V Ljubljani, dne 1. februarja 1935
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto. XVII.
“NAŠ G L A S “ izide vsakeg-a prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za po! leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirani pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Lkibljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev'. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Pametna finančna politika
Novi finančni minister, g. dr. Milan Stojadinovič, priznani strokovnjak v valutnih vprašanjih, je dne 18. januarja na seji upravnega odbora Narodne banke v velikem govoru naznanil svoje dalekosežne reforme na finančnem polju. Ob ti priliki se je dotaknil tudi vprašanja inflacije. Objavljamo zadevni odlomek iz njegovega govora, ki je izval splošno odobravanje in priznanje:
»Imamo ljudi ki mislijo, da bi se dale mnoge težave premagati, če bi znižali vrednost dinarja, ali pa če bi se zatekli k inflaciji. To verjeti se pravi verjeti, da je denar vzrok vse gospodarske krize in da je potemtakem v denarju zdravilo za krizo. Jaz tega ne verjamem in tudi tega ne mislim. Vsi vidimo težko gospodarsko krizo, ki je objela tako države z zlato valuto, kaikor države) s papirnato. V raznih državah vidimo razne stopnje vrednosti nacionalne valute. Toda povsod vlada ista ali skoraj ista kriza.
Kdor predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa na varčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja tiste, ki so kupovali državne papirje v veri v moč svoje države. Pozablja na uradnike, državne in zasebne, na delavce, katerih plača in mezda je urejena po zakonu ali s pogodbo in ki se ne bi tako lahko in tudi ne tako hitro mogla prilagoditi višini cen, ki bi hudo zrasle.
Na glavni seji glavnega odbora »Jugoslov. učiteljskega združenja«, ki se je vršila konec minilega leta v Beogradu, je bilo sprejeto načelno stališče navedene organizacije glede šolske personalne politike in društvenih intervencij. Iz te načelne izjave posnema-mo nekatere, splošno važne točke, ki bi mogle služiti tudi drugim našim strokovnim organizacijam kot vodilo in vzgled pri njihovi notranji ureditvi.
Člani morejo od JUU zahtevati intervencije in posredovainja samo takrat, kadar gre za stvarne stanovske, šolske ali prosvetne zadeve, ne pa za stvari čisto zasebnega značaja.
Nameščanja in premestitve so zadeva oblastev in se organizacija vanje ne vmešava. Intervenira pri oblastvu le tedaj, če smatra, da je ogroženo in kršeno načelno stališče glede nameščanj im premestitev. Organizacija bo skušala dobiti svojega zastopnika v komisijah, ki odločajo o tem, zlasti v banovinskih in centralnih komisijah. Vsa društva morajo med članstvom pobijati napačno mnenje, da je organizacija samo posredovalnica za učiteljske službe.
Posredovanje političnih strank in osebnosti bo organizacija načeloma odklanjala. Uporabo takih posredovanj niorajo čanstvo in vsa društva odklanjati. Do političnih strank in oseb iz-Veri učiteljstva se bo JUU obračalo samo v načelnih vprašanjih. Prošnje Posameznikov do neučiteljskih oseb in korporacij za intervencijo so kvarne učiteljski stan, nemoralne in škod-^jive. Zato naj se sprejemanje poedin-Cev in intervencije pri oblastvih glede Namestitev in premestitev onemogočijo. Take prošnje naj se vlagajo sa-m,o pismeno in po službeni poti. Za Napredovanja bo JUU posredovalo le Načelno in nikdar ne, preden ne pote-Ceio 3 meseci od vložitve prošnje.
Vsa izpraznjena službena mesta naj se razpisujejo, namestitve naj se
komisijsko izvršujejo. V razpisih
Znižati vrednost dinarja pomeni pomagati enemu sloju v škodo1 drugega, pomeni morda rešiti ene, a zanesljivo uničiti druge. To bi bila največja krivica, ki si jo moremo misliti. Danes gledamo države srednje Evrope, kako se bore z naj večjimi težkočami strahotne gospodarske krize. Toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija kot zdravilo. Zato ne, ker so te države bolj kakor katerakoli druga okusile inflacijo in vedo kaj pomeni pogorišče, ki ga inflacija pušča za seboj.
Naš gospodarski organizem je bolan. Boleha od več bolezni. Zato ne smemo zanašati vanj nove nevarne bolezni, ki se imenuje inflacija. Takšne bolezni ne bi mogel vzdržati. Zato bo naša valutna politika tista, kar je povedano v vladni deklaraciji 3. januarja, namreč ohranitev sedanje vrednosti dinarja. Toda za ohranitev te vrednosti ni niti najmanj potrebna fikcija. Zato sem dovolil, da se v našem domačem Iiisku lahko svobodno objavljajo tečaji dinarja v Curihu.«
To zagotovilo je zlasti nam, drž. uslužbencem in upokojencem, ki moramo živeti ob naših stalnih, itak že preskromnih prejemkih, v veliko uteho in pomirjenje. Prav za nas bi bil vsakršen poskus inflacije in raizvred-notenja denarja naravnost katastrofalen. Zato moramo to modro, finančno politiko1 g dr. Stojadinoviča nadvse iskreno pozdravljati!
služb naj se točno navedejo posebne ugodnosti in drugi pogoji. Pri namestitvah in premestitvah naj. odločajo samo zakonski predpisi.
V	kraje s srednjo šolo naj pridejo po načelu organizacije zlasti učitelji, ki imajo otroke, godne za srednje šole. Poleg njih naj pridejo v taka središča dobri organizačni in kulturni de-, lavci. — Učiteljice, poročene z neuči-telji, naj se ne favorizirajo na škodo starejših učiteljev(ic). — Združenje stoji na stališču, naj se kot novinci nastavijo najprej tisti, ki žive v slabih družinskih in gmotnih razmerah in ki so bili dobri dijaki. — Prosilcev, ki imajo že 35 let službe, organizacija načeloma ne bo priporočala pri namestitvah ali premestitvah. Društva morajo nanje vplivati, naj vlože prošnjo za upokojitev. V tem oziru se mora odlašanje smatrati za škodljivo načelni zahtevi, naj se zniža službena doba učiteljstva, in kvarno namestitvi nezaposlenih abiturijentov.
Glede ocenjanja izvenšolskega dela maj se upoštevajo samo službeni podatki, ki naj se vnašajo v službeni list. Vendar naj se šolsko delo smatra kot prvo in poglavitno, izvenšolsko delo ) pa je upoštevati šele v drugi vrsti. — Šolski upravitelji s potnimi službenimi leti naj se avtomatsko razrešijo. Pri reševanju nadzorniškega vprašanja sodeluje JUU samo v mačelnem pogledu.
Organizacija skuša doseči, da se sedanji način nameščanja in premestitev izpremeni po upravni poti in z zakonom tako, da bodo ta posel opravljale posebne komisije, v katerih naj bodo tudi zastopniki učiteljske organizacije.
V	disciplinske zadeve se organizacija načeloma ne vmešava, zlasti ne med postopkom samim. Na preiskavo bo JUU skušalo vplivati samo v naslednjih ozirih: da se osumljencu omogoči vpogled v obtožbo in da možnost zagovora, da opozarja oblastrvo na morebitne zlorabe pri preiskavi, da zahteva
naj se zagovor osumljenca pravilno in popolno beleži in upošteva ter da naj se zaslišijo razbremenilne priče. Za tako posredovanje pa mora prizadeti predložiti zadosten dokazilni material, sicer se intervencija ne sme izvršiti. Kjer je bil očividno prekršen zakon, JUU načeloma ne bo interveniralo in ne bo branilo krivcev. — Anonimne ovadbe naj se načeloma ne upoštevajo. Tožbe iz neučiteljskih vrst maj se obravnavajo le, če so podpisane in če ovaditelj prevzame odgovornost zanje. Tudi pritožbe korporacij in društev naj se upoštevajo le, če zanje prevza-
Neposredni d O' g o v o r.
Pogodbe (ugovori) se morejo izjemoma sklepati tudi z neposrednimi dogovori (pogodbe) v sledečih primerih:
1.	pri vseh poslih, kjer vrednost ne presega 1000 Din; .
2.	pri nabavkah potrebnega materiala v vrednosti do 50.000 Din v vseh primerih, kadair so drž. prometni ali drugi gradbeni objekti, poškodovani po elementarnih nezgodah ali zaradi kakega drugega nepredvidnega primera, potrebni nujnega popravila, če se le-ta pokažejo kolt neobhodno potrebna za vzdrževanje javnega prometa ali za kako drugo drž. opravilo in če jih je mogoče izvršiti v režiji;
3.	pri poslih, ki se morajo v interesu države držati v tajnosti;
4.	ako nujnost potrebe zahteva izvršitev posla v kar najkrajšem času, to pa le ob izjemno važnih prilikah;
5.	pri nabavi predmetov, katere izdeluje samo eno podjetje v državi in predmetov, katerih izdelava je izključni patent ali uvozno pravo posameznika, kadar ni drugih predmetov take vrste;
6.	pri nabavi predmetov, ki se morejo dobiti samo pri eni osebi na pr.: starine, umetniške in naučne zbirke in drugi redki predmeti;
7.	pri poslih, poverjenih drž. pridobitnim podjetjem in ustanovam;
8.	pri popravilih strojev in strojnih instalacij tvrdke, ki jih je izvršila, če je pravilna izvršitev tega dela mogoča samo pri tej tvrdki;
9.	pri nakupu živine (jahalnei, vprežne in tovorne), ki jo potrebuje vojska in pri nakupu konjev in druge plemenske živine;
10.	pri nakupu raznih vrst žita, sena, slame za potrebe vojske in mornarice, nabavljenih neposredno med ljudstvom — producenti in pri njihovih zadrugah. Vojna oblastva, pristojna za nakup teh predmetov, določijo cene in pozovejo producente ali njihove zadruge, naj pripeljejo predmete v vojna skladišča in izroče komisijam, ki jih bodo takoj plačale. Ti nakupi se objavljajo preko upravnih in občinskih oblasti;
11.	pri nabavi materiala za razsvetljavo, kurjavo in steljo vojske in mornarice za časa mane virov;
12.	pri nakupu kmetijskih izdelkov domače industrije, nabavljenih neposredno od producentov ali njihovih zadrug, če nabava ne presega 10.000 Din;
13.	kadar se za drugo javno licitacijo za nabavke potom pismenih ponudb javi en sam ponudnik;
14.	če se pri drugi licitaciji ali na ponovno zahtevo, naj se predlože ponudbe, ne izjavi niti en ponudnik. Za sklenitev pogodbe je v tem primeru potrebno pritrdilo (soglasnost) finančnega ministra (§ 145.).
Sklenitev pogodbe do 1000 Din se lahko poveri enemu uradniku, ostale
me odgovornost društveni odbor. — Preden se zaključi disciplinsko postopanje, naj se proti osumljencu ne postopa kazensko, zlasti naj se učiteljstvo načeloma ne premešča brez predhodne disciplinske ugotovitve krivde. V vrhovnem disciplinskem senatu sodeluje zastopnik JUU, ki pa je sodnik in ne zagovornik v ti funkciji. Njemu organizacija dostavlja obrambni material, da more pravično presoditi vsak primeir. — Disciplinsko postopanje naj se za učitelje z zakonom spremeni in uredi po splošnih načelih uradniškega zakona.
neposredne pogodbe, pa se morajo skleniti samo komisijskim potom. Komisijo sestavljajo najmanj trije uradniki. Kadar je vrednost posla manjša kakor 5000 Din, lahko sestavljata komisijo samo 2 člana iz vrst zvanični-kov, ki imajo več kot 5 let zvaniške službe, ali pa dva člana iz vrst pripravnikov (§ 146.). Čim gre za nabavko stvari in materiala, člani komisije ne morejo biti uradniki, ki so hkrati oskrbniki teh stvari oz. materiala, pri gradbenih delih pa ne uradniki, ki so bili režiserji, ali ki so vršili nadzor nad izvršitvijo teh del. Uradnike pri nabavah, navedenih pod toč. 1.) in člane komisije pri ostalih nabavah določuje naikazovalec v naredbi za izvršitev poslov.
Predlog za sklenitev neposrednega dogovora sestavi komisija, ki je vršila javno licitacijo.
Neposredni dogovor velja, kadar ga odobri nakazovalec, ki je odredil sklenitev neposrednega dogovora. Vendar pa more nakazovalec ali pomožni bakazovalec pooblastiti podrejenega uradnika, da namesto njega in brez njegove odobritve kratkim potom zaključi posel, izvrši, sprejme ali izplača pogojeno ceno v sledečih primerih:
1.	v primerih, navedenih v toč. 1., 2., 7., 9., 11. in 12.;
2.	piri nabavki iz toč. 5., kadar skupna vrednost nabave ne presega 100.000 Din;
3.	v primerih navedenih v toč. 3. in 4., kadar gre za nabavo stvari in materiala, katerih skupna vrednost ne presega 100.000 Din;
4.	v primeru nabave iz toč. 10. po ravno tam predpisanem postopku, ne glede na vrednost nabave.
Pooblastilo se izda v naredbi za izvršitev poslov. Kadar se pri sklepanju dogovora člani komisije ne morejo zediniti, pogodba velja, kadar jo odobri nakazovalec. Na podstavi zgoraj omenjenega pooblastila izda nakazovalec začasno naredbo za izplačilo, po kateri se za to določenemu uradniku ali članom komisije izročajo potrebni.' vsote v mejah angažiranih izdatkov z naredbo za izvršitev posla in pod pogojem, da prejete vsote naknadno obračunajo. Uradnik odnosno komisija pa je dolžna predložiti nakazovalcu Izčrpno poročilo o izvršenem poslu, originalni račun osebe, s katero se je sklenil dogovor in ki je prejela izplačilo ter potrdilo pristojnega organa, da so predmeti vnešeni v knjigo inventarja ali v spisek potrošnega materiala, če gre za nabavko materiala. Komisija ima pravico izvrševati izdatke samo do vsote, ki je navedena v pooblastilu. Ko odobri nakazovalec delo uradnika odnosno komisije, dostavi vse dokumente s svojim plačilnim nalogom računovodstvu, ki je izvršilo začasno izplačilo. S tem nalogom se zamenja in popolnoma likvidira začasno izplačilo. Ako ni izdan plačilni nalog do konca tretjega meseca po preteku
Organizacija in članstvo
Stališče organiziranega učiteljstva.
Državno računovodstvo
(Nadaljevanje.)
proračunskega, leta so dolžni uradnik oz. člani komisij e vse neopravičene vsote takoj, najdalje pa do konca računskega leta vriniti blagajni, od katere so jih prejeli.
Za vse posle po katerih se sklepajo neposredni dogovori razen onih iz toč. i., 5. in 6. (§ i45.), je dolžan lia-kazovalec predpisati posebne pogoje.
Kadar odobrava neposredni dogovor nakazovalec, mora komisija kakor hitro je izvršila svoj posel, sestaviti izčrpno poročilo in pogodbo (ugovor), ki mora biti podpisana od osebe, ki je pogodbo sklenila in od članov komisije in mora vsebovati vse pogoje, po katerih je sklenjena, kakor tudi določilo, da velja za pogodbo v celoti določilo poglavja III. (ugovori). Če ne izda nakazovalec odločbe d ođobirenju pogodbe v teku 30 dni, ponudnika ne veže več pogodba. Odločba o odobrenju pogodbe se izda na pogodbi sami. Od dneva odobritve pogodbe se smatra, da je pogodba sklenjena, a roki za
izvršitev pogodbe začno teči od dneva, ko se priobči ponudniku odobritev pogodbe.
Kadar presega vrednost neposrednega dogovora vsoto* 10.000 Din, je dolžan ponudnik vložiti kavcijo v roku, ki ne more biti daljši od 15 dni. Naredbo o tem izda nakazovalec v odločbi o odobrenju pogodbe.
Nakazovalec, odrejeni uradnik in člani komisije, ki jih določi nakazova-lec, da sklenejo neposredni dogovor, se morajo brigati, da odgovarjajo ponuđene cene krajevnim in povprečnim tržnim ali borznim cenam, sicer prevzamejo vso odgovornost. Neposredni dogovori se morajo sklepati samo z osebami, ki so ali sami producenti, ali pa so po zakonu o obrtih opravičeni izvrševati tozadevne posle, izjemo tvori samo primer, kadar je predmet, ki ga je nabaviti, mogoče dobiti samo pri eni osebi (na pr. starine, umetnine).
(Dalje.)
Za znižanje najemnin!
»Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani« nam javlja, da vroča prav zdaj stanovanjskih najemnikom radi sestave potrebne statistike za mesto Ljubljana vprašalne pole z vabilom, da jih v lastnem interesu izpolnijo in takoj društvu vrnejo
Najemnine so za večino stanovanjskih najemnikov daleko previsoke, ker nikakor niso v skladu z njihovimi dohodki, saj absorbirajo najemnine tako velik del dohodkov, da morajo najemniki skrčiti izdatke za najnujnejše življenjske potrebščine na minimum. Posledice tega stanja občutita trgovina in obrt, ker konzum stalno pada, zaradi tega tudi njih čisti Zaslužek Iz tega sledi, da višina stanovanjskih najem-min ni samo vprašanje stanovanjskih najemnikov, temveč tudi celotnega kroga vseh njihovih dobaviteljev. Stanovanjski najemniki pa tvorijo večino prebivalstva v Ljubljani, saj jih je nad 12.000, hišnih posestnikov pa le okoli 3.600.
Zaradi pomanjkanja zaslužka je splošni gospodarski položaj vedno slabši, zaradi česar je treba iskati možnosti in načina za njegovo ublažitev in izboljšanje. Za rešitev teh vprašanj pa je stanovanjski najemnik kot posameznik prešibak. Mogoče je, da posamezni najemnik pri svojem gdspodarju doseže znižanje previsoke najemnine, vendar nima to na splošni položaj nobenega vpliva.
Za rešitev perečih stanovanjskih vprašanj ije potrebno predvsem, da stanovanjski najemniki sami pokažejo svojo odločno voljo, da hočejo brezpogojno vztrajati na izpolnitvi svojih zahtev. Pri tem pa morajo postopati enotno in inicijativno. Združiti se mo-
Francis Carco:
Letnik 16
Prizor iz velike vojske.
»Letnik 16!«
»Da.«
Vlak je drdral skozi noč proti Parizu. Bavoche, ki je zaradi dekliškega obraza, okroglih oči in svojega odkritosrčnega značaja zbujal pozornost vseh vojakov, ki so se vozili z njim na dopust, si je pomaknil čelado v tilnik. Zdaj so si ga lahko bolje ogledali. Zdelo se je. da je v zadregi. Toda spretno je potegnil komisno vrečo iz mreže za prtljago, jo odprl, izvlekel na dan pol hlebca, lično odrezal tenak kos, razlomil tablico čokolade na koščke in pričel jesti.
»No, mali?« ga je v pozdrav ogovoril blaten ko-rporal.
Bavoche je povesil pogled in ni nič odgovoril. Kakor ubogljiv otrok je držal krušno vrečo na kolenih. Bilo ga je smešno videti. Čelada se mu je svetila. Sivi bojni plašč mu je segal prav do ušes in zares je bil podoben otroku, ki med šolskim odmorom ravno malica z maslom namazani kruh in čokolado po grošu.
»Kam se pa vlečeš na dopust?« je poizvedoval korporal.
»V Panami«... je odvrnil Bavoche. Nato se je popravil »...V Pariz!«
»Panami... Ta je dobra!... Dejal je, Panami« je zaklical iz kota velik možakar, ki je bil videti šaljivec. »Si morda ti iz Panama, mali?«
»Kajpada!... Iz Rue d’ An-gouleme.«
»Tako, tako!...«
Šaljivec, ki je očitno preziral mlade letnike, je pa dodal: »Kolikokrat si pa že bil v kajbi?«
rajo v organizaciji stanovanjskih najemnikov in jo moralno —- in če treba tudi gmotno podpirati. V dosego cilja je edino pravilna ta pot, katero so si izbrali — kakor vidimo — vsi stanovi. Potrebo močne organizacije so uvideli stanovanjski najemniki . že po večini evropskih držav. Njihova dlruštva in zveze teh društev sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj s tolikšnim uspehom, da so v večini držav po zaslugi takih organizacij interesi stanovanjskih najemnikov še zmerom .s posebnimi zakoni dobro zaščiteni.
Tudi pri nas so mnogi spoznali, da se ne more pričakovati splošno zboljšanje najemninskih .raizmer, dokler se ne bodo stanovanjski najemniki v lastnem društvu dobro, organizirali in združeni odločno vztrajali pri upravičenih zahtevah. Pomen svoje lastne organizacije pa so stanovanjski najemniki doslej žal hudo podcenjevali. Le premnogi se doslej še niso organizirali, zaradi česar s svojimi utemeljenimi zahtevami, da se primerno urede najemnine, niso uspeli.
Vsi pa vemo, da so hišni posestniki združeni skoraj polnoštevilno v svojih društvih in da so prav z njihovo pomočjo dosegli uzakonjenje svojih zahtev že leta 1929. s tem, da je bilo dotedanje pravično maksimiranje stanovanjskih najemnin ukinjeno.
Življenjske razmere stanovanjskih najemnikov so se zlasti v zadnjih letih tako poslabšale, da je hitra rešitev perečih stanovanjskih vprašanj nujno potrebna. To pa morejo najemniki doseči le z močnimi organizacijami, v katerih morajo biti združeni vsi do zadnjega.
»Nikoli še nisem- sedel.«
»Zakaj pa ne?«
Bavoche je opazil, da se norčujejo iz njega. Pojasnil je:
»Pri nas kaj takega ne. gre, razumeš? Enkrat se še lahko zgodi, enkrat, večkrat pa ne!... Pri drugem te že postavijo pred vojno sodišče... In tiste, ki so že sedeli enkrat, pošljejo med žične ovire, v naj-sprednjo črto ...«
»In tega te je seveda strah, kaj?«
»Prav nič!... Teda polkovnik je ukazal, da morajo vsi tisti, ki so že bili v luknji, defilirati pred vsem regimentom. Razumeš?«
Tedaj se je vmešal korporal v razgovor.
»V katerem odseku ste pa zdaj?«
»Človek božji, pazi na jezik, bodi previden!« se je zafrkljivo rogal šaljivec. »Kaj ne vidiš, da nas ta mali tod s svojo naj-sprednjo črto prav pošteno za nos vleče? Ah, la. la!... Vi ste vaše žične ovire napeli pač tam nekje okoli Montblanca, kajne?«
»Že prav!« je Bavoche urno odvrnil, »jaz vsaj tičim v jarku, na to lahko pri-sežem, saj smo leteči regiment!«
»Ni mogoče?«
»Prostovoljci?« je povprašal korporal.
»Sami prostovoljci letnika 16, prav res! Vi se tamle le kar smejte, kolikor vas je volja, vsekakor imamo* mi že svoj napad v Champagni za seboj... Kar malo povprašajte, pa brž!... Saj tamle sedi vojak iz kolonij, ki je njegov regiment ležal poleg našega ... Ti. poslušaj!.je res ali ne? ... smo skupaj naskočili v bitki, ali ne? ...«
»Pač!« je odgovoril vprašani* ki se je zdelo, da z odprtimi očmi spi.
Zato naj vsi najemniki vprašalne pole, ki se jim vročajo, v lastnem interesu točno izpolnijo in takoj »Društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani« (Nebotičnik III. nadstr.) vrinejo. Vsi državni uslužbenci in upokojenci,
ki so stanovanjski najemniki, naj se včlanijo v »Društvo stanovanjskih najemnikov«, ker more le močna organizacija računati na uspeh, katerega gotovo vsi željno pričakujemo in ne-obhodno potrebujemo
Mestni uslužbenci
Zagrebško glasilo Združenja železniških uradnikov, mesečnik »Glasnik željezničkih činovnika« objavlja pod prednjim naslovom v svoji 1. letošnji številki naslednji* članek v slovenščini. Članek zaradi zanimive vsebine in točnih in pravilnih opažanj zasluži, da se seznanijo z njim tudi širši krogi državnih nameščencev. Glasi se:
»Novi zakon o mestih zahteva novo ureditev položaja mestnih uslužbencev in sicer tako, da bi bile plače posameznih kategorij mestnih uslužbencev enake plačam državnih nameščencev istih kategorij.
Znano je, da so sedanje plače večine mestnih uslužbencev napram plačam državnih nameščencev znatno večje, neglede na druge postranske dohodke. Večina mestnih županov in mestnih svetov je pravilnega naziranja, da se more zahtevati in pričakovati plodonosno službovanje le od zadostno plačanega uslužbemica.
Plače državnih nameščencev ne dosegajo več eksistenčnega minima. Kupna moč tega sloja je padla na tako stopnjo, da se slišijo svarilni glasovi celo iz krogov, ki državnim nameščencem niso preveč naklonjeni. Razumljivo je zato, da si mestni uslužbenci odno*s-no njih organizacije prizadevajo, da bi se preprečilo izenačenje plač z onimi državnih nameščencev t. j. izenačenje navzdol pod eksistenčni minimum. S simpatijami spremljamo njih borbo in jim ne zavidamo boljšega in obilnejšega kruha; saj sami najbolj vemo, kaj
za svoje pravice
se pravi živeti s tako skromno plačo, kakor nam jo odmerjajo; neprimerna pa se nam zdi argumentacija, kakor jo često slišimo in čitamo, da imajo mestni uslužbenci znatno višje funkcije kot državni nameščenci in da torej ne gre, da bi imeli kot vršilci znatno važnejših funkcij plače državnih nameščencev z mgnj važnimi funkcijami. Ne zdi se nam fair, četudi v borbi za plačo, zapostavljati nameščence sorodne službe, da se s tem povzdiguje vrednost lastne službe in podkrepe zahteve večje nagrade za to službo.
Šef železniške postaje s tisoč in več uslužbenci, šef kurilnice z do- sto in več stroji, šef železniške delavnice s tisoči delavcev imajo najmanj tako važne funkcije kot n. pr. ravnatelj mestnega dohodarstvenega urada ali tržnega nadzorstva ali mestnega pogrebnega zavoda.
Ne zato, ker imajo navadno važnejše funkcije, naj se mestni uslužbenci ne izenačijo z državnimi nameščenci, ampak zato, ker so plače državnih nameščencev prenizke in bi jih bilo že davno treba zvišati.«	En—Ko.
Mislimo, da mora tem pravilnim ugotovitvam vsak pravičen opazovalec le pritrditi. Ne znižanje plač mestnega uslužbenstva, temveč zvišanje naših prejemkov in pokojnin je nujno potrebno. Saj o tem, da so naši dohodki daleč izpod najskremnejšega življenjskega minima, menda ne more biti debate.
Državni svet
Sestava oddelkov za 1. 1935.
I.	oddelek.
Predsednik državnega sveta — predsednik oddelka g. Radojlovič P. Dragoljub; člani: gg. Mušicki dr. Mita, Rosič dr. Maksimilijan, Damjanovič Božidar in Svetek dr. Fran. — Namestnika: gg. Pišteljič Luka in Peičič dr. Teodor.
Področje oddelka:
Predmeti predsedništva ministrskega sveta, ministrstva za zunanje posle, ministrstva za notranje posle, ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za vere ministrstva pravde, vse samoupravne stvari in spori o pristojnosti.
II.	oddelek.
Podpredsednik državnega sveta — predsednik oddelka: gosp. Barič dr. Josip: člani: gg. Sardelič dr. Rudolf, Vildovič An-
■ * .. i . ' i r
Vsi so molčali. S polno paro je drvel vlak skozi male postaje. Žvižgaje in elastično je drsel po ti.ru. Luč je izpod stropa širila neprijazno svetlobo in vsi ki so se vozili na dopust in so poslušali korporala, šaljivca in Bavocheja, so čutili, kako' jim vstajajo v spominu grozne slike vojnih strahot.
Od tega so začutili čudno zaspanost. Korporal je pokimaval z glavo. Bavoche • si je z drobtinicami, ki so bile bele kot mleko, nabasal usta, da mu ni bilo treba govoriti in celo šaljivec se je zdel zamišljen. Vendar je dejal z nizkotno .okrutnostjo:
»Kdor je pravi vojak, je moral sedeti vsaj enkrat v luknji, razumeš? — Sicer!... Torej kar na dan z junaštvi iz Champagne, ti vojaški vajenec!... Si se pač bal, kaj?«
»Seveda, tudi bal sem se!« je Bavoche pogumno priznal »navzlic temu ...«
»Kaj, navzlic temu ...?«
»Mar se ti morda nisi nikoli bal?«
»Jaz?... No, ta je pa dobra!« je zatulil dolgin.
»No, le malo poslušaj!« je dejal nato Bavoche z vso odkritosrčnostjo svojih let. »Bili smo v Tahureu, naš regiment... Nekateri tovariši in jaz smo merah tvoriti zvezo, razumeš? ... Tedaj pride naenkrat do' naskoka, razumeš? ... Seveda, mi smo manj tvegali, ker smo bili pri tleh. Opazovali smo napad... ornovojniki so se umaknili artileriji in pehota je po ■oddelkih skakala iz zakopov. Tedaj si mislim: no, če bo šlo tako do konca, nam bo še lepa predla!... Bilo mi je pravo figo za vse skup!... Kar naenkrat dobimo, trije tovariši in jaz, povelje, naj se .splazimo k drugemu bataljonu in sporočimo, naj napadejo z leve... Ah, moj ljubi, to ti je bila
šmentana zadeva!-------No, lepo, izgubimo
se . . . Pif, paf, pif, paf! Od vseh strani je
toni je, Milovanovič Žarko in Čtibrovie dt-Pavle. — Namestnika: gg. Matanovic Aleksa in Svetek dr. Fran.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za prosveto, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za telesno vzgojo naroda, ministrstva za kmetijstvo z vsemi predmeti agrarne reforme, najsi je o njih izdal odločbo minister ali upravno sodišče.
III.	oddelek.
Predsednik: g. Sagadin dr. Štefan; člani: gg. Šupilo .dr. Divo, Hacič Nuri Osman in Tavrič Sibin (eno mesto ni zasedeno). —■ Namestnika: gg. Leovac Dragiša in Nikolič Vojislav.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za vojsko in mornarico in ministrstva, za gradbe.
zagrmelo in vidim, kako se vsi trije prekc-picnejo... Le previdno! si pravim tedaj, toda saj razumeš, imel sem povelje in nisem se brigal za tovariše ... Dirjam dalje... Vse prav in lepo!.,. Poglavar, kateremu sem prinesel poročilo, zija vame in pravi: »Se hudo bojiš?«
»Seveda, gespod stotnik!«
»Povej tvojemu zapovedniku,« mi nato zatuli v uho, »da je vse v redu in da se odmaknemo na levo! — Nič skrbi, naredilo se bo... naredilo se bol... Razu' meš? ...«
»Seveda, gospod stotnik!«
»Torej zdaj pa kar na pot, ti trepeti'" ; glej da izgineš!«.
»Zdaj se je pa reklo nazaj priti! — 9 križana gora, to je pa bila zadeva! Torej plazim se, da prinesem našemu staremu govor ... In spotoma pa pozabim, kakor nalašč, da boš vedel, ali je rekel pogl'3 r da se odmaknemo na levo, ali da se maknemo na desno! No, to je zlodeje'3 ;, si mislim. Zdaj sem pa v lepi godlji • •; ir nič več si nisem upal naprej, zaka š stari, ljubi moj...«
. «No, in?« se je zmagoslavno zarez3 jivec.	„a,
»O, to je pa nadvse enostavno,« je che vljudno odvrnil, »... Nazadnje se
»No, pa tvoj stari?«
»Zapovednik? ... Da, saj res!.*-	’
tega ni bilo več! — Medtem ga je bilo r <(
trgalo na tisoč koščkov, zapovednik3 •' , In mirno, kakor kak star vojak je voche končal:	a-ibil
»Seveda — sicer bi bil gladko petnajst dni temnice!«
IV.	oddelek.
Predsednik: g. Jovanovič dr. Radoje; člani: gg. Nešič Stevan, Perkovič Ante, Le-ovac J. Dragiša in Nikolič Vojislav. — Namestnika: gg; Ivaniševič Milisav in Čitbro-vič dr. Pavle.
Področje oddelka:
Personalni predmeti ministrstva za finance (postavitve, napredovanja, odpustit-te,. pokojnine) in ostali administrativni predmeti tega ministrstva; predmeti ministrstva za šume in rudnike in ministrstva pravde (brez oddelka za vere).
V.	oddelek.
Predsednik: g. Škarja Ivan; člani: gg. Miličič dr. Petar, Ivaniševič Milisav, Mata-ncvič K. Aleksa in Pišteljič Luka. — Namestnika: gg. Kerbler dr. Slaviša in Krstič Nikola.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za promet in disciplinska kazniva dejanja ter vobče predmeti po tožbah zoper odločbe upravnih oblastev o disciplinskih kaznivih dejanjih državnih uslužbencev.
VI. oddelek.
Predsednik: g. Jankulovič Lazar; člani: gg. Todorovič Dragomir, Kerbler dr. Slaviša, Peičič dr. Teodor in Krstič Nikola. — Namestnika: gg. Damjanovič Božidar in Tavrič Sibin.
Področje oddelka:
Carinski predmeti, trošarinski predmeti, vsi spori po zakonu o taksah, predmeti o devizah in valutah, monopolska kazniva dejanja neglede na to, katero upravno sodišče je izdalo odločbo; vsi predmeti o samoupravnih davščinah in predmeti po zakonu o neposrednih davkih, najsi je izdal odločbo minister ali upravno sodišče, ter predmeti zemljiškega katastra.
*
Sodbe upravnih sodišč pridejo v oddelke, o katere spadajo po predmetu.
Spori, ki so zasnovani s tožbami zoper odločbe bana, komandanta žandarmerije ali zoper odločbe drugega oblastva o službenih razmerjih državnih uslužbencev, spadajo v pristojnost tistega oddelka državnega sveta, v čigar pristojnost spadajo predmeti tistega ministrstva.
Profesorska Samopomoč
Profesorska Samopomoč, v kateri so včlanjeni nameščenci srednjih ih strokovnih šol ter univerze v dravski banovini, je imela svoj redni občni zbor dne 14. decembra v Mariboru v posvetovalnici drž, klasične gimnazije. Uvodoma je podal kratko poročilo o poslovanju te socialne ustanove poslovodeči pdpredsednik dr. Pečovnik. Redni občni zbor se vrši vsako tretje lete. V triletni dobi od zadnjega občnega zbora je umrlo osem članov: Jemec, Lenarčič. dr. Omersa, Rezman, dr. Jesenko, Mlakar, Brolih in Watzl. V počaščenje njihovega spomina so se zborovalci dvignili s sedežev.
Gospod prof. Leskošek, ki od ustanovitve društva vodi s priznano točnostjo in vestnostjo tajniške in blagajniške posle, je podal nato svoje poročilo. Pred tremi leti je bilo 463 članov, pristopilo jih je 13, umirio 8, izstopila sta 2, črtanih je bilo' 5, tako da šteje sedaj društvo 461 članov. Od teh je 312 meških in 149 žensk, aktivnih je 265, upokojencev 68, profesorskih soprog 128; najstarejši član šteje 83, najmlajša članica pa 25 let. Pripomniti je še, da je med upokojenci večina še razmeroma mladih okoli 50 let). Zanimivo je tudi dejstvo, da ni umrla še nobena včlanjena profesorjeva soproga.
Sedanja posmrtnina znaša 11.550 Din. Društveno premoženje je znašalo pred 3 leti 62.546 Din, danes znaša 75.430 Din in je tedaj precej naraslo. Denar je naložen v Posojilnici in v banovinski hranilnici v Mariboru. V zadnjih 3 letih je bilo na posmrtninah izplačano Din 103.200, v 11 letih društvenega obstoja pa lepa vsota 233.000 Din. Kdor je član od vsega početka, je vplačal 712 Din t. j. povprečno 65 Din na
leto. Vkljub vladajoči denarni krizi izplačuje društvo posmrtnine takoj po obvestilu o smrti člana.
Vkljub lepemu številu članstva bi društvo pri svojih povsem altruističnih ciljih lahko imelo še mnogo več pripadnikov. Kot član ne more pristopiti, kdor je že prekoračil 45. leto starosti. Apeliramo na hgitatorično spretnost in požrtvovalnoslt vseh društvenikov, da pridobe svojemu društvu čim več novih članov.
Novi odbor je sestavljen tako-le: predsednik prof. Leskošek, podpredsednik prof. dr. Pečovnik tajnik prof. dr. Perhavc, odbornika direktor Mastnak in dir. v p. dr. Tominšek, pregledniki dir. v p. M. Dolenec, prof. Gasparin in prof. Pirnat.
Pri slučajnostih je predlagal prof. dr. Pečovnik, naj bi se po vzgledu učiteljske Samopomoči ustanovil poseben »Podporni fond«. Iz tega bi prejemali člani v posebni stiski (bolezen, smrt, upokojitev i. p.) kratkoročna, z jamstvi zavarovana posojila po nizki obrestni meri. Zato bi prispeval vsak član 12 mesečnih obrokov po 10 Din, kar bi dalo okroglo 55.000 Din. Vplačani znesek ostane last članov, se ne obrestuje in se: vrne ob izstopu ali smrti. Na vse srednješolske zavode je odposlana okrožnica s pozivom, naj se člani izjavijo o tem načrtu in pošljejo morebitne spreminjevalne predloge odboru do konca januarja. Če pristane na predlog vsaj 75% članov, bo sklican v februarju izredni občni zbor za izpre-membo pravil. Članstvo v podpornem fondu seveda ne bo za nikogar obvezno, poslužiti se ga pa bodo mogli kajpada tudi samo oni, ki so vanj prispevali.
drp.
Novi grobovi
f Dr. Janko Ponebšek. Dne 13. januarja je umrl v Ljubljani upokojeni višji finančni svetnik in zaslužni vodja ljubljanskega ornitološkega observatorija, dr. Janko Ponebšek. Z njim je odšel cd nas eden tistih starih mož — poštenjakov, kakor jih je danes zmerom manj. Rodil se je leta 1861. v Libergi nad Litijo. Pravne studije je dokončal na Dunaju, na graški univerzi je bil pa promoviran za doktorja prava. Kot finančni konceptni uradnik je služil v Ljubljani, Litiji, Radovljici, v Novem mestu, Črnomlju in nazadnje spet pri fin. direkciji, kjer je po polnih službenih letih stopil v pokoj. Pokojnik je bil vesten uradnik, ljubezniv predstojnik in zvest tovariš. Mimo svojega uradnega dela je pa pok. dr. Ponebšek kot navdušen naravoslovec ves svoj čas posvetil spoznavanju domačih Ptic. Plod tega življenjskega dela je obsežna zb rka ptic, begata ornitološka znanstvena knjižnica, dolga vrsta zanimivih in tehtnih člankov v domačih in inozemskih strokovnih časopisih in dnevnikih in knjiga *Na§e" ujede«. Po prevratu' je pomagal ^stanoviti ornitološko postajo v Ljubljani m bil njen vodja do prerane smrti. — Ple-meniti pokojnik, ki je bil eden številnih tihih in požrtvovalnih delavcev na polju slo-venske kulture, si je s svojim delom sam Postavil spomenik, trajnejši od brona.
f Mihajlo Vučetić. Iz Maribora smo Prejeli žalostno vest, da je tam umrl dne N- januarja upokojeni ravnatelj zemljiške njige, Mihajlo Vučetić. Pokojnik je bil orna iz Katinovca pri Topuskem na Hr-^etskem, kjer se je rodil leta 1863. Pokoj-.. se je živahno udejstvoval v organiza-Bskem življenju drž. upokojencev v Ma-Otu, kjer je preživel več let svojega po-^ Ja in bil tudi ponovno izvoljen za od-. ”rnika organizacije. Pred leti se je večkrat ^glasil s stanovskimi prispevki tudi v našem u in se zlasti zavzemal za izboljšanje rib°tne®a Podržaja staroupokojencev. Maorski tovariši-državni upo^jenci se bo-
do pok. M. Vučetiča kot vnetega organizatorja in zvestega druga vselej s spoštovanjem spominjali. Tudi naš list se pridružuje tem izrazom simpatije svojemu nekdanjemu sotrudniku. N. v m. p.!
f Inspektor Jakob Skubic. V Ljubljani je dne 13. januarja umrl upokojeni inšpektor finančne kontrole Jakob Skubic, splošno znana ljubljanska osebnost. Rodil se je 1862. na Lanišču na Dolenjskem. Kot uradnik finančne kontrole je služil v Trstu, Postojni, Kočevju, Kranju in v Ljubljani, kjer je bil upokojen, ko je dopolnil službena leta. Zaradi odločnega narodnega prepričanja, katerega ni skrival nikjer in tudi v uradih dosledno občeval s strankami slovensko, so ga pod Avstrijo zapostavljali in je zlasti med vojno prestal mnogo preganjanja. Kjer je služboval se je povsod vneto udejstvoval pri narodnih društvih. Zavednemu narodnjaku in iskrenemu tovarišu ohranijo znanci in prijatelji trajen spomin!
f Gustav Nebenfiihrer. Dne 17. januarja je umrl v Ljubljani upokojeni nad-upravitelj deželne bolnice, Gustav N e'b e n-f ii h r e r. Pokojnik, sin tedanjega načelnika ljublj. južnega kolodvora, se je rodil 1. 1864. Bil je po redu Nemec, a se je tako navezal na rojstno mesto in Slovence, da si je zlasti na karitativnem polju in kot član načelstva Akademskega kolegija pridobil nepozabnih zaslug. Služil je dolgo vrsto let pri kranjskem deželnem odboru in bil nazadnje upravnik splošne bolnice, dokler ni bil 1. 1920. upokojen. — Pokojnik je bil zelo sposoben in vzgledno Vesten uradnik, n.advse dober in blag 'človek in vnet stanovski organizator. Bil je . nekaj časa tudi odborhik bivše naše »Zveze drž. nameščencev in upokojencev« ter zelo odlično sodeloval v njenem tiskovnem odseku. Zato se Gustava Nebenfuhrerja kot vzgled zavednega tovariša in plemenitega moža, spominja ž globokim spoštovanjem tudi naš list, čigar zvesti prijatelj in naročnik je bil pokojnik do smrti.
Vestnik
Vlada in zadružništvo. Odposlanstvu Glavne zadružne zveze je kmetijski minister dr. Dragoljub Jankovič na pozdrave in prošnjo, naj čimprej izda enotni zadružni zakon, ki bo rešil zadružništvo pred propadanjem, odgovoril, da je že deklaracija vlade poudarila, da bo vlada zadružništvu posvetila posebno pozornost. Tudi bo on zlasti v svojem ministrstvu vodil vso politiko v tem smislu. Prizadeval se bo, da čimprej izda zadružni zakon, ki bo omogočil zadrugam, da bodo' mogle vršiti svoje veliko gospodarsko poslanstvo. Zato bo posvetil glavno skrb zlasti čimprejšnji sanaciji zadrug, ki sc zaradi gospodarske krize prišle v stisko.
Za spremembo § 76. uradniškega zakona. O priliki sprejema glavnega odbora JUU pri ncivem prosvetnem ministru, je predsednik organizacije g. Ivan Dimnik med drugim izrazil željo učiteljstva, naj se znani § 76. u. z. tako- spremeni, da bodo upokojenci v uradniških strokovnih organizacijah popolnoma enakopravni z aktivnim uslužbenstvom. Po navedenem paragrafu namreč smejo sicer upokojenci, ki so bili kot aktivni že včlanjeni v društvu, ostati redni društveni člani tudi še po upokojitvi, toda ne smejo biti člani društvenega odbora. S tem je uspešno sodelovanje upokojencev v strokovnih združenjih skratka onemogočene, kar mnogokrat močno škoduje delovanju organizacije. Želeti bi bilo, da se ta določba iz uradniškega zakona čimprej črta, in to za vse stroke in panoge ■ilužbe.
Trafike in draginjske doklade. Finančno ministrstvo je s posebno odločbo odredilo, da se mora v bodoče dohodek od prodaje kolekov in poštnih znamk v trafikah smatrati kot zavezan plačevanju pridobni-ne, ker navedeni predmeti ne spadajo med monopolske predmete, glede katerih je odločeno, da njih prodaja ne tvori obrata, zavezanega pridobnini. Po tem tolmačenju bodo morali vsi trafikantje, ki prodajajo razen tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, in drugih monopolskih predmetov, tudi koleke iri znamke, prijaviti dohodek od te prodaje, da se jim od njega odmeri pridobnina. Zato ker bodo pa podvrženi plačevanju pridobnine, se jih pa po navodilih finančnega ministrstva mora smatrati,da nimajo pravice do osebne oz. rodbinske draginjske doklade, ker opravljajo posel, za katerega je potrebna oblastvena dovolitev. Taki posli so pa po določbi čl. 26. uredbe o draginjskih dokladah upokojencev ovira prejemanju draginjskih doklad.
Poročila o društvenih zborovanjih. Začetek leta je v znamenju občnih zborov raznih društev. Tudi naiše stanovske in strokovne organizacije sklicujejo občnt zbore in na njih razpravljajo o premnogih stvareh svoje stroke, ki bi bile zanimive tudi za ostale stroke državnih nameščencev. Mnogo vabil na te občne zbore je že objavil in jih še prav tako rad priobčuje naš list. Koliko smo pa brali doslej v njem izčrpnih poročil o poteku občnih zborov? So pa tudi mnoge strokovne, pa tudi gospodarske organizacije drž. uslužbencev v drav. banovini, ki o njihovem delovanju še nikdar ni naš list prinesel poročila. In zakaj? Ker ne prejme od njih niti najmanjše vesti ne obvestila. Če je taka tajinstve-nost v korist društvom in ciljem, zaradi
katerih so bila ustanovljena, je pa drugo vprašanje. Ponavljamo: naš list je vsem na . razpolago!
Državni nameščenci in upokojenci, ki
stanujejo v Ljubljani, se vabijo, da v lastnem interesu kot najemniki pristopijo k »Društvu stanovanjskih najemnikov v Ljub-liani« (Nebotičnik, III. nadstr.). Zavedajmo se, da le z združenimi močmi moremo doseči uspeh in zboljšanje našega položaja.
Redni občni zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija bo 18. februarja 1935. Glejte današnji oglas!
Pogrebni sklad državnih uslužbencev in upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani vabi člane, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. febr. kakor vsako leto v kletnih prostorih Hotela Metropol (Miklič) v Kolodvorski ulici.	Odbor.
Delovanje glavne kontrole. Po uradni statistiki za leto 1934. je glavna kontrola lani razpravljala in rešila 137.262 predmetov. Od leta 1933. je ostalo nerešenih 3078 zadev, na novo je pa bilo vloženih 136.308, tako da je konec minulega leta ostalo 2124 nerešenih predmetov. Med rešenimi spisi je bilo 1746 pritožb. V teku leta je imela glavna kontrola 99 splošnih sej, 84 sodnih, 159 računskih in 352 upravno-pravnih razprav. — Razdelitev poslov in sestavo posameznih oddelkov (sej) glavne kontrole objavimo prihodnjič.
Katastrska uprava v Litiji. Za ozemlje litijskega sreskega sedišča se je ustanovila z odločbo finančnega ministra nova katastrska uprava. Uradne prostore bo imela v pritličju sodnega poslopja v Litiji, kjer je bila že nekoč nastanjena katastrska uprava (oz. evidenčni urad), preden je bila pred nekaj leti opuščena. Nova katastrska uprava bo za prebivalstvo Litije in okolice velikega pomena.
Upokojenci in odbor železničarskega bolniškega sklada. Na vprašanje osrednjega odbora humanitarnih skladov drž. železnic, je prometno ministrstvo po mišljenju komisije za razlago zakona izdalo tolmačenje, da imajo po določilih naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja pasivno volilno pravico samo stalni železniški uslužbenci. Fakultativni člani, kar morejo biti upokojenci, se ne smejo voliti za člane upravnega in nadzorstvenega odbora. Že izvoljeni pa izgube svoje mandate.
Nabiralne pole so doslej vrnili in pridobili nove naročnike sledeči požrtvovalni prijatelji lista, gg.: 1. Spec Anton, sodni poduradnik v Kozjem 1;	2. dr. Ogrin
Fran, sreski načelnik v Kranju 3; 3. Podkrižnik Martin, sreski tajnik v Kranju 2; 4. Davčna uprava, Dol. Lendava 1; 5. dr. Marn Rudolf, načelnik odd. VIII. ban. uprave, Ljubljana 2: 6. Davčna uprava Ljutomer 1; 7. Ribič Alfonz, davč inspektor, Gornji grad 4; 8. Oddelek, fin. kontrole Prosenjakovci 1 naročnika. Vsem navedenim tovarišem, ki naj bi našli kar največ posnemalcev, se za njihovo ljubeznivo naklonjenost našemu skupnemu, osrednjemu stanovskemu glasilu, zahvaljuje — uprava.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Zadružne vesti
Vabilo na občni zbor. Redna letna skupščina »Zadruge drž. uslužbencev za nabavo kredita v K r a n j u, r. z. z o. z.« se bo vršila v nedeljo, dne 10. febr. 1935. ob 10. uri v gimnazijskem poslopju v Kranju z dnevnim redom: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo upravnega odbora. 4. Obravnava računskega zaključka za poslovno leto 1934. 5. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Dopolnilne volitve: a) V upravni odbor: 2 članov in 2 namestnikov, b) v nadzorni odbor: 1 člana in 2 namestnikov. 8. Določitev zneska: a) do katerega se sme zadruga zadolžiti, b) do katerega se sprejemajo vloge, c) najvišjega zneska posojila posameznim zadrugarjem. 9. Določitev obrestnih mer za leto 1935. 10. Sprememba pravih 1L Odobritev poslovnika za dovoljevanje posojil zadrugarjem. 12. Obravnava samostojnih predlogov, ki morajo biti po čl. 8. pravil predloženi upravnemu odboru pismeno 8 dni pred skupščino. — Skupščina je sklepčna, ako je prisotna nad polovica članov. Ako pa skupščina ne bo sklepčna ob napovedanem času, se vrši eno uro kasneje in sklepa polnoveljavno pri vsakem številu prisotnih članov. — odbor.
Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani. Opozarjamo vse člane, da se vrši občni zbor v ponedeljek, dne 18. t. m. v sejni dvorani ha ljublj. magistratu. Podrobnosti in dnevni red je razvideti iz vabila, katero prinašamo na drugem mestu. Vsi
v ,	1	«	•	1	I	- • •
dam na občni zbor!
.ihi -
Gospodinjski in kuharski tečaji. Ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga priredi, ko se bo končal sedanji jesenski štirimesečni dnevni gospodinjski in kuharski tečaj, novega, ki se prične dne 4. febr. Vpisnina znaša 80 Din, ukovina pa mesečno 320 Din in je v tem znesku že všteta prehrana in uporaba materiala. Ta tečaj bo v prvi vrsti namenjen deklet cm z dežele. — Razen tega dnevnega tečaja se bo pričel dne 4. februarja tudi trimesečni večerni gospodinjski in kuharski tečaj, ki je že osmi, kar jih je ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga priredila. Dne 4. marca se pa prične trimesečni popoldanski in trimesečni večerni šivalni tečaj. Tečaja se vršita trikrat na teden, in sicer popoldanski ob torkih, četrtkih in sobotah od 15. do 18. ure, večerni pa ob ponedeljkih, torkih in petkih od I8V2 do 21. ure, vselej v Ljubljanskem dvoru. Mesečna ukovina znaša 60 Din. Podrobna pojasnila se dobe v pisarni železničarske menze v Pra-žakovi ulici.
Iz raznih strok
Iz organizacije geometrov. Ljubljanski odsek Združenja geometrov in geodetov je imel začetek januarja v Ljubljani svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo izredno mnogo članov, kar je dokaz, da se isti močno zanimajo za pereče, stanovske zadeve. Po poročilih predsednika g. Iv. Bydlo in tajnika g. L. Fakina delovanje organizacije sicer ni doseglo tistih uspehov, ki bi si jih bilo želeti, vendar je bil odbor vse leto zelo delaven. Zlasti ni bilo mogoče doseči izpolnitve poglavitne želje vseh geometrov, da se jim z ozirom na značaj njihovih studij prizna položaj fakultetsko izobraženih uradnikov in temu primerna razvrstitev. To borbo za priznanje fakul-tetskega značaja vodijo geometri že dolgo vrsto let, in sicer doslej brez uspeha. — Začetek marca se vrši v Zagrebu občni zbor Združenja geometrov in geodetov, katerega se udeleže člani iz vse države. Hkrati bo prirejena tudi geodetska razstava, katere se udeleži ljubljanski odsek. Ta bo založil slovensko izdajo pravilnika o vzdrževanju katastra, ki se že dolgo časa pogreša. — V novi odbor so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. M. Črnivec, za podpredsednika g. M. Tomšič, za tajnika pa g. L. Fakin.
Zborovanje učiteljstva meščanskih šol.
Konec minilega leta so nastavnik! meščanskih šol dravske banovine zborovali v Celju. Zborovanja se je udeležilo okoli 100 članov in je vodil razprave ravnatelj g. M. Hočevar. Po njegovem poročilu o društvenih uspehih in pozdravu gim. direktorja g. Mravljaka, ki je ugotovil, da imajo meščan-
Po svetu
Položaj javnih uslužbencev v Ameriki.
V Severni Ameriki je vladajoča huda gospodarska kriza mimo delavstva, industrij-cev in poljedelcev močno zadela zlasti tudi javne uslužbence vseh vrst in kategorij. Po varčevalnih odredbah prezidenta Združenih držav Roosevelta so se vsem javnim uslužbencem sprva prejemki znižali za 15%. Lani se je to znižanje skrčilo na 10%, letos pa še za nadaljnih 5%, tako da so prvotni prejemki od 1. julija 1934 dalje znižani samo še za 5%. Vendar so navzlic temu še znatno prenizki, tako da zlasti nižje kategorije nikakor ne morejo izhajati. To se je pokazalo’ v značilni okoliščini, da SO' v VVashingtonu demonstrirali po ulicah z drugimi javnimi nameščenci tudi uslužbenci samega urada za gospodarsko izboljšanje, ki stoji pod neposrednim prezidentovim vodstvom. Tako se je pokazalo, da so celo nastavljene! urada N. R. A. (National Reco-very Administration) zaradi nezadostnih plač primorani javno nastopili v obrambo svojih zahtev.
Vozne ugodnosti avstrijskih upokojencev. Avstrijska Državna zveza javnih nameščencev je s posebno vlogo zaprosila zveznega kancelarja naj ukrene potrebno, da se avstrijskim državnim upokojencem priznajo vozne ugodnosti v enaki meri kot so priznane aktivnim javnim uslužbencem v Avstriji. Spomenica navaja, da so državni upokojenci od 1. januarja 1932 napram aktivnim močno zapostavljeni, ker dobi-
sko-šoLski nastavniki enake težnje kot sred-nje-šolski profesorji, je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje predloge za izboljšanje položaja. Poglavitni so: 1. Ustanovi naj se zveza vseh prosvetnih strokovnih organizacij od najnižjih šol do univerze. 2. Med šolskim letom naj se ne vrše premestitve in nastavitve ter naj nanje ne vplivajo neodgovorne osebnosti in posamezne organizacije. 3. Uzakoniti se mora stalnost nastavnikov, ker je sicer uspešno delo nemogoče. 4. Upokojencem se aktivni prejemki ne smejo ustaviti, dokler se jim ne nakaže pokojnina. 5. Starejši nastavniki naj se prevedejo po zakonu. 6. Treba je čimprej sezidati najpotrebnejše šolske stavbe. 7. Zaradi izvenšolskega dela ne sme trpeti delo v šoli, ki je najvažnejše za vzgojo naroda. 8. Zniža naj se preobremenitev nastavnikov s poukom. 9. Izda naj se nov zakon za meščanske šole, ki naj upošteva sodobne življenjske potrebe in zajamči učiteljstvu pravni in gmotni položaj. 10. Di-daktično-pedagoški odsek naj poskrbi, da se čimprej dobe slovenske učne knjige za predmete, za katere jih še ni. 11. Pomladi bodo romali učenci meščanskih šol iz naše banovine na Oplenac. 12. Ustanovi se fond kralja Aleksandra L v svrho podpore mc-ščansko-šolskim učencem in družinam nastavnikov. Vsak član bo pet let prispeval vsak mesec po 1 Din. — Mladinski list za meščanske šole »Razori« se tiska v 3500 izvodih. — Končno je poročal ravnatelj g. D. Humek o ustanovitvi praktičnih tečajev na mešč. šolah za nadaljnjo izobrazbo absolventov. •
vajo samo neko' določeno število ugodnost-nih vozovnic, namreč po 52 nakaznic na leto, in to za razdalje preko 100 km ozir. manj, vendar pa upokojenci plačujejo za legitimacije enake pristojbine kot aktivni uslužbenci. Državni upokojenci so na bivših avstrijskih železnicah uživali enake vozne ugodnosti kot aktivni nameščenci že od leta 1901. dalje. Zato — izvaja spomenica — ni mogoče uvideti, zakaj naj bi dovolitev enakih voznih ugodnosti upokojencem mogla biti škodljiva za avstrijske železnice, ko se je nad 30 let drugače postopalo1. Razen tega je znano, da avstrijske železnice priznavajo najrazličnejše vozne ugodnosti vsem mogočim društvom in organizacijam, tako n. pr. združenju dirigentov, trgovskih potnikov, organizaciji glasbenikov itd. Zato naj bi se upokojencem čimprej spet priznale enake pravice v tem pogledu, kakršne so uživali polnih 30 let.
Poštarji na Angleškem. Po poročilu lista »The Post«, službenega glasila organizacije poštnih uslužbencev, je število organiziranih članov doseglo nedavno 100.167. Kakor v mnogih drugih državah, so tudi na Angleškem poštni uslužbenci med najagil-nejšimi strokovno organiziranimi javnimi nameščenci in imajo najkrepkejše strokovne, gospodarske in kulturne organizacije. Povod za nenaden porast članstva navedenega združenja je iskati v dejstvu, da je angleška vlada enostransko uredila službene prejemke in draginjske doklade, kar se je doslej vselej uravnavalo sporazumno med vlado in strokovnimi organizacijami.
m	Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ,
kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj
60. redni občni zbor
v ponedeljek, 18. februarja 1935. ob 19*30 url v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani.
Zborovalni red:
L Konstituiranje občnega zbora;
2.	Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1934. s predlogom o razdelitvi prebitka;
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1934. s predlogom o razrešnici;
4.	Odobrenje letnega računa za 1. 1934. in podelitev razrešnice upravnemu odboru;
5.	Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti;
6.	Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge;
7.	Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom;
8.	Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom;
9.	Dopolnilne volitve;
10. Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam za rešitev istega zbo-rovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih zadružnikov.
Narodno gospodarstvo
Združitev državnih denarnih zavodov.
Vlada je izdala uredbo s katero so' se podredile nadzorstvu finančnega ministrstva Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Priviligirana agrarna banka. S to združitvijo1 navedenih zavodov, ki bodo odslej poslovali pod enotnimi navodili finančnega ministra, bo omogočena uspešnejša usmeritev vsega kreditnega poslovanja drž. denarnih zavodov v zaželeni pravec. Znano je, da ima finančno ministrstvo tudi odločujoč vpliv na Narodno banko, tako da je sedaj vse državno priviligirano denarništvo pod enotnim vodstvom, kar bo vsekakor v prid smotrni kreditni politiki.
Znižanje obrestne mere. Finančni minister je v nizu odredb, s katerimi skuša ozdraviti naše denarne in gospodarske razmere, ukrenil, da se zniža obrestna mera Narodne banke in ostalih državnih privili-giranih denarnih zavodov. S tem v zvezi je uredba, s katero se predpiše na novo maksimiranje obrestne mere za zasebne denarne zavode. Ta bo znašala za vloge 4 do’ 5%, za posojila pa največ 10%. — Finančni minister je hkrati dovolil, da se na tečajnih izkazih naših borz navede tudi ustrezajoči tečaj deviz z všteto uradno premijo, ki znaša zdaj 28.5%. S tem bedo’ postale naše borzne tečajnice vsakomur umljive. — Finančno ministrstvo je tudi dovolilo objavljanje tečaja našega dinarja v inozemstvu.
Naše osnovno šolstvo
v letu 1933./34.
STANJE ŠOL IN UČENČEV.
V banovini je 161 enorazrednic, 177 dvorazrednic, 150 trirazrednic, 106 štirirazrednic, 111 petrazredniic. 131 šestrazrednic, 28 sedemrazrednic in 9 osemrazrednic; skupaj 852 šol.
Od teh je ena šola za gluhoneme,
1	za slepe, 1 banovinsko vzgajališče,
2	šoli za manj nadarjene, 1 manjšinska šola, 40 popolnoma nemških, 11 delno nemških, 5 madžarskih manjšinskih razredov, ter 14 zasebnih šol.
Poleg dveh šol za manjnadarjene je še 21 razredov za defektno deco, ki so nameščeni na raznih šolah. Zaradi pomanjkanja učnih prostorov je ostalo 8 šol neotvorjenih.
Otroških vrtcev je 49, zavetišč pa
10.
Narodne šole obiskuje 176.657 otrok. Od teh je 173.156 Jugoslovanov, 2714 Nemcev, 606 Madjarov, 12 Italijanov, drugih narodnosti pa 169.
V	šolsikem letu 1930./31. je znašalo število šoloobiskujočih otrok 141.541, v letu 1932./33. pa 161.709. Prirastek zadnjih treh let znaša torej 36.116 otrok.
Otroške vrtce posečata 1902 otroka; od teh je 1841 Jugoslovanov, 41 Nemcev in 20 drugih narodnosti.
Učni prostori.
Statistika šolskih prostorov v dravski banovini kaže, da imamo nastanjenih 852 narodnih šol v 831 šolskih poslopjih. Od navedenih šolskih poslopij je 739 v smislu določil § 39. zak. o n. š. last šolskih občin, ostalih 92 poslopij pa so komunalna, odnosno privatna najeta zasilna poslopja. V vseh poslopjih imamo 2674 učilnic za 3578 razredov, brez otroških vrtcev in zabavišč. Iz navedenega sledi, da primanjkujejo 904 učilnice, kar pa je kvarno za zdravje šolske mladine in učiteljstva.
Zidanje in prezidavanje šolskih poslopij.
V	povojni dobi od 1. 1924. do 1. 1933. so investirale občine za zidanje in prezidavanje 69 šol. poslopij pomembno vsoto Din 53,913.149'—. Po iniciativi banovinskega šolskega odbora je bilo v letu 1931. vse potrebno pripravljeno za zgradbo 70 novih šolskih poslopij. Z nastopom gospodarske krize pa se je moralo odložiti zidanje. Zaradi tega je mnogo krajevnih šolskih odborov v stiskah pri plačevanju zapadlih anuitet za zgrajena poslopja. Tem šolskim občinam je pomagala s podporami banovina v skupnem znesku 466.000 Din.
Naturalna stanovanja učiteljstva.
V	sedanjih šolskih poslopjih ni na razpolago potrebnih učiteljskih stanovanj, ker so bile po prejšnjih šolskih zakonih dolžne skrbeti šolske občine le za naturalna stanovanja šolskih upraviteljev. Z izvajanjem novega šolskega zakona o narodnih šolah se je pri zidavah in prezidavah šolskih poslopij skrbelo, da se je sezidalo potrebno število učiteljskih stanovanj. V banovini je za učiteljstvo na razpolago 1370 naturalnih stanovanj v glavnem za šolske upravitelje-Ostalo učiteljstvo prejema po § 29. in 73. zakona o narodnih šolah stanarino.
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu :'J ' š pop . sta
Kr. dvorni dobavitelj	1
1	ANTON VERBIČ, Ljubljana f
§ Delikatese Telefon 2673 Špecerija jg
2	Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! 2
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon 5t. 3397
Račun poStne Hranllnlee it. 10.761
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon St. 2628
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knji arna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razg ednic in slik.
Cene solidne! Postrežba točnaI Zahtevajte cenikI
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
S Vaša nakupoualnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-I plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarooio.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
I
Izdaja za konzorcij ,Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.