Št. 118.
V Gorici, dne.ll^oktobm 19QQ,
XXX.
Izhaja trikrat na teden v testih izdanjlh, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje is-danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto- -. .  . ... ^ , 13 K. 20 h, ali gld. 6-60
•*¦ pol leta /¦. .". . 7 :'''."^',"iMr;.-;•-:•* mo---
četrt leta.......3 . 40 .-' ,    ,    1*70
Posamične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriski Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ur* zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do !2. ure. iia naročila brez doposlane naročnine • le ne oziramo.    .¦   -<*,„,.     ,.^.„
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8ode» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soca» in cPrimorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scbvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trpi della Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
SOČA
........__.....________________t
Večerno izdanje).
UrednlSrro
se nahaja v Gosposki nM St 7 v Gorici v L nadsta-. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo s<i nahaja v Gosposki ulici it. 9.
Dopisi mi se pošiljajo le uredništvu.
Naročnin^ reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog urednStva, naj se poSiljaio le upravuištTu.                           ^       *      *
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                _____
Oglasi In poslanic« se računijo po petifc-vratab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat • 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
„Gorls*a Tiskarna«« A. Gabrfiček tiska in zalaga razen cgoče. in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrefioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In nfirod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Centrifuga."
(Konec.)
Kuj pa je tebe treba bll6l
Goriški klerikalni listi se kaj radi zgražajo s trditvami, da je »Gor. ljud. pos." postala strankarski zavod, in celo, da je njeno poslovanje predrago. Nasproti temu pa so klerikalci ustanovili .Centrifugo*, ki je v resnici vseskozi strankarski denaren zavod, ki naj služi skrajno klerikalnim težnjam in klerikalni gospodarski organizaciji. Da klerikalci s tem strankarskim poslovanjem potiskajo tudi »Gor. ljud. pos.* od sebe v vrste narodno*napredne stranke, je umevno samo po sebi.
Ko so letos meseca junija otvorili »Centrifugo*, so hoteli opravičiti njen postanek v javnosti s kaj predrzno lažjo, cla je nastala nova posojilnica le vsled silne potrebe, ker hočejo reševati nedolžne žrtve »Gor. ljud, pos.*. — V resnici pa do tedaj ni bilo odpovedano niti jetlno posojilo celo najnemar-nejšim dolžnikom, ki so proti »Gor. ljud. pos.* agitovali, razsajali in sejali nezaupnost v njeno polteno delovanje. Mi smo že takrat razkrinkali klerikalno lažnjivost z dejstvom, da je bila »Centrifuga* ustanovljena že leto poprej, in so bita njena pravila potrjena 20. sept. 1899. ter vpisana v trgovski register c. kr. okrožne sodnije. Laž ima pač kratke noge ; mi pa lažnikom ne prizanašamo in jim od prilike do prilike trgamo krinko z obraza, da ljudstvo vidi in ceni hinavce po pravi vrednosti. »Centrifuga* torej ni nastala vsled kake potrebe, katero bi nase ljudstvo čutilo, saj je v deželi denarnih zavodov dovolj; marveč nastala je vsled klerikalnega boja na vsej Črti, torej tudi na gospodarskem polju, da bi ta nova posojilnica delala zgago sedanjima dvema velikima denarnima zavodoma v Gorici ter propagirala strankarsko klerikalno organizacijo po kranjskem vzorcu.
V* resnici »Centrifuga" ne more našemu ljudstvu ponuditi niti ene ugodnosti, niti ene prednosti pred »Gor. ljud. pos.* in »Trgovsko-obrtno zadrugo*. Narobe, njen denar je za naše ljudstvo dražji in ga dobiva pod težjimi pogoji.
V razglasih črtamo, da posoja »Centrifuga* na vknjižbo po  5'/*%i  na menice ali
sploh na osebni kredit po 6$. Trav po tej obrestni meri posoja tudi »Gor. ljud. pos.* — Vrhutega ima »Centrifuga* po § 12. tudi primeren upravni prispevek, kateri določa le načelstvo, dočim je tak prispevek pri »Gor. ljud. pos.* mogoč le po sklepu skupne seje ravnateljstva in nadzorstva. Tudi je znano, da ima »Gor. ljud. pos." v notarskih poslih popolnoma izvedenega uradnika, ki opravlja vse notarske posle za neznaten pisarniški prispevek. Imamo slučajev, ko bi notarske transakcije stale naše ljudstvo po več sto-takov, v »Gor. ljud. pos/' pa ne stanejo niti enega desetaka. Naše ljudstvo to ve in zna tudi primerno ceniti. Ni kmalu denarnega zavoda, ki bi tako ceno in take kulantno stregel našemu ljudstvu, kakor »Gor. ljud. pos.* Gujemo pa, da pri »Centrifugi* vsa taka dela opravlja notar, gotovo ne brezplačno, marveč po svojih ne nizkih tariflh. Kakošne ugodnosti torej ponuja »Centrifuga* našemu ljudstvu ? Pojasnite nam to, vi klerikalni ljudski osrečiteljil Nasprotno pa Vam lahko zatrdimo, cla ste naredili in še naredite veliko škode raznim dosedanjim dolžnikom pri »Gor. ljud. pos,*, kateri bodisi prostovoljno bodisi primorani prekladajo svoj dolg v »Centrifugo*, Izbrisni troški na jedni strani in vknjižni na drugi so pač potrata narodovega imetja, ki zadenejo prav občutljivo marsikaterega Slovenca. Ali je bilo vsega tega potreba? Vse to ste vprizorili vi, ki hočete imeti boj na celi črti, boj tudi na gospodarskem polju, pa naj stane to še toliko srčne krvi in mozga našega ubožnega ljudstva. Kaj vam mari naše ljudstvo? Kaj je vam boljša prihodnost lega bednega naroda? Vam je le za absolutno gospodarstvo, le za terorizem, da bi v strahu in trepetu onemel vsak glas, ki bi nasprotoval vašim pohlepnim strankarskim in skrajno egoističnim težnjam. In takim težnjam služi tudi nova »Centrifuga*. Imejte si jo! Toda vedite, da za vse zle posledice, ki utegnejo priti, delamo odgovorne vas, ki ste vsilili „narodno-na-predni stranki" boj tudi na gospodarskem poliu. Mi se boja ne strašimo in bomo vsikdar pripravljeni hladiti pekoče rane, katere sekate vi globoko v meso našega naroda ; ali govorili smo morali zopet enkrat odkrito in jasno besedo, da bomo vsi na čistem, in d«, ne bo pozneje nepotrebnih izgovorov na eni strani in tužnih rekriminacij na drugi.  — Zdaj pa
je na vas vrsta. Le odgovorite, ali tako stvarno, kakor smo govorili mi. Na morebitna nf va udrihanja po osebah seveda ne bomo odgovarjali.
DOPISI.
Is Blhoiiberga, dne 10. oktobra. (O zaupnem shodu dr. Gregorčiča.) — V nedeljo ob 4. uri popoludne je otvoril v prostorih dolenjega grada nepričakovano dr. Gregorčič zaupni shod. Prisostvovali so župan rihenberški Pavlica kot predsednik, rihen-berski župnik Brezavšček kot podpredsednik, Cahej, župan in župnik iz Škrbine, istotako iz Dornberga, domači kapelam Berbuč iz Scla in pravdar iz Grnič tudi nista manjkala. Pričel je dr. Gregorčič z razlaganjem o državni politiki, o trozvezi itd., s frazami, katere smo culi še vselej iz njegovih ust. Ti gospodje so prignali, vsak od svoje strani, oddelek svojih domačinov; posebno izzivajoče m se pokazali Dornboržuni z zastavo pod črno komando, Domačini so bili prav Šibko zastopani, ker večini teh je bil vstop za-branjen, kar je provzročilo seveda reakcijo.
0 tej priliki smo se prepričali, da je ljudstvo na naši strani, izvzemši malo kopico županovih in Župnikovih pristašev, katere pa ljudstvo že itak mrzi.
Kar nam je povedal prireditelj shoda, so sam*! stare fraze brez vsake vrednosti, in ko bi vprašal le najete ljudi, ki so prišli pod pokroviteljstvom župana in župnika domače naše ljudstvo poniževat, kaj morejo povedati o govoru, bi pač ne dobili odgovora.
Jako pohvalno se moramo izreči o naših Brejcih, katerih se ni udeležil niti jeden te predstave. Pokazali so se s. tem može •nepremičnega lastnega prepričanja. Vsa čast jim!
Jako »imenitno* je povdarjal dr. Gregorčič zasluge naše duhovščine za probujo, blagor in prospeh naroda, katere je pripel izključno le njej, ter predlagal neko resolucijo, katere pa v občnem hrupu nikdo ni čul.
Mala peščica domačih Tumovcev je bila s svojimi klici hudo razburila živce najetim nevednežem, ki so že itak brez prenehanja rjaveli. — Predsednik se je lotil končno beriškega posla, spravil se je med najmirnejše domače udeležence, jih jel inzul-tirati ter silil, da naj govore itd.
Govoril je tudi Cahej nekaj o užitnini ter predlagal neko resolucijo o pobiranju iste v deželni upravi-, kar bi mu utegnilo svoj čas kaj »nesti*.
DornberžarJ so se vedli »vzorito* ne le na shodu, ampak tudi nazaj grede, ko so se predrznih celo izzivati našo ljudi potem, ko so jih bili prireditelji opili z vinom.
