Ljubljana, nedelja, 31. avgusta 1958 KFtOLETARC) VSEB DKZEL. ZDBUZITB SEi LETO XXIV, Stev. 203 IZDAJA IN TISKA Časopisno založniško podjetje •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOB PODJETJA LEV MODIC glavni in odgovorni BRED NIK ivan Sin ko v eo fctst tz&aj« vsafc dan raien oetka - Cen* U dinarjev ►ftJOD8KA PRAVICA* USTANOVLJENA «. OKTOBRA 1034 - Min NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA BOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK m OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD U JUNIJA ISSS SKAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« SLOVO PREDSEDNIKA DANSKE VLADE HANSENA Skupen cilj: ohraniti mir ter ustvariti razumevanje in sodelovanje med narodi le izjavil predsednik Hansen pred odhodom iz naše države — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo uradno obiskal Dansko Pulj, 30. avgusta. (Tanjug.) Predsednik vlade in zunanji minister Danske Hans Christian Hansen je danes po petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji s posebnim letalom iz Pulja odpotoval v Kjobenhavn. Na letališče v Pulju so ga spremili podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in drugi jugoslovanski voditelji. Predsednika danske vlade in njegovo soprogo so med obiskom v Jugoslaviji spremljali direktor ladjedelnice »Bur-maister and Vain« Nils Munk, šef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Sigvald Christensen, šef kabineta predsednika vlade Krog Maejer in njegova hčerka gospodična A. N. Hansen. S predsednikom Hansenom se jc v Jugoslaviji mudila tudi skupina danskih novinarjev. Predsednik Hansen s člani spremstva je zapustil Brione z Jahto »Podgorka« davi nekaj mi- po deveti. Od Fazane so se Danska in Jugoslavija' jajo osebni stiki politikov boljše pogoje za globlje razumevanje med deželami. Naši dve deželi — sta | mo utrdil vezi med našima deželama, marveč je ustvaril tudi boljše možnosti za dansko-jugo-slovansko sodelovanje v mednarodnih organizacijah, zlasti v Združenih narodih. Danska in Jugoslavija ne gledata enako na vsa zunanjepolitična vprašanja ,toda prepričan sem, da je naš cilj skupen: ohraniti mir ter ustvariti razumevanje in sodelovanje med narodi. Ob odhodu bi rad izrekel prisrčno zahvalo za veliko ljubezni-| vost in gostoljubnost, ki smo ju i bili moje spremstvo in jaz de-I ležni v teh dneh. Povsod smo na- , OD 1. DO 13. SEPTEMBRA MEDNARODNA KONFERENC*. ZA MIRNODOBNO UPORABO ATOMSKE ENERGIJE Jugoslovanska delegacija odpotovala v Ženevo Prva atomska centrala v Itrfld? K danskim gostom je potem stopila skupina mladink in jim izročila šopke cvetja. Potem se je predsednik Hansen poslovil od danskega veleposlanika v Beogradu Karla Eskelunda in njegove soproge. Ni koncu sta se predsednik Hansen in njegova soproga prisrčno poslovila od podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja in njegove soproge ter izrazila željo, da bi se videli v Kjobenhavnu. Predsednik Hansen je povabil podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja, naj obišče Dansko. Podpredsednik Kardelj je sprejel vabilo in pričakovati je, da od-| potuje na uradni obisk na Dansko prihodnje leto. j Predsednik Hansen je s posebnim letalom zapustil puljsko letališče ob 10. uri. Koča Popovič na poti v domovino Pariz, 30. avg. (Tanjug.) Vodja . jugoslovanske delegacije na nedav-1 nem izrednem zasedanju Gene- | ral ne skupščine OZN, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prispel danes z ladjo iz New Torka v francosko luko Le Havre. Po krajšem bivanju v Franciji se je z vlakom odpeljal v Jugoslavijo. Beograd, 30. avg. (Tanjug) Danes je odpotovala iz Jugoslavije v Ženevo delegacija jugoslovanskih atomskih znanstvenikov, ki se bo udeležila mednarodne konference za miroljubno uporabo atomske energije v Ženevi od 1. do 13. septembra letos. Delegacija vodi akademik prof. Pavle Savič, v njej pa so še Slobodan Nakiče-novič, dr. Anton Peterlin, inž. Salom Šuice in dr. Dragan Popovič. Konferenci bo prisostvovalo tudi več naših znanstvenih in strokovnih svetovalcev. Druga mednarodna konferenca za mirnodobno uporabo atomske energije je bila sklicana v Ženevi na podlagi resolucije Generalne skupščine OZN. Razen uvodnih referatov bodo na plenarni seji podani tudi povzetki nacionalnih atomskih energetskih programov. Konferenca bo trajala 14 dni. Na njej bodo obravnavali vrsto referatov o sodobnih pridobitvah na področju atomske fizike, o preblematiki termonukle-arne fuzije, tehnologiji jedrskih surovin kot tudi o uspehih pri uporabi atomske energije. Na ločenih sejah posameznih sekcij bodo proučili celo vrsto znanstvenih in tehničnih problemov. Jugoslovanski znanstveniki bodo poročali o uspehih svojega dela na področju razvoja in uporabe jedrske energije v naši državi v 28 znanstvenih referatih, v katerih so zajeti veliki uspehi na področju reaktorjev, uporabe kemije v jedrski energiji, uporabe izotopov v fiziologiji in biokemiji, biološkega učinka sevanja, kakor tudi uspehi s področja upo- rabe jedrske energije v kmetijstvu in s področja jedrskih surovin. Prva mednarodna konferenca za mirnodobno uporabo jedrske energije je bila v Ženevi avgusta leta 1955 in se je je udeležilo 3000 znanstvenikov iz vsega sveta. Na njej so obravnavali vprašanja, ki so važna za vse dežele, v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva. Toda zaradi vpliva velesil in njih boja za prestiž marsikaj na tej konferenci ni bilo povedanega in objavljenega. Medtem ko je bilo na prvi konferenci podanih 1132 referatov, pa so za letošnjo konferenco prejeli doslej 2200 referatov iz 60 dežel. Letošnje konference se bo udeležilo 6000 delegatov. V razpravah znanstvenikov iz vsega sveta bodo na tej konferenci postali jasnejši številni problemi, hkrati pa bodo poiskali načine, kako bi jih uredili. Pomen konference je tudi v tem, da bodo posamezni znanstveniki navezali med seboj osebne stike, kar bo vsekakor prispevalo k hitrejši izmenjavi informacij v rezultatih dela na področju jedrske energije. | Akra, 30. avg. (AP) Ganski znanstvenik Njarka je pred odho-| dom v 'Ženevo, kjer se bo udeležil konference OZN o miroljub-1 ni uporabi atomske energije, izjavil, da v Gani proučujejo možnost za ograditev atomske centrale. To bi bila prva atomska centrala v Afriki. Njarka je tudi izjavil, da se Gana zanima za cenene, enostavne ln sorazmerno majhne atomske centrale. POZIV PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE ZAHODNIM VELESILAM Hruščev za začetek razgovorov Združene države in Velika Britanija pozdravljata sovjetsko privolitev Zaključni dansko-jugoslovanski razgovori na Brionih visoki danski gostje odpeljali z avtomibili na puljsko letališče. Po prihodu na letališče, kjer so danskim gostom priredili svečano slovo, je godba Jugoslovanske vojne mornarice zaigrali državni himni Danske in Jugosla-vije. Predsednik Hansen in podpredsednik Edvard Kardelj sta pregledala častno četo. Potem so se predsednik Hansen, njegova soproga in hči poslovili od predstavnikov Pulja, predsednika OLO Vanje Vranji-ča, ljudskega poslanca Vjeko-slava Ivančiča, 'direktorja ladjedelnice »Uljanikc Josipa Kopiniča, komandanta puljske garnizije kapitana bojnega broda Mladena Marušiča in drugih. Potlej so se danski gostje prisrčno poslovili od državnih funkcionarjev, ki so bili navzoči pri slovesu, od predsednika Izvršnega sveta Hrvatske Jakova Blaževiča, člana ZIS Mome Markoviča, državnega podsekretarja za zunanje zadev