100. številka Trst, v nedeljo dne 10. aprila Tečaj XXšX W Izhaja vsak dan tictt ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. *»«a««ne številk« se prodajajo po 3 novč- (6 atotink) » mnogih to baka rn ah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, U*iji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t Petru, Sežani, Nabrezini, Novenunestu itd. 3glase tn naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■ loa Molin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Osne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON fitv. 870. inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 cton, 3 mesece 6 kioa Na naiočbe brez doposlane naročnine se upiava ne onra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaa« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usva UREDNIŠTVO : Ulica Torro bianoa «tv. 12 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci*« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca štv, za Poštno-hranilnicni račun št. S41.6oi. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Odpotovanje dveh ruskih generalov na bojišče PETROGRAD 9. < Ruska brzojavna agentura.) General baron Stakelberg in načelnik promeiD h čet s.birske vojske, general Sabielin se po lata v vztočno Azijo. Amerikanski konzul \VA8HINGTON 9. (Reuterjev hiiO) Drfavni urad je fesienii, da ne odp sije pred svršetkom vo ne n< vih konzulov v Mandžurijo. Konzuli, ki bj že imenovani, prevzamejo za-čseno konzularična »a-»t opet* a v Pekingu. Niučvangu in Šangaju. Sestanek ministrov t Opatiji. OPATIJA 9. Vojna ladija »Dogali« z iz i ostro m T ttoni em ee je vsidrala pred Opatijo ob '2. uii.popolunoči. Ob 8. uri zju-trjj se je podal na ladijo vojvoda d' Avarna; na to je pr šel ob 9. uri sekc jsbi svetnik bsron Gagprn pozdravit ministra v imenu grcfa Goluchovskege. Točno ob 10. uri sta »e pripeljala minister Tittoni in vojvoda d" Avarna v dvorec Flora obiskat grcf* Go luchovskega. OPATIJA 9. Namestnik gr(f Gness in soproga sta dospela samkaj. Namestnik je obiskal ministra Tittonja na krovu vojne iadje »D.igali«, p jtem pa poslanika vojvodo d" Avarna v dvorcu Angiolina. Gr^f in gro-tica Goees sta bila na obedu pri okrajnem glavarju Manussju ter Be vdeiežita danes zvečer dineja pri grt fu G..-luchcwskemu. kralj Alfonz na Potovanju. MADRID 9. Kralj Alfrnz je dosp-1 da- nes z utraj na lad ji »Girald*« v Fili*, kjer Brzojavne vesti. t Bivša španska kraljica Izabela. PARIZ 9. Kra jica Izabela je danes -iredpululne ob 9 uri 45 minut umria. Iza->ela II., M iri a Luna, bi v£a španska kralj ca, j je bil navdušeno sprejet. Radi emr'-i kraljice «e je i', i lila 10. oktobra 18.10 ter je tltdila Izabele bo izostale vse svečanost* Popoludne svojemu o"*etu Ferdinandu VII na pret-t)lu se je vrnil kralj na »Giraldic zopet v Bar dne 23. septen.br« 1833 poi varstvom svoje celono. matere kraljice Manje Kr st ne. Dne 8. no- j Cesar Viljem na Malti. vembra 1^43 je bila kralj ca Izabela proglašena za polnoletno in se je dne 10. oktobra 1846 (=mož la s svojim bratrancem bur-bonskim princem Frančiškom Asiškim. Revolucija je meseca septembra 1868 pregnala j avauetto Izabelo iz Španske, nakar se je leta 1870 odpovedala prestolu na korist !svojemu sinu, ■ poznejšemu španskemu kralju A fonzu XII e umrl v PožUQU katero sta podpis la včeraj v Carigradu bol- Nesreča na jezeru, garski diplomatični agent Načevič in pred- RIVA 9. Dva natakarja hotela Lido, aednic mini-terekega sveta Said paša, ima doma iz Bavarskega sta na vožnji po jezeru sledeče glavne toČze : Kneževina bolgarska utonila. as je zavezala da bo z-braa.ia vsafci vstaški j Ruski poslanik v Belemgradu odli četi prehod ca svoje ozemlje kakor tudi uvoz racstreljivih iaovi, ktr se ima kontrolirati po mešam komisiji. Turčija ee je pa zavezala ca Ko jzvr«i!a v popolnem obsegu reforme, ki eo bile določene v Miirzstegu, da pomiloBti vse vjetnike, da bo podpirala vse begunce ki se povrnejo in sploh vte krščanske pc-dam&e, ki bo bili vsled vstaje kakorkoli oškodovani, da ne bo več delala na mejah Bit nosti zaradi carine, da zopet vzpostavi svobodni železniški promet, da ne bo več nadlegovala bolgarskih podanikov, ki bodo imeli redne potne I ste ter da bo sprejemala spo sobne Bolgare v pravosodce in upravne Siužbe. Vest o feklenjenej pogodbi je provzroč la ▼ političnih kr( gih veliko zadoščenje. )z PODLISTEK. Teodora. Po rest. Hrratski ipisal ETrenij Knmieie, prevel J. 8. Drugi del. Dakić j« hitel z revolverjem v roki »obe na hodnik, kjer ie našel Jovanina. Pograbil ga je za vrat in zagrozil jezno : — Ako mi ne poveš resnice, jaz ga ubijem. Ta je. Lar s ni lagal. Zakaj naj bi lagal ? Teodora, govori ! — Oče, ne zagrešaj si duše. Ta ni kriv ! Jov8D.no je trepetal od strahu. Gledal kakor otrpnel in as tresel. Francija je kričala neprestano. — Govori, ali bo mrtev ! je zakričal oče in naperil revolver proti glavi Jovanina. — Dragi oče! — je zakričala dekLca oba pno. — Govori ! kovan. PKTROGRAD 9. Rueki poslanik vBa lemgradu je imenovan tajnim svetnikom. Kongres zaključen. NORIMBERG 9. Prvi mej narodni kongres za šolsko higijeno je oil danes opolu Ine zakljuSer. Nemiri t Amiensu. AMIENS 9. Radi resnih nemirov, ki so se tukaj pojavili, pride sem več voja-jtši.h čet. Častnik ponesrečil - BUDIMPEŠTA 9. Nadporočnik Oton Ben Š£o, ki j« vsled padca v Allagu ponesrečil, je umrl danes zvečer v boJn šnici rudečega kr.ža, ne da bi prišel k zavesti. I - m i ■ ____■ ———■— Kongres. DUNAJ 9. Deveti kongres mejnarodne tiskovne zveze bo meseca septembra na Dunaju. Maeedonsko orožništro. C ARIGRAD 9. Poslanika sporazumnih velesil Avstro-Ogrske in Rusije sta izročila danes turski vladi v zmislu sklepov inozemske orožniške komisije spomenico. V tej spomenici pozivl;ate turško vlado, naj do 20. t. m. vloži 50.000 funtov v otomansko banko, v svrho da se poravnajo prvi stroški za razne nabave in plače ter naj ista skrbi, da vloži / bodoče vsaj 15 dni pred koncem meseca v omenjeno banko svoto za mesečne izdatke. Konečno se v spomenici izjavlja, da bodo general Degiorgis in njegovi pri bočniki nadzorovali redno izplačevanje, nakar je turška vlada Ž3 prej sama pristala. Sibel. 59 j — LariB .... je iztisnila Teodora in je i ostro prgledisia očeta. — LariB .... se je stresnil cče in pre-bledel. Kri mu je pritisnila na srce. Obstal je na mestu kakor okostenel in uprl je svoje oči v Teodorin ledeni obraz, prestrašen in poražen. Teodora mu je vzela revolver iz rok in odšla v njegovo sobo. On jej je sledil brez sape in strt. Teodora je zaprla vrata in ga vprašala hladnim glasom : — Aii je Jovanino zahteval, da mu povrneš denar, ki ga je posodil pok. Malvini ? Danes mi je tudi Francika govorila o tem. Daj mi denar ! Dakić je izvlekel iz nekega predala list nico, pak jo izročil hčeri, ki je na to odprla vrata in Btopila na hodnik. Jovanino je oplavel kakor slezena. — Koliko imate dobiti ? ga je vprašala Teodora. - Tri etotake, jej je odgovorila Francika, kajti Jovanino ni mogel izustiti niti besedice. Angležki ti lozof in publicist Arnold White obr-ča pozornost svojih senarodnjakov Angležev na veliko nevarnost, ki preti A ogli j i neizfglbnood strani Rusov. Oa pozivlje «n-gležko vlado, da se hitro odloči, ker čas je dragocen za Anglijo. Ona da sa nikakor ne sme vte obotavljat'. Oia da mora delati takoj in medro. Aogležem da prestajati dve sami alternativi: aut. — aut! Ali: da se Anglija čim ,'prej sporazumi z Rusijo glede vsih onih kontaktnih in spornih toček, ki pravijo nced Rusijo in Angl'jo večno 6? nemira in zavist«, pa da sklene z Rusijo trajen, prijateljski, lojalen in rešilni dngovor; ali : da vrže odločilno kockof pa da začne grozno, in v zgodovini še nedoživljeno vojno z močno in v centralni Aziji vplivno Rus jo. Ta zanimiva izjava Arnolda Whitsa čudno zveni danes in to' ravno v ta čas, v katerem Rusija v Mandžuriji in na širokih obalih reke Jalu bije z Japonci najintere-sactoeji svetovni in zgodovinski boj. Ta obupni poziv angležkega filozofa na adreso angiežke vlade je jafco karakterističen. Ta poziv je zanimiv in poučen v obče, ne eamo z psiholožkegp, ampak tudi z moralnega gled tea, ker nam odkriva vzne-m'rjeno dušo angležko. A ta poziv je pomemben za nas Slovane posebej, ker iz njega doznajem'1, da se vel ka in svetovna Anglija boji močne RuBije in velikega slovanskega sveta, ker 89 ta poiiv lanc'ra v javnost ravno sedaj, ko .,d i p 1 o m a t i č na" angležka vojna ekspedicija pod vodstvom angltžkega polkovnika Jouoghusband8, a pod vojno etrategičnim nadzorstvom aDgležko indijskega generaia Mac Donalda, predira v srce Tibeta proti Lhisi, tajinstveni prestolnici tibetanskega Daiaj-Lhame. Arnold VVhite ni vojak. On celo diplomat ni. Oa je samo filozof. In on je samo Teodora mu je naštela na tresočo se roko rečeno svoto, pak ee zopet povrnila v sob j. — Laris ! je vzkliknil Dakić grenko. Zopet ga je streslo kakor v mrzlici. Osivele brke so se mu tresle, videti mu je bilo vlažni blisk njegovih močnih zob, ker se mu je zgornja ustnica zavila bolestno in grenko. — Daf Laris, je pokimala Teodora in dolg vzdihljaj ee jaj je izvil iz prsi. Ljuta bel jej je razjedala srce. — Uboga Luoija! je zastokal Dakić in objel glavo z obema rokama. Teodora si je položila roko na prsa in pritisnila jo na src9, stisnivša čelo in črne obrvi. Huda bol se je izražala v njenih velik, h očeh, ki bo bile potemnele. — Larif, Laris ! Teodora govori ! je zakričal ter jo zgrabil za desnico. — Neke noči sem bila vrhu vrta, temu bo leto dnij, in videla sem, kako je Malvina poljubila Larisa. Sprehajala eta se po vrtu. Da naju ne opaž ta, sva molčala, in iz nju- publici9t. White misli in računa hladnim ra žurnom, mirno dušo, iskreno poezijo svojega čutstvenega srca. Oa kakor da s svojo fantazijo sluša daljne in nervozne Btrealjaje angiežke nesigurne bodočnosti, kateii grozi črna in velika nevarnost ! On, filozof, motri rusko japoasko vojno drugimi očmi in sluša končni izid te vojne drugimi ušesi. On, kakor neka vrst proroka, pogaja tužno g'asbo neizogibne resnice, da Rusja groznim udarcem zmrvi Japonce. Ali istodobno ve in občuti, da je mnogo in premnogo kriva njegova domovina Anglija na tfj ubijalni in obupni vojni, v kateri se bori belo ruska raea z žol-tim mongolskim azijatstvum. On, filozof, ve, občuti in predvidja, da eo v tej vojni zapisane najgrenkeje posle lice politične in gospodarske usode Japonske, Koreje in K taja. V megleni daljini, kafeor da opaža on f a t a morgana — in usodo angiežke Iadije, a ž njo tudi angležkega svetovnega gosj» idstva. Zato tudi ArnoldJ \Vhita vprašuje svoje srce: je-li to moralo biti tako ? ! A kakor nevidni duh sluša njegovo uho hripav odgovor : da, zares, tako je moralo biti, ker tako je hotela to Anglija ! Ako premotrimo perijodo, v kat:-ri je prišel ta znameniti poziv Arnolda White a na angležko vlado, pa ga še točneje, še bo je, še pazljiveje analiziramo, najdemo po nieui ravno v tej perijodi jako važen kavzalni neksus v istočasnosti rusko-japonske vojne z angltžko vojno ekspedicijo v Tibetu. Ni-li angležki filozof in publicist Arnold White morda samo govorniška cev ali tipalnik namer angiežke vlade ? Ali ni ravno angležka vlada morda izvirni in moralni začetnik te klasične izjave, ki se preko filozofssih ust in preko publicističnega peresa Arnolda White-a lancira v beli svet ? ! Ali ne namerava morda sama angležka vlada, da preko Arnolda \V\te-a čuje mnenje angležkega naroda o tej izjavi ? ! ! Morda se aDgležka vlada v ta čas hudo kesa, daje zagrešila politično brezsmotreno neumnost, ko je poslala v Tibet vojno ekspedicijo ravno sedaj, ko se Rusija na skrajnem Vztoku bori z Japonci. Da. To je zares naj-veča neumnost, ki jo je Anglija kedaj mogla storiti. Ona je s tem še bolj razjarila Ruse, pa bi oni mogli izgubiti ono lepo in slovansko strpljivost in zamahniti enim koncem ruske knute, ki bi neusmiljeno zadel Angleže preko Ind>je po angležkih njih plečah. Tibet je sladko-grenko Paridovo jabolko, ki je istotako za Ruse kakor za Angleže življenske važnesti. Tibet leži med 27—3fi° severne širine, in med 78—99° iztočne dolžine od Gr. Zavzemlje prostor od 1,998 000 kvadratnih kilometrov ter ima danes 1,785.000 stanovnikov. Tibetanei, ali Bodči, som)Dgol-! ske krvi, a buddhističue vere. Meječi proti 'jugozapadu z Indijo, oziroma z glavno verigo himalajskega gorovja z Rusijo; ob planinah nega pogovora smo izvedeli, da je Malvina pogazila zakonsko zvestobo. — Uboga Lucija ! A s kom si bila ti na vrhu vrta ? Be je zmračilo očetu čelo in postavil se je pred njo. — Z njim, ki ga ljubim, s Karlom Fran-cet.'ćem, mu je odgovorila Teodora počasnim glasom. — Ti ga torej ljubiš? je vprašal oče bolnim glas m. — In postati mu hočem žena. Hočem, dragi cče ! Mari ti še sovražiš njegovega očeta ? Torej tvoje srce se nikdar....? — Sovražil ga bom tudi v grobu ! pretrgal jej je oče besedo odločno. A jaz bjm ljubila Karla tudi ko bom v grobu. Pomisli na Lucijo ! Hočei li, da bom tudi jaz nesrečna? Dragi oSe, jaz ljubim Karla neizmerno, blagoslovi mojo ljubezen ! — Nikdar 1 je vskliknil oče, Teodora pa je pogledala milo in tužno ter odišla iz sobe. (Pride še.) Altvn Taga in Humboldtovega gorovja se-. da »se sodi«, da je to druga izkrcana ar , noraa izmišljene. Koncentracija ruskih čet ob verno s Nan Šanonom in a kitajakima po- mada — je pač dovolj moten vir, da treba železniški progi se je izvršila a tako hitro- krajinama Kaasu in Sečoan, predstavlja Tibet že počakati, da sporoče drugi, ki »ne so-"v najjt sneji obliki oai znameniti prehodni dijo«, Empak, ki kaj pozitivnega vedo. Z jednako previdnostjo treba vsprejeti stjo, da je Srdaj Japoncem nemogoče, da bi imeli na bojišču v Mandžuriji vspehov. Kuska vlada je naročila v Belgiji veliko vest, da s> japonske ladije že udrle v uetje število vagonov, ki bodo obiti z jeklenimi reke Jalu. Ce bi se b lo zgodilo, bi bili gotovo kaj čuli o tem tudi iz ruskih virov. I a morda od pločami. Ti vagoni bodo služili za prevažanje ruskih vojakov po sibirskih in mandžurekih železnicah. 250 vagonov mora biti dovršenih do 15. julija. Varstvo ruskih ioteresoT. Petrograjski vladni l.st portča, da sr> se varstvo ruskih podanikov kakor tudi poslanička in konzulatna poslopja v Koreji izročila začasno (vsled odpotovanja iuskih sgea-tov) francozkim diplomatičnim in konzularnim »astopnikom. Sestanek v Opatiji. Italijanska vojna ladj« >Dogkli« je vrgla včeraj ob 2. uri popolunoči s^oja sidra pred Opatijo z italijanskim ministrom Ttttunijem novinstvo av mosL, ki od ene strani spaja Indijo s Kitajem, a z druge Rusijo z Indijo. Z narodnogospodarskega gledališča je Tibet bogata iu neizčrpna zemlja. Rudninstvo je osobito izdatno blagoslovilo to tibetansko bi govorila tudi kaka — mina, položena ozemlje zlatom, železnimi rudami, min€raino Rusov. soljo, boraksom, salpelrom, dragocenim ka- J Ruski listi so bolj in bolj uverjeni o menjem in drug m surovimi kovinam . V i končni zmagi ruskega crožja. — »Novoje rastlin.-tvj so zastopane najlepše trave, stebla Vremja« priobčuje dopis od Bajkala, ki in raMlme. T bet ima krasne jelove, smrekove pravi : »Cimdalje smo od Petrograda in in oukove šume. Tibetanski vinogradi n vrti bližje bojišču, tem veče je prepričanje o naši v dolinah L^ase eo jako znamenit1. Posebno zmagi. Ta ni dvomov, nikakega omahovanja, bogato je živalstvo. Poleg kor;stn,h domačih Vsi bo mirni, samozavestni, in po tem he-in poljedelsk h živali iira Tibet obilo vsako- i roiškem miru je človeku radostno pri srcu. vrstnih poludivjih in divjih živali in zveri. Ko mi prihajajo v spomin izvestni razgovori, Tibetanska antilopa - četerorožka {tetraceros ki sem jih bil čul v Petrogradu, se ne mo-quadricjrius), divji konj (equu4 hemionus), rem vzdržati smeha; tako naivni se mi vi-sir^ki medved (ursus nv/iacas var. bagamva- dijo. Vi dvomljivci in bojazljivci, ne strašite riua) iu ništavilo raznih druz h živali, med se pota do n£S v jednem vojaških vlakov; katerimi bodi omenjen tudi m o š u s o v e o, poslušajte razgovore častnikov, motrite obraze j na krovu. Nemško liberalno slikajo radostno živalstvo Tibeta. vojakov, oglejte si naša orožje in mnogo vam i Btrijsko poje visoko peaem o prisrčnem epo- Trgovina Tibeta je znamenita, Osebno postane dvomljivo. Sirah pade z vaših očes razumijenju med Avetro-Ogrs*" in Italijo, a živah n promet obstjji s Kitajem. V Kitaj in verjeli boste maarjikai, česar niste hoteli j epremlia je na prvi vijolini glasio gr« fa Go-se izvažajo volna, sukno in kovine v manu- j verjeti do sedaj*. j luchovekega »Fremdenblat «. Samo zdi se fakturnih oblikah; zlato v šibah iz zlatokopa »Ruskija Vjedomo^ti« izvajajo, da je nam, da je slavospev v »Fremdenblattu* po- v Tokdhartkuou in Sartilu : kože in kož- položaj na morju isti kakor je bil pred 27. ! dobeo povesti z jako dramat^uim d-jaojero, nate podstave; runo, mošus, jelen=ki ro- januvarjem. Ali odpošil,atev balt škega bro- kateri pa manjka kunec z razrešenjem. Zvezno govi, dragrceno kamenje in drugo razno, dovja je Bklenjena stvar nedaljne bodočnost?. 1 razmerje med obema državama je trdno, ne Kovna industrija, tkalstvo, slikarstvo in druge Čim dobi rueko brodovje v Tihem cceanu ta gkaljeno, neomajno. Vse razsodno prebival-obrti so jako razvite. Znamenit je trgovski ojačenja, miglo bo preiti v cfenzivo. stvo odobruje t) zvez*. Kik'g* aktualnega premet [z Mongolijo, Kašmirom in Indijo. Molebstvije t Kotoru. povoda — prosim*, tako p še »Fromdenblstt« ! 1"vozna trgovina v Tibet sestoji v tabaku, Mioob nedeljo 88 vrši[o y Brbski _ Di iskati za sestanek v Opatiji. Tuli v svilenih robcih in čaju. pravoslavni župni cerkvi v Kotoru moleb- balkanskem vprašanju — prosimo, tudi to Liiissa. ta verska metropola Lbamaite- styi-e za zmagQ ruskega orožja v vojni profci stoji v »Fremdenblattu« — ni vzroka za ta škega imddhisma, ta interesantna prestolnica Japoncem Cerkev je bila natlačeno polna sestanek. Sedaj bi bilo pričakovati, da nam Tibeta, katero Tibetanci polnim pravom na- Earoda BUo je priaotnih tudi mnogo hrvat. gia8ilo grofa Goluchovskega vsaj kaj na- zivljaj« »sediš če bogov«, opila je in ekih odli5njakov> Molebstviju je prisostvoval migne, čemu se je prav za prav g. »Tittonic omamila angležko zemliežrstvo. Po Lhasso tudj ^ prav0Blavni kofcorski viadika Ge- potrudil v Opat.jo ? ! Ali nič ! »Fremden- hrepene Angleži kakor žejen po vodi. Pa rasim petranovid | blata* si pomaga z frazo, ki ničesar ne po-kdo bi bil srečneji od angležkih kolonijalnih pustolovcev iz Ind je, ako bi ee ravno njim posrečilo, da na trglavem Potali, v srcu 7. t. m. vest, da bo takrat imenoval eam papež novega nedškefa. Kakor zatrjajo še vedno razni listi je mej kandidati na prvem mestu škof brnski, dr. Bauer. Rusko in japonsko brodovje. 1 menja» 2eš : »°bl'8k Tittonijev je razvese- _ .. . . , , ljivo znamenje prijateljskih razmer med obema O gibanju ruskega in japonskega bro- J , j r j j viasLi TU H * m tam ee Lhasse, zasade na misterij,zni palači Dalaj Lame *>vja m nikak h veet: Samo tu pa Veliko bližje resnici in - P .šteni iskre zmagonosni drog Velebritamje ? ! Pa kakor e lad,Je'več! oddelki. ^ g primaknila , Reicbsw-hrc, ki pravi, so na faraonskih piramidah pri Kairu plapo- V Kitaju *e razširja ves , da je bila veča ^ ^ ^^ J lale angležke zastave ob prihodu angležkega bitka na morju. Admiral Togo baje skrbi ^^ vm. ora5uajenih v lo> da hodo protektorata v Egipet, tako bi J hn Buli ^»j za varstvo transportih ladij, Pre" vzbu;ale domnevanje, da je intimnost trozveze okrasil sa svojo zastavo tudi visoki spomenik voJsko 1D « Japonske v Dzambe, ki je postavljen s«di nadsvečeni- Korejo. Tudi ni izključena možnost, da bodo škega Laminega dvorca na Potali, v Lhassi. ">Pet ekuža1' -pasti Port Ar tur, kar ^^ it;iijan3k;mu viau y Tuda Zastonj. Svetovna zgodovina hodi svoja j® * tudl včerajšnja brzojavka iz Petro-1 _ >R,ich,wehr< _ ltJZ Be ne 5a neizogibna pota. Ona ustvarja in razdeva *« skušal dobiti kake vlada nista pri vilji žrtvovati interesa svojih dežel in ker ima torej grof Goluchovski vezane roke. Italija se bo morala naučiti — ogrske monarhije gospodarskih dobičkov. To je prav tisto, kar smo rekli mi včeraj ! To je, da bo minister Tittoni zahteval, preprečiti, da ne prida R isija počasi ali sigurno preko srca velike Azije na Indijski ocean ? Morda Angležka ? Mari njena ekspedicija v Tibetu! Ne. Nikdar ! T.bat ne postane nikdar plenom nezasitne Anglije. Preko Tibeta predejo te v Indijo neutrudne niti ruske države in ruskega naroda. Anglija bo občutila vse težke posledice tega dela, ko napoči za to pravi čas. Trst, 9. aprila 1904. Fr. Kocini«'*. Položaj v Avstriji. Cirkularui Članek, ki ga je razpoBlalo Azije spremen ti ves položaj. Tudi baltiška raVnokar vodfetvo mladočeške stranke, se eskadra, ki odpluje na Vztok v julijo, bavi s premembo, ki se je v zadnji čas iz- vzame seboj več podmorskih ladij. Iz Libave ee poroda, da je vsidran od nekaj dni sean brzi parnik »Knez Bismark«, vrš la izlasti v razpoloženju Poljakov nasproti nameram vlade. Grof Dziednszyeki se je odločno izjavil Rusko-japotiska vojna. Tret V. aprila 1903. Iz japonskih vesti je razvidno, da so Japonci zopet za ocenili mesto za izkrcavsnje. Dosedaj so „izkrcavali pri Cemulpu na za paKolo« ne bo ure Iz Mandžurije. jalo svojega stališča nasproti vladi le po nje Londonska »Morning Post« je prejela vedenju v galiških stvareh, ampak tudi po od svojega dopisnika v Inkovu vest, da je tem, da-li se vlada zaresno potrudi za sani-položaj Rusov v Njučvangu vsak dan moč- ranje parlamenta. To saniranje pričakujejo nejši. Še pred 14 dnevi bi se bili Japonci pri- Poljaki od spremembe pravilnika v zmielu merno lahko izkrcali pri Njučvangu, sedaj onemogočenja vsake obstrukc je in od zado pa bi bilo to silno težavno. Isti dopisnik voljenja obeh čeških zahtev. Vlada pa od-trdi, da prihaja dan na dan v Harbin do reka tako zadovoljenje. S teaa je zaprta pot 2000 russih vojakov s konji. V zadnjih treh do parlamentarne res tve nagodbe. K izmere tednih je prišlo v Harbin 28 baterij topni-: bo postale nevzdržne. Češki poslanci so trdno stva ; od teh je bilo poslanih 60 topov v uverjeni, da je sedanja vlada prva ovira Njučvang, kjer imajo sedaj Rusi do 100 zboljšanju razmer. Po temu prepričanju bodo topov. Sploh se vidi, da se Rusi v Mandžu- postopali tudi v predstoječem zasedanju. Iz-riji silno utrjujejo. Na vsej železniški progi jave grofa Dzieduezvckega le utrjajo češke od Harbina do Hajčena so prirejena vojaška poslance v tem sklepu. šotoridča. Rusi imajo v Mandžuriji obilno —^—^— živil na razpolago, tudi že naprej kupujejo bodoeo žetev. Za prevažanja plačujejo za voz 5 rubljev na dan in 40 rubljev za pot iz Liaojana do reke Jalu. Vse vesti, da Imenovanje novega nadškofa v Olomucu. »Olmutzer Zeitung«, glasilo nadškofijske »Neki amerikanski misijonar«, ki meni, Rusi grdo postopajo z domačini, so popol- pisarne olomuške je priobčila v številki od Ruski zastopnik pri Vatikanu Gubastov je odpozvan s tega mefcta. Iz Rima javljajo, da mu cerkveni krogi izrekajo glasno ori-! znanje, ker priznava se sploh da je g. Ga-bastov na svojem 4-letnem delovanju pri Vatikanu vedno delal za dobro sporazumljenje med rusko vlado in Vatikanom. Njegova zasluga je, da eo odnošaji med rusko viado in papežko diplomacijo zadobili prav prijateljski značaj. Gubsstov je imenovan zastopnikom Rusije v BtMemgradu. Iz Hrvatske. Te dni je imela hrvatska socijalna demokracija zborovanj?. Razpravljali eo o raznih S' c jalnih vj rašaDjih in o organizeciji stranke. Končno so sa sicer izjavili proti >ca-rizmu«, ali so ob enem izrazili svoje simpatije ruskemu narodu. O kakih simpatijah za Japonce — v kolikor je razvidno iz hrvatskih listov — ui b lo ni ti govora. Postopanje hrvatske s-ocijalne demokracije je pravilno iti odgovarja šs najbolje naoilotn stranke ter se ugo lno razlikuje od t stega slepega iD ne • zmiselnega japontfi stva, ki ga izlasti vodstvo nemške socijalne demokracije sugestijonira pri sta š^ m. Dnevne novice. Hristos voskrose! Danes slave naši pravoslavni biatje praznik vstajenja Hriatovega v bratski ljutiezni in iz polne duše jim voščimo vesele praznike. Hristos voskre3e ! Častnim meščanom je imenova o v zadnji seji občinsko zastopstvo starodavne občine Kastav gxapoda dr.a Frana Mund ći, zdravnika v Trstu za zasluge, ki jih ima za rodno občino. Čestitamo ! t Josip Kurelić Dne 2. t. m. je nenadno umrl gospod Josip K u r e 1 i <5, posestnik iu predse iaik občinskega upravnega svtta v Psčnu. Pokojni se je vozil iz Pična v P.«zin. Mej potoma se mu je konj splašil, vsled česar se je kočija zvrnila po strmini v jamo. Kurelid Be je dvignil in te povrnil domov. Mej tem pa, ko je pripovedoval o dogodivši se mu nesreči, mu je hkratu prišlo zlo in na mestu je izdihnil dušo. Ker nt bilo opaziti nikakega vnanjega poškodovanja, je opravi-; čena misel, da se je moral poškodovati v notranjem organizmu vsled silnega padca. Pokojn k je bil brat župana pazins^ega, dr. Širne Kurelica. Smrt njegova pomenja nenadomestno izgubo za vso Bpoštovano rodbino, a tudi hud udarec za našo narodno stvar. Nemška propaganda v Opatiji. Danes se odpelje v Opatijo tukajšnji nemški >M;ii-nerge--angsverein«, katereuau je na čelu ravnatelj tukajšnje c. kr. nemške deske ljudske šole, Stolz. Temu društvu je pokroviteljica grofica Goess, soproga c. kr. namestnika. Ob enem pojde danes v Opatijo tudi neko drugo nemško pevsko društvo iz Pule. Zli jeziki gj-vorć, da ste obe društvi naročeni od »zgoraj«, da zapojeti pred švedskim kraljem v Opatiji nekoliko komadov nemških pesmi ter h ten izrazijo svoje želje po »Drangu nach Suđen«. Afera poneTerjenja t okrajnem za* stopu Celjskem je rešena povoljno, in sicer na ta način, da je okrajni odbor pozval bivšega načelnika dr.a Serneca, da tekom treh mesecev dobrovoljno plača po tajniku Ko-semu poneverjeno svoto, ako pa ne bi h »tel dr. Sernec ustreči temu pozivu, se stvar izroči sudišču. »Domovina« naglaša, da je pot, ki jo je nsetopi! okrajni odbor, fo.-sem pravilen, tako, da mu ne more prigovarjati tudi najhuji nasprotnik sedanje večine v za-stopu. Naj bo že da dr. Sarnrc plača dobrovoljno, ali pa po razsodbi sodišča, ali pa razsodi isto, da dr.a Sernca ne zadevlje nobena krivda : v nobenem slučaju se ne bo moglo očitati Slovencem, da so oškodovali okraj. Tretji vlak na vipavski železnic!. Na pesredovanje trgovinsku in obrtne zbornice in vsled mnogih prcšuij se je doseglo, da se uvede na Vipavski železnici s 1, majem tretji vlak, ki bo vozil VBak dan. Značilni pojavi. Reški » No vi lisi« javlja: Na razsvetljavi v Opatiji povodom bivanja cesarjevega je pošiljal psrnik »Elo-e« z elefetrčnim* reflektorjem na Opatijo in Učko rudeče, bele in zeiene žarke — ma-djarako tre bojnico. Hrvatskim šolskim otro kom eo pa tal ranili nositi hrvatske trebaj-nice ! Občni zbor pol. droštra za Hrvate in Slovence v Istri se je vršil, kakor smo že jav.ii, dne 7. t. m. v Pazinu. Občnemu zboru je predsedoval društveni predsednik prof. Spinčič, ki se je v svojem govoru sporni d'al m )ž, ki so začeli dram ti naš narod v Istri, ia je potem razpravljal o delovanju zadnjih 20 let na raznih poljih javnega iiv- preplačali so vstopnino sledeči gg. : krat da je bil že zapustil svojo soprogo, a ista da je prišla za njim. Sedaj da jo zapušča v drugo, a da upa. d* sedaj ne pride za njim. Tej izjavi je sledil podpis: Karol Milster, upravnik pri gosp. Ivanu Kralju, Karlovac, Bedemska ul ca. V žepih mu niso našli niti no^Siča. — Truplo samomorilca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv Justu. 0 priliki veselice Možke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija na Greti, ki se je vršila v >Narodnem domuc v Barkorljah, ljenja. Poročili tajnika in blagajnika sta bili odobreni brez prigovora. Bilo je v s prejetih več reco uej. Ob zaključenju je bila z velikim navdušenjem vsprejeta resolucija, ki izraža simpatije bratskemu i u tkem u narodu ter izreka željo za sijajno zmago ruskega orožja. Ob 0 240.20, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95 15— 95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K---—•— avstrijska ednotna renta K 99 6!}— 99.85, ogrska, kronska renta K 97.90—98.20, italijanska rentt K 100.70 101.25, kreditne akcije K 637.- — 640.— državne železnice K 635.-- 637.—, Lombardi K 80.— 81.—, Lloydove akcije K 700 - 710.— — Srečke: Tisa K 328.— 350—, \redit \ 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K 292,— 302.—, Bo denkredit 1889 K 290— 294 —, Turške K 125.50 do 127.50. Srbske —do —. Dunajska oorza ob 2. uri podoI. : Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlatu „ h v kronah 4% Avst. investicijska fenta 31/,0/* Ogrska renta v zlatu 4°/«, „ v kronah 4% „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97 80 5°/, italijanska renta 102.65, španski eiterieur 83.15 akcije otomanske banke 576.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnici —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 83 — menjice na London 25l.3t», avstrijska zlata rent* 100.45 ogrska 4°/0 zlata renta i00.25, Landerban* —.— turške srečke 123 50, parižka banki 10.93, ~ " Ri. „Hranilnica in posojilnica v Tomaju. registrovana zadmga z neomejenim poroštvom. včeraj danes V9.75 99.57 55.65 99 55 119.40 119.40 H9 60 99.60 91.45 9150 118.20 118.25 98.— 98.10 89.70 89.65 1603 — 1605.— 636.50 635 25 239 75 J 39.75 117.151/. 117*22'/, 23.44 23.46 19 07 19.07 95 30 95.25 11.32 11.32 ditev v lepi novi dvorani v znani odločno- hiše št. 14 v ulici Sv. Katarine stanuje narodni rodbini MiklavČevi. To društvo mo- alavnoznana prorokinja madame Leonce (ka- remo z vsem opravičenjem najtopleje pri po- tere pravo ime je Marija Meunier) doma iz ročati v podporo od Btrani s avnega društva, Czčs na Francoskem. Ta prorokinja je prišla ker vrš — kakor malokatero — ulogo neu- v Trat pred kakimi štirimi meseoi, a ves ta trudufg* narodnega mis jonarja. Preporod sv. čas je imela vedno polno klijentov, posebno Marije Magdalene spodnje v narodnem Jpo- gospej iz viših slojev, katerim je čitala bo- gledu je po velikem delu zaBluga »Slave«, dočnost iz dlani njihovih rok. Seveda si je Ali to društvo ne omeja svojega plodonos- dajala to svoje prorokovanje jako drago pla- nega dtlovaoja le na svoje okrožje, ampak če vati. povsodi po bližnji okol ci in po bližnji Istri Včeraj v jutro ata prišla k njej dva je vidiš na delu, kjer-koli je to treba. Čast, goapoda. E len teh dveh je ostal v predsobi, komur čaat. Koncertna veselica prič ie ob 5. a drugi je šel v sobo k prorokinii, da bi ^""fftU ™-*',dij°nalne akciJe--, akcije r j i_ i Tinto 13.2«. Trdna popoludte. zvedel, kaj ga še čaka na tem sveta. Proro- L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 871/, Trgovsko izobraževalno društvo na- kinja mu je pogledala dlan desne roke, ne- Lombardi 3V,, srebro 251,16, špa iska renta 82'/„ita ... ir . * - i l. -li x ^ * . 1 lijanska renta 102.tržni diskont '2llL., menjice n* znanja, da jutri, 10. aprila t. 1. v II. tečaju koliko pomislila ter potem začela: Dunaju 2413/1C dohodki banke—.— izplačila bank. ne bode pouka, avl. tečaju pa je šola ob »Vi boste kmalu ndovece — goapod t« —— Trdna. navadni uri. je začudil, ker je udovec — že celih dvajset j Tržna poročila 9. aprila. let. Prorokinja je nadaljevala : »Vaš sin, ka-1 Budimpešta. Pšenica za april K 8.11 d- , . , , 8.12, za maj od 8.14 do 8.15 za oktober 8.02 do kratkem duhovnik« — 8U3 Rž za april A 634 do 05> za oktober 6 54 ali ud no slovenske trgovce na sestanek, ka- gospod se je še bolj začudil, ker ni nikdar do 6.55. Oves za april K d.35 do 5.36, za oktober J 6 . , . , K 5.58 do 5 60 Koruza za maj K 5.17 do 5.18, za terega sklicuje na dan 12. aprila 1904. ob lmei otroa. julij 526. do 5.27. uri zvečer v prostorih »Tržaškega pod- D* konča to Bmešno prorokovanje, je Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanj pornega in bra.nega društvac (ulica Stadion gospod vprašal prorokinjo :»Prosim vas, sedaj VrTe^po- ^ it. 19). m' Pa še povejte, kdo eem jaze. — »O to je j H a vre. (Sklep.) Kava Santoa good ave K-r bodo iako važne trgovske zadeve na čisto lahko« — dejala je prorokinja. — »Vi rage za tek- mesec po 50 kg 42.75 frk, za julij razpravi, proai jih naj ee tega sestanka go- ®te nek jako učen profesor kemije in vas čaka 435°" Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo- tovo vd«le*e. ®3 krasna bodočnost«. average za maj -ib1^, za september 36l/t,za dec. m„ „ J, , , . ... ir ______j -i - j 37'/., za marec 38. Vzdržano; kava Rio navađnu One gospode trgovce, ki so prejeli »Motite Be gospa« — odvrnil je gospod, loco 31-33, navadna reelna 34 -36, navadna dobra vabila oi trgovcev nasprotne Btranke t. j. — »J*2 8em nadzornik policijskih agentov, 37—40. od gg. C:«».»U, Dionieio, Bertogc, pros,, P..rooio, in MD priSel k vam z moji« tova- j H.mb.r ^^^ ufd, zs naj izvolijo vabila vrniti, ker drugače se bt« nšem Fabrisem zato, da vas aretujem !« dec. 17.75, za febr. 18.— ; mirno. Vrem*: dež. Prorokinja je obstila, kakor bi bila s London. Sladkor iz repe surov 8^/j,, Sh. Java f.4^Va Sh- Slabotno. Vodstvo. Trgovsko izobraževalno društvo vabi teri študira, bo v smatralo ka&or člane od nasprotne Btranke istega cdseka. Slovenski tehniški slovar. Odbor »Slovenske Matice« je sklenil v svoji zadnji seji, da prične akcijo za izdajo slovenskega tehničnega slovarja. V pripravljavni odbor so ^ 00 & še 8trog° bili izvoljeni : ravnatelja Šubic in Senekovič dalje ljudi ae avojim prorokovanjem. ter profesorji Bartel, dr. Ilešič in Ple-terinik. Samomor. Sinoči okolu 7. ure je vstopil v gostilno »Al buon Dalmato«, ki Be nahaja v ulici Muda vecchia: neki 45 ali 50 letni človek, kateremu se je takoj poznalo, da je tujec. 6 1 je skromno, a vendar čedno kamena, nekoliko protestirala ter slednjič sledila redarstvenemu funkcijonarju na poli- k 66.50^ do 68.00,~ža"7eptember K —- do — cijo, kjer je bila vzeta na zapisnik. Po za- marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš in Meliapile .T- . . . . . ... , , promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— d. Bhsanju so prorokinjo izpustili na svobodo, a marec-avg. 68.30 do 69.30. prepovedali slepariti New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boio^. r r r dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 65, ri z* Ker je bdela Z Živimi in ne pri maj 14.75, za maj-avgust i4.75 za september-de- ___. . - • , . - , cember 14.75 (mirno). — Pšenica za tekoči me- mrtvem, sta jo oce in ljubimec v popolnem ^ 21>35j za maj 21.65, za maj avgust 21.40 VABILO REDNI OBČNI ZBOR ki se bode vršil 17. marca 1904. ob 3. uri popol. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo ohfelatvti. 2. Potrjenje računov za 1. 1903. 3. Volitev načflstva. 8. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. PriTnn cnhn al« pa u»oblirr«» siLUir-itum-tiavejs m ej ispodom. P.inudbe .od »Hi r Frem U po^erestante na glavno centralno oošto. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni biSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene. da se nI bati nikake konkurencc. Sprejemajo se vsakovrstna dela po posebnih načrtih. Iluatrovan oenlk brezplačno in flranle^ IT»rn»n okna kar« doaaiBta « enmaMnjem Uydrn«e žilne kane POSKUSITE- Viorak đrajpreimo. Poilna 5 »t ooiJjkj d K SO h Iraneo. DOMAČI PRIJATELJ" ...U> od^mtlcem t.uoni ODKiim maimtrm. Zjflnia Merar jitne JkaVt Vraga-M! 1 sporazumljenju nabijala po glavi in plečab ! ! september-december 20 76 (stalno). — Moka te- za -r, . . j . - .. koći meaec 29.— za maj 29.15, za maj-avcT. Takov pr sta mahala po nekem mladem dekletu kakor S"^* za ^Pt -?ecember 48.75 (mirno.) * Spunt za tekoči me«c 38 —, za maj 37.50, za sta le mogla. Tako, da se je morala zateči maj-avg. 39.—, za sept.-december 34.75 (mirno). Sladkor surov 88° uso no? 22—22ll4 (mimo), bel oblečer. Prišedši v gostilno je sel k neki D» idravn. postajo. Stari je bil dekleta oče, „ tekoči meaec za maj.25.87'/, (mlačno), _ ----_______ ...j OB&mlj*ni mizi v kotu t?r Bi dal prinesti pol mladi Pa nje Uubimec- Bodoči mož — si za maj-avg. 26.25, za okt.-jan litra v na, telfčje pečenke in potem se pol n'Bmo uPali opisati, kajti povod, da Bta oba rt-s^it— ^ reme. megla. litra vina. Potem ko je pojel peJenkoje vzel mahaIa P° nJej» 08 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo [>o 51/i°/o» na menjice j>o 6%. na zastave po 5l/s%-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816 004. S oyji k svojim! M. A IT velika zaloga z manifakturnim blagom nI Noova št. 36 vogal al. Lazzaro, s podružnica ul. S Laizaro it. 5. ?i d »voliuie obvestiti klavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako p>m'iožil«i svfv zalogo kakor tudi p©*e£a!a prostore b tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zztc, da more v polni meri zado-titi vs-m zahtevana oenj. odjemalcev. V obeh prodaja nk-ah dobiva f»e razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, pr aebno pa snovi za mo^ke in ženuke obleke, srajce, ovratnike, • vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b mbažoega blaga, prtov in prtif-ev, ter vsake vrste peiila bodi od bombaža, ali p atna- VMiki izb. r vsakovrstnih o.lej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitnicarke. VelikaDski iebor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih tra tov za društvene znake. Čprejema naročbe za moške obleke to meri, katere izvrši najtoeneje in najnatančneje po cenah, da ae ne b ji konkurence. Kupljen blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v. Poskušati za se prepričati! Zdravje je največje bogatstvo ! Kapljice sv. Marka, Te glasovite ia nedosegljive kapljice sv. .Mirki se uporabljajo za notranjo iu zu .anjo iab>. Posebno «je }»» r. od teh, no gob iu iokt.h tt-r »z irav jo trlevobol. l>«-lui'jo blagodejno pri b.dežnih v ž vodeu, ubitžujejo katar, um iuj*-jo blevauje iu lajšajo naduh«). Poavtšuicju prebavi anje, čistijo kri iu 5re a. Odvajaj • velite in male gliste in v*e l.olezni pro zrofiei-e od giis?. Delujejo izvr-»m<< pri.ti Ltripav. s.i, zdravijo vse bolezni na ietiah »koliko« in trganje v *el atra ; j » vsake mrzlice m vse bolezu: izvirajoče iz mrziice. Najbolje sred-tvo groti roaUrn ei in madroi u. Te kapljice ne <.me:o n anikfMi v in beni n.fs>n' in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zasrchu. Na-oo la nai se na^'ovlia : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar • aj se poši-ja n pre-, druK*6e se pošlje po » oezetju Man'« kot jeden Hu^flt (12 steklenČ o) ne poš »ju. Cena je «lefleča franko ca v«*Wo pošto: 12 steklenic K 4 —, 24 K 8.—. 36 *teklen:c K 11. — , S4 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave-remo samo imena nekater h gg., kateri so s posebnim vspebom uporabljal] kapljice sv. Zbirka ler popolnoma ozdravili: Ivan KaretinČić, učitelj ; Janko KiSur, kr. nadgozdar; tft-fan Barćić, župnik; Ilija Man ič, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanovic, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Marko? tri 44, v Tiližini cerive sv.Marta. Zdravje je največje bogatstvo ! U*- NAJBOLJŠE STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice ,,ERGOLE" najuovejšejra in maj boljšega sestava z dvojna in nepretrgano pritiskalao močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drujre stiskalnice. hidravlična stiskalnica. Najboljše avtomatični patentovane trtne briz-galnice, ki delujejo same od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi stroji, za grozdje, sadje in | oljke, Mlin ata miti g ozdje. Plugi ~ za vinoprade. Stroji za sušenje sadja -in drugih vegetaln h, življenskili in im- Automati Čn ralnih pridelkov Stiskalnice za seno, brj |njca >larao itd. na roko. Mlatiluice za zlta, B č stilniee rtšetalnice. Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi s roji za poljedelstvo. __Izdelujejo in pošiljajo ra jamstvo kot posebno najnovejžega Stiskal niča za grozdje. jz}>orreg» uresničenega, najbolj pripoznanega m odlik, sestava. P H. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, I«. TABORSTRASSF št. 71. Odlikovani v vseh državah ,veta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprcdajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Po viaokoj kr. zem&ljakoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička £patovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, ve<: ;e i naj- koristnija i najglasovitija iiekovita voda, koja je cd pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, fluća. qrkljana. raznih katera, astme, mjehura, kamenca. hemeroida zlatne žile^. natek ih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatu ih i srebrnih kola jna „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE'4, ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restavracijama i gostionama. Nikakih pleš vec Po uren MDEOšteriiiil limiitor ie „lovaceis" ediio Tspešno sreasno za raščo laSii. ..L0VACRIN" podpira ra>čo la*»ij in brade na čudovit način. Kjer se nahajajo male lasi, se potem razvijejo hitro v gosto rn~eo. kar dokazuje na stotine zahvalnih pisem. ,.LOVAC KI Vfc je edini in nedosegljiv. preskusen in preporučan od zdravstvenih oblastnij. znamenitih profesorjev in zdravnikov sij, luŠčenje itd., podeli lasem popolno lepoto, jači in sveži iožo na glavi, povspesuje ražčo bradi, utrjuje ra^Oo obrdim in ohrvim. Predčasno osivele lasi Ziidol>e z Lovaerinom zopet svojo naravno barvo. CENA veliki steklenici ..LOVACRINA" ki zadcšOa za ver mesecev K j ').- -, 3 steklenice K 12.—, , OiallUVclJIjO, k uh: ne in klet. razgkd na vrt, odda s e v najemal, majeni rdeli na V413 (h fig Nadi Sek). Cenike na zahtevo franko. • i mXr% slovenska zaloga in tovarna NajStarBjSa pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoma vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-a tirnega poishtva. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v a lic o Riborgo št. 23 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. TRST — ul. Paduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. l^oa^cc^cc— Usodne cene. fRST — ul. Paduina 19. — TRST Na prodaj cardi štev. 858. je skladišče oglja in pettoleja v ulici Pic- Zaloga izvozno-marcne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lagrer) ==z Five = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi r Varstvena znamka: SIDRO. _ 5 LIHBHBHT. GAFSIGICOMF. < ? iz Richterjeve lekarne y Pragi j pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo ; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljub«jenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var atveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme orig-iualni izdelek. pr-^i Mterieva letoa Dri zlatem leva ? Pragi iz tovarne Bratov Reiningh.aus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jVCattonijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. /NA SORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. V lastni hiftl. Hraiiiliie vlo^e sprejemajo se od vsaoega 5e tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/*0/,)' da bi se odbijal rentni davek. jila dajejo se sam^j članom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 5Vi0/a Uraduje vsaki dan od y. do 12. ure dopol. i a od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog; leta 1902. Kron 1,479.006 Muo-iiiai!. račun štv * 837.315.