•Gorica" pravi, da je bilo navzočih nad 500 ljudij. Kako lažejo 1 Navzočih je bilo nekaj nad 150 oseb, in sicer okoli 70 iz Dornberga, iz Skrbine kakih 15, iz Šmarja, Branice inGabrij kakih 30, iz Sela 4, ostalih okoli 30 oseb je bilo domačinov, In to naj tvori kar nakrat 500 udeležencev! Mnltipli-cirati pa znajo! — Omeniti se mi zdi tudi umestno, da v ospredje so postavili druge, domačine pa v ozadje,------------
Na hosano klerikalcev dam pa za vzgled našo občino, v kateri se kažejo prav žalostne posledice njihovega delovanja, Skoraj 30 let se že tu od strani župnika in županov sistematično mori in duši vsak napredek. Ti osrcCitelji ljudstva so razdirati takoj s početka vsako društveno gibanje ter vzdrževali v ta namen celo tolpo hinavskih ovaduhov obojega spola. Hinavstvo, nezaupanje, osebna mržnja, pravde, prelepi, pijančevanje, razdor med Rihenbergom in Brjami in slednjič splošna zaslepljenost pri nekaterih, to so žalostne posledice klerikalnega gospodarstva v naši občini. Trebalo bo časa, da se vse poravna in popravi. Zato pa svetujemo že danes našim zavednim volilcem, da prihodnjič nastopimo kakor en mož ter vržemo ob tla klerikalno paševanje. Potem tudi ne bo dr. Gregorčiča k nam na zaupne shode, na katerih se ljudstvo le po nepotrebi draži in vzburja.
Iz Kobarida, dne 9. okt. — Kakor slišimo, so najeli naši gg. nunci prostor pri g. Devetaku, da bo imel dr. Gregorčič zaupen shod v našem trgu.
Kobaridski tržani vprašamo g. dr. Gregorčiča, zakaj si ne upa priti z javnim shodom na dan, kakor naš ljubljeni gospod dr. Turna?! Naj govori nam vsem, ne samo svojim pristašem. Gotovo se boji dr. Gregorčič, da bi se mu kaj ugovarjalo, ker to bi ga napravilo gotovo smešnega.
Proleslujemo proti zaupnemu shodu že -^nes, da bi si kovali reklamo iz njega klerikalci ter morda celo proglašali naš narodno-
uo vadi
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkievičz — Poslovenil Podravski. (Dalje.;
Na to jame hvaliti znovič svoje sadnike, črede, hišo, skrito v zelenju, ter vrhove, obraščene z drevjem in grmovjem, med katerim brenče roji Čebel. Toda Vinicij se ni zmenil za tako pripovedovanje, marveč je mislil jedino na to, da bi utegnil zgubiti Ligijo, ter je pogledal za Petronijem, kakor bi pričakoval od njega j edinega rešitve.
Petronij, sedeč poleg Pomponije, je med tem gledal za zahajajočim solncem, zrl po vrtu ter po ljudeh, stoječih poleg krnice. Njihova bela obleka na črni prsti ]e kar žarela v večernih solčnih žarkih.
Na nebu so jeli oblaki rudeti ter se spreminjati v vijolčasto barvo. Nebesni obok je dobil lilijevo barvo. Orni obrisi cipres so postali še razločnejši nego pri belem dnevu, pri ljudeh, med drevjem in na vsem vrtu je zavladal večerni hlad.
Petronija je osupnil oni mir, osupnila zlasti za-dovoljnost ljudij. Na licu Pomponije, starega Aula, njunega dečka in Ligije je bilo nekaj takega, kar še ni videl na licih ljudij, ki so ga vsaki dan, ali bolje: vsako noč obkoljevali. In s posebnim začudenjem je mislil na to, da mora tu tičati nekaka krasota in sladkost, katerih on,  dasi je večno za njima dirjal
ni poznal.   Te misli ni mogel potlačiti v sebi in,  obr-i
nivši se k Pomponiji, je dejal:
»Premišljujem v duhu, kako različen je vaš svet
od onega, v katerem vlada naš Nero.«
Ona pa,  dvignivši svoje drobno lice k večerni
zarji, je dejala ganljivo preprosto:
»Nad svetom ne vlada Nero, marveč — Bog.« Nastalo je za nekaj   časa  molčanje.   V  bližini
triclinija  v  drevoredu  so   se  začuli koraki   starega
vojskovodje, Vinicija, Ligije in malega Aula — toda
predno so dospeli, vpraša še Petronij:
«Ti torej veruješ v bogove, Pomponija ?« »Verujem  v Boga,  kateri je jedin,  pravičen in
vsegamogočen«, odvrne žena Aula Plaucija.
III. »Veruje v Boga, ki je jedin, vsegamogočen in pravičen...« je ponavljal Petronij ob času, ko sta sedela z Vinieijem zopet v nosilnicah. »Ako je Bog vsegamogočen, zapoveduje nad Življenjem in smrtjo, ako je pravičen, po zasluženju pošilja smrt. Čemu torej nosi Pomponija žalno obleko po Juliji? Ker žaluje za Julijo, žali Pomponija svojega Boga. To modrovanje moram ponoviti našemu Rudečebradcu Opici, ker si mislim, da sem v zgovornosti jednak Sokratu. Kar se tiče žen, pritrdim, da ima vsaka tri ali štiri duše, toda nobene pametne. Naj Pomponija s Seneko ali s Kornutom pomisli na to, kaj jo njihov veliki Logos... Naj pozove sence Ksenofonta, Parme-nida, Zenona in Platona, ki se dolgočasijo ondi v Ki-merejskih pokrajinah kakor ptiči v kletki — jaz sem hotel govoriti ž njo in Plaueijem o nečem drugem. Pri svetem trebuhu egiptovske Izide I Ko bi rekel kar tako naravnost, čemu sva prišla, slutim,  da bi*
zazvonela njihova čednost kakor bronast ščit, ako vdariš po njem. Nisem smel. Ali mi verjameš, Vinicij, da nisem smel ?
Pavi so krasni ptiči, toda njih krič je preveč presunljiv. Bal sem se krika. Vsekakor pa ne morem drugače, nego pohvaliti tvojo izvoljenko. Pravcata »Jutrnica?« Ali pa veš, na kaj me je še spominjala? Na Vesno i Toda ne na to našo v Italiji, kjer se komaj tu pa tam kakšna jaV.Un pokrije s cvetjem, marveč na ono Vesno, katero sem nekoč videl v Helveciji, mlado, svežo, jasno, zeleno. Pri bledi Seleni — ne Čudim se ti, Marko; vedi pa, da ljubiš Diano ter da Aulo in Pomponija sta gotova pripravljena te razkosati, kakor so razkosali nekdaj psi Akteona.«
Vinicij ni dvignil glave. Nekaj časa je molčal, na to pa je jel govoriti s koprnečim, pretrganim glasom:
»Koprnel sem po njej poprej, a sedaj koprnim še bolj. Ko sem jo prijel za roko, me je prešinil ogenj. Moram jo imeti. Ako bi bil Jupiter, bi jo obdal z mrakom, kakor je on obdal boginjo lo, ali bi padel na Danao. Hotel bi brez prestanka poljubovati njena usta. Hotel bi slišati njeni krič v svojem naročju. Hotel bi ubiti Aula in Pomponijo ter njo pograbiti in ponesti na rokah v svojo hišo. Danes ne bom spal. Ukažem kaznovati kakega sužnja ter hočem poslušati njegov stok...«
»Pomiri se«, mu reče Petronij.
»Moram jo imeti«, nadaljuje Vinicij. »Prišel sem k tebi po svet; ako mi ga ne daš, dobim ga sam. Aulo smatra Ligijo za hčer. Čemu bi naj jaz zrl na njo kot na sužnjico ? Ako ni druge poti, naj oskrbuje vrata moje hiše, naj sedi kot žena pri mojem ognjišču«.
»Pomiri se, strastni potomec konzulov! Za to ne vodimo barbarov na vrvih za našimi vozovi, da bi se
napredni tr& za klerikalen! Na tak shod pri-peljejo nanci le svoje privržence, kar je drugih, ki kaj razumejo, tistih ne povabijo. Zato pa se sedaj kaj pridno g. nunci po dvakrat na teden skupaj stekajo, ker imajo silo, da se posvetujejo, kako bodo imeli večino pri volitvah, ki se bližajo. In pa ponosni so postali ti blagoslovljeni možje, posebno mladi, da Se ne odzdravijo tistim, ki niso njih mišljenja I G. dr. Gregorčič! Ako ste mož, skliCite javen shod, na katerem se pomenimo z očij v oči 1 — Bodi dosti!
Kobaridski tržani.
S Krasa, 9. oktobra. — V nedeljo je nastal v Štjaku v krčmi prepir med lovskim čuvajem Pavlič-em in posestnikom Serežinom, v kojero je Pavlic vstrelil omenjenega Sere-žina z lovsko puško v stran, da je ostal takoj mrtev. Čuvaj je raiikega ovadil radi skrivnega lova in zato je bil nanj jezen.
V nedeljo sem bil slučajno pri cerkveni slovesnosti v Štanjelu, pri kateri sem zagledal Klavžarja in znanega Suholazca, ter sem popoldne izvedel, da je tudi Gregorčič tukaj.
—   Lepa družba v farovžul Ali je bil vesel in zadovoljen tamkajšni kurat Šlrancarl Dobro, da ni znorel od veselja, kakor sem ga videl na shodu v Dutovlj8h. Morda so sklepali račun brez krčmarja o prihodnjih volitvah, ko bode Štrancar menda zopet agent na kolesu in ko bo Suholazec zopet lazil okoli nekojih nezavednih kraških volilnih mož. Letos je tudi dober teran, lahko se potrudi.
Vredno se bo pa tudi potruditi v kratkem času k zaupnemu shodu v Štanjelu, ker sem že nekaj slišal zvoniti od strani nekega moža
—  seve po neprevidnosti pri veliki žlici!
Ti možje menijo, da so vsi Kraševei res z glavo v žaklju. Svetujem pa tudi Sta-njclcem, da bi se jim začelo svitati od luči narodne zavednosti in da bi znali razločevat: najemnika od dobrega dušnega pastirja. Slišal sem oni dan v Štanjelu, da je tam malo narodne zavednosti, ter pridno štrancar po svojem župani in ukazuje. Vesel sem se zjutraj napotil tja, a spoznal sem pri odhodu, da je Štanjel deloma Se v zibeli srednjega veka in zato le pobeljen narodni — grob! — ŽalibogI                  EraSevec.
Domače h razne novice.
Uradna učiteljska konferenca goriškega okraja je bila včeraj dne 10. t. m. Izvršila se je krasno in vsestransko dokazala, da se naše učiteljstvo zaveda svojega vele-važnega poklica. Predsedoval jej je v obče priljubljeni gospod nadzornik Finžgar. Naše zavedno učiteljstvo je* počastil s svojo navzočnostjo preblag. gosp. c. kr. ravnatelj Križnic v družbi z mnogimi gg. c. kr. profesorji c. kr. učiteljišča in vsemi gospi-cami kandidatinjami IV. tečaja. Mlade gospice so torej prisostvovale temu lepemu pojavu stanovskega napredka našega učiteljstva, kateremu se v najbližji bodočnosti pridružijo s svojim sodelovanjem, ker se že bodoče leto oklenejo teh svojih zavednih tovarišev in tovarišic. H konferenci je prišel tudi preblag. g. c. kr. dvorni svetnik Bosizio, katerega je učiteljstvo z velikim zadovoljstvom pozdravilo kakor predsednika c. kr. okrajnega   šolskega
s?eta, — Vsi predlogi in izborne metodiške obravnave s potrebnimi debatami so se vršile v najlepšem redu in vse obravnavanje je pričalo, da je naše učiteljstvo na visoki stopinji stanovske izobrazbe. Posebna poročila, oziroma predlogi g. c. kr. nadzornika, gg. Bajta Franca, Cej Marije, Urbančiča AL, Vrča Alojzija, Medveščeka, Mlekuža Earola in drugih gospodov so bila izvrstna in so izzvala živahno odobravanje in debato. Nas veseli ta napredek velevažnega učiteljskega stanu ter le obžalujemo, da nismo še dobili obširnejšega in podrobnejšega poročila. Upamo pa, da doznamo vse te podrobnosti vsaj iz vrlih strokovnih učiteljskih l»stov. Posebno nas je zanimala volitev učiteljskih zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet, katera sta se odpovedala tej svoji časti jedino vsled vednih napadov v znanih naših goriških listih. Veseli nas pa, da sta gg. Križman Ignacij in Baje Anton dobila sijajno in krasno zadoščenje, kajti izbrana sta bila vnovič skoraj soglasno in to po listkih. Dobila sta od 109 oddanih pravoveljavnih glasov g. Križman kar 100 in Baje pa 96 glasov. Novoizvoljena zastopnika naprednega učiteljstva bodeta pač s svojim priznanim taktom, s svojo agilnostjo in odločnostjo gotovo častno izvrševala svojo nalogo. Že odlični imeni Križman - Baje dokazujeta, da pozna učiteljstvo svoje napredne tovariše. Novoizvoljencema naše čestitanje, vsem zavednim učiteljem pa slava! — Po uradni konferenci goriškega učiteljstva je bilo v hd-telu .pri jelenu8 zborovanje okrajnega goriškega učiteljskega društva ob mnogoštevilni ndeležbi. Nadejamo se natančnejših podatkov. — Danes ima pa svoje glavno zborovanje deželno učiteljsko društvo v hdtelu »pri pošti". Program nam priča, da bode isto nad vse zanimivo. Pričakujemo poročila. Uči-teljstvu želimo najsijajnejših vspebov v živahnem in samozavestnem boju za zboljšanje njih gmotnega stanja in ostalih stanovskih pravic.
Shod v Bfhenhorgtt. — »Gorica* je opisala zaupen shod dr. Gregorčiča v Rihen-bergu na dolgo in široko. Po svoji sveti navadi pričenja z lažjo, ker pravi, da je bilo udeležnikov 500, dočim jih je bilo nekaj nad 150. »Slovencu* pa je brzojavil dr. Gregorčič, da shod je bil velikansk. Gregorčič je govoril o razmerah v naši državi, o tro-zvezi, o slovenski trobojnici (?!) ter kmalu zašel na domače politiško polje, trde trdovratno, da nekateri so se izneverili programu »Sloge*, in zato imamo razkol. Ogreval se je tudi za krščanska načela, branil duhovščino itd. in konečno predlaga) resolucijo o katoliških načelih. Ko pove »Gorica* še, da se je oglasil neizogibni Cahej in da župan Pavlica je napravil prostor med zborovalei, češ, ako hoče kdo govoriti, naj stopi na oder, se loti g. Maksa Lična. Pravi, da se bo moral zagovarjati pred sodnijo radi neke besede, katero je rekel Pavlici. Župan namreč je prišel v bližino g. Lična ter nahrulil najprej g. Kodriča, potem še g. Lična, ki je bil ves čas popolnoma miren. Nahrulil ju je, da kričita, da Ličen je tudi hujskač, vsled česar je vzbudil ogorčenost v g Ličnu, in ta mu je je dno povedal I Zato pa ga bo vrli očka župan tiral pred sodnijo! Do predsedniške I mize so bili spravili tudi Jožefa Križmana od
Bizjakov, iz katerega so hoteli izvleči prav po sili cel govor. Mož jih je pa kar na kratko zafrknit: Vi kričite: živio Gregorčič, jaz pa rečem: živio dr. Tarna, živio Gabršček in narodno-napredna stranka. Z Bogom, gospodje ! Na zborovanja nekoliko, največ pa okoli zborovališca je bilo čuti neprestano klice: živio dr. Toma, živio Gabršček!, da so čudne barve spreletavale močno rejeni lici bivšega državnega poslanca dr. Gregorčiča 1 Oglasil se je zopet Cahej, ki je delal propagando za užitnino, da bi se pobirala v deželni upravi. Možu se sedaj ob razkolu izvrstno godi. Piše članke za ^Gorico', lovi užitnino po deželi, hodi kot desna roka dr. Gregorčiča na politične shode, itd., vse to pa »nese*; na tisto pa ima Klavžar poseben patent! — Po dogovoru z dr. Gregorčičem se je oglasil dornberški paša, župnik Juvančič, ki je zahteval pojasnila glede na Bohinjsko in Vipavsko železnico. Povedal ni dr. Greg. nič pozitivnega, rekel je le, da čuje, da se izvršita v najkrajšem času. To smo culi že tolikokrat, da v tisti »najkrajši čas* nič več ne verujemo. — Ko je bilo »teh špasov* konec, se je peljala slavna gospoda ,na kozarec vina" k rihen-berškemu župniku. Med potoni so se b;li postavili tik neke krčme ljudje ob obeh straneh ceste, in klicali so: Živio dr. Turna! Doli z dr. Gregorčičem! Doli s Gahejem! Gregorčiča je obletavala mrzlica, da je spreminjal barve, Cahej se je pa tako potuhnil v vozu, da ga skoro videti ni bilo. Shod je bil pri kraju in Gregorčič se je odpeljal domov. Ako zna mož še sploh soditi zdravo, je moral priti do spoznanja, da v rihen-berški občini se podirajo stebri klerikalizrna, katerih oče Pavlica ne postavi nikdar več na trdno, sprevideti je moral, da domačini niso njegovih inislij, in da sploh shoda bi ne bilo mogoče imeti, da ni spravil v Ri-henberg na zaupni shod Dornberžanov in drugih od drugodi. In tak shod imenuje dr. Gregorčič »velika nsk*. Pač čuden pojem t — Don Antonio, le tako naprej, mi smo zadovoljni,
Poverjenlštvo »Slovenske Matice* v Ljubljani za kanalski okraj je prevzel g. Alojzij Verč, naducitelj v Kanalu. Občinstvo je naprošeno, da mu dopošlje vpisnino najpozneje do 25. t. m.
Sankeija šolskih zakonov. — »Wiener Zeitung* javlja, da je potrjen načrt zakona, koji je sklenil deželni zbor goriški v zadnjem zasedanju in ki odreja prispevke deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom. Tudi so potrjeni zakoni, koji izboljšujejo v pravnem in materijalnem smislu odnašaje ljudskih učiteljev.
Iz zapora v zapor. — 20-letni Anton Mahnič iz Kala je bil kljubu svoji mladosti pred dvemi leti kot voditelj še drugih tatov obsojen na dve leti ječe. Dn6 5. t m. je bil izpuščen iz kaznilnice v Gradišču, odkoder je prišel v Gorico. Tu pa ga je prijelo re-darstvo ter ga izgnalo iz Gorice.
Vipavska železnica. — Po »Gorici* zopet straši Vipavska železnica. Dr. Gregorčič je brzojavil železniškemu ministerstvu, naj naznani, v kakem stadiju da se nahaja ta zadeva. Dobil je odgovor, da priprave za razpis dražbe in za oddajo dela Čvrsto napredujejo,  da   dražba  se  razpiše  početkom
novembra, In najkasneje sredi decembra pa prične gradba! Tolikrat že smo fiuli slična zagotovila, ki so pa ostala vedno le zagotovila, da ne moremo nič kaj prav verjeti tej novi vesti, po kateri bi začeli graditi že decembra Vipavsko železnico. Večkrat v poslednjem času smo že povdarjali, da mini-sterstvo smatra Vipavsko železnico za podrejeno Bohinjski, in kadar bo ta zagotovljena z denarnimi pripomočki potom državnega zbora, pride na vrsto tudi gradba Vipavske železnice. To pa se ne zgodi tako hitro, kakor bi kedo mislil, ker o rednem delovanju v prihodnjem državnem zboru naj-brže ne bo ne duha ne sluha in je jako neverjetno, da bi vlada se poslužila § 14., da bi dobila  denar za  Bohinjsko  železnico, ki
prva preddela za Bohinjsko železnico so v tiru, da s tem je nekako pričeta gradba, in v posledici temu je upati tudi na gradbo Vipavske, ali kdo ve, kako dolgo vsled obstoječih ra/.mer bo še, pred no bomo mogli reči za trdno: denar za Bohinjsko železnico je dovoljen, gradba prične v pravem pomenu besede ta in ta dan, in vsled tega pričnemo končno tudi z Vipavsko železnico. Želja nas vseh pa je seveda ta, da se Vipavska železnica zgradi čim preje, da bo potem mir, in da ne oodo zopet nekateri hudobneži trdili, da straši po »Gorici* Vipavska železnica kot — agitacijsko sredstvo za bližnje državno-zborske volitve !
Aretovan »baron*. — V noči od sobote na nedeljo so aretovali v vlaku, ki je drdral proti Trstu, jako elegantnega gospoda, ki se je izdajal za barona, ali je v Ljubljani opeharil več ljudij. V Divači so ga izročili orožnikom in ti so barona Jurija pl. Kulapisa, kakor se izdaja, peljali v Ljubljano v zapor, kjer se izkaže, koliko je vredno njegovo baronstvo.
Most čez Vrtojblco. — Tehnična komisija je predvčeranjim zopet pregledala prostor, kjer se ima napraviti novi most črez Vrtojbico in sicer med Št. Petrom in med goriško župnijo Sv, Roka. Komisija bode delala na to, da prispeva k troškom gradenja mostu tudi občina Št. Peter.
Nesreča. — Dne 8. t. in. je čistil 77 letni Tomaž Pavsič cestni jarek ob Solkanski cesti. Čez jarek je na nekem mestu postavljen velik kamen, in da bi jarek pod istim dobro očistil, je splezal pod mostič in opravljal svoj posel. Kar se je kraj, na katerem je slonil kamen, sesul in je padel na Pavšiča, ki je z glavo in s prsi m i tičal v rovu tako, da se revež ni mogel ganiti. Nekaterniki so mu hitro prihiteli v pomoč, ter potegnili ponesrečenca ven; bit je nes vesten in so tudi takega pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer pa bo težko okreval, ker ima na glavi in na tilniku smrtonosne rane.
Podružna eerkev v Sntl v komenski občini slovi po umetnih delih, katera se nahajajo v njej. Zato je sklenila osrednja komisija za ohranitev zgodovinskih in umetniških monumentov na Dunaju, potegniti se pri ntinisterstvu najtoplejeza predlog namestništva, da se da imenovana podružnica popraviti na državne troške.
Klerikalno barabstvo. — V Tomaju, kjer vlada mladi Gerne s par razgrajači, je trdnjava klerikalcev, pa tudi obstoji tam po-
ženili ž njihovimi hčerami. Čuvaj se nasledkov! Izberi I si kako drugo sredstvo ter prepusti sebi in meni nekoliko časa za pomislek. Tudi meni se je zdelo, dal je Krisotemida Jupiterjeva hči, a vendar se nisem oženil ž njo, kakor se Nero ni oženil z Akto, dasi-ravno so trdili o njej, da je hči kralja Attala. Pomiri se i Pomisli, ali mar ona hoče zapustiti radi tebe Aulovo hišo ? Oni nimajo pravice, pridrževati jo; vedi pa, da ne goriš sam, marveč da je zanetil tudi v njej Bros plamen. Jaz sem videl to in meni smeš verjeti. Imej potrpežljivost! Za vse se dobi sredstvo, toda danes sem že preveč mislil in to me vtrujuje. Ob-Ijubujem ti, da hočem premišljevati jutri o tvoji ljubezni in naj se ne imenujem Petronij, ako ne dobim kakega sredstva, c
Na to umolkneta oba. Potem, čez nekaj časa, reče Vinicij že mirnejše:
»Hvala ti — ker ti je sreča tako naklonjena.c
»Bodi potrpežljiv.«
»Kam si se dal nesti ?«
»H Krisotemidi.«
»Srečen, da imaš njo, katero ljubiš.«
»Jaz ? Ali pa veš, kaj me še miče pri Krisotemidi? To, da me vara z mojim lastnim oproščencem, s pljunkarjem Teoklejem, ter si misli, da tega ne vidim. Nekoč sem jo imel rad, a sedaj me pa miče njena nezvestoba in neumnost. Pojdi z menoj k njej l Ako te jame begati ter ti črtati s prstom, v vinu namočenim, črke po mizi, vedi, da nisem ljubosumen.«
Na to se dasta donesti h Krisotemidi.
Toda v predveži položi Petronij Viniciju roko na ramo ter reče:
»Počakaj, zdi se mi, da sem našel sredstvo.«
»Naj ti to nagradijo bogovi...«
»Da, tako je i Slutim, da je to najboljše sredstvo. Veš kaj, Marko?«
>Poslušam te, draga Athena...«
•»Čez nekoliko dni j bo že uživala ljubljenka Ligija v tvoji hiši zrno Demetre...«
»Večji si nego cesar!« zakliče Vinicij navdušen.
IV.
Petronij je ostal mož beseda.
Drugega dne" po obisku Krisotemide je spal sicer ves dan, toda-zvečer se je dal odnesti na Palatin ter imel z Neronom zaupen razgovor, vsled katerega se je tretjega dne pred Plaucijevo hišo pojavil centurij na Čelu nekoliko pretorijanskih vojakov.
časi so T/>ili negotovi in strašni. Poslanci takšne vrste so bili ob enem tudi napovedovalci smrti. Radi tega je tudi v tem hipu, ko je centurij vdaril po vratih Aulojeve hiše in ko je dal nadzornik atrija znamenje, da se v veži nahajajo vojaki, zavdala zbeganost po vsej hiši.
Rodbina je takoj obkolila starega poveljnika, kajti nihče ni dvomil, da grozi nevarnost pred vsem drugim njemu. Pomponija, objemši ga okrog vratu, se je stiskala z vso močjo k njemu in zasanela njena usta so se urno premikala, izgovarjajo potihoma neke besede. Ligija, bleda kakor platno, mu je poljubovala roko; mali Aulo se je držal njegove toge; — s hodnikov ter iz prostorov, odločenih služabnikom, iz kopeli ter iz kleti so jeli vreti skupaj celi roji sužnjev in sužnjic. Bilo je slišati krike: »heu! heu! me miserum !« Ženske so se iele glasno jokati; nekatere so si jele praskati lica, ali pokrivati glave.
Le jedini stari vojskovodja, privajen tolikokrat zreti smrt v oči, je ostal miren in samo njegovo kratko,
orlovi glavi podobno lice je bilo kakor izklesano iz kamena.
Čez nekaj časa je pomiril tarnajoče, zapovedal služabnikom, naj se razidejo, ter dejal:
»Pusti me, Pomponija! Ako je prišel moj konec, imela bova čas, da se posloviva.«
Na to |o je lahno odrinil — ona pa je tiho rekla:
»Ko bi bila tvoja usoda ob enem tudi moja, o Aulo!«
Na to, zgrudivši se na kolena, je jela moliti z ono zaupljivostjo, s kakoršno more navdahniti človeka le strah pred izgubo kakega dragega bitja.
Aulo je šel v atrium, kjer ga je čakal centurij. BU je to stari Kaj Hast, bivši njegov podlolnik in tovariš v britanskih vojnah.
»Pozdravljen, vojskovodja«, je dejal. »Prinašam ti povelje in pozdravljenje od cesarja — tu pa so tablice in znamenje, da prihajam v njegovem imenu.«
»Hvaležen sem cesarju za pozdravljenje, pa tudi povelje izvršim«, odvrne Aulo. »Da si mi zdrav, Hast, toda povej, s kakšnim poveljem prihajaš !«
»Aulo Plaueij«, začne Hast, »cesar je izvedel, da v tvoji hiši prebiva hči kralja Ligov, katero je oni kralj še za časa vladanja božanstvenega Klaudija oddal v roke Rimljanov kot zastavljenko, da meje rimske države ne bodo prekoračene. Božanstveni Nero ti je Hvaležen, poveljnik, za to, da si jo toliko let gostoljubno vzgojeval. Ker pa noče še dalje, delati ti nadlege, in ker se ob enem briga za to, da ostane deklica kot z as ta vi jenka še nadalje pod varstvom cesarja in senata — zato ti zapoveduje, da jo daš v moje roke.«
(Dalje pride.)
divjanost, katera se prikazuje pri klerikalcih, kjerkoli jih srečaš. Nedavno temu je bil nekdo v Tomaju z bicikljem, kateri so mu vrli tomajski klerikalci prebodli ter iztrgali ventile, da se ni mogel odpeljati domu. To je storila zlobna klerikalna roka, taka je ljubezen klerikalcev do bližnjega! Mož jim ni.storil nfčjesa, ali-kct,Ba slutil da rn[ baš klerikalec, so mu pokvarili kolo, kdo ve na čegavo komando?! Ponosen sme biti dr. Gregorčič na take svoje privržence.
Bralno društvo .Jubilej* r Mav-hlnjem priredi dne* J&. 1. m. javni ples. Začetek ob 2. uri popoludne ; traje do polunoči. Posebnih vabil se ne bode izdajalo.
Bralno in pevsko društvo t Do-bravljah bo imelo v nedeljo dnL 14. okt. veselico s petjem in godbo. Ker je društvo še mlado, je potrebno podpore, zato vabi odbor prijatelje društva, da v obilnem številu pridejo na veselico.
Razgled po svetu.
Volilno gibanje  na Kranjskem. —
Dr. Ivan Tavčar je proglasil  svojo kandidaturo za državnozborski mandat ljubljanskega mesta. Za volilni okraj Trebnje,  Žužemperk, Radeče,  Mokronog  in  Kočevje je proglašen kandidatom Fean Zupančič, posestnik v Rakovniku.   Vsi   zaupniki   narodno - napredne stranke so se izrekli za ti dve  kandidaturi. — Bivši državni poslanec in dvorni svetnik Šuklje je odgovoril na vprašanje svojih vo-lilcev, da ne sprejme več ne kandidature ne mandata, Volilci so zahtevali od njega, da se mora jasno izjaviti, da jih  bo  zastopal kot pristaš  n:\rodno-napredne  stranke, ako  bo izvoljen. — V peti kuriji kandiduje narodno-napredna stranka učitelja, ki bo stal proti i duhovniku dr, Kreku. Lepa misel 1 Želeli je, i da napno vse moči, da bo tudi izvoljen napreden učitelj namesto krščanskega socijalista! Tržačanl t Ljubljani. — V Ljubljano je bilo pohitelo na umetniško  razstavo lepo število tržaških  Slovencev,   kakor smo   na kratko že poročali. Iz »Slov. Naroda* posnemamo pa so to: Trž »ški Slovenci, ti junaški in neizprosni branitelji slovanskega Primorja, so dospeli v nedeljo okoli 10. ure dopoludne s posebnim vlakom v Ljubljano, da se uve-rijo, kako visoko m je povspela domača obra-zilna umetnost iz lastne moči, brez mecenov in proteklorjev ter vzlic najskromnejšim našim razmeram. Došlo je ponosno število 316 ro~ doljubk in rodoljubov, katere sta vodila ve-lezaslužna predsednica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu, gospa Karla Pori i k v a r j e v a, in dični prvoboritelj primorskih Slovencev, urednik g. profesor Matko Man-d i č. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica,  na   peronu   pa  so stala  društva »Sokot% »Slavec*, »Ljubljana", »Zidarsko in tes. društvo", vsako  z  zastavo,  meščanska godba z načelništvom in odborom, „Sloven-sko umetniško društvo",  intendanca slovenskega gledališča  in mestni  svet s svojim g, županom na čelu.  Ko se je pojavil vlak, iz katerega so vihrale  trobojnice in so mahali robci,   tedaj je zaorilo  na peronu stoglasnih »Živeli* klicev in godba je zaigrala »Naprej!" Gosp. »upan  Hribar je  imenom obč. zastopa prvi pozdravil ljubljene goste, izražajoč svoje največje veselje in zahvalo, da so Trža-čanje prvi, ki so prihiteli  gledat trinmf slovenske obrazilne  umetnosti,  prepričal se o napredku  naše glasbe ter si ogledat  prenovljeno slovensko središče. Takisto zahvalo sta izrekla gostom imenom umetniškega društva podpredsednik gosp. svetnik D u f f 4 in inten-dant gosp. M. Hubad. Vsem trem je odgovoril ob burnem pritrjevanju gostov gosp. profesor Mandič. Reči se mora,  da je bil sprejem najprisrčnejši, ter da je sijalo z vsakega obraza tako veselje, kakor bi prišel k bratu brat, k sestri  sestra.  Nato se je razvrstil dolg sprevod. Na čelu je korakal .Sokol", za njim je prav izvrstno svirala meščanska godba, nato g. prof. Mandič, obkoljen od odbornikov umetniškega društva, potem vsi tržaški gostje, nato delavsko pevsko društvo .Slavec", »Ljubljana"  ter  »Zidarsko in tes. društvo". Ta najodličnejša društva so poklicano zastopala  vse sloje ljubljanske družbe. Sprevod se je pomikal med velikansko množico občinstva po ljubljanskih ulicah, ki so bile okrašene  z  zastavami.   Nemci  in klerikalci demonstrativno nisi razobesili zastav, kar pa ni žalilo nikogar niti najmanj. Pred »Narodnim domom" je v  navdušenih besedah pozdravil goste iznova  podstarosta  »Sokola*, g. dr. Josip Kušar,  izražajoč željo, da bi se  častiti  gostje čutili  v  slovenski   Moskvi kakor med svojim  krvnimi sorodniki, kakor v lastni hiši. V gorenji veliki dvorani  »Nar. doma* so bili gostje pogoščeni z mrzlimi jedili, s plzencern in vinom. Pogoščenje so priredili   ljubljanski   meščani in  obč.  zastop. Stregla je sedrooriea dražestnih gospic. Nato so si gostje v skupinah  ogledali dež. muzej in umetniško  razstavo.  Pred   »Mestnim domom" je svirala  od   11. do pol 1. ure meščanska godba jako dobro in v največje priznanje.  Po obedu v  »Nar. domu" so gostje izleteli v mestno okolico, na Drenikov vrh in gor. Rožnik. Bil je krasen dan in občinstvo ves čas najboljše volje.  Ob 6. uri pa se je napolnilo gledališče.  Pela se je opera   »Zri-njski". Tržaški gostje so koncem vsake slike
burno in navdušeno ploskali ter glasno izražali svojo veliko zadovoljnost. Po 9. uri je bil sestanek v »Nar. domu". Velika Sokolova dvorana je bila nabito polna. Kot gospodar dvorane se je oglasil prvi starosta ljubljanskega »Sokola* gosp. dr. Tavčar. Izrazil je svoje iskreno veselje, da more pozdraviti ljube goste na svojih tleh. Trst je slovenski Siget, ki ne bo padel, dokler ga bodo bra-Hili 4*tko. junaikilrodoljubi. Različna so pota rodoljubnih delavcev, a cilj je vsem isti: sreča in napredek naroda 1 Imenom umetniškega društva se je zahvalil za poset gosp. predsednik cesarski svetnik Iv. Franke ter napil slovenski umetnosti in njenim pospe-ševateljem. Gosp; župan Iv. Hribar je nagla-šal, da je boj slovenskih Tržačanov boj za slovensko Primorje. Ko padejo ti branitelji, ki branijo Avstriji morje, bodo izpodrezane državi glavne žile. G. prof. Mandič se je zahvalil za napitnice dra. Tavčarja, Franketa in Hribarja ter napil zavednemu ljubljanskemu prebivalstvu. Gosp. dr. Triller je zavračal trditev, da je kranjski boj nepotreben in da ga občutijo primorski Slovenci na škodo svoji narodnosti. Kranjski boj je vehpotreben, a treba ga je razumeti. Narn se gre za emancipacijo od Dunaja in od Rima, ki nas vezeta v svobodnem narodnem razvoju ter nam delata na vseh poljih prosvele in politike največje ovire. Narod svoj hočemo imeti svoboden, da bo svoj gospod na lasi ni zemlji. Ugovarja se v Trstu naši taktiki. A kdor je resen in trezen mislec, se ne bo čudil, ako se zastrupljenim pušcinam odgovarja z dum-dum-krogljami, Zmag*, katero moramo pridobiti, bo koristila tudi Primorju. Naj bi sledilo potovanju Tržačanov v Ljubljano kmalu potovanje Ljubljančanov v Trst! Gosp. dr. Ryb»L je kot načelnik tržaškega »Sokola* naglašal, da naprednost ne sme biti le fraza, za katero se skriva klerikalno reakcionarstvo, ter napil naprednemu »Sokolu* in napredni Ljubljani. Gosp. stavbeni svetnik Duffe* se je kot podpredsednik umetniškega društva zahvalil glavni prirediteljici izleta, gosp. Karli Ponikvarjevi. Gospa ne je odzvala takoj, od-klanjaje vsako zaslugo ter čestitala odboru umetniškega društva in intendanci na velikih vspehih. Urednik »Brivca*, g. Kamuščič, je kot »glas z galerije* proslavljal narodno šolo, narodna društva in narodno ženslvo kot tiste podzemske rove, ki onemogoče Nemcem, da bi sezidali most od Berolina do Adrije. Gosp. podstarosta »Sokola", dr. Jos, Kusar, je proslavljal neizprosnost v boju za narodni napredek proli vsakomur, zlasti pa proti onim, ki v slepi svoji veri, da delajo za Boga kot nekdanji Valhun, zlorabljajo svoj sveti poklic. Končno so je g. režiser Josip Nolli imenom opere zahvalil za priznanje g. Ponikvarjeve in izrazil svoje veselje, da imajo Tržačanje toli vrlo in delavno rodo-Ijubkinjo, kakor je gospa Ponikvarjcva, za katero Ljubljančanje tržaške rodoljube, ne da bi m hoteli dotikati zaslug naših dam, naravnost zavidajo. Zagotavljajoč, da je narodna sreča primorskih, zlasti tržaških Slovencev tudi naša sreča, je nazdravil zavednosti in vztrajnosti Tržačanov. Med govori so pela naša pevska društva ter je prav izborno svirala meščanska godba na lok. Ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu prav iskreno čestitali gosp. ravnatelju meščanske godbe, dičnemu našemu komponistu L. Pahorju, da se mu je posrečilo v najkrajšem času postavili tako vrlo godbo, ki je sposobna za najboljše zabave. Ob 12. uri 40 minut so se Tržačanje vrnili, nesoč seboj zavest, da nii-noli dan ni bil izgubljen, nego mora roditi najlepši sad!
Dr. Pacak o MvM veČini. — Bivši podpredsednik češkega kluba, dr. Pacak, je razložil v obširnem članku odnoSaj češkega kluba napram ostalim strankam desnice. Čehi so si iskreno držali večine; ali ta je imela samo teoretiŠ'<o-avtonotnistični program, člani katoliške ljudske stranke so se absentirali pri mnogih načelnih glasovanjih o sprejetju poljske gimnazije v Tešinu v državno upravo, za tem pri glasovanju o obtožbi Badenijevega kabineta itd. Desnica torej ni bila ne narodno ne politično složna, pa tudi ni mogla imeti ugleda. Baš člani katoliške ljudske stranke so vzkratili podporo Pacak- Paiffv-jevemu predlogu za preklicanje Kindingerjeve naredbe, ludi če so priznali prolizakonitost te naredbe. Kako more torej Jaworski že trditi, da Čehi niso imeli vzroka, da so šli v obstrukcijo? Kaj je učinila delnica, da bi preprečila delo 17. oktobra, in kaj je učinila, da popravi posledice tega dela? Ko so Čehi dr. Engel, grof PalSjr in dr. Pacak tik pred odpravo jezikovnih naredb Juvvorskega kakor vodjo desnice prosili, naj kaj stori v imenu desnice, je to odbil. Kako korist so mogli imeti Čehi od desnice, ki jih je pustila na cedilu? Oni so še le tedaj začeli z obstrukcijo proti Glary-ju, ko jim večina ni hotela več dajati zaščite.
Soeljallstlcnl kandidati za V. kurijo so: za Trst Učekar, za Istro in Gorico Kristan, za Dalmacijo Podu je. Pravijo, da Italijani ne postavijo v V. kuriji kandidatov, menda z namero, samo da ne zmagajo naši kandidatje. Pozor na vse! Tako piše »Naša Sloga".
Avstrijski deželni zbori. — I« gotovega vira je hotela doznali »Reich.3 \vehr", da bode sklican dolnje-avslrijski deželni zbor še tekom meseca oktobra za razpravo o proračunu. Redno zasedanje da bo še le meseca decembra. Jeden moravsko-češki list javlja, da bodo sklicani tudi gališki, gornje-avstrijski
in bukovinski deželni zbori tega ali v$tod> njega meseca v redno zasedanje. J*«*eU Narodowa" trdi, da sklicanje gališk^ de" želnega zbora je odvisno od sklicanja &«&1&ga. Ko so s češke strani zahtevali sklicarite te' škega deželnega zbora radi ureditve financ, so liberalni nemški organi vstali proti ketn\i, ker po njihovem mnenju deželni zbflfci ne morejo zborovati, dokler je državni tbot razpuščen. Po " drugih "Virth deželni zfco*i ne bodo sklicani, dokler se ne pokaže, M in kako bo z državnim zborom.
God slovanskih apostolov sv. CMjft 1» Metoda se bode praznoval v tržaško-kcNt-ski škofiji v bodoče vedno dne 5. julija. $ tem je slovanskima apostoloma v hrvatskih krajih povrnjeno ono mesto, katero so po j)i\)gla' šenju praznika za celo katoliško cer-K^v do pred par leti uživali ali bili potem kar figkrat prestavljeni radi nekega italijanskega svUika-
Tožbe kraljice Natalije. — N<?kj angleški novinar je imel nedavno priliko fcPvo' riti z bivšo kraljico Natalijo. Kraljica, j« pri tej priliki izjavila novinarju, da do^nica, katero je baje ona poslala kraljici Dr»^i, ni šla iz njene roke, marveč je maščevanj« rteb njene odpuščene sobarice. Nadalje jt! r&klu Natalija: Nikdar še ni žena tako sjiHcšolu glave mežu, kakor je to slučaj pri dojeni bednem sinu. Ko je novinar povprašal, Kako se je razvijal ta odnošaj med kraljuj in kraljico Drago, je odgovorila Natalija; Njen umetni sentimentalizem in izkustvo eb jej pomogla, da je mojega sina popolnotf% ob" vladala, Samo da ne bi bila koncem i\jilio> vega romana tragedija I V ostalem U to zdavna vedela za njujine sprehode po jjledi mesečini. Želela bi bila videti na pokolu Srbije nemško princesinjo, ne pa to seno, ki je plela okoli njega mreže, dokler M dO' segla svojega cilja. Tako romantično f>pisU' jejo Angleži ljubezen srbskega kralja d& fcra< Ijice Drage.
Vatikan. — »Pol. Corr.* dozti^ H Rima, da se bo vršil prihodnji papežfcl (toiv zistorij meseca novembra, in da bo pD|#ž € tej priliki imenoval več kardinalov. Ktukor kandidati se navajajo papežev majordOtnUs, msgn. Dolin Volpe, namestnik drž, (Ajdika msgn. Tripepi in nuncij na Dunaju H)*gn, Taliani. Mogoče bi bilo, da dobi kardlMfki klobuk tudi krakovski škof Puzvna.
Ogerskl državni /bor. — V\An je predložila včeraj poslanski zbornici arbvui proračun za prihodnje leto, Izkazuje prstku samo 35 K; proračun za letošnje leto fta je imel prebitka 111.000 K.
V  Dalmaciji sklene, kakor se zdi« Narodna stranka zopet kompromis s stffcrtko prava, kakor I. 1897. Pogajanja so že angela. Enajst dalmatinskih mandatov se razdeli bko, da jih dobi narodna stranka 8, a stranka prava 3. Narodni stranki pa bo tudi dovodno, da prepusti en mandat Srbom, a pfi Umi stranka prava ne bode obvezana, pobirati Srbe, ampak ji bode svobodno, da pt>;Avi i svojega protikandidata.
Nemčija. —- Iz Kdnigsberga na Ptifflfeni javljajo, da so tamošnji kraljevski ^jvor po poverjenstvu pregledali, ker se ta*ji pripravlja za 18. jannvarija 1901 svečana proslava 200-letnega prjglašenja jAjske kraljevine, kateri bo vsekako prisostvoval tudi car Viljem in ves dvor,
V  Madridu so zaprli 21 člancf državnega zbora in se je uvedla proti njim sodnijska preiskava. Vzrok te odredbe še nj^nan.
Kapetanl Iz hrvatskega In at*tNJ-skega Primorja. — Kakor javljajo z rVke, se izseli kmalu več avstrijskih in hrv^kih pomorskih kapetanov v Japan, da taji kot poveljniki japanskih ladij dobe" svojo eksistenco. V Japanu se je namreč nedavno osnovala delniška družba z osnovno glavnico 20 milijonov kron, ki bode vzdržala z državno podporo redno ladijarstv" wa oceanu, sredozemskem morju in Yangč«'*dki, V to svrho se nabavi nič več nič manj h^go 120 ladij. Ker manjka izvežbanih potniških častnikov, so pozvani avstrijski in hfiMski pomorski kapetani, ki povsod na svetil vlivajo glas kot izvrstni in solidni povelj viki, da sprejmejo mesta pri omenjenem d*i%vu.
KInežka osebna imena. — Ke* je obrnjen sedaj ves svet na »carstvo soja.«**, se čitajo po časopisih vsakovrstne stv*rj o kitajskem življenju in običajih. Tako pr»V>K da Kitajci niti ne dajejo svojim otvofcam imen, kakor ostali svet. Kadar dovrši i^tMo leti), dobi številko. Ko v šestem letu (M v šolo, dobi zopet drugo ime kakor: /ortia tinta", »Krasopis" itd. Ko se Kitajec oketi\ dobi zopet drugo ime, ko stopi v slufclA ali drug posel, zopet drugo, po smrti d^J?<K Deklice se zovejo »Jutranji smeh", ..jAlMCiri cvet*, kadar se poroče, zovejo jih BJas^ifi*, »Razcvela roža", .Ognjen objem" itd.
Perzijski Šah na potovanju. — foset perzijskega šaha v Girigradu utegne i^eti, kakor javlja ,Frankfurter Zeilung.", ^0\H\e posledice. Šah je pričakoval po dpg0<N»r-u-sultanov poset v Oriskoi-u. a namesto ttffca ga je sultan sprejel v Vidiz-Kiosku. Ofi<jiJ«M turški listi oglašajo na čelu z debelin*! Črkami vest, da je šjIi pri prvem sre^tiju sult mu poljubil roko in da ga je sultau ««J-pustil kot kalifa. Ako se to izkaže rešeno, tedaj je postal šahov položaj, kakor trdj<5 rnerodajni perzijski krogi, nemogoč, W $<? mora pričakovati najintenzivnejša agit»<dia fanatičnih perzijskih sekt proli šahu., S %jm v zvezi se javlja, da je perzijski šah j)M«l v nemilost in  da  ga  takoj "po dovrSAehi
posetfl odpožovejo. ^ Perzijski šah je prišel v nedelj« v Beligrad. Pri slavnostnem obedu sta si aapila mejsebojno srbski kralj in šah. Poslednji je prenočil v srbskem dvornem vlak«, ter se odpeljal v pondeljek ineognito v Budimpešto, cd koder se vrne jutri skozi Rusijo v Perzijo.
Vojna na Kitajskem. — Brzojavljajo, da so dospele v Taku ces. vojne ladije ,Ge-sariMi ir» kraljica Marija Terezija*, »Aspern* in ,2riftla", — 5. t. m, je trčil neki nemški oddelek v bližini Tienčina na 8000 Kitajcev, kateri so bili baje boksarji. Ti so Nemce odbili Ur so se isti morali umakniti v Tienčin. — Verjetno je, da te kitajske čete niso bili boksarji, ampak veterani Li-Hung-Čanga, ki so iftieli ukaz, da čakajo v bližini mesta na slučaj, Ge bi tujci hoteli Li-Hung-Čangu preprečiti potovanje v Peking. — Položaj na Kttsjttatii se je poostril, ker je razvidno, da Kitajci predloge velevlastij ne smatrajo resnim. Njihova zatrdila, da želijo mini, so v nasprotju z velikimi, bojnimi pripravami, ki se me povsod v svrho nadaljevanja vojne, Tudi degradacija posameznih funkcijonarjev je bila le gluma. Gotovo je, da zadobf princ Tuan, ki je bil odstavljen s cesarskim edik-toai, BOfcet svoje prejšnje mesto. — V pokrajini J^arcian so nastali nemiri; povsod se proglašajo okrožnice, v katerih se zahteva izgon, tujcev. — V pokrajini Hongkong se zbirajo velike trume boksarjev. Mnogo težakov (koljes) jo Kapustilo Hongkong, da se združijo % boksarji. — U Kantona brzojavljajo, da je 7O0(> uatasev naskočilo redno kitajsko vojsko ter jo fflzgnalo. — Prebivalci mesta Pao-ttngfu so isto zapustili, ker se bojijo novih napadov od strani boksarjev. Železniško progo med Pekingom in Paotingfu so zasedli Rusi in Francozi. — Kitajski dvor je na potu proti novemu cesarskemu mestu Singanfu v pokrajini Seensi. Iz Jakohama pa javljajo, da t* namerava kitajski cesarski dvor umakniti &e bolj v notranjo Kitajsko. 20,000 rednih kitajskih vojakov prodira proti Singanfu, da se zdrufcjjo s četami generala Tung-fu-siang. -— \z Sangaja poročajo, da je Li-Hung-Cang obljubil Rusiji Mandžurijo, ako umakne svojo čete iz Pekinga in ako se ji posreči pripraviti druge vdevlasti do tega, da stopijo s Majsko vlado v mirovno dogovore, — h Peking javljajo, da so čete Li-Hung-Canga kaznoval« v Ciacianu boksarje. 4 vodje boksarjev g® usmrtili in opustošili 18 vasij, ker so njih prebivalci bili boksarjem naklonjeni.
narodno gospodarstvo.
Im«0» odllkovancov |n obdarovancer
na sadni razstavi. Darila c. kr. kmet. družbe v Gorici.  Državna darila: Dobili so:
Stebrno državno svetinjo: Kanalsko  t>adjerejsko in vitiorejsko društvo
—   Kmetijska zadruga v Št. Petru — Tolminsko sadjarejsko društvo — Vuillemin Aleksander v Štračicah — Cristofoletti Jakob v Gorici — Bortolomei pl. Henrik v Solkanu
— Torelli, sadjetržec v Gorici — A. Baumann v Gorici — Oskrbništvo Jachia v Rudi.
Br©neno državno svetinjo: Sauntg Ivan v Biljah — Fabiani Jožef v KobdUju. — Ljudska šola v Kobaridu.
fja stno diplomo: Žiga grof Attems v PoolgoH — Baron Eugen Ritter v Mona-storu — Marizza Jakob — Jourdan Honorč.
Zlato svetinjo: Vrtovec Andrej, ufcitelj, tajnik sadjarskega društva v Tolminu
—   Vinarsko in sadjarsko društvo  za Brda
—   Kocjančič Andrej v Podgori — Ivana vdova Somazzi v Ronkah — Vitez Anton t)ouo*i v Ronkah —- Vitez Andrej Pauletig v Campcklongo — Grof Silv. Baguer v Gorici ~- P«lia Henrik v Gorici — Oskrbništvo grofa Lfituorja v Rusiču — Glaus Avgust v Koprivi — Vitez Trevisan Mih. v Tržiču — prof. Gmiz Anton za sodelovanje.
Srebrno svetinjo: Vuga France V   Katialu — Dr. Golmajrer Josip v Kanalu
—   fonda Mihael, voditelj ljudske šole v Volčah — Devetak Anton v Tolminu — Luznik Ivan v Polubinju — Kovačič Igaac pri sv, Luciji  — Božič Štefan v Podmelcu
—  Knnetijska zadruga v Sempasu — Baron Mihael LocateHi v Korminu — Musina Karol v Starigori — Grof Henrik Dubskv v Medeji —¦ Hum&el Flaminij v Ronkah — Stabile J. Kr. v Ogleju — Dr. Verzegnassi France v Perleole—Dujec Ivan v Zavihku — Bratina Kristjan, voditelj ljudske šole v Bovcu — Brunrter-jevo  oskrbništvo   v  Isola Morosini
—   Stotaik Jesenko v Gorici za sodelovanje >— Stacul France oskrbnik v Podgori — Kmetijska zaciruga v Cerknem — Resch Anton v Fojanu za pletenice. — Jurij Peternel, dekan v Kob^ridUi — Alojzij Perše, župan v Ročmju.
Br^neno svetinjo: Vendraniin Ivan v5t. Martinu — Figar Josip v Št. Marlia« ¦— Šfdigoj Josip v Bobrovem — Rristjancifc Ivan v Višnjevsku — Stekar Josip v Snefcdtnem          J«kin Jakob —  Zucchiati
Anton - Zamar Miha v Biljani — Batič I. v Šeirtposu — c«nte JakoD Panigai v Sko-devak« -— pl. Localelli Franc v Vertojbi — SUcul France v Medeji — Furlani Mihael v Gorici — Sandrigo Luka v Ogleju — Lonzar G. v Trž«*u, Vergna France v Fari — Golob Jjnez v Solkanu — Grapulin Andrej v Gorici — Atitonelli Ant v Gervinjahu -~ Grofic* Atlefti« Matilda v Podgori — Ravnikar Vekoslav - Kosmač Anton v Cerknem — ftejc Andrej v Šebreljah — Hrast Ivan, voditelj ljudske šole v Cerknem — Vidič Ivan v Kanalu  — Jpirih Matevž na Št. Viški gori
—  Katarina vdova Stabile v Ogleju — Brata Travam, bar. Ritterjeva opravnika v Mona-steru — Cechet Anton v Foljanu za pletenice
—   Kobal Fr. in Zlatoper Anton v Cerknem -— Pavlin Leopold, voditelj ljudske šole v RoCiniu — RakuSCek Jožef v Kobaridu — Uršifc Ivan v Iderskem.
„Hors concurs/ to je, ne da bi tekmovali za odlikovanja in darila, so razstavili : Nj. eksc. grof Franc Goronini v Št. Petru — Blasig Aleksander v Ronkah — Venuti Peter v Gorici — Aipi France et. comp. v Gorici in oba oddelka deželne kmetijske Šole V Gorici.                   (Konec prih.)
Kako se menjajo nepokvarjeni ali pa strgani novi bankovci? — Finančno ministerstvo je objavilo razglas avstro-ogrske banke, v katerem se navajajo okoliščine, pod katerimi se morejo bankovci po 20 K, ki so postali nerabni, menjati. Razločevati moramo pokvarjenost, nastalo vsled dolgotrajne redne rabe, in ono, nastalo slučajno in namenoma. Bankovci, ki so postali nerabljivi vsled redne vporabe, ki pa so sicer kot taki Se celotni, sprejmejo v plačilo vse banke in menjalnice za nominalno vrednost. Bankovci, ki so se slučajno pokvarili, ki so zamazani po olju, masti, kislini, barvi, črnilu, ali so na drugi način deformovani, se sprejmejo v plačilo ali zameno neposredno v vseh bančnih zavodih le tedaj, ako je njihova avtentičnost brezdvomna. Ako temu ni tako, se bodo sprejemali bankovci v omenjenih bančnih zavodih proti prejemnici in jih bodo isti vposlali osrednji blagajni banke na Dunaju. —Bankovce, na kojih se lahko vidi in razloči, da so se pokvarili namenoma s tem, da se jih popise, potiska ali poriSe ob robovih ali bodisi kjerkoli, sprejmejo v plačilo ali v zameno bančni zavodi le proti odbitku 10 vinarjev pri vsakem bankovcu in to za troske proizvajanja in opravljanja, — Ako manjkajo bankovcu posamezni deli risarije, pisave, ako mu manjkajo robovi, potem se odškodnina preračuna tako-le: Celi bankovec oziroma njegov format si mislimo razdeljen na 100 enakih delov in vsak taki del velja 20 vinarjev. Plača se torej tolikokrat po 20 vin., kolikor je na bankovcu takih enakih delov. Ako manjka na eni strani bankovca (bodisi na nemški ali ogrski) del risarije, smatrati se jima ta del tako, kakor da bi popolnoma manjkal. Bankovci pa, ki so pokvarjeni na več krajih vsled plesnobe ali ker so jih miši pregriznile tako, da se škoda ne more pre-računiti na gori omenjeni način, se pošljejo proti prejemnici osrednji blagajni na Dunaj. Odškodnina za pokvarjene ali strgane bankovce se plača takoj, ako je gori označen račun mogoč; sicer pa tedaj, ko se vrne odmera škode z Dunaja.
Koliko dohodka daja tobak? -Monopol tobaka je dal državi do konca avgusta letošnjega leta dohodek, ki presega oni iz minolega leta v ravno istem času za 4x/» nvlijone kron. Ako se bode vršil zanaprej konsnm v isti meri, bo letos za 6 milijonov K več dohodka kakor lani. Največ se pokadi cenih svalčič, to je „drama" in »šport*.
Injiževnost
Venec  slovanskih  povestij.   —  V
bGoriški tiskarni A. Gabršček* je izšel tretji zvezek venca slovanskih povesti}. »Slov. Narod" piše na to: Pač nobena slovenska tiskarna ni obdarila slovenskega naroda s toli velikim številom lepih in v istini dobrodošlih knjig kakor A. Gabrščekova v Gorici. Poleg „salonske", .slovanske", »svetovne* in »mladinske" knjižnice ter nebroja raznih sanio-stalno izhajajočih knjig in brošur izdaja A. Gabršček še ta »Venec slovanskih povestij*. III. zvezek obsega na 272 straneh štiri velike povesti, 4 slike in šestero pripovedk. Spisali so to lepo berilo: Čeh Jan Janča, Slovak Svetozar Hurban Vajanskv in grof Lev Tol stoj. Prevodi so gladki in dobri, prirejeni po originalih. Ta snopič, ki bo razveselil vsakega ljubitelja dobre beletristike, stane le 1 K 20 vin.
Fran WiHietmov
odvajajoči   čaj
od Frana Wllhalma
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnje Avstrijsko)                  j
( dobiva se v vsi h lekarnah. Zavoj st«ne 2 kroni a v. vrl j.
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima že več Časa svojo
pekarijo
v Gorici, v Raitelju ilev. 29.
Za nabavo moke se poslužuje najboljših zalog iz katere izdeluje prav okusen in dober krtih, kolače in drusjo pod v o. Postreže lahko g. odjemalcem s pošiljanjem naročil na dom.
Se toplo priporoča udani
tlože Talentlndid,
pekovski mojster.
livarna tamburic
SISAK
(Hrvatska)
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružico (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoča blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
«w- VELIKA ZALOGA -mm
ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKDLES 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI
uliea Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli- • ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih I
_____________                 tovarn kot avstrijskih in '
Bn-z konkurence!)          inozemskih.
SHT-   Cene so od grl d. 90 naprej.   -"%4| ' Z nami jo vsaka konkurenca nemogoča !     i
fcše toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
r^arol praše^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu . za
mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniškt uliei štev. 4
jpe^* v Gorici, ~"^Q|
-------............--------priporofcr se------------------
za raznovrstna naroČila po Meri
za gospe in gospode. Naročila s« izvriuf« hitro.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnberškega In drobnega  jI blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Kvvtiiijfcp. — Rožni v«»n<»I. — Masne knjižico.
Sišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semeni za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošiijarje, prodajalce po hoj mili in trgih ter na deželi.       s! :».*•   8
Vojaških invalidov velika
Zadnji mesec
zlata in srebrna loterija.
Glavni dobitek
60.000
kron
t gotovini z 20% odbitkom.
Ivalidne srečke po 1 krono 1 i'i|(.n>;.'ijo: 6. Gontili, V. A. Jona, Michelftftdter & Comp., A. Plneherle.
Prva slovenska trgovina  z  železjem   v Gorici
Konjedic <fe Zajec
(prej (}. Durbo) pri'rt iiiirtgkofijo Žt\. 5. Podružnica konec Haštcla Siv 2.
Zaloge v ulici Murelli št. 12, v Gosposki ulici št, 7. v posojilnični bili.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne*, cinbaste, pocinjene in medene nlo-sčevine, orodja zrn razne obrti in poniinega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpačnlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za .vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaitm-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga  Portland in  Roman - Cementa,  kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro žele/je in kovine po najvišji dnevni ceni.
»Od zrna do zrna pogača." Ako se vsak dan nekaj malega prihrani, se nabere kmalu precejšen znesek, ki zlasti pri gospodinjstvu prav dobro pride. Tak prihranjeni znesek se doseže s tem, ako se uporablja za vsakdanjo kavo pol bobove In pol Kathreiner-Kneippove sladne kave, kar se godi že v stotisocerih. družinah. Na ta način dobi kava lepo, okusno barvo, posebno dober okus, in ob jednem je tudi zdravju koristna. Povsod, kjer se je ta kava upeljala, je dosegla najboljši vspeh in jo pij6 vedno bolj radi. Porablja naj se le vselej Kalhreiner-Kneippova sladna kava, ki ima sama tudi okus bobove kave. Dobi se povsod, a prodajati se ne sme nikoli na vago in je pristna le v znanih Kathreioer-jevih zavitkih.
. St. 623.
Razglas.
Vsled ukaza c. kr. gozdnega vodstva v Gorici z dn6 9. oktobra 1900, št. 4781, se zviša cena bukovih drv od 12. oktobra 1.1. naprej pri vsakem metru na 8 K in cena mehkih drv na 5 K 60 vin.
V Gorici, dn6 11. oktobra 1900.
C. kr. gozdno vodstvo.
Perndanner I. r.
DRUŽBE SK.CIRIIA IN METODA V LJUBIJANt
Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEiAČINII
V LJUBLJANI.
Cenjen it gospodinja/
Ne dajte si uspevati drugih izdelkov cikoiij, ampak
zahtevajte psvsBd najboljši pridevek k pravej bahavi
kavi, te je cikorija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani***
Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri: IVANO BAČInU v Ljubljani
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvari! želodec bodi-i da se j<- prehiadil aH prenapolni; želodec, jedel slabo napiavljena, neprebavljiva, premika au pn mrzli jedila, ali sploh neredno Sivei, tako da trpi na gorečici, želodčnem krču, tiicanju želodca, toikmm prenavljanju ali zasliienju, bodi priporočeno dobro ;n izirslr.o iU.iujuV zdrjviio. katero je le ir.nojjn i lel v rabi.    To zdravilo je                                                                                                             !
Hubert Ullrich-ovo zeliščno \rino.     j
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pri>'nejra vina in izvršnih zdravečih zelisc. I krepi in oživlja želodec, ozdravi vse *elodečne bolezni In pos,pe»>>je obuovljenje sveže krvi. I Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse ždodčne bolezni t-krraj takoj ozdravijo, i Ne sme se toraj obotavljali in se mora že pri glavobolu, riganju, daravicl (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabi.i. Večkrat izginejo vse te bokznij, ak» Človek {>arkt.it j pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka ia ne more na potrebo. ruli nekako tesnobo, klanje (m«d>on), arčno utripanje, brezsenost, kakor tud: zasedanje   krvi v jetrih,  vranici  iti vrat niči ! (hemoroidi!. Zeliščno vino ozdiavi   vse to liilro. odpravi   nepreharljivosL   in   odstrani  iz želodca in črev vse nepotrebne m nerabljive snovi.                             *                                          i
so icavadno posledice sla.
bejra   prebavljanja.   slabe
prebite  brez spanja
Rediest, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost
a piavobol in
da zaene hirati. Zeliščno vino pom^a zopet, okrepirSi životno mo. !-i*je opetit, prebavo in reditvo. po^pcSi delovanje krvi, pomiri razdražen llje do življenja.   Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja.
krvi in bolnih jeter.   Ako se nima apetita
uplivajo tako nanj.  da zaene   hirati.    .....
ZeliSeno vino pospešuje s živce in obudi veselje Ji
Zeliščno  v:no  se  dobi v "steklenicah po   pld. Tub m 2* mmit, Ajelu, (,am, hinjiu, Gradežn, Romansu, Fiumieelu.   GradiJču  ob Soči.  Ronkah,  Ojrleju, Tržiču, Kanah. Vidmu, Palmanovi. Tolminu  Idriji.  Ajdovščini. Sežani.   Vipavi,   Porlopruaru,  J Trstu itd  kakor ludi po vseh lekarnah avslro-opeiske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna (*. l.ristofoletti v Gorici pošilja  tri in več. steklenic zeliščnega vina  po originalnih  cenah po —: Avstriji.                                                                                                                                    '
BI*** Opominju se na različne  ponaredbe!
i naj se izrecno
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Moje zeliščno vino  ni nikaka  skrivnost, ono  obstoji iz:  Malnga vina  450,0,   vinskega ! špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečepa vina 2*0,0. soka jerebikovih japod 150.0, čreSnjevepa j j sona mane 80,0, kopreca, janeža, helenine korenike,   anitrikanske korenike,   korenike svH«5a j in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmežal