Št. 49. V Gorici, v soboto dne 26. aprila 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat aa tedea ˇ Šestih tedanjih, in sicer: 7sak torek, četrtek in soboto, zjutranje li-daoje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poiiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol let« ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . . .; ... 3 j, 40 . , , 170 PosamiSne številke'stanejo 10 vin. ' Naročnino sprejema apravnStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. are. Na oaroella kres doposlane naroialn« ' i« ae oziramo* Oglaal I« poslastic* se račonijo po petit-vrstah, de tiakano t-krat 8 kr., «-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke" pa-"prostornr« — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino to oglase Je plačati loeo Gorita, se nahaja v Gosposki ulici 5r, 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti ysaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici sUll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnica, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiijajo le apravništvu. _____ ^PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So6e» vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So6a» in «Erimorec» se prodajata v Gorioi v to-bakami Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Numkiulioiv—~v Trstu v-tobakami IiavrenjJiS na^ »Vseza; omiko, svobodo in napredek1« ihr. K. Zavri*. trga deSa Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večamo tedanje.) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Frizerstva brez konca in »Samostojno narodno misleče di-jaštvo« je napisalo nekak komentar k svoji znani izjavi glede* celjskega vprašanja ter ga priobčilo v »Edinosti«, kar se razume menda že samo po sebi. K temu komentarju je napisala »Edinost« svoj neizogibni epilog, čegar konjsko kopito je namerjeno proti narodno-napredni stranki. »Edinost* pričenja v svojem epilogu z akademično mladino, katere se ne sme odvračati od javnega delovanja ter jej odrekati pravico do samostojnega političnega naziranja, ker kaj takega je skrajno škodljivo. To je napisala »Edinost« zopet prav brez potrebe, kajti mislimo, da ga ni pametnega človeka med nami, ki bi hotel odvračati našo akademično mladino od javnega delovanja ter bi jej odrekal pravico do samostojnega političnega naziranja. Vsak izobražen Slovenec, zlasti svobodomiseln, pozdravlja kar naravnost gibanje na to stran, toda, kdor nastopa javno, bodisi ta ali ta, se mora podvreči javni kritiki, in ako nastopa proti temu a!i onemu politiku, čuje v javnosti tudi glas tega. Kakoršen spev, tak odrnev, kakoršen pričetek tak odgovor, in ako se kdo spusti tako živo v notranjost kake stranke, kakor je to storilo ono »samostojno* dijaštvo, mora tudi stranka reagirati takisto živo ter povedati odkrito svoje mnenje, pa bodi si to tako ali pa tako. Kaj se je odgovorilo na tisto izjavo, je našim Cita-teljem znano. Vprašamo le, ali je bilo mogoče kaj drugega odgovoriti ? Mislimo, da ne. Saj niti »Edinost« sedaj ni prav zadovoljna z ono izjavo, dasi jo je tako rada priobčila, ker, no ker je šla proti dr. Tavčarju. Tako jeguljasto, kar je špecijaliteta »Edinosti*, priznava, d" oblika izjave jej ni ugajala povsem, pa tudi stališče nasproti ljubljanskemu županu Hribarju se jej ne zdi povsem srečno. Tu pa se pomudi »Edinost« nekoliko dlje, ker pravi, da v Trstu so prepričani, da je župan Hribar, ki je Črtice z ogljem. | Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. , PosL Podravski. j lDa\ie.) ! »A kaj iščata vidva tukaj ?« vpraSa ju strogo župan, ki je bil iz početka osupnil, pa se takoj zopet zavedel. Kaj je vaju prignalo sem ? Ali sta se sprla aH kaj?« Pri tem mu seže tajnik nepričakovano v besedo. ¦ Pustite ju govoriti.* In Kepa prične: »Slavno sodišče... Naj te vsi zlod., .« »Tiho, tiho!« zs»kliče urno vmes žena, »pusti me, da jaz govorim, ti pa sedi tiho.* Po teh besedah si ob više s predpasnikom solze in nos ter s tresočim se glasom jauie opisovati vso zadevo. Evo, prišla se je pritožit čez župana in čez pisarja pred ... župana in pisarja. Opeharili so ga, je dejala, obljubili mu gozd, samo da naj bi se podpisal in on se je podpisal. Dali so mu petdeset rubljev, toda on je bil pijan ter ni vedel, da je prodal srečo svojo lastno, ^iojo in srečo svojega otroka. Bil je v narodnem oziru integer, zabranil, da se očitno bratenje Slovencev in nem-škutarjev ni proglasilo v Ljubljani za dogmo narodno-napredne stranke. No, pri tem stavku smo se vstavili tudi mi ter začeli misliti, kdaj in kako bi se bilo to zgodilo. Ali zaman, nič takega se nismo spomnili, marveč smo dobili prepričanje, da je »Edinost« napisala to zopet skozi ono povekševalno steklo, skozi katero gleda na sploh gibanje narodno-napredne stranke na Slovenskem. Saj je tudi nas lani obsipala z izdajalci, ko smo akademiški razpravljali o združenju svobodomiselnih življev v naši deželi proti črni internacijonali. »Edinost« vidi pri naprednjakih kaj rada vse narobe, ni čuda, da govori sedaj celo o tem, da se je imelo očitno bratenje Slovencev in nemškutarjev proglasiti za dogmo narodno - napredne politike. Kdo se ne smejo, kdor čita tako kozlarijo? Ako so postali Nemci v Ljubljani pametni tor nočejo Živeti v prepiru z gospodujoče slovensko stranko, kar bi jim gotovo ne koristilo, ker v mestu jo pač jeden živelj vozan na drugega, kaj je to potem bratenje Slovencev z nomškutarji? Slovenska napredna stranka v Ljubljani je tako močna, da no potrebuje nikake zaslombe pri Nemcih; ako pa ni takih prepirov med njo in Nemci, kakor n. pr. v Trstu med Slovenci in Lahi, je to le dokaz o napredujoči narodni moči v Ljubljani in počasni asimilaciji nemškega življa! Jeli torej tu umestno govoriti o kaki dogmi ? Bože mili, mi smo tega mnenja, da ne. Gotovo je le naraven razvoj, da ponehava vsako napeto narodno razprtje na Kranjskem. V Ljubljani — tako se nam zdi — je tako razprtje skoro pri koncu. Kot signum temporis navajamo, da je pred kratkim pela v nemški kazini neka potovalna družba med drugim tudi znano ljubko »za je-dan časak radosti*. — Dva »goreča« Nemca sta jela piskati, ali tu je takoj protestiralo vse drugo navzoče nemško občinstvo ter irenetično ploskalo pavki. Kdor pozna Ljubljano, tisti ve, da je pijan, slavno sodišče, pijan kakor govedo,« jo nadaljevala jokaje. »Saj pijanec ne ve\ kaj dela, pa tudi pred sodiščem, ako doprinese kdo pijan kako neumnost, navadno nad tem zatisnejo oči, češ, »saj ni vedel, kaj je delal.« Za usmiljenje božje! Saj za petdeset rubljev bi trezen človek vendar ne prodal vse svoje sreče! Oh, usmilite se mene, njega in najinega nedolžnega deteta! Kaj si naj jaz, nesrečnica, počnem na svetu sama, osamljena, brez njega, brez tega mojega Črviča! Oh, Bog vam da za to srečo ter vam poplača namesto nas, revežev!« Tu ihtenje pretrga njone daljša besede.. Repa se je tudi jokal ter si časih otrl nos z dlanjo. Udje občinskega odbora so se zamračili, gledali drug drugega, pa zopet župana in tajnika, ne da bi vedeli, kaj.jim je početi. Med tem so je Repova znovič oja-čila ter jela govoriti takole: »Revež hodi naokrog kakor pijan. Tebe, pravi mi, ubijem, otroka spravim s sveta, kočo sežgem ter —- pravi — ne pojdem in ne pojdem. A kaj sem temu kriva jaz. revica, ali moje dete? Za gospodarstvo se več no zmoni, kose se več ne poprime, niti sekire, marveč samo sedi v sobi ter vzdiha in vzdiha. to jako pomemben signum; še pred leti bi bilo kaj takega nemogoče. —- In s pametnimi ljudmi se pameten človek ne krega po nepotrebnem, ko je svoje moči itak gotov. Da pa se vrnemo k dogmi — bi vendar le radi vedeli, kako je s Hribarjevim zabranjenjem, da bratenje Slovencev z nemškutarji ni bilo proglašeno za dogmo narodno-napredne stranke? Prosimo točnejšega pojasnila! V tem pa se strinjamo z »Edinostjo«, da bi bila nesreča, ako bi se župan Hribar odrekel svojim postojankam ter se spustil na tisto opolzko pot, katera ne pelje nikamor drugam nego v pogubo. Župan Hribar je mož, ki si je s svojim talentom in delovanjem v vrstah narodno-napredne stranke pridobil simpatij po celi Sloveniji, zlasti pri obmejnih Slovencih, in na teh postojankah mora ostati, ako hoče biti Še nadalje čislan in upoštevan veljak. Kajti kakor hitro bi krenil tje, kamor bi ga radi speljali nekateri »beschwichtigungs-hofrathi«, bi začel iti navzdol, in ves ugled in veljava bi šla rakom žvižgat. To omenjamo le mimogrede, ker smo prepričani, da Hribar je mož, ki trezno sodi položaj v Sloveniji ter se ne da speljati na pota, na katerih mora sa-kcmu spodrsniti. »Edinost« meni, da ostane na teh postojankah, hkratu pa pričakuje od njega, da bo on saniral nezdrave razmere na Kranjskem; to pričakujejo od njegovega rodoljubja. Ko je čital to g. župan, si je moral misliti pač le eno: da Tržačani zahtevajo od njega nekaj nemogočega. Razmer na Kranjskem ne more sanirati ne Hribar ne nikdo drugi, in tudi tistega moža, (katerega pričakuje »Edinost«, ako Hribar ne izpolni njenega pričakovanja!) »ki nas privede iz sužnjosti kosmopo-litizma v obljubljeno deželo nacionalizma, v kateri ne bode razlike med liberalci in klerikalci, temveč jedna sama družina za narod požrtvovalno delujočih mož« — ne bo nikoli. Ali so gospodje v Trstu res tako slepi, da ne vidijo, kaj se godi po Kranj- Jaz sem čakala vas, vi sodniki; ako imate Boga v srcu, ne dopustite tako velike krivice. Jezus Kristus! Sveta mati božja čenstohovska! prosi za nas!« Zopet je bilo slišati samo ihtenje Repo ve; končno je neki stari odbornik zamomljal: »To pa res ni lepo: človeka napojiti in potem ga prodati.« »Da, to ni lepo!« pritrdijo mu drugi. »Naj vas sam Bog in najsvetejša božja Porodnica za to blagoslovi!« za-kliče Repova, pokleknivši na pragu. Župan ni vedel v zadregi, kaj ima početi, pa tudi svetniku Gomuli je bilo nekako tesno pri srcu ; oba sta pogledala tajnika, ki pa jo molčal. Ko pa je Repova vstala, je rekel mrmrajočim sosedom : »Bedaki ste!« Nastala je tišina kakor v cerkvi, gospod tajnik pa je nadaljeval: »Ondi stoji razločno zapisano, ako se bo kdo mešal prostovoljno v to tujo pogodbo, da pride pred pomorsko sodišče; ali pa veste vi, kaj je pomorsko sodišče? Ne veste tega, bedaki; pomorsko sodišče je...« Izvlekel je robec, se vseknil in potem s hladnim uradnim glasom razvijal svoj govor dalje: skem in po Goriškem, kako tlači kleri-kalizem naše ljudstvo, kako isto nazaduje prav vsled klerikalne politike, kateri je »ljudstvo« le molzna krava, kako črna internacijonala mori v ljudstvu narodnostni čut, kako skuša, dobiti vse javne naprave, zastopstva itd. v svojo roke, da bi bil Slovenec le poslužno orodje klerikalizma?! — Vsega tega gospodje v Trstu nočejo videti, marveč mečejo tim rajše polena pod noge narodno-napredni stranki, katera skuša, kolikor jej je mogoče, osvoboditi narod iz krempljev klerikalcev, ako hočemo ostati še samostojen narod. Klerikalne stranke, katera gospoduje dandanašnji nad večino ljudstva na Kranjskem, »Edinostf pri tem niti ne omenja. Zato jej svetujemo to: naj se obrne do nje pa naj jej da nasvet o obljubljeni deželi nacijonalizma, bo videla, kako slabo naleti Ž njim, Drugače pa porečejo gospodje, da postanemo lahko jedna sama družina m narod požrtvovalno delujočih mož, ako se priklopimo klerikalcem napreduj akt in tržaški nacijonalci, seveda tako, da bomo stali pod komando klerikalne stranke ter se počasi vsi poklerikalili. »Edinost« hoče »preorganizirati« narodno-napredno stranko, klerikalce pa pusti ginljivo lepo v miru. To je že njena stara taktika, in dasi vq„ da bolezen našega naroda se zove klerikali-z"- lepo molči na to stran, da tim p ;dneje dela zdražbo proti narodno-napredni stranki. Toda navzlic temu večnemu tržaškemu rovanju imamo napreduj aki na Goriškem in Kranjskem prepričanje, da naša stranka hodi prava pota in da nasprotniki strašijo z izdajalstvom itd. le sami sebe v javnosti; prepričani smo, da le z zmago napredne ideje med nami ostanemo Slovenci čvrst in upoštevan narod. In končno povemo še »Edinosti« na uho, da ako v Trstu ni podobnega razkola, je treba zahvaliti dejstvo, da je Trst veliko trgovsko svetovno mesto, »Edinost« pa je pri tem nedolžna, kakor novorojeno dete. Ako hoče »Edinost« še dalje ostati na »Kateri bedak ne ve", kaj je to pomorsko sodišče, on naj vtakne nos v takšne zadeve, pa spozna, kaj je to sodišče, da ga bo po vsem životu srbelo. Ako se nekdo prostovoljno poda na vojno, Bog obvaruj, da bi se jeden ali drugi mešal v to zadevo. Dogovor je podpisan s pričami in basta! Tako stoji zapisano v zakonu in ako tega ne verjamete, pa se prepričajte sami. Ako pa še popivajo pri tem, kaj za to? Ali ga mar vi, bedaki, ne pijete vselej in povsod ?