Srdje Priča, generalnega sekretarja predsednika republike Jožeta Vilfana, državnega \ podsekretarja v ZIS Antuna Vratuše, jugoslovanskega veleposlanika v Kjobenhavnu Ljuba Iliča, šefa protokola predsednika republike Slavena Smod-lnke, vršilca dolžnosti šefa protokola DSZZ Miodraga Markoviča, načelnika oddelka v DSZZ Slavo-Ijuba Petroviča in polkovnika Milana Kneževiča. Pred odhodom je dal predsednik Hansen za tisk naslednjo izjavo: »Moj obisk v Jugoslaviji je utrdil moje prepričanje, da ustvar- zemljepisno zelo oddaljeni, pa naša družbena sistema sta različna. Vzlic temu pa sem med svojim obiskom našel podlago za nadaljnje plodno sodelovanje med našima deželama tako v gospodarskih stikih, kakor tudi na drugih toriščih. I Razgovori, ki sem jih imel z jugoslovanskimi državniki, so bili zelo koristni in prepričan sem. da je moj obisk v Jugoslaviji ne sa- leteli na zanimanje za Dansko in danske razmere, kar nas je zelo veselilo in še bolj utrdilo našo voljo, da okrepimo in razširimo vezi med našima deželama. Jugoslavijo zapuščamo z živim vtisom o izrednih naravnih lepotah in bogati kulturi vaše dežele. Na koncu izražam svoje najboljše želje za blaginjo FLRJ ter za mirno in srečno prihodnost jugoslovanskih narodov.« Moskva, 30. avg. (TASS). — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je izjavil, da je 30. oktober sprejemljiv datum za začetek razgovorov o prenehanju atom-j skih poskusov med deželami, ki j imajo atomsko orožje. Hruščev je I izjavil to mnenje v izjavi, ki jo je dal za moskovsko »Pravdo«. Rekel je, da je Ženeva najboljše mesto za takšne razgovore, katerih cilj bi bil »skleniti sporazum j o prenehanju poskusov z vsemi | vrstami atomskega in vodikovega : orožja, ki naj bi ga sklenile vse I dežele«. Pri tem je Hruščev izja- V XV. KOLU MEDCONSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V PORTOROŽU Talj dohitel Petrosjana NAPOVftD za nedeljo, dne 31, avgusta Pretežno sončno, popoldne povečana oblačnost, zjutraj v nižinah megla. Nočne temperature med 8 In 13 stopinj, na Primorju okrog 20, najvišje dnevne med 54 ln 27 stopinj C. Nekoliko hladnelši rrak je v višinah zajel Balkanski polotok. Nad aloske kraje še vedno doteka topil zrak in vzdržuje lepo vreme, medtem ko se frontalne motnje zadržujejo nad zahodno Evropo. Porlorož, 30. avg. (Od našega posebnega dopisnika.) — Bolj ko se kola j. odmikajo proti fi-| ndlu, bolj vzne-& tnirljivo postaja fS razPoloženje v tur-j ilirski dvorani. Čedalje bolj živo pa je tudi pred Ljudskim domom, kjer se ljudje v gručah zbirajo pred veliko turnirsko tablo, ki je že dodobra izpolnjena z zmagami, porazi in remiji. Tu si fantazija in kombinatorika ljudi daje duška do kraja. V dvorani pa medtem divjajo na šahovnicah boji belih in črnih vojska. Velemojstri iz vodeče skupine igrajo zdaj še odločneje, pazeč skrbno drug na drugega, da bi med njimi ne nastala prehuda vrzel. Boj za prvih šest mest postaja zdaj naravnost strastno mikaven. V ospredju neustavljivo drvita Petrosjan in ral j, za njima, tik za petami mladi Olafsson in vrsta velemojstrov. Petrosjan že velja za splošnega favorita. Nihče ga ne more ! ustaviti, nihče podreti. V zgodo-! vini velikih šahovskih bo jev ni j bilo mnogo primerov, ko bi ve-lliki igralec ne izgubil niti par- tije. Petrosjana lahko štejemo v tem oziru za fenomenalnega mojstra. Na medconskih turnirjih v Stockholmu 1952 in v Goteborgu 1953 in 1955 ni izgubil nobene partije. Vse kaže, da ga za celo točko tudi v Portorožu ne bo nihče povozil. Mnogi celo vidijo v Petrosjanu bodočega svetovnega pavaka. »Kdo ve? Mogoče!« je danes vzkliknil velemojster Aver-bah, ko je odnesel Petrosjanu z bojišča pol točke. Turnirju so danes prisostvovali- nekateri odlični zastopniki šahovskega življenja v Evropi, in sicer tajnik FIDE g. Bjorg, predsednik šahovske zveze Francije g. Bermann, predstavnik šahovske zveze Belgije Diermann, predsednik šahovske zveze Italije grof Dal Werme, in podpredsednik avstrijske šahovske zveze g. dr. Doravil. Današnje kolo poteka v znamenju petih sicilijank, ki jih igrajo: Cardosso : Gligorič. Mata-novič : Fiister, Szabo : Benko, De Greiff : Fisher in Talj:Larsen. Dr. Filip in Neikirh igrata Retti-jev sistem. Pachman in Rosseto kraljevo indijko, Petrosjan in Averbah Niemcevičevo indiiko in Olafsson : Sansruinetti Grinfel-dovo obrambo. Sherwin in Bron-stein pa sta si privoščila kurioz-no in neznano otvoritev, kakršna se doslej še ni pojavila na turnirjih. Ob tej otvoritvi sodi naš velemojster Ivkov, da bo takšna otvoritev raziskana morda šele čez 20 ali celo 30 let! Petrosjan in Averbah sta se znašla v varianti, ki jo tako rad igra naš Gligorič. Petrosjan je v tej partiji, kot vse kaže, našel izboljšavo, ki pa ni presenetila Averbaha. Po konkretnem razpletu srednje igre sta se velemojstra v 24. potezi sporazumela za. remi. Huje je bilo v boju lalj : Larsen. Danski velemojster je riskantno izzval dobro in bojevito razpoloženje za Talja, toda^ potlej je nadaljeval tako netočno in brezskrbno, da je v 23. potezi mimogrede, zapravil figuro in se vdal. S to zmago je Talj dohitel Petrosjana. Oba zdaj sto«-jita na vrhu tabele z 10,5 točke. Na ostalih osmih šahovnicah so boji še v teku in v pozicijah ter ni mogoče predvidevati konč-, nega izida. Oba naša velemojstra imata v pozicijah prednost, ki jo skušata realizirati. V jutrišnjem XVI. kolu isrraio: Neikirh : Cardosso. Fiister : Dr. Filip. Rosseto : Matanovič, Benko : jPachman, Fisher : Szabo. Bron-stein : De Greiff, Averbah : Sher-win, Larsen : Petrosjan, Sangui-netti : Talj. Panno : Olafsson. — Prost je Gligorič. F. GER2ELJ 1 vil, da se sovjetska vlada strinja z vsemi priporočili, izraženimi v poročilu s konference atomskih strokovnjakov v Ženevi, o kateri je rekel, da je -dokončno pokopala legendo, da ni moč organizirati kontrole in nadzorstva nad izpolnjevanjem sporazuma o prepovedi atomskih eksplozij«. Predsednik sovjetske vlade je nadalje rekel, da sporočilo predsednika ZDA Eisenhowerja in izjava britanske vlade z dne 22. avgusta, da namerava 31. oktobra opustiti atomske poskuse, »-ne pričata, da nameravata ti dve deželi ubrati pot Sovjetske zveze in takoj opustiti poskuse«. Njuni predlogi, je rekel Hruščev, vsebujejo nekatere pridržke. Hruščev je rekel, da je opustitev poskusov za eno leto brez pomena, ker je to obdobje potrebno, da pripravijo nove serije poskusov. .»V položaju,« je nadaljeval Hruščev, »ko je očitno, da je popolna kontrola nad sporazumom o prenehanju atomskih poskusov možna, je slišati v Londonu in Washingtonu glasove, da je treba vprašanje prenehanja poskusov povezati z drugimi oblikami razorožitve.« Na koncu je Hruščev rekel, da bi moralo trinajsto zasedanje Generalne skupščine ZN izraziti svoje mnenje o vprašanju prenehanja atomskih poskusov vseh dežel, ki imajo atomsko orožje. Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je danes na sestanku z novinarji izrazil zadovoljstvo predsednika Eisenhowerja, ker je sovjetska vlada »sklenila pridružiti Sergej Kraigher v Kairu Kairo, 30. avg. (Tanjug). Član Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher je danes obiskal ministra za gospodarstvo in finapce egiptovskega dela Združene arabske republike dr. Moneima el Kajsunija. Spremljal ga je jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja. Minister Kajsuni je priredil jugoslovanskemu gostu svečano kosilo. Član ZIS Sergej Kraigher bo jutri odpotoval v Damask, kjer bo prisostvoval otvoritvi sejma, na katerem razstavlja v posebnem paviljonu tudi Jugoslavija. se razgovorom ZDA in Velike Britanije o prepovedi poskusnih jedrskih eksplozij«. Eisenhower se strinja s sovjetskim predlogom, naj bi bili razgovori v Ženevi. »Predsednik upa, da bo moč na podlagi pogajanj, ki se bodo začela 31. oktobra, doseči praktičen sporazum med tremi deželami,« je zaključil Hagerty.' London, 30. avg. (Reuter). — V Londonu so včeraj pozdravili izjavo predsednika sovjetske vlade Hruščeva, da ZSSR privoli v razgovore z ZDA in Veliko Britanijo o prepovedi jedrskih poskusov. Uradni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil: »Mi pozdravljamo sovjetsko privolitev, naj se razgovori začno 31. oktobra.« še deset eksplozij Washington, 30. avg. (Reuter.) Ameriška komisija za atomsko energijo je sinoči objavila, da bodo ZDA opravile še deset poskusov z atomskimi bombami majhne jakosti, preden bodo opustile jedrske poskuse po 31. oktobru tega leta. Te atomske eks plozije bodo v Nevadi v septembru in oktobru. Poročilo pravi, da bo letošnja serija poskusnih jedrskih eksplozij s tem zaključena. Prvi letošnji noskusi sm bili maja meseca na fLniTctoeku in otoku Johnstonu. Islandske vctfe nr^ Kobenhavn, 30. avg. (Reuter'. Po sestanku danske vlade je bilo danes objavljeno poročilo, ki pravi, da bo danska vlada v kratkem zahtevala sestanek Sveta ministrov Atlantske zveze, na katerem bi nadaljevali razpravo o sklepu Islandije, da bo razširila svoje teritorialne vode od 4 na 12 milj. Predstavnik vlade v Ko-benhavnu je izjavil, da bo o tem sklepu danske vlade obveščen predsednik Sveta ministrov Atlantske zveze. Pripomnil je, da danska vlada sodi, da bi se morali razgovori o problemu teritorialnih voda začeti čimnrej. OSNOVNA MISEL II. NACIONALNEGA KONGRESA ZA ZAŠČITO OTROK: Cim enotnejša vzgoja Uvajanje šolske reforme in snovanje stanovanjskih skupnosti bo velikega pomena pri vzgoji otrok izpopolniti metode vzgojnega dela v teh okvirih in zlasti, kako doseči enoten vpliv doma, šole in organizacij na otroka pri oblikovanju njegove osebnosti. Vse te stvari bodo na osnovi referatov in razprave obravnavali na kongresu. Iz Slovenije je iz okrajev prijavljenih sedaj 35 delegatov za kongres, svoje predstavnike pa bodo poslale tudi številne repu- 0 V Beogradu se bodo konec 0 oktobra zbrali družbeni in jav- • ni delavci ter predstavniki • organizacij in organov druž- • benega upravljanja iz vse • države na II. nacionalni kon-0 gres za zaščito otrok. Glede 0 na program kongresa lahko 0 pričakujemo, da bo to važen 0 mejnik v sistematičnem delu 0 naše skupnosti pri urejanju 0 neštetih problemov okrog za-0 ščite otrok. Pred leta je prvi tak kongres dal osnove za zdravstveno varstvo otrok, smernice, kako naj v okviru komun po vsej državi uredimo službo, ki naj pomaga čuvati njihovo zdravje. Letošnji kongres bo usmeril vso pozornost na probleme vzgoje, šolanja in oblikovanja našega mladega rodu. TUDI PRI VZGOJI OTROK POUDAREK NA NALOGE, KI JIH PREVZAMEJO KOMUNE IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI Številne razprave, kako naj , .M rezu]tatov tridnevne?a družba vpliva na pravdno in si- ^ boja y orientacijskem kro-stematično vzgojno delo z m a- *. Jj. ... . p^tavljanju dino, kako naj družbeni čimtelji, g0{oroy organizacije, ustanove in šole pomagajo staršem pri vzgoji otrok, Predsednik republiške tekmo-so že. doslej nakazovale izreden valne komisije prof. Marijan Do-pomen stanovanjskih skupnosti, bovšek je razglasil rezultate bor-Nešteto pa je še problemov, kako benega tekmovanja najboljših slovenskih taborniških enot, iz- bliške institucije, organizacije in društva, tako da bo verjetno šlo na kongres okrog sto delegatov. Ti bodo prenesli zamisli o vzgojnih metodah, prilagoditvi šolske reforme in vlogi stanovanjske skupnosti na osnovne organizacije, ki bodo, obogatene z izkušnjami, ki so jih na teh področjih pridobili v drugih naših republikah laže nadaljevale začeto delo. . M. N. Hrastnik, Novo mesto in Postojna Zmagovalci taborniškega mnogoboja za 1958 Novo mesto, 30. avg. Danes V imenu ZTS je predsednik zjutraj so na veliki jambor sre- Dolenjskega taborniškega sveta di tabora na Strugi po'd Otočcem Tone Gošnik razdelil trem prvo-zadnjikrat potegnili državno tro- plasiranim enotam praktične na-bojnico in modro zastavo Zdru- grade: nov šotor četvorček, spal-ženj atabornikov Slovenije. Ne- no vrečo in gumijasto blazino, kaj nad 230 tabornikov in tabor- htrastniški taborniki pa so razen nic iz 10 rodov in družin se je ,e?a Pjejli tudi prehodni po-zbralo na zadnji zbor in k raz- kal ZTS. T. G. Velik uspeh jugoslovanskih jedrskih fizikov Od 7. do 12. julija je bil v Parizu mednarodni kongres jedrske fizike, ki je obravnaval različna vprašanja v zvezi s strukturo jedra. Med 300 udeleženci so bili vsi vodilni jedrski fiziki iz vsega sveta. Kongres je razpravljal o jedrskih modelih, fotonuklearnih reakcijah, o somernosti jedra in o jedrskih silah. V sekciji za fotonukleame reakcije je glavni referent prof. Levinger iz ZDA ocenil delo skupine na Inštitutu -»J. Stefan« in skupine na National Bureau of Standards v Washingtonu kot vodilno na svetu. Poseben interes so izzvali rezultati merjenja absorpcije žarkov gama v jedru, kar se je doslej posrečilo samo* skupini na Inštitutu »Jožef Stefan«. Merjenja so zahtevala ekstremno stabilnost betatrona in vseh električnih merskih aparatur, pa tudi izbiro posebne merske metode, ki zmanjša vpliv ozadja In elektronske absorpcije. Prav v tem pogledu je skupina iz Inštituta, ki ,io tvorijo tovariši: Jamnik. Mihajlovič in Zupančič, prekosila in prehitela Švede (Lund). Nemce (Karlsruhe) in Francoze (Saclay pri Parizu) ter s tem ponovno afirmirala visoki nivo jugoslovanske jedrske znanosti. A. Peterlin P oh Danes bo odšlo z avtomobilske ceste 92 srednješolskih in študentovskih brigad, nje pa bo nadomestilo 50 novih mladinskih brigad, v katerih bo delalo 10.000 fantov in deklet mobilski cesti mesec dni. Ob tej brigado »Nada Naumovič«, tu* priložnosti so priredili sinoči v zlansko brigado »Husinjski ru-vseh mladinskih naseljih vzdolž dar«, beograjsko brigado »So* trase svečanosti, na katerih so nja Marinkovič«, 5. valjevsko najprej govorili člani Glavnega brigado »Miša Dudič«, beograj* štaba mladinskih delovnih bri- sko brigado »Zikica Jovanovič-gad, pozneje je sledil ob tabor- Španac«, 7. beograjsko brigado nem ognju priložnostni program. »Ivica Davčič«, 4. kraljevsko Brigade, ki zdaj zapuščajo grad- brigado »Olga Jovčič-Rita«, be°" bišče avtomobilske ceste, so do- grajsko brigado »Milenko Ku* segle v enomesečnem delu zelo šlč«, 12. beograjsko brigado »Mj* lepe uspehe. Priznanje za to jim Iadin Popovič«, 19. beograjsko je izrekel Glavni štab mladin- brigado »Vladimir Perič-Val* skih delovnih brigad, ki je na ter«, 6. beograjsko brigado »Sa* zadnjem sestanku tretjič raz- va Kovačevič«, 4. titovužiško bil' glasil za udarne 81 delovnih gado »Radoje Marič« in 3. sreffl-brigad, drugič pa 9. sko-mitroviško brigado »Heroj Za izredno vnemo in doseže- Pinki«. ne uspehe je Glavni štab izje- Vzdolž trase avtomobilske Otočec na Krki, 30. avg. (Ta- moma četrtič razglasil za udar- ceste se pripravljajo na sprejeffl njug) Danes in jutri bo gradbi- ne 15. beograjsko brigado »Mika 30 novih mladinskih delovnih šče avtomobilske ceste »Bratstva Mitrovič«, 20. beograjsko brigado brigad, ki bodo delale prihodnja in enotnosti« od Ljubljane do »Dimitrije Tncovič«, 2. mostar- dva meseca. V septembru bo na Zagreba zapustilo 92 srednješol- sko brigado »Ljubo Brešan«, 7. gradbišču ceste 88 mladinskih skih in študentovskih brigad iz črnogorsko brigado »Muharem delovnih brigad, v katerih bo vseh krajev naše dežele. Briga- Asovič«, 10. beograjsko brigado delalo nad 10.000 fantov in de* de so uspešno delale na avto- »Bračo Bjelič«, 3. kragujevško klet. Trgovina bo pomagala organizirati odkup vina V Sloveniji bo letošnji pridelek vina verjetno za 25 °!o večji od lanskega Nad 3000 ton parnih kotlov iz tovarne »Termoelektro« Beograd, 27. avg. (Tanjug). j? Podjetje za izgradnjo energetskih objektov »Termoelektro« bo doba* med katerih je partizanski Rod Ljubljana, 30. avg. V Trgovin-1 gih kmetijskih pridelkov, kar je Lani so odkupne cene spričo po. temnega hrasta iz Hrastnika do- ski zbornici za Slovenijo so se razumljivo, ker si zadruge šele večanih možnosti za izvoz ob iz- let® segel prvo mesto s 379.20 točke, danes zbrali predstavniki vinske I polagoma pridobivajo potrebne redno slabi letini v Franciji moč- pip^trarnam in trun^inckem11 Drugo mesto so si priborili lan- trgovine in zadružnega sektorja, in c n n i m b /t Atrnl r etvo •«» J nn _ ■ ški zmagovalci, člani partizan- da razpravljajo o načinu odkupa skega Rodu gorjanskih taborni- vina letošnjega pridelka in o or-kov iz Novega mesta s 364.78, na ganizaciji tega odkupa. Kakor za tretjem mestu ie Rod kraških vi- ostale kmetijske pridelke, velja harnikov iz Postojne z 235,54 tudi za vino načelo, da ga odku-točke. Naslednja mesta so si raz- pujejo le zadruge neposredno od delili taborniki iz Ljubljane, z privatnih pridelovalcev. Odkup Jesenic, iz Kranja, Izole, Celja, vina po zadrugah pa se doslej še Zagorja in Črnomlja. ni tako razvil kakor odkup dru- Mednarodni seminar kvekerjev Udeleženci seminarja so si ogledali fndi vrsto podjetij in obiskali različne ustanove Kranj, 30. avgusta. Včeraj se razprava. Kvekerski seminarji so je zaključil v Kranju tradicional- namreč- odprta knjiga, kjer se ni mednarodni študentski semi- krešejo najrazličnejša mnenja, nar kvekerjev. Udeležilo se ga je Študentje so primerjali med se« 30 študentov iz Evrope, Azije, boj razna gledišča in razpravljali Afrike in Amerike. Največ jih je z raznih izhodišč, bilo iz Evrope, zastopane pa so Tako je indijski delegat govo-bile tudi Indija, Indonezija, Pa- ' ril v duhu gandhijevske filozo-kistan, Sirija, Izrael, Nigerija, fije, predstavniki nevtralnih držav USA, Britanska Gvajana, Mehika, so poudarjali nujnost koeksisten torej pol sveta. Seminar so vodili profesorji iz Združenih držav, Sovjetske zveze, Indije in Nizozemske. Tema, o kateri so razpravljali študentje s svojimi profesorji-konkultanti? Ideološka nasprotja ce, vsi pa so bili soglasni v tem, da je rešitev miru in sveta le v sodelovanju in medsebojnem zaupanju. Vse to pa seveda predpostavlja strpnost in mednarodno razumevanje. izkušnje m še nimajo dovolj stro- no narasle. Mnoga podjetja so omrežju nad 3000 ton parnih kot* kovnih kadrov ter razen redkih , vino preplačevala in zdaj teže iov ter druge opreme in blaga z® 'TTi c * v11! Poso . potreb- prodajo drago kupljeno zalogo, j široko potrošnjo. Letošnja prodnih kleti. Zato pa je treba za- , Letos bodo odkupne cene za novi ■ vodnja parnih kotlov v tem P°°' drugam pomagati, da se cim hi- pridelek vsekakor nižje. Verjetno jetju je narasla za 6000 ton, drU* treje in v celoti usposobijo za ta bo med trgovinskimi zbornicami gih izdelkov za široko potrošnjo odkup. Prav o načinu te pomoči ja zadružnimi organizacijami v pa za 200 ton. Fodjetje izdeluj so največ razpravljali na danas- Lrajkem sklenjen dogovor o od- j tudi razne ventilatorje in je *e luje tudi bojlerje. Perspektivni plan podjetja »Termoelektro« predvideva, da se bo proizvodnja do leta 1961 podvo* "i6™. P°s,v ® a “ J,"' jzkuSDje s,° kupnih cenah v zveznem merilu. 1 sklenilo pogodbe, po katerih bo do* 1-nncLdL ™ Izkupiček slovenskih vinogradni- bavilo domačemu trgu za kakih vI|Pker so trgovska pod et% Hala kov. “ n0T.i P"delek Pa ^ milij°n°V VemilatorjeV' ^ zadrugam na razpolago potrebno Pnc,akovan,xmfJ1 °dkupm ceni transportno embalažo. Sporazu- ne._.? manjši, ker bo po najno- meli so se. da je tako treba po- ™Uslh cenitvah letošnja vinska DO prolzvoanja ao leTa laoi pouv- magati zadrugam tudi pri odku- J*«« »•{ rtnAH rini *•»« nn La i a •anoelAMilt ndnl L1J»u 109 llAA .. Uit.., 9000 ____J: i. 1: 1 _ .... “ Premalo umetnih gnojil? ;e,Ka^°ejrftno modn^ »«al vrniti domov. vijo, na kateri bo sodelovalo 11 tekstilnih podjetij Iz vse Slovenije. Glavni namen modne revije Je pokazati po- Tekmovonje traktoristov Beograd, 30. avgusta (Tanjug). V Sapcu bo 2. in 3. septembra ---------------- ro-oo tolrninvariio traktoristov tro*nlku, kaj izdeluje naSa tekstilna in- prvo tekmovanje traktorisiov dustriJa hkratl pa gevcda prlkazati Srbije, ki ga organizira Glavni tlldl modno linijo za Jesen in zimo. odbor Ljudske tehnike. Tekmo- Na reviji bodo zastopane vse mod- smlce boHo neenievali v spretnem ne linije, ki so Jih modni kreatorji vaice DOOO ocenjevan v spretnem ,zbrali M letoinji Jesenski ln zimski čas. oranju, vožnji in Spoznavanju Ekstravagantnih modelov - razen ne- agrotehnike. Prvi in drugi naj- katerih večernih toalet - na reviji ne boiist (»Vmnvalee se hosta lahko h». vendar bo modna revija dokazala, boljši tekmovalec se posta lanico d#. naSa ,ekstllna lndu,trija drži ko- udeležila zveznega tekmovanja rak g tekstilnimi izdelovalci tnjih dr- traktoristov v Sloveniji. žav. Dosmrtna ječa za uboj in rop Sodišče na Reki je izreklo strogo obsodbo nad • Slobodanom Vojnovičem, ki je 28. julija v Opatiji ustrelil švedsko državljanko Birgit Rydin nek a sn aveusta (Tanluel. Pred ve- sodba v obravnavi proti Slobodanu likim senatom Okrožnega sodiSča na Vojnoviču, ki Je 28. julija v Opatiji Rek? Je btla^anes dopoldne izrečena ustrelil ived.ko državljanko Bfrglto je Diia u«u Rvdtn. Šveda Gunara Iluga pa izropal. ‘ Njegovo dejanje Je sodiSče kvalifici- n . _ ralo kot hudo razboJniStvo in ga ob- bmrtna nesreča sodilo na dosmrtno težko Ječo. na hidrocentrali Ožbolt I Ožbolt. 30. avgusta. Danes.zjutraj ob tri četrt na »sem »e je pripetite na nov, širše osnove za medsebojno nevihto, ki ne bo skalila ozračja sodelovanje. Prisrčen stisk roke drugod, le za epizodo, operacijo, Predsednika Tita z danskim pre- ki bo minila brez bolečin, pa tudi •nierom je bil zato več kot for- brez žrtev? Upajmo, da bo na jaalnpst, ki jo predpisujejo pro- obeh strarieh zrhagala pamet. ‘Okolama pravila, to je bila po- M. O. ‘rditev prepričanja, da lahko tudi ®anjše države veliko prispevajo * utrditvi in razširitvi miru na svetu. , Sicer pa dinamika razvoja, ki zajela svet po drugi svetovni v°jni, tudi ta teden ni prav nič Popustila. Vendar značilnost zadnjih dni niso bili novi zapleti, no-v> konflikti — razen na Daljnem t'zhodu — marveč iskanje novih Konstruktivne] ših osnov za rešitev lz situacij, v katerih je obtičal Paš razvoj. Tako je generalni sekretar Združenih narodov Ham-Ptarskjold te dni začel svojo naj-Povejšo misijo z obiskom Beiruta *P Amana, De Gaulle pa je končal svoje inšpekcijsko potovanje P° francoskih kolonijah. Ham-Oiarskjold je odšel na Srednji vzhod, da bi izvedel nalogo, prav-zaprav mandat, ki mu ga je zaupala Generalna skupščina. De Gaulle pa je bil v Afriki, da bi rešil Francijo, ustavo in obdržal francoske kolonije. Hammarskjoldova misija je delikatna, De Gaullