Štev. 66.
V Trrtii, ¥ jrtrffc, dm B, novmbra 114.
Letnik I.
izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
UredaiRvo : Ulic« Sv. Fran«5ka Asfftega št. 20, L nadftr. — V« dopisi naj se poiiijajo urednlftv-i lista. Nefranklrana pisma s. n.
sprejemijo in rokopisi s« ne vračijo.
Izdajatelj in odgcvorni urednik Mefan Godina. Lastnik konsord) Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrug. % ctreier'-n poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AslSkcga §t 20, Telefon uredniftva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24'—
za pol leta.................
za tri mesece................ •
2z nedeljsko Izdajo za celo leto........ SvO
za pol leta ............... » 2-60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele
številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v teksta lista do pet vrst.............K 5_—
vsaka nadaljna vrsta............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglasesprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega It 20i — Poštnohranilničnl račun Št. 841.651
Podrobna poročila o turški volni proti trosporazumu
Merniku brižorko zadela aa mino. - Antfeikl podmorski Čoln potopljen. - Japonski topovi za Rusijo. - Nevtralnost Bolgarske in Španske.
Položaj na bolim
DUNAJ, 4 .(Cenz.) Na severnem Poljskem je treba smatrati novo grupacijo nemške armade za končano. Rusi so z iročnimi silami sledili vse do črte Kutno
(v okolici Lodza) — Opoczno. Zbrali so med Plockom in Skiernievicami znatne moći. Na južnem Poljskem so prekoračili železniško progo Lodz — Ostrowice »n prodirajo proti ozemlju Kielce — KHmon-tow. Ob dolnjem San u so poizkusili spremljati te operacije ob Visli navzgor, v kar-patskem predozemlju so se umeknili do črte Croz Borislav preko Bolechowega.
Na južnem bojišču so naše čete energično jo prsanjajoč, zopet ustavile Stepa-noviče\o armado v gričevju južno od Šab-ca ter jo napadle. Iz valjevskega okrožja prihajajo srbska ojačenja.
Na trancosko-belgijskem bojišču je zabeležiti znatno napredovanje nemškega napada, tako v severozapadni Belgiji, kakor v severni Francoski. Zdi se, da ostri napad na francosko fronto pri Soissomi prinese še daljne uspehe, katerih pomen se seveda še ne da preceniti. — (»Tages-post«).
BEROLIN, 4. (Kot.) Razpravljajoč o vojnem položaju ugotavljajo vsi listi, da je splošni vtisk ta, da se na zapadu napreduje počasi, a vendar stalno ter da je razpoloženje in zdravstveno stanje čet izborno. Izgube so naravno mestoma velike, vendar pa so izgube sovražnikov doslej v vseh bojih daleč večje. Je torej popolnoma opravičeno, da se z zaupanjem pričakuje razvoj nadaljnih dogodkov.
im vojnih poročevalcev obdoižule Rase najhujših nasilstev no romunskem prebivalstvu v Bukovini.
DUNAJ, 4. (K.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Nasproti tendencijoznim vestem, ki se širijo po Romunski, češ, da s. ) Rusi v tistih krajih Bukovine, ki so jih bili zajedli začasno, dovoljevali pripadnikom romanskega naroda izjemen položaj. dočim so naše čete nadlegovale romunsko prebivalstvo, se po uradnih poizvedovanjih, izvedenih v zadnjem Času s temeljitostjo in zanesljivostjo, ugotovlja to le stanje stvari:
Zasledovanje po izvoru te povsem krive vesti ]e pokazalo na dve osebi, ki ju je po njiju omadeževani minolosti brez dru-zega smatrati kot sposobne za širjenje takih lažnjivih vesti. Po izvidu in zasliševanju povsem zanesljivih in vsestransko uglednih oseb, je bilo ugotovljeno, da so Rusi izvrševali barbarska nasilstva na bu-kovinskih Romunih in na njihovem imetju. V kraje, ki naj so postali žrtve njih vandalizma, so dovedli maloruske kmete iz Bukovine in Rusije, da so razdeljevali med te poslednje živino in drugo imetje, ugrabljeno romunskim kmetom. Na račun romunskega prebivalstva so hoteli Malo-ruse obogatiti, da bi jih pridobili za Rusijo. Rusi niso prizanašali niti višjim cerkvenim dostojanstvenikom, tako n. pr. sivolasemu grško-vztočnemu nadškofu dr.ju Repta, ki so ga z opetovanimi grožnjami hoteli prisiliti. da bi izdal pastirsko pismo, v ruskem smislu. Guverner je diktiral cerkvenemu dostojanstveniku sobni arest in g a dal stražiti po vojaku, postavljenem v delovno sobo nadškofa. Da napravijo nad-ikofovski rezidenci posebno sramoto, so namestili v bolnišnico Rdečega križa, u-stanovljeno tam na velikodušen način, 200 ruskih vojakov, obolelih na spolnih boleznih.
Na istotako surov način so postopali proti drugim romunskim duhovnikom, kakor n. pr. proti župniku Mihaletu, čegar stanovanje so v pravem pomenu besede razdejali. Romunsko ljudsko šolo v Majdanu pri Storozyncu so požgali do temelja.
V številnih romunskih vaseh, navedenih
v uradnih poizvedovalnih aktih, so Rusi zagrev!3 barbarska nasilstva: požige, rope. plenjenja. iustiiikacijc, nasilstva na ženskah zaznamujejo pot. po kateri so hodili k* u si v roinu iskih delih Bukovine.
