Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 295 (9001) TRST, nedelja, 29. decembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi. Ukrepanje na krajši rok Nova Moro va vlada se je na svoji zadnji seji lotila vpra-^snj, ki naj bi v prihodnjem letu pripomogla k ublažitvi gospodarske krize na osnovi vlad-nega_ programa. V programski izjavi, s katero je v začetku decembra predsednik mdnistr-skega sveta Aldo Moro predstavil novo vlado poslanski zbornici in senatu, so bila v ospredju — kakor se naši bralci gotovo spominjajo — predvsem gospodarska vprašanja. Vsem drugim perečim problemom — od notranje in zunanje politike do šolstva — je Moro posvetil neprimerno manj Prostora in časa. Druga značilnost izjave je bila v tem, da so se gospodarski načrti za bodočnost v glavnem omejevali le na leto 1975, iz česar je mogoče sklepati, da si vlada v tem težavnem trenutku hi upala začrtati smernic za gospodarsko politiko na srednji ali celo na daljši rek ter da jih je omejila le na krajše obdobje dvanajstih mesecev. V tem razmeroma kratkem času naj bd država cb skupnih naporih in prav tako skupnih žrtvah državljanov najprej zaustavila postopno upadanje gospodarske krivulje, nato pa — Predvidoma v jesenskih mese-cih 1975 — zaobrnila njen tek Ponovno navzgor. To naj bi dosegli predvsem z uvedbo ta-fcih inštrumentov, ki bi pripo-mesdi k uravnovešanju ali vsaj k občutnemu skrčenju tistega dela plačilne bilance s tujino, ki se nanaša na izmenjavo « tradicionalnih » vrst blaga, medtem ko bi za kritje pri-manjkliaia, ki ga ustvarja u-voz petroleja, podvzeli izredne Ukrepe, kakršne narekuje izredna podražitev «črnega zlata» na mednarodnih tržiščih. Te dni je zakladni minister E. Colombo po ustreznem, se-stankii Odbora za kredit in posojila objavil prve otipljivejše ukrepe, s katerimi namerava vlada stopiti v novo leto in u-sm etiti gosoedarska gibanja v začetku 1975. Tem ukrepom bodo namreč morali slediti številni drugi, če se naj gospodarska krivul > a v novem letu res zaustavi ob določenem mir ndmumu ter nato zopet zavije navzgor. Novi ukrepi veljajo Predvsem kreditnemu področju, zadevajo pa tudi področja zunanje trgovine, javnih del in gradbeništva. Z njimi je vlada najprej pocenila denar: eskomptno mero Osrednjega denarnega zavoda .1e namreč znižala za 1 odstotek, s tem pa je praktično zmanjšala obrestno mero, po kateri si druge domača banke z eskomptom in predujmi izposojajo pri Banci d’Italia de-barna sredstva, z 9 na 8 odstotkov. Banke bodo s svoje strani lahko sorazmerno znižale obrestno mero, ki jo zahtevajo za posolila industrijam in Podjetjem. Vendar bi ta olajšava osMa brez pravega haska, č° bi vlada hkrati ne odpravila omejitev glede obsega kreditov, ki so jih lahko deležni klienti bančnega omrežja: zato je tudi umaknila dosedanjo prepoved, da bi banke priznavale klienteli nad 15 odst. dodatnega kredita glede na stanje pred uvedbo zadnjih omejitev. V tej zvezi pa je treba takoj pripomniti, da odprava kreditne omejitve velja samo za večje gospodarske organizacije, to je za podjetja, ki najemajo posojila za nad pol milijarde lir. Vsa srednja in manjša podjetja, ki predstavljajo dober del ogrodja i- i __ ___ DANES i ____ Na sestanku med vlado in sindikati, ki bo 2. januarja, bodo razpravljali o sindikalni zahtevi, da se povišajo pokojnine za 15.000 lir mesečno od 1. januarja dalje. Sindikati utemeljujejo svojo zahtevo z ugotovitvijo, da so bile zlasti pokojnine do 100 tisoč lir mesečno v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi draginje in inflacije. V Beogradu so objavili besedilo note, s katero je jugoslovanska vlada odklonila avstrijski odgovor na njeno prejšnjo noto ter ga označila kot povsem nesprejemljivega. V jugoslovanski noti je med drugim rečeno, da mora Avstrija pokazati nov pristop k vprašanju odnosov z Jugoslavijo, kar lahko stori predvsem s spoštovanjem mednarodnih obveznosti in v prvi vrsti tistih, ki se tičejo manjšin. talij anskega gospodarstva in ki delujejo v okviru srednje in male industrije, trgovine, obrti, kmetijstva, itd., lahko računajo le na rahlo pocenitev drobnih kreditov in na nekaj več naročil, kolikor se udejstvujejo kot dobavitelji ali sodelavci velikih industrijskih in trgovskih firm. Da bi olajšala uresničitev raznih javnih del, je vlada nadalje odredila, naj bančni sistem po novem sprejema kot «obvezno rezervo» ne le zemljiške zadolžnice, kakor je veljalo doslej, ampak tudi obveznice, Iti jih izdajajo zavodi za finansiranje javnih in javno koristnih del. Za razvoj gradbeništva pa je odredila,_ naj se iz finančnih razpoložljivosti «obveznih skladov» dovoli odliv 300 milijard lir (v zameno za enakovreden sveženj zemljiških zadolžnic), tem likvidnim sredstvom pa namerava v bližnji prihodnosti dodati še nova ,prav tako v zameno za zemljiške zadolžnice, ki bi jih pristojni zavodi izdali ob gradnji novih ljudskih stanovanj-sltih blokov. V tem trenutku je težko reči, v kakšni meri bodo te injekcije likvidnega denarja lahko pripomogle k ponovni oživitvi gradbeništva v državi, ki kaže v zadnjih mesecih znake resne krize bodisi zaradi kreditnih omejitev, bodisi zaradi skokovito naraščajočih cen. Nov razmah v gradbeništvu bi lahko nastal z u-vedbo novega inštrumenta za finansiranje gradenj, ki se ponekod že uvaja in ki ga javnost pozna kot kredit «varčevanje - dom». Ustrezni zakonski osnutek je že pripravljen, vendar je Odbor za kredit in varčevanje za sedaj le razpravljal o njem, rie da bi se zanj tudi dokončno opredelil. Končno je vlada sklenila iti na roke domačim izvoznikom in olajšati, njihova prizadevanja s tem, da je tudi zanje odpravila kreditne omejitve, kolikor gre za finansiranje — v lirah ali tuji valuti — izvoznih operacij. Hkrati s tem je naročila zavodu Banca d’Italia, naj pri podeljevanju novih finančnih olajšav upošteva prvenstveno podjetnike, ki izvažajo blago na tuja tržišča. Te so torej smernice, po katerih se bo razvijalo domače gospodarstvo v prihodnjih mesecih. Kakor že omenjeno, pa predstavljajo omenjeni ukrepi le prvi korak za ponovno o-krepitev gospodarstva v državi. Tem bodo morali slediti drugi posegi, ki naj veljajo poživitvi še drugih področij in ki naj zagotovijo ekonomskim dejavnikom večjo prodorno moč. V tej zvezi pa je treba upoštevati, da vlada nima pri teni proste roke. Njena gospodarska politika mora po eni strani upoštevati dejansko stanje na domačih tleh, po dmgi pa tudi obveznosti, ki jih je Italija sprejela do Evropske gospodarske skupnosti v drugi polovici novembra, ko ji je svet finančnih ministrov EGS podaljšaj rok za odplačilo mednarodnega posojila 1,85 milijarde dolarjev. Italija se je namreč obvezala, da bo v času od 1. aprila 1974 do 31. marca 1975 povečala obseg notranjih kreditov največ na 22.400 milijonov lir in do 31. marca 1976 največ na 24.700 milijonov, da se bodo državni stroški v letu 1975 povečali največ za 16 %, da bo obdržala primanjkljaj državnega zaklada v mejah 8 tisoč mihjard lir in da bo tudi sicer poskrbela za «sanacijo» finančnega položaja države, pol državnih ustanov in krajevnih uprav. V omenjeni programski izjavi je predsednik vlade apeliral na vse prebivalstvo, češ da bo ozdravitev gospodarstva zahtevala skupne napore in tudi skupne žrtve. V tej zvezi pa se je Italija pred EGS obvezala tudi, da bo iz notranjega tržišča iztisnila potrebna finančna sredstva predvsem z omejitvijo davčnih utaj in s pomočjo neposrednih davščin. Take žrtve je narod pripravljen sprejeti nase. Nd pa pripravljen podpirati prizadevanj vodilnih dejavnikov, ko se ti oberoč drže vzvoda posrednih davkov, ki bremenijo le revnejše sloje prebivalstva. Uspeh prizadevanj na gospodarskem področju bo zato v veliki meri odvisen tudi od tega, ali bodo bodoči ukrepi predvidevali tudi primemo preusmeritev notranje davčne politike, ali bolje, davčne miselnosti. ELIO FORNAZARIČ 2. JANUARJA ZAČETEK POGAJANJ MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO SINDIKATI ZAHTEVAJO POVIŠANJE POKOJNIN ZA 15.000 LIR MESEČNO Povišanje bi moralo stopiti v veljavo s 1. |an. 197o Zahteva zanima več kot 6,5 milijona upokojencev RIM, 28. — Prvo srečanje med vlado in sindikalno federacijo v novem letu bo 2. januarja, na katerem bodo sindikati razpravljali z ministrom za delo o povišanju pokojnin. Ti važni pogovori spadajo v okvir neposrednih stikov sindikalnih organizacij z vlado, ki so se začeli že pretekli teden s sestankom pri predsedniku Moru. da se zavaru- O pokojninah so sindikalne organizacije že svoj čas sestavile svoje zahteve in jih predočile vladi takoj po njeni umestitvi. Sindikati zahtevajo, da se s 1. januarjem povišajo za 15.000 lir mesečno pokojnine upokojencev vsedržavnega zavoda za socialno zavarovanje — INPS in upokojencev državnih in krajevnih u-prav. Med temi so seveda tudi tako imenovane socialne pokojnine in pokojnine za kmete, obrtnike in male trgovce. Sindikalne organizacije so se odločile za to zahtevo, ker so bile v teku letošnjega leta pokojnine hudo prizadete zaradi draginje in inflacije. Zato poudarjajo, da bo morala vlada na pogajanjih še posebno upoštevati ta dejstva. Obenem bo treba na pogajanjih stre- meti tudi za tem, jejo upokojenci pred stalnim naraščanjem življenjskih stroškov. V tej' zvezi sindikati zahtevajo, da je treba pokojnine tako urediti, da se bodo automatično ovrednotile. če bo prišlo do zmanjšanja vrednosti njihove kupne moči. Kot smo že omenili sindikati zahtevajo, da se s 1. januarjem povišajo pokojnine za 15.009 lir mesečno. Tega povišanja bi bilo deležnih 6,5 milijona upokojencev Bralce opozarjamo, da je tudi danes naše poročanje o svetovnem dogajanju nekoliko pomanjkljivo zaradi stavke tehničnega osebja tiskovnih agencij. OSTAVKA GENERALOVQUARTUCCIJA INMINGHELLIJA Zaostren pritisk na vlado proti demokratizaciji policije Zagovorniki «trde roke» nasprotujejo «sindikatu policije»^ smdtkm!l|x)su°viiiV nàmprvo mesto RIM, 28. — Potres v vojaških vrhovih javne varnosti ali nov manever politične desnice, ki skuša strumentalizirati višje častnike javne varnosti, predvsem policije, z namenom, da postavi vlado pred novo obliko «protipritiska» spričo teženj po demokratizaciji in reorganizaciji sil javnega reda? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo politični komentatorji po sporočilu dveh visokih častnikov javne varnosti, policijskega nadzornika generala Girolama Quartuccija in generala Osvalda Minghellija. Res je, da je notranji minister Gui sklenil prvi trenutek zavrniti o-stavko omenjenih policijskih častnikov in jih poklical na razgovor, toda ni izključeno, da se bo val ostavk v vojaškem okviru policijskega aparata razširil od centra na periferijo in predstavljal nekakšen poskus «preštevanja» tistih, ki so v policiji za «trdo roko» in onih, ki trde, ob podpori čedalje širših krogov javnega mnenja, da se mora tudi policija prilagoditi doseženi stopnji družbenega napredka in spremeniti svoj zgolj represivni, v resnici pa neučinkoviti, sistem. Generala Quartucci in Minghel-li sta očitno predstavnika «trde roke». Ne gre jima po godu to, kar se dogaja v policiji. Ne gre jima zamisel o sindikatu policijskih agentov, ki naj bi bil povezan s sindikalno centralo CGIL -CISL - UIL, za kar se je pretekli dva tisoč in petsto agentov, častni-dvatisoč in petsto agentov, častnikov in podčastnikov javne varnosti. Ne gre jima celo to, da v policiji poveljujejo «birokrati», se pravi civilni državni funkcionarji (prefekti, funkcionarji notranjega ministrstva) in ne «vojaško o-sebje». Zato sta dala ostavko. Pri tem očitno računata na podporo v določenih političnih krogih, da o dejanskem pritisku, ki ga predstavlja tako dejanje, sploh ne govorimo. Minister Gui, ki je nadomestil odstranjenega Tavianija, se je že izrekel s posebno okrožnico, proti oblikovanju policijskega sindikata in s tem sprejel stališče stotine demokrščanskih poslancev, ki menijo, da mora policija ostati taka kot je. Drugače mislijo sindikati in predvsem mislijo drugače sami agenti javne varnosti. Na rimskem zborovanju. ki so mu predsedovali tajniki federacije CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Vanni, so agenti zahtevali predvsem odpravo «vojaške organizacije» policije. Agenti trdijo, da je to anahronizem, saj je policija povsod v zahodni Evropi civilna služba, ne pa «notranja vojska». Agenti zahtevajo svoj sindikat, pravico do urejenih umikov, do pravičnih mezd. Naveličani so, da jih pošiljajo nad delavce in študente, medtem ko je služba za boj proti zločinom zelo pomanjkljiva in zanemarjena. Vlada bi najprej morala preklicati kraljev odlok o militarizaciji policije v Italiji, nato pa se lotiti resne reorganizacije policijske službe, tudi v sodelovanju z novim sindikatom policijskih agentov. Generala Quartucci in Minghelli pa nista bila tega mnenja. Prepričana sta, da lahko vlada sprejme nekaj ukrepov, ki naj «potolažijo» agente, nato pa nadaljuje s staro politiko strumentalizacije policije v represivne namene. Umrl je Giuseppe Dozza BOLOGNA, 28. — Tukaj in v vseh italijanskih antifašističnih krogih je globoko odjeknila žalostna vest, da je umrl Giuseppe Dozza, dolgoletni župan v Bologni. Dozza je že leta 1918 stopil v vrste italijanske socialistične mladine. Po prvi svetovni vojni je pristopil v italijansko komunistično partijo in je kmalu postal njen aktiven član. Fašizem ga je dolga leta preganjal in se je zato zatekel v ilegalo. Od leta 1943 do leta 1945 se je udeležil osvobodilne borbe. Giuseppe Dozza je bil že pred vojno član centralnega komiteja KPI, po vojni pa je postal član osrednjega vodstva. Dozza je bil župan v Bologni od 1945 do 1966. leta. INPS, ali 90 odstotkov vseh upokojencev. Povišanje bi moralo veljati tudi za upokojence državnih in krajevnih uprav, za socialne pokojnine in za pokojnine avtonomnih delavcev, med katerimi so kmetje, obrtniki in trgovci. Praktično, naj bi se pokojnine, ki znašajo sedaj 42.950 lir povišale na 57.950, pokojnine od 50.000 na 65.000, od 75 na 90.000 od 100 tisoč na 115.000 in od 115.000 na 130.000. Pri tem je treba upoštevati, da se morajo pokojnine s 1. januarjem nujno povišati za 13 odstotkov na osnovi dosedanjih zakonskih odlokov, ki določajo njihovo delno ovrednotenje upoštevajoč povišanje življenjskih stroškov v prejšnjem letu. Zato sindikati predlagajo, da se določi povišanje 15.000 lir mesečno za vse pokojnine, da ne bodo upokojenci z nizkimi pokojninami prizadeti in da se začne polagoma zmanjšati razpon med nizkimi in visokimi pokojninami. Dosedanji ključ povišanja pokojnin na osnovi odstotkov je bil najbolj ugoden visokim pokojninam, najmanj pa nizkim. Sestanek med sindikati in vlado o pokojninah bo prva preizkušnja za novo Morovo vlado in njeno politiko v prihodnjem letu. Če se bodo ti pogovori zadovoljivo zaključili za upokojence, bodo tudi nadaljnja pogajanja s sindikati za ovrednotenje točke draginjske doklade in za zagotovitev plače delavcem v primeru brezposebnosti potekala v boljšem vzdušju in ra- OBJAVLJENO BESEDILO NOVE JlfiOSLOVANSKI NOTI AVSTRIJI SFRJ v celoti odklanja odgovor avstrijske vlade na svojo noto Avstrija mora spremeniti svoj pristop k odnosom z Jugoslavijo, kar mora potrditi predvsem z izpolnjevanjem določb mednarodnih dogovorov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. —- Jugoslovanska vlada je v noti, ki jo je včeraj izročila avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu, odbila kot nesprejemljiv odgovor avstrijske vlade na svojo noto in poudarila, da v celoti ostaja pri stališčih in zahtevah, prikazanih v svoji noti od 29. oktobra. V noti jugoslovanske vlade, ki je bila danes objavljena, se ugotavlja, da je jugoslovanska vlada po zaporednih naporih, da s konstruktivnimi predlogi prispeva k rešitvi vprašanj, ki ovirajo, ne po njeni krivdi, razvoj jugoslovansko-avstrijskih odnosov, s svojo zadnjo podrobno dokumentirano noto storila še en napor v tej smeri. Jugoslovanska vlada z obžalovanjem ugotavlja, da avstrijska vlada v svoji noti ne-le, da ne skuša preučiti rešitve teh vprašanj, temveč išče opravičila za svoj negativni pristop k odnosom z Jugoslavijo, ki se, kot je bilo ugotovljeno v predhodni jugoslovanski no- ti, izraža v neizpolnitvi državne pogodbe iz 1955. leta in drugih mednarodnih sporazumov. Jugoslovanska vlada posebno odbija trditev avstrijske vlade, da je Avstrija v celoti izpolnila in deloma celo «presegla» določila državne pogodbe, ki se nanaša na slovensko in hrvaško manjšino. O neutemeljenosti in samovoljnosti teh trditev pri^...'.r tudi stališči manjšin, ki sta jih ocenili kot netočno prikazovanje položaja, v katerem živita. Ker gre za jasna in nedvoumna določila mednarodnega sporazuma in za načela o odnosih med državami, ki so bila sprejeta v svetovni organizaciji, jugoslovanska vlada ne vidi nikakršnega razloga, da se o teh vprašanjih razgovar-ja, kot se to predlaga v noti avstrijske vlade in v javnih izjavah njenih zastopnikov. Take predloge jugoslovanska vlada ne more drugače tolmačiti kot poskus revizije državne pogodbe, ki je rezultat zmage zavezniških sil v dru- vprašanje nizkih pokojnin, ki so z letošnjo veliko draginjo največ izgubile na svoji vrednosti. Odpor proti povišanju prejemkov visokih funkcionarjev RIM, 28. — Nedavna odločitev računskega dvora, da se visokim državnim in sodnim funkcionarjem, ki so zaposleni pri predsedstvu vlade in ministrstvu za finance izplača od 80 do 160 nadur mesečno, kar jim bo prineslo od 200.000 do 400 tisoč lir na mesec več, je povzročila pri sindikatih in v mnogih političnih krogih odločno nasprotovanje. Sindikati so že poslali pristojnemu ministru zahtevo, naj se spoštujejo obstoječi zakoni o visokih državnih funkcionarjih, ki pravijo, da so v njihovi plači zapo-padene vse ostale morebitne doklade. Nekateri komunistični senatorji pa so vložili v senatu vprašanje proti tej odločitvi računskega dvora. Zahtevajo, da vlada pojasni, kako bo sploh spoštovala svoje obveznosti v zvezi z varčevanjem in bolj pravično socialno politiko, če bo dovolila, da se visokim birokratom znatno povišajo že itak visoke plače. ititiiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiHiiiiiii INTERVJU PREDSEDNIKA ZiS BUE PICA Povsem ugodno leto za gospodarstvo SFRJ Le malo držav je v zadnjih treh desetletjih uresničilo tak gospodarski in družbeni vzpon BEOGRAD, 28. — V intervjuju reviji «Novi VUS» je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič poudaril, da je Jugoslavija dosegla v preteklem letu visok gospodarski porast, kar pomeni, tudi glede na težavne okoliščine, nov dokaz življenjske moči socialističnega samoupravnega gospodarstva. Le redke države — je dejal Bijedič — so v zadnjih treh desetletjih uresničile tak gospodarski in socialni vzpon. Potem ko je poudaril izredno ugoden porast kmetijske proizvodnje, je predsednik ZIS ugotovil, da je bilo v preteklem letu mogoče povečati število zaposlenih za okrog 4 do 5 odstotkov, zmanjšati število delavcev, ki odhajajo na delo v tujino, ustaviti padanje realnih osebnih dohodkov, pospešiti gradnjo stanovanj, nameniti več sredstev za izboljšanje gospodarske strukture in za podporo manj razvitim področjem, zagotoviti bolj stabilen položaj delovnega človeka in krepiti družbeno solidarnost. Bijedič je nato govoril tudi o težavah, kot na primer o visoki stopnji inflacije, kar pa je po njegovem mnenju rezultat subjektivnih slabosti, predvsem pa slabosti iz bližnje preteklosti, kate- rih posledice so še vedno občutne. V letih krepitve nacionalizma, liberalizma in drugih sil, ki so tuje socializmu — je dejal Bijedič — je bila prizadeta tudi e-notna gospodarska politika in sploh enotnost pojmovanja in delovanja. Zaradi tega še ni enotne usklajene gospodarske politike na dolgi rok, kar ustvarja vrsto drugih težav. Glede pričakovanj za leto 1975 je Bijedič dejal, da pričakuje predvsem veliko dela, odpovedi in naporov ter poudaril, da je to resnica, ki jo je treba izreči. To pa ne pomeni tega, kar se običajno označuje kot «zatiskanje pasu». Potrošnja lahko še nadalje raste in mora naraščati, toda samo v skladu s proizvodnjo in produktivnostjo. Skratka, treba je bil j racionalno in učinkovito gospodariti z družbenimi sredstvi, varčevati na vseh področjih in na vseh ravneh. Bijedič je nadaljeval, da bo gospodarska politika v prihodnjem letu stremela predvsem za tremi cilji: dosledno samoupravno preobrazbo gospodarstva in družbe v skladu z ustavo, preprečevanjem nadaljnjega naraščanja inflacije in ohranitvijo dosežene stopnje zunanje likvidnosti države. gi svetovni vojni, kakor tudi drugih mednarodnih sporazumov, kot je na primer protokol o izpolnitvi arhivskega sporazuma in o vrnitvi kulturnih dobrin iz 19. aprila 1958. Prej omenjeni koraki avstrijske vlade, ki so prav tako v nasprotju s prej danimi zagotovili avstrijskih državnikov Jugoslaviji, da bo Avstrija izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih sporazumov, so poslabšali medsebojne odnose in prisilili jugoslovansko vlado, da ponovno odločno zahteva izpolnitev obstoječih mednarodnih obveznosti avstrijske vlade. Zgodovinsko je dejstvo, se poudarja v noti jugoslovanske vlade, da je Jugoslavija podpirala stremljenja avstrijskega ljudstva po neodvisni in demokratični Avstriji in po sklenitvi državne pogodbe. Izhajajoč iz dolgoročno začrtane politike prijateljstva do sosedne Avstrije, se je Jugoslavija prav tako stalno zavzemala za razvoj vsestranskega sodelovanja na dvostranskem in širšem mednarodnem področju. Pri tem je Jugoslavija pokazala tudi veliko potrpežljivost in pričakovala, da bo Avstrija z doslednim izvajanjem svojih mednarodnih obveznosti odstranila, kar ovira razvoj prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, kar je po globokem prepričanju jugoslovanske vlade tako v interesu jugoslovanskih narodov in narodnosti, kakor tudi avstrijskega naroda. Jugoslovanska vlada bo cenila vsak konstruktivni napor v sosedni Avstri.ii po razvoju sodelovanja s SFRJ, toda odgovor avstrijske vlade, ki ga spremlja povečana protijugoslovanska gonja v delu avstrijskega tiska, ponovno kaže, da v praksi ni prišlo do nikakšmh sprememb v politiki negativnega pristopa k odnosom z Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada v zvezi s tem odločno odbija poskus v avstrijski noti, da se s sklicevanjem na «svobodo tiska» skuša opravičiti organizirana in dirigirana protijugoslovanska gonja. Jugoslovanska vlada poudarja, da takšen odnos do Jugoslavije ne vodi k premostitvi seda-niega stania, ki je rezultat avstrijske negativne politike do Jugoslavije, ter pričakuie, da bo avstrijska vlada sprožila potrebne u-krepe, da se to premosti in s tem omogoči pozitivni razvoj med-sehoinih odnosov. Jugoslovanska vlada ponavlja svojo pripravljenost, da v duhu svoje politike dobrososedskih odnosov razvija take odnose tudi s sosedno Avstrijo. Če je to prav tako cilj avstrijske vlade, kot je to avstrijska vlada večkrat zagotavljala, se poudarja na koncu jugoslovanske note, je nujno, da avstrijska vlada opusti dosedanji negativni pristop k odnosu v celoti. kar mora konkretno potrditi predvsem z izpolnjevanjem mednarodnih sporazumov. BOŽO BOŽIČ Avstralski premier med ruševinami Darwina Avstralski ministrski predsednik Whitlam si je včeraj ogledal mesto Darwin, ki ga je silovit ciklon hudo razdejal. Na sliki: premier (na desni) se pogovarja s prebivalci mesta, ki so morali zapustiti svoje domove DEŽELNO SREČANJE EMIGRANTOV V VIDNU Problem emigracije reševati z novo gospodarsko politiko! Predstavniki Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije so zahtevali tudi priznanje Slovencev v videnski pokrajini VIDEN, 28. — Danes je bilo v Vidnu srečanje o emigraciji, ki so ga ob sodelovanju sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL priredila emigrantska društva Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ALEŠ in AGLI — ERAPLE. Srečanje pomeni pomembno etapo v boju za rešitev emigrantskih problemov, saj je poudarilo predvsem dejstvo, da boj za rešitev problemov emigrantov povsem sovpada z bojem celotnega delavskega razreda v deželi in da je torej nujno potrebna akcijska enotnost vseh delavskih organizacij doma in v tujini, da se rešijo osnovni gospodarski in socialni problemi dežele. Srečanja so se med drugim u-deležili senator Silvano Bacicchi, poslanca Mario Lizzerò in Castiglione, deželni odborniki Dal Mas (v spremstvu raznih funkcionarjev odbomištva za emigracijo) Carlo Volpe in Bertoli ter deželni svetovalci Mario Colli, Arnaldo Ba- racetti, Specogna in Zanfagnini, deželni predsednik Zveze zadrug Silvano Poletto in številni drugi predstavniki političnih in socialnih organizacij. Uvodni referat je imel deželni tajnik AGLI — ERAPLE Gino Dassi, ki je poudaril, da je prisilna emigracija posledica zgrešenih političnih izbir vladajočega razreda ter kritiziral dejstvo, da deželna konzulta za emigracijo ne dela tako, kot bi bilo v interesu emigrantov, ter druge nezadostne ukrepe deželne uprave, predvsem pa je obrazložil zahteve, ki so jih predstavniki društev, ki so organizirala srečanje, sprejela že na vseevropskem shodu furlanskih emigrantov v Ziirichu novembra letos (resolucijo z zahtevami smo takrat objavili v našem dnevniku). Dassi je med drugim govoril tudi o težkem položaju emigran- ŽIVA GRUDEN (Nadaljevanje m 8. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK V ZVEZ! Z ZDRAVSTVENO OSKRBO Jutri na deželnem sedežu prva pripravljalna sestanka Od /. januarja 1975 neposredna oskrba v pristojnosti deželne uprave V okviru priprav za prevzem pri- ! štipendijo 15.983 dijakov iz vse stojnosti, ki zadevajo bolniško oskrbo v Furlaniji . Julijski krajini — od 1. januarja 1975 bo ta pristojnost kakor znano prešla z državo na deželno upravo — je odbornik za zdravstvo Nardini sklical za jutri, 30. decembra, posebni srečanji s predstavniki ustreznih ustanov z našega področja. V sejni dvorani v Ul. Stella se bo Nardini ob 15. uri sestal z ravnatelji deželnih sedežev bolniških ustanov, uro pozneje pa bo skupna seja s predsedniki in zdravstvenimi ter upravnimi voditelji bolnišnic iz vse Furlanije - Julijske krajine. V tej zvezi je odbornik Nardini naglasil, da gre za prvi širši stik prizadetih dejavnikov pred skorajšnjim začetkom izvajanja državnega zakona štev. 386 o preosnovi zdravstva in ustreznih deželnih norm. Na podlagi teh norm bo deželna uprava od 1. januarja dalje poskrbela za neposredno zdravstveno oskrbo deže-lanov, r.e glede na to, kateri bolniški blagajni kdo pripada. Skupščina časnikarjev s tajnikom FNSI teschio V četrtek, 2. januarja 1975 bo na sedežu časnikarskega krožka na Kor-zu Italija skupščina časnikarjev iz naše dežele, ki se je bo udeležil tajnik vsedržavnega sindikata časnikarjev FNSI Luciano Ceschia. Sestanek se prične ob 15.30. Ceschia bo poročal o pogajanjih za obnovo delovne pogodbe. Novi deželni prispevki za razvoj šolstva V petek se je sestal deželni odbor. Na seji, ki jo je vodil podpredsednik De Carli, so sprejeli načrt za porazdelitev deželnega prispevka za šolsko leto 1974-75 v korist dijakov višjih srednjih šol in umetnostnih zavodov Furlanije-Julijske krajine. Po načrtu, ki ga je predlagal pristojni odbornik Volpe, bo znašal skupni deželni prispevek V ta namen (iz teh sredstev se priznavajo študijske štipendije za dijake omenjenih zavodov) 640 milijonov lir. Posamezni dijaki, ki ustrezajo pogojem deželnega zakona št. 19 iz leta 1965, bodo prejeli študijske štipendije po 40.000 lir. V okviru posameznih pokrajin bodo deželni prispevki naslednji: tržaška pokrajina 13 milijonov lir (325 dijakov), goriška pokrajina 125 milijonov lir (3.102 dijaka), pordenonska pokrajina 134 milijonov (3.353 dijakov) in videnska pokrajina 368 milijonov lir (9.209 dijakov). Vsega skupaj Furlanije - Julijske krajine. Na predlog odbornika za šolstvo Volpeja je deželni odbor nadalje nakazal 137 milijonov lir za kritje stroškov, ki so jih imele občinske uprave v naši deželi pri brezplačnem podeljevanju učbenikov revnejšim šoloobveznim otrokom iz naše dežele. Kongresni center v pomorski postaji Pretekle dni se je na trgovinski zbornici sestal glavni svet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem. Na sestanku so med drugim odobrili proračun ustanove za leto 1975, predsednik dr. Slocovich pa ju orisal program prireditev, ki si bodo sledile v novi poslovni sezoni. V času od 4. do 11. maja bo mednarodno srečanje o problemih prehrane v svetu, junija meseca pa bo običajni mednarodni sejem, ki ga bo to pot spremljala vrsta mednarodnih kongresov z različno tematiko. Prav prirejanje teh kongresov vzbuja največ skrbi, saj v Trstu, kakor znano, primanjkuje korakov, da bi si zagotovilo prostore sedanjega skladišča št. 42 v okviru pomorske postaje, Pričelo se je plačevanje prometnih taks za 1975 V začetku tedna se je v uradu ACI v Ul. Cumano 2 začelo plačevanje prometnih taks za leto 1975 za vozila, ki imajo 10 ali več konjskih moči. Urad posluje ob delavnikih od 8. do 13. in od 15.30 do 17.30, ob sobotah pa le dopoldan od 8. do 13. ure. Vsekakor pa je plačevanje prometnih taks možno tudi v uradu pri Sv. Andreju (pri Fiatu), in sicer ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8.30 do 12.30 in od 14. do 16.30 ter v uradih v Ul. Flavia in na Trgu Duca degli Abruzzi 1, ki poslujeta ob delavnikih od 8.30 do 12. in od 16. do 18. ure (ob sobotah le od 8.30 do 11.30). Ob tej priložnosti bodo lahko vozniki, ki so plačali «una tantum», pa čeprav so bili kasneje tega o-proščeni, zahtevali, naj se jim to poravna. To je možno le v dopoldanskih urah v uradu v Ulici Cumano. Kot redno vsako leto se Zveza invalidov NOB ob izteku starega leta spomni svojcev svojih članov in obdaruje otroke bivših borcev - invalidov s skromnimi paketi. Na sliki nekaj otrok bivših borcev pred novoletno jelko JUTRI IN POJUTRIŠNJEM BREZ ZDRAVNIŠKE OSKRBE primernih dvoran. V ta namen je vodstvo velesejma opravilo vrsto «iiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i||||,|||,||i|||i|i|,iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||,||||l|||m||,|„||,| Prekop grobov Na pokopališču pri Sv. Ani bodo v kratkem izkopali vse grobove kripte IV in jih bodo pripravili za nove pokope. V tej kripti so pokopani tisti, ki so umrli med 16. decembrom 1964 in 11. januariem 1965. Svojci pokojnikov, ki bi želeli, da bi njihove ostanke prekopali v nov grob, morajo to sporočiti čuvaju pokopališča ali občinskemu u-radu (soba 427) v Pasaži Costanzi 2/IV med 20. in 24. januarjem prihodnjega leta. Po tem datumu bodo namreč vse ostanke spravili v kostnico. ZASEBNI IN OBČINSKI ZDRAVNIKI SO NAPOVEDALI DVODNEVNO STAVKO Delavski sindikati so stavko obsodili: v njej vidijo napad na zdravstveno reformo Jutri in pojutrijšnjem bodo v vsej | imenovane zdravstvene reforme, ki pokrajini stavkali zdravniki bolniš- '■•••*' kih blagajn in občinski zdravniki. Dvodnevno stavko so napovedali na vsedržavni ravni in tej odločitvi vsedržavne zdravniške sindi kalne federacije sta se pridružili tudi tržaška sekcija Vsedržavne federacije zdravnikov bolniških blagajn in Vsedržavno združenje občin skih zdravnikov. Zadnja dva dni leta bodo torej vse krajevne zdravniške izpostave zaprte, bo pa delovala posebna služba za nujnejše posege. Združenje občinskih zdravnikov je namreč zagotovilo, da se bodo zdravniki sicer javili v izpostavah, a ne bodo izvedli pregledov, razen v nujnih primerih. Značilno in pomenljivo je; da so se zdravniki odločili za takšno protestno. akcijo, ki bo nedvomno sprožila občutne težave za celotno prebivalstvo, ravno ob uvajanju tako bo po vsem tem prejelo študijsko ..........................mm........... OB STOLETNICI MARCONIJEVEGA ROJSTVA V prometu novi WO-lirski kovanci V teh dneh so italijanske banke dale v obtok nove kovance po 100 lir. Ker poteka letos stoletnica Marconijevega rojstva, so kovanci posvečeni prav temu velikemu italijanskemu fiziku, radiotehniku ter vili v promet srebrne kovance po 500 lir v spomin na združitev Italije (1961), srebrne kovance iste vrednosti ob obletnici Dantejevega rojstva (1965) in papirnat denar po 1000 lir ob stoletnici Rima kot pre- soutemeljitelju brezžične telegrafije, J stolnice (1970). V nekaterih državah ki je leta 1909 prejel Nobelovo na- pa izdajajo nov denar veliko bolj grado. Kovance je izdala državna kovnica iz Rima, izdelal pa jih je eden največjih tovrstnih italijanskih umetnikov, G. M. Monassi. Na eni strani je upodobljena Marconijeva glava; poleg nje sta še napis «Repubblica italiana» in ime izdelovalca. Na drugi strani se radijska antena, ki spominja na delo radioteh-nika, njegovo ime, letnica rojstva in letošnji datum, vrednost kovanca ter črka R, ki je oznaka državne kovnice. Število kovancev, ki sq jih dali v obtok, je žal dokaj nizko in zato nikakor ne bo pogasilo velike žeje denarnega prometa po drobižu. Stotakov ni niti toliko, kolikor je vseh italijanskih državljanov, saj so skovali le 50 milijonov kosov. Če se bo zgodilo, kot so mnogi napovedali in sicer, da bodo številni obdržali vsaj en kovanec zase za spomin, bo krožilo bore malo Mar-conijevih komemoracijskih kovancev. Kar se tiče numizmatikov, moramo pripomniti, da niso preveč zadovoljni z novimi stotaki. Estetsko so ti zelo skromni in zato ne bodo predstavljali nikakršne zanimivosti na mednarodnem trgu. Numizmatiki pravijo, da bi lahko Italija lepše počastila Marconija. Ena možnost je ta, da bi mu posvetila vrednejši denar, druga pa. da bi spravila v promet recimo 10-krat toliko stotakov, ki bi tako res kro- žili po rokah vseh. Vsekakor pa — pravijo numizmatiki — bi lahko Italija bolj pogosto izdajala nov denar. V zadnjih 15 letih so namreč spra- luicnuvanc iuiavijtvciic iciv/wn,., , Frizerski saloni bodo poslovali ob naj bi občutno preobrazila zastare- ponedeljkih, torkih, četrtkih in pelli italijanski sistem zdravstva. Jas-1 kih po istem urniku kakor brivski je, da se reforma v marsičem dotika interesov ter raznih privilegijev zdravniške kategorije in od tu odločitev za protestno akcijo. Tr- žaško združenje zdravnikov je svojo dvodnevno stavko opravičilo v posebnem poročilu, v katerem je rečeno, da zdravniki protestirajo proti okrnitvi pogojevalne moči zdravnikov, ki jo sicer;,zagotavlja zakon št. 386 iz preteklega avgusta, okrnitev, ki bo oškodovala izključno zdravniško Alegorijo, ki pa lahko predstavlja h trd precedens, ki bi v bodoče mogel prizadeti vse ostale delavske sloje. Glede najavljene stavke so nemudoma izrekli svoje stališče delavski sindikati. Protestno akcijo zdravnikov so odločno obsodili. Stavka ni le hud udarec za vse prebivalstvo, ki bo na ta način ostalo brez zdravniške oskrbe, je rečeno v poročilu, ki ga je v teh dneh izdala enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL v odgbvor na najavljeno stavko, temveč je tudi očiten napad na vsak noskus spreminjanja sedanjega zdravstvenega sistema. V svojem poročilu enotna sindikalna federacija obenem poudarja, da se tudi oblike neposredne zdravstvene oskrbe, ki jo predvideva zakon iz leta 1971, še ne izvajajo v vseh pokrajinah italijanske republike ravno zaradi odpora zdravniških organizacij. Nov urnik za brivske in frizerske salone S 1. januarjem 1975 bo stopil v veljavo nov urnik za brivske in frizerske salone. Tržaški župan je namreč na željo združenja obrtnikov preklical vse dosedanje ukrepe, ki so urejali to področje ter objavil nova pravila za poslovanje brivskih in frizerskih salonov. Novi zimski urnik bo sledeč: Brivski saloni bodo poslovali ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30, ob sredah bodo poslovali samo popoldne (od 15.30 do 19.30) saloni, ob sredah pa samo popoldne če ne bo sledil praznik, ob sobotah pa bodo odprti od 8. do 17. ure. Novi poletni urnik pa bo sledeč: Brivski in frizerski saloni bodo poslovali ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob sredah bodo poslovali Sigmo popoldan (od 16. do 19.30), ob sobotah in. na. dan pred praznikom bo odprto od 8. do Ì2.30 in od 15. do 19.30. Saloni bodo zaprti ob nedeljah ter ob državnih in cerkvenih praznikih; na dan pred Božičem, Novim letom in Veliko nočjo ter na dan pred dvema zaporednima praznikoma bodo brivski in frizerski saloni poslovali neprekinjeno od 8. do 19.30. Med igro mlad fant skočil skozi okno Zaradi prevelike zagnanosti v igri je mlad fant najbrž pozabil da pod oknom ni podzidka in je nato skočil v prazno z višine 4 metrov. To se je včeraj pripetilo 14-letnemu Ferrucciu Periniju iz Ul. S. Cilino 24, ki se je igral s prijatelji «lopove in policaje» v meniškem zavodu v Ul. Giulia. Pri padcu si je dijak zlomil levo zapestje, si odrgnil levo roko in zadobil več lažjih udarcev po nogah in po hrbtu. Prijatelji so mu takoj priskočili na pomoč, 22-letni študent Livio Metton pa ga je z avtomobilom odpeljal v bolnišnico. Tam so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v mesecu dni. V SREDO IN ČETRTEK Zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v sredo, 1. januarja in v četrtek, 2. januarja 1975, zaprti zaradi državnega praznika. Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so v obdobju med 16. in 22. decembrom zabeležili naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 7 primerov, norice 13, šen 1 (izven občine), vnetje srednjega ušesa 1, rdečica 4, srbečica 2 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 3. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse pevce, inštrumentaliste in vse sodelavce pri drugem programu, da bo prva skupna seja na stadionu «1. maj» dne 3. 1. 1975. Najprej ob 19. uri orkester, nato ob 20.30 ves ansambel. Lestvica za stanovanja IACP v Nabrežini Zavod za ljudska stanovanja IACP sporoča, da je bila objavljena prednostna lestvica natečaja z dne 29. januarja 1974 za dodelitev 24 stanovanj, ki jih gradijo v Nabrežini — Kamnolomi. Lestvica je na vpogled na oglasni deski županstva v Nabrežini in na tajništvu ustanove v Trstu, Ul. Ghirlandaio 43. Kino Ariston 14.30 «Cognome e nome: La-combe Lucien». Barvni film režiserja Louisa Malleja. Nazionale 14.30 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka. Excelsior — matineja ob 10.00—11.30 «Miao, miao, amba, arriba». Excelsior 14.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gas-mann, Stefania Sandrelli. Barvni film. Grattacielo 14.30 «Borsalino & Co.». Barvni film režiserja Jacquesa De-raya. Igra Alain Delon. Fenice — matineja ob 10.00—11.30 «L’arciere di fuoco». Fenice 14.30 «Porgi l'altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00-22.15 «Finché c'è guerra c'è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film. Ritz 15.30 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore. Aurora 15.00 «Anche gli angeli tirano di destro». Barvni film. Capito! 15.00 «Herbie il maggiolino sempre più matto». Cristallo 15.00 «Il grande Gatsby». Barvni film. Igrata Robert Red-ford in Mia Farrow. Impero 15.00 «La stangata». Paul Newman in Robert Redford. Filodrammatico 15.00—22.00 «Ginger, il simbolo del sesso con licenza d’amare». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il maggiolino Dudu contro leoni, pantere e zebù». Film v barvah. Ideale 15.00 «Tarzan e il cimitero degli elefanti». Johnny Weissmliller in Maureen O'Sullivan. Vittorio Veneto 14.30 «Altrimenti ci arrabiamo». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni '.filtp. Abbazia 14.30 «Piedone lo sbirro». B. Spencer. Barvni film. Astra 14.30 «Papillon». S. McQueen, Dustin Hoffman. Barvni film. Volta • Milje 15.00 «Zanna bianca». F. Nero in Vima Lisi. Barvni film. Mignon 14.30—22.00 «La terrificante notte dei robot assassini». Barvni film. Radio 14.30 «Il sergente Rompiglioni». Franco Franchi. Gledališča niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OB VČERAJŠNJEM SLOVESNEM ODPRTJU NA OPČINAH OBNOVILI ZADRUŽNO PRODAJALNO Prostore prodajalne so razširili, opremo pa obnovili Na Opčinah, v Alpinski ulici so včeraj slovesno odprli prenovljeno zadružno prodajalno. Na prejšnjem prostoru, pretesnem, da bi kril naraščajoče potrebe ter zahteve številnih odjemalcev, je zrastla raz- NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vošči vsem svojim podpornikom, prijateljem in obiskovalcem srečno novo leto 1975! pogosto: kot primer lahko vzamemo Avstrijo, ki skoro vsako leto spravi - . . ■ ... v promet nove kovance, ki so naj- | če P^bo ^naslednji ^praznik, tu- ..ir,—I;...........................».............................................................................. ---- 1— 1 1 nem in šivilja Mana Aitonsina Danes, NEDELJA, 29. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 17.11 in zatone ob 7.43 Jutri, PONEDELJEK, 30. decembra EVGEN Vreme včeraj: naj višja temperatura 10 stopinj, najnižja 7,2, ob 19. uri 8,7 stopinje, zračni tlak 1023,5 rahlo pada, veter 4 km na uro jug—jugozahodnik, padavine v teku dneva 1,7 mm, flebo 6 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje. Včeraj - danes lantosca, univ. študent Augusto Zen in univ. študentka Daniela Del Conte. r//fAAf7/HZÀ\ vs£ ams£/‘ ------ir-tó TRST‘Ul-Mattini 5/ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 81-letni Angelo Fran-ceschin, 81-letni Vincenzo Mongelh, 67-letni Luigi Varnerin, 85-letni Giuseppe Odoni, 74-letna Stella Mirko vd. Agostini, 97-letna Giovanna Bie-ker vd. Rudez, 74-letni Teodoro Martinese, 79-letna Violetta Dragi-cevich vd. Bevilacqua, 84-letni An-tonio Sucic, 52-letna Celestina Spazzali in 77-letni Giuseppe De Colli. OKLICI: uradnik Felice Di Felice in študentka Niki Juanydisz, finančni stražnik Pantaleo Montoro in gospodinja Giovanna Merola, knjigovodja Giovanni Vatta in u-radnica Bruna Reggente, čuvaj Antonio Pistillo in gospodinja Antonietta Mucedola, avtoličar Mariano Carli in študentka Pierina Furlan, sodnik Francesco Ligabue in gospodinja Paola Maria Bertoli, n-radnik Rinaldo Meattini in učiteljica Roberta Zuttion, upok. Nereo Zuliani in šivilja Anna Koletic, u radnik Corrado Bassanese in urad nica Silvana Bezzon, trgovec Peter Digovic in trgovka Serena Skerl, geometer Dario Pindozzi in uradni KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL 796-301 Viale XX Settembre št. 16/HI ca Giuliana Pestelli, delavec Aldo Gretti in trg. pomočnica Giuliana Shiviz, finančni stražnik Domenico Rodà in trg. pomočnica Bianca Gorghetto, cevar Francesco Lanzo-no in gospodinja Noriš Barut, u-radnik Walter Negri in uradnica Marisa Barbariol, vodja podjetja Fausto Alessandrelli in študentka Patrizia Paolassini, pristaniščnik Silvio Vivoda in uradnica Annarita Bergamo, kemijski analitik Sergio Laurenti in uradnica Gigliola Rebucci, železničar Franco Pulsi- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon. Alla Minerva, Trg V. Gic' ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel, 213-137). Milje (tel. 271-124). ZA VAŠO POROKO .. «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) širjena, svetla, sodobno opremljena samopostrežna prodajalna. Površina prodajalne se je podvojila. S prejšnjih 70 kv. metrov so sedaj razširili prostore na 160 kv. metrov. Prenovili in posodobili so tudi opremo in naprave, občutno se je pomnožilo razstavljeno blago in povečala se je seveda tudi izbira. Edina nevšečnost, če jo sploh lahko tako imenujemo, je dejstvo, da so ločili oddelek za sadje in zelenjavo od ostalih prostorov. Zadrugi namreč niso dali dovoljenja, da bi bila oddelka združena in tako so morali prostor pregraditi. S tem se odpira novo poglavje v zgodovini openske zadružne prodajalne, ki je nastala v prvih povojnih letih. Zadrugo, ki jo sestavljajo v glavnem openske ženske, so ustanovili že leta 1946. Od samega začetka je štela nad dvesto članic (in seveda tudi nekaj moških) in to število se je do danes le malenkostno zmanjšalo. Glavno besedo pri upravljanju in vsestranskem vodenju prodajalne je imel od u-stanovitve domačin Alojz Purič, ki jo to svojo požrtvovalnost in skrb ohranil do danes. Tako kot skrbijo v vsakem poštenem obratu za stalno izboljševanje poslovanja, tako je bila tudi v zadružni prodajalni vsa ta leta ta skrb stalno prisotna. Prostore so v prejšnjih letih trikrat prenovili, in letos so se spet odločili za obnovitev. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 tretja abonmajska predstava. Teatro Stabile iz Genove: «Lungo giorno di viaggio nella notte» Eugena O’Neilla. Jutri ob 20.30 zadnja predstava O’Neillovega dela. Vstopnice v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 17.00 ponovitev «L’Austria j era un paese ordinato» Lina Carpin-terija in Mariana Faragune. Jutri ob 20.30 predzadnja ponovitev. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Vstopnice so po 1.500 lir. Odlog bančnih rokov V zvezi s stavko, ki so jo 18. decembra oklicali nameščenci tukajšnjih podružnic zavodov Banca di Credito in Banca Nazionale del Lavoro, je prefekt Di Lorenzo odredil, naj se roki za opravljanje bančnih poslov, ki so zapadli 18. decembra ali v petih dneh po tem datumu, podaljšajo za 15 dni od 19. decembra dalje. Zaradi stavke nameščencev zavoda Cassa di Risparmio dell’Istria (23. decembra), pa se rok za opravljanje bančnih operacij pri tem zavodu podaljša za 15 dni od 24. decembra dalje. OSMICA Benedikt Žerjal, Boršt 78, toči domače belo in črno vino. Danes, 29. decembra 1974, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah igral in vas veselo zabaval ob svoji 5. obletnici obstoja ANSAMBEL TAIMS Sodelujeta : Tovarna gramofon- skih plošč HELIDON — Ljubljana in RTV Ljubljana — SAKOJ s priložnostnimi darili. Ne zamudite! Predsednik upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje na podlagi 6. člena pravil redni občni zbor, ki bo dne 11. januarja 1975 ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, Trst, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Popravki statuta 4. Razno O Dl TRIESTE UNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV 27, decembra 1974 Ameriški dolar 668,— Funt šterling 1537,— švicarski frank 258,75 Francoski frank 148,00 Nemška marka 268,50 Avstrijski šiling 37,80 Dinar: debeli 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut LUČKA HROVATIN odpre jutri, 30. t.m. v Sesljanu 43 (pri bencinski črpalki Esso) KOZMETIČNI SALON IN PARFUMERIJO TATÌ nega obraza, masaža, telovadba, manicure, pedicure, depilacija ŠD Breg organizira 6. januarja 1 tradicionalni smučarski izlet v Kranj sko goro ali na Krvavec. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. Izlet v Kranjsko goro Potovalni urad Aurora prireja ob praznikih 5. in 6. januarja avtobusni izlet v Kranjsko goro z bivanjem v hotelu «Larix». Cena izleta 19.000 lir. Aurora tudi obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za silvestrovanje v hotelu «Lev» v Ljubljani. Cena 29.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Cicerone 4, tel. 29243. SOŽALJE Odbor zveze demokratičnih žena * Opčin izreka iskreno sožalje Ka J Gorup ob izgubi sestre Mici. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Josipa Černeta se zahvaljujemo vsem, ki so na kate rikoli način sočustvovali z nami. DRUŽINA Križ, 29. decembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje Dne 26. t.m. nas je zapustila naša draga mama in nona IVANA RAVBER roj. VREMEC VT I W inf JVOir» Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah. žalujoči: sinova Emil in Karlo, hčere Ivanka, Zora, Lilka in Olga, ter drugi sorodniki Opčine, 29. decembra 1974 21. t.m. po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi PAVEL GRGIČ Od dragega pokojnika smo se poslovili 25. decembra na bazoviškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so g0 spremljali na zadnji poti. žalujoči: sestri Pepka in Milka & Ninom, vnuki Marija, Ema in Pina ter pravnuki Padriče, 29. decembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta PAVLA GRGIČA Posebna zahvala osebju II. pnevmatološkega oddelka bolnice «Santorio Santorio». žalujoči: žena Stanka, hčeri Lučka in Luiza ter sin Peter Padriče, 29. decembra 1974 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in babice JUSTE ČUK vd. KRALJ se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: hčere, sinovi, vnuki ter drugo sorodstvo Trebče, 29. decembra 1974 Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3 — Tel. 38-006 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mater, taščo in babico KRISTINO PAHOR vd. BOGATEČ Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči: sin in hči z možem Sv. Križ, 29. decembra 1974 V DNEH. KO ČASOPISI ZARADI STAVK TAKO POREDKOMA IZIDEJO. JE ŠE TEMBOLJ PRAV, DA POMISLITE NA USODO SVOJEGA LISTA! NAROČITE SE TOREJ NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nagrad PRVA NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI DRUGE NAGRADE: 2. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5. Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6. Zložljivo kolo Graziella, 7. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Pribor orodja Black & Decker U 6500, Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim rad!j-skim sprejemnikom, 13. 14. 15. 16. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27 28. 29. 30. 31. 32. 33 34 35. 36. 37. 38. 39. 40. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, Roštilj za kamping, Roštilj za kamping, Zbirka Humor (5 knjig), Leksikon Cankarjeve založbe. Mešalec Termozeta z mlinčkom (mode! York), Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, Pelaprat: Največji kuhar sveta, Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige Parni likalnik Termozeta Milord Personal, Parni likalnik Termozeta Milord Personal, Parni likalnik Termozeta Milord Personal, Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, Knjiga: V domačem vrtu. Osebna tehtnica, Osebna tehtnica. Osebna tehtnica. Električni sušilec Professional), Električni sušilec las Professional), Električni sušilec Professional). NSK IZ TRSTA NAM SPOROČA SPORED PREDAVANJ O SLOV. KNJIŽEVNOSTI Prvo predavanje bo v sredo, 15. jan. 1975, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Predaval bo prof. dr. J. Koruza o naslajanju slovenske književnosti Predstavitev Spaealove monografije 20. t.m. je bila v Tržaški knjigarni predstavitev monografije z naslovom «Spacal in Kras». V prisotnosti lepega števila tržaških ljubiteljev likovne umetnosti je zbrane v imenu Založnoštva tržaškega tiska lll■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI■llll■lllll>IIMIIIIIIIII■llll1llll>■IIIIIIIIIII«llflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||l||||||||||I||||||||||||,||||||||||l|||,,|||,,|,l,,||||,,|||||||||,|,,||,||,^t|(||||,||,|,||||||||m|I||||||| las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model Kot smo 8. t.m. že poročali, bo Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredila tudi letos zelo zanimiv in poučen ciklus predavanj, in sicer o slovenski književnosti. Vseh predavanj bo sedem. Predavali pa bodo profesorji s filozofske fakultete univerze v Ljubljani. NŠK nam je sedaj sporočila tudi točen spored predavanj, ki bodo vsako drugo sredo v mali dvorani Kulturnega doma ob 18.30. Prvo predavanje bo v sredo, 15. januarja 1975. Spored vseh sedmih predavanj pa je naslednji: 1. Nastajanje slovenske književnosti. Predaval bo prof. dr. dr. Jože Koruza v sredo, 15. januarja 1975. 2. Slovenska poezija 19. stoletja. Predaval bo prof. dr. Boris Paternu v sredo, 29. jan. 1975. 3. Slovenska pripovedna proza v 19. stoletju. Predaval bo prof. dr. Matjaž Kmecl v sredo, 12. februarja 1975. 4. Slovenska moderna. Predaval bo akademik prof. dr, Anton Slodnjak v sredo, 26. feb. 1975. 5. Slovenski ekspresionizem. Predaval bo prof. dr. Franc Zadravec v sredo, 12. marca ’75. 6. Prispevek zahodnega dela v slovenski književnosti. Predaval bo dr. Lino Legiša v sredo, 26. marca 1975. 7. Sodobna slovenska književnost. Predavala bo prof. dr. Helga Glušič v sredo. 9. aprila 1975. Sodelovali bodo tudi nekateri člani SSG iz Trsta. Predavanja bodo poučna, zlasti za našo šolsko mladino in njene vzgojitelje. Zato NŠK pričakuje, da bodo dobro obiskana. pozdravil Marko Kravos, nato pa je spregovoril ravnatelj založbe Lipa iz Kopra Črt Kolenc in pojasnil razloge in pomen izida take monografije prav v koprski založbi. O Spacalu kot umetniku in zlasti še kot izvirnem umetniškemu upodab-Ijavcu Krasa, pa je spregovoril ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani in umetnostni kritik dr. Zoran Kržišnik. Ob tej priložnosti je številnim kupcem monografije prisotni umetnik Lojze Spacal poklonil v knjigo svoj podpis. Večeri o Kocbeku Kulturno združenje Most je v počastitev sedemdesetletnice Edvarda Kocbeka priredilo tri pričevanja sodelavcev revije Most pod skupnim naslovom Moje srečanje s Kocbekom. O predavanju Marjana Rožanca, prvega izmed treh, smo že poročali, v soboto 14. t.m. pa je v Kulturnem domu spregovoril znani ljubljanski publicist in esejist Taras Kermauner. Njegovo pričevanje je bilo izjemno sugestivno in je zaobjelo dobo iz let neposredno pred drugo svetovno vojno do današnjih dni. Kermauner je Kocbeka opisal kot večnega izdajalca, vendar izdajalca v povsem samosvoje razumljenem smislu besede, in enega temeljnih mož sodobne slovenske kulture. Ciklus pričevanje je zaključil dr. Aleš Lokar. Mali oglasi 50 LET BRUNA KRALJA TENKAČEVEGA IZ TREBČ Nekoč se je reklo, da se pri petdesetih letih človek sreča z Abrahamom. S tem naj bi človek postal že star. Danes, ko se je življenjska doba izredno podaljšala, je starost petdeset let praktično še le zrela doba. Kljub temu je petdeseti rojstni dan vendarle lep jubilej, ki ga marsikdo ustrezno proslavi. In tako je primemo proslavil svoj petdeseti rojstni dan tudi Bruno Kralj iz Trebč po domače «Tenkačev», ki se je rodil v tej vasi decembra 1924. že pri šestnajstih letih so ga fašistične oblasti kot zavednega in naprednega fanta, skupaj z drugimi mladimi vaščani, poslale v tako imenovane «Battaglione speciale» od koder je sedanji slavljenec po zlomu italijanske vojske jeseni 1943 takoj ubral pot med borce za svobodo in boljšo, bolj pošteno družbeno ureditev. Priključil se je namreč tankovskim enotam prekomorske brigade in se udeležil številnih bitk. Po končani vojni je nekaj let služboval v Kopru, kjer si je tudi ustvaril družino. Po nekaj letih se je z novo družino vmil v svoj rojstni kraj, da bi pomagal in bil v oporo tudi staršem. Kot komunist in član odbora vaške sekcije komunistične partije je Bruno Kralj eden izmed najaktivnejših članov vaške skupnosti tako na političnem. kulturnem in športnem področju. Zato čestitkam svojcev se pridružijo tudi člani domačih političnih, športnih in kulturnih organizacij ter vsi tovariši, ki mu iz srca čestitajo in želijo še mnogo let plodnega dela. Pooblaščene odredbe diskriminirajo slovensko šolo 21. t.m. so se sestali predstavniki Združenja staršev slovenskega učiteljišča ter sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da pooblaščene odredbe ne upoštevajo v zadostni meri prisotnosti slovenske etnične skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini ter zahtevajo, da vlada izda poseben pooblastilni dekret, ki bo odpravil sedanjo diskriminacijo. 18. t.m. so se sestali tudi starši dijakov slovenskega oddelka strokovne šole «Galvani» ter ugotovili, da je za u klajeno in popolno izobrazbo otrok nujno, da pride do osamosvojitve tega oddelka in do izpopolnitve nove samostojne strokov-le šole s četrtim in petim razredom za vse obstoječe sekcije ter z ustanovitvijo novih sekcij, kar je še posebno potrebno v luči pooblaščenega odloka o zbornih organih, ki postavlja ta oddelek v podrejen položaj. Zato starši zahtev. Jo, da pristojne šolske oblasti še pred volitvami v zborne organe ukrepajo za osamosvojitev šole, da ustanovijo že v tem šolskem letu četrti in v prihodnjem šolskem letu peti razred. Obenem naj še pred koncem tekočega šolskega razreda razglasijo, katere nove sekcije nameravajo odpreti v prihodnjem letu. Nezadovoljstvo nad pooblaščenimi odloki o šolskih organih ter zahtevo, da se s posebnim odlokom zagotovi slovenski etnični skupnosti v naši deželi šolska samouprava je na seji 11. decembra izrazilo tudi Združenje staršev otroškega vrtca ter osnovne šole pri Sv. Ani. Slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani Otroci slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani so tudi letos pripravili kratek program okrog božičnega drevesca. Zapeli so nekaj pesmic in zaigrali dva prizorčka. Ob koncu smo nazdravili ob 25. božičnici v tem vrtcu. Učiteljici, gospe Zlati Makarovič - štrekelj, ki v tem vrtcu poučuje že 25 let, smo zaželeli še mnego zdravih in uspeha polnih let službovanja. Starši otrok slovenskega vrtca pri Sv. Ani POSLEDNJA POT^ MARIJE RUPH NA PROSEKU JE UMRLA NAJSTAREJŠA VAŠI LANKA * «ooiliqs • Tržaški prefekt Di Lorenzo je izdal poseben odlok, po katerem bodo smeli tovornjaki, ki pri polni obtežitvi presegajo 50 stotov, opravljati reden promet tudi v sredo, 1. januarja in v torek, 6. januarja 1975. Pred dnevi so na Proseku pospremili k večnemu počitku najstarejšo vaščanko. «Marija od Pila», kakor so radi imenovali Marijo Jurca vd. Rupel, je aprila letos dopolnila 93. leto. Ko smo jo pred tremi leti. ob njenem častitljivem devetdesetem rojstnem dnevu, obiskali na domu. je bila še čila in živahna in na tihem smo si dejali, a ji bo dano užiti več kot tri pomladi. Marija je zagledala luč sveta 7. a-prila 1881 v Pliskovici. V številni polkmečki družini v tistih letih ni bilo kruha za vse in Marija je že kot otrok šla služit v Dane pri Sežani ter tu tudi dokončala ljudsko šolo pod vodstvom učitelja Kosovela, pesnikovega očeta. Leta 1903 se je napotila v službo na Prosek, kjer je srečala Antona Rupla, s katerim se je leto kasneje omožila. V zakonu je povila pet otrok, od katerih so še trije živi, Hčerka Marija in sin Rudolf živita na Proseku, druga hči Pepka pa se je pred 18. leti odselila v daljno Avstralijo, od koder se je pred kratkim vrnila na obisk. Vse otroke je vzgo- jila v naprednem "in narodno zavednem duhu. Eden od njenih otrok, Andrej je bil med NOB hudo ranjen. V bolnici Franji so mu amputirali obe nogi in ostal je stoodstotni invalid. Za posledicami hudih ran je leta 1958 umrl. Marija je ostala do zadnjega zvesta idealom, ki so jo prevevali vse življenje. Vestno in dosledno je spremljala dogajanje pri nas in do zadnjega je bila zvesta tudi našemu dnevniku. Celo zadnji leti, ko ji je vid popolnoma opešal, so ji morali iz njega prebirati vse, kar jo je zanimalo. Marijo bodo vsi, ki so jo poznali, o-hranili v najlepšem spominu. PROSEK - KONTOVEL Uspela božičnica v otroškem vrtcu V petek popoldne, so malčki s Proseka — Kontovela pripravili v prostorih otroškega vrtca božičnico. Malčki so tudi sproščeno in občuteno podali nekaj zborovskih recitacij. Posamezne točke sporeda je napovedovala Alenka Štoka, medtem ko je Tomaž Ban ob koncu v imenu vseh otrok izrekel staršem in svojcem iskrena voščila. Starši, ki so pozorno sledili posameznim točkam sporeda, so nagradili malčke s prisrčnim aplavzom in se nato zadržali v družbi otrok v jedilnici vrtca, kjer so jim pripravili zakusko. Ob slovesu so starši izrazili pohvalo osebju in učiteljicam Bianki Tinta, Anici Gambe1 rini in Tatjani Prašelj, ki so tako skrbno pripravile otročičke in izrazili željo, da bi do takih prireditev večkrat prišlo. Uradni list št. 326 iz dne 13. decembra 1974 objavlja natečaj za 9 delovnih mest mehanografskega izvedenca v poskušnji v staležu osebja mehanografskega urada pri ministrstvu za finance. Podrobnejše podatke o natečaju daje urad tržaškega finančnega nad-zomištva od 10. do 12. ure ob delavnikih. Rok za vložitev prošenj se izteče 22. januarja. BORŠT Tragična smrt Danila Sedmaka Na dan 17. t.m. smo spremili k zadnjemu počitku našega vaščana Danila Sedmaka, ki je umrl na tragičen in zagoneten način. Kdo je bil in kaj je bil Danilo Sedmak v svojih mladih letih: Po osnovni šoli, ki jo je ob 14. letu dokončal, ga je oče Anton poslal v Trst, da se izuči za ploščičarja. V domačem vaškem krogu je bil med ustanovitelji jamarskega društva. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil poklican k vojakom in so ga poslali na Sicilijo. Ko so zavezniki osvobodili Sicilijo, so ga kot ujetnika poslali v Afriko, kjer je doživel marsikatero grenko uro. Ko je našel zvezo z jugoslovanskim odporniškim gibanjem, so ga poslali ponovno v Italijo, odtod pa je kot prekomorec prešel Jadran in se boril do osvoboditve ter se vmil domov kot partizan. Po osvoboditvi se je posvetil z veseljem kmetijstvu, v prostem času pa postal klarinetist pri domači godbi na pihala in igral tudi na harmoniko, da ga je družba rada imela v svoji sredi. Vsi vaščani in vsi njegovi znanci se ga s spoštovanjem in žalostjo spominjajo. Sorodnikom izražamo iskreno sožalje. * * * Istega dne smo pokopali tudi dragega vaščana Gina Veljaka. Sicer ni bil iz Boršta, toda poročil se je z domačinko Zofijo Glavino, ki je preminila pred kratkim. Pokojnik je bil mirnega in vljudnega značaja. Vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje. VAŠČAN IIIIIIIIHlilllllllllllllllHIIIMHIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIl.illfllllilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUlllllllllllllllinflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllDOUVIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllN ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin mame Ane Ukmar ob SOdetnici njene smrti daruje sin Pepi z družino 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Emila Daneva daruje družina Marko Ten-ce 10.000 lir. V spomin Božica in Franca Devetaka darujeta družini Lilijane in Pepke 10.000 lir. Dominik in Kristina Sedmak 10.000 lir, Josip Husu (št. 346) 10.000 lir, Mario Dudine 5.000 lir, Delavska družba 5.000 lir, Marija Daneu 2.000 lir, Josip Gusič 5.000 lir. * # * Namesto cvetja na grob Marije Rupel darujejo Karlo Pirjevec 5.000 lir, Marija Bukavec 3.000 lir in Danica Verša 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto pismenih novoletnih voščil darujeta Alma Reschitz in Marica Škabar 5.000 lir za Slovensko amatersko gledališče, obenem želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srečno novo leto. Srečno novo leto želijo dr. Sonji Mašeri Dorka in Pina z družinama in Jerica: v ta namen darujejo 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo. Ob drugi obletnici smrti drage mame daruje hči Uda z družino 5.000 lir za PD Slovenec. Darovi in prispevki V počastitev spomina ob 5. obletnici smrti dragega Ivana Vidmarja darujejo žena Pavla in hčere 4.000 lir za PD Slavko Škamperle, 3.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 3.000 lir za ŠD Bor. Namesto cvetja na grob Mici Trebeč daruje odbor Zveze demokratičnih žena z Opčin 5.000 lir za popravilo prosvetne dvorane. Ob 14. obletnici smrti moža in očeta darujeta Silva in Boris Puntar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Rupel darujeta družini Lukša in Širca 4.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin pokojne mame Marije Rupel darujeta sin Rudolf in žena Ivanka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Franca Merlaka daruie Paula Gombač 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina moža Ferdinanda. očeta Maksa in mame Amalije daruje Olga Gulič 10.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Opčinah, 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma in 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin ob 15-letnici pokojnega Cerila Kralja darujejo žena in o-troci 2.500 lir za pevski zbor Primorec in 2.500 lir za ŠD Primorec. Ob 30. obletnici smrti padlega Angela Zubana - Slavka darujejo mati, oče in sestri 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Pavla Grgiča darujejo Ivanka, Pepka, Gi-zela, Silvestro in Jože žagar 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Pavla Grgiča darujejo Evgen, Milka in Zdenka z družinami 5.000 lir za PD Slovan, 5.000 lir za ŠD Gaja in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Paula Grgiča daruje družina Rismondo 5.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen darujeta Silvan in Klara Grgič 3.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob svaku Francu Merlaku daruie Toni Gombač 20.000 lir za PD Lonjer - Ka-tinara. V spomin pok. svaka Franca Mer- laka darujejo Josipina Sudič 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara ter Lidija in Pino 5.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. Namesto cvetja na grob Johane Vremec vd. Rauber darujejo člani KUK 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Paula Grgiča daruje Emil Grgič (Padri-če) 2.500 lir za Dijaško matico in 2.500 lir za TPPZ. V isti namen daruje Vida Grgič 1.000 lir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina pok. Paula Grgiča daruje Pavla Mahnič 2.000 hr za PD Slovan in 2.000 lir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina pok. Paula Grgiča daruje družina Grgič (Padri-če št. 62) 3.000 lir za ŠZ Gaja in 3.000 lir za ŠD Sloga. Namesto cvetja na grob bratranca Pavla Grgiča darujejo Francka, Zofija, Marija, Amalija in Štefanija 15.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Pavla Grgiča daruje družina Žagar (Pad-riče št. 38) 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Runel s Proseka darujeta Anica in Drago Štoka 5.000 lir za pevski zbor «Vasilij Mirk». TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZiA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši pre dujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menja mo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972 ; 2000 spider 1973; GT 1600 junior 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; GT junior 1300 1972; 1300 spider 1971; alfa sud 1974; FIAT 127 1974; 128 berlina 4 vrata 1970; 128 coupé 1100 SL 1974, lancia fulvia coupé 1974; INNOCENTI mini MK 3 1900 1970; AUTOBIANCH1 A 112 1970; FIAT 130 berlina 1969; terrari dino 246 GT 1971; LA VERDA 750 SF 1974; ciao 50 1974; FIAT 126 in FIAT 128 coupé 1100 SL nova takojšnja dostava. OBIŠČITE NAS!!! GOSTILNA na prodaj v okolici Trsta. Telefon 82-32-87. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih eum DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA a LEV H(Q)[ H rl cTin ""j d Lo ilhw* LJUBLJANA, Vošnjakova 1 PRIREJA VESELO IN PRIJETNO JUBILEJNO 10. SILVESTROVANJE V VSEH GOSTINSKIH PROSTORIH Silvestrovski hladni in topli bife na voljo brez omejitve. Svečano okrašeni prostori. Plesni ansambel Jožeta Kampiča. Poje Alfi Nipič. Rezervacije osebno ali po telefonu na 310555 Zl.Zl.il DA BO VAŠA HIŠA «DOM» VAM IZDELUJE IN OPREMLJA CONSORZIO ARTIGIANI MOBILI E ARREDAMENTI Obiščite našo stalno razstavo! TRST - Ul. Settefontane, 74 tel. 741440 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA i UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefoni 793.735 • 750.575 ŠE IMATE PRILOŽNOST DA ,», orrivn IZKORISTITE POSEBNE POPLolL DARWIL 20% na vse zlate ročne ure DARWIL do 20% na dragocenosti z žlahtnimi kamni do 20% na vse specialne ročne ure DARWIL do 10% na hišne ure Aut. min. 4/157429 - 30.11.74 Vsak obiskovalec sodeluje brezplačno pri žrebanju 15 bogatih nagrad - Žrebanje bo 7.1.1975 POHIŠTVO IN OPREMA ZA DOM V TRGOVINI «LA GABBIA» 34125 TRST VIALE XX SETTEMBRE, 36 - Tel. 040/793910 GORIŠKI DNEVNIK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICS k vedno hude negotovosti glede gradnje slovenskega šolskega središča v Ul. Campi Občinski odbor je okoli te zadeve izpričal dobro politično voljo, ki pa jo je mogoče uresničiti samo z zagotovitvijo finančnega kritja V zvezi s popravkom sejnega sklepa o zvišanju obrestne mere na posojilo pri goriški hranilnici, najeto za gradnjo otroškega vrtca in osnovne šole v Ul. Campi, se je na seji občinskega sveta v petek zvečer razvila ž:vahna razprava, med katero so bile bolje opredeljene obveznosti občinske uprave do izgradnje tega severnega slovenskega šolskega središča. Razpravo o tej zadevi je odprl odbornik za finance Ciuffarin, ki je razložil predlog glede najema posojila v znesku 166 milijonov. Za njim se je prvi priglasil k besedi odv. Peter Sanzin (PSI), ki je na podlagi obvestila enotnega odbora za slovensko šolo, poslanega vsem slovenskim občinskim svetovalcem v Gorici, izrazil zaskrbljenost zaradi govoric, da je v nevarnosti gradnja teh šolskih objektov za potrebe naše narodnostne skupnosti. Svetovalec je opozoril na nezadovoljstvo, ki se pojavlja v vrstah naše skupnosti spričo ne-gibncsti občinske uprave, kadar gre za naše potrebe. V konkretnem primeru pa je svetovalec zahteval od občinske uprave, da jasno pove svoje stališče. Svetovalec prof. Bratina (SDZ) je pripomnil, da je občinski svet razpravljal o tej zadevi, ko se je sestajal še v sejni dvorani na Korzu. Odbornik za finance Ciuffarin je zavrnil očitek, češ da v občinskem odboru ni politične volje, da se zgradijo ti šolski objekti. Odbornik je trdil ravno nasprotno, ker so se na občini odločili za izgradnjo o-troškega vrtca in osnovne šole. Ta odločitev pa je trčila ob trdo realnost, za katero je značilno pomanjkanje denarja. To oviro si uprava prizadeva premostiti s posegi na vsedržavni in deželni ravni, Dežela, denimo, ima na voljo za takšne potrebe 7 milijard lir. Odbornik za javna dela Agati je dopolnil Ciuffarinovn izvajanje in dodal, da občina ne more oddati del na dražbi, če nima finančnega kritja. Odvetnik Sanzin je vzel na znanje odborovo zagotovilo o obstojnosti politične volje za izgradjo teh dveh objektov, ki sta naši skupnosti nujno potrebna in v zvezi s katerimi resnično lahko pride do napetosti, ki jo je odbornik Agati o-menil v medklicu. Obenem je Sanzin predlagal, naj odbor tudi javno pove, kako namerava izpeljati to svojo obveznost. Svetovalec dr. Damijan Pavlin (SDZ) je rekel, da slovenska narodnostna skupnost globalno gleda na reševanje vprašanja šolskih prostorov v severnem mestnem središču ter zahteva poleg izgradnje vrtca in osnovne šole tudi _ izgradnjo poslopja za trgovsko šolo. Omenil je pripombe deželnih strokovnih služb na račun telovadnice ter zahteval, da se v sedanji fazi Podpora, ki veliko pove Prispevek 50.000 lir, ki ga je ob koncu leta občinski odbor namenil Slovenski prosvetni zvezi (za ostalih sedem ali osem italijanskih društev so določili kar tri milijone lir) odpira težko vprašanje jinansiranja naše kulturno-prosvetne in umetniške dejavnosti iz javnih skladov. Občinska uprava je s tem prispevkom, ki je resnično lahko samo simboličen in nas nikakor ne more zadovoljiti, pokazala na krivično mero, ki jo uporablja do svojih državljanov slovenske narodnosti. Šla je celo tako daleč, da je prek ust odbornika za kulturo izjavila, da dobivamo sorazmerno več kot italijanska društva. Takšna izjava izbija sodu dno in spravlja v nezadovoljstvo vso našo skupnost. Svetovalec Sanzin je v razpravi o teh prispevkih uporabil na račun takšne odločitve občinskega odbora hude in trde besede, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da odločitev ni mogli temeljiti na nepoznavanju naše stvarnosti in naših objektivnih potreb, ampak da temelji na politični izbiri, da nas ne priznava za to, kar smo, in nam ne daje tiste materialne podpore, ki jo potrebujemo. Vsa naša narodnostna skupnost sodi, da je prispevek 50.000 lir, namenjen organizaciji, ki razvija svojo dejavnost v mestu in po vaseh goriške občine, prava žalitev naših prosvetnih delavcev ter sila neokusen način obračanja občinske uprave k naši skupnosti ob obratu leta. Dvoje razmišljanj se nam vsiljuje ob tej odločitvi, ki bo nedvomno izzvala reakcijo med našo skupnostjo: rtrvič, občinska uprava naj bi sredstv - raje uporabila za kakšno trajnejšo in konkretno zadevo, ki bi od nje imela korist vsa skupnost: drugič, ta primer naj nudi priložnost za iskanje konkretnih o-blik pomoči naši prosvetni dejavnosti kakor se, denimo, to skuša doseči z glasbeno šolo, da navedemo samo enega izmed tolikšnega števila primerov, kjer je poseg javnih ustanov nujno potreben. Ta podpora, ki lahko veliko pove mora občinsko upravo spodbuditi da bo izdelala trajen pozitiven pro gram glede zadovoljevanja potreb naše skupnosti, ki ne bo podvržen spremembam vsakikrat, ko se bodo komponente v občinskem odboru tako ali drugače razporedile. Sodimo, da gre za vprašanje, ki mora biti stalno prisotno v občinski politiki, kot so v tej politiki prisotne neka ter« druge konstante splošno družbenega in gospodarskega značaja. načrt za te objekte v celoti izdela, potem pa postopno uresničuje. Prav tako obsežna je bila razprava o dveh naročilih raziskovalni ustanovi ISIG, da s sociolo-ško-gospodarskega vidika preuči, kakšen značaj naj ima vodstveno središče v Gorici, za katerega bodo izdelali podrobni zazidalni načrt, in da preuči stanje v zgodovinskem središču. Za prvega bo občina plačala 350.000 lir, za drugega pa 15 milijonov. Socialist Dellago je navedel svojo dilemo, kako združiti kratkoročne in partikularne koristi operaterjev ter dolgoročne koristi skupnosti, ki se bodo pojavljale v tej raziskavi. Svetovalec Pavlin je vprašal, kako je z raziskavo, ki jo je občinski svet sklenil izvesti o kmetijskih zmogljivostih v Štandrežu. Komunist Chiarion je izrazil zaskrbljenost, če se za to raziskavo dejansko ne skriva sprememba načrta za vodstveno središče, in odstopanje od urbanističnega načrta. Načelnik skupine KD prof. Pagura je govoril o pomenu delovanja ISIG, potem pa je odgovoril sve-tovalcu Pavlinu glede raziskave v Štandrežu in dejal, da niso še nič napravili, ker so lastniški odnosi zelo različni in ni osnove za znanstveno raziskavo. Odvetnik Pedroni (MSI) je v zvezi z vodstvenim središčem dejal, da je gradnja deželne palače v Ul. Roma v nasprotju s urbanističnim načrtom in da bi morali sociološko-ekonomsko raziskavo naročiti še pred izdelavo urbanističnega načrta. V glasovalnih izjavah je Pavlin napovedal vzdržanost pri volitvah, ker ne more sprejeti pripomb na račun težav v raziskavi, o kateri meni, da bi jo morale izvesti občinske službe. Prof. Pirella (KPI) pa je dejala, da ISIG lahko zbere podatke, vendar pripada politična odločitev občinskemu svetu, še zlasti pa rajonskim konzultam. Okoli 24. ure je župan De Simone sejo sklenil s sporočilom novoletnih voščil svetovalcem in prek njih vsem goriškim občanom. Urnik trgovin Ob novoletnih praznikih bodo trgovine na Goriškem poslovale po naslednjem umiku. Torek, 31. decembra: vse trgovine bodo običajno poslovale; v popoldanskih urah bodo odprte tudi mlekarne, pekarne in mesnice. Sreda, 1. januarja: vse trgovine bodo zaprte. * * * Danes, nedelja, 29. decembra, bo Gorici dežurna cvetličarna «San Rocco», Ul. Vittorio Veneto. Jutri v Števerjanu seja občinskega sveta Občinski svet v Števerjanu se bo poslednjikrat v tem letu sestal v ponedeljek, 30. decembra ob 19. uri. Za to sejo je župan Stanislav Klanjšček pripravil dnevni red, ki ducat zadev. Navede- SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA in ZVEZA IZSELJENCEV BENEČIJE organizirajo v ponedeljek, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU DAN EMIGRANTA SPORED: Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pozdrav emigrantom Recitacije otrok Rezijanska folklorna skupina Beneški godci Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo Jake Štoke «Mutasti muzikant» / . Pozdravili bodo: Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo; Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolin; Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev. službencem bodo dovolili opravljanje nadur v prihodnjem letu, prav tako jim bodo izplačali po 20.000 lir predujma na poviške v letu 1975. Razpravljali bodo o cesti, ki pove zuje pokrajinsko cesto na Sovenci in turistično cesto na Bukovju, občinskim svetovalcem in županu bo do dodelili nagrade za svoje delo, na tajni seji pa bodo uredili nekaj osebnih zadev, ki se nanašajo na zaposlitev občinskega zdravnika in občinske uradnice. Pet letošnjih nagrajencev Slovenske prosvetne zveze BENEŠKI DNEVNIK Enoten nastop vaščanov Barnasa za obrambo vasi pred kamnolomom Italcementi je ponujal lastniku za odkup zemljišča za razširitev kamnoloma 30 lirzakv. m Kot smo že v našem listu poročali, so predstavniki Slovenske prosvetne zveze podelili nekaterim dolgoletnim zaslužnim Ijudskoprosvet-nim delavcem na Goriškem lepa priznanja. Na naši sliki je pet slavljencev po svečanosti, ki je bila pred dneyj ~v Prosvetni dvorani. Nagrajeni so bili Pavlina Komel, Jožica Smet, Rado Lakovič, Dori Klavčič in Franc Lupin. PAVLINA KOMEL je v vsej povojni dobi vadila številne zbore, kar še vedno opravlja. Vodila je zbore v Jamljah, na Peči, na Vrhu, več kot petnajst let vodi pevski zbor «Kras» v Dolu, celih deset let pa zbor «Srečko Kosovel» v Ronkah. JOŽICA SMET je bila aktivna prosvetna delavka in odbornica v Pevsko - glasbenem društvu in v Dramskem društvu takoj po osvoboditvi, nato je dolgo vrsto let skrbela za Ljudsko knjižnico in za širjenje otroških in ženskih listov, sedaj pa se udejstvuje v Planinskem in v Podpornem društvu. RADO LAKOVIČ je skrivaj vodil laični in cerkveni pevski zbor v Doberdobu v času fašistične strahovlade, bil je tudi po vojni navdušen član prosvetnega društva «Jezero» in je tudi režiral nekaj dram- in jugo v Bachovem delu. Redki so med mladimi, ki bi v enem večeru lahko realizirali tako obširen spored ki nalaga precejšen napor v pogledu tehničnih zahtev, kakor v pogledu interpretacijske koncentracije. Ob koncu želimo, da bi se prvemu v nadaljnjem delu stalno pridruževalo še več in še lepših uspehov. Ivan Silič obsega cel mo naj vsaj najvažnejše. Pri Hranilnici bodo vzeli predujem v viši-, /.c, v» m jc “j ----- ni 10 milijonov lir, občinskim u- j skih iger. Udejstvoval se je, in se Pianistka Jožica Lasič na koncertu v palači Attems V Gorici je Glasbena matica v i pretatorke, ki je zlasti prepričljivo soboto, 21. decembra, priredila v v svoji zaokroženosti podala Scar-palači Attems prvi koncertni večer \lattijevo Sonato v E-duru, Brahm-pianistke Jožice Lasič iz Sovodenj, sovo Raspodijo, Chopinovi skladbi S samostojnim recitalom se poslavlja od šole Glasbene matice v Trstu, kjer je v razredu proj. Er-minija Ambrozeta dovršila svoje študije. Pianistka se je predstavila številnemu občinstvu, ki je popolnoma napolnilo dvorano, z obširnim in zahtevnim sporedom; obsegal je Sonati v E-duru in v C-duru Domenica Scarlattija, Preludij in jugo v j-mo-lu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato op. 31 št. 2 Ludvika van Beethovna, Brahmsovo Raspodijo op. 79 št. 1 v h-molu, koncertno etudo Na bregu morskem Bedricha Smetana ter Nocturno v e-molu in Balado v g-molu Friderika Chopina. Program torej, ki je zahteval veliko prizadevanj profesorja, dela in truda gojenke; ta se je mimo pridobivanja tehničnega znanja morala do dobra spoprijeti tudi s slogovnimi posebnostmi ustvarjalnih obdobij in svojstvenimi vrednotami posameznih avtorjev. Kakor je pokazala izvedba sporeda, se njena igra opira na solidno klavirsko šolo, poustvarjalna plat pa je razgrinjala skrben pristop v razčlenjevanju posameznih del ter v stremljenju za njihovo čim bolj verno tonsko podobo. Jasno, da smo v interpretacijah čutili mentorski vpliv, vendar smo pa na drugi strani že lahko zaznali tudi določeno oblikovalno sproščenost inter- itiiiiMiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiHiiiHiiimmiiiiiHiiiiiii* Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi v petek. 10. januarja 1975, ob 20.30 v klubu Simon Gregorčič v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega društva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, ki bo govoril na temo «Italijanska dolomitska transverzala št. 1». še, na raznih področjih, bil je občinski svetovalec liste «Občinske e-notnosti», član odbora domače posojilnice in član odbora Kmečke zveze. DORI KLAVČIČ iz Podgore pa se je posvetil vadenju pevskih zborov. Že pred vojno, v časm fašizma, je skrivaj vadiljievski zpcp;, ta zbor je zapel žaloštinko v goriški bolnišnici umirajočemu mučeniku Lojzetu Bratužu. 'V-času internacije1 'j'é-'Vhdit' sTtttefiškr zbòr V taborišču pri Fossalonu, nato pa je bil partizanih in tudi interniran v Nemčiji, kjer je takoj po osvoboditvi vodil zbor internirancev. Po osvoboditvi je vodil zbore v Podgori, na Vrhu, v Pevmi, v Sovodnjah in v Štandrežu. Najstarejši med slavljenci pa je FRAN LUPIN iz Štandreža, ki je pričel vaditi domači pevski zbor že v daljnjem letu 1911 in ta svoj posel opravljal med dvema vojnama, skrivaj v času fašizma, med NOB in po osvoboditvi do pred nekaj leti, ko je vodstvo zbora «Oton Župančič» prepustilo mlajšim močem. Še danes je član odbora tega društva in tudi član odbora za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu. Udejstvoval se je tudi na drugih področjih in imel funkcije v raznih društvih in odborih, zlasti še v domačem Kmečkem društvu. Ionske vrečke pred hišami in to ob napovedanih dneh pred prihodom občinskega vozila. Uslužbenci namreč ne bodo smeli niti na dvorišča niti v hiše po smeti. # Goriški zavod za U CPj, bo sprejel v službo u*** visoko priznanje tudi naš tržaški gledališki igralec Stane Raztresen. «Vsako priznanje, vsaka nagrada in tudi vsak topel aplavz razveseli vsakega gledališkega igralca. Zato je povsem umljivo, da je tudi mene ta vest zelo razveselila — mi je dejal ob tej priložnosti. škoda je le, da imamo Slovenci malo takih nagrad in priznanj v primeri z mnogimi zelo dobrimi gledališkimi ustvarjalci in je zato vsako, kakršno koli priznanje, seveda odvisno tudi od gledališke sreče.» «Ste nagrado pričakovali? Kakšna je pot do nje?» «Po pravilniku sklada predlaga uprava gledališča strokormi žiriji predstavo, ki naj si jo ta ogleda, obenem pa predlaga za nagrado nosilca ene ali dveh glavnih vlog. Tako vidi strckotma komisija v raznih gledališčih več igralcev, potem pa na svojih sejah izbere najboljše med njimi. Letos je bilo podeljenih pet nagrad, tri so dobili gledališki igralci, eno a-materski igralec in eno študent gledališke akademije. Komisija si je ogledala dve predstavi, v katerih sem nastopal. Kaplana Martina Čedermaca in Hlapca Jerneja in njegovo pravico v Novi Gorici, kjer nastopam kot gost 'V tamkajšnjem Primorskem dramskem gledališču. Ker sem bil v obeh navedenih predstavah deležen dobre ocene in sem imel lep uspeh, sem lahko imel tudi iskrico upanja, da dobim nagrado. In res je prišlo obvestilo, naj pridem 18. decembra v Škofjo Loko k podelitvi nagrad, ker sem ned nagrajenci.» In kakšen vtis je napravila na vas svečanost sama? «Predvsem me je spomnila na tragičen konec Staneta Severja, ko nam je predsednik sklada govoril o pomenu tega velikega igralca. Sledil je kratek kulturni program, na koncu pa nam je prof. Stavko Jan, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, podelil nagrade z obrazložitvijo komisije, zakaj in kako je prišlo do izbire posameznikov.» V ljubljanskem Delu sem bral v članku Toneta Partljiča iz Maribora, da ste nastopil v Ribnici na Pohorju, kjer je Stane Sever zadnjikrat igral in tudi umrl, ob prvi in drugi obletnici tega tragičnega dogodka. Kaj vas je napotilo na Pohorje, ki nam je precej odmaknjeno?» «Tragični konec Staneta Severja je nam vsem zapustil nenapisano oporoko, da moramo ponesti u-metniško besedo v še tako oddaljeno hribovsko vas. Zato sem predlagal Severjevemu prijatelju Francu Erženu, ravnatelju ribniške osnovne šole, naj bi vsako leto priredili žalno svečanost. Na njej naj bi nastopali vsi tisti gledališki i-gralci, ki nastopajo tudi po šolah in prosvetnih društvih s pripovedovanjem naše proze in poezije, vsi tisti torej, ki gojijo tako imenovano gledališče enega. Prvič sem pripovedoval Slovenske balade in romance, drugič pa Slovenske bridke in pikaste. Lani bi moral nastopiti celjski igralec Marjan Dolinar, a ker se je malo prej smrtno ponesrečil, so Ribničani pripravili spominsko svečanost s svojimi lastnimi močmi. Tudi letos nisem sodeloval v Ribnici, ker je pot tja in nazaj dolga skoraj 600 km in je to zame le malo preveč za en sam dan, dveh pa nisem imel na razpolago.» «Kako je bilo ob vašem prvem nastopu v Ribnici?» «S prijateljem Emilom Frelihom sva s težavo prilezla po zasneženi cesti do Ribnice. Sneg in mraz je bil prav tak, kakor leto prej, ko je sem prispel Stane Sever. Dvoranica služi tudi kot telovadnica, v njej je vse polno orodja. Na golem odru, ki ima samo zaveso, me je ob nastopu prebadal leden mraz, ki je vdiral iz sosednega prostora, ki je brez vrat. To naj bi bila garderoba, obenem pa je skladišče in shramba za steklenice. Poslušalci so do ušes zaviti sedeli v dvoranici, ki je majhna pečica ni mogla niti za silo ogreti. Lahko si mislimo, kakšen napor je prestajal ob svojih pripravah za nastop Stane Sever, H je bil vajen urejenih odrov. V takem vzdušju ogreti občinstvo, izničiti vso goloto odra in z besedo pričarati vzdušje, ki je v besedilu, terja velikanski igralčev napor in zato je Stane Sever, ki je bil takrat že težak srčni bolnik, temu naporu tragično podlegel. Ce se spominjam začetkov našega gledališča, ko smo po neurejenih slabo zaprtih dvoranah nastopali v veliki vročini in mnogokrat tudi v najhujšem mrazu, da nam je malinovec, ki naj bi predstavljal vino, zmrznil v kozarcih, moram reči, da nisem i-viel nikoli tako strašnega občutka, kakor ob tem prvem nastopu V Ribnici na Pohorju. No, Ribnica bo dobila novo šolo, ki se bo imenovala po Severju in upam, da bodo tamkajšnje spominske prireditve postale sčasoma skromen festival gledališča enega. To bo najlepša oddolžitev spominu Staneta Severja.» Zdaj pa še majhna radovednost; kaj pomeni za gledališkega igralca 41 let odrskega dela?» «Za gledališkega igralca tudi 41 let dela ne pomeni v bistvu nič več kot prvo leto dela. V vsaki novi, veliki ali majhni vlogi je začetnik. Pred vsakim nastopom ga stiska skrb za nastop. 41 let torej ni nič drugega kot nepretrgano delo, ki je v učenju doma in na vajah v gledališču.» 41 let gledališkega dela je torej samo en dolg, neskončno dolg delovni dan, pretrgan z redkimi priznanji, sem si razočarano mislil, ko sem se poslovil od Staneta Raztresena. SAMO SANCIN KONCERTNO ŽIVLJENJE MED NAMI Zbor iz Postojne in oktet Gallus na Opčinah in v Attemsovi dvorani Trije klavirski recitali v Portorožu in v Kopru - Gostovanje odlične italijanske pianistke Laure De Fusco V Prosvetnem domu na Opčinah i stopajočega tona, en prvi tenorist t o rl m i rt o sr ! na c«-v na tronntlra nnamaln nrila. Stane Raztresen uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiitNitiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LJUBLJANSKA DRAMA S SOVJETSKIM REŽISERJEM Vanj usinovi otroci-predstava na izjemni umetniški ravni Dinamična in z idejno ostrino učinkujoča uprizoritev z mnogimi imenitnimi kreacijami Sovjetski režiser Andrej Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane je oplemenitila naše gledališko dojemanje v iztekajočem se letu 1974 z uprizoritvijo tragične komedije Sergeja A. Najdenova «Vanjušinovi otroci», ki so je bili najprej deležni goriški Slovenci, za njimi pa še tržaški. Ko pravim, da je oplemenitila naše gledališko dojemanje, imam v mislih dvoje: delo samo in njegovo uprizoritev. Najdenov je v bistvu napisal avtobiografsko odrsko delo, a njegova resničnost je posplošena na realnost malomeščanske ruske družbe pred proletarsko revolucijo, za katero je značilna bržo-azna družbena psihologija na katero že delujejo razkrojevalno vzgibi v obliki odpora mladih proti družbenim normam, ki slonijo na lakomnosti, na kopičenju denarja in na patriarhalni, na laži in brezčutju sloneči vzgoji. V središču tega «sistema» je stari trgovec Vanjušin s številno družino, z otroci, ki so ali žrtev njegove pridobitniške miselnosti in splošne moralne pokvarjenosti o-kolja, ali pa tudi že oporečniki bolj s slutnjo kot pa z zavestjo nečesa novega, 'epšega. pravičnejšega. Pred nami se take odvija razkroj družine-družbe, priče smo moralnemu konfliktu, ki ga avtor na sceni neizprosno usmerja v tragičnost, a mu posredno vendarle odpira obzorja v nečem novem, česar glasnik v bistvu tudi je. Osebe v igri so komične in tragične obenem, kot je lahko le življenje na previsu. Ko pa odmisliš vse kar delajo in govorijo in ko zgodbo slečeš na bistvo, na golo socialno resnico, potem se zaveš, da je taka družba morala doživeti katastrofo in da jo bo morala doživeti tudi tam, kjer je še ni. Režiser Andrej A. Gončarov, sovjetski narodni umetnik, ki je kot gost osrednje slovenske gledališke hiše, delo postavil na o-der z ljubljanskimi gledališkimi umetniki, je z njimi vred in s svojimi sodelavci pri celotni uprizoritvi, ustvaril predstavo, ki je izžarevala ogenj pristne umetnine. S sceno, kostumi in glasbeno opremo je dogajanje postavil v točno opredeljen prostor, z načinom interpretiranja pa ga je povzdignil nad ambientalno pogojenost v okvir širše idejne sploš-nosti in pomembnosti. Če pa o-stajamo zgolj pri vizuelni podobi, potem ni mogoče mimo ugotavljanja visoko zastavljene gle daiiške strokovnosti, ki se je o-dražala v izjemni dinamičnosti, v lahkotno odvijajoči se igri in v naturno postavljenih in igranih likih, ki so prav zato delovali življenjsko prepričljivo. Andrej Kurent je starega Vanju-šina poosebil v izklesanem liku družinskega patriarha, trgega v njegovem egoizmu in tragično učinkujočega v nemoči, da bi zaustavil razkroj, ki mu je sam vzrok. Duša Počkajeva je z Arino Ivanovo, Vanjušinovo ženo, ponovno dokazala, da je igralka velike u-metniške moči, kar je treba v polni meri ugotoviti tudi za Štefko Drolčevo, ki je sicer obrobno vlogo sobarice Akuline podala v miniaturno dognani tipizaciji. V zaokro- ženi kolektivni igri celotnega ansambla imenitni tudi vsi ostali, začenši z Borisom Kraljem (ščetkin), Kristijanom Muckom (Krasa vin), Daretom Valičem, Markom Okornom, Ivanko Mežanovo, Katjo Levstikovo, Jerico Mrzelovo, Barbaro Levstikovo in Nevenko Vrančičevo (otroci), in Metodo Zorčičevo, Viko Grilovo, Marijo Benoovo ter Meto Vraničevo. Res smo gledali predstavo, ki nam bo še dolgo ostala v spominu kot dragoceno umetniško doživetje. j. k. je zadruga «Kraški dom» imela v gosteh pevski zbor iz Postojne, ki je na svojem koncertu 14. t.m. izvajal precej obširen spored. Razdeljen je bil sicer v tri dele — v umetno pesem, ljudsko in socialno ter revolucionarno, vendar ne preveč posrečeno, ker bi, na primer, Pahorjev Očenaš hlapca Jerneja lahko prav tako sodil v zadnjo skupino, kakor Pimikova Zvezdica ali Vrabčeva Uspavanka v prvo. Spored je pokazal, da si je mešani zbor, ki je nastal kasneje od mo škega in ženskega, nabral že precej programa, za amatersko pevsko skupino s kratko tradicijo, sorazmerno zahtevnih pesmi, kakor so Lajovčev Lan, Pahorjev Očenaš, Vrabčeva obdelava Bilečanke in nekatere druge pesmi. No, tudi izvajalska plat je dosegla določene premike, čeprav ne gre vselej — kakor pri vseh naših zborih — brez pripomb na razne pomanjkljivosti intonativne narave na težjih mestih (basi v drugi polovici Pahorjevega Očenaša), glasovne zlitosti (tenorji v Foersterjevi Večerni ave) in ritmične preciznosti (ženski zbor v Lajovčevih Kolednikih); včasih se pojavi vprašanje napetostne vzdržljivosti v interpretaciji, ki ga povzroča lahko trenutna nerazpoloženjskost, občutek nelagodnosti in celo zadrega pri posameznih pevcih kot posledica nezadovoljivega obiska skupnih vaj m podobno. Vendar moramo zboru dati prednost v pozitivnem smislu, zlasti v ženski in mešani postavi. Saj smo bili deležni nekaj pesmi, ki so nas živo pritegnile: Pavčičeva Če rdeče rože zapade sneg, Lajovčev Lan, Foersterjev Večerni ave, Ukmarjeva In če sem samo vetru brat, Vrabčeva Uspavanka, Simonitijeva Sonatina v soncu pa prva polovica spontano gradečega Pahorjevega Očenaša in še nekaj drugih. V splošnem pa je bil koncert na dostojni in solidni ravni. Zbore je pripravil in vodil Ivo Jelerčič. Pripomnil bi, da napovedovanje ni le nepotrebno, če imajo poslušalci tiskane sporede v rokah, temveč celo odvišno, ker deluje razvle čujoče. V Gorici smo 15. t.m. v prelepi in akustično ugodni dvorani palače Attems poslušali vokalni oktet Gallus iz Ljubljane, o katerem smo v zadnjem času čitali precej pohvalnega. Smotrno sestavljen spored je vseboval dela iz XV. in XVI. stoletja (Gallus, Certon, Arbeau, Jenequin) preko klasike (Mozart) in romantike (Schubert Ipavec) do sodobnih avtorjev (Ko daiy, Vrabec, Srebotnjak, Merku) Tretji del sporeda pa je zajel pri redbe slovenskih, hrvatskih, ma kedonskih in srbskih ljudskih pes mi (Pahor, C. Cvetko, Gregorc, Simoniti, Gajdov, B. Simič). Že sam program je zrcalo resnih u-metniških stremljenj okteta, ki si tudi v pevsko tehničnem pogledu prizadeva doseči čim večjo stopnjo popolnosti, kar je bilo opazno od zadnjega lanskega nastopa v Kopru, zlasti po večji zlitosti in kompaktnosti v baritonsko - basovski skupini, dočim prihaja v pojačeni dinamiki pri enem drugem tenoristu do nekoliko forsirano iz- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllltailllllllllllllllllllflllllltlllllllllllllllUlllllUlllIHMIlillliniilflllllUIIIIIIIIIIIIIIHItlllllllintllllllllllllllllllltlllllll* PO PARIŠKIH GALERIJAH Srbski futurolog Živojin Miškov v jugoslovanskem Kulturnem centru ■ Leonor Fini v galeriji «Altman Charpentier» ■ Bežno srečanje s tržaškim slikarjem Giuffrida v metroju PARIZ, pred božičem. — Kdor si po štirih letih ponovno ogleduje Pariz, zasledi vrsto sprememb. Najočitnejša je na Montpamassu, kjer je zrasel v širino in višino ogromen blok satovja uradov in še ogromen nebotičnik, ki so ga Parižani ironično krstili za Pompidou-jev spomenik. Z Montmartskega griča se zdi podoben srednjeveškim stolpom v Bologhi v svoji oglati mračnosti v primerjavi z elegantnim Eiffelovim stolpom. Njegova prednost pa je v tem, da brž ko stopiš z vlaka na postaji Gare de Lyon, si lahko že čez pet minut iz restavracije v 56. nadstropju veliko udobneje razgleduješ na morje pariških hiš, kot pa s stare železne Eiffelove konice. Ta stolpnica je povzročila mnogo žolčnega prerekanja, menim pa. da je bila njena lokacija domiselno izbrana. Kdor namreč fotografira klasični pogled na Eiffelov stolp s ploščadi Trocadera, se mu kvišku rastoča stolpnica kaže prav V sredini veličastnega oboka te orjaške, a vendar zračne železne konstrukcije. Slikarja in likovnega kritika pa seveda mnogo bolj zanima dejstvo, da so v Parizu zrasle tudi neštete nove galerije, v katerih razstavljajo pravi in lažni umetniki iz vsega sveta. Razstavljati v Parizu je pač hrepenenje vsakega slikarja, kar je pospešilo tudi nastajanje novih galerij. Seveda pa je treba to pripisati tudi temu, da za mnoge slikarje (saj danes slikajo vsi od hišnika pa do ministra) ni važen toliko uspeh razstav, kot jim zadostuje že to, da lahko v svojih katalogih zapišejo, da so razstav- ljali v tem svetovnem središču likovne umetnosti. Povsod je očitno prevladovanje figurativnosti. Uspeh jugoslovanskih naivcev je pognal v to smer tudi mnoge Francoze. In tako lahko sedaj srečujemo slike Eiffelovega stolpa okrog katerega se pasejo kravice in love pastirji. Bolj razveseljiva novost za naše slikarje pa je dejstvo, da je pričel prirejati slikarske razstave jugoslovanski Kulturni center, ki ga vodi dr. Prelja v palači z dohodom iz znamenite promeiade Champs EJysées. Prva, ki so jc odprli 3. decembra in ki še traja, je razstava pol nadstvarnih in pol futuroloških razgledov pokrajin Panonske nižine v oljih srbskega slikarja živojina Miškova, ki se je lani nastanil v Parizu, Preko praznikov razstavlja tudi Tržačanka Leonor Fini v znani galeriji «Altman — Charpentier». Njena starejša. nadstvarna olja, lahko občudu-jemo tudi na razstavi znamenite beneške zbirke, ki je last Američanke Peggy Guggenheim, ki so jo pravkar odprli kot zadnjo v letošnjem sklopu velikih uradnih pariških razstav, od katerih sem še u-tegnil ujeti razstavo o stoletnici impresionizma, in pa do februarja trajajočo razstavo «Od Davida do Deiacroixa». Te tri razstave so ogledalo tfenutnega občutja do u-metnosti vsaj v Parizu, če že ne v svetu. Pred razstavo impresionizma tudi v dežju dolge vrste ljudi čakajo na vstop, pred zadnjima dvema pa ni gneče. Finijeva ie v Parizu zelo cenjena slikarka in zasluga. da se je z dvema razstavama spet povezala s Trstom, gre galeriji Torbandena. Tudi pri Altmanu se Finijeva o-mejuje le na rafinirano žensko tematiko z dekleti angelskih obrazov in zapeljivih teles. Slikarka slovi po svoji ekscentričnosti velike ljubiteljice mačk in tudi po tem, da je gola sprejemala goste na svojih ateljejskih prireditvah. Kako izgleda danes ne vem. Gotovo pa je morala biti lepa 16-letni-ca, ko se je učila slikanja pri našem mojstru Avgustu Černigoju, ki me je ob odhodu v Pariz naprosil, naj poizvem, če bi slikarka hotela odkupiti portret njene matere, katerega smo letos lahko videli na Černigojevi antološki razstavi v galeriji Tommaseo. Finijeva se na moje zanimanje ni pozitivno odzvala. Morda pa je naš Černigoj zanjo premalo slaven, ker je pač obsedel v Trstu. Da si je treb- slikarsko slavo in uspeh iskati v Parizu, pa se verjetno zaveda mladi Tržačan Giuffrida. Niti sanjalo se nama ni, da se bova v štirimilijonskem Parizu srečala v nabito polnem vagonu bliskovito drveče podzemeljske železnice. Slikar se mi je pritoževal, da mu umetnost ne ere v klasje. Je namreč abstraktno ustvarjajoči likovnik. Potožil sem ga, da tudi Picasso v prvih mesecih življenja v Trstu ni bil na boljšem. «Morto Picasso, evviva Giuffrida», sem mu še na hitro v spodbudo zaklical ob izstopu. In vlak na gumijastih kolesih je izginil v temo predora z mladim idealistom Giuffrido, upajmo — bodoči slavi naproti. MILKO BAMBIČ pa se na trenutke premalo prilagaja dinamičnemu niansiranju celote. Morda pa je to posledica prehlada in trenutne neindisponi-ranosti. V prvem delu sporeda je oktet najlepše zazvenel v homofo-no koncepiranih delih, manj plastično je učinkoval v polifono oblikovanih. Med najlepšimi sta bili Gallusova Quam pulehra es in Arbeaujeva Pavane. V drugem delu sporeda je bila verno dojeta Mozartova Ave verum, pri kateri pa je motil v povečani dinamiki, kakor tudi pri Ipavčevi Dve utvi, Schubertovi Di Nacht in Vrabčevem Tolminu — ta bi svoj še mnogo plastičnejši izraz gotovo pridobil v večjem zboru — na trenutke precej izstopajoči drugi tenorist. Srebotnjakova Bori je bila nekoliko prepočasna, solist bi v sproščenejši interpretaciji lahko dosegel prepričljivejši učinek. No, s temi pripombami nočem zmanjšati celotnega učinka koncerta, ki je bil na pomembni u-metniški višini in izzval pri poslušalcih pravo navdušenje zlasti pri Vrabčevi Tolmin, Kodalyjevi Esti dal, Merkùjevi Ekspresionistični pesmi in še nekaterih drugih ter ljudskih pesmih. Prepolna dvorana Je ponovno potrdila, kako je bilo potrebno organizirano redno koncertno življenje med Slovenci v Gorici in gre vse priznanje iniciatorjem ter organizatorjem za dobro začeto delo * # * Ob slovenski obali so bili v zadnjem času kar trije klavirski recitali; v Portorožu je nastopila v dvorani Avditorija pianistka Zdenka Novak iz Ljubljane (koncert je organiziral Zavod za turizem v Portorožu), V Kopru pa je nastopila dne 19. t.m. italijanska pianistka Laura De Fusco — popoldne s skrajšanim sporedom za mladino, zvečer pa za odrasle poslušalce (oba koncerta je organiziralo Društvo prijateljev glasbe v Kopru). Zdenka Novakova je imela na sporedu Sonate v d-molu, h-molu in C-duru Domenica Scarlattija, Beethovnovo Sonato op. 110 v As-duru, Prokofjevo Sonato op. 28, št. 3, Nokturno in Vzpon Janka Ravnika, tri Debussyjeve skladbe — Kar je videl zahodni veter, Stopinje v snegu. Ognjemet — ter Cesarja Francka Preludij, koral in fugo. Ako ob dovršenosti, ki jo je koncertantka pokazala v lepi in precizni igri, skušamo iz interpretacije z vso skrbnostjo naštudiranega programa dognati njeno najzaznavnejšo izrazno učinkovitost, jo zaslutimo v njeni posebni nagnjenosti do sodobnejše ustvarjalnosti Prokofjeva in Ravnika ter avtorjev iz druge polovice prejšnjega stoletja: Debussy ja, katerega Ognjemet je bil izrazito prepričljivo izoblikovan, še močnejši vtis pa je zapustila Franckova skladba Preludij, koral in fuga. Dvorana ni bila polna, vendar je bilo sorazmerno lepo število poslušalcev, mnogo več kakor na recitalu izvrstne italijanske pianistke Laure De Fusco v dvorani glasbene šole v Kopru. Ta si je izbrala dela: Clementi-jevo Sonato op. 50, št. 3 «Didone abbandonata», Lisztovo špansko rapsodijo, Prokofjeva Štiri skladbe, op. 4 in Stravinskega Tri odlomke iz «Petruške» — spored, ki daje koncertantu priložnost, da v dobri meri pokaže dosežke tehnične dovršenosti klavirske igre, svoj-stvenost pristopa k virtuoznemu, blestečemu razkošju, pa da spoznamo tudi njegovo muzikalno podobo. Vse to lahko rečemo o Lauri De Fusco. Je pianistka odlične šole, ki ji tehnična plat ne predstavlja nikakih težav, njena igra teče gladko, sproščeno tudi v največjih ritmičnih zapletenostih, izvablja najsubtilnejše tone in tonske barve do najsilnejših udarcev, ki imajo svojo interpretacij-sko utemeljenost. Njena muzikai-nost je prišla do izraza v Clemen-tijevi Sonat' ki je v svoji celoti napetostno rasla do konca, zlasti učinkovita sta bila Largo in Allegro agitato e con disperazione. Tako plastično to lahko izoblikuje samo nadarjen in zrel umetnik. Izvedba tega dela je nehote vzbudila željo, da bi slišali še kakšno pomembnejše delo, n.pr. Beethovnovo, namesto Lizstove Španske rapsodije, ki je je obilje bliščavosti, ne nudi pa nekega globljega doživetja. Od štirih skladb Sergeja Prokofjeva je še posebno prepričljivo bila izoblikovana Suggestion doabolique in vsi trije odlomki iz «Petruške» — Ruski ples, Pri Petruški, Karneval — Igorja Stravinskega. Za tak spored in takega pianista bi moral biti na razpolago tudi pravi knn cerini klavir in večji prostor, da bi lahko prenesel silnost udarca in polnost zvoka in da bi vsa barvitost muzike Stravinskega prišla do svojega pravega učinka. IVAN SILIČ dzs ' 9 9 v 'V’ © « najlepsa darm -—-,, . ITT .rt r»n.« m novo lete enciklopedija okrasnih rastlin &£jlp ►v ‘ 250 strani barvnih prilog ve likega formata. Nad 2000 barv nih slik. cena pl. 450 din — lir 19.000. Margot Schubert v domačem vrtu Priročnik, ki so ga naši strokovnjaki prilagodili za domače razmere. 381 strani, cena pl. 240 din — lir 10.800,- Aleksander Šiftar: vrtno drevje in grmovnice ilustriran priročnik 290 strani, cena pl. 280 din — lir 12.600,- Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema tudi založba. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE TRŽAŠKA KNJIGARNA NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime naslov ......... (ulica) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam naslednje knjige: Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61 - 792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI PD-XII Nepreklicno naročam naslednje knjige: Naročnino bom poravnal: * — takoj — v ___ mesečnih obrokih po 100 din Knjige mi pošljite na: * — moj domači naslov — kraj zaposlitve (* Ustrezno, prosimo, označite!) Kraj in datum: Podpis naročnika: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 — 61000 Ljubljana horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekdo vam bo priskočil na pomoč, da si boste utrdili položaj. Sicer pa boste na- pravili kak krepak korak naprej, morda pa tudi na stranpot, od koder boste s te- žavo pririnili spet na pravo pot. : Ne sprejemajte obveznosti. Prijetno - srečanje. Pazite na prehlad in prepih. ^ BIK (od 21. 4. do 20. f 5.) Ohranite mimo kri f j tudi če kaj ne bo šlo '>y prav; Skušajte ostati s v senci, tudi če vas ri-" nejo v ospredje. Odgovornosti niso vedno prijetne in še najmanj hvaležne. V družini vam bo šlo kaj prav, pa tudi kaj narobe. Posebno v ljubezni ne bo vse teklo kot želite. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neki vaši stari sumi bodo prišli 1 do izraza. Toda ne delajte napačnih sklepov, saj se bo vse spet lepo uravnalo v dobrobit vas in vaše okolice. Na pot se boste odpravljali, morda pa dobili le kako prijetno vest. Oseba, ki ste ji posvečali toliko pozornosti, vas bo izdala. Glavobol. Veljaven od 29. decembra 1974 do 4. januarja 1975 ____ RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Preveč ste se za-1 nesli na zunanji videz. J Bodite drugič previd- S. / nejši. Kljub vsemu bos-te teden pozitivno zaključili. Tudi letni obračun ne bo negativen. Vsaj kar se tiče gmotnih zadev, kajti čustveni obračun bo bolj šibak, posebno ker so vaše zahteve prevelike. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Vsa vaša vnema J ne bo zalegla, ker ste ' / bili premalo praktični. Ta teden ne bo povsem pozitiven, vendar pa splošen obračun ne bo slab. Nekje boste v težavah, drugje pa bo teklo kot po olju. Razmere v družini se bodo močno izboljšale v splošno zadoščenje. DEVICA (od 23. 8. ‘N. do 22. 9.) S svojo negotovostjo boste mora-li odnehati. Preveč se omejujete v svoji dejavnosti le na tisto, kar v resnici zmorete. Tveganje je včasih nujno. S sodelavci bodite iskreni, prav tako s svojimi najbližnjimi, da bi v družini ne prišlo do ostrih navzkrižij. Nervozni boste. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte u-rediti razmere v svoji dejavnosti in ob koncu ^ leta preglejte tudi ra- čune, da bi ne, prišlo do kakega neprijetnega presenečenja. Nekdo vam bo izrazil svojo globoko vdanost in s tem vas spravil v zelo dobro voljo. Kar se zdravja tiče, bodite nekoliko pozorni. ŠKORPIJON (od 24. VjspA 10- do ZZ- n-> Ne »Puščajte se v tvegane posle, posebno ne posojajte denarja, kot tudi ne sprejemajte večjih posojil, pač pa uravnavajte svoje stroške s svojimi normalnimi dohodki. Svoj morebitni čustveni e-goizem nekoliko brzdajte, da vam ne bi kaj očitali. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12. Stari dvomi in sumi se bodo zrušili. Vaše razmere, ki so slabo kazale, se bodo popravile. Vendar bodite budni, da vas kaj ne zavede na stranpot. Prepustite tveganja drugim. Nekdo se bo skušal pošaliti z vašimi čustvi. Stopite k zdravniku, da vas potolaži. ---N. KOZOROG (od 21. 12. 7 VA do !•) Napoveduje se vam prijetno poto-vanje, toda ne računaj-te, da ne bo prišlo do motenj, ki bodo drage. V splošnem boste s potekom dogodkov zadovoljni, bolj malo pa bo zadoščenj v vaših čustvenih odnosih in v družinskem okolju nasploh. Veliko zadoščenja v zdravstvenih razmerah. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Svoj program boste lahko izpeljali, ne računajte pa, da bodo vse materialne posledice takšne, kot ste računali. Pomoč, ki jo boste dobili od drugih vas bo drago stala. V ljubezni boste imeli veliko sreče, posebno proti koncu tedna. Nevarnost prehlada in influence. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S svojimi nazadnjaškimi koncepti ne boste prilezli nikamor. Zunanjemu videzu ne smete verjeti, pač pa posvetite pozornost bistvu stvari. Izkoristite sredstva, ki se vam nudijo. Priložnost za čustveno avanturo, ki pa ne bo obveljala. Z zdravjem se ne igrajte. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 10 B 11 12 B 14 15 B 16 B 17 18 19 B B 20 ■ B 21 B 22 23 m 24 25 B 26 B 27 B B 28 B 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 38 B 39 40 B 41 42 B 43 44 B 45 46 B 47 48 B 49 fl 50 B B 51 B Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. priprava pri mizi, 6. zabavljica, posmešnica, 11. udvorljiv človek, 14. Slovenski pravopis, 16. vas pri «našem kraju», 17. Uroano Appendini, 18. kanon, 20. nikalnica, 21. konica, 22. rotiti na pol, 24. tiskovna agencija SZ, 26. del obleke, 27. madžarski pripovednik. 28. galanten, 29. prislov kraja, 30. tuje žensko ime, 33. irski otok,-34. letopisi, 35. Emil Staiger, 36. jugoslovanski nogometni klub, 38. filmska dvorana, 39. italijanski filmski komik, 41. predmet znanstvene razprave, 42. učene, 43. dajati polne, nizke glasove, 45. brez besede, 46. osebni zaimek. 47. rušiti, 49. Martin Eden, 50. francoski pisatelj (Emile), 51. sinje bela kemična prvina. NAVPIČNO: 1. cerkveni praznik, 2. Immanuel Kant, 3 slab v angleščini, 4. omot, 5. jugoslovanski otok, 6. jeza, 7. domači samogovor, 8. naša banka, 9. rimski dva. 10. arabsko božanstvo, 12. nedelavna, 13. žensko ime, 15. garanti, 17. nauk o gradit- vi in urejevanju mest, 19. «naš kraj», 21. samoglasniški, 23. rokodelsko orodje, 24. liho število, 25. radiotelegrafski klic na pomoč, 26. dokončno so ga osvojili brazilski nogometaši, 31, inertni plini, 32. tuje žensko ime, 34. o-strivci, 37. manjša skala, 39. ampak, 40. oče, 43. vas pri «našem kraju», 44. hoditi, 47. italijanski veletok, 48. veznik. (lako) iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiinii «Uljanik» bo do 1977. leta spremenil svoj program PULJ, 28. — Energetska kriza vpliva tudi na gradnjo ladij. V svetovnih krogih, ki se ukvarjajo z ladjedelništvom, se govori, da se bo gradnja tankerjev-velikanov zmanjšala, oziroma, da ne bodo več «tekmovali» v gradnji super-ladij, za katere so imeli že izdelane načrte, saj smo že pred letom pisali, da imajo Japonci načrte za gradnjo tankerja z nosilnostjo enega milijona ton. Kaže, da So sedaj V tej 'tekmi popustili in da se bodo za naprej zadovoljili s tankerji od 250 do 300 tisoč ton^uljsiia lddjedelnica pa namerava «še nižje», kajti v letu 1977 bodo pri «Uljaniku» v Pulju gradili ladje le po 50 000 do 150.000 ton, ker da bodo te ladje še najbolj primerne za tedanje svetovno tržišče. Seveda bodo v Pulju do tedaj gradili že naročene ladje in imajo do konca leta 1976 zasedene že vse zmogljivosti. V pravkar minevajočem letu so v «Uljaniku» dosegli nov rekord: nad tričetrt milijona ton zgrajenega ladjevja, med katerim je tudi ladja z nosilnostjo 270 tisoč ton. Vrhu tega so izdelali za 111.000 konjskih sil ladijskih motorjev, za prihodnje leto pa imajo v načrtu dve ladji po 270.000 ton za Indijo ter ladjo 265 tisoč ton za neko liberijsko plovno družbo. Hkrati bodo v prihodnjem letu izdelali ladijskih motorjev za skupno 138.000 KS. ÉlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUIIIIIIIIIIII>'>>lll<>IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||lt||||||||||||||||||||||ll||Il|||ltl1l||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllimilll ZA OČETOM P/SE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Dolgo je trajalo, da sta spet zbrala dovolj poguma za nadaljevanje poti. Stopala sta počasi in previdno s samokresi v roki in se oprezujoče ozirala na vse strani. Pa ni trajalo dolgo, ko ju je prestrašilo novo presenečenje. Zaslišala sta nad seboj silen vrišč, močno podoben človeškemu. Ozrla sta se navzgor in zagledala na drevesu trop opic vriskačev. Nekaj jih je sedelo na vejah, druge pa so se za repe obešene gugale sem in tja po zraku ter neusmiljeno vreščale. Bile so vznemirjene in bi bile nedvomno že davno pobegnile, da jih ni zadrževala nepremagljiva radovednost. Najbrž so prvič v življenju videle lamo in psa, morda pa tudi človeka. Dečka sta jih navdušeno opazovala. Manj navdušen je bil Kuni. Pes je pričel divje lajati in poskakovati. Zaganjal se je celo v deblo drevesa, kakor da bi hotel splezati k opicam, česar seveda ni mogel storiti. Vriskače je njegovo početje vznemirilo, zagnali so še glasnejši vrišč in se pognali v divji dir z veje na vejo in z drevesa na drevo. Kuni jih je vneto zasledoval in neutrudljivo lajal navzgor proti bežeči tolpi. NEDELJA, 29. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 13.30 DNEVNIK 14.25 Nogometna tekma: ITALIJA — BOLGARIJA 16.15 Program za mladino 16.25 ZORRO 16.50 Topolino 17.00 DNEVNIK 17.15 ŠPORTNI REZULTATI IN POROČILA 17.30 Cittadella — 4. nadaljevanje 18.45 Gala Midem 74 — glasbena oddaja 20.00 DNEVNIK 20.30 MOJZES — drugo nadaljevanje 21.35 športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Koncert v Neaplju 22.15 Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 Svet v vojni — serijski dokumentarni film 10.15 Otroška matineja: Risanka Viking Viki ter Življenje v gibanju 11.05 POROČILA 11.15 Kmetijska oddaja 12.15 SMUČARSKI SKOKI — prenos iz Oberstdorfa do 15. ure 15.50 Veseli planšarji — glasbena oddaja 16.20 Igre brez meja — zabavna oddaja 18.05 Vidocq — serijski film 18.00 POROČILA 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 ODPISANI — TV nadaljevanka 20.50 Trideset let od tistega Silvestra — reportažna oddaja 21.20 športni pregled 21.55 DNEVNIK PONEDELJEK, 30. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Tomaž Akvinski 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 14.25 NOGOMETNA TEKMA MED ITALIJO IN ŠKOTSKO B liga — prenos iz Pescare v evroviziji 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta in Emil 18.45 Neznana obzorja: V morjih južne Angole 19.15 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Charlie Chaplin — VELIKI DIKTATOR 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 Orfej v raju — drugo nadaljevanje nanizanke 20.00 Ob 20. uri 21.00 TV razprave: Dogodki minevajočega leta 22.00 Ansambel «Solisti Veneti» JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30 TV Šola: Pragozdovi, Pravljica, itd. 17.20 E. Majaron: V znamenju dvojčkov — 8. nadaljevanje 17.40 Obzornik 17.55 Slovenski pevski zbori: TRBOVLJE 18.25 Svet črt — poučna oddaja 18.55 Odločamo 19.05 Kljukec pri dedku Mrazu 19.30 DNEVNIK TV 20.05 H. Boell: KAKOR V SLABEM ROMANU - drama zagrebške TV 20.50 Sodobna oprema — poučna oddaja 21.00 Kulturne diagonale 21.30 Mozaik kratkega filma — Plavanje 21.45 DNEVNIK 22.00 Balkansko prvenstvo v košarki — finale KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 11.55 SMUČARSKI SKOKI — prenos iz Oberstdorfa 19.45 Charlie Chaplin — burleska 20.15 Pregled tedenskega sporeda 20.30 Radovedna sem — celovečerni film 22.00 Tekmovanje v boksu med ekipama Budučnost in Radnički TRST A KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Po neznani delti: žuželke — serijski film 21.00 Po sledeh napredka — dokumentarna oddaja 21.30 Festival pesmi Jugoslovanske ljudske armade 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Božič pri Cupiellovih; 18.30 Nedeljski koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14 30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Glasba in narod- 16.00 Z nami je...; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Slov. pevski zbori; 18.45 Jugotonov juke box; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 1100 Glasbeno-go-vorna oddaja; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 14.00 Drugi zvok; 14.45 Nogometna tekma med Italiio in Bolgarijo; 16.30 Hit Parade; 17.00 Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete z Bramierijem; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranieri jem; 22.05 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognoza: 12.15 Pozdravljena nedelja; 13 00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Glasbeni program: 19.55 O-pera 75; 21.00 Operetna glasba; 21.15 Glasba in skeči; 22.50 Pozdravljena Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 12.00 V nedeljo opoldne; 14.05 Nedeljsko popoldne; 18.03 Radijska igra - A. Andersch: «Smrt Jamesa Deana»; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno — G. Mikes: O šofiranju; 23.15 V lučeh semaforov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 1135 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.35 Baročni orkester; 18.55 Pevec in orkester; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 10 45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.15 Otroški kotiček: 16.45 Melodije in ritmi; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Briški vokalni oktet; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Radijski operni oder; MAC*™ ALMI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9 00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 in 17.40 Program za mladino; 16.00 Sončnica, 17.05 Operna, komorna in simf. glasba; 19.30 Glasbeno-govomi spored; 20.20 Ponovno na sporedu z _0. Vanoni; 21.15 Tedenski knjižni pregled; 21.45 Program s S. Giglijem; 22.30 Solisti. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.5o Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Program s P. Carusom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.55 Telefonski pogovori; 19-55 Puccinijeva «Lastavica»; 21.40 Opravljivci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti, 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Moški zbor z Dola pri Hrastniku; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Zadovoljni Kranjci; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Puccini: «Dekle z zahoda»; 23.05 Literarni nokturno — Hafis: Pesmi, JUGOSLOVANSKA TFLEViZIJA OD 31. DECEMBRA 1974 DO 4. JANUARJA 1975 TOREK, 31. decembra 17.20 F. Baum: Čarovnik iz Oza — lutke; 17.45 Obzornik; 18.00 Življenje v gibanju; 18.30 Praznovanje po svetu; 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu; 19.30 Dnevnik; 20.00 Koncert na jasi; 20.25 Črta — risanka; 20.35 Z. Pirtošek: Rdeča kapica; 21.00 Bela pravljica; 21.35 Srečno 1975. leto — humoristična oddaja; 22.10 Spet je leto naokoli — slov. narodni plesi; 22.35 Iz jugoslovanskih studiov; 23.00 Domača zabavna glasba; 24.00 Novoletna čestitka; 00.03 Slovenske narodne pesmi; 00.13 Novoletni ples; 01.30 Zabavno glasbena parada iz Wiesbadna; 03.00 Akcijski film. Koprska barvna TV 19.10 Pepelka — balet za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Orkester; 21.05 Lažnjivi Neapeljčan; 22.35 človek in violina — humor; 23.05 Glasbena oddaja; 00.00 Novoletna čestitka; 00.05 Novoletni koncert. SREDA, 1. januarja 9.00 Novoletna čestitka; 9.05 Festival Kurirček Maribor 74; 9.35 Trije lešniki za Pepelko; 11.00 štirje letni časi; 11.45 Lefevre: «Poroka cesarja Janeza», 12.10 Poročila; 12.15 Novoletni koncert — prenos z Dunaja; 13.30 Smučarski skoki — prenos iz Garmischa; 15.30 Šport v letu 1974; 16.25 Nikogar ni doma — film; 16.35 Viking Viki; 17.00 Mladi za mlade: 17.40 Maček s klobukom; 18.05 Poročila; 18.15 Narodna glasba; 18.45 Kitajska; 19.30 Dnevnik; 20.00 Vzemi denar in zbeži — film; 21.20 I. Tijardovič: «Mala Floramy»; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 12.15 Novoletni koncert; 13.30 Novoletni smučarski skoki; 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Želim biti ljubljena — film; 22.00 Oddaja o ladji «Andrea Doria»; 22.40 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 2. januarja 9.30 Poročila; 9.35 Preproste besede: 10.00 Volk samotar; 11.20 Poletje v Grožnjanu; 13.55 Se novega leta vsak veseli; 14.25 Srečno 1975; 15.00 Bela pravljica; 15.25 Leto je naokoli; 15.50 TV magazin; 16.45 Film; 18.15 Poročila; 18.45 Svet v vojni; 19.30 Dnevnik: 20.00 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič; 21.00 Svet v letu 1974; 21.35 De Falla: Lutke mojstra Pedra; 22.05 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Risanke: 21.15 Dnevnik; 20.30 Pod dvema zastavama — film; 22.00 Ramon in orka — dokumentarna oddaja. PETEK, 3. januarja 10.00 TV šola; 15.55 Smučarski skoki; 17.25 Mladinska oddaja; 18.00 Obzornik; 18.15 Kvartet Do; 18.50 Doktor, pomagajte mi: Otrok in spolnost; 19.15 Risanka; 19.30 Dnev- nik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.05 Jesen Cheyenov — igrani film; 22.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Risanke za otroke: 20.15 Dnevnik; 20.35 Svinjak — celovečerni film; 22.05 Tržaški narodni ansambel. SOBOTA, 4. januarja 10.00 TV šola; 16.25 Košarka: Lokomotiva — Crvena zvezda; 18.00 Obzornik; 18.20 Pellerinova hči — film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.00 Filmska burleska s Chaplinom; 20.30 Smučate s Schran-zem; 20.40 TV magazin; 21.30 Pek iz Valorgua; 23.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.10 Čudežni svet W. Disneya: — Panello, najhitrejši pes Zahoda: 20.15 Dnevnik; 20.30 V nemškem reichu — film; 21.20 Serijski film «Colombo»; 22.30 Rdeče vino v smaragdni kupi — balet. ---- Janko Perat UMIRAJOČI -___ CAS 54. = «Upam, da to ni bil razlog, zaradi katerega si me klical. Oh, ko bi ljudje le imeli vest! Ko bi jo imeli naši mali in tudi veliki bogovi! Ko bi jih le grizla vest, kadar zaradi sebe in svojega samoljubja pozabljajo na človeka.» «Vse prečrno gledaš. Rad bi te videl treznega, prilagodljivega, kajti sicer boš propadel.» Previdnost me je popustila. Hipoma me je prešinilo, da je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo z mano. Samo da nekomu povem, kaj mi je na duši, pa čeprav je to šef Udbe. Morda sem popil preveč slivovke, toda svojih besed ne bom več krotil . . , «Naveličal sem se gledati okrog sebe zlagane obraze, še nikoli nisem bil tako naveličan. Tega ne morem več prenašati! Stari ideali so porušeni. Za nove pa mi manjka naivnosti in vere. Težko je, vem Ne znam si delati reklame. Brez tega pa danes ni ničesar Iskan moraš biti Če si iskan, si nekdo, si popularen. Tèga pa ne. znam. Nisem se še naučil. Daj mi piti! Tudi ti boš pil z mano. Vest me peče, so ti rekli. Da, res me peče. Delam za prihodnost, medtem ko me teži preteklost. Ti boš morda razumel Zmago si, in to ime si si zaslužil v boju Tudi ti si videl mnogo mrtvih to-v-Mišev, prepričan sem, da tudi tebe obiskujejo v nočeh brez sna. Vse prave borce obiskujejo mrtvi. Tudi k meni prihajajo na obisk, vendar se nočejo pogovarjati z mano. Samo režijo se mi, samo noro se posmehujejo. Ljudje ponavadi menijo, da se vojna konča tedaj, ko utihnejo topovi. Toda to ni res. Vojna ostane. Ostala je v nas, borcih. Topovi so utihnili, naše duše pa še vedno trepetajo. Le kako naj odženem te sanje, da ne bodo hodile za menoj? Daj, kar natoči! Saj mi boš dal šoferja, da me popelje domov? Noč je že, jutri pa bova trezna. Veš, včasih me obišče tudi Nemec. En sam Nemec prihaja k’ meni na obisk. Mlad je, svetlih las in sijočih oči. Mnogo sem jih pobil, sam ne vem koliko. Od vsega pa se najbolj spominjam novembrskega jutra v letu triinštiridesetem. S patrolo zelenih baretk smo morali uničiti stražo, ki je v sovražnem zaledju varovala most čez pritok reke Sangro. Bil je sicer malo pomemben most, ki so ga domačini uporabljali samo za prevoz poljskih pridelkov, toda tokrat je bil v obkoljevalnem manevru hudičevo važen. Upali smo, da ni dobro zastražen. Tako so govorila tudi obvestila, ki smo jih prejeli. Približali smo se mostu, plazeč se po tleh, kot pra,vi Indijanci. Niti najmanjšega šuma nismo povzročili. Približali smo se mu na manj kot sto metrov. Potem smo prisluškovali Samo en stražar je bil tostran mostu. Bil sem na vrsti, da odstranim oviro. Veš. kako se to napravi? Dolgo smo morali vaditi, kako opraviti s človekom, da ne bi pisnil. No, ti tega ne veš. Najbrž nikoli nisi videl pripomočka, izdelanega iz preprostega kosa jekla, ošiljenega in nabrušenega na obeh straneh. Bolje je, da ga nisi videl. Že nekajkrat poprej sem to reč uporabljal v napadu, toda vselej le ponoči. Nobenega obraza nisem videl. Samo grgranje iz grla, ki ni več spravilo drugega glasu iz sebe, sem slišal, potem pa mi je kri, vsa topla, oblila roko. Vsakokrat me je grozljivo spreletelo po hrbtu in v možgane mi je udaril nekakšen električni sunek. Toda tistega novembrskega jutra je bilo že svetlo in jasno. Nemški vojak se je ravnokar zazrl v jutranjo zarjo. Morda je tudi on sanjal o drugačnem svetu. Tedaj sem, izkoriščajoč trenutek njegove zamaknjenosti, planil v napad. Uspelo mi je, saj sem ti povedal, da smo bili hudičevo izurjeni. Naš napad se skoraj ni mogel ponesrečiti. Tako mi je Nemec obležal ob mojih nogah. Bolščal je vame s poblaznelim pogledom v poslednji grozi, medtem ko mu je iz rane na vratu odtekal vrelec življenja. In veš kaj? Povedal sem ti že, da je Nemec bil mlad in lep. Bil je še skoraj otrok. Naslonil sem se na ograjo mostu in nož mi je padel v vodo. Gnus v želodcu se mi je dvignil s takšno močjo, da se mi je pred očmi zameglilo. Tovariši so me zgrabili za roke in me odvlekli čez most, na drugo stran. Zapletal sem se med njimi kot slepec in bruhal, bruhal . . .» Zabrnel je telefon. Zmago je dvignil slušalko. Oglasil se je samo s «Halč!» Dolgo je samo poslušal, ne da bi kaj rekel v slušalko, nazadnje pa je dejal; «Počakaj me tam. Pridem čez kakih dvajset minut.» Odložil je slušalko, stopil k meni in mi ponudil roko: «Zaključiva najino debato! Nekam me kličejo. Ti pa poslušaj moj nasvet, čeprav morda ni najprimernejši za revolucionarja, kakršna sva midva, ali kakršna bi morala biti. Sveta in našega družbenega reda ne bova spremenila, pa če se še tako zaganjava. V bistvu niti ni tako napačen.’ Le zaletavi ne smemo biti. Naš družbeni red pač preživlja svojo puberteto. V njem igrajo tako idealisti kot špekulanti še preveliko vlogo. Ne bodi tak idealist! Kar pa se tiče špe-kulantstva . . No, bomo videli. Hočeš avtomobil, da te odpelje domov?» «Ne, hvala. Kar peš pojdem. Pa na svidenje, čeprav ne tukaj.» Zaloputnil sem vrata. Zdelo se mi je, da se opotekam. Najbrž sem bil res nekoliko pijan, saj kozarcev popitega žganja nisem štel. Da, pijan sem bil. Toda pijanost mi j® zlezla samo v noge in v srce, ki je otopelo v čudni žalosti. Glava pa mi je bila popolnoma bistra. Spomini so se podili drug za drugim. In vendar bi vse lahko povedal v enem samem stavku. Hipoma mi je spreletelo možgane eno sàmo vprašanje: Ali je vredno? Leta in leta sem bil obseden od misli, da sem se dolžan boriti za ideale. Tudi Tonetu sem bil obljubil, da se bom boril zanje. Veroval sem. Toda zdaj so se mi v srce in misli znova vtihotapili dvomi. Je vse to vredno cene, ki sem J0 plačal? V tem trenutku mi je vsega tega kaj malo mar. Kako lahka je odločitev, če je človek dovolj utrujen ali pijan! Sko-ro ravnodušen sem. Bolščim v praznino, Id je v meni, in me niti ne zanima, ali bo prišlo nekaj odrešilnega, da me dvigne pokonci. Nobene moči ni v meni. Počutim se popolnoma sam, izgubljen v prostoru, ki mu ne vidim konca. Sam sem. Ne vem, kaj je z mano. Poskušam misliti, kar se dà trezno. Toda vse, kar je zunaj mojega bistva, vse okrog mene, ulica, hiše, drevje v parku, vse se je izgubilo in potonilo v poplavi dvomov. Nič drugega ni kot le lažne oblike, ki se nenehno pretvarjajo. Verjetno so pač takšne, kakršne so. Le v meni ni nič stalnega. Zmago ima prav. Tudi Tone je imel prav. Hotel sem do zvezd, a nisem uspel. V meni ni prave svetlobe, ni dovolj luči. Le meteor sem, ki zasije samo za trenutek, nato pa ugasne. Nič stanovitnega, nič zanesljivega ni v meni. Prazni so izgovori na vojno. Vojna leta so le izgovor za mojo nesposobnost Življenjske preizkušnje nisem napravil Le človek sem, in človek je na tem svetu edino bitje, ki mu lastno življenje pomeni problem, katerega mora sam razvozlati. _ . , (Nadaljevanje sledi J ŠPORT SPORT SPORT 29. decembra 1974 V PRIJATELJSKI TEKMI V GENOVI i Celili a z ®bno¥ijeiio reprezentanco I pomlajeni postavi Bolgarije Po zadnjih neuspehih bi morali Italijani le doseči zmaga V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA IZ TRSTA Prvi smučarski tečaj na Kaninu navdušiinaše mlade tekmovalce Borut Deško in Stojan Kuret sta z veseljem vadila otroke Italijanska reprezentanca bo danes v Genovi igrala prijateljsko tekmo proti Bolgariji. Za italijanske nogometrše in za novega trenerja Bernardinija bo to poslednja priložnost za rehabilitacijo italijanske reprezentance, ki je v zadnjih tekmah povsem odpovedala. Po porazu v Zagrebu (1:0) reprezentanco Jugoslavije so Itali jani doživeli drugi spodrsljaj evropskem pokalu proti Nizozemski (1:3). Bernardini je v svojem kratkem obdobju novega zveznega trenerja večkrat menjal reprezentanco, poskusil je celo vrsto taktičnih variant, zamenjal je več nogometašev, skušal je dati ekipi bolj racionalno in dinamično igro. Vse pa je bilo doslej zaman. Italijanska reprezentanca je doslej pokazala običajne hibe predvsem na sredini igrišča in v napadu. _Proti Bolgarom pa bi morali Italijani danes le zmagati, saj bodo gostje nastopili s pomlajeno postavo. Bernardini je za današnje prijateljsko srečanje najavil nasledijo postavo: Zcff, Rocca, Martini, Furino, Zecchini, Santarini, Damiani, Causio, fcSBBBtìsssSft Juiiano ne bo danes igral z italijansko reprezentanco. Tudi Juiiano je torej žrtev Bemardinijevih stalnih menjav Boninsegna, Antognoni, Chiarugi. Rezerve: Albertosi, Roggi, Guerini, Merini, Re Cecconi in Oraziani. Tudi tokrat je torej Bernardini obnovil reprezentanco. Mesto prostega branilca je prevzel Santarini, mesto levega branilca pa Martini, ki je zamenjal Roggi ja. Prvič bodo tudi Italijani igrali kar s tremi pravimi napadalci: Damiani, Boninsegna in Chiarugi. že to dejstvo jasno kaže, da bo Bernardini star-tal na zmago. «Glas iz Brega» športno združenje Breg je svojim zvestim navijačem, simpatizerjem, atletom in nasploh vsem, ki se zanimajo za delovanje društva, pripravilo jetno novoletno presenečenje. Pred novoletnim premorom je namreč društvo izdelalo poseben ciljih tega lista beremo že v uvod-r.cr.i članku: «List naj bi služil predvsem kot medsebojna vez ter neke vrste tribuna raznih aktualnih problemov ter bi na ta način pričal o konkretnem zanimanju in udejstvovanju mladine v Bregu. V njem bomo lahko obravnavali o vseh tistih navidezno drobnih problemih, ki so važni za delovanje, napredovanje in gojitev narodnega čuta vsake slovenske organizacije in o katerih navadni časopisi ne utegnejo ali ne morejo poročati.» List je primerno opremljen z vrsto fotografij, ki na živ način pričajo o velikem razmahu, ki ga je doseglo športno udejstvovanje na tem koščku slovenske zem Ije. V listu pa zasledimo poleg poz drava predsednika ŠD Breg Klab jana tudi daljše prispevke, ki obrav na vajo delovanje nogometne in od bojkarske sekcije, B. Lakovič piše o košarkarjih, zanimivi pa so tudi prispevki o otroški telovadbi, o ša hu in o delovanju na področju re kreacijske telovadbe. Pobudo ŠD Breg lahko z veseljem pozdravimo Upamo pa samo, da ne bo ta osta la le muha enodnevnica, ampak da bodo tej številki sledile druge. Škoda je le, da na osmih straneh, kolikor jih obsega ta prva številka «Glasu iz Brega», ne zasledimo inien urednikov, to je ljudi, ki so prišli do te originalne zamisli. j p. SPDT je letos priredilo več izletov. Na sliki nasmejani obrazi mladih izletnikov v avtobusu ATLETIKA PO VRTOGLAVEM VZPONU 22 m bližnji cilj Fibingerove Oster boj s Sovjetinjo Cižovo Obe atletinji sta dosegli šest metov preko 21 metrov Letos je SPDT res imelo srečno roko tako pri izbiri časa kot kraja svojega smučarskega tečaja. Čeprav je v začetku sezone obetalo, da bo veliko snega, se je kasneje izkazalo, da so problemi s tem v zvezi ravno taki kot prejšnji dve sezoni. Izbira kraja je padla na kaninsko področje (na italijanski strani), da ne bi bili smučarji, predvsem pa tekmovalci prikrajšani treninga v prvem delu sezone. Na tem predelu je sneg že novembra, saj so smučišča pod Prevaio in kočo Gilberti v senci tja do konca februarja meseca. Sneg je zato tudi hiter in suh. Tečaj je bil torej uspešen; zahvaliti se moramo predvsem društvenim sodelavcem, še posebej pa Borutu Dešku in Stojanu Kuretu ki sta z veseljem in ljubeznijo va-j dila otroke. Rezultati so bili vidni, j saj so tudi popolni novinci opravili ! celo progo pod kočo že drugo nedeljo. Tekmovalci (katerih je bilo 13) so letos imeli odličnega trenerja, za katerega je društvo poskrbelo brezplačno. Na programu je bil sproščevalni Uening vzdolž glavne proge do Nevejskega sedla. Slalom pa je bil na programu na Krvavcu v tednu od 22. do 29. de cembra, kjer se je letos zbralo 22 najboljših tržaških smučarjev. S. M. SNEŽNE *£* RAZMERE ^ Občni zbor PD Koper Letošnji svetovni rekord v metu krogle po Heleni Fibingerovi je prišel pričakovano, pomenil pa je vseeno velik premik v atletiki, kjer je bila krogla z majhno izjemo že nekaj desetletij domena sovjetskih metalk. Zadnja predstavnica SZ Nadježda Čižova je sicer res izgubila svetovni rekord, malo prej pa,,je gladko premagala na evropskem'prvenstvu nevarno metalko ČSSR. Atletska pot Helene Fibingerove je začela pri 15. letu (1964)-,'ko je 3-kg kroglo dosegla 8,30 m, prvi rezultat s članskim orodjem pa je dve leti mlajši in je že pomenil nekaj: 13,61 m. Fibingerova je bila že velika nada. Njen napredek je bil nato do leta 1971 normalen, tedaj pa je tudi Fibingerova po vsej verjetnosti zapadla skušnjavi anabolikov in krogla je letela vse dlje. V enem samem letu je napredovala za dobra dva metra in pol, nato za poldrugi meter in letos skoraj za en meter. Čižovo je Fibingerova srečala letos dvakrat. Rezultat dvoboja je skem evropskem prvenstvu izenačila | Fibingerove za 10 najboljših metov z važnejšo zmago v Rimu. Fibinge- i pa znaša 21,053 m proti 21,023 m rod pripada pa zadoščenje, da je Čižove. poleg svetovnega rekorda prevzela vodstvo tudi na posebni lestvici 10 najboljših metov, ki izgleda taka: Helena Fibingerova 21,57 21.9.74 21,30 15.9.74 21,18 14.6.74 21,13 24.9.74 21,03 1.6.74 21,02 25.8.74 20,91 Al 1 LA ~ 15.8.74 20,34 29.6.74 20,80 2.9.73 20,75 9.3.74 20,75 27.7.74 Nadježda Čižova 21,45 29.9.73 21,22 6.7.74 21,20 23.8.73 21,14 23.7.74 21.04 10.8.74 21,03 7.9.72 20,82 20.8.73 20,78 21.6.74 20,78 2.9.74 20,77 6.9.74 Obe metalki sta torej po 6-krat presegli mejo 21 metrov, povpreček je namicv, ui.uoi>vu rz-vacicrn/ puocucu cuo uvcmiat. ltCZ,LUbCU/ UVUUUja Jt list z naslovom: «Glas iz Brega». O 11:1. Sovjetinja je poraz na dvoran Iiiiiiiiii mi mi mi Hlinili m um im n um iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii,11111,11« SV! il INČEMA! STENMARK S SVOJIMI SENZACIONALNIMI ZMAGAMI Na smučeh znamke ELAN do 1. mesta Smučarska tekmovanja so že zdavnaj prenehala biti samo športna, tekmovalna prireditev. Danes predstavlja «beli cirkus» tudi izredno reklamno akcijo, saj tekmovalci istočasno, ko se bore proti času, zastopajo tudi interese raznih tovarn, ki izdelujejo smučarsko opremo, zlasti smuči. Tako n.pr. švedski alpski smučar Ingemar Stenmark tekmuje izključno na smučeh, ki jih izdeluje jugoslovanska tovarna ELAN. Pred začetkom sezone je bil to skoraj neznan tekmovalec, toda ko je že v prvih svojih nastopih odnesel nekaj senzacionalnih zmag, je zbudil pozornost vseh strokovnjakov, obenem pa je seveda «uradno» potrdil, da je mogoče tudi na smučeh znamke ELAN dosegati rezultate svetovne vrednosti. Na sliki: najboljši udeleženci tekmovanja v italijanskem zimskem letovišču Madonna di Campiglio na odru zmagovalcev: v sredini je Šved Stenmark (ki nastopa na smučeh znane slovenske tovarne ELAN iz Begunj na Gorenjskem), na ostalih mestih pa sta italijanska tekmovalca De Chiesa (2.) in Radici (3.). O Fibingerovi menijo, da bo njen naslednji cilj 22 metrov, za Sovjetinjo pa bi bilo prezgodaj reči, da se je že odpovedala vodilnemu mestu, saj je kar 5 njenih najboljših metov (od tega 3 preko 21 m) iz letošje sezone. k.b. NOGOMET . ' V MLADINSKIH LIGAH Dva poraza Primorja 0:4 MLADINCI Primorje - Cremcaffè (0:1) PRIMORJE: Purič, Čok, Žaro, Kapun, Kralj, Persi, Claudio, Albi, Milic, Schilleo. CREMCAFFÈ: Carli, Costagliola, Consoni, Puzzer, Bartoli, Andreutti, Bertoni, Santalisa, Zacchigna, Mar-zocca, Sulich. Strelci: v 10. min. p.p. Santalesa, v 12. min. d.p. Bertoni, v 21. min. Marzocca, v 30. min. Bertoni. Brez poškodovanega Trobca in kaznovanega Verše mladinska ekipa Primorja ni mogla računati na kaj več. Mesto prostega branilca je tokrat prevzel Kapun, ki je bil nedvomno najboljši med Prosečani, vlogo desnega branilca pa Žaro. Poleg tega so Prosečani nastopili v desetih in ves drugi polčas igrali v devetih (brez poškodovanega Al-bija). NARAŠČAJNIKI L.. S. Marco — Primorje 3:0 (1:0) LIBERTAS SAN MARCO: Villalta, Appollonio, E. Marchesan, Matassi, Biasi, Volari, L. Marchesan, Stradi, Goni, Colliè, Ciglia. PRIMORJE: Bresciani, Rupel, Majcen, Bezin, Ciullini, Adamič, Guštin, Štoka, Terčič, Puntar. Strelci: v 20. min. p.p. Collié, v 24. in 28. min. d.p. Goni. Tudi v zadnji tekmi naraščajniške-ga prvenstva je bila proseška nara-ščajniška ekipa poražena. Po nedeljskem remiju z Vesno smo pričakovali od naših naraščajnikov kaj več. Toda odsotnost nekaterih nogometašev je doprinesla, da je moralo pro-seško moštvo nastopiti v desetih. Zato so Prosečani stopili na igrišče z namenom, da odnesejo vsaj točko in ubrali so obrambno taktiko. Že od vsega začetka zaradi učinkovitosti napadalne i rste in sredine igrišča je bila obramba skoraj vedno pod stalnim pritiskom. Padli so kar trije goli. Izkazal se je le Guštin, ki pa je bil preveč osamljen in ni dobil podaj veznih igralcev. H.V. V torek, 17. t.m., je obalno planinsko društvo Koper proslavljalo 25-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je prirerilo svečani občni zbor, ki se je vršil v skupščinski dvorani v Kopru. Med povabljenimi gosti so bili predstavniki raznih organizacij, med drugimi Planinske zveze Slovenije, planinskih društev Sežane, Ilirske Bistrice, Tomos?, iz Izole, Celovca in Trsta, ter predstavnik za Zvezo primorskih planinskih društev iz Tolmina. Pred svečanim občnim zborom se je vršil kratek kulturni spored z raznimi recitacijami ter otroškim in moškim pevskim zborom. Za novega predsednika je bil potrjen Lovrečič Vinko, ki bo predsedoval 19 odbornikom. Na proslavi so podelili značke in diplome PlEninske zveze Slovenije zaslužnim dolgoletnim članom ter mladincem, ki so obiskovali planinsko šolo. Sledilo je zanimivo predavanje Aleša Kunaverja o dveh pristopih, zadnjih slovenskih odprav v Himalajo in sicer: na Makalu in Anapurno IV. Po končanem programu je društvo priredilo gostom svečano planinsko večerjo. Obalno planinsko društvo v Kopru je bilo ustanovljeno na pobudo pok. Zorka Jelinčiča najprej ket podružnica tržaškega planinskega društva, šele pozneje se je razvilo v samostojno društvo. Z. T. TRBIŽ 0 cm VIŠARJE 40 cm NEVEJSKO SEDLO 10 cm KOČA GILBERTI 95 cm SAPPADA 25-30 cm SEDLO PRAMOLO 30 cm RAVASCLETTO 0 cm PIANCAVALLO 0 cm NEVEGAL 0 cm KRANJSKA GORA 3-25 cm VELIKA PLANINA 5-20 cm KRVAVEC 5-20 cm ČRNI VRH 0 cm KOMNA 25 cm GOLTE 5 cm KANIN 40-260 cm VOGEL 50 cm POHORJE 25 cm LJUBELJ 0 cm BLED 0 cm ZELENICA 10 cm ZATRNIK 0 cm ZAPLANA 0 cm OBVESTILO ŠD Primorje vabi svoje člane in simpatizerje na družabni večer, ki bo v ponedeljek, 30. t.m. ob 21. uri v novih prostorih športnega krožka. Borovi košarkarji bodo danes gostovali v Postojni, kjer bodo nastopili na mednarodnem turnirju, ki ga prireja KK Postojna. Na sliki borovec Egon Guštin v napadu niiniiiiiiiniiiniuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiHiimiiiiHHiiiiniiiiiiniiiHiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiin V okviru II. kroga šahovske in-ter lige so šahisti Slovenskega primorja in Furlanije - Julijske krajine odigrali vrsto zanimivih partij. Tokrat komentiram partijo, katero sem odigral na prvi deski v dvoboju I-DRIJA — MONFALCONE z mojster-skim kandidatom Gasserjem. Partija ima posebno zanimiv zaključni razplet, kateri se le redko pojavi v šahovski praksi. Interliga GORICA 1974 KOVAČ — GASSER Pirčeva obramba 1. e4 Sf6 2. Sc3 Nisem želel kritično varianto Alje-hinove obrambe, ki nastane po: 2. e5 Sd5 3. d4 d6 4. Sf3 ali 4. c4 Sb6 5. f4. Izbral sem,, ^tcpopipejše ^nadaljevanje, da presenetim nasprotnika. 2. .. ,d6 Teoiija priporoča 2. . . .d5 3. ed5 Sd5: 4. Lc4 ^fljalo. prednostjo belega. Tako pa je nastala Pirčeva obramba, proti kateri kot beli zelo rad igram. 3. d4 g6 4. Lc4 c6 5. De2 Lg7 6. e5 de5 Poznal sem nadaljevanje 6. . . .Sd5 7. Ld2 O—O 8. Lb3 a5 9. a4 de5 10. de5 Sa6 11. Sf3 Sc5 12. Ld5: cd5 13. Le3 Se4 14. Ld4 Sc3: 15. Lc3: b6 16. Dd2 La6 17. h4! z napadom belega TAN -SMISLOV Petropolis 1973. PRIMORSKI ŠAHISTI V REPUBLIŠKI LIGI črni se ne spušča v varianto. 14. i . . .Db6+ 15. Khl Db2: 16. Lb3 in beli ima za kmeta iniciativo. Priprava akcije na d liniji pa omogoča belemu I v nedeljo so pričeli tekmovati IS^KhlVadS?- ^ najb0ljSa meSta' X L. in 2. republiški ligi. Gasser mi je pripravil presenečenje. Podvojil je trdnjavi in po nadaljevanju: 16. Sc5 je odigral 16. .. .Sf4:? 17. Tf4: Seveda ne 17. Lf4: Lc4: 18. Dc4: Tdl: 19. Df7:+ Kh8 in črni zmaga. 17. .. .Lc4: 18. Dc4:! Odločil sem se. da vmem figuro, obenem pa sem videl izredno lepo o-sempotezo kombinacijo, ki mi je zagotavljala zmago. 18. . . .Td2: J9. Df7:+ Kli8 20. Td2: Td2: 21 ; 018: + ! žrtva dame za dve figuri odloči partijo. 21. »,.Lf8: 22. Tf8:+ Kg7 23. Sce6+ KhG Mnogi, ki so gledali partijo, so mislili, da se je napad belega zaustavil. Videli so, da ne smem vzeti dame, ker sem matiran na prvi vrsti. No jaz sem videl bolj daleč. 24. S17 + Kh5 25. g4+!! To je poanta kombinacije. Kralj je dobil izhod na g2 in sedaj lahko vzamem damo in ostanem z dvema skakačema močnejši. 25. 7. de5 Sd5 8. Ld2 Le6 9. Tdl Dc71 . . .Kg4: 26. Sc7: Tc2: 27. Sli6-f Kh5 10. f4 0—0 11. Se4! S tega polja skakač kontrolira oba krila na šahovnici. 11. . . .Sd7 12. Sf3 Tfd8 13. Sfg5 Sf8 14. 0-0 Td7 28. Sg8 Sedaj pada še e kmet in črni je u-videl, da je vsak odpor odveč, zato se je vdal. Komentar: SILVO KOVAČ V prvi ligi tekmujeta tudi dva primorska predstavnika, šahisti «Nanosa» iz Postojne so se doma srečali z Jesenicami, šahisti Kopra pa so gostovali v Stožicah. V 2. republiški šahovski ligi pa so šahisti «Rudarja» iz Idrije odigrali v klubu mladih v Idriji dvoboj prvega kola s šahisti Črnomlja. Čeprav so idrijski šahisti nastopili brez svojega najboljšega igralca mojstrskega kandidata Vinkota Cudermana, so številni ljubitelji šahovske igre v Idriji pričakovali zmago domačih šahistov. Že po dveh urah igranja so gosti povedli z 2:1 in kazalo je na pravo katastrofo domačih šahistov. Najprej je mladinec Primožič znižal rezultat in izredna borbenost članov na prvih šestih deskah je pripomogla, da so Kovač, Bevk in Šemrl izenačili na 4:4. V časovni stiski je Makuc dosegel pomembno zmago in povedel domače v vodstvo. Ko je že kazalo, da bo Cr-nobrnja z lahkoto remiziral in domačim zagotovil zmago je po nepotrebnem izvedel nekorektno kombinacijo in izgubil. Tako se je srečanje končalo neodločeno 5:5. Pošamezni rezultati ŠK «RUDAR» Idrija — ŠK ČRNOMELJ S. Kovač ŠPORTNA ZNAMKAH mn-H-m NIGER Znamki iz prvih serij, izdani ob priliki afriških športnih iger v Dakarju in Abidjanu AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1974 Naše bralce opozarjamo, da bo špoitno uredništvo PD tudi letos razpisalo tradicionalno anketo «Športnik leta 1974». Vse podrobnosti v zvezi s to anketo bodo objavljene v novoletni številki našega dnevnika, v kateri bomo priobčili tudi glasovnico, s katero bodo lahko bralci glasovali za tri najboljše zamejske slovenske športnike. Med tistimi, ki bodo poslali glasovnico, bomo izžrebali vrsto lepih knjižnih nagrad. PlI IBllUUf Dl, N1CIR I krat so izšle štiri znamke, ki nam predstavljajo tek, tek čez zapreke ter skoke v višino in daljavo. Leta i 1973 pa je izšla serija štirih znamk za druge vseafriške igre, ki so bile v Lagosu. Motivi so skoro isti kot pri prvi seriji; prikazane športne panoge pa skok s palico, košarka, boks in nogomet. Leta 1973 sta izšli dve znamki za teke s kamelami in konji, ki so na afriški celini priljubljen šport. Poleg teh so izšle še štiri znamke s prikazi raznih pasem dirkalnih konjev. Ostale serije, ki so v tej državi izšle, pa so tiskali ob priliki raznih mednarodnih važnih športnih dogodkov. Prvi je bil na vrsti pokal Rimet s serijo treh znamk leta 1966: dribling, poseg vratarja in napadalčev strel. Za zimske o-limpijske igre v Grenoblu so izšle kar štiri znamke s prikazi krajev, kjer se je odvijala prireditev. Za svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki so izšle tri znamke z enakim motivom: na levi strani znamke je malik, v sredini velika črka R in nogometaš z žogo. Končno je lani izšla še znamka za znani šahovski dvoboj veljaven za svetovni naslov med Fischerjem in Spas-skijem. Bogatejša je zbirka znamk za letalsko pošto, ki so izšle samo ob priliki znanih svetovnih športnih dogodkov. Leta 1970 je bilo v Ljubljani na sporedu svetovno prvenstvo Sedanja samostojna republika je nekdanja francoska kolonija, ki je doživela že več sprememb v administraciji. To ozemlje je bilo namreč dalj časa pod Sebegambijo, kasneje pa še v državi Senegal. Leta 1921 so ustanovili samostojno ozemlje, kjer so tudi izšle prve tri znamke. Znamke s športno tematiko pa so začeli tiskati šele v novi samostojni republiki. Prve tri serije, ki so izšle v letih 1962, 1963 in 1965 so bile namenjene a- . . . . ,.. .T ... friškim športnim dogodkom. Tako X °r0°ni .,ova™)!' stlnb znam-je prva serija posvečena športnim | Xa“. 50 prikazane vaje na bradlji, igram v Abidjanu. Na treh znamkah so prikazane športne panoge kot boks in kolesarstvo (15 f), metanje diska in nogomet (25 f) ter tek, metanje diska in skok v višino (85 f). Prikazane figure nas spominjajo na staroafriško primitivno umetnost. Druga serija je izšla ob priliki športnih iger prijateljstva, ki so bile na sporedu v Dakarju: tudi to serijo sestavljajo tri znamke: plavanje (15 f), tek (45 f) in odbojka (45 f). V Brazavillu pa so bile na sporedu vseafriške igre. Ta- konju. obročih in še preskok konja. Pozornost poštne uprave so večkrat pritegnile olimpijske igre. Leta 1964 so za Tokio izšle štiri BIDE TOKYO 1954li 50-letnica zimske olimpiade, dogodka, katerega se ni spomnila še nobena «smučarska» država znamke in blok. Med temi znamkami je zanimiva tista, ki je posvečena vaterpolu. Tudi za Mehiko so leta 1968 izšle štiri znamke in blok. Tokrat so bili na vrsti sabljanje, dviganje uteži, skoki v vodo in konjski športi. Leta 1971 so najprej izšle tri znamke ob priliki 75. obletnice prvih olimpijskih iger modeme dobe. Na REPUOUOUDUniG« REPUBLIC3UE DU NIGER Olimpiada v Tokiu: vaterpolo, dokaj redka tema na športnih znamkah Lep prikaz šahovskih figur ob priliki 21. olimpiade v Nici dveh znamkah sta prikazana metalec diska in baron Pierre de Coubertain, na tretji pa alegorija, ki predstavlja bratstvo med atleti. Istega leta je izšla tudi prva znamka za igre v Miinchnu: nad mavrico, ki seče znamko, stojijo o-limpijski krogi in napis «Munich». Za zimske igre v Sappom sta izšli dve znamki in blok: na prvi znamki je japonski tempelj, na drugi pa bakla in olimpijski krogi, ki so spremenjeni v razne oblike snežnih kristalov. Za igre v Miinchnu sta med leti 1972 in 1974 izšli še dve seriji. Prvo sestavljajo štiri znamke in blok (boks, skok v višino, nogomet, maratonski tek), druga pa je posvečena štirim zmagovalcem zgoraj omenjenih panog. Pravzaprav so to le prejšnje znamke s pretiskom «Correa» (boks), «Sanejev» (troskok), «Poljska» (nogomet in «Shorter» (maraton). Ob 50-letnici zimskih iger je izšla znamka za 200 Fr., ki je zelo zanimiva predvsem zaradi svoje trapezaste oblike, kar je za znamke dedca) redko. Letos sta izšli dve športni seriji. Prvo sestavljajo tri znamke in blok in je posvečena svetovnemu nogometnemu pokalu v Miinchnu. Prikazuje nam nogometaše in žogo. izdelava pa zelo spominja na uradni grb prvenstva. Druga serija pa je izšla ob priliki šahovske olimpiade v Nici. Na dveh znamkah sta prikazana stilizirana kralj in konj. Na koncu bi omenili še serijo iz leta 1969, ki nas spominja na križarjenje po Afriki, ki je bilo od leta 1924 do 1925. Tak podvig je bil za tiste čase res izreden. Na eni znamki je slavni avtomobil znamke citroen ter mapa tega svojevrstnega rallyja, na drugi so pa razne afriške panorame: puščava in kamele, hribi in tipična afriška vas. Na splošno bi dosedanjo športno zbirko te države povsem pozitivno ocenili. Hvale vredno je predvsem dejstvo, da je skušala poštna uprava prikazati čimveč športnih panog in ne samo najpopularnejše, kot je na primer nogomet, ampak tudi orodno telovadbo in maratonski tek. Letošnja priljubljena tema: svetoT-no nogometno prvenstvo Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 29. decembra 1974 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v visim enega stolpra trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst NOVI ODNOSI MED DRŽAVAMI LATINSKOAMERIŠKE CELINE Venezuela in Kolumbija bosta v kratkem navezali diplomatske odnose s Kubo Echeverria kmalu na obisku v Havani - Washington vztraja v politiki gospodarskega izsiljevanja Latinske Amerike Ozadje «Dnevnika XX. kongresa» Kritična ocena Vidalijeve knjige v glasilu Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije O najnovejši knjigi Vittoria Vidalija «Dnevnik XX. kongresa» smo v našem dnevniku že objavili nekatere kritične pripombe izpod peresa našega sodelavca Srečka Vilhatja. Tokrat povzemamo oceno, ki jo je o tej knjigi objavilo glasilo Zveze komunistov Jugoslavije in ZK Slovenije «Komunist» v št. 51 z dne 23. decembra t. I. pod naslovom Kakšna je «kritika brez strahu» in s podnaslovom Knjiga ki bi želela biti «politična oporoka». Stalinistično obdobje je v med- Deželno srečanje emigrantov v Vidnu (Nadaljevanje s 1. strani) tov iz Italije, zlasti v Zahodni Nemčiji, kjer je trenutno 30.000 brezposelnih emigrantov, in v Švici, od koder se je v teh dneh vrnilo 40.000 emigrantov, katerim niso podaljšali dovoljenja za delo za prihodnje leto. Ko je dejal, da gospodarska kriza nikakor ne sme biti prevržena na breme delavskega razreda je tudi poudaril, da je treba nadalje razvijati resnični demokratični preokret v državi in zatreti fašistično nasilje in njegove prevratniške naklepe. Glede emigracije iz Furlanije - Julijske krajine pa je Dassi poudaril, da bi morali poznati točen obseg in značilnosti tega poraznega pojava. Po površnih cenitvah je od 80.000 do 90.000 emigrantov iz naše dežele, ki bi želeli vrniti se na svoje domove. Za njim je spregovoril predstavnik sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL deželni svetovalec Arturo Calabria, ki je poudaril predvsem potrebo po novi, drugačni gospodarski politiki, ki bo rešila tako probleme domačih delavcev kot probleme emigrantov. Poudaril je tudi porebo po priznanju in rešitvi vprašanj slovenske narodnostne skupnosti tudi v Videnški pokrajini, potrebo, ki je nakazana tudi v skupni platformi zahtev imagrantskih organizacij. «Naša prisotnost tukaj» — je končal Calabria — «ne pomeni samo naše solidarnosti, ampak okrepitev skupnega boja vseh delovnih ljudi v deželi in v tujini.» Za Calabrio je spregovoril še deželni odbornik za emigracijo Dal Mas, ki je v svojem razmeroma dolgem posegu v bistvu branil delovanje deželne uprave in na široko navajal razne statistične podatke. Med drugim je Dal Mas dejal. da so razni ukrepi dežele v korist emigrantov in njihovih družin omogočili do sredine decembra povratek 12.435 emigrantov in članov njihovih družin iz evropskih držav in 5.376 emigrantov in članov družin iz izvenevropskih držav. Nato se je razvila široka diskusija. v katero so posegli številni drugi predstavniki emigrantskih družbenih in političnih organizacij. Med drugimi so posegli v diskusijo tudi nekateri člani Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. prvi med njimi predsednik Marko Petrig, ki je poleg splošnih problemov emigracije obravnaval tudi specifična vprašanja beneških slovenskih izseljencev, predvsem pa zahtevo po priznanju slovenske narodnostne skupnosti v Videnški pokrajini. O diskusiji bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh, prav tako tudi o končni resoluciji, ki so jo udeleženci srečanja sprejeli. SOLUN, 28. — V nadaljevanju balkanskega prvenstva v moški košarki v Solunu je Jugoslavija slavila že drugo zmago. Tokrat je premagala Romunijo z 82:65. Romuni so nudili Jugoslovanom dober odpor v obrambi. # # # V 2. jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi so dosegli včeraj take izide: Željezničar Karlovac - Maribor 104:79 Istragradjevno Pulj - Rudar Trbovlje 67:82 V ženski prvi ligi: Industromontaža Zagreb -Olimpia 95:47 ROKOMET NA TURNIRJU V TUNIZIJI Nepričakovan poraz Jugoslavije s ČSSR BEOGRAD, 28. — Jugoslovanski rokometaši so danes v prvi tekmi na tretjem mednarodnem rokometnem turnirju v Tunisu doživeli s Čehoslovaki nepričakovan, toda zaslužen poraz. Tekma se je končala po odlični igri Čehoslovakov v 2. polčasu, ko so zaporedoma dosegli pet golov in vodili s 6 goli razlike, z zmago češkoslovaške 21:18 (10:11). V prvi tekmi je Romunija premagala Tunizijo s 16:14 (10:8). Urbančičeva najboljša športnica Slovenije Združenje slovenskih športnih Časnikarjev je v svoji tradicionalni anketi, v kateri so sodelovali vsi slovenski športni časnikarji, razglasilo najboljše slovenske športnike in športnice. Najboljša športnica leta 1974 je Nataša Urbančič, članica celjskega Kladivarja, ki je na evropskem prvenstvu v Rimu osvojila 3. mesto v metu kopja, najboljši športnik Slovenije pa Vinko Jelovac, košarkar Olimpije. Najboljše moštvo v letu 1974 je peta jugoslovanska himalajska odprava, ki je v tem le- KARAKAS, 28. — V skladu s sklepom, ki je bil sprejet po zasedanju organizacije ameriških držav (OAD) v Quitu, je venezuelska vlada začela na sedežu OZN v New Yorku pogajanja s Havano za obnovitev diplomatskih odnosov med državama. Kot je znano so države, ki so v Quitu glasovale za odpravo gospodarskih sankcij proti Kubi, sklenile, da vzpostavijo diplomatske odnose s Havano, čeprav se OAD ni odločila za odpravo «varnostnega pasu» okrog karaibske republike. Vzporedno z venezuelsko je tudi kolumbijska vlada začela pogajanja za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kubo. Zunanji minister In-dalecio Lievano je na nedavni tiskovni konferenci poudaril, da bo njegova vlada v kratkem, verjetno že prihodnji mesec obnovila odnose s Havano. Zadevni odlok bo kolumbijski predsednik Michelsen podpisal, takoj ko bo preučil zaključno poročilo posebne komisije za kubansko vprašanje. Ni pa dvoma, da bosta Kuba in Kolumbija v kratkem navezali cliplomatske stike, saj je Lievano večkrat javno poudaril, da so gospodarske in politične sankcije proti Havani anahionistične Varnostni pas okrog Kube, ki so ga ZDA pred desetimi leti vsilile Latinski Ameriki in ki so ga najbolj reakcionarni ameriški režimi ponovno izsilili na izredni konferenci OAD v Quitu, razpada Južnoameriške države se zavedajo, da pomeni vzpostavitev diplomatskih in gospodarskih odnosov s Kubo prvi korak na poti osvobajanja in samostojnega nastopa celine, istočasno pa pomeni tudi zahtevo po novem odnosu z mogočnim severnim zaveznikom. V ta okvir spada tudi napovedan obisk na Kubi mehiškega predsednika Echeverrie. ki je prvi latinskoameriški državnik, ki pride na uradni obisk v Havano. Ni naključje, da se je za to pot prvi odločil Echeverria, saj je Mehika edina država, ki se pred desetimi leti ni uklonila diktatu Washingto-na in je ohranila odnose s Havano. Vse kaže pa, da v Washingtonu novega vzdušja, ki preveva latinskoameriško celino, kot poudarja v današnjem uvodniku ugledni new-yorški list «New York Times», niso ali nočejo dojeti. List se nanaša na polemiko med Kanado in Kubo, ki je izbruhnila ob vprašanju trgovinskih odnosov s Kubo. Kanadska po- tu kar množično osvojila 7.902 m visoki Kangbačen. NOGOMET PO URADNEM SPOROČILU Argentina organizator SP 1978 BUENOS AIRES, 28. — Tajništvo za šport argentinske vlade je danes uradno potrdilo, da bo Argentina organizirala prihodnje nogometno prvenstvo leta 1978. S to izjavo skuša Argentina pobiti glasove, da prihodnje prvenstvo ne bo v Argentini, zaradi vrste težav, vštevši notranjepolitični položaj. Argentinska nogometna zveza bo čez mesec predložila mednarodni nogometni zvezi podrobno poročilo o pripravah za svetovno prvenstvo, ki ga bo mednarodna nogometna zveza proučila na svojem prihodnjem sestanku v Ziirichu, v začetku februarja. Vesna premagala Ljubljančane V prijateljskem nogometnem srečanju v Križu je včeraj domača Vesna nepričakovano premagala ljubljanski Mercator z 2:1. družnica večnacionalne kalifornijske družbe «Liton» je podpisala pogodbo za izvoz za pol milijona dolarjev pisarniškega materiala v Havano, matična družba pa je na zahtevo «State Denartmenta» prepovedala kupčijo. Nezaslišano vmešavanje Washingtona v kanadske zadeve je izzvalo oster protest Ottawe, kar je še poslabšalo že itak napete odnose med državama. «New York Times» ocenjuje kot «slepo» politiko ameriških voditeljev, ki vztrajajo pri strogem izvajanju gospodarskih sankcij proti Kubi. čeprav se je v Quitu 12 držav izreklo za ukinitev blokade, čeprav je sedem držav vzpostavilo diplomatske odnose s Havano, štiri pa so na tem, da to storijo. «Nesmisel — poudarja ugledni list — je v tem. da ta politika škodi interesom ameriške industrije, istočasno pa v imenu neke anahronistične načelnosti zaostrujemo odnose s Kanado in nekaterimi državami latinskoameriške celine.» Posledica nadutost: Washingtona v odnosih z Latinsko Ameriko je tudi spor z venezuelsko vlado. Kon-tingentni vzrok krize je bilo imenovanje novega veleposlanika ZDA v Karakasu, ker je Ford imenoval na to mesto podtajnika pri «State Departmentu» Barryja Shalaudema-na. Ta je v Latinski Ameriki znan kot «izvedenec za umazane operacije». Shalaudeman je bii imenovan za veleposlanika, ker je bil Washington prisiljen odpoklicati dosedanjega ambasadorja McKlintocka. Le-tega so namreč v venezuelskem parlamentu javno obtožili, da zastopa interese severnoameriških večnacionalnih petrolejskih družb, ki so zagnale ostro kampanjo proti predsedniku Carlosu Andreasu Peresu. Njegova «krivda» je, da je za prihodnje leto napovedal podržavljenje vseh petrolejskih družb, ki delujejo v Venezueli. Zaskrbljenost venezuelske vlade ob imenovanju Shalaudemana ni izvita iz trte, saj je prav on vodil «pomiritev» dominikanske republike, ko so ameriški «marins» nasilno strmoglavili napredno vlado polkovnika Caamana Dena. Shalaudeman je bil za časa vlade Salvadorja Allendeja prvi tajnik ameriškega veleposlaništva v Čilu in je bil tesno povezan z reakcionarnimi vojaškimi krogi, ki so septembra lani strmoglavili demokratično vlado «Unitad popular». Razumljivo je torej, da v venezuelskih političnih krogih ocenjujejo Fordovo potezo kot grobo provokacijo naperjeno proti predsedniku Perezu. Ta se je v pičlem letu predsednikovanja zameril Washingtonu kot vnet zagovornik samostojnosti in neodvisnosti Latinske Amerike, predvsem pa pravice vsake države, da suvereno razpolaga s svojim naravnim bogastvom. Peres, ki je bil tudi med pobudniki za sklicanje izredne konference OAD v Quitu, je skupaj s predsedniki Ekvadorja, Peruja in Mehike včeraj odločno protestiral proti novemu trgovinskemu zakonu ZDA. Zakon je ocenil kot diskriminacije do omenjenih držav in kot izraz gospodarskega nasilja razvitih držav do neuvrščenih. Po novem zakonu sta Venezuela in Peru zgubila status privilegiranega trgovinskega partnerja, ker sta članici zveze držav izvoznic nafte. BEOGRAD, 28. — Glavna igralka Jugoslovanskega dramskega gledališča Maja Dimitrijevič bo odpotovala na večdnevno potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer bo 7. januarja nastopila v Moskvi. Maja Dimitrijevič je že znana sovjetski publiki, ko je pred nekaj leti nastopila v raznih mestih. To pot bo igralka nastopila pred moskovskim občinstvom z monodramo «Ljudski glas». Pozneje bo gostovala tudi v Leningradu in Tbilisu. 42 rudarjev umrlo v nesreči v Lievinu PARIZ, 28. — V rudarski nesreči v Lievinu, do katere je prišlo včeraj zjutraj pri eksploziji plina v rudniku, je po najnovejših podatkih izgubilo življenje 42 rudarjev, medtem ko jih je 5 težko poškodovanih. Dokončno število žrtev se m znano, ker se raziskovalna dela na- daljujejo v rovu 3, kjer je prišlo do prve eksplozije in v sosednem rovu 60 metrov dalje, kjer je prišlo do druge eksplozije. Po vsej Franciji so organizirali akcijo solidarnosti za pomoč žrtvam te največje povojne rudarske nesreče. Komisija strokovnjakov še vedno ni dala odgovora o vzrokih nesreče. V Franciji se je najtežja rudarska nesreča pripetila leta 1906, ko je pri eksploziji plina izgubilo življenje 1.160 rudarjev. Po tej nesreči ni bilo več težjih nesreč, ker so bili v rudnikih podvzeti boljši zaščitni ukrepi. KOPER, 28. — Slovenska obala bo kmalu dobila samoupravno interesno skupnost za varstvo morja, čistoča morja je namreč zmeraj bolj žgoč problem, o, katerem se sicer mnogo govori, rezultati pa so minimalni, deloma tudi zaradi pomanjkanja sredstev. Nova skupnost naj bi predvsem učinkoviteje ukrepala, kar zadeva spuščanje nafte v morje in urejanja kanalizacij. Njena naloga bo tudi pripraviti razvojne programe, v katerih bi upoštevali najnovejše znanstvene dosežke pri zavarovanju čistoče morja. USTANOVNE SKUPŠČINE SIS ITALIJANSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI KOPER, 28. — Na sedežih Skup nosti Italijanov v Kopru, Izoli in Piranu so bde ustanovne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanja in kulturo pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti. Vsaka delegacija je izvolila vodjo in delegate, ki bodo imeli v teh samoupravnih interesnih skupnostih 21 mest. Na skupščinah so tudi obravnavali in sprejeli samoupravne sporazume, ki u-rejajo vlogo in naloge skupnosti in njenih organov. Izvolili so tudi predsednike in podpredsednike ter izvršne in nadzorne organe skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. SPORAZUM O USTANOVITVI OBALNE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI KOPER, 28. — Pooblaščeni delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti obalnega območja so danes v Kopru podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi obalne samoupravne stanovanjske skupnosti. Na samem zboru niso dali k sporazumu bistvenih pripomb, sprejeli pa so tiste predloge, ki so jih v pismeni obleki posredovale med javno razpravo v zadnjih treh mesecih nekatere delovne in družbeno - politične organizacije ter ustanove, med njimi medobčinski zavod za spomeniško varstvo v Piranu, ki je predlagal, naj bi stanovanjska narodnem komunističnem gibanju povzročilo tako globoke posledice, da se kažejo tudi v današnjih retrospektivah. Tak retrospektivni pogled daje tudi knjiga veterana KR Italije Vittoria Vidalija, ki v svojem nedavno izdanem «Dnevniku XX. kongresa» zapisuje svoje doživljanje v dobi destalinizacije 1956-1957 kakor tudi današnja razmišljanja. Zagotovo bi mogli marsikaj povedati o tej knjigi kot zgodovinsko - spominskem delu, vendar bomo na tem mestu komentirali urejevanje kanalizacije skupnost posvetila še posebno skrb zaščiti kulturnih spomenikov. Ob koncu so delegati sprejeli še sklep o izvozi''vi delegatov v tri samoupravne enote pri stanovanjski skupnosti, in sicer: v zbore e-note za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, za gradnjo novih stanovanj ter enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. • * * KOPER, 28. — V prostorih koprske bolnišnice so odprli razstavo del otrok iz šestih južnoprimorskih občin na temo «Nova bolnišnica na slovenski obali». Otroci so poslali 130 risb, sicer otroško zasnovanih, vendar z močnim občutkom do problemov, ki tarejo obalno zdravstvo. L. O. ADIS ABEBA, 28. — Pokol, ki mu ne vedo krivca: tako bi lahko vsaj po dosedanjih vesteh iz eritrejskega glavnega mesta Asmare ocenili vest, da je bilo v zadnjih dneh 50 študentov zadavljenih s klavirskimi strunami. Kdo so morilci? V krogih eritrejskega osvobodilnega gibanja, v katerem je bila baje večina umorjenih študentov povezana, neposredno dolžijo vojaški režim odgovornosti pokola. Generalni tajnik osvobodilnega gibanja Sabbi je obtožil vojaško vlado. da hoče nadaljevati strogo represivno politiko cesarja Haileja Se-lasjeja. Po strmoglavljenju cesarja je osvobodilno gibanje upalo, da bo napetost v Eritreji postopno upadla in da bo našlo sporazum z novim režimom. A ta — je zaključil voditelj osvobodilnega gibanja — je še slabši od prejšnjega. Povsem različno je sporočilo etiopsko vlade, ki dolži pokolov in neredov v Asmari mračne sile, ki naj bi bile v službi tujih imperializmov. Do tu pojasnila osvobodilnega gibanja in vlade. O skrivnostnih morilcih ni bilo doslej mogoče izvedeti nič točnejšega. Med raznimi domnevami, ki se širijo v teh dneh je tudi ta, da so za pokol odgovorni samo njene aktualne politične vidike, tiste, ki zadevajo stališča do Jugoslavije. Ti vidiki nikakor ne morejo biti nepomembni, kajti Vidali je bil od leta 1948 naprej sekretar KP Trsta, pa tudi sam odmerja pomen tej knjigi kot svoji «politični oporoki» (pogovor Vidalija za Meridiano di Trieste, oktobra 1974). Zanimivo je videti, kako Vidali, ki je kot eden izmed komunističnih aktivistov tridesetih let «šel za Stalinom ter veroval vanj, v njegovo nepo-grešljivost in modrost», gleda na to obdobje in na svoje sodelova- Poljski časopisi šestkrat na teden VARŠAVA, 28. — S prihodnjim letom bodo pri vseh poljskih časopisih ukinili nedeljske izdaje. U-krep bo prizadel 46 dnevnih in večernih časopisov, ki bodo odslej naprej izhajali samo šestkrat tedensko. Ukrep je bil sprejet zaradi štednje z rotacijskim papirjem. Poljski časopisi ae tiskajo na splošno na šestih oz. desetih straneh. Največja naklada pa so bili pri njih do sedaj nedeljske izdaje. Partijski glasili «Tribuna ludu» in «Tribuna rabotniča» iz Katovic sta izhajali ob nedeljah s približno milijonsko naklado. V Poljski proizvajajo letno okoli pol miJijona ton papirja, a od tega odpade šesti del na rotacijski pa;;ir. KAIRO, 28. — Iranski šah Reza Pahlavi je v razgovoru za egiptovski dnevnik poudaril, da je Iran pripravljen na oblikovanje meddržavne skupnosti od Afganistana in pomirjenih Indije ter Pakistana tja do Bližnjega vzhoda. Taka skupnost, trdi Reza Pahvali, bi te dežele odrešila varuštva velesil. nasprotniki osvobodilnega gibanja, ki naj bi na ta način hoteli preprečiti širšo ofenzivo eritrejskih partizanov. V okviru preiskave, ki so jo odredile krajevne oblasti kaže vsekakor, da je policija priprla deseterico ljudi. Položaj v Asmari je zelo napet in od nedelje ljudje živijo v vzdušju terorja. Dve bombi sta eksplodirali v dveh mestnih barih in ubili štiri osebe, nato pa je prišlo do spopada med gverilci in enotami etiopske vojske, v katerem je pet vojakov izgubilo življenje. Nato tragična veriga skrivnostnih umorov. Možnost znižanja nezaposlenosti v ZRN NORNBERG, 28. — Predsednik zahodnonemškega ministrstva za delo Joseph Stingel je izjavil, da obstajajo možnosti za postopno znižanje nezaposlenosti v prihodnjem letu. Čeprav bo brezposelnost verjetno presegla 2,5 odst. zaposlene delovne sile, to naj ne bi vplivalo negativno na izboljšanje položaja v drugi polovici prihodnjega leta. V teku letošnjega leta je popreč- nje v njem, posebno, ko je šlo za obsodbo Jugoslavije in za pritisk nanjo, kar se je močno izrazilo prav v K PTrsta, ki jo je po resoluciji informbiroja vodil Vidali. Zagotovo ne bomo pogrešili z ugotovitvijo, da se v marsičem prav na te dogodke nanaša Vidali je vo vprašanje, ki si ga zastavlja prav v začetku knjige: «Ali se nam bo posrečilo ozdraveti, pojasniti, opravičiti, da nam bodo oprostili? Potrebna je zelo globoka in resna analiza, kritika brez strahu in brez pomislekov, ko govorimo, pojasnjujemo in iskreno razlagamo naša stališča.» Vidali navaja, da je «podivjal», ko je slišai, da je Hruščov označil Pera Popivodo in druge Jugoslovane, ki so emigrirali v Sovjetsko zvezo, za «bando avanturistov». Očitno meni, da je imel prav, ko je leta 1955 v časniku «II lavoratore» obsodil sovjetske voditelje, ki so preklicali Stalinove obtožbe in z obiskom v Beogradu odprli pot enakooravnemu sodelovanju med partijama. Vidalijeva očitno nelagodna razmišljanja na XX. kongresu KP SZ se začno, ko posluša poslanico Zveze komunistov Jugoslavije kongresu: «Ne morem drugače, kakor da se spomnim mrtvih tovarišev: tistih, ki so bili izpuščeni, pa jih tudi še danes štejejo za odpadnike, ter tistih, ki so še vedno v zaporu. Mislim na poraz v Grčiji, na tovariše, obsojene na smrt v Češkoslovaški, Madžarski, Bolgariji, Albaniji, Romuniji. Spominjam se, kaj so nam govorili in kaj smo morali govoriti. Nato je prišlo srečanje v Beogradu in problemi so bili na mah urejeni. Samokritika ni Hruščova veljala prav nič. Na reakcijo vodstva KP Italije na to njegovo stališče Vidali odgovarja: «Plačali smo mi, morali smo plačati razbito steklo. V prihodnje bo prav, če boš previden. Moramo sprejeti Marxovo geslo — dvomiti v vsakogar. Začenši s tem. da podvomimo v sedanje kritike Stalina, v njihova dela.» Tedaj so nas obtožili, da smo podvomili v sovjetske tovariše in njihovo politiko. Kje pa! Vse tisto. kar zdaj prihaja na dan, potrjuje, da smo tisočkrat imeli prav, ko smo dvomili.» Naslednjega dne uvideva Vidali v svojih razmišljanjih, da so pisma Stalina in Molotova vodstvu KPJ bila «žaljiva, izzivalna, prepotentna», da je bila resolucija informbiroja «surova klofuta, ki bi jo vsakdo odbil», da je proti Jugoslaviji tekla «sramotna obrekovalna gonja» in končuje: «Jugoslovani so imeli v bistvenih stvareh prav. Dobro so storili, ko so se uprli, ker bi jih sicer pobili. Ne izključujem, da bi se slabo končalo, če bi bili šli v Bukarešto.» Toda, če je Vidali na XX. kongresu KP SZ spoznal, da je bila Stalinova politika nasproti Jugoslaviji napačna, to še ne pomeni, da je tudi uvidel, da je bilo karkoli narobe z njegovo politiko po letu 1948 v Trstu: «Kar zadeva Trst — pravi — velja povedati še veliko drugih stvari. Tam so po smrti komunističnih voditeljev na čelu s Frausinom vodili nacionalistično politiko. Takšno naravo so pripisali osvoboditvi Trsta, tako kar zadeva voiaško zasedbo kakor vstajo. Med tistimi famoznimi 40 dnevi režima, ki je bil na videz «ljudski», v resnici pa jugoslovanska zasedba, nato pa z a-vanturistično politiko na političnem in sindikalnem področiu, ki jih je popolnoma oddaljila od prebivalstva, so se po letu 1948 odkrito spremenili v skupinico zagrizenih nacionalistov.» In tako se te reči pri Vidaliju nadaljujejo. Od ugotovitve, da je treba v Trstu spoznati, «da so bile nasproti Jugoslaviji zagrešene zelo hude napake», da «bomo šli v kritiki in samokritiki do konca», na stopnja nezaposlenosti znašala 2,6 odst. oziroma 600 tisoč nezaposlenih delavcev. Podoben obseg nezaposlenosti so zabeležili zadnjikrat leta 1959. Egiptovska ministra dopotovala v Moskvo MOSKVA, 28. — Egiptovski zunanji in vojni minister Ismail Fahmi in general El Gamaši sta prispela v Sovjetsko zvezo, kjer sta ju sprejela Andrej Gromiko in maršal Andrej Grečko. Ministra nosita s seboj poslanico predsednika Sadata za generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva. Vsebina poslanice ni znana, pač pa tuje agencije poročajo iz Moskve, da se bosta ministra dogovorila tudi o skorajšnjem obisku Brežnjeva v Kairu. Pred njim naj bi Egipt obiskala druga vladna delegacija iz Sovjetske zveze. V zvezi s potovanjem dveh ministrov v SZ je bil odložen sestanek med Egiptom, Sirijo, Jordanijo in palestinsko osvobodilno organizacijo na 4. januar. pa do ponovne obrambe politike, ki jo je po letu 1948 (in tudi po letu 1955) vodil v Trstu, ki jo brani v pogovoru s Togliattijem pol leta po XX. kongresu: «Vendar ti hočem nekaj povedati: tisto resolucijo informbiroja smo sprejeli v prepričanju, da je resnično vsebovala resnico, potrjeno z neposrednimi izkušnjami. Zato je ponovna analiza našega stališča mučna in. če govorimo iskreno, se mi zdi celo preveč površno — a tudi Hroščev je bil leta 1955 v Beogradu površen in neverjetno malo tankovesten — reševati danes vprašanje, ki nas je mučilo toliko let, preprosto storili smo to zaradi discipline, kakor da v tisto nismo verjeli.» In tako se ves Vidalijev poskus «iskrene samokritike» suče v zaprtem krogu in vrača k obrambi lastnih stališč proti Jugoslaviji, pri katerih je vztrajal tudi še tedaj, ko je zgodovina že bila obsodila Stalinova stališča; tudi danes (pogovor za Meridiano di Trieste) ponovno, kakor se zdi. s ponosom navaja te svoje anahromizme iz časnika «Il lavoratore» z dne 30. maja 1955, v katerem je tedaj zapisal, da je izjava Hruščeva ob obisku v Jugoslaviji «pretresla našo partijo (to je KP Trsta) kot burja», ker je baje celotna KP Trsta, ker smo demokratični Tržačani, Italijani in Slovenci, bili že dalj časa prepričani, da to ni bil marksizem in leninizem, kar so izvajali na našem ozemlju in tudi v sosedni državi, kar zadeva nacionalno vprašanje, delavsko in kmečko vprašanje, sindikalno politiko, partijsko življenje in življenje množičnih organizacij. To je bil razbrzdani nacionaiizem, prikrit kot socializem, to je bil avanturizem, sektaštvo. politični in fizični terorizem.» V tem spletu Vidalijevih starih in novih razmišljanj zaman iščeš logiko, razen logiko nesmisla. Nesmiselno je hkrati trditi, kakor dela Vidali, «da so Jugoslovani imeli v bistvenih stvareh prav. da so dobro storili, ko so se uprli», v isti sapi pa brani svoje lastne o-ceno o tem, da je v Jugoslaviji vladal «razbrzdani nacionalizem, prikrit kot socializem, avanturizem, sektaštvo, politični in fizični terorizem». Ni mogoče v isti sapi obsojati hudih napak, ki so bile zgrešene proti Jugoslaviji, in braniti lastno akcijo metanja polen pod noge tistim, ki so odločno začeli popravljati te napake. Prav to pa je Vidali delal in to je, kakor se zdi. tudi edino, v čemer je ostal samemu sebi zvest: obsoja Hruščeva, zanj je nesprejemljiv nasvet Togliattija, z o-gorčenjem prikazuje «krut postopek» sekretarja KP Italije, ki je kritiziral stališča navedenega članka v «Il Lavoratore», tisto pa, kar ostaja nedotakljivo, so stališča in ravnanja Vidalija. to je politična akcija, ki jo je Vidali vodil po resoluciji informbiroja v Trstu. O tem bi lahko Vidali navedel še in še dejstev, začenši s svojim sprejemom pri znanem protagonistu infonnbiroja Judinu avgusta 1948 v Bukarešti, kamor je «bliskovito» dopotoval na njegovo povabilo, kakor navaja v svojem Dnevniku. Toda namesto dejstev je v knjigi mogoče najti samo Vidalijeve izmišljotine 0 «jugoslovanski zasedbi Trsta» in tržaških komunistov kot «zagrizenih nacionalistov». Prav tu. kjer je po navodilih informbiroja preživel zadnjih osem let svojega političnega dela, ni nikakršne «resne analze, nikakršne «kritike brez strahu», ki jo Vidali napoveduje na začetku svojih razmišljanj, pa tudi nobenih dejstev ni. To vsekakor ni slučajno 7. nobenimi argumenti in z nobenimi a-nalizami ni mogoče zanikati revolucionarnega boja komunistov ter slovenskega in italijanskega naroda Trsta in celotne Julijske krajine za osvoboditev, za Ijnd; sko oblast, z nobenimi argumenti ni mogoče osvobodilne vloge narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Julijski krajini in v Trstu spremeniti z «zasedbeno». Sleherna resna zgodovinska a-naliza bo pokazala, kakšno vlogo je imela politika katere nosilec je bil v Trstu Vidali, kar zadeva enotnost in revolucionarni boj delavskega razreda Trsta, ki je branil svoje dosežke, izbojevane v narodnoosvobodilnem boju in y povojnih letih pred napadi protirevolucije. V pravi luči bo razkrila tiste akcije, ki so bile nož v hrbet temu boju. Vidali omc-i/a v začetku knjige, da so «Stalin in metode, ki so bile pod njegovim vodstvom značilne za notranje življenje v Sovjetski zvezi in njeni partiji, negativno vplivali na celotno mednarodno komunistično gibanje.» Posledice takšnega negativnega vpliva so se tudi v Trstu čutile zelo hudo i i dolgo. Politični proces, v katerem so te posledice postopoma izginjale, je bil čisto naravno povezan s kritiko stališč in ravnanj nasoroti Jugoslaviji in v in-formbirojevskih časih, glede česar je vodstvo KP Italije s Togliattijem naredilo pomembne pozitivne korake. Kar pa zadeva Vidalija, ni le nič prispeval k temu procesu, ampak ga je še zaviral, kar jesno izoričuje tudi njegov Dnevnik. Sedanjega opravičevanja teh stališč ni nogoč. ocenjevati drugače kakor nov poskus zavreti ta proces, kot poskus reševati ostanke neke preživele politike, ki ni v skladu z ozračjem zaupanja in plodnega političnega sodelovanja med ZKJ in KPI. ..iiiiiiii.nimnill....................... V PRIJATELJSKI TEKMI V VIDNU Milan-Udinese 2:1 (1:0) Tekmi je prisostvovalo 22.000 gledalcev ;eraj je bila v Vidnu zanimi-prijateljska nogometna tekma prvoligašem Milanom in Udi-:jem. Za to edinstveno prilož-se je zbralo na videnskem sta-iu kar 22.000 gledalcev. Milan namreč prvič po desetih letih il v Vidnu. •ečanje je bilo izredno zanimi-in je navdušilo številne gledal- ce. Prvi polčas se je zaključil z golom prednosti za Milan. Zadetek je dal Benetti. V drugem delu igre je najprej izenačil Politti za Udinese, končni izid 2:1 pa je postavil Rivera Naj omenimo, da je Milan igral brez treh reprezentantov (Alberto-si, Zecchini in Chiarugi), ki bodo danes ierali nroti Bolgariji. PORI SPORT SPORI KOŠARKA NA BALKANSKIH IGRAH DRUGA ZMAGA JUGOSLOVANOV Romuni so nudili «pluvim» oster odpor •""V"""'...IIIIIIIIIIIII1IIII11.11IIIIIIIII1I.................................. Spopadi med policijo in veterani v Seulu Okrog 150 vojnih veteranov, ki je za 10 nr ugrabilo liderja južnokorejske opozicije Kinga Young - Sama se je ostro spopadlo s policijo, ki je hotela osvoboditi politika. Veterani so ugrabili Younga - Sama ker da jih je hudo užalil. Na sliki: ruvanje med demonstranti in policijo n..mn.mi.imi imm.limimi.m.mim.m.limili.mm. .....mm,,,,,,mmmmmmmm., m,m. VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA V kratkem samoupravna interesna skupnost za varstvo morja Skupnost naj bi učinkoviteje preprečevala onesnaževanje z nalto in skrbela za ........m.mmmmm.i.ilm.mmm.m.mm,.m............. SKRIVNOSTEN POKOL V GLAVNEM MESTU ERITREJE SO študentov zadavljenih v Asmari