« Ako bi bila sama pravica s tehnico v eni in z golim mečem v drugi roki prišla raz županove peči ter stopila na-krat med sosede, ne bili bi se oni huje prestrašili, nego so se vstrašili tega sodišča in procedure. Nekaj časa je vladala grobna tišina in še le po daljšem odmoru se je oglasil Gomula s tihim glasom, na kar so se vsi ozrli po njem, kakor bi se Čudili njegovi drznosti. »Da, to je resnica! Konja prodaš, pa se vpijaniš, vola prodaš, pa se vpijaniš; svinjo prodaš in zopet si pijan. Tu je že takšna Š8ga.« »Nil, tudi takrat smo ga pili po stari šegi!« omeni župan. (Dsdje pride.) 157 svojem stališču, naj ostane, napredni življi med Slovenci pa bodo delovali na osvobojo našega naroda izpod-internacionalnega klerikalizma, ker v njem tiči Tse naše zlo. Le eno Še prosimo »Edinost«: naj nam prizanaša s svojim praznim fra-zerstvom, ker so ga siti vsi pametni ljudje po Slovenskem, ter naj se loti rajši drugega nujnejšega in prikladnej-šega dela; ima ga dovolj. D O P I SI. Rlhemberg, 23. aprila 1902, — V »Soči* od 8. t. m. smo Culi opravičen glas z naSih Brjij, ki pravi, da ne morejo Brejci biti hvaležni našemužupanu Pavlici za njegovo dosedanje delovanje v tej službi. To so ravno krivice, katere bode treba v prihodnosti pravicoljubno popraviti! A tudi mi nismo zadovoljni z brezobzirnim paševanjem natega očka in smo se mu že ob njegovem nastopu upirali. Mož se je sicer že pred dež. zborskimi volitvami pred starešinstvom odpovedal žu-panovanju, — a takoj po seji izrazil st je v krčmi ,pri Fruškarju", da pojde pri obč. volitvah »do krvi*. Kakoršen je mož, taka je beseda. Ker je občina in občinarji tega človeka obogatela, naložila mu vse časti in službe, kolikor jih je mogla razpolagati, zahteva od njenih prebivalcev, naj se še koljejo za njegovo osebo! Dragi očka, — tako daleč bodite uverjeni, da ne pride, Vaša oseba ni vredna kapljice krvi našega občinarja. Vaše dosedanje delovanje je zaslužilo nasprotno naše najostreje kritike in še mnogo več! Ako bi bilo pošteno, sedeti bi bil moral po zasluženju že kje na bolj hladnem kraju in to ljudstvo zna, radi tega se opravičeno obrača od Vas. Našemu županu je bila občina molzna krava, občinarji vime, podžupani in starešine hlapci in še manj; občinarji pa govedarji, osli, berači, vagabundi itd. Na sto slučajev kaže, da je bil Pavlica tiran, ki je z železno silo tiščal in razdiral naše družno in složno življenje. Gorje onemu, kateri mu ni hote! parirati, zadela ga je gotovo jezuvitska jeza očetova prej ali slej in malone da se sleherni občinar spominja tega moža s srdom v srcu. Strankarska strast, sebičnost, hinavščina, zvijača, intrigantstvo in lakomnost so mu vzor človeških čednosti. V strankarske namene so služite drž. in dež. podpore, doklada za popravo občinskih potij, občinske podpore, katere se mu je v upravi prepuščalo kar a bona fide! — (lepa reč!) — Oni, koji se ga še drže, imajo pač sebične namene in kdor hvali njegove dobrote, je slep, ker Pavličeve dobrote so jako drage in se dele za gotov novec. To kaže njegovo obširno delovanje na zakotno-pisarniškem polju; pričajo neštevilni spisi, prošnje, utoki itd. itd. po raznih uradih osobito v arhivu ajdovske sodnije. Ajdovci pač znajo pripovedovati o Pavličevih »Jourfbrih* pri Benkcu z njegovo rihemberško klijentelo; naši domačini pa, kako »kraftne* da so Pavličeve »škrifte*. Mož je tako drzen, da se dviga v svoji zmožnosti nad c. kr. notarje in advokate. O njegovi morali bolje da molčimo, ker premnogi slučaji kažejo očeta v naravnost najgrši luči. O delovanju pri cestnih odborih bi za-mogli navesti jako pikantnih slučajev kori-stolovstva, — pa če treba, jih navedemo. — 30 let je pomagal razdirati in razdira naše mejsebojno življenje, ter lovi in lovi v kaljeni vodi. Rihemberčane je otepal z Brejci in Brejce z Rihemberčani in tudi nadalje bi rada peščica sosebičnežev pomagala tirati to brezvestno delo. Hvala Bogu, ljudstvo je oči odprlo in hrepeni po saniranju teh sramotnih raz-ner. Danes nastopajo naši Brejci in Ri-hemberčanje solidarno roko v roki kakor bratje. Slava jim! Občinarji se veselimo te solidarnosti in smo trdno prepričani, da se na začrtani poti pokažejo lepi in častni vspehi na celi črti in ugled, kojega pridobite pred javnostjo. Prepričani smo, da župan Pavlica nima smisla ne srca za lepo dobro in koristno, ter se ne more dvigniti nad sebičnost; želimo pa, da bi to spoznal. — Bližajo se občinske volitve; svetujemo mu, naj se preveč ne trudi okolo volilcev, »Slovenca* ali budapeštanskega »Salona* itd. Odbila je 11. ura, trud bo brezvspešen, saj vidi, da zapuščajo možje njegovo stranko, kakor miši potapljajočo se ladijo. Stopimo zopet na volišče v istem redu, slcžnosti in isto odločnostjo a v mnogo večjem številu in s podvojenim pogumom ne za osebo, kakor nasprotniki, ne za kleri-kaistvo ali liberalstvo, ampak z geslom: »Vsestranska pravičnost, razvoj in napredek, mejsebojna ljubezen, spoštovanje in edinost mej ob-činarjil*" — Vipavsko, 22. aprila. — Slavno uredništvo! Gospod urednik, dovolite v Vašem cenjenem listu, kateri kot napredno glasilo edini še na Goriškem sočustvuje z revnim in zapuščenim kmetom trpinom, priobčiti par obupnih vsklicev do naših mogočnih voditeljev, poklicanih »zagovornikov* in veljakov, ki naj bi se vzdramili iz večnega spanja in grozne nemarnosti ter vsaj deloma se zavedli svoje velike dolžnosti, ki jo imajo kot zastopniki napram ljudstvu. — V mislih imam naše klerikalne dež. postance, katere je revno ljudstvo na svojo očitno škodo previdelo s sedeži v dež. zboru, da bodo mirno glodali svoje diete ter se ponašali s poslansko častjo, kakor nečimerni pomagač, ki vlači mehe, z orglanjem.... »Vera*, nepoznana, divja vera je seveda s tem rešena!.... A vsak razumnik in še posebe kmet čuti sedaj prokleto to »vero*! V dež. zboru se vse kaj dragega obravnuje in zastopa nego kmetove koristi. Gregorčičev in Grčev brevir je menda tam bolj v čislih nego vse trpljenje vipavskega kmeta ter druge naše opravičene zahteve, katerih nimamo pač več nikomur potožiti, ker če le dvignemo svoje žuljave in izmučene roke ter navedemo svoje britko stanje in nejevoljo, precej je peklo z vsemi svojimi spremljevalci tu, ki nas brezverce pograbi. Pomlad je tu, ki je za naše poslance kakor sploh lehkoživeem najlepši letni čas. Kako pa je ta našemu kmetovalcu, ziasti vinogradniku ?! Najbolje je, da o tem ne govorim ; saj to se tudi ne da kar tako popisati. Sploh naj vzame vrag vse skupaj! Naš zadolženi kmetovalec letos ni mogel svojega vinskega pridelka prodati, ozir. ga je dal pod ceno. Delavci so se v par letih nepričakovano podražili. Sadni pridelki nimajo cene že več let. Z vinorejo pri nas in v teh razmerah ni dobička. Česa naj bi se še prodal? Dušo v »risu*? Sedaj je pomlad, »najprijetnejši* čas, kakor sem rekel. — Pustimo delo ter pomanjkanje delavcev in delavne živali. Poglejmo le, kako se počuti kmet »s kačo v žepu", ko je treba zdaj plačati drago galico, šteti okrogel denar za žveplo, gumijeve vezi, škropilnice, mehe itd. V drugih vinskih krajih in deželah, kjer niso poslanci tako grozno »pobožni", dobivajo trto rejci brezobrestna posojila, pri nas pa v naših bogatih krajih skrbe naši bogo-ljubni poslanci, da se tega skoro ne dobi, ker bi bila menda »vera* v nevarnosti. Človeka že gnus prijema do teh narodovih le-nivcev in trotov, ki niti tega, kar že povsod leta in leta vživajo kmetovalci, nočejo poskrbeti svojemu izmučenemu in skoro pro-palemu trpinu!... Kaj pa sploh mislijo ti naši božjevolski poslanci!? Vlada sama ne sili s temi podporami ter vedno le z vodenimi tolažili odpravlja razne nadležne prosilce od sebe, izgovarjajoč se sedaj, da je vsa stvar pri dež. odboru, sedaj na glavarstvu, sedaj zopet pri ministerstvu in bog ve še v katerih luknjah, da prošnje tiče. Naši .slavni" poslanci pa po katoliško molče in glodajo svojo klobaso.... Za strokovno izobrazbo našega kmeta pa gotovo tudi nihče ne skrbi. Mesto da bi naši poslanci vprizorili akcijo za korenito prevredbo kmetijske dež. šole, da bi vsaj deloma vstrezala svoji nalogi in vsaj nekoliko povračala od tega, kar nas stane, puste lepo društvo in šolo v laških rokah. Edino kar so v »zboljšanje* v vsem teku časa storili, je to, da so predlagali vpeljavo kršč. nauka na kmetijsko šolo. Saj naša kmet. šola pač ne more imeti drugih potreb!! Letos smo imeli vipavski kmetovalci razstavo grozdja in sadja ter lep kmetski shod, na katerem smo predlagali, zahtevali in želeli mnogo koristnega, mnogo prevažnega in tudi izpeljivega. Dotični predlogi in resolucije so se Citati po časnikih in tudi na vlado in dež. zbor so bili še posebe odpostani. Toda kaj vse to koristi? Naših vodnjakov, napajališč, poti, zboljšanja živinoreje, znižanja davka, podpor občinam in društvom, vojaškega službovanja in še toliko drugega perečega ne vidi nikdo in še najmanj se bo poslanec za kaj takega zavzel! Izvoljeni so ne za nas, ampak da varujejo »vero* ter mesto da bi se za nas potegnili, se lepo vžegnavajo z rokami in nogami po svojih svitlih in zdravih obrazih ter debelih trebuhih. Solit se pojte! Iz Prvacine. —- V sedanjem času, ako kmet ne dela z glavo in rokami, težko izhaja in kmalu podleže; posebno sedaj, ko ima trtoreja toliko sovražnikov, ki je vendar glavna panoga kmetijstva v naši dolini. Kaj pomaga, ako si kmet naredi nov vinograd še tako obširen in če istega na pravo podlago po-žlahtni, če pa potem ne zna obdelovati, t. j. ako ne vr, kdaj je čas škropiti, žveplati itd. Ako pa kaj pridela, je še to slabo in še, ker ne zna vsaki pravilno podelati v vino; to je vzrok, da ne morejo prodati vina, ali prav pod nizko ceno. Mnogo vinogradnikov je pa tudi škropilo trte prezgodaj ms preveč odstotno raz-topljino modre galice in s tem provzročilo veliko škodo. Temu odpomorejo »Vinarska in sadj. društva", ki se pridno ustanovljajo po Vipavskem. Tako na primer so si ustanovili v Prvačini slično društvo, kateremu stoji županstvo jako na roko. Skrajni čas je bil in živa potreba ustanovitev takega društva. Društvo čaka tamkaj mnogo dela, kajti v tem kraju je kletarstvo na nizki stopinji in mnogo starokopitnežev. V Prvačini so ugodne lege za pridelovanje najzgodnjega sadja, torej koliko dobička bi nesle: breskve, črešnje, marelice, hruške, itd., ako bi se prave vrste nasajale in umno obdelovale. Tudi za pridelovanje vrtnine so tu pa tam ugodne lege, kakor graha, špargelnov itd. Sedaj ko nam grade železnice, se bo lahko eksportiralo v severna mesta vse zgodnje pridelke. Prvaško »Vinarsko in sadjarsko društvo" si je vkupilo kos zemljišča pri cesti od g. grofa Coroninija, kjer nameruje narediti trt-nico, drevesnico in vrt za zelenjavo, kjer bo delalo praktične poskuse in dokaze. Predsednik društva je g. Albert Š u š m e 1 j, absolvent kmetijske šole v Gorici, podp. g. Josip Orel, nadučitelj, V odbor so bili izvoljeni: gg. Jož. Gregorič, F. Gregorič, I. Gre-gorič, Alojzij Gregorič in Alojzij Stanič. Tajnik je Aloj. Stanič, uenarniCar Alojzij Gregorič. Društvo šteje že doscdaj nad 50 udov. Društvu želimo mnogo vspehal Domači in razne novice. Imenovanja pri deželnem odbora. Imenovani so: oficijali v X. č. r. gg. K a v č i Č Emil, Fur lan i Josip, Mungherli Ivan; asistenti vXI. č. r. Trojer Angelj, Kalin Tomaž, Maver Anton; vežbanci: Štrukelj Albin in Fonzari Gvido. Razun tega je sprejetih nekaj pomožnih uradnikov. Promocija. — Doktorjem prava je bil promoviran v četrtek na vseučilišču v Gradcu g. Vilko Ba 11 i č, konceptni praktikant c. kr. tržaškega namestništva, sedaj vslužben v Po-reču. Učiteljska pre^acmba. — Gosp. Fran Mercina, učitelj v Gočah, je premeščen v Senožeče na svojo lastno prošnjo. Kavarna »Central*. — Goriški dnevnik »G a z z e 11 i n o* je objavil včeraj jako laskav priporočilen članek o novi kavarni. Jako hvali ukusno prireditev vseh prostorov in podjetni duh g. Pečenka. Omenja posebe krasno kredenco, delo g. Crnigoja, razne okraske, biljarde in sploh vso opravo, skratka, da je to najkrasneja kavarna v središču mesta. V četrtek opoldne je bila kavarna občinstvu odprta; cel dan do 3. zjutraj je bilo tu vse živo; občinstva je bilo iz vseh krogov goriških brez razlike narodnosti. Vsi so se tu dobro počutili, občudovali nove prostore in posebno dragoceno posodje, v kakoršnem tu strežejo gostom z blagom zares prve vrste pa — po navadnih goriških cenah. Tuji gostje bodo kar debelo gledali, ko dobe u. pr. tu za 8 kr. krasen lonček črne kave, da si je dvakrat nalije v lično čašo, alt belo, separe servirano belo kavo za 16 kr. (navadno ser-virano 12 kr.) — S to kavarno smo se po-vspeli glede udobnega kavarnarskega življenja do velikomestne višine, a cene so ostale stare, ki so prav nizke v primeri z drugimi mesti. — Veseli nas neizmerno, da je naš rojak oskrbel Gorici tako lep napredek. Želeli bi le, da bi tudi trudu in skrbi primerno izhajal. Troškt so vsekakor veliki! Zato pričakujemo od rojakov tudi na deželi, da ob dohodu v Gorici gotovo pridejo v to kavarno. — Ostalo slovensko časopisje prosimo, da bi opozorilo svoje p. n. čitateljstvo na to kavarno v slučajih, ko koga pot pripelje v Gorico. Tu dobi vselej domačo družbo. Kolesarsko druJStvo .Gorica" vabi na izlet, katerega priredi jutri 27. t. m. v Gradišče, Žagraj, Rubije, Miren, Gorica. Sestanek kavarna »Central*; odhod točno ob l1/, pop. »Primorskemu Lista*. — Kakor so čitali gospodje okoli »Prim. Lista", se je oglasil v »Soči* tisti ponikovski kmetic sam, kateri je pisal ona članka, o katerih trdi »Prim. List*, da sta bila pisana na Pečinah. »Prim. List* ostaja pri svoji trditvi glede onega dopisnika ter glede tega, kod da se valjajo njegovi dopisi, mi ostajamo pa tudi pri svoji. Glede tistih 1000 K smo mi podali že zadosti jamstva v javnosti. Radi tega naj se obvežeta jednako tudi oba gg. dr. Pavlica. Ako nista baš »pri kaši*, smo zadovoljni tudi edino le z javnim obvezilom v obrokih. Na našo obvezo naj sledi njihova obveza. Potem bomo dalje govorili. Šempaskl občinski tajnik Bati«, ta steber Grčeve vlade v Šempasu (Grča nam pošlje popravek: Ni res, da je Batič steber moje vlade...) je bil obsojen včeraj v Gorici na 4 dni zapora, ker je dva moža brez vzroka nekaj premikastil. Mož se pač obnaša povsodi kot »katoliški« junak, in zato se je hotel znesti tudi nad M. in P. Ali da tega ne sme delati, mu je povedal včeraj sodnik, in sedaj bo imel 4 dni časa o tem korenito razmišljati za mrežami. V srečo Batiču ni bilo mogoče poklicati prič, (ker so v svetu) ki bi bile še bolj obtežilno govorile proti njemu, vsled česar bi bil dobil še več zapora. Sodnija ga je spoznala krivim, ali Grča ga je zapisal med »mučenike za 3veto katoliško stva! *. Le tako naprej, potem bo kmalu konec klerikalne vlade v šempaski občini! Homunculus dragi. — Svoj čas, tam v poskočnem pustnem času, je strašil kaj neredno po podlistkih v »Gorici* neki Homun-culus. Končno je popolnoma potihnil, ker so v uredništvu »Gorice* menda bili vendar sprevideli, da s takimi prismodarijarai, ka-koršne je pisal Homunculus, ni mogoče dalje prihajati niti pred brumne in poslušne naročnike »Gorice*, kaj šele pred ostali razsodni svet. Homunculus je utihnil, ali zdi se nam, da ded-ščino po njem je prevzel neki Mihaeljev, ki reže že dolgo časa po podlistih »Gorice* neko dolgočasno ogersko klobaso. Pripoveduje, kako je hodil po Ogerskem, prav rad tudi rentači po ogersko, ali je navzlic temu sila dt počasen. Te dolgočasnosti se je ta Homunculus drugi menda tudi sam zavedel, kajti hoteč biti vsaj malce interesanten, je vpletel v svoje klobasanje to-le:«... »je izliv reke Zale, (v blatno jezero) ki je približno enako dolga in velika, kakor je naša Soča, — po kteri nosi nič slovenski list svoje ime, menda edino le za to, da sramoti Slovence in vse kar je našemu narodu drago in sveto! Na ta način se menda do te dobe ni še nikdar slovenski jezik onečaščeval in zlorabil, kakor v tej, upam da kratki dobi »straho-valne* vlade Tuma-Gabršček!" Pri pametnih ljudeh tako pisarenje ne more napraviti drugega učinka nego pomilovalen posmeh, k večjemu Se vsklik: Bog daj norcem pamet! Pri občinskih volitvah v Krmlnu so zmagali reakcijonarci, in sicer so dobili 94 glasov večine. — Med temi glasovi so tudi slovenski, kajti, kakor čujemo, se je delalo z vso silo na Brice, da so šli volit »krščanske avstrijske" kandidate. Malo časti za one, ki so se dali gnati na volišče na komando dr. Gregorčiča iz Gorice,da se je ta vitez žalostne postave skazal tako hvaležnega Krroincem za one glasove, s katerimi je prodrl svoj čas v peti kuriji. Prosimo katerega nafcih tamošnjih somišljenikov ali dopisnikov, da bi nam natančneje sporočil o tem ter tudi o poročilih v nekem laškem listu, da so bili pri Dobro-vero nekateri liberalni volilci kamenjani. — Prosimo. Hidravlični urad v Gradišča. — Laški listi poročajo, da je ministerski pred« sednik Korber obljubil laškim poslancem tako nekako gotovo, da se ustanovi v Gradišču hidravlični urad. — O takem hidravličnem uradu je bilo govora lani v našem deželnem zboru v seji 24. jun. Dr. Verzegnassi je predlagal, naj se ustanovi v Gradišču hidravlični urad, ki bo imel opravila z regulacijo Soče v Furlaniji. Oskar Gabršček je takrat opozarjal, da se mora začeti z regulacijo Soče, ako se hoče zabraniti nadalnje povednji in odkladanje hrušča v Furlaniji, Že v gorenjem delu iste. Povedal je, kako se delajo in odlagajo tozadevni načrti ter je pokazal potrebo s slučajem pred 7 leti, ko je odnesla Soča cesto od soškega mosta do Tolmina.... Predlagal je, naj se ustanovi tak hidravlični urad morda v Gorici za gorenji in dolenji del Soče. Lahi so se protivili, nakar je bil sprejet Verzegnassijev predlog z GabrSčekovIm dodatkom, da se ustanovi hidravlični urad tudi za gorati del dežele. Vprašanje o hidravličnem uradu, ako se ima isti res baviti resno z regulacijo Soče in odpravo povodnji, se more rešiti pač edino le tako, da se začne delo takisto v goratem delu dežele kakor v furlanskiaiižini,. da, po vsaki zdravi pameti, je pa še uraestneje, da se prične prvo tako delo v gorah, in ko se tam dožejejo vspehi, se pokažejo ti tudi v nižini, vsled česar utegne postati delo v nižini mnogo lažje, nego ako se začne hkratu ali celo poprej v spodnjem teku nego v gornjem. Mislimo, da imajo f,udi Lihi toliko smisla za blagor cele dežele, da to uvidijo ter da ne bodo silili na dan le s hidravličnim uradom v Gradišču, kateri jim je Korber baje že obljubil. Opozarjamo pa tudi na to okolnost slovenske merodajne faktorje, da se ta reč reši tako, da bo prav za cel prizadeti del dežele. Župnik Kosec v Kamnjah se pere z nova, sedaj v »Prim. Listu*, in sicer s svojim podpisom. On, ki tako rad toži, pravi, da ne bo tožil slamnatih mož okoli »Soče« in .Primorca*, ker bi to bilo pod njegovo častjo. Tu povemo takoj, da tudi ni mogoče, tožiti slamnate može oko i »Soče* in .Primorca-, ker jih ni. Slamnate može imata le .Gorica" in .Primorski List«. Ker ni slamnatih mož, bi torej čast župnikova nič ne trpela! Ali tožil pa ne bo vseeno ne, on že ve, zakaj ne! Mi pa tudi. Župnik Kosec meni, da je zadosti, ako je .popravljal* po .Soči* in .Primorcu*, Seveda mora zadostovati, ker si ne upa tožiti. Da mu njegovi podprepniki verujejo, da je belo črno in obratno, ako on tako reče, to radi verujemo, drugi ljudje pod Čavnom pa so se muzali, ko so čitali njegove .popravke*, zlasti še, ko je bil napravil Močnika do tega, da mu je tudi podpisal .popravek". Župnik Kosce nam očita nesram- I nost O nesramnosti bi se dalo govoriti, ali | konec bi bil ta, da bi se pokazalo, da nesramni nismo — mi. Ker smo pisali, da je po potrebi na razpolago okoli 40 prič, ki potrdijo, da je res, kar je popravljal župnik Kosec, nas poživlja, naj navedemo le eno samo pričo, ki upa javno trditi, kar trdi ,Soč&* o njem. N6, župnik Kosec naj bo potolažen, ker priče mu ne povemo nobene, in sicer radi tega ne, ker nočemo, da bi on koga preganjat, kakor je že rastre. Ako bi mi navedli kako pričo, joj, to bi bilo veselje v duši Kosčevi, in pripravil bi aparat, s katerim bi vil ubogo pričo po Ajdovščini in Gorici. Kako deia v takih slučajih politikujoča duhovščina in kakih sredstev se v slučajih poslužuje, pa je predobro mano. V* kremplje Koscu ne izročimo mi nobenega človeka. Mi trdimo ponovno, da je absolutno nemogoče, izmisliti si vso listo reč, katera je bila opisana v »Soči*, torej mora biti v jedru istinita, četudi je morda kaka posameznost posneta le iz govorice. Ali Kosec pravi k vsemu »ni res*, in celo to ni bilo res, da jo je popihal v farovž!! Seveda, verujemo, da ni prijetno, ako pridejo take reči v javnost, in človeška slabost jih skuša prikriti. Ali resnica se končno ne da prikriti.... Sedaj pa je teh komedij s Koscem dosti, in v prihodnje se s to zadevo ne spuščamo več ž njim v nikako polemiko. Ako toži, smo na razpolaganje, ako tega noče, pa naj da mir, in tudi v »Soči* se ne bomo zmenili zdnj, dokler se ne izve o njem kaj »frišnega*. Iz Trsta v Gradež In Červlnjan. — S 1. majem začne voziti parnik prve vrste »Ausa" iz Trsta v Červinjan. Vozil bo vsak torek iz Trsta zjutraj ob 9. uri, v Gradež pride ob 11*30 in popoludne med 1 in 2 v Červinjan. Iz červinjana pa odide v Trst vsak petek. UnIJatsko gibanje. — Nikola Turato, kkarnik na Reki, je priobčil v opatijskem t Narodnem listu* poslano, v katerem naznanja v 5 točkah povod k prestopu v unijat-stvo s svojo družino tako-le: ,1. Ne jedan, ma ni vsi papinski blagoslovi upravljeni Hrvatom nisu kadri ne da »zbrisu, ma niti samo da umanje strašnu onu uvredu nanesenu od sv. Otca hrvatskomu narodu opozivom .breve' .Pro gente Croa-tica". (Papež je v posebnem pismu sarajevskemu nadbiskupu Stadlerju naznanil, da v stvari svetojeronimskega zavoda ne spremeni ničesar več. Odpravil je naslov: »pro gente croatica* ter gi nadomestil s »pro gente illjrrica", s čemur je neizmerno razžalil hrvatski narod ali ugodil Srbom.) 2. Povjestna rečenica: Roma locuta, e»tisa^%Ua».J)ila4fi..4iyJm. činom po vred jena i pretvorena — kako je pravo primjetio jedan zastupnik — u Roma locuta, sed šibi mentita. 3. Presvjetli biskup Flapp bio je nedavno od sv. Otca odlikovan, što je znao u „svojoj biskupiji iztisnuti iz crkve glagolicu, a uvesti iatinizam. 4. Kapitularni vikar Petronio u Trstu ne drži se rečenice: .Nil inovetur* nego pro-goni i? svih crkava hrvatski jezik uvadjajuč talijanski; pretvarajuč hram gospodnji u ta-lijansko političko ognjište. 5. Prelazom na Uniju nišam ni naj-manje povredio ni ošletio moje katoličko porijeklo i čustvo, nego sam došo do pod-punog uvjerenja, da <5u uz vjerski žar još bolje njegovati i narodni, Da ču onda — pošto mi Rim ni svi latinaši ne če u lom moči zapovjedati — slušati rieč božju i moliti se Bogu onako, kako me je moja mati naučila, a ne onako kako se to ushtjelo bude fanatičkim hirom nekih talijanskih poglavica popovskih.* K vsemu temu dostavljamo, da se vrši po Dalmaciji med duhovniki veliko gibanje za uvedenje unijatstva med Dalmatinci. Seveda ti dalmatinski duhovniki niso latini-zatorji l Po Vipavskem (Kranjskem) so imeli v sredo pop. nevihto z gromom, bliskom in točo. Toča je bila debela kakor lešniki ter je napravila obilo škode. Streljali so proti toči le v Budanjah. Občinski tajnik Ferjančič se je pri tem znatno opekel. Nevarni psi. — Furlani imajo prehude pse. V bližini Fare je napadel v Četrtek j v jutro pes dva gospoda ter jednemu raztrgal suknjo in hlače na kose. Drugi gospod je k sreči rnogel nabrati nekaj kamnov, s katerimi je psa, ki je bil jako velik, ubil. Gg. sla šla na to v neko bližnjo hišo, kjer so dali raztrganemu druge hlače in suknjo, da je mogel domov. V bližini Gradišča (borgo Tintor) se je začel zaganjati neki pes v dve gospodični ter jih je preganjal, da so tekle četrt ure čez polje. Slednjič sta revici padli na tla, na kar jih je pes pustil v miru ter šel svojo pot. Gospodični sta pritrepetali domu, vsi ostrašeni. Pevsko In tamburaško društvo .Pod-gora* v Podgori priredi v nedeljo dnd 4. maja v prostorih gosp. Ignacija Trpina svojo prvo veselico. Začetek ob 5% ur' popoldne. Izpred sodnljc. — Neki Jos. Giach iz Terza je bil obtožen, da je ukradel župniku Donda denar in nekaj drugih vrednostij. Dobil je za to dve leti trde joče. Pietro Zanetto je Lah iz kraljestva. Dn6 18. marca in 6. aprila je prišel v gostilno Petra Pozzeta v Gradežu ter je prepeval Ga-ribaldijevo himno in kričal »Viva 1' Italia* 2 Pred sodniki je trdil, da je bil pijan ter da ne Te nič. Sodniki so ga na podlagi prič oprostili, ali državni pravdnik je vložil priziv. Drobiž. — Pretekli teden je zgorel senik na Volarjih pri »Miklavžu*. Zažgali so ga baje cigani, ki se klatijo po gorah. — Iz Kobarida poročajo, da hodi tam okoli neka ženska, ki se izdaja za »desetnico* ter pro-rokuje po 4 K prihodnjost in dobro srečo. Menda so ljudje toliko pametni, da jej ne pojdejo na limanice. — Radi tega državni zbor ne bo imel sej od 3. do 11. maja. Prej se je mislilo, da bo treba zborovati tudi ta čas. Kvotna depataclja. — Predsednikom je izvoljen grof Schonborn, podpredsednikom vit. Jaworski. Dvorni svetnik Beer je predlagal določiti za kvoto dobo od 1. julija 1902. do 31. decembra 1909. po proporciji 65.6 proti 34.4. Po dolgi debati je bil predlog sprejet. PreosuoTa tiskovnega zakona.. — Zveza dunajskih časnikarjev- se^jeJnlormo-vala pri Kdrberju, kako je s preosnovo tiskovnega zakona. Ministerski predsednik je rekel, da je predloga že izgotovljena, zagotavljal pa ob enem svojo naklonjenost časnikarstvu. Ali po izjavi zborničnega predsednika Velterja ni upanja, da pride predloga že v tem zasedanju na vrsto. V Jnžni Afriki. ~ Vesti iz južne Afrike poročajo, da ni nikakega pravega upanja, da bT prišlo do pravega miru, Govori se, da Stein in Devet se ne udasta na nikak način, marveč ostajata pri zahtevi popoldne neodvisnosti. Bazne vesti. — Govorilo se je obilo, da Italija zasede Tripolis. Ali kakor se čuje sedaj, bržčas ne bo nič s tem zasedenjem. —i Francoski predsednik Loubet baje* ne pojde v Petrograd, kakor določeno, radi nastalih nemirov. Morda pojde pozneje, — V rudniku Karpanj pri Pazinu je nastal včeraj štrajk. Vzrok ni znan. — Vsenemci strašijo zopet z nemškim državnim jezikom, ki se ima uvesti v vseh naših deželah, razven Galicije, Bukovine in Dalmacije, — V Ljubljani so začeli šlrajkali zidarji, kateri skličejo velik shod ter predložijo svoje zahteve podjetnikom, —- Vsenemec Wolf baje zopet odstopi, ker je bil baje njegov list .Ostdeutsche Rundschau* podkupljen od kartela cukrarjev. — No vej So vesti. ~ V kavarni Bauer v Zagrebu je bilo prišlo do pretepa med častniki in visokošolci, ker je neki dijak rekel v prepiru nekemu častniku: Kmet. Častniki so udarjali s sabljami, dijaki pa s stolicami in palicami. Jcden dijak je ranjen nevarno, — Po današnjih poročilih so burski poveljniki odbili vse pogoje, katere so jim stavili Angleži glede na sklepanje miru. — Kraj Lukanenje na Ogerskem je pogorel, Nad 00 družin brez strehe. Dva zgorela. Razgled po svetu. Državni zbor, (Daljo.) Posl.Spinčič je interpeliral pravosodnega ministra radi rabe laškega jezika pri dež. sod. v Trstu v neki slov. kaz. stvari. Ellenbogen je interpeliral radi volitev v Krminu. Razprava o direktnih davkih se vrši mirno brez posebnega zanimanja. Cuje se mnogo tožeb gledd bednega stanja poljedelstva. Spinčič je interpeliral radi občinskih volitev v Cresu, glede neke porotne razprave v Rovinju dnč 18. aprila t. 1., češ, da sta bili dve osebi oproščeni iz strankarsko političnih motivov. Biankini je interpeliral, če se v pogodbi z Italijo ohrani stara vinska klavzula. Urban se je bavil z vprašanjem o sladkorni konferenci v Bruslju; izrazil mnenje, da je nemogoče obdržati premije. Kittel je trdil, da poljedelci so zadovoljni z načeli glede konference v Bruslju, ker s tem se da tej trgovini zdrava podlaga. Finančni minister je govoril obširno na razna izvajanja. Delegacije bodo zborovale v prvi polovici maja v Budimpešti, kakor sporočeno. Narodno gospodarstvo. Trgovina s posušenim sadjem. — Že nekaj desetletij cvete trgovina s posušenim sadjem iz naše dežele. Prodaja se dobro. Gre po vsej Avstriji, pa tudi daleč preko njenih mej. Lepo število laških pre-kupcev je zbogatelo ob tej kupčiji. V Gorici je danes več takih izvoznih trgovinskih hiš«, glavne so štiri, a največja je menda Venu-tijeva, ki ima tudi sama urejeno sušilnico. — Vrednost tega sadja, le iz Gorice razpo-šiljano, je cenjena povprečno na leto 300.000 K, med temi okroglo 300.000 odpade na obrt, t. j. delo od svežega na suho sadje. To je pač lepa svota za našo deželico. V glavnem dobe ta denar Brici, Vipavci in manj gorjani. — In tej trgovini grozi velika nevarnost, ker so ga začeli v Nemčiji preganjati zdravstveni komisarji. Boj našemu suhemu sadju je napovedan, in namesto, da bi po svojem dobrem imenu pridobivalo čedalje večje svetovne trge, ga hočejo pregnati še z dosedanjih. Kdo je kriv? Odgovor na to vprašanje ni težek. Krivi so v glavnem — glavni trgovci v Gorici. Kakoršno sadje so hoteli dobivati od kmetov, tako so tudi dobivali. Ako bi bili zahtevali od kmeta le blago prve vrste, povsem pravilno izdelano, bi ga bili gotovo tudi dobivali.... seveda po primerno višji ceni. Toda goriški prekupci so gledali svoj glavni dobiček v kmečki priprostosti in sterokopit-nosti, da so pripravljali še ne dovolj dozorelo sadje, katero so preveč žvepljali, da je ohranilo lepo barvo, in ga niso pravilno sušili, ker je prezamudno. In ko so prinašali tako sadje v Gorico, so jih tu prekupci odirali. Kmet je moral oddajati to svoje sadje za vsako ceno. Prekupci šele so ga potem ločili v več vrst ter — delali lepe kupčije vsled dobrega imena, ki ga uživa naša dežela, kar se sadja tiče. Zdaj pa je napovedan temu sadju nevaren boj, tako nevaren, da utegne to kupčijo popolnoma uničiti, ako se ne spametujejo prekupci in kmetje. Glavno delo je v drugi polovici avgusta. Mi tu nujno poživljemo vse rodoljube, naj pridušujejo kmeta, da je sadje: 1. dobro zrelo, — 2. da ga le neznatno žveplajo, — 3.da ga dobro suše. To so edini pogoji, a treba jih držati. Za tako sadje lahko zahtevajo in tudi dobe razmeroma boljše plačilo. Tako sadje se prodaja po svetu jako drago! Torej — pozor! Hennehenjova svila" — le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld t4-65 meter. Vsakemu franko In carine prosto na dom. Vzorci z obratno ppito. Pismena ^naročila-naj se Ifanfcirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (1) (izkl. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. Kovaškega pomočnika in učenca išče kovaški mojster Teodor Vidmar v Kobaridu. Pri vreli vlogah ja ravenli nastopno opravilno Številko. Opravilna slovitim 0, I, 21/t/l, Oklic. Zoper Marijo In Ivana Furlan, katerih bivališče jo neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po Jožefu Mužina pok. Martina iz Berij-Mužfnov hštv. 133 tožba zaradi izbrisa knjižne terjatve 400 gld. s prlp. v vložku 168 ssemlj. knjig obč. Dobra vije. Na podstavi tožbe določa se narok za ustno razpravo na 24, maja 1902 predpoldno ob 9. uri pri tej sodniji v izbi štev. I. V obrambo pravic tožencev Marijo in Ivana Furlan se postavlja za skrbnika gospod dr. Marij Pascoletto, c. kr. notar v Ajdovščini, Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasita pri sodniji ali ns imenujeta pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Ajdovščini oddelek I. dne 19. aprila 1902. Cechat. Anton Kuštrin z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijulij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiea iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na defelo po pošti od 5 kilogr. naprej. Zahvala. Podpisani najsrčneje zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so na katerikoli način skasali sožalje o prebridki izgubi našega predragega soproga, očeta, sina in brata JULIJA SCHLUNDRA. Toplo zahvaljujemo preč. duhovščino, obč. starešinstvo, nadalje darovalce nagrobnih vencev ter vse domačine in oddaljene, kateri so jse mnogobrojno udeležili pogreba ter s tem skazali nepozabnemu rajnkemu zadnjo čast. Bog povrni! V Kobaridu, dne 25. aprila 1902. Žalujoča rodbina. Prvii c. fcr. avstro-ogerska privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA laral Ironsteinep, iunaj lil., iauplstrasse Odlikovana z zlatimi svetinjami. -»Oj 120. Zalagatel^ nadvojv. in knežkih posestnih oskrbniStev, civilnih in vojaških oblaste v za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov, ~ Barve za pročelja, na ka* tere ne vplivajo vremena, se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzoreih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost bnrve se od oljnatih ne razlikuje. 200 fcron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku Uzorci na papirju z navodilom zastonj in franko. Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agenturr, Dunaj Y. Wehrgasse 11. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drl svetnjo N« Ivovski razstavi a prvo eeno - srebrno svetiinjo tt~rr Tovarna manik tehvahik priprav JOS. YTNDYŠ-Jl, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice cislo 816. se priporofa k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prtporocu-jofih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in naprti za (.-opolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto« - 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Hajnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko tinost in obliko z uporabo „Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemeuitejih in najsvežjih zeljižč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeoliuom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—-. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna "" *r-M'i, Dunaj. VIL. IIariahiiferstrasse 38. t Blag. gosp. Gabrijel Pkcoli, lekarnar dvom zaftM Nj. svetosti papeži Lena XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se _________ je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emannel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo čase svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesh, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo^ kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Slomjan, (Istra), 6. oktobra 1900. Don Peter Franccschlni, župnik. Je v razprodaji v lekarnah v Oorlci, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a 30 vin. steklenica. 2 Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pitmet lastink, adria, ševjot itd., bla^a iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleko so prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od S do 8 let K 240 in više » » „ 15 „ , *50 » 15 dalje . . , 15 — vrhne suknje vsake mode.....„ 24'— , „ »za častito duhovščino , 28"— » hlače...............3'— Kdor nima časa priti v mesto, lahko naroči pismeno za dečke od 3 do 15 let. Od 15^ tet naprej se naznani prsno širino, trebušno širino, rokavno dolžino in korakno dolžino in kakšni' barv* obleko svetlo ali temno. To zadostuje za vsako obleko. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. --Uzorce se pošilja na zahtevo prosto. K Varstvena znamka. Koroški imski vrelec n.ijIinrjSa planinska kisla voda, w izkušena ob vseh naliodili, po- sebno otroških, ob slabem prebnvljatiju, ob bol eznih na mehurju in ledvicah. Zaloga: Ed. Fonzari v Gorici Visi Vellurini, Casorrna in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Seidel & Naumannov pisalni stroj „IDEAL" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptneru papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najviše priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) davno zastopstvo za Avstro - Ogersko: & Dunaj lll-|3- Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Lekarna Cristololetti y Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno jih dvakrat na dan po jedno žHcico popije. Okrepe pokvarjeni želodec store\ da zgine v kratkem času omotica in životna tinost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. (Varstvena znamka). „Krojaška zadruga^ vpisana zadrug« z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka \jlica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga, Priporoča cenj. odjemalcem 3voje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kamrogarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske nhleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto In cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, boinbažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najiil^Jili in zadnjih cenah brez pogajanja. da željo se posije M uzorce, poštnine proste. Fersan-Cacao železnato, redilno in okrepCajoČe sredstvo, tvori krv in krepi živce, je okusno in prebavljajoče. Poizve" se lahko o tem pri kakem zdravniku, Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. Zete 1S81. v Gorici ustanovljena tvrdka Oiesierj UisMci 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovainico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko j zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Zaičltna znamka: SIDRO. UK1EKT. GAPSIGI COMPBS. Iz Rlchterjev« takam* v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažnjoce mazilo; za ceno 80 b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oriff. steklenicah z naSo zaščitne znamko s ..SIDROM" nararee, iz K1CHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Elizabetngasse St. 5. m Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Škropilnice proti peronospori najnovejšega sistema kakor tudi poljedelske stroje vsake vrste ima v veliki izberi Sehnabl & C v Trstu Via Poste vcccliie, na voglu v ulico Vienna.