Posebno hudo so besneli Rusi na posest v romunskih veleposestnikov. Po gr.: . ifi m gospodarstvih so plenili, ko-I 'lame i»> ropali plemenskih sredstev. Na ta ?iaCin je imela mnogokatera bojarskai dru/ r»a težko škodo in nenadomestljivo! I/5U c <).
ra-inim poizvedovalnim aktom so pri-! df ^idiii fotografski posnetki najvažnejih, ti Rusih poškodovanih in razdejanih ob-'
jektov. Iz strahu pred ruskimi nasilstvi so zapuščali mnogi prebivalci romunskih vasi svoje domače kraje in iskali zavetja pri naših četah. Naši vojaki so te uboge begunce preskrbeli s senom za njihovo živino, s slamo za ležišča, so delil žnjimi na nesebičen način svoje menažne porcije. Povsod je avstro-ogrska vojna uprava postopala z največjo dobrohotnostjo z romunskim prebivalstvom.
Nasproti lažnjivim vestem bodi naglašeno, da v Černovicah ni bil justificiran niti en sam Romun.
Z belgijskega bom
Boji pri Rosebeke.
ROTTERDAM 4. (K.) „Nieuw Rotter-damsehe Courant* javlja iz Aardenburga 3. t. m.: Pri Rosebeke, 10kilometrov od Rous-selaere, se že 13 dni vrše trdovratni boji. Veliki topovi grme dan in noč. Število ranjencev je veliko. Dan?adnem krožijo nemška, francoska in angleška ktala nad Rous-selaere. Nemška letala razvijajo, če jih obstreljujejo, ogromne oblake dima, da jih ni mogoče več videti.
Kemiki imeni ranjen.
STRASSBURG, 4. (VVolffov urad.) General pl. Deimling je bil, jezdeč v strelski črti, po granatnem drobcu lahko ranjen na stegnu. Rana je, kakor se čuje, brezpomembna. General pl. Deimling je ostal pri svojem armadnem zboru.
Važno agleško francoska konferenco.
ŽENEVA, 4. (Cenz.) Pariški večerni listi skrivnostno namigujejo o konferenci, ki so se je udeležili v Diinkirchnu Poin-care, Kitschener, Millerand, Joffre, Ribot in Brouqueville In v kateri se Je baje dosegel popoln sporazum glede nadaljevanja operacij. V stvari odbitja nemškega vj|o-ra na Angleško se le sestavil nov načrt z vsemi podrobnostmi. — (»Tagespost«).
Kemiki križarka zmleli m mino.
BEROLIN, 4. (Kor.) Uradno se poroča: N. V. velika križarka »Yorckc je 4. novembra dopoldne v Jadi zadela na mino, s katerimi je zaprto pristanišče, in se je potopila. Po dosedanjih poročilih )e 382 mož, več nego polovica posadke, rešenih. Reševalna dela je oteževala gosta meda.
Namestnik šefa admiralskega štaba: pl. Behnke.
Jade je 22 kilometrov dolga reka obrež-nica na Oldenburškem. Njen izliv, ki se razširja v takoimenovani Jadni zaton (Ja-debunsen), je pruska vlada pod cesarjem Viljemom L kupila od Oldenburške in zgradila tamkaj vojno pristanišče, ki se i-menuje po imenovanem cesarjuNVilhelms-hafen.
IngleSki podmorski Mi potopljen.
LONDON, 4. (Kor.) Tajnik admiralitete javlja: Zgoda) zjutraj je sovražno brodov-je začelo obstreljevati obrežni straži pripadajočo topovko »Halcyon«, ki je bila na poizvedovanju. Na »Halcyonu« je bil ranjen en mož. Ko je topovka javila navzočnost sovražnih ladij, so se le-te umekni-le. Dosiravno so jih zasledovale lahke kri-žarke, jih ni bilo mogoče prisiliti v boj. Zadnja nemška križarka je uinikaje se trosila mine. Ean tek min je eksplodirala in potopila podmorski čoln »D 5«. Dva (Mika la *ra čolna, ki so
sketn površju plavajočega podmorski čolna, so bili
Vojna tort Turčijo m tro-sporazumom.
Sporodio taftu* Hrani stana.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Uradno sporočilo glavnega suma pravi: Rusi so začeli utrjevati svoje postojanke ob meji, a bili so popolnoma odbiti iz karaklišlcega in I-šanskega ozemlja.
Morala in razpoloženie naših čet sta izborna.
Po nadaljnih poročilih so se udeležile bombardiranja utrdeb ob dardanelskem vhodu angleške oklopnice in križarke »In-i!exible«, »Indefatigable«, »Gloucester«, »Deience« in še neka križarka ter francoski oklopnici »Republique« in »BouveU, dve francoski križarki ter osem francoskih torpedovk. Sovražne ladje so izstrelile 240 krogelj. Ni se jim pa posrečilo napra-
viti znatnejie škode. Naše utrdbe so izstrelile samo deset krogelj, katerik ena je zadela angleško oklopalca, na kateri in sastala eksplozija.
Bombardiranje DnAncL
Angleško uradno* poročilo.
LONDON 4. (Kor.) Uradno se poroča: Ko je napočil dan 3. novembra je an-gleško-francosko brodovje začelo iz velike razdalje obstreljevati dardanelske utrdbe. Utrdbe so odgovarjale, ne da bi bile dosegle la^je. Zavezniki niso imeli nikakih izgub. Ena sama krogca je udarila v bližino ladje. Nemogoče je ugotoviti dejanjski uspeh obstreljevanja, vendar pa se je opazila v neki utrdbi močna eksplozija z gostim oblakom dima.
Bombardiranje Hovorosliskeaa.
LONDON 4. (K.) Angleški podkonzul v Novo Rosijsku javlja, da ste dne 30. oktobra dve turški križarki obstreljevali pristanišče. Angleški parnik * Friderika- je zgorel. Tudi neka tovarna vagonov in neka tovarna nogavic sta začeli goreti. Provzročena škoda iznaša štiri milijone.
londMnDranje ftkabe.
LONDON 4. (Kor.) Admiraliteta poroča: Ko je križarka „Minerva" prispela v Akabo ob turško-egiptovski meji, je našla mesto zasedeno po vojaštvu. Bilo je dozdevno oboroženo prebivalstvo pod poveljništvom nemškega častnika. „ Minerva" je bombardirala utrdbe in čete, ki so se nato umeknile iz mesta, nakar je bil izkrcan oddelek čet, ki je razrušil utrdbe, vojašnice, poštni urad in zaloge. Sovražnik je imel nekaj izgub. Angleži pa niso imeli nikakih izgub.
LONDON 4. (K.) „Exchange Telegraph" javlja iz Kaire: Glasi se, da so Turki zbrali na meji 100.000 kamel, da jih porabijo za prodiranje po puščavi.
Angleške ladje so pripravljene, da se vpro zapadu, ako bi se Turkom posrečilo, prodreti do Sueškega prekopa.
Deti ruski
CARIGRAD 4. (Kor.) Moštvo v tukajšnjem pristanišču zaplenjenega parnika „ Koro I jeva Olga* je bilo ujeto.
Tim pran initesiim Trgovcem.
LONDON 4. (Kor.) Angleški konzul v Mohammerah v Perziji brzojavlja, da so lurki v Basri zadržali več angleških trgovcev.
Potopljen ansleSU pomik,
CARIGRAD 4. (Kor.) Kakor se uradno poroča, je bil v Aivali v Mali Aziji potopljen neki angleški parnik, ko se je moštvo in tovor izkrcalo.
Dr m mttL
PETROGRAD, 4. (Petrograjska brzojavna agentura). Car Nikolaj je dospel v Minsk. Prisostvoval je službi božji v katedrali in posetil nato bolnišnice, kjer je podelil mnogoštevilnim ranjencem kolajno sv. Jurja. Ob 1 popoldne je car ob navdušenih ovacijah prebivalstva nadaljeval potovanje.
m japonskih topov n Rnsijo.
MILAN, 4. (Cenz.) Barzini poroča iz Moskve, da je Japonska dala ruski vladi na razpolago dvesto Kruppovih topov najtežjega kalibra, za kar odstopi Rusija Japonski polovico ruskega otoka Sahalina. — (»Tagespost«).
PETROGRAD. 4. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura Javlja Iz Tokija: Japonci so začeli tinto naskakovati fort II-tis, ki ie najmočnejša utrdba tsingtavske trdnjave. Pred naskokom se je vršilo silno obstreUevanie, ki ie izpremenilo utrdbo Iltis v razvaline.
SOFIJA, 4. (Agence Tet Bnlgaire). — Ministrski predsednik Radoelavov ie sprejel danes voditelje opozlcijonalnih strank 1n jim razložil položaj Bolgarske v sedanjih razmerah. Voditelji opozicije so imeli nato zborovanje, po katerem so sporočili časopisiu, da se je na podlagi Izjav ministrskega predsednika Bolgarska odločila v sedanjem položaju za strogo in lojalno nevtralnost
Nevtralnost {ponije.
MADRID 4. (Kor} V zadnjem minisir-kkem svetu je izjavil ministrski predsednik Dato, da vi-da potre?! nevtralnost Španije pred parlamentom.
Kemike križarke na ftlenskem.
ST. JAGO de Chile 4. (Kor.) Nemški oklopni križarki „Schamhorst" in „Gneise-nau" in mala križarka „Nurnberg" so pri* spele semkaj. Po posetu nemškega poslanika in nemškega konzula na ltrovu so ladje nalagale živila.
Volitve v zvezni kongres AmeriikL
NEW-YORK 4. (K.) Volitve v zvezni kongres Ameriški so imele ta vspeh, da imajo demokratje v zveznem senatu isto večino, kakor so jo imeli dosedaj. Tudi v zbornici reprezentantov jim ostane večina, dasi manjša.
V	državi New-Yorški je bil izvoljen guvernerjem republikanec Whitmann. Zveznim senatorjem za New-York je bil izvoljen Worth, tudi republikanec.
Vojnike takse.
DTNAJ 5. (K.) „Wiener Zeitung" objavlja naredbo ministrstev za deželno brambo in finance o nekaterih izpremembah zakona od
10.	febrnvarja 1907., drž. zak. št. 30, glede vojaških taks.
Žitni trg.
VRATISLAVA, 5. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 21.20.
Sedmo rusko-turška vojna.
Vojna, ki je izbruhnila med Rusijo in Turčijo, je sedma v razmeroma kratki dobi 150 let.
Prva rusko-turška vojna se je pričela 1. 1768. Trajala je 6 let. Končala se je z mi-rojn v Kainardže leta 1774. V tem miru je Turčija odstopila Rusiji ozemlje med Dnje-prom in Bugom ter mesta Kinburn, Ker-toc, Jenikale in Perkop. Razen tega je dobila Rusija protektorat na Valahijo in Mol-davo in Turčija je morala končno tudi dovoliti svobodno plovitbo po Črnem in Marmarskem morju ter prost prehod skozi Dardanele.
V	drugi vojni od 1. 1787. do 1792. se je Rusija borila proti Turčiji ramo ob rami z Avstrijo.
V	miru v Jassyju je dobila Rusija ozemlje med Bugom in Dnjestrom in mesto Očakov.
Tretja vojna od 1. 1806. do 1812. se je tudi končala s porazom Turčije. Mir v Bukarešti je določil reko Prut kot mejo med obema državama.
Četrta vojna je trajala samo dve leti od 1. 1827. do 1829. Končala se je z mirom v Odrinu. Rusiji je pripadlo ustje Donave, del Aripenije, kot vojno odškodnino pa je dobila Rusija 10.000 cekinov.
Peta vojna med Turčijo in Rusijo je izbruhnila 1.1853. Bila je to takozvana krimska vojna, v kateri so se s Turčijo proti Rusiji borile Anglija, Francija in Pijemont.
To vojno je I. 1856. zaključil kongres v Parizu.
Rusija je morala odstopiti ustje Donave in mesto Kars. Nadalje se je morala obvezati, da ne bo imela v Črnem morju večjega brodovja, kakor Turčija, ter se odpovedati protektoratu nad pravoslavnimi narodi in nad podonavskimi kneževinami.
Šesta rusko-turška vojna se je pričela 1. 1877. Trajala je leto dni. To vojno je mogla Rusija pričeti le, ker si je preje zagotovila nevtralnost Avstro-Ogrske s tem, da je priznala pravico do Bosne in Hercegovine. Na strani Rusije se je takrat borila Romunska. Združena rusko-romunska armada je dne 24. aprila 1877. prekoračila turško mejo. Rusi so jeli v Kavkazu oblegati trdnjavo Kars. Vsled zmage Muk-tara paše pri Sevinu dne 25. junija so se morali Rusi umakniti izpred Karsa. Sredi meseca julija so Turki potisnili Ruse > Aziji preko meje na rusko ozemlje.
Na Balkanu so Rusi prekoračili Donavo dne 27. junija. Dne 7. julija so dospeli do Trnova, a že 13. julija je prekoračil general Gurko Balkan.
Dne 20. julija je Osman paša potolkel pri Plevnu ruskega generala Silderja. Rusi so dobili ojačenja in so znova napadli Pleven. Bili so zopet odbiti. Tudi gepe-rala Gurka je Sulejman paša potisnil iz Rumelije.
General Skobeljev je napadel Pleven
11.	in 12. septembra, a je bil tudi odbit. Na to so se Rusi odločili za redno obleganje mesta. Dne 10. decembra 1877. se je Osman paša skušal s svojo armado prebiti iz trdnjave proti Vidinu. Poskus se je ponesrečil. Vnela se je krvava bitka, ki je trajala več dni. Končno je bil Osman paša prisiljen kapitulirati s posadko 40 tisoč mož. Med tem je ruska armada tudi v Aziji izvojevala zmago ter zavzela Kars.
Na evropskem bojišču je general Gurko dne 3. januarija 1878. zavzel Sofijo. Dne 22. januarja so Rusi vkorakali v Odrin, teden dni kasneje pa so že dospeli v Ro-dosto ob Marmarskem morju pred vrata
Carigrada. Dne 31. januarja se je v Odrinu sklenilo premirje, dne 3. februarja pa mir v San Štefanu, v carigrajskem predmestju.
V	tem miru je Turčija odstopila Rusiji del Armenije s Karsoin in Batumom. Romuniji Dobrudžo, priznala je neodvisnost Črne gore in Srbije ter pristala, da se o-snuje avtonomna kneževina Bolgarija, Hi naj bi obsegala vso Bolgarijo, Ruinelijo In dele Makedonije.
Ta mir je bil, kakor znano, revidiran na kongresu v Berolinu.
Sedma rusko-turška vojna se je pričela pravkar.
V	zadnjih 146 letih sta se Turčija in Rusija vojskovali šestkrat in vse te vojne so skupaj trajale 26 let.
Japonsko proti beli rosi.
Nemški veleposlanik Rhoinberg priob-čuje v berlinskem »Lokalanzeigerju«:
Japonci ne marajo belega človeka: ne Nemca, ne Angleža, ne Rusa, ne Amerikanca. Oni menijo, da jih vsi ti narodi ne smatrajo enakovrednim plemenom ter se čutijo užaljene v svoji domišliji. Razun tega se čutijo ovirane v svojem prizadevanju za premoč v Aziji. Že na koncu mi-nolega stoletja so Japonci proglasili geslo: Azija za Azijate! Njihov cilj je ta, da Azija pride pod japonsko oblast. Zato so porabili vojno narodov v Evropi za boj proti celokupni beli rasi. Pri tem pa polagajo veliko važnost v to, da si ohranijo dobro ime in da prikazujejo svoje postopanje,kot moralno opravičcno.Zato sta jim angleška zveza in poziv Anglije, da sodelujejo v tej vojni, posebno dobrodošla, a sta tudi zadovoljili njihovi domišljavosti. Minister za vnanje stvari baron Koto se je bahal z besedami: »da so oči vsega sveta obrnjene proti Japonski«. Od vplivnih državnikov sta umrla nedavno prijatelja Nemcev: grof Aoki in knez Katsura. Tako ima vlada sedaj svobodne roke. Vojevanje proti Čingtau-u je samo prvi korak; a da ga morejo opravičiti, so začeli v no-vinah predstavljati Nemce kot sovražnike japonske rase, s čemer so se obenem kazali svojim zaveznikom kakor zveste pristaše, vredne zaupanja in so odvračali vsak sum, kakor da bi imeli dalekosežne politične namere. Posebno vojaški krogi Japonske vidijo v Rusiji neizogibnega sovražnika, ali postopanje v tej smeri ne bi bilo po volji Angliji. Napadi na Čingtau je prvi korak za razširjenje japonske oblasti v Kitaju. Kam da vojna dovede še Japonce, se sedaj ne da še preračunati, ali jasno je, da ne bodo imeli nobenih obzirov na želje in interese svojih zaveznikov.
Ali pa se Nemci še spominjajo, kako so pisali o Japoncih za časa japonsko-ruske vojne ?
Kako si Rusija predstavlja razkosanje Nemčije m Avstro-Ogrske.
Pod gornjim naslovom prinaša »Karto-graphische Zeitschrift« (Dunaj, okt. 1914., 8/lil.) od znanega avstrijskega kartografa prof. J. G. Rothanga sledeči doslovno cenzurirani članek:
Kakor ustvarja narava po večnih, neiz-preinenljivih zakonih iz preminulega vedno nanovo enako in vseeno ne ponavlja nikdar v podrobnostih popolnoma, tako Drivaja tudi svetovna zgodovina naše lirepričanje — v celoti in pri posameznih dogodkih — do resnice: da vzroki in potek svetovnih dogodkov vedno krožijo v nekaki večni izpremembi.
Nemško-francoska vojna 1. 1870./71. bi morala preprečiti — po želji Francije — združenje nemškega naroda; vendar je končala ta vojna z nasprotnim uspehom in je celo pospešila združenje tedaj razkropljenih nemških državic. Tudi v sedanjem svetovnem ognju si ne prizadevajo nasprotniki nemškega naroda ničesar dru-zega, nego razrušenje Nemčije in njene zveze z Avstro-Ogrsko. Mesto njih naj bi se ustanovil konglomerat majhnih državic, ki bi med seboj neprestano tekmovale in v tej tekmi izgubljale svojo moč, onemogle, in bile tako tembolj odvisne od nasprotnikov.
2e pred leti je bila Rusija tajna propa-gatorica te misli, ki pa jo njeni zavezniki odkrito priznavajo in jo knez Svatopolk Mirski, znamenit ruski politik razodeva v svojem političnem načrtu, ki je — kolikor se tiče panslavistične strani — tak-le:
»Mi potrebujemo vojno za_ poživljenje naše nravstvene atmosfere. Ce se bomo vojskovali, si bomo morali izposoditi zopet denar iz Francije, katera nam ga v takem slučaju ne bo mogla odreči. Smoter zunanje politike Anglije je bil vselej v tem, da ne pripušča nikdar nikakršne hegemonije v Evropi. Le popolno uniče-
Stran n.
„VEČERNA EDINOST- št 6L
V Trstu, dne 4. novembra 191*
nje nemške moči da to gotovost za mnogo let. Vojna mora biti brezobzirna in se jo mora razumeti izpeljati prav do kon ca- Glavni cilj vse naloge pa bodiraz kopanje srednje Evrope v vrsto majhnih, med seboj tekmujočih, neodvisnih držav
svetovna sodnica!) od vseh narodov pre-zirana in osamljena, ker nanjo pade celoten del zločina, ki je bil z vojno storjen - nad evropsko kulturo.
Tako profesor J. G. Rothang v imenovanem časopisu.
Rusija pa - jn\ v svrho svojega »prostega razvijanja« še za drugimi cilji, ki ne smejo ostati zamolčani: Ona hoče doseči neoviran dohod k odprtemu Atlantskemu oceanu, ki si ga najfaglje pridobi Čez severno Skandinavijo, ker bi provzro-čila za sedaj aneksija dežel ob Sundu predalekosežne zapletljaje. Kratko označeno: Kar se tiče Evrope, bo njena pohlepnost po deželah in njena nenasitnost šele tedaj ukročena, ko bo nje oblast segala do Atlantskega oceana in Severno-ledenega morja čez vso severno in vzhodno Evropo, preko Črnega morja čez Balkanski poluotok in od Egejskega morja do konca Jadranskega morja. Bodoča zaveznica te Rusije bo potem Anglija, iz katere kože bo potem Rusija rezala jermene zaradi ruskih ciljev v Aziji.
Malenkostne so želje Francije v primeri z ruskimi načrti, ki so jo napotile v boj v tej svetovni vojni: Francija si hoče zopet osvojiti Alzacijo - Loreno in si s tem pridobiti zadoščenje in povračilo za poraz 1. 1871. 2e davno bi izmrla ta bolna kal francoskega ljudstva, ko bi je sovražniki nemškega naroda umetno ne netili in vzdrževali v življenju; Francija je od tedaj dosegla že marsikak lep uspeh, je pridobila na ugledu in utrdila svojo moč ter našla bogato nadomestilo za izgubo. ki jo je svoječasno sama zagrešila z napačno politiko.
Mogoče je, da najde ruska vladeželj-nost in pohlepnost po ozemlju, kakor tudi pogubonosna želja francoskega ljudstva po maščevanju milost pred forumom zgodovine ; vendar pa ostane stališče Angleške večen, sramoten pečat v zgodovini te države, ker nanjo pade krivda razširjenja vojne na izvenevropske narode in po njih vpeljane demoralizacije v sedanji svetovni vojni, ter nje podlo izdajstvo na germanskem plemenu. Med vsemi nečednostmi je zavist najnizkotnejša in najpodlejša. Uničenja delavnega in po napredku hrepenečega nemškega ljudstva si ni omislila Anglija le vsled tega, ker je Nemčiji podlegla v gospodarskem konkurenčnem boju. temveč zato, ker je sploh v njeni naravi razpornost. Edino njeno stališče je vzrok izbruha te vojne; angleška vlada je izgubila že vso razsodnost; to dokazuje dejstvo, da je privlekla na evropsko ozemlje rjava in črna plemena, svoja vazalna ljudstva, je odprla Japoncem vrata v Evropo, ter je v svojem neukrotljivem sovraštvu do nemškega naroda vrgla tudi v kolonije vojno bakljo. V kolonijah leži vsa veličina angleške svetovne moči. a tam si koplje tudi ona sedaj svoj grob. Vodilni princip vseh njenih stremljenj je sedaj, da se ne povzpne nobena država poleg Anglije na morju, in poleg britiške svetovne moči ne zavlada nihče na Oceanu, ona ne pripušča na svetovnem trgu nobene gospodarske konkurence proti svojim posestnim pravicam. S svojim pohlepom po absolutni moči pa sama pospešuje ustanovitev svetovne zveze, ki uniči njeno moč; in kateri se že v bližnji bodočnosti priklopijo in soude-leže v prvi vrsti njeni sedanji zavezniki.
Razsežnost in zgodovinsko pomembnost današnje vojne umevamo komaj v slutnji; in kakortudi že konča ta nesrečna vojna, narodi bodo končno morali zopet najti formulo, ki jim bo omogočala zoret obstoj poleg Francije in Rusije: Anglija pa ostane (ako hoče svetovna zgodovina še v bodoče ostati pravična
Sličice iz vojne.
Človekoljubnost. Neki angleški vojak, ki se nahaja sedaj v Newcastlu v bolnišnici, je med drugim pripovedoval tudi sledeče dogodke, ki pričajo, da se tudi v sedanji strašni vojni dogojajo lepi vzgledi človekoljubnosti- Vojak je pripovedoval: Ure in ure sem ležal ob reki Aisne težko ranjen. Tu pride k meni nemški vojak in mi poveže rane kljub strašnemu ognju. Ko je konča! svoje delo, hotel se Je oddaljiti, a v istem hipu ga je pogodila sovražna kroglja in zgrudil se je mrtev poleg mene ... — Korporal Auston je istotako ležal ranjen na bojišču. Blizu njega je bil neki mladenič od polka Northamshire. Preko njega se je nagnil nemški infante-rist, da ga napoji. Miril ga je in tolažil. Ranjenca je pgpadel delirium in je pričel neprestano klicati: Majka moja, ali si ti tu? O majka, mila majka moja . . . Nemec ga je razumel. Nežno ga je pogla-dil po čelu, nežneje kakor bi znala to mati . . . Prišla je smrt in ko je duša junaka splavala v nebeške višine, je videl, kako so nemškemu vojaku kapljale solze raz obraz.
Nad francoskim brodovjem. „Bosnische Post" priobčuje sledeče pismo, ki ga je pisal svojim staršem narednik Josip Amigo, ki je bil dodeljen zrakoplovnemu oddelku v Kotoru: Boka kotorska, 10. okte bra. Moram Vas obvestiti o zračnih stvareh, kolikor pač dovoljuje pisati o njih tukajšnja stroga cenzura. 4. oktobra zjutraj nas je obvestila naša straža, da se približuje sovražno bro-dovje. Navajeni smo že, da se francoske ladje približavajo k nam vsako nedeljo zjutraj. Ukazali so mi naj poletim v zrak. Ukrcala sva se s pilotom na hidroplan. Ni minulo niti dobrih 15 minut, pa je hidroplan že lete! tisoč metrov visoko nad Punta d* Ostro. S svojimi izvrstnimi daljnogledi sva mogla videti daleč v Hercegovino kjer pokriva sneg gore. V tem sva pa krenila na odprto morje. Aneroid je že kazal tisoč dvesto metrov. V nekoliko minutah sva opazila, da se neka ladja, najbrž trgovska, približuje barskemu pristanišču, na kar se pa nisva ozirala, ker to ni bila najina naloga, lemveč sva morala paziti na francoske ladje, za katere sva imela nalog, da jih fotografirava. Ko sva letela kake tri četrt ure, sva se približala Dubrovniku. V oddaljenosti kakih dveh ali treh milj od slikovitega otoka Lokruma sva zagledala kakih pet ali šest sivih peg in dim. Propeler je delal živahno in približevala sva se hitro onim sivim pegam. Pred najinimi očmi se je vedno bolj in bolj razvijala prekrasna, a nevarna slika. Letela sva v višini 1600 metrov nad francoskim brodovjem. Na dve milji daleč je bilo porazvrščenih deset uničevalcev torpe-dovk in ena lahka križarka, ki sva jo opazila prvo in ki morda straži pred Boko. V tem sem si priredil fotografski aparat in za nekoliko minut so bile fotografirane vse francoske ladje. Fotografiral sem dalje ko-iicor mogoče hitro. Začutil pa sem v licu nekoliko močnih udarcev in močan zračni pritisk. V svoje največje začudenje sem na to zagledal s svojim daljnogledom — vsled hrupa mot rja se ne sliši nič — da so vse francoske ladje streljale na hidroplan. Nevarnost je opazil tudi pilot in je hitro za-krmil višje. Kmalu sva bila na-to iz nevarnosti, ker sva plavala v višini 1900 metrov. Ostala sva nad sovražnim brodovjem nad pol ure. Sovražnik je bil končno prisiljen ustaviti ogenj, ker s svojimi topovi ni mogel streljati v stritnem kotu 85 do 90 stopinj. Ladje so si dale neka znamenja ter so odpluje v smeri proti Visu. Bilo je že enajst dopoldne. Bližala sva se Boki Kotorsk1. Solnce je silno žgalo. Že se vidi Punta d' Ostro in v nekoliko minutah sva se po tem lepem in nevarnem poletu spustila na zemljo poleg našega hangarja.
Rožne politične vesti.
Avstrijski državni zbor se ne skliče.
Iz Dunaja se poroča: V očigled sklicanju ogrskega državnega zbora se je v delu avstrijskih parlamenlarnih strank pojavila želja, da bi se sklical tudi avstrijski parlament in rešil zlasti vprašanje novega posojila, ki se ima oddati še pred novim letom. Toda iz vrst onih parlamentarcev, ki so imeli v zadnjem času priliko govoriti z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, se javlja, da je grof Sturgkh na vsa dotična vprašanja odgovoril, da bi sklicanje državnega zbora v sedanjem času ne bilo oportuno in tudi iz tehničnih ozirov težko izpe-ljivo, ker je precej poslancev v vojni službi ali jim drugače ni mogoče priti. Zdi se, da imajo vladni krogi pomisleke tudi radi tega, ker bi različne parlamentarne skupine tudi ob najkrajšem zasedanju podale parlamentarne izjave, ki bi se lahko krivo razumele. Veliko vlogo igra tudi vprašanje obnovitve poslaniške imunitete. Vsekakor vsaj v bližnjih tednih ni pričakovan sklicanja avstrijskega državnega zbora. Pa tudi deželnih zborov se ne namerava sklicati, ker proračunske naloge brez težav lahko rešijo deželni odbori.
Ministrska kriza v Italiji je menda blizu svoje rešitve. Za ministrstvom Salandra pride zopet — ministrstvo Salandra. Med novimi člani kabineta bo vsakako minister za vnanje stvari Sonnino najvažneja oseba: po velikem ugledu odličnega politika in parlamentarca, posebno pa z ozirom na historično-znamenite dogodke, napram katerem je Italija, da-si v visoki meri interesirana, I danes še, rekli bi, bel nepopisan list Kaj
bo pisal Sonnino na ta list? — O vna-njih vzrokih — eventuvalni drugi so seveda skriti za kulisami italijanskih vnanje-političnih načrtov — se govori:
Italijanski minister zaklada Rubini je bil skrben in varčen gospodar. Upiral se je vsakemu novemu izdatku za potrebe vojske. Na vsak način je hotel ohraniti ravnotežje v državnem gospodarstvu. Nove zahteve, ki jih stavlja vojni položaj, so bile nezdružljive z naziranji Rubinija. No, ta konflikt vendar ne bi bil dovel do krize vsega kabineta. Odločila je mednarodna politika. Javno mnenje v Italiji je danes katastrofično razpoloženo in to je sililo k ministrski krizi, pričakujoč, da pride kabinet, ki bo bolj dorasel zahtevam te nre, nego je bil dosedanji. Odstop Rubinija je bil torej le v povod splošni ministrski krizi, da je dobil Salandra nalog, naj sestavi ministrstvo veče politične sile, primerno sedanji resni uri. Da pa je zopet Salandra dobO ta nalog, to se da razlagati po dveh okolnostih. V prvo uživa Salandra zaupanje sedaj ne zbranega parlamenta, v drugo pa bi težko našli druzega moža, ki bi v takih usodnih časih hotel prevzeti to dedščino. Luzzatti bi bil morda mož za to, da pogumno zmore sedanji finančni položaj, ali on je izrecen pacifist, mi-roljub, ki bi hotel programno izjavo, ka-kršnje vlada sedaj ne more dati. S političnimi novinci pa se tudi ne sme eksperimentirati v takih težkih časih. Zato ostane Salardra na čelu italijanskega ministrstva, ker se o njem vsaj ve, da ve, kaj hoče I
Rusi v vzhodni Galiciji. »Novoje Vrem-ja« poroča iz Lvova: Za podguvernerja Galicije sta bila imenovana generalna majorja Polovcov in Novogrebielskij, za guvernerja v Lvovu Mjelnikov, za železniškega ravnatelja grof Lamsdorf. Major Eiche je mestni glavar, Poljak Rodzie-wiecz iz Ufe v Uralu prisednik za poljedelstvo. V Lvovu se nahaja cela vrsta članov »ruske ohrane« (tajna policija). »Novoje Vremja« opozarja vlado na poljski list »Wiek Nowy«, ki še vedno izhaja v Lvovu in ga dolži tajnih zvez s poljskimi legijami.
10 % čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Brivnice.
Anton Novak 2K-2S&
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM!	2660
kHAU OOLASI s:
□□ dt
se računajo po 4 s to L besedo* Mastno tipkane besede se računajo enkrat vet — Najmanji* * pristojbina zngja 40 stotin k. :
QO
Heblovono sobo
v ulici Commercial« Siv. 11, ni. nadst.	4000
Hebltane sobe -oddaj? v
vrata 32. - Cene zmerne.
Commerciele 9, pritličje.
4011
dobi meblirano sobico in malo mesečno plačo pri mali družini za 4 nre dela na dan. Oglasiti se je v ulici Com-merciale 9, HL n., levo	4012
»strežnica
ItUtlMI kuharica, zmožna slovenščine, italjan-UUlJni ščine in nemščine išče primerne službe v kaki restavraciji ali hotelu. Naslov-: Via del Toro fttv. 6, IL nadst., vrata 5.	4013
f A v podnajem, zaradi premeščenja veliko J« stanovanje v prvem nadstropja, v sredini mesta in proda sc tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 2500. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št 4010
Kdor
želi izvrstno kuhinjo, naj zahaja v gostilno BON VE CHIATTI, ulica Carlo Ghega
17. Eksportno Budjejeviško pivo.
1160
Domače vesti.
Dr. Ros ina, odvetnik v Mariboru, ki ga je bil začetkom vojne nekdo denunciral, vsied česar se je nahajal v preiskavi in ki se je moral zadnje čase zdraviti v nekem graškem sanatoriju, je ozdravil in se že povrnil v Maribor. Številni znanci in prijatelji tega vrlega moža in prvoboritelja štajerskih Slovencev pozdravijo gotovo to vest z najvećim zadoščenjem.
Tako je prav! Neka M. Rajšp v St. Lenartu v Slovenskih goricah na štajarskem je predbacivala dvema slovenskima zdravnikoma, da „držita s srbofilnimi Slovenci4* in je torej s hudobnim namenom opozarjala oblasti ne le na dotična zdravnika, marveč na ves naš narod. Sedaj je dobila zasluženo plačilo. Prisodili so jej štiri tedne zapora. Tako je prav! Tako naj bi se zgodilo vsem tistim — poštenjakom, ki so toli resne čase za države in nje narode zlorabljali v svoje nizkotne maščevalne namene ter so iz golega osebnega sovražtva hoteli svojega bližnjega spraviti v nesrečo!
Tržaški državni redarji za .Rdeči križ-. Vsi tržaški državni redavji, ki niso bili pozvani pod orožje, so se še dne 28. septembra t 1. obvezali dajati za .Rdeči križ" za vso dobo vojne in še tri mesece po končani vojni 1% od svoje plače. Na podlagi te obveze se je od plač za mesec oktober nabralo K 736.50, a od plač za mesec novem-671.31; to je vsega skupaj že 1477 kron in 81 stotink.
Vesti iz Kranjske.
Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem. Deželni odbor je izdal sledečo okrožnico na vsa županstva na Kranjskem. S 1. avgustom t. 1. je stopil v veljavo cesarski ukaz z dne 1. avgusta 1914 drž. zak. št. 1914, s katerim se za dobo, dokler trajajo z vojnim stanjem povzročene izredne razmere, ukrepajo določila za preskrbovanje prebivalstva z neobhodno potrebnimi rečmi. Na podlagi določil tega ukaza ima politično deželno oblastvo pravico zaukazati od časa do časa ali redno ponavljajoče se popisovanje zalog za življenje neobhodno potrebnih stvari. V sporazumu z vojaško upravo sme politično deželno oblastvo za preskrbovanje občin zahtevati od izdelovalcev odnosno pridelovalcev in kupčevalcev te zaloge ter jim naložiti dolžnost dobave, ako se blago drugače ne more nabaviti za primerno ceno. Za tistega, ki bi hotel svojo zalogo zatajiti, ali po političnem oblastvu naloženo mu dobavno dolžnost kršiti, predpisuje ukaz ostro kazen. Z ostro kaznijo se kaznujejo nadalje tudi one osebe, Id bi izrabljale izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevale za neobhodno potrebne stvari očitno čezmerne cene, one osebe, ki bi kupile neobhodno potrebne reči ali omejile njih izdelovanje z namenom, da bi nato čezmerno zvišale njihove cene, ali, ki bi z neresničnimi poročili ali drugimi pripomočki hotele koga premotiti ter povzročiti na ta način draginjo za življenje neobhodno potrebnih reči. Navedena postavna določila olajšujejo v veliki meri aprovizacijo občin, vsled česar se je zdelo deželnemu odboru potrebno županstva na ta ukaz opozoriti ter jim obenem naročiti, da strogo pazijo, da se ne bodo sedanje izjemne razmere na škodo prebivalstva izrabljale.
Najstarejši mož na Bledu Je umrl na Vseh svetnikov dan. Bil je to Anton Poga-čar z Grada št. 16. Pokojnik Je bil rojen dne 15. januvarja 1823. Dovršil je torej skoro 92 let svojega življenja. Sedaj je najsta-reji mož na Bledu kanonik-dekan Mihael Tavčar, ki se Je porodil dne 23. septembra 1823.
Via Campanile 20
Novi dohodi!!
Bojne bluze po K 770 Razne bluze „ „ T20 Bojna krila „ „ 11*50 Modra in crna Krila „ 12'--
VesfaUe iz barhanta (fustanjo) in Donele do K 8,10,12,14,16,
II. - Volnene vestaUe ofl K18-45. Novi obtoki (modre in barvane, - NOV POHODI PLA&EV dolgih in kratkih

I
KfliMliČrt in najlepša lasuljarska dela se izvr-mUUUlj&U šujejo v frizerskem salonu Andreja ROJIC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Buffet.
PrlporoCa se ceu^en-emn Buffet
ulici Gheda St. 8. Točijo se pr-
vovrstna vina in pivo.
1804
Čevljarji.
ČeulJarnlca „fllla Sartorella"
5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naroČila ter poprave. Gene zmerne.
1447
Fotografi.
Jugoslovani! JAfsufo1Mfe ¥X
10. — Gorica, Gosposka ulica ~>.
444i
Glasovirji.
gjflU f fflf f I fffff "nI- Tiziano Vecellio 9. Tovarna i tUll JUAMUII in trgovina glasoviijevin planino v. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svc^i k svojim 1
Svoji ii
Gostilne.
Kari In Veronika Tuschak
svetlo in črno. Postrežba točna.
Sn3
flufa lifi#"H Tnft ulica Lazzaretto vecchio Žt.
flniC LISICU, I IM 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Pre\jica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mont in mrirsaln na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za
obilen obisk.
27W>
Mizarji.
Rudolf Kompara št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
Obleke.
(IfilfKrn iz^era oblek za moške, dečke z prodajo VcllliU perila. Klobuki in kape v veliki izberi. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konku renče, Oele obleke in hlače za delavce. — Trst, Campo t-an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	2449
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGltU
drugo.
Trst, ulica Istria štev. 24. Prodaja olja, kisa, mila in
313
[in
rimu iibmii umira
_ - Dobroznana mirodilnica :: S
I Iv. Cavnauli i
= Sv. lwra - Trst - Mizo Kar. doma *g
I Velik izbor barv 1 = = povlak itd.= =
■ Zaloga za Trst in okolico redilnega
- ^'„"odS SLADSN 1
ta ftsftrecft ipu ii ttiMfi prafti zi žival). • Ttkfai 11
Restavracije.
Restauracija Jllla Stazione" 5®
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini juiuega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvretno pivo iu vino I. vrste. Izborno briš.ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Ijast-nik Anton Andrijančič, bivši VTatar Hotela Balkan.	1125
Šivilje.
ADVEISED Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 • niLULR Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige :
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1-60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG «. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
Perhavec. — Cena K 2.50.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo
Pohištvo.
TIHA postelji vzmeti, nove žiinnice K 86.— Po-UVC polna spalna soba t žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
Trgovina jestvin.
Trtnillnif 4estvin i" kolonijalne^u blaga, A. llSUVIIiU Mihelič, Trst-Rojan via di Koiano št. 8. se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Blaeo vedno aveie, cei.e zmerne. Postrežba tudi na aom. — Jakob Marsič, voditelj.
Železnine.
Hllltllffim železo, stare kovine: Anton Cemeca nupujuil Trst, ulica Olmo št. 14.	1365
Žganjarne.
fl nfafl Ttmlf edina slovenska žgaajarna in za-Hlliun I um loga likerjev, v kateri m dobe vsakovrstni likeiji, se nahaja v bližini .Ntrodncga doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal uL Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropino voa. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Razni.
IfAHfinrf41 naj bolj če in naiboij razširjene srod-„HUrUIlU «tvo z* nmčenja stenic. Prodaja se po vsh mirodilnicab. Zaloga v Trstu; M. Sirili j ar Via Ferriera 37, 1. n	2140
nVAffCffln ^ v Dftiem se d^0 razne gostilne, rfUUUJU kavarne, mleka-ne in drugi obrtni obrati. h:5e, vile itd. Pojasnila daje KoUirSifi, kavarna OorsD od 9—11. 3—6 telefon St. 82i 41
čistilo za čealje n^V&^vu
Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška to-
varna.	niti
2114
Spocija 5 is £ sivčfi© bolski
Dr. ASIrmđ Šerii<.
Ordinira od 2-4 pop. V. O. QaH5na 2- (Piazza GoSctor>i 9>
.....TU I