gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Na Goriškem zaključni prireditvi ~Ê!r( v _m Intervju s pokrajinskim tajnikom Demokratske stranke Robertom Cosolinijem /i 7 Slavospev avtohtoni vitovski včeraj na devinskem gradu Primorski SOBOTA, 7. JUNIJA 2008_ Št. 135 (19.225) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Nasprotniki tovarne bodo zdaj glasnejši Danjel Radetič Solkanska Livarna ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja in ji preti zaprtje; vest bodo prebivalci severnega dela Gorice nedvomno sprejeli z mešanimi občutki. Nekateri bodo zadovoljni, da se obratu, iz katerega vsak dan uhajajo neprijetne vonjave, štejejo dnevi, drugi pa bodo še bolj zaskrbljeni kot doslej. Februarske in marčevske analize slovenskega ministrstva za okolje in prostor, iz katerih izhajajo previsoke vrednosti celotnega prahu v emisijah obrata in na katerih temelji zavrnitev zahteve po nadaljnjem obratovanju, namreč upravičeno vzbujajo zaskrbljenost, hkrati pa tudi nove dvome o preteklem delovanju tovarne. Kaj seje dolga leta kadilo iz dimnikov sredi Solkanskega polja, ravnokar ugotavljajo z analiziranjem vzorcev iz dvajsetih zemljišč Svetogorske četrti. Če bodo v zemlji našli težke kovine in druge škodljive snovi, se bo moral začeti postopek, ki bo predvidel dodatne vrtine in analize. Dokazati povezavo med emisijami iz Livarne in morebitno onesnaženostjo tal seveda ne bo ravno enostavno, ne glede na to pa je pričakovati, da bodo v prihodnjih tednih zagovorniki zaprtja obrata še glasnejši kot doslej in verjetno jih bo tudi več. Lastništvo Livarne ima seveda pravico, da s pritožbo pojasni razloge februarskih in marčev-skih prekoračitev mejnih vrednosti in ponovno zaprosi za oko-ljevarstveno dovoljenje, vendar bo zdaj veliko težje prepričalo prebivalce severnega dela Gorice, da je delovanje obrata iz okoljskega vidika neoporečno. euro 2008 - Skupaj z olimpijskimi igrami je letošnja največja športna manifestacija Na startu evropski nogometni maraton Celovec v središču pozornosti - Italija med favoriti solkan - Ministrstvo za okolje zavrnilo zahtevo obrata Livarni preti zaprtje Tovarna ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, ki je potrebno za obratovanje SOLKAN - Livarna ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je namreč zavrnilo prošnjo, s katero je Livarna zahtevala izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, kije potrebno za obratovanje naprave za taljenje sive litine. Če lastniš- tvo ne bo vložilo utemeljene pritožbe, obratu sredi Solkanskega polja preti zaprtje. Na 14. strani CELOVEC/BASEL - Z današnjim dvobojem med Švico in Češko se bo začelo trinajsto evropsko nogometno prvenstvo, ki ga skupaj organizirata Avstrija in Švica. Euro 2008 je skupaj s pekinškimi olimpijskimi igrami največja letošnja športna manifestacija. Evropski nogometni zvezdniki bodo nastopali v naši neposredni bližini. Tri tekme bodo tudi na novem stadionu v Celovcu. Donado-nijeva Italija sodi med najožje favorite za osvojitev naslova evropskega prvaka, četudi v skupini C ne bo imela lahkega dela. Slovenija se ni uvrstila na letošnje EP. Slovenske barve bo zastopal le primorski sodnik Damir Sko mi na. Na 20., 21. in 22. strani Berlusconi obljublja ukrepe za evroregijo Na 4. strani Kontovel: kmalu ureditev poti v bregu in dobava vode Na 6. strani Iz Nove Gorice pozivajo k vlaganju v raziskovanje Na 15. strani Sodniki kritični do vladnih predlogov glede nezakonitega priseljevanja Na 5. strani izola - Italijanska manjšina in schengen Na posvetu konkretne pobude za ublažitev težav IZOLA - Vstop Slovenije v Schengenski prostor je približal tukajšnjo italijansko skupnost narodni matici, hkrati pa jo je oddaljil od manjšine v hrvaškem delu Istre. Na posvetu z naslovom »Italijanska manjšina in schengenska meja« so voditelji manjšinskih organizacij seznanili predstavnike treh držav, med njimi slovenskega predsednika Danila Türka (na posnetku), s konkretnimi predlogi za ublažitev težav. Posvet je organiziral urad slovenske vlade za narodnosti v sodelovanju z Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti in Italijansko unijo. Na 3. strani 2 Sobota, 7. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Prave težave Delo in Večer šele čakajo Vojko Flegar* Naklada pada, a to še ni najhujše. Če neka časopisno-založniška hiša v štirih letih zamenja tri predsednike uprav, njen paradni dnevnik pa tri odgovorne urednike, ji najbrž ne gre dobro. In res ji ne gre: ljubljansko Delo, še vedno največji slovenski dnevnik, je od leta 2004 izgubilo 20.000 naročnikov oziroma kupcev, kar po me ni, da je pro da na na kla da v tem ča su pad la za če tr ti no, ta te den pa se je začel postopek za zamenjavo komaj lani avgusta imenovanega odgovornega urednika. A čeprav imajo nekateri drugi slovenski dnevniki danes višjo ali vsaj enako naklado kot pred štirimi leti, je skupno število naročnikov, kupcev in tudi bralcev štirih vodilnih slovenskih resnih dnevnikov za približno desetino nižje kot leta 2004. Slovenski dnevni in-formativno-politični tisk se torej »kot celota« ni izognil težavam, ki jih ima pretežni del »panoge« na evropski in svetovni ravni, ni pa verjetno, da bi bil pa dec pro da ne na kla de De -la (in Večera) tolikšen, če ne bi bilo določenih »avtohtonih« razlogov zanj. V tem okviru velja najprej omeniti zgodovinske okoliščine oziroma dejstvo, da so trije največji slovenski dnevniki, Delo, Dnevnik in Večer, »otroci socializma«, politično in medijsko nepluralnega sistema. Čeprav sta pritisk in vpliv edine dovoljene politične stranke v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naglo popuščala, so te medijske hiše demokracijo in privatizacijo pred poldrugim desetletjem vendarle pričakale z razmeroma jasno in trdno vrednostno usmeritvijo pretežnega dela novinarjev. Kolikor se časopisi sami, iz »pragmatičnih« ekonomskih razlogov niso spreminjali sami, je dnevni tisk zato ostal pretežno »enobarven«, kar je, še zlasti po spodletelem poskusu lan-siranja konservativnega Slovenca, okre pi lo zah te ve des no sre din skih strank in javnosti po pluralizaciji in uravnoteženju »znotraj« obstoječih dnevnikov. Realne možnosti za to so se ponudile, ko se je prva poprivatizacij-ska lastniška struktura, v kateri so imeli zaposleni kot mali delničarji v časopisno-založniških hišah 60-od-stotni delež, zaradi prodaj spremenila tako močno, daje bilo iz posamičnih zanemarljivih delniških svežnjev mogoče sestaviti večje. Vse tri omenjene hiše so tako kmalu po letu 2000 dobile prevladujoče lastnike, pri čemer pa je država v Delu in Večeru s svojima skladoma Kad in Sod ter nekaterimi državnimi bankami in podjetji še vedno ostala lastnica s kon trol nim de le žem. V dru gem, ve -činskem delu se je koncentracija nadaljevala, včasih tudi z močno spor ni mi po te za mi, ki pa se jih ni ti ministrstvu za kulturo, ki izdaja dovoljenja za pridobitev več kot 20-od-stotnega deleža niti regulatorjem trga ni zde lo vred no raz is ka ti. Da bo konservativna vlada, kije na svojo priložnost čakala dolgi ducat let, po volitvah leta 2004 poskušala dnevni tisk politično uravnotežiti, je bilo logično pričakovati, nema ra manj pa, da se bo te ga lo ti la ta -ko brezobzirno in nerodno ter da bo Delo (in Večer) dobila na nekakšen leasing od Pivovarne Laško, ki ji je v zameno zanj netransparentno prodala največjo slovensko trgovsko verigo Mercator. Očitna sprememba uredniške politike je verodostojnost obeh časopisov hudo načela, odšlo je precej vodilnih novinarskih imen, nekaj pa jih je bilo tako ali drugače mar- ginaliziranih, začela je padati naklada in kot da to še ne bi bilo dovolj, je med »partnerjema«, vlado in laškim lastnikom, pred približno letom dni iz bruh nil spor, ki se je kon čal s popolnim razkolom. Pivovarna Laško je vzela vajeti v Delu in Večeru kot zdaj že večinska lastnica spet v svoje roke, nastavila novi vodstvi in ti sta znova spremenili uredniško politiko. Nemara bo zvenelo paradoksalno, a bi stvo prob le ma kljub te mu ni v kakor koli že naglih zasukih uredniške politike, ampak v malodane popolnem nepoznavanju panoge oziroma nezainteresiranosti tistih, ki so oba časopisa obvladovali oziroma ju obvladujejo (torej dve leti vlade in od lani Pivovarne Laško), da bi jim dnev ni ka pri na ša la do bi ček, ne pa zgolj kratkoročno politično ali kakšno tej po dob no ko rist. Se rij ska ime -novanja direktorjev in urednikov, počez no dras tič no re za nje stro škov za plače, avtorske honorarje, potovanja, izobraževanje ..., na drugi strani pa razmetavanje denarja za brezplačni-ke, nove priloge, promocijo, spremembe dizajna ..., kažejo na to, da bosta oba časopisa vso ostrino šele prihajajočih tržnih sprememb, pod katerimi časopisi v svetu zaradi prodora spletnih informativnih medijev in drugih okoliščin že klecajo, dočakala povsem nepripravljena, brez strategije, znanja, ljudi in tudi kapitala, potrebnega za razvoj. To pa je zanju bolj nevarna posledica lastniške samovolje od samega padca naklade. ■b *Vojko Flegar je bil več kot dve desetletji novinar, komentator, dopisnik in urednik ljubljanskega Dela. Do leta 2006 je bil tudi namestnik odgovornega urednika. uspešnica - Original doživel 1443 ponovitev na Broadwayu Muzikal o pesmih in sanjah prvič na slovenskem odru LJUBLJANA - Na slovenskih odrih je v zadnjih letih opaziti vse več muzikalov, a razvpite uspešnice Moje pesmi moje sanje, ki se je mnogim vtisnila v spomin po istoimenskem filmu, še ni bilo. Za slovensko praizvedbo sta moči združila delavnica Musike iz Radovljice in Prešernovo gledališče Kranj. Premieri bosta 11. junija v Radovljici in 15. junija v Kranju. Moje pesmi moje sanje so bile premierno uprizorjene leta 1959 na Broadwayju, doživele so kar 1443 ponovitev in prejele več nagrad tony. Glasbo oziroma besedilo sta napisala Richard Rodgers in Oscar Hammerstein II po libretu Ho-warda Lindseyja in Russla Crousa. Libreto temelji na resnični zgodbi o redovnici Marii Rainer, ki se poroči z George-om vom Trappom in skupaj z njegovimi otroci pobegne pred nacisti iz Avstrije v Švico. Filmska upodobitev iz leta 1965 z Julie Andrews v glavni vlogi je osvojila tri oskarje in dala enega najbolj prodajanih albumov s filmsko glasbo vseh časov. Ideja za uprizoritev "družinskega" muzikala v Sloveniji se je porodila vodji delavnice Musike Simoni Vodopivec Franko, znani po večletnem sodelovanju v humoristični skupini Moped show. Želela je, da bi slušatelji svoje znanje prikazali na odru in da bi se to zgodilo na Gorenjskem, je povedala na današnji novinarski predstavitvi v Ljubljani. Povezala se je s kranjskim gledališčem, nastal je projekt, v katerega so se vključili tako profesionalci kot ljubitelji in otroci. Besedila je prevedel Andrej Rozman Roza, kar, kot je dejal, ni bilo najlažje, saj je pri petih pesmih zelo pomembno, kako sta si melodija in beseda med seboj povezani, prepričan je celo, da je Broadway tehnično zahtevnejši kot Shakespeare. Koreografinji Mojci Horvat pa se muzikal po plesni plati ni zdel izziv, ker v originalu sploh ni koreografiran, trši oreh so ji predstavljali nastopajoči, saj nihče med njimi ni plesalec. Izziv ji je bila tudi glasba, ki je napisana pretežno v obliki valčka, ta pa je gibalno zelo omejen, zato je morala poiskati druge rešitve. Režijo je prevzel Matjaž Pograjc, ki ocenjuje, da so ustvarili večno pravljico, ki prenaša sporočilo, da se človek mora boriti. Narejena je na "njegov" način, je zelo hitra, veliko se dogaja. Po mnenju Marinke Poštrak, ki je skupaj z Amelio Kraigher opravila dramaturško delo, je režiser napravil klasičen, a po drugi strani tudi subverziven muzikal. Direktor Prešernovega gledališča Kranj Borut Veselko » Danijel Malalan v Maratonu v New Yorku si ni predstavljal, da je muzikal tako zelo zahteven, a sedaj mu je jasno, zakaj se ga doslej ni nihče lotil. Toda kljub temu, da so, kot pravi, v finančnem pogledu na robu živčnega zloma, je nastal "lep" projekt, ki z vsemi alternacijami združuje skoraj 70 nastopajočih. Poleg Veselka in Vodopivčeve so si vloge razdelili Vesna Pernarčič Zunič, Danijel Malalan, Nives Mikulin, Nuška Drašček, Asja Kahrimanovic, Lara Jankovič, Branko Jordan, Vesna Slapar, Igor Štamulak, Pavel Rakovec in drugi. Ob kopici otrok, ki so jih izbrali na avdiciji, v predstavi sodelujejo tudi glasbeniki Joži Šalej, Blaž Trček, Blaž Celarec in Marko Gregorič. Kostume je izdelal Boris Arivukovic - Emigrant, scenografijo je pripravil tandem Estrihi & Ometi. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Vzgojna vloga Nekateri dejavniki vplivajo na vzgojo otrok neustrezno. Predvsem takrat, ko gre za nedorečenost ali nejasnost vloge različnih spolov, generacij in družine. Težave s sa-mopodobo oziroma istovetnostjo pri odraščajočem lahko povzročijo tudi nejasnosti pri porazdelitvi dela oziroma domačih obveznosti; pravi odmerek teh namreč lahko pripomore k zadostnemu občutku lastne vrednosti. Namen vzgoje je predvsem primerno opremiti otroka za zahteve v prihodnjem življenju, v partnerski zvezi, družini in družbi. Tradicionalna vloga staršev se spreminja, ponekod celo izginja, ker mnogi starši delegirajo svojo vzgojno vlogo drugim ljudem ali inštitucijam. Taki starši odklanjajo svojo vzgojno odgovornost. Na-pačnen vzgojni pristop je denimo odločitev za povsem permisiven pristop, kakor tudi avtoritativen prijem. Tudi nekateri aspekti vzgoje v šoli kažejo svoje pomanjkljivosti, zlasti zaradi zahtev sodobnega časa, na katere izšolani vzgojitelji mnogokrat ne najdejo ustreznega odgovora ali primernega vzgojnega prijema zaradi lastnega pomanjkljivega znanja. Sodobna hierarhija vrednot ne ustreza več, saj postavlja na prvo mesto zadovoljitev čutnih užitkov nasproti moralnim vrednotam. Cilj niso več osrečujoči odnosi v skupnosti (partnerstvu, družini ali družbi), pač pa je to predvsem denar - materialno blagostanje in prestiž - ter družbeni položaj. Mnoge sodobne silnice te težnje še krepijo; med njimi zagotovo kriza družine, čedalje širše prestopništvo v brezbrižni družbi ter zmanjšana vloga vere. Tako ni nič čudnega, če je v vzgojnoizobraževalnem procesu urjenje družbenih veščin dobilo pomembnejšo vlogo. Te veščine so usmerjene v obvladanje dobrih medsebojnih odnosov tako v družini kot v šoli in med različnimi generacijami, kar lahko izboljša medsebojne odnose tudi v širši družbi. Vzgoja vsekakor še vedno temelji na zgledih in vzorih, ti pa morajo poudarjati predvsem spoštovanje in odgovornost do sebe in drugih. Sodobno nenehno spreminjanje ter odsotnost trdnih prepričanj vzgojni krizi, kateri smo priča, nikakor ne pomaga. Če sta bili nekoč vloga moškega in vloga ženske ostro zarisani, dandanes izgubljata obe na pomenu, novih trdnih zgledov obnašanja pa še ni. V sodobnem partnerskem ali družinskem razmerju se obe doslej poznani vlogi mešata, oziroma jo moški in ženska zamenjujeta po potrebi. Ko lahko vse lepo pospraviš po predalčkih, kakor narekuje tradicija, in te sploh ne obide dvom o pravilnosti takega početja, nimaš večjih problemov (razen morebiti s samim sabo), ko pa se nekaj spremeni, se vse postavi na glavo in nejasnost ter nedorečenost (recimo ob ženski emancipaciji) pa lahko ogrožata medsebojne partnerske in posledično tudi družinske odnose ter stabilnost zvez. Tako nestalno okolje seveda prinaša svoj vpliv tudi na odraščajoče družinske člane, ki bi ob jasnih postavkah lahko lažje izoblikovali občutek o sebi, o svoji vrednosti in o svoji identiteti. Najslabše je zagotovo takrat, ko starša ne skrbita za vzgojo svojih otrok ali tega ne počneta na ustrezen način. Otroci so v takem primeru na nek način prepuščeni sami sebi in iščejo drugje odgovore na svoja vprašanja, kako kaj početi, kako se v določenih okoliščinah obnašati, kako se opredeljevati. ostajajo jim vrstniki ali pa sredstva javnega obveščanja, za katera opažamo, da jih je čedalje več in da so čedalje manj kritična. Mnogim zapletom z vzgojo botruje prezaposlenost staršev: hote ali nehote se odrekata svoji vzgojni odgovornosti in prepuščata otroka televiziji, računalniku, inštituci- ji, sosedom, dedkom in babicam. Nujni službeni zadržki in obveznosti, včasih pa le beg od družine, ki je postala preveliko breme, držijo starše stran od otroka. Sam po sebi začasni postanek otrok pri starih starših, ob medijih ali pri inštituci-jah ni nič hudega - odločujoče negativna pa sta starševska brezbrižnost in nesoudeleženost pri dogajanju z otrokom. Kajti, kadar je tako, so otroci so čedalje bolj sami in v njih se lahko vzbudi občutek negotovosti in ogroženosti. To kmalu spoznajo tudi pedagogi v šoli, kjer zahtevnost pri vzgoji takih otrok naraste in terja od njih nove pristope. Otroci s pomanjkanjem občutka pripadnosti so težko vzgojno vodljivi in nase pritegujejo pozornost predvsem z negativnimi dejanji. Opeharjeni so namreč za skupen čas s starši, pri katerem bi se lahko na neformalen način soočili z vprašanji, ki jih mučijo pri odraščanju. Vse manj so trdno povezani z družino in se vse bolj se zatekajo k družbi vrstnikov, ki imajo edini čas zanje. Nikakor ne želimo zmanjšati vloge, ki jo ima za posameznika odraščanje med vrstniki, vendar to ne sme iti na račun popolnoma zatajene starševske vloge. Otrokovi vrstniki so lahko družini le dopolnitev, sicer obstaja nevarnost tudi nastanka negativnih združb, skupin in klik. Nujno je torej okrepiti družinske vezi. Starši moramo utrditi odnos s svojimi otroki in jim v življenju pomagati poiskati prave odgovore ter vrednote, jih uriti v moči in vztrajnosti ter pomagati poiskati ustrezen način za spopadanje z življenjskimi izzivi. Otroku morajo starši pomagati do čustvene urav-novešenosti. Najbolj jim to uspeva takrat, ko tudi sami dosežejo čustveno ravnovesje. Najprej v odnosih s partnerjem. Kjer pred starševstvom ni zrelega partnerstva, se kaj rado zgodi da partner svoj primanjkljaj kompenzira prav s starševstvom in pri tem žrtvuje svojega ali svoje otroke, ki odigravajo vlogo nadomestnega zakonca (partnerja). Trdna, iskrena in zavestna zakonska (partnerska) zveza je torej pogoj za rast primernih odnosov v družini. Odtujena zakonca ali partnerja ne moreta zadovoljivo odigrati svoje odgovorne vloge nasproti svojim otrokom. Odtujenost jima onemogoča enoten nastop in harmonijo in povečuje nezaupanje med njima. Zveza dveh ali več ljudi pomeni tudi sprejemanje kompromisov, predvsem pa sposobnost dialog; vsega tega se lahko nauči tudi otrok, ki ima možnost spoznati, kako je v življenju dogovarjanje in pogajanje potrebno. Sproščen odnos med družinskimi člani pa je osnova za otrokovo uravnovešeno osebnostno rast. Starši morajo vsaj nekoliko vedeti, kaj želijo z vzgojo doseči, kako se bodo ravnali in morajo vse sprejemati z razumevanjem in zdravim razmišljanjem. V kriznih partnerskih zvezah pride pogosto do napetosti. Otroci si običajno želijo, da bi med staršema vse teklo gladko, zato skušajo sprejemati v predrugačenih pogojih vlogo tistega, ki bo napetost zmanjšal. Ker pa je taki vlogi otrok nedorasel, postane tudi sam žrtev situacije. Še hujše je, ko zaradi krize v partnerskih odnosih eden ali drugi od staršev razpravlja o napakah zakonskega druga, da bi se pred otrokom »polepšal« in ga tako v bistvu odvzame otroku. Otrok se mora takrat odločati s kom bo »držal«, da si zagotovi njegovo podporo. Pri taki neenotnosti roditeljev se rado zgodi, da se otrok sčasoma oddalji tako od matere kot od očeta. Najboljši vzgojni prijem za otroka je torej prav enotnost staršev. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 7. junija 2008 3 izola - Na posvetu »Italijanska manjšina in schengenska meja« predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije Predsednik Türk prisotne pozval, naj se ukvarjajo s prihodnostjo in ne preteklostjo Maurizio Tremul v imenu manjšine oblikoval seznam konkretnih pobud, za katere naj si prizadevajo vse tri države IZOLA - Vstop Slovenije v Schengenski prostor je približal tukajšnjo italijansko skupnost narodni matici, hkrati pa jo je oddaljil od manjšine v hrvaškem delu Istre, s katero je bila po 2. svetovni vojni bolj povezana. Na posvetu z naslovom »Italijanska manjšina in schengenska meja« so voditelji manjšinskih organizacij seznanili predstavnike treh držav, med njimi slovenskega predsednika Danila Türka, z nekaj predlogi za ublažitev težav. Okroglo mizo je organiziral urad slovenske vlade za narodnosti v sodelovanju z Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti in Italijansko unijo. Predsednik Türk je pozval udeležence, med njimi veleposlanika Hrvaške in Italije, vodje vladnih uradov za manjšine iz Ljubljane in Zagreba, in predstavnike lokalnih oblasti, naj se pogovarjajo o prihodnosti in naj se čim manj obremenjujejo s preteklostjo. Med drugim je povedal: »Meje ostajajo - vsaj med Slovenijo in Italijo, in verjamem da bo v kratkem enako tudi med Slovenijo in Hrvaško - bolj kot simbolične črte, ki politično definirajo prostor, v ničemer pa ne ovirajo komunikacije. Vprašanje, ki si ga moramo postavljati, je, kako izkoristiti to novo nastajajoče stanje, da bo ta komunikacija čim boljša in čim bolj bogata. In seve da, tu kaj je po treb na kre a tiv -nost. Ugotoviti moram, da ta čas, teh pet mesecev po tej veliki spremembi, še ni čutiti resničnih sprememb.« Namignil je na razvpiti primer Joška Jo-rasa in pohvalil slovensko ter hrvaško vlado, da sta navzlic razgretemu ozračju našli pametno rešitev. »Mislim daje to dober znak in da kaže na to, da obstaja potrebna zrelost, da se vsi problemi lahko rešujejo v korist prebival- stva ob mej i, v korist obeh držav in v korist novih definicij sožitja in prihodnosti Evrope,« je dejal in poudaril, da to velja tudi za težave italijanske manjšine. Najbolj oprijemljiv rezultat posveta je seznam pobud, ki ga je v dogovoru z drugimi predstavniki manjšine oblikoval predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. Italijo in Slovenijo je pozval, naj za dokončno rešitev težav brezpogojno podpreta vstop Hrvaške v Evropsko unijo, v schengenski prostor in v evro-območje. Do uresničitve tega cilja, za katerega bo po različnih ocenah potrebnih šest do deset let, naj Slovenija in Hrvaška ohranita v veljavi določila Videmskega sporazuma, vsaj na ozemlju nekdanje cone B STO, po možnosti pa tudi na širšem območju. Uresničujeta in izboljšata naj tudi Sporazum o mejnem prometu in sodelovanju iz leta 2003. Na mednarodnih mej nih pre ho dih naj od pre ta po seb ne vozne pasove za prebivalce bližnjih krajev, poleg tega pa tudi nove maloobmejne prehode. Slovenija naj omogoči pripadnikom italijanske manjšine iz Hrvaške pravico do prostega gibanja in do zaposlovanja v ustanovah manjšinske skupnosti. Poleg tega naj prizna enotnost italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri-pad ni kom te skup nos ti naj olaj ša so de -lovanje v projektih Evropske unije. Predstavniki manjšine so pozvali še k ustanovitvi Severnojadranske evrore-gije in k prednostni obravnavi načrtov za gradnjo avtocest Koper - Reka in Koper - Umag/Buje ter železnice Koper - Trst. Ude le žen ci po sve ta so predlagali ustanovitev delovne skupine s predstavniki treh držav in s sode- Predsednik RS Danilo Türk in predsednik Sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Silvano Sau pred okroglo mizo na temo Italijanska manjsina in schengenska meja v Izoli bobo lo va njem manj ši ne, ki bi pre u či la te predloge. Vodja urada za narodnosti Stanko Baluh je ob zaključku dejal: »Tukaj je bilo nekaj konkretnih predlogov, am- pak dejstvo je, da schengen obstaja, takšen kot je. O konkretnih predlogih bo treba razmisliti v sklopu že obstoječe zakonodaje v vseh treh državah. Pre pri čan sem, da ima ta Vi dem ski in Schengenski sporazum neke točke, ki so skupne in bi lahko bile tudi v pomoč italijanski narodni skupnosti ob prehajanju meje med Hrvaško in Slovenijo.« Bojan Kralj 4 Sobota, 7. junija 2008 ALPE-JADRAN / trst - Napoved na srečanju Van den Brande-Tondo Berlusconi obljublja ukrep za ustanovitev evroregije Predsednik odbora dežel Evropske unije: FJK vzor mednarodnega sodelovanja TRST - Italijanska vlada bo v kratkem odobrila ukrepe, ki bodo omogočili Italiji ustanovitev evroregij, vključno s tisto, ki jo načrtujejo v našem prostoru. Gre predvsem za osvojitev evropskega pravilnika Gect (Evropska grupa za teritorialno sodelovanje), ki ga mora odobriti minis tr ski svet. Dobro novico o evroregiji je posredoval predsednik Dežele Renzo Tondo na srečanju z Luc Van den Brandom iz Belgije, ki predseduje odboru dežel Evropske unije. Pravilnik Gect predstavlja temeljno pravno podlago za sodelovanje držav in regij znotraj EU. Belgijski gost je našo deželo omenil kot vzor mednarodnega sodelovanja. Tondo je Van den Branda povabil v FJK julija, ko je napovedan obisk zunanjega ministra Franca Frattinija. Ministrov obisk bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o evroregiji. Na včerajšnjem srečanju je bil navzoč tudi Isidoro Gottardo, poslanec Ljudstva svobode v italijanskem par la men tu. Tondo je na včerajšnjem srečanju izkazal pozornost evroregiji, za katero se je, kot znano, zavzemal njegov predhodnik Riccardo Illy. Med kampanjo za deželne volitve je bil Tondo precej kritičen do evroregije, kot si jo je zamišljal Illy, češ da gre za neke vrste prazno škatlo brez konkretnih vsebin. Kritike do evroregije je predsednik deželne vlade ponovil tudi po volitvah, sedaj je očitno spremenil mnenje. Predsednik odbora dežel EU Luc Van den Brande in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo koroška - Pobuda Narodnega sveta koroških Slovencev Raba slovenščine v javnih uradih Delovna skupina »Slovensko na uradih« začela s široko kampanjo med pripadniki slovenske manjšine CELOVEC - Sedmi člen Avstrijske državne pogodbe na Koroškem še vedno ni izpolnjen. In to ne samo na področju dvojezične topografije, temveč tudi ne na področju uradnega jezika. Raba slovenščine kot dodatnega, enakopravnega jezika poleg nemščine namreč še vedno ni uveljavljena na vseh javnih uradih. Zato je Delovna skupina »Slovensko na uradih« med koroškimi Slovenci sprožila široko kampanjo o pomenu uradnega postopka v slovenskem jeziku in rabe slovenskih obrazcev. Cilj je uveljavitev slovenščine na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Člani leta 2006 ustanovljene delovne skupine znotraj Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) oz. Zbora narodnih predstavnikov NSKS so mdr. Vladimir Smrtnik, Micka Opetnik, Pavel Buch, Martin Pandel in Jokej Logar. Najbolj zaznavno pa je delovna skupina opozorila na svoje izkušnje s slovenskim uradnim jezikom na Koroškem še le me se ca mar ca, ko je bil gost-pre -davatelj ustavni pravnik Bernd-Christi- an Funk. Ob tej priložnosti je skupina predstavila tudi novo nastajajočo spletno stran, preko katere so dostopni tudi obrazci in pravne osnove ter naslovi strokovnjakov, ki se poslužujejo slovenščine pri uradih. Prav tako je na spletni strani objavljen seznam vseh uradov, v katerih je mogoče uporabljati slovenski uradni jezik. Poleg gradiva na spletu je na razpolago tudi brošura z razpoznavnim znamenjem, logotipom »Č 7- slovensko na uradih«. Sporočilo brošure se naslanja na misel, ki jo je izre- kel ustavni pravnik Bernd-Christian Funk: »Slovenski uradni jezik ni milost, je pravica!« Govornik skupine Jokej Logar pa je v tem sklopu poudaril pozitivne izkušnje posameznikov ob že zaznavnih uspehih, čeprav se je akcija šele priče la ( I. L.) Ana Blatnik kandidira za koroški deželni zbor CELOVEC - Na Koroškem se stranke že pripravljajo na deželne volitve, ki bodo najkasneje marca prihodnje leto, morda pa tudi že prej. Socialdemokrati (SPO) v okraju Celovec-dežela so že sestavili kandidatno listo za volitve, na njej pa je - na tretjem mestu - tudi poslanka zveznega sveta, koroška Slovenka Ana Blatnik. Na prvem mestu je okrajni odbor potrdil sedanjega deželnega poslanca Rudolfa Schoberja, na drugem pa je nekdanjega poslovodjo deželne stranke Andreasa Scherwit-zla. Tretje mesto na okrajni mandatni listi oz. predvidoma šesto mesto v volilnem okrožju, ki zajema okraja Celo-vec-mesto in Celovec-dežela, Blatniko-vi sicer še ne zagotavlja tudi sedeža v deželnem zboru, je pa okrajni odbor izglasoval tudi jasno sporočilo, naslovljeno na vodstvo stranke, naj Ana Blatnik, ki je hkrati tudi predsednica Delovne skupnosti »Narodne skupnosti v SPO« v zveznem svetu kakor tudi v odboru za manjšine parlamentarne skupščine Sveta Evrope še naprej za deželno SPO zastopa interese narodne skupnosti. (I.L.) Slovenija: osebna izkaznica tudi za državljane s stalnim bivališčem v tujini LJUBLJANA - Včeraj je v Sloveniji začela veljati novela zakona o osebnih izkaznicah in o potnih listinah. Noveli prinašata novosti, ki omogočajo tako poenostavitev postopkov za državljane kot za upravne enote. Zakon prinaša več novosti, med temi pa je tudi možnost, da osebno izkaznico lahko pridobijo tudi državljani s stalnim prebivališčem v tujini, kar prej ni bilo mogoče. Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko državljan s stalnim prebivališčem v tujini poda na kateri koli upravni enoti v Sloveniji. Hrvaška zamrznila sporni pravilnik o vnosu hrane ZAGREB - Hrvaško kmetijsko ministrstvo je za šest mesecev zamrznilo izvajanja Pravilnika o pogojih za vnos izdelkov živalskega izvira v osebni prtljagi na Hrvaško, je včeraj potrdila tiskovna predstavnica ministrstva Morana Begač. Dodala je, da bo sprememba uveljavljena v začetku prihodnjega tedna po objavi v uradnem listu. O tej spremembi so že obvestili hrvaško zunanje ministrstvo in mejne prehode. Kot je pojasnila, bo po zamrznitvi veljaven pravilnik iz leta 2004, ki dovoljuje vnos kilograma mesa in mesnih izdelkov oziroma litra mleka in mlečnih izdelkov po osebi. Izjema so države, v katerih obstaja možnost okužbe omenjenih živil. V današnji oddaji Brez meje po koprski TV gost glasbenik Aljoša Saksida KOPER - V današnji oddaji Brez meje bo gost Aljoša Tavčar, fagotist, skladatelj, novi dirigent Pihalnega orkestra iz Ricmanj, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah in o svojem delu na glasbenem področju. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper ob 18. uri. Danes v Dolenji vasi borčevska proslava DOLENJA VAS - Krajevna skupnost Senožeče prireja danes ob 17. uri počastitev krajevnega praznika v spomin na obletnico na padle krajane v Dolenji vasi 2. junija leta 1944. Slavnostni govornik na osrednji proslavi bo poslanec evropskega parlamenta Borut Pahor, v kulturnem programu pa bodo sodelovali domači mešani pevski zbor, plesno društvo Srebna iz Senožeč, učenci domače podružnične šole, mešani pevski zbor iz Maribora in Pihalni orkester Divača. (O.K.) proti avstriji in sloveniji - Na slovesnostih v Pliberku in Crngrobu Protest slovenskih in hrvaških borcev zaradi nošenja ustaških uniform in simbolov LJUBLJANA - Organizaciji borcev NOB iz Slovenije in Hrvaške sta včeraj protestirali proti avstrijskim državnim organom, ker so 17. maja dovolile na Pliberškem polju spominsko slovesnost s prisotnostjo udeležencev v ustaških uniformah, in pa zoper pristojne slovenske državne organe, ki so dovolili mimohod uniformiranih ustašev v Crngrobu. Skupno izjavo sta v četrtek podpisala predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Janez Stanov-nik in predsednica Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrvaške Vesna Čulinovic-Konstantinovic. 'V obeh primerih so osebe v ustaških uniformah nosile ustaška obeležja in glasno vzklikali ustaške parole, kar predstavlja kršenje ustavnih določb Republike Avstrije in Republike Slovenije," je zapisano v izjavi. Borčevski organizaciji sta se za protest odločili, ker sta "obe slovesnosti potekali pod pokroviteljstvom katoliških duhovnikov in obeležij, s čimer so se vidno solidarizirali z ustaško neonacistično nostalgijo, posebej v pridigi hrvaškega škofa Štambuka". Obe slovesnosti sta se odvijali pod izgovorom pietete do ljudi, ki so bili pobiti v omenjenih krajih po nemški kapitulaciji 9. maja in v šestih dneh bojev kvislinških enot proti enotam Jugoslovanske armade, je še zapisano v izjavi. Z njo borčevski organizaciji protestirata tudi proti nekaterim določbam nedavno podpisanega sporazuma o urejanju vojaških grobišč med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ga podpisali v imenu obeh vlad ministrici za delo, družino in socialne zadeve, Marjetka Cotman in Jadranka Kosor. V obeh borčevskih organizacijah podpirajo prizadevanje dveh držav, da se grobovi obeležijo, vendar mora to veljati za vsa vojna grobišča (nacistična, fašistična, ljotičevska, četniška, kozaška in NOVJ in služb) in ne samo za grobove ustašev. Sprašujejo se, zakaj se v sporazumu niti z besedo ne omenja partizanskih grobišč ter ali bosta tudi parlamenta Hrvaške in Slovenije z ratifikacijo takšnega sporazuma dopustila, da "nas neonacisti pred vsem svetom žalijo in nas vračajo v temo Hitlerjeve prevlade"." Antifašistični borci Hrvaške in Slovenije v skupni izjavi obsojajo povojne zunajsodne poboje kvislinških in tujih pripadnikov sovražnih oboroženih sil in civilnih oseb v njihovem spremstvu, ki jih je izvedla Jugoslovanska armada. Obenem pa organizaciji omenjata nedavno skupno izjavo zagrebškega, bosanskega in mariborskega škofa, v kateri so predlagali "abolicijo" za izvrševalce pobojev po Pliberku, pod pogojem, da se objavi seznam imen tistih, ki so pri tem sodelovali. Iz tega je razvidno, menijo v borčevskih organizacijah, da tisti, ki še danes vedno izražajo solidarnost z ustaš-kimi klavci "v krščanskem duhu" "oproščajo" an-tifašističnim borcem, a jih istočasno obsojajo za genocid. "Tako po več kot 60 letih po zmagi nad fašizmom, nacifašisti sodijo antifašističnim zaveznikom." V borčevskih organizacijah izražajo presenečenje nad izjavo hrvaške ministrice Jadranke Kosor, kije po podpisu sporazuma izjavila, da so hrvaški javni tožilci že vzpostavili stike s pristojnimi organi v Sloveniji s ciljem odkrivanja imen "ukazovalcev in izvršiteljev" masovnih povojnih pobojev. "Vojni arhiv v Beogradu in drugi dokumenti, s katerimi danes razpolagamo, dajejo dokaze, iz katerih je razvidno, da so to izvrševale vojne enote iz vzhodne Bosne, kjer so v času vojne ustaši klali in požigali. Na podlagi izjav so poboje na Teznem izvajali državljani Hrvaške, nad sodržavljani iste republike. Čemu potem služi taka izjava, ki lahko samo poslabša odnose med našima državama, ki so že tako obremenjeni z drugimi nerešenimi vprašanji," se še sprašujejo v borčevskih organizacijah. (STA) slovenija - Mediji Novinarski sindikati podprli novinarje Dela in Večera LJUBLJANA - "Novinarski sindikati izražamo polno podporo novinarskim organizacijam, ki se zoper-stavljajo grobim in enostranskim posegom lastnikov in uprav v avtonomijo uredništev," so v izjavi podpore novinarkam in novinarjem Večera in Dela zapisali novinarski sindikati. Novinarski sindikati obsojajo postopke in ignoranco, ki izničujejo vlogo uredništev, kakršno imajo po medijski zakonodaji. "Lastnike in upravi pozivamo k enakopravnemu dialogu, ki naj omogoči stabilno okolje za delovanje uredništev v interesu javnosti, ker je neodvisnost in verodostojnost uredništev največji kapital, s katerim razpolagajo," so še zapisali v izjavi. Izjavo so podpisali Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev STA, Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS, Sindikat novinarjev Primorskih novic in Sindikat novinarjev Dnevnika. Tudi aktiv društva novinarjev TVS Slovenija je v svoji izjavi podprl novinarje Dela in Večera "pri njihovih prizadevanjih za avtonomnost novinarskega poklica". Člani aktiva so poudarili, da obsojajo vse poskuse vplivanja kapitala in politike na uredniške in novinarske odločitve. "Takoj naj prenehajo s pustošenjem po slovenskem medijskem prostoru in omogočijo njegov dolgoročni razvoj v skladu z najboljšimi demokratičnimi normami," je še zapisal aktiv društva. (STA) / ITALIJA Sobota, 7. junija 2008 5 nezakonito priseljevanje - Vsedržavno združenje sodnikov kritično do vladnih predlogov Uvedba kaznivega dejanja bi utegnila ohromiti sodišča Ministra Alfano in Calderoli: Ukrep ne bo prinesel škode - »Nevarnost« prostitutk rim - Berlusconi pri papežu Benediktu XVI »Vlada na strani Cerkve« Predsednika vlade je na obisku v Vatikanu spremljal podtajnik Letta - Prijateljsko vzdušje Policija aretirala 49 kamoristov NEAPELJ - Policija iz Neaplja, Avel-lina in Nole je včeraj izvedla 49 aretacij in zaplenila številne nepremičnine in podjetja v raznih italijanskih pokrajinah, v skupni vrednosti od 160 do 180 milijonov evrov. Za zapahi so člani kamorističnega klana Cava, med njimi je tudi sam poglavar klana Biagio Cava. Dolžijo jih mnogih kaznivih dejanj, med temi so združevanje v zločinske namene, umor, izsiljevanje, rop, požig, posedovanje orožja in razpečevanje mamil. Klan Cava vodi že 20 let krvav spor z družino Graziano. Karabinjer ubit med ropom na pošti SALERNO - V bližini Salerna je prišlo včeraj do poskusa ropa, ki se je obarval s krvjo. 33-letni karabin-jer Marco Pittone je bil s sodelavcem (oba sta bila v civilnih oblekah) v poštnem uradu, ko so udrli trije roparji. Karabinjerja sta rop preprečila, roparji pa so s pištolami streljali na karabinjerja in Pittoneja zadeli v vrat. Umrl je med kirurškim posegom v Noceri Inferiore. Hamburg zavrnil odpadke iz Kampanje HAMBURG - Mesto na severu Nemčije Hamburg je začasno prekinilo sprejemanje odpadkov iz Kam-panije, potem ko je ta teden naletelo na tovor odpadkov s previsoko stopnjo radioaktivnosti. Hamburške oblasti bodo spet odprle vrata odpadkom, ko bodo iz Italije prišla potrebna zagotovila. V Hamburgu pričakujejo, da bodo v Italiji povečali nadzor v zvezi z radioaktivnostjo. RIM - Uvedba kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja z aretacijo in predvideno kaznijo do štirih let zapora bi utegnilo povzročiti zelo hude motnje v italijanskem sodnem in zaporniškem sistemu. V to je prepričano Vsedržavno združenje sodnikov, ki se je včeraj v Rimu zbralo na svojem 29. kongresu. Po besedah predsednika združenja Luce Palamare bi bilo zlasti za manjša sodišča v južni Italiji, ki se morajo v večji meri ukvarjati s pojavom nezakonitega priseljevanja, enostavno nemogoče izpeljati dnevno na stotine procesov oz. obravnav. Taka situacija ne bi prinesla nobene koristi na področju dejanskega izvajanja izgonov iz države in zmanjševanja pojava nezakonitega priseljevanja. Predlog o uvedbi obremenilnih okoliščin pa je v nasprotju z načelom enakosti. V svojem poročilu je Palamara izrazil tudi pomisleke nad vladnim odlokom o ustanovitvi »supertožilstva« za ukvarjanje s problematiko smeti v Kampanji, ki utegne biti v nasprotju z italijanskim pravnim redom, prav tako pa je izrazil nasprotovanje delitvi sodniških karier. Za italijansko sodstvo, je dejal Palamara, je prvenstvenega pomena skrajšati čas trajanja procesov. Dolgo trajajoči procesi so namreč v zadnjih petih letih državo stali dobrih 41 milijonov evrov (skoraj 18 milijonov samo v letu 2006). Na vse te kritične pripombe sodniškega sindikata je minister za pravosodje Angelino Alfano odgovoril, da je kaznivo dejanje nezakonitega priseljevanja prisotno v številnih zahodnih zakonodajah, kjer ni povzročilo škode. Na isti valovni dolžini je minister za poenostavitev določil Roberto Calderoli, ki je prepričan, da uvedba tega kaznivega dejanja ne bo privedla do ohromitve sodišč in prepolnih zaporov, ampak bo samo zagotovila takojšnji izgon nezakonitih priseljencev iz države. Vedno včeraj pa je tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni predstavil notranjemu ministru Robertu Maroniju dva predloga: prvi se nanaša na oblikovanje pakta za varnost na območju pokrajine Caserta, drugi pa na ustanovitev enotnega urada za podelitev zakupov za vsa dela, storitve in dobave javnega interesa v krajevnih skupnostih, pri čemer je Maroni dejal, da predloga gresta v isto smer, v katero gre notranje ministrstvo. Veliko prahu je dvignil tudi predlog amandmaja, ki predvideva vključitev prostitutk v seznam za varnost in moralo nevarnih oseb. Sam nekdanji desnosredinski notranji minister Giuseppe Pisanu je predlog označil za zablodo. Premier Silvio Berlusconi poljublja roko papežu Benediktu XVI ansa VATIKAN - »Vlada je na strani Cerkve, skrb za družino sodi na vrh naših prizadevanj.« Tako je govoril Silvio Berlusconi po 40-minutnem srečanju s papežem Benediktom XVI., ki je bi lo urad no gle da no za seb ne ga značaja, ministrski predsednik pa mu je dal po li tič no raz sež nost. Bolj pre -vid no je spo ro či lo Va ti ka na, ki go vo -ri o tvornem dialogu in sodelovanju med Cerkvijo in državo ter o skupnih gle da njih na mar si ka te ro ak tu al no vprašanje. Berlusconija je na včerajšnjem obis ku sprem ljal zves ti sve to va lec Gi -anni Letta, podtajnik na predsedstvu vlade. Po srečanju s papežem sta se Ber lus co ni in Let ta se sta la z va ti kan -skim državnim sekretarjem Tarcisiom Bertonejem. Na sestanku je tekla beseda o državnem financiranju katoliških šol, politikah v korist družine, pri-seljenstvu in perečih mednarodnih zadevah. Berlusconi je na predvečer obiska v Vatikanu v intervjuju za Canale 5 laskavo ocenil papeževo ugotovitev, da je v Italiji po aprilskih volitvah zapihal nov politični veter. Vodja desne sredine te besede tolmači kot odkrito podporo Benedikta XVI. novi vladi, zato je pred odhodom iz Vatikana še en krat po uda ril, da je nje go va vla -da vsestransko na strani Cerkve in papeža. In to na področju solidarnosti, pravičnosti, strpnosti in ljubezni do šib kej ših, je do dal Ber lus co ni, ki je dvakrat poljubil roko papežu. Gostje Benediktu XVI. podaril diamantni križ, gostitelj pa spominsko pisalo, ki so ga iz de la li ob pri lož nos ti 500-let -nice vatikanske bazilike. V intervjuju z direktorjem Canale 5 Mauriziom Belpietrom je ministrski predsednik po pohvalnih besedah na ra čun pa pe ža in nje go ve ga de -la vsekakor dejal, da je italijanska država, kot piše v njeni ustavi, laična država. V tem okviru se bo desnosredin-ska vlada prizadevala za spoštljiv odnos in za dialog med državno in cerkveno oblastjo. Belpietru je Berlusconi tudi povedal, da bo vlada vztrajala pri stro gi po li ti ki do ile gal nih pri se-ljencev, pri čemer ni omenil številnih stališč cerkvene hierarhije, ki ne so-gla ša, da bi ne za ko nit pri hod v Ita li -jo obravnavali kot kaznivo dejanje. milan - Policija je ob zori obkolila romsko naselje in legitimirala prebivalce Popis ali diskriminacija? Ogorčenje sintske družine Bezzecchi, ki je v Italijo pribežala iz Slovenije - Očeta Goffreda je fašistični režim zaprl v taborišče Tossicia MILAN - Giorgio Bezzecchi je sedeminštirideset-letni knjigovodja: danes pravi, da ga je sram italijanskega državljanstva in krščanske vzgoje. Giorgio Bezzecchi je sintskega porekla, njegova družina živi v Italiji dobrih šestdeset let, do leta 1943 pa je živela v Sloveniji: nje- gov oče se je rodil v Postojni, tu je živel vse dokler niso fašisti zažgali njegovega doma... Člani družine Bezzecchi so vpisani v sezname milanskega anagrafskega urada, redno plačujejo vodo, elektriko in davke italijanski državi, tu so se in se tudi danes šolajo njeni otroci. Kaj »Popis« Romov je potekal včeraj tudi v Rimu, kjer so policisti izpraznili približno 30 prikolic, v katerih je živelo približno 120 oseb ansa je potem narobe z njimi? Navidezno nič, a vendar. Gi-an Valerio Lombardi, milanski prefekt in »super komisar za Rome«, ki ga je pred nekaj dnevi uvedel odlok predsedstva vlade, je odredil, da morajo sile javnega reda popisati vse Rome in Sinte, ki živijo na milanskem območju. In tako so včeraj ob zori karabinjerji, policisti in mestni redarji obkolili njihovo naselje v predelu Milano-Ro-goredo, naselje z uradnim dovoljenjem milanske občine: osvetlili so ga z močnimi reflektorji, njegove prebivalce postavili v vrsto, jih identificirali in prekopirali njihove osebne dokumente. Za milanskega prefekta le rutinski popis romskega prebivalstva, za Giorgia Bezzec-chija, ki je bil do lani odgovoren za »romski urad« na milanski Občini, nedopustno ponižanje. Tudi zato, ker je med odraslimi in otroci, ki so včeraj ob pol šestih stali v vrsti pred svojimi domovi, stal tudi njegov oče Goffre-do. Tisti Goffredo, ki ga je fašistični režim zaradi sintskega porekla (takrat so jim sicer rekli cigani...) interniral v taborišče Tossicia (Abruci). Giorgiov oče se je vrnil, njegov ded pa ne: usoda ga je odgnala v zloglasno taborišče Birkenau, od koder je lahko odšel le skozi dimnik. Zato je Giorgia danes sram, da živi v Italiji: na javnost je naslovil pismo, v katerem je izpostavil svoje ne-strinjanje. In opozoril: kdor danes molči, bo odgovoren za jutrišnjo katastrofo. »Jaz spominjam in ne pozabljam, da smo danes na vrsti mi, jutri pa ... « EVRO 1,5402 $ +1,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. junija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 6.6. 5.6. ameriški dolar japonski jen 1,5597 165,75 1,5402 163,46 ruski rubel 36,9360 7,4592 36,7125 7,4589 britanski funt 0,79710 9,3338 0,78970 norveška krona 7,9415 24,583 7,9680 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6184 15,6466 245,43 3,3818 1,6147 15,6466 241,86 3,3770 kanadski dolar 1,5906 1,5727 bolgarski lev 1,9558 3,6395 1,9558 3,622 slovaška krona 30,348 3,4528 30,325 3,4528 latvijski lats 0,7016 2,5353 0,7009 2,5048 islandska krona 118,59 1,9301 118,72 hrvaška kuna 7,2471 7,2506 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 6. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,44938 2,69563 2,96938 3,21063 LIBOR (EUR) 4,47625 4,96 5,1125 5,42 LIBOR (CHF) 2,39167 2,82667 2,985 3,25333 EURIBOR (EUR) 4,479 4,967 5,113 5,418 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ■ 18.372,65 € +492,82 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 35,73 -0,39 -1 75 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 29,83 94,54 +0,34 -1 28 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 61,13 252,59 +0,75 MERKUR PETROL 638,17 -0,13 TELEKOM SLOVENIJE 254,89 -0,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 100,11 -0,64 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,10 - ISTRABENZ 86,07 -0,21 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 29,14 -0,51 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 80,10 -0,02 PROBANKA 38,00 - SALUS, LJUBLJANA SAVA 705,00 416 88 TERME ČATEŽ +0,28 ŽITO 238,48 +2,167 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. junija 2008 -2,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,5125 -2,35 ALLEANZA ATIAMTIA 7,745 -1,40 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 22,42 11,94 -2,27 -4,95 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,855 6,63 1 643 -3,34 -5,19 EDISON ENEL ENI 7,075 25 21 -2,09 -1,48 FIAT FINMECCANICA 12,94 1861 -0,94 -4,50 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,72 26 1 -2,82 -5,15 -1 69 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,98 3 9175 -3,86 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 18,39 1716 -3,34 -2,52 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,05 11 48 -4,36 -1,08 PARMALAT PIREMI e C 1,716 -4,41 -3,32 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,526 28,73 -2,95 +0,56 -0 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,255 7,86 1 393 -3,48 TENARIS TERNA 20,43 -4,00 +0,44 UBI BANCA UNICREDITO 2,875 15,77 41575 -0,69 -2,35 UNICREDIIO UNIPOL 1,7 -3,85 -1,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 137,93 $ -0,44 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.335,22 -0,13 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.846,19 5.670,74 116,69 -0,04 -0,01 +0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka 3.911,12 1.814,49 -0,13 -0,99 DII\J, Dal IIa 1UKO FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.792,92 1.829,84 -0,95 +2,20 DCICA 1 -J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.001,00 4.540,27 21.040,35 5.595,16 +4,01 +1,47 +0,72 -0,60 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.209,81 2.474,56 -3,13 -2,96 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.360,68 +3,09 MSCI World, New York 1.518,64 +0,94 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 6.803,81 -1,99 -1 38 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.912,60 4.795,32 4.273,9702 -2,28 -1,19 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.632,6 3.596,70 -1,31 -2,34 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio 14.489,44 +1,03 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 3.146,73 24.402,18 3.329,67 15.572,18 +0,09 +0,61 -0,66 -1,25 6 Sobota, 7. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zahodni kras - Seja občinske urbanistične komisije Kontovelski breg: kmalu ureditev poti in dobava vode Načrt, vreden nad 2 milijona evrov, je pripravila tržaška pokrajina Kmetijske poti, ki peljejo v proseš-ki in kontovelski breg, bodo v kratkem uredili. Nekoliko jih bodo razširili, da bi vinogradnikom omogočili dostop z majhnimi kmetijskimi stroji do paštnov, ter jih tlakovali s kamenjem; utrdili bodo zidke nad in pod urejenimi stezami ter predvsem podaljšali vodovodno omrežje do brega, da ne bo domačinom več treba dovažati vode za zalivanje vinogradov in oljčnih nasadov v kantah ali drugih zbiralnikih. Napoved ni nova, saj se je o ureditvi pobočja pod Kontovelom in Prosekom začelo govoriti že daljnega leta 1996. Po dvanajstih letih kaže, da gre tokrat zares: tržaški občinski svet naj bi še ta mesec odobril ustrezni sklep in s tem prižgal zeleno luč za prepotreben poseg, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov. Novica je bila potrjena na včerajšnji seji urbanistične komisije tržaškega občinskega sveta, ki se je najprej sestala - skupno s pokrajinskimi upravitelji in vodstvom zahodnokraškega rajonskega sveta - na Proseku, zatem pa so si njeni člani še ogledali območje pod Prosekom in Kontovelom, ki ga bodo v kratkem uredili. Paštni v kontovelskem in proseš-kem bregu predstavljajo naravno in turistično bogastvo, je ocenil podpredsednik pokrajinskega odbora in odbornik za kmetijstvo Walter Godina. Potem ko so domačini v desetletjih po drugi svetovni opustili vinogradništvo, je začelo to območje počasi razpadati. Suhano zidani zidki paštnov so se začeli rušiti, zob časa je začel tako močno načenjati območje, da je postala nevarnost usadov (predvsem nad železnico) vse večja. Nekaj je bilo treba storiti. Na primer omogočiti domačinom lažji dostop do terasastih vinogradov ter razširiti semkaj vodovodno omrežje, da bi jim olajšali delo. Tržaška pokrajina je leta 1996 izkoristila priložnost evropskih prispevkov za kmetijsko obnovo območja, je pojasnil koordinator in duša načrta, arh. William Starc. Dokrajinska uprava je dala pripraviti najprej predhodni načrt, nato dokončnega, ki ga je izdelal geom. Lucio Juretig. Poprejšnji pokrajinski odbornik za kmetijstvo Fulvio Tamaro se je zelo zavzel za uresničitev načrta, je včeraj priznal občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Treba pa je bilo čakati do oktobra 2006, da je dokumentacija priromala s pokrajine na občino. Načrt predvideva ureditev kmetijske poti, ki pelje s Skdjanca po pobočju proti Mokolanom. Ponekod jo bo treba razširiti (do širine kakega metra in pol), da bi lahko vinogradniki po njej pripeljali majhne kmetijske stroje za urejanje paštnov. Zato bo treba nekaj omejenih predelov zemljišč ob stezi razlastiti. Pokrajinska uprava in zahodnokraški rajonski svet sta priredila že več dobro obiskanih sestankov z domačini; ti niso nasprotovali tem »mikro-razlastitvam« in so ugodno ocenili obnovo poti v bregu, je poudaril predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. Ob ureditvi ceste bodo v traso namestili vodovodne cevi, da bi zagotovili vinogradom in oljčnim nasadom prepotrebno vodovodno omrežje, pot pa bodo tako obnovili, da bodo sistem odtočnih kanalov usmerili v posebne zbiralnike deževnice. Domačini bodo lahko koristili tudi ta vodni vir. Prvotno je bilo domenjeno, da naj bi občinski svet že ta ponedeljek razpravljal o načrtu. Na včerajšnjem srečanju pa je prišlo do pomislekov glede uskladitve z regulacijskim načrtom in načrtom za razvoj kmetijskih dejavnosti. Zato bo na dnevnem redu naslednje seje mestne skupščine. M.K. Občinska urbanistična komisija se je včeraj sestala na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta kroma pesem na m'zarju - Tradicionalni večeri v Bazovici Po pesniškem večeru, danes še zaključna pevska prireditev Bazovka Tatjana Križmančič (tretja z leve) je svoji pesniški zbirki izdala v Toskani kroma Večkulturno srečanje v centru Larca dei colori Večkulturni center L'arca dei colori od Domja vabi danes ob 11. uri na predstavitev knjige »Sapori In-contri Fragranze«, ki sta jo uredila Lorenzo Dugulin in Melita Richter. Gre za preprost prikaz kulturnega bogastva, ki je značilen za ozemlje Furlanije-Julijske krajine. Ob 11.30 pa bodo predstavili video posnetek »7 Kuoke doc« v režiji Fa-biole Faidiga; v njem sedem tujih kuharic predstavlja gledalcem svojo tradicionalno hrano, ki predpostavlja prvi korak k spoznavanju sosednjih kultur. Ko se medicina in fizika srečata V Narodnem domu bo danes popoldne kongres, ki kljub zahtevni tematiki obljublja jasne in preproste posege. Znanstveniki in raziskovalci bodo spregovorili o novih vezeh, ki jih pletejo med medicino in fiziko ter bi v bodoče lahko izboljšale marsikatero terapijo. Govor bo tudi o placebu in spontanih ozdravitvah. Posvet prirejata združenje Amec in Smile Service, začetek ob 14.30. Tradicionalna solidarnostna večerja Emergency Tržaška humanitarna skupina Emergency prireja tradicionalno solidarnostno večerjo, ki bo v soboto, 14. junija, ob 19. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24). Pred večerjo bo na sporedu krajše srečanje s predstavnikom skupine Emergency, ki je aktiven pri mednarodnih projektih. Svojo prisotnost je treba predhodno potrditi do torka, 10. junija, na naslov emergencytrieste@yahoo.it ali na tel 347/2963852. Popravek V včerajšnji številki smo v članku o poletnem voznem redu avtobusov navajali, kje so novi urniki na razpolago občanom. Poleg spletne strani www.triestetrasporti.it, brezplačne telefonske številke 800016675 in brošur v krajevnem časopisju smo omenili zgrešen urad za stike z javnostjo. Urniki so na voljo pri uradu podjetja Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori 2 in ne na občinskem uradu blizu županstva. Za napako se opravičujemo. Pred tednom dni je Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice pripravilo v sklopu pobud Pesem na M'zarju literarni večer Ko beseda postane poezija. V prisrčnem vzdušju je domačinka in predsednica društva Tatjana Križmančič predstavila svoji zbirki poezij Vendo le parole al vento in Passi al ritmo della vita, ki sta izšli pri toskanski založbi Ibiskos Editrice Risolo. Avtorico in njene pesmi je predstavil Massimo Battistin, poezije je brala Marinka Počkaj, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela harfistka Tadeja Kralj, gojenka Glasbene matice iz razreda Jasne Corrado Merlak. Tatjana Križmančič posreduje svoje občutke in trenutke razmišljanja v posrečenih besednih zvezah, in pričajo o globokem doživljanju vsakdana. Ponese nas v svoje prepuščanje toku življenja, konkretnega, tudi trdega, a vedno z noto hvaležnosti za vse, kar ji je dano. Iz pesmi veje bogato sprejemanje življenja v vseh njegovih smislih, skrbeh in stiskah ter večnemu iskanju. Iz svojih številnih zapiskov se je odločila za objavo le nekaterih del v italijanskem jeziku. Njena odločitev je lahko sad nam zamejcem dane možnosti, da lahko izpovemo svoja čustva v dveh jezikih, zaradi česar smo jezikovno bogatejši in se lahko ponudimo v branje tu di so se du. S poezijami in prozo je sodelovala na raznih natečajih, dobila je več priznanj in njene poezije so bile že objavljene v raznih antologijah. Massimo Battistin je o avtorici povedal, da ima poseben dar, da v nekaj močnih izrazih zaobjame to, kar hoče povedati. Posebej je poudaril, da to znajo samo veliki avtorji. To je bil četrti in predzadnji večer v sklopu pobud Pesem na M'zarju. V organizaciji SKD Lipa so bile uspešno izpeljane tudi ostale prireditve in sicer otvoritev razstave fotografij Štefana Grgiča z naslovom Krog in krog ter prikaz video-posnetkov Sergia Čoka, srečanje moških vokalnih skupin Fantje pojejo na vasi ter veseloigra v narečju Partnerji, ki jo je uprizorila dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Pesem na M'zarju se bo danes zaključila prav na vaškem trgu M'zarju, kjer bo koncert domačih zborov. Pod zvezdami bodo zapeli otroški pevski zbor Slomšek, mešani pevski zbor Lipa in moška vokalna skupina Lipa, gost večera pa bo letos narodno zabavni ansambel Ano urco al pej dvej, ki bo za Bazovce in druge udeležence društvenih prireditev zaigral nekaj tržaških in kraških ljudskih motivov. SKD Lipa toplo vabi vse vaščane in ljubitelje petja in glasbe na M'zar ob 20.30. V slučaju slabega vremena bo koncert v športnem centru Zarja. ul. rittmeyer - Poseg gasilcev Mucek se je skril v motor avtomobila Neki Tržačan je včeraj opoldne na Ul. Rittmeyer sedel v avto, ko se je iz motorja zaslišalo mijavkanje. Prihiteli so tržaški gasilci, ki so prebrskali motor in potegnili ven prestrašenega ma- lega mucka (foto Kroma). Čigav je, ni znano, dobil pa je ime Dimitrij, po gasilcu, ki ga je rešil. / TRST Sobota, 7. junija 2008 7 demokratska stranka - Pogovor z novoizvoljenim tajnikom Robertom Cosolinijem Optimistično v prihodnost z doprinosom Slovencev Novi politični subjekt čim bolj odprt družbi - DS za politiko, ki sloni na vsebini Optimizem in prepričanje, da bo znala Demokratska stranka izraziti ves svojpo-tencial zaznamujeta miselnost novega pokrajinskega tajnika DS Roberta Cosolinija, po mnenju katerega se mora nov politični subjekt čim bolj odpreti družbi. V pogovoru za naš dnevnik je Cosolini včeraj nagla-sil, da mora politika spet pridobiti tisto potrpežljivost, skromnost in pripravljenost do napornega dela, ki so se v zadnjem obdobju izjalovili in ki sta jih nadomestila površnost in iskanje bližnjic. Demokratska stranka bo delala v tej smeri in to s pomočjo vseh, tudi slovenske komponente in sploh Slovencev, ki se prepoznavajo v novi stranki, nam je povedal Cosolini, ki je z navdušenjem sprejel kandidaturo na nov položaj, tokrat političnega značaja. V preteklosti ste že bili deželni taj -nik zveze obrtnikov CNA, predsednik ustanove za industrijsko cono Ezit, nato pet let deželni odbornik za delo v Il-lyjevi deželni upravi. Kako sprejemate to novo zadolžitev? To je popolnoma nova izkušnja. V preteklih letih sem se približal politiki bolj kot javni upravitelj. Pri gradnji nove stranke, ki mora torej biti v znamenju diskon-tinuitete v primerjavi s politiko, na katero so ljudje navajeni, so lahko drugačne izkušnje v tej fazi koristne. Gre vsekakor za spodbuden in navdušujoč izziv, zdaj pa je treba postopno graditi. Kakšni bodo vaši prvi koraki? V prvi vrsti se mora DS zakorenini-ti na ozemlju. Ne smemo namreč pozabiti, da se je stranka povila med volilno kampanjo. Obenem moramo ustvariti neko organizirano dimenzijo, na osnovi katere bo lahko delovalo na stotine ljudi, ki nameravajo sodelovati v DS. Cilj je v tem smislu sestavka široke ekipe oz. razširjenega vodstva z mnogimi novimi obrazi, v katerem deliti odgovornosti. Še zlasti pa ne smemo pozabiti na aktualne politične teme. Tudi v fazi gradnje mora biti stranka sposobna hitro predočiti lastna stališča. V deželni in v občinski skupščini je npr. DS v opoziciji in mora znati ustrezno nastopati, drugod je v večini in mora znati primerno ukrepati. Ko ste bili na nedavni skupščini izvoljeni za tajnika, ste med drugim napovedali, da nameravate osebno spoznati vse člane DS in da boste v ta namen obiskali vse krožke. Torej tudi tiste v okoliških občinah. Kakšen je bil odziv? Drevi (sinoči, op. p.) bom obiskal že deveti krožek. V ponedeljek bom v Na-brežini, malo kasneje pa bom obiskal Zgonik in Repentabor. S tem bom zaključil srečanja, na katerih je bilo doslej povprečno okrog 20 oseb. V tej fazi se bom torej sestal s približno 200 ljudmi, ki sestavljajo vodstva krožkov. To je nedvomno pozitivna izkušnja, ki prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, tudi ker - k sreči - DS ne sestavljajo le bivši člani Levih demokratov oz. Marjetice, temveč tudi ljudje, ki so se prvič približali politiki. Sreča v nesreči (poraz na deželnih volitvah, op. p.) pa je v tem, da lahko zdaj novo stranko oblikujemo v miru, saj bodo nove volilne preizkušnje šele v srednjem roku. Kakšni so oz. bodo odnosi s slovensko komponento v DS? V svojem političnem življenju sem bil vedno član strank (zadnja prav LD), v katerih je bila vselej pomembna slovenska komponenta. Zato osebno poznam mnogo prijateljev in prijateljic slovenske komponente, nenazadnje je bila tudi moja mati Slovenka. V zadnjem obdobju pa sem se kot deželni odbornik tudi skušal aktivno ukvarjati z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost in njene gospodarske dejavnosti,kot je npr. kmetijstvo. Marsikaj se moram seveda še naučiti in o marsičem je treba še razpravljati. Obstajajo pogoji, da bo znala DS v vidiku enotnosti in integracije različnih komponent na ozemlju predstavljati potrebe, pričakovanja in interese slovenske narodne skupnosti, med drugim tudi prek dela slovenske komponente. Slednja se kot znano organizira na deželni ravni in to bo nedvomno pozitivno učinkovalo tudi na pokrajinski ravni. V ožji ekipi izvršnega odbora DS sta že dva Slovenca, in sicer Uroš Roberto Cosolini med pogovorom za naš dnevnik kroma Koren, ki je že nabral pomembne izkušnje v LD in ki ga vsi cenijo, ter Alan Oberdan, ki sodi v okvir splošne generacijske prenove. Odnos je vsekakor stalen in odprt do vseh slovenskih predstavnikov DS, od katerih imajo nekateri tudi pomembne institucionalne vloge. DS in stranka Slovenske skupnosti sta na nedavnih deželnih volitvah sklenili sporazum o volilni povezavi. Kakšno je zdaj sodelovanje in kakšna je prihodnost te povezave? Sporazum je predvideval nekatere postavke, ki jih podpisniki zdaj upoštevajo. Dogovor je lahko tudi podlaga za nove oblike sodelovanja in razvoja ali integracije. Zdaj je vsekakor prezgodaj, da bi se spuščal v predloge ali ocene. O tem je pač treba po eni strani razpravljati, po drugi pa je sporazum deželnega značaja. V zvezi s Tržaško lahko povem, da se bomo poleg z drugimi političnimi silami, s katerimi sodelujemo, kmalu sestali tudi s pokrajinskim tajništvom SSk. V prihodnosti bomo skratka sodelovali in sproti iskali najbolj ustrezne rešitve, tudi v pričakovanju na upravne volitve, na katerih se nameravamo prihodnje leto spet uveljaviti. Dejstvo je, da je DS v deželnem svetu ostala brez slovenskega predstavnika, saj Igor Dolenc ni bil izvoljen. To je bila pač sodba volilcev, ki jo je v tistem trenutku verjetno pogojilo več faktorjev, kot je bila npr. predvidena kandidatura Tamare Blažina za deželni svet, ki je bila nato kandidatka za senat. Vendar to ne pomeni, da DS nima korenin pri slovenskih volilcih. To sem tudi sam preveril na srečanjih v krožkih. Kot tudi ne gre ne pozabiti močnega predstavništva, ki ga ima slovenska manjšina tako v parlamentu kot v vseh lokalnih upravah. To pomeni, da bo DS na prihodnjih volitvah spet izvolila slovenskega svetnika v deželni svet. Kaj pa Dolenc? Dolenc, s katerim sem tudi govoril še pred sprejetjem kandidature za pokrajinskega tajnika DS, ostane oseba z mnogimi izkušnjami in z velikim ravnovesjem. Zato bo imel pomembno vlogo v političnih pobudah DS in je postal med drugim član pokrajinske direkcije. Kako namerava DS prispevati k ponovnemu razvoju mesta? Demokratska stranka namerava v prvi vrsti spodbujati politiko, ki sloni na vsebini. Politiko namreč v zadnjem obdobju vse bolj zaznamuje banaliziranje. Posledica je, da se o pomembnih temah govori zelo površno, in to je nesprejemljivo. V ta namen bo DS odprla omizja, na katerih bo diskusija o pomembnih vprašanjih in pri katerih bodo sodelovali vsi, od izkušenih oseb do mladih sil. DS bo odprtega značaja in bo slonela na sodelovanju ljudi ter spo- sobnosti, zasledovala pa bo dva cilja. Po eni strani namerava izvajati učinkovito opozicijo. Na dlani je hegemonija desne sredine, ki pa ustvarja precej zmede. Priznali bomo dobra dejanja, toda bomo neprizanesljivi, ko greši. Po drugi se bomo resno pripravili na občinske volitve leta 2011, na katerih se namerava leva sredina predstaviti z resnim in verodostojnim programom, in seveda kandidatom. V ta namen bomo tudi vselej prisotni med občani, da prisluhnimo njihovim potrebam in zahtevam. Nekateri že pravijo, da bo kandidat za tržaškega župana prav Cosolini... Zdaj ni čas za igro o kandidaturah. Moja naloga je sestaviti ekipo, ki naj zgradi stranko, ki bo konkurenčna in čim bolj reprezentativna za Trst. Delati bo treba tudi na gradnji morebitnih zavezništev, ki so pri lokalnih volitvah nujna. Županski kandidat bo vsekakor močna osebnost, ki bo poosebljala program koalicije in ki bo nudila jamstva, da bo za Trst odličen župan. V tem smislu bomo poiskali najboljšega. Kakšno je pri vsem tem sodelovanje med bivšimi pripadniki LD in Marjetice? V Rimu ne vem, poznam pa razmere v Trstu. Glede na klimo, potrpežljivost in medsebojno zaupanje smo tu zelo naprej. Sicer DS ne sestavljajo le bivši pripadniki LD in Marjetice, temveč je tudi mnogo novih obrazov. Dokaz je tudi skupščina za izvolitev tajnika, ko je bila druga kandidatka Renata Brovedani tudi iz vrst bivših LD. Poleg novih članov DS pa me je podprlo tudi mnogo članov bivše Marjetice. To je dober začetek, številni novi člani DS pa so dodatna spodbuda. Ko ste že omenili Rim... Ali res mislite, da bo navidezno nova politična klima koristila Italiji, ali pa bolj desnici, ki bo tako mirneje uresničevala lastno vizijo države, ki je čisto drugačna od le-vosredinske? Glede na pomembna vprašanja, ki zadevajo strukturne vozle države, kot so npr. institucionalne reforme, je sodelovanje mogoče in nujno. Po drugi strani obstajata seveda dve različni koaliciji in torej dve različni viziji. Kdor je na vladi, mora zato vladati, in kdor je v opoziciji, mora izvajati opozicijo. V korist demokracije je, da tako tudi ostane. Desna sredina stalno poudarja novo klimo ne toliko iz institucionalnih razlogov, ampak ker mora vladati v težki in delikatni fazi. Posledic morebitnega neuspeha, ko bi vladala sama, pa se boji. Prepričan sem vsekakor, da bo znalo vodstvo DS to fazo ustrezno upravljati. Aljoša Gašperlin aretacija Oropal kino Giotto Policija je v četrtek popoldne v Ronkah aretirala domnevnega roparja, kije 11. januarja letos s pištolo vstopil v kino Giotto, ustrelil mimo uslužbenke in odnesel manjšo vsoto denarja. Policisti tržaškega mobilnega oddelka so nataknili lisice 45-letnemu Silviu Piccoliju iz Ronk, ki je trenutno v goriškem zaporu. Na sled so mu prišli v sodelovanju s policijo iz Tržiča in Gorice. Ropar se je z delno maskiranim obrazom odpravil v kino Giotto (v istoimenski ulici ob Drevoredu XX. septembra) 11.januarja okrog21.30 zvečer, medtem ko so v dvorani predvajali film. Pri blagajni je uslužbenki pokazal pištolo in zahteval denar. Nenadoma je ustrelil, nedaleč od glave uslužbenke: k sreči je zadel samo steno. Ustrelil naj bi zaradi prepočasnega odziva uslužbenke na njegov ukaz. Naposled mu je izročila vsega 200 evrov, kolikor je bilo pač v blagajni: upravitelj kinodvorane je slabo uro prej pobral večji del gotovine. Ropar je bil verjetno razočaran, preden je zbežal je poskusil še sam pobrskati po blagajni, pri čemer je pustil svoje prstne odtise. Gledalci so gledali film do konca, za dogodek so izvedeli šele ob izhodu iz dvorane. Policisti, ki so se na kraju zadržali več ur, so uvedli preiskavo na podlagi prstnih odtisov, izstrelka, ki se je zapičil v steno, tulca, ki je padel na tla in pričevanja prestrašene uslužbenke. Po izmenjavi informacij z goriškimi in tržiškimi policisti je tržaški mobilni oddelek zbral dovolj elementov in aretiral domnevnega storilca. Odločilni dokaz je pištola avstrijske izdelave, ki jo je Pic-coli nezakonito hranil doma in se ujema s tulcem naboja, ki so ga našli v kinu. škedenjski obrat - Demonstracija po mestnih ulicah Tudi Beppe Grillo za zaprtje železarne Ostre kritike na račun Tonda in Dipiazze Tudi Beppe Grillo zahteva zaprtje škedenjske železarne. Znani komik je sinoči v neposredni video povezavi podprl demonstrante, ki so po mestnih ulicah glasno zahtevali zaprtje plavža. Grillo je dejal, da pri tem ne gre samo za prihodnost mesta, temveč tudi za usodo delavcev, zato je priporočil protestnikom, da se o usodi obrata pogovorijo z zaposlenimi. Demonstracije po mestnih ulicah se je udeležilo okoli tristo ljudi, ki so se odzvali vabilu društev in združenj, nasprotnikov železarne. V njihovem imenu je govoril Maurizio Fogar. Med protestom (foto Kroma) je bilo slišati kar nekaj pikrih pripomb na račun novega predsednika Dežele Renza Tonda, češ da je že pozabil obljube o zaprtju železarne, ki jih je izrekel med volilno kampanjo. Demonstranti niso prizanesli niti županu Robertu Dipiazzi. Očitali so mu, da se obnaša kot Ostržek in da torej laže, češ da se samo besedno zavzema za zaprtje ške-denjskega obrata, v resnici pa doslej ni naredil ničesar, da bi do tega prišlo. 8 Sobota, 7. junija 2008 TRST / Slamnato rumena vitovska, ki nosi v sebi skrivnosti vetra in kamna, značilne za naš Kras, je prav gotovo med najbolj uglednimi vizitkami tega prostora. Ravno ta avtohtona vinska sorta svežega okusa in s prijetnim vonjem po suhem sadju je bila pro-tagonistka včerajšnje, druge izvedbe prireditve »Vitovska in morje«, ki si jo je na sugestivnem devinskem gradu zamislil Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras v sodelovanju s Pokrajino Trst, Občino Devin-Nabrežina, banko Uni-credit in Deželo FJK. Po uvodnih pozdravih pokroviteljev, devinsko nabrežinskega župana Giorgia Reta, podpredsednika tržaške pokrajine Walterja Godine, predstavnika deželnega združenja Turismo FVG Beppeja Cucia-rellija in predstavnika banke Unicredit Renata Rupla, ki so eden za drugim pohvalili res izredno kvalitetne proizvode, ki jih nudi naša kraška zemlja, je v imenu prirediteljev posegel predsednik Konzorcija Andrej Bole. »Vitovska je skupaj s teranom naš kraški cvet v gumbnici, na katerega smo lahko zelo ponosni,« je poudaril ter se hkrati zahvalil požrtvovalnosti vinogradnikov in skrbi javnih uprav, ki so avtohtono sorto znali seveda primerno ovrednotiti in ponesti daleč v svet. Svoje je pri tem prav gotovo prispe- val tudi Stefano Cosma s svojo najnovejšo publikacijo »Kras in vitovska«, ki bralcu ponuja vabljive izzive in utrinke ter ga hkrati vabi k spoznavanju vitovske. Kot je sam pojasnil, je lani zbral veliko zgodovinskega, tehničnega in etnološkega gradiva, ki ga je v nekajdnevnem oddihu ravno v Devinu tudi uredil; izoblikoval je dragocen »vodnik« po samem osrčju kraške vitovske. Knjigo so s svojimi prispevki obogatili tudi milanski agronom Luca Toninato, ki se je lotil tehnične študije trte vi-tovske, novinarka Luana de Francisco, ki se je v njej poglobila v kraške tradicije in njeno enogastronomsko specifično ponudbo, kulturni delavec Marino Vocci ter izvedenki Ami Škabar in Vesna Guštin, ki sta vitovsko postregli s tipičnimi kraškimi oziroma ribjimi jedmi; nezanemarljiv pa je tudi strasten doprinos t.i. »vitezov vitov-ske« Pavleta Merkuja, Alojza Rebule, Borisa Pahorja in Veita Heinichena. »Vitovska je vizitka za teritorij, je osnoven element za njegovo promocijo in ovrednotenje,« je izpostavil založnik, novinar in avtor vodnika »Dobra vina Italije« Mario Busso. Pohvalil je publikacijo, ki predstavlja po njegovem mnenju pomemben korak v smeri širšega spoznavanja te posebne, avtohtone trte in teritorija, na katerem ima svoje korenine. Prav tako kot vitovska je na Krasu deloma avtohton tudi eden izmed avtorjev, ki je prispeval pri publikaciji; agronom in raziskovalec na milanski univerzi Luca Toninato je namreč po mami Praprovec, tako da vitovsko dobro pozna. Analize DNK vitovske so na podlagi tri tisočih vzorcev trt dokazale, da je vitovska edinstvena sorta oziroma so celo privedle do ugotovitve njej sorodnih trt; iz križanja med glero in malvazijo se je tako rodila ta pristna sorta s posebnim vonjem, ki je razpoznavna po črni piki na jagodi in se odlično prilagaja kraški rdeči zemlji. Svojo navezanost in ponos na vitovsko sta na koncu udeležencem zaupala še vinogradnik Danilo Lupinc in kipar Pavel Hrova-tin. Po besedah pa se je prešlo k dejanjem ... V čudovitih grajskih prostorih in dvorišču se je medtem zbralo 20 kraških vinarjev (med njimi trije s Slovenije), ki so obiskovalcem postregli s kozarcem vitov-ske seveda, svoje proizvode pa so ponudili tudi konzorcij Moisir, Trieste d.o.p. in čebelarji tržaške pokrajine, za glasbeno kuliso pa je poskrbel pevski zbor Kraški dom iz Repna. Ob vrhunskem vinu pa je bilo mogoče okusiti tudi raznorazne slastne ribje jedi, ki so še dodatno oplemenitile domačo pristno kapljico. (sas) ul. commerciale - Včeraj ob 1 3. uri Trčila avto in skuter Voznik motornega kolesa z lažjimi poškodbami - Na Ul. Giulia avto podrl pešca Na tržaških ulicah sta se včeraj okrog 13. ure pripetili dve prometni nesreči, posledice pa baje niso zelo hude. Na Ul. Commerciale sta trčila avtomobil in motorno kolo, istočasno je avtomobil povozil pešca na Ul. Giulia. Na Ul. Com- merciale je fiat 600 vozil navzgor v smeri proti Opčinam, nekaj deset metrov nad Ul. Cordaroli pa je iz nasprotne strani pri-vozil skuter. Prišlo je do skoraj čelnega trčenja, voznik skuterja je padel na tla. Mestni redarji so ugotavljali, kdo je kriv, obenem pa so urejali promet, ki se je takoj zgostil (na sliki Kroma). Ob isti uri je avtomobil podrl pešca na Ul. Giulia, malo višje od istoimenskega trgovskega centra. Rešilec je ponesrečenca prepeljal v katinarsko bolnišnico. jubilej bojana pavletiča Nevidnih osemdeset Dragi Bojan, Pri Primorskem so me naprosili, da spet nekaj napišem o tebi. Ob tvoji novi okrogli fešt, seveda, na katero bi gladko pozabil, če bi me nanjo ne opo zo ri li dru gi, saj se mi zdi, da se je čas komajda za spoznanje premaknil, odkar sem pisal o tvojih petinsedemdesetih. Sicer pa ne vem, če j e to zate sploh fešta, ali pa bolj neke vrste nadležen mejnik, ob katerega se mimogrede zatakne naš ko rak, ko mar ši ra mo ( ne vem če navzgor ali navzdol) po življenjski poti in nam brez olike pade na krožnik sum, da je več te poti za nami kot pred nami. Kakorkoli že, pred žarometi slovesa in ognjemeti voščil se tudi tokrat ne boš mogel skriti. Žal tudi teh svojih prvih osemdeset kri-žev ne. Pa ne zato, ker se jih, kot pravijo, ne da skriti. V tvojem primeru prav gotovo lažejo, kajti ti si svojo starost tako spretno zakamufliral z mladostnim in iskrivim videzom, da se je ob občudovanju mnogih in zavisti še številnejših sploh ne da dolo či ti. Pred de se ti mi le ti si nam si cer razkril skrivnost svoje mladostnos-ti. Dejal si, da je to sila enostavna zadeva in prav nič skrivnostna - da se pač nehaš starati. Razodetje je bilo zanimivo, formula pa očitno uporabna samo zate. In danes si v mojih očeh kot pred petimi in desetimi leti. Sloka in prožna postava, iskriv po gled, iz ka te re ga se va me ša -nica neke ponosne dostojanstvenos-ti, rahle strogosti, odkritosrčnosti, komaj zaznavne plahosti in prikupne ironičnosti ter morda kanček otožnosti. Vranječrni lasje, v katerih ne najdeš sive bilke niti za stavo. Iskre na be se da, ki zna bi ti res na in ša -ljiva. Morda so vse to izklesali etična strogost, smisel za lepoto, globina razmišljanja, prizanesljiva kritičnost do sleherne izkrivljenosti, izjemna občutljivost za sočloveka, družbo in naravo, pa tudi neka ne-opredeljiva razigranost in veselje do življenja. Vse to, dragi Bojan, zaznavam ob sre ča njih s ta bo, ki so bi la v le -tih, ko sva skupaj pisarila na dnevniku, vsakodnevna in intenzivna. Nato, ko si navidez »opustil posvetno rabo« in se podal med volkove in medvede pod Vremščico, redkejša, a vselej stimulativna. Sedaj, ko sem se tudi sam poslovil od redakcije, so zgolj slu čaj na, ven dar me vsa ko krat, pa če mi verjameš ali ne, navdihujejo, bistrijo moje misli in sproščajo počutje. Ne bom se spuščal dlje v suhoparno naštevanje tvojih odlik in zaslug ter življenjskih etap in dosežkov, kot je v navadi ob jubilejih. Tega je preveč za en članek, saj bi se dalo samo o Pavletiču dolgoletnemu šolniku, o Pavletiču izjemnemu športnemu delavcu, ali Pavletiču proniclji-vemu radijskemu in časopisnemu novinarju napolniti cele strani. Treba je seveda reči, da si generacijam in generacijam slovenskih srednješolcev na Tržaškem ostal v spominu kot pri ljub ljen, mor da vča sih ne -koliko strog »profesor«, ki je znal vliti mlademu človeku poleg prvin telesne kulture tudi veliko duhovnega bogastva. Prav tako te povojni zgodovinski spomin neločljivo povezuje z na stan kom in raz bo ho te njem za mej ske ga špor ta, ki je bil ma len -kost, ko si ga vzel v svoje roke, in je postal prava gora, ko si ga prepustil drugim. Po radijskih valovih in časopisnih straneh pa si v dolgih letih posredoval toliko informacij, zanimivih razmišljanj in koristnih nasvetov (in še zdaleč ne samo na športnem področju), da bodo lahko še dolgo plodili teorijo in prakso javnega življenja naše manjšine (in ne sa- mo). Tvoja ustvarjalna žilica pa gre še preko vsega tega. Ob 75. rojstnem dnevu sem izrazil upanje, da bi ob tvojih bodočih okroglih obletnicah lahko spregovorili o Pavletiču kot pisatelju, čeprav si sicer tudi dotlej že kar plodovito vihtel pisateljsko pero in se za pi sal v pu bli cis tič no zgo -dovino z obsežnimi deli o svetovnih nogometnih prvenstvih, o Primorskem dnevniku ob njegovi 50-letni-ci, o Slovenski Evrošoli, o športnih igrah na Tržaškem, o sokolskem gibanju na Tržaškem, pa o dijaških obmejnih srečanjih Meja brez meje (pri vseh teh zadevah, njihovem nastanku in razvoju si seveda imel sam glo bo ko pr ste vmes). V tem seznamu pa je tedaj manjkalo še nekaj bolj intimnega, bolj leposlovnega, saj sta tvoji rahločutnost in spretnost dajali slutiti še zanimivejšo pisateljsko prihodnost. No in v teh zadnjih petih letih se je naš up le uresničil. Najprej je izšla knjiga Prarealci iz Ulice Starega La-zareta z dragocenim opisom nastajanja prvih slovenskih srednjih šol na Tržaškem, prežeta s sočnimi osebnimi spomni na prva povojna leta. Pred nedavnim pa si nam podaril svojih Devet velikih jokov, ki nam razodevajo otroška leta »človeka s koreninami iz kraškega kamna in istrskega skrila«, v ozadju pa tragiko primorskega ljudstva, ki ga je fašizem pred 80 leti prisilil v izgnanstvo. Tvoja pripoved ni le privlačna, hkrati ganljiva in duhovita, zgodba otroka, njegovih strahov in tesnob ter radosti in začudenj ob prvih življenjskih izkušnjah, temveč je tudi globok, kritičen pogled na svet ter človeka in družbo v njem, od mračnih let eksodusa, v viharju katerega se je znašla tudi tvoja družina, do vojne katastrofe, ki je bila, kot sam pišeš, »čas razprodaje življenj po zelo znižani ceni in z velikim popustom«, čas, ko se je končalo z devetim velikim jokom tvoje otroštvo. Potem je prišlo še vse ostalo. Študij, intenzivna športna udejstvo-vanja, oblikovanje nove družine, poklicne obveznosti, družbena angažiranost, novinarstvo, pisateljevanje in še marsikaj, vključno z današnjo osemdesetletnico, ki bi ti je nihče ne prisodil. Vse to čaka sedaj na nadaljevanje opisovanja velikih jokov, ki pravzaprav niso bili več joki, kvečjemu občasna tarnanja ali godrnjanja ob novih življenjskih izkušnjah. Če pa so včasih le privrele solze, so bil e, upam, solze smeha, ka-kr šne smo vča sih oku ša li tu di v re -dakciji Primorskega, na družabnostih, katerih glavni navdihovalec in motor si bil prav ti kot družaben človek in izvrsten organizator. Po ve li kih jo kih ča ka mo to rej na velike smehe. Smehe radosti, sprostitve, zadoščenj. Iz vsega srca ti jih želimo še veliko. DK / TRST Sobota, 7. junija 2008 9 bralna značka - Za otroke vrtcev openskega didaktičnega ravnateljstva Branje širi obzorje 19. maja so na Proseku in Opčinah podelili predšolske bralne značke ...In na Opčinah Na Proseku. Dolgo pričakovani 19. maj bo ostal za vse otroke otroških vrtcev iz Križa, s Cola in Proseka v prijetnem spominu. Vsi so se namreč zbrali v vrtcu na Proseku, da bi slovesno prisostvovali podeljevanju predšolskih bralnih značk. Jutro je minilo, kot bi trenil, saj je bilo na sporedu še in še presenečenj. Za prvo presenečenje je poskrbel igralec Gregor Geč, ki je otrokom s pomočjo mehkih lutk na živ in doživet način pripovedoval pravljico o Mojci Pokrajculji. Po malici pa so prišli na vrsto posamezni vrtci, ki so se predstavili s svojo pevsko točko. Nastope so bogatili gibi, plesi in lutke, ki so jih otroci sami izdelali. Tudi tokrat so otroci dokazali, da zmorejo marsikaj, če imajo ob sebi požrtvovalne vzgojiteljice. Te jih spodbujajo skozi celo šolsko leto, da izbirajo, berejo, obnavljajo in rišejo vsebino izposojenih knjig. Ne smemo namreč pozabiti, da ima prvi stik s knjigo pomembno vlogo ob vstopu otroka v svet besed in črk. Čimveč knjig nudimo otroku in čimprej s tem začnemo, toliko prej bo otrok razvil svoje besedišče in logično mišljenje. Tudi letošnje šolsko leto je bilo v naših vrtcih glede projekta bralne značke izredno prijetno in uspešno.Vzgojiteljice svetujejo vsem staršem, da tudi med počitnicami berejo knjige svojim malčkom. Trenutki ob branju knjig in pravljic so za otroke zelo pomembni predvsem za širjenje obzorja komunikacije in znanja, obenem pa nepozabno lep spomin, ki jih bo spremljal skozi celo življenje. B.S. šolstvo - Prijeten nedeljski izlet Križani na Trstelju Skupna pobuda združenj staršev osnovne šole A. Sirka in vrtca J. Košute V nedeljo 25 maja je v organizaciji Združenja staršev osnovne šole Alberta Sirka in vrtca Josipa Košute iz Križa potekal izlet na Trstelj, hrib pri Temnici na Krasu. Iz vasice Lipa smo se peš odpravili na vrh hriba. V dolinici ob pla- ninski koči smo poskrbeli tudi za zabavo, saj smo igrali nogomet, tekmovali pri vlečenju vrvi, se sprehodili do razgledne točke in uživali ob lepem razgledu nad kraško okolico, Vipavsko dolino in Julijce. Vsi udeleženci, tako star- ši kot otroci, smo se res lepo imeli, saj nam je tudi vreme bilo dovolj naklonjeno. Skupaj smo preživeli prav prijetno nedeljo in poslovili se z željo, da bi se čimprej ponovno srečali. Združenje staršev Včeraj danes Vedno 19. maja je potekalo podeljevanje predšolskih bralnih značk tudi v vrtcu Andreja Čoka na Opčinah, kjer so značke prejeli otroci omenjenega vrtca ter vrtcev Elvire Kralj iz Trebč in Ubalda Vrabca iz Bazovice. Spored prireditve objavljamo v obliki prisrčnih verzov Rožice Nadlišek, ki nam jih je posredoval vrtec Čok. Dragi otroci, vzgojiteljice in prisotni vsi, na podeljevanje predšolskih bralnih značk ste številni prišli. Danes ste se malčki treh vrtcev zbrali, iz Opčin, Bazovice in iz Trebč ste pri-skakljali. Med šolskim letom ste otroci s starši knjige brali in v mnoge ilustracije s sanjavimi očmi se podali. Živio lepo branje, začenjajo se učenje, znanje in sanje. Živali, rastline, zgodovina in še marsikaj knjige so zlate pripove-dovalke, peljejo nas v sanjski raj. So dragocene prijateljice, zato jih lepo spoštujte, pred pozabo in nebrižnosti jih varujte. Za marljivost pa si otroci zaslužite »Priznanja«. S »knjižnimi kazalkami« takoj na poletna potovanja! Program je danes pester in vesel, s pripovedovanjem pravljice »Novost na kmetiji« se bo začel. Prisluhnili bomo vzgojiteljici, plavolasi Darji zali, da se bomo na koncu radostno nasmejali. Sledila bo pesmica »Stari Donald veseli«, otroci iz vrtca Andreja Čoka nam jo bodo zapeli. Nato se »Kengurujeve pesmice« bomo veselili, malčkom iz vrtca Elvire Kralj pozorno sledili. Prijateljčki iz vrtca Ubalda Vrabca pa nam bodo prikazali pravljico »Debela repa«. Z lutkami na malih ročicah, ta predstava bo res lepa! Na sliki zgoraj: otroci vrtcev s Proseka, Cola in iz Križa pozorno sledijo sporedu podeljevanja predšolskih bralnih značk na Pro-seku. Na sliki spodaj: otroci vrtcev iz Bazovice, Trebč in z Opčin so se ob podelitvi bralnih značk na Opčinah skupaj z vzgojiteljicami ponosno postavili fotografskemu objektivu. Danes, SOBOTA, 7. junija 2008 ROBERT Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 0.18. Jutri, NEDELJA, 8. junija 2008 MEDARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,4 stopinje C, zračni tlak 1010,1 mb ustaljen, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C. □ Lekarne Od torka, 3., do sobote, 7. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928).Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. iu Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00, 22.45 »Il treno per il Darjeeling«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 17.00, 19.00 »L'altra donna del re«; 21.00 »Tart ff«. CINECITY - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Chiamata senza risposta«; 16.15, 18.15, 19.15, 21.20, 22.00 »Sex and the city«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«; 19.40 »The Hit-cher«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 16.15 »Superhero - Il piu dotato fra i supereroi«; 16.30, 21.30 »Go-morra«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.20, 18.30, 21.00 »L'anno in cui i miei genitori an-darono in vacanza«. FELLINI - 16.00 »Ortone e il mondo dei Chi«; 17.20, 18.50, 20.30, 22.10 »L'an-no 1000«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.45, 22.00 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.40, 19.55, 22.15 »Sex and the city«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 18.00, 21.00, 0.00 »Sex v mestu«; 17.00, 19.30, 22.00 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.20, 19.00, 21.40, 0.15 »Iron Man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »Sex and the city«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quando tutto cambia«; Dvorana 3: 16.10 »Su-perhero: il piu' dotato fra i supereroi«; 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Chiamata senza risposta«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Bratz«; 22.15 »The Hit-cher«. SUPER - 16.30 »Il cacciatore di aquilo-ni«; 18.30, 21.00 »Sangue pazzo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Il divo«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Bratz«; ; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Quando tutto cambia«. 1 0 Sobota, 7. junija 2008 TRST KD FRAN VENTURINI Domjo 6., 7., 8., 9. junija ^...¿«.m» ob 17.00 odprtje kioskov 20.00 - 24.00 ples z ansamblom WITZ ORCHESTRA CfaiiEffflfl Delovali bodo dobro založeni kioski s speeialitetami na žaru mllllllllllllll ob 17.00 odprtje kioskov ob 18.00 KULTURNI PROGRAM 20.00-24.00 ples z ansamblom HAPPY DAY Ponedeljek, 9. junija ob 18.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples z ansamblom ETA BETA MoPZ Tabor prireja danes, 7. junija ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah CELOVEČERNI KONCERT OB ZAKLJUČKU SEZONE Pevci in dirigentka Mikela Šimac prisrčno vabijo! Godbeno društvo Prosek o*uá»>0 v sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom Jusarskim odborom Prosek Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na galsbene večere Danes, 07.06. ob 20.30 na sedežu Zahodnokraškega rajonskega sveta Nuova banda eomunale »SANTA CECILIA« Preeenieco (UD) V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu Večere so omogočili Pokrajina Trst Zadružna kraška banka Semenarna »AGR0S0SIČ« Opčine Razstava ran im devtfmkcud avtorice Tee Volk otvoritev 7. junija ob 19.00 uri v Lo Studio di Fabio Simoncini v ulici San Francesco 15 TRST 9 Šolske vesti NSŠ SV. CIRILA IN METODA na Kati-nari, v sodelovanju s SKD Lonjer-Ka-tinara in Združenjem staršev vabi učence, starše in prijatelje na šolsko učno pot Vas Lonjer in na zaključno prireditev, ki bo danes, 7. junija, v Lonjerju. Zbirališče pohoda ob 9.30 pred OŠ Frana Milčinskega na Kati-nari, od koder vas bodo učenci vodili k odkrivanju krajevnih znamenitosti. Ob 12. uri bo kulturni spored v ŠKC v Lonjerju. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev,