali se bo Tinčko-va banda jezila, ko meteorja ne bo več tam I Kar popokali bodo od jeze. Škoda, da jih ne bom videli« Zahvala Za številne in prisrčne izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta, gospoda Ferdinanda Šventa izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Se enkrat najlepša hvala vsem cenj. rodbinam, prijateljem in znancem, ki ste ga ob času njegove težke bolezni obiskovali in tolažili, za prekrasne vence in šopke, ter za spremstvo na zadnji poti, gg. pevcem pa za v srce segajoče žalostinke. Vsem, ki ste se ga kakorkoli spomnili, prisrčna hvala. V Ljubljani, dne 26. januarja 1937. Žalujoči ostali. Barclay: 28 Rožni venec Roman. » Pozna se mu, revežu, kaj je prestal; toda njegovo krepko telo in čisto, zmerno življenje bi bila najboljši porok za hitro ozdravljenje, če ne bi rastle njegove duševne muke, čim bolj popuščajo telesne bolečine, in se ne bi bolj in bolj zavedal svoje slepote. Zanj po-menja vid če mogoče še več, ko za druge ljudi. Saj je skoz in skoz slikar. O svoji izgubi ni maral in ne mara dosti govoriti. Pogumen je in močan, toda temperatura se mu je začela sumljivo spreminjati; kazalo je, da se mu bo omračil um — podrobnosti ne bom razkladal — z eno besedo, potreben je bil bolj zdravnika za živce kot za oči. Zato so me tudi poklicali.« Zdravnik je premolknil, premaknil nekaj knjig na mizi in potegnil k sebi posodico s šopkom vijolic. Nekaj časa je zamišljeno gledal cvetlice, potem pa jKirinil posodico nazaj ier nadaljeval: »V splošnem sem zadovoljen. Cesar je najbolj potreboval, je bila prijateljska beseda, ki si je presekala skozi grozno temo pot do njega, in prijateljska roka, ki mu je z razumevanjem segla v desnico. Ni zahteval sočutja in razburjalo ga je, če mu je kdo govoril o njegovi izgubi, ne da bi razumevno dojemal, kaj pomeni zanj ta izguba. Potrebno je bilo, da je prišel k njemu prijatelj in mu dejal: »Bijete obupen boj, toda Bog bo pomagal, in zmagali boste. Lažje bi bilo za vas, če bi umrli, bolj častno pa, če živite in zmagate«. Tako in podobno sem mu govoril ter ga hrabril. In ob nekih besedah — samo vam povem in Floweri — se mu je obraz čudežno spremenil. Najtežje je bilo spraviti ga do besede. Kar ni si upal spregovoriti, naj se je godilo okoli njega že karkoli. Neke moje besede »o milosti po Bogu« so se ga pa očitno dojmile in zbudile v njegovi duši odmev. Cul sem razločno, kako jih je večkrat ponovil in potem dostavil: »V telesni bedi nas krepčaj«. Nato je počasi okrenil glavo in obraz mu je ozarjeno zasijal. ,Zdaj se spet spominjam', je rekel. ,In to je melodija' — pri tem so se mu gibali prsti po odeji, kakor bi ubirali akorde. Tiho, vendar čisto razločno je ponovil nato celo kitico iz prošnje pesmi Veni creator spiritus. Nikoli v svojem življenju še nisem čul kaj bolj ganljivega in v srce segajočega.« Zdravnik je spet obmolknil; Jana si je zakrivala obraz z rokami in krčevito ihtela. Ko se je nekoliko pomirila, je nadaljeval: »Tako sem našel sled, ki me je vodila naprej. Kadar zadene človeka taka nesreča, je vera edina opora, ki mu še osatne. Cim globlje kdo notranje živi, tem lažje prenaša tudi telesno trpljenje. Dalmain živi iz Boga bolj, kakor bi se dalo pri površnem znanju z njim misliti. Po vsem tem sva se mogla dobro pomenili med seboj, in pregovoril sem ga, da se je uklonil nekaterim mojim potrebnim odredbam. Pravili sorodnikov nima, razen nekaj bratrancev, ki se pa ne brigajo dosti zanj. Cisto sam je tam zgoraj; četudi ima kopico znancev, živi vendar v stanju, ko ga smejo obiskati —■ in še ti izjemoma — le najožji prijatelji, zakaj četudi bi se zdelo, da je Garth malo več ko odrasel deček, ki ga pregledaš na prvi hip, se sprašujem zdaj, ali od nas sploh kdo pozna resničnega Gartlia — mislim njegovega notranjega človeka.« Jana je dvignila glavo in rekla preprosto: »Jaz ga poznam.« »Dobro,« je dejal zdravnik, »razumem. Kakor sem rekel, navadnih znancev ne moremo puščati k njemu — utegnilo bi mu to bolj škodovati ko koristiti. Ko je prišla n. pr. k njemu na obisk lady Ingleby, sama in ne da bi prej naznanila, jo je doktor Mackenzie sprva zelo sumljivo ogledoval; biti je moralo kaj smešno, dokler ni pridobila starega Roba zase s svojo ljubeznivostjo, kakor pridobi pač vsakega. K Dalu pa tudi nje ni pustil; in tako je mogla tolažiti samo staro Marjeto, ki se ji je razjokala na prsih. Pa da se vrnem spet k svojim odredbam: Doslej je imel Garth v teh poslih izvežbanega strežnika, ki se je menjaval pri delu z njegovim slugo. Nič namreč ni hotel slišati o bolniški sestri. Misel, da bi mu stregla ženska, se mu je zdela neznosna, kakor je trdil. Zato so mu ugodili ter mu dali strežnika. A zdaj ga ne potrebuje več, in jaz sem vztrajal pri tem, da mu pošljem izurjeno strežnico — ne toliko, da bi telesno skrbela zanj, to je posel njegovega sluge, temveč da bi pri njem sedela, mu brala, mu pisala pisma, z eno besedo, biti mu v pomoč, da bo spet začel živeli, četudi je slep. Za to je potrebno dosti spretnosti in znanja, in danes sem najel, mislim, pravo oselx» za takšen posel. Nova strežnica je dama skoz in skoz, je že večkrat stregla zame, in se ume s prav posebno nežnostjo vživeti v posamezen slučaj. Razen tega je zala osebica s prikupnim vedenjem prav takšna, kakršno bi rad imel Dal, če bi jo mogel videti. Natančno sem jo popisal doktorju Mackenziju, da more pripraviti nanjo svojega bolnika Pojutrišnjem bo odpotovala v Gleneesh. Kakor vidite. Jeanetta, se stvar dobro uravnava. — Zdaj mi morate pa vi povedati, kaj vam teži srce, pazno bom poslušni. A piej še pozvonim, da nama prineso čaj Prosim tudi. da me za hip oprostite, povedal bi rad ženi, da ne bodo zaman čakali na naju.« I I I 4 I t t J S N" « a 5 S * qQQ O lil Ï и И S w e» «S S« | 5'H (Л > o Id (A O o 3 - - » a a a « tfl л N N N S « » > > > Г* i-l v a (0 e o o- s U) И " - ČL C = £ 5 -J 2 sšs S oti Ca o -z »■a B 0 S-2-S e usi 4) -JNM © m Ф o Za Jugoslovansko tiskarno v Uublianl: Karei čeč izdaiateii: ivan Rakovec urednik: Viktor Cenčič