tz&NEDEDO Gospod !e btlzn. Druga adventna nsdelja nam ]e pokaiala, kje Je pomoč zn našo alabost, da je to — Kristu,. Tretja adventna nedelja nam oznanja še veČJe veselje. Pravi: »Veselite se, Gospod j* blizu.« Da, tako blizu nam je Krlstusov nauk, vsako nedeljo ga lahko slišimo, toliko imamo prilik, da ga labko filtamo, tako blizu nam je Krlstusova milost, % vsako reano molitvljo n. pr. jo lahko dobimo, tako bllzu nam Je on sam v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, da pomaga naSi revščlnl. Kako po pravici lahko govori zato Cerkev: »Vesellte se, Goapod je bllzu.« Pa, ali čutiš ti kaj veselja nad to Kristusovo bližino? Morda ostaneš prl vseh teh besedah čisto mr«el in neobčutljiv. Ali veš zakaj? Vellkokrat radi tega, ker ti manjka one ponižne odkritosrčnosti, kl jo pospešuje evangellj tretje adventne nedelje pri sv. Janeau Krstnlku. Kako odkritosrčno on pove, da nl Elija, da ni prerok, kako odkrlto on pove, za koga smatra sebe. Kako natančen račun je pač moral imeti ta mož o samem sebi! A ml! Kako r»4ko in kako težko ai priznamo resnico o samem sebi! Kako saml sebi slepi smo z raznimi namišljeniml do brinaml, o katerih mialimo, da Jih imamo. Kako smo podobnl onim poslušalcem sv. Janeza Krstnika, ki so ga sicer §11 poslušat, pa le iz radovednostl in da bi ga presojali, a so sl zraven misllli: »Nas njegova beseda ne zadeva, nam ni treba pokore, saj smo otroci Abrahamovl.« Da, da, kolikokrat se tudi ml -sadovoljimo z dobrlm imenom, kl ga imamo pri ljudeh, z ugledom, kl ga kdo ima v obClnl, v društvih. Imamo 3e radi tega za ljudi, kl jim nl treba čisto niC, Imamo sa celo za vodilne kristjane In se tako velikokrat zgodl, da oni, kl se imajo za najboljše kristjane, mislijo, da onl Krlstusa nič ne potrebujejo. A Ce bi ml enkrat z moško odkritosrčnostjo in ponižnostjo pogledali v svoje duše, $e bi pogledali vse misli, ki živijo v njej in nas napolnujejo In ki so vefikrat tako sebične, sovražne, ošabne, nečimeme, nespametne, če bi pregledali namene, ki jih imamo vsaj pri onih avojih delih, ki jih imenujemo dobra, če bl pregledali duha, 8 katerim opravljamo svoje molitve, obiskujemo službo božjo, če bi pregledali, kako je v nas z razniml čednostmi, z zmernostjo, s ponižnostjo,, s krotkostjo, s potrpežljivostjo, če bi se vprašali, kako izpolnujemo svoje velike stanovske dolžnosti, če se vprašate, kako je življenje v zakonu, kako vzgaiate svoie otroke, ah, kaj vse bi opazili, kako bi videli, kako še tudl ml, vsak zase, potrebujemo Odrešenika, kako bi se morali veselltl, ko nam advent oznanjuje: »Gospod J« bllzu.« »Veselite se, Gospod Je blizu«, tako kliče Cerkev, a ti ae morebiti celo bojig in izogiblješ bližine Krlstusove, ki hoče bltl tvoj pomoCnik. Zakaj? Veš dobro: če hočeS začeti pravo življenje s Kristusom, bi moral storitl velik, odločilen korak v svojem življenju. A tega koraka nočeš storiti, nočeš vstati z vso resnostjo, si kakor človek, ki ga zjutraj kliftejo, a se zvaft na drugo stran in api dalje. Zato ti je seveda neumljivo, kako da bi ti bilo v veselj©, če je Go» pod bliztr^Če hočeš doživeti in občutitl srečo Kristusove bližine, stori kar je storil sv. FranCišek Ališkil Imel je grozen stud in strah pred gobavci, ki jih je bilo y njegovem Času in v njegovem kraju zelo vellko. Če je le od daleč opazil kakega takega bolnika, se mu je ognil, kollkor se mu je )e mogel. Tudl v času, v katerem se je Frančišek že spreminjal )& lahkomišljenega, Teseljaškega fan ta v filoveka, kl ho5e živeti čisto po Krlstusu, je še Cutil ta strah ln grozo. čutil pa je v sebi tudi glas, ki mu je {jovoril, da naj bo usmiljen s temi reveži, naj bo z njimi dober in prijazen. Nekega dne zopet sreča na c^U gobavca. Zopet ga popade n^popiaen strah, že misli s konjem, na katerem je Jozdil, zdlrjati mimo njega, a na» enkrat se je opogumil, zadržal je ko« nja, »topil je raz njega, dal je gobavcu bogato miloščino in je prljazno govoril z njim. In začutil je t bvojem srcu neizmerno srečo in od tega trenutka je šlo njegovo življenja kvišku, kvišku do svetnika. Ko bl ai upal napraviti tak odločilen korak v življenju tudi ti, bi gotovo tudl 5util, kako sreča je, biti Gospodu tako blizu po svojem življenjul Katoliška mladina. Za nami Ja prelepi praznik Brezmadežne, ob katerem se je na tisoče naSe slovenaka mladlne navduševalo za lepo, pošteno, svetlo življenje. Da niste t tam svojem stremljenju osamljeni, temveč da imate po vsem avetu v«liko somišljenikov, naj vam dokazejo ale de«l podatki: V Braziliji, v južnl Ameriki, so pred kratkim priredlli kongres katollSke mladlne. Kako velika je bila udeležba, kaže posebno to, da je v slovesnem sprevodu, kl je zaključll ta kongrea, korakalo 20 tisoč mladih Ijudi. Poaebno ao se opazili mladi gojenci raznih vojaAkih zavodov in pa dijaki pravnlSke viaoke šole v Rio de Janeiro, ki so si izvolili za gealo svojega življenja ln delovanja beaede velikega Pija X.t Vae obnoviti v Krlatusu! V dekllškiM odsekih se je poaebno priporočal boj eoper neapametno In neapodobno modo, zoper slabo berilo in se je pri>oročalo društvo krščanskih učiteIlc. — Na Poljakem je slavila mlalina dne 18. novembra praznik svoega velikega rojaka sv. Stanislava Coatka. Obhajalo je ta dan 1997 kaoliških mladinskih društev, kl šteejo 68.000 članov v starostl od 14 do 5 let. Vseh akupaj je na Poljskem 609 katoliških mladinskih društev 130.444 člani. — Na Grškem je od milljonov prebivalcev približno 10 IsoC katoličanov. Od leta 1927 ob|toja tudl tukaj »Zveza katoliške mladine«, ki ima 15 odsekov in pribllžno 1000 Clanov. Njihovo geslo je: Za Kristusa Kralja! — Kaj ko bi vam še pokazal vaše somišljenike na Francoskem, v Severni Ameriki, v Nemčiji! Kako mora napolniti srce vsakega fanta in dekleta veseli ponos ob misli, da spada k tej veliki družini poštene, čiste mladine! Nagrobni spomenik za papeža Benedikt XV. Pretekle dni so odkrili ob navzočnosti papeža Pija XI. nagrobni spomenik njegovega prednika Benedikta XV. Spomenik ne kaže Benedikta XV. v njegovih slovesnih višjeduhovniških oblačilih, kakor se to vidi na spomenikih dosedanjih papežev, temveč v njegovi navadni papeški obleki, zatopljenega v molitev za mir razburkanemu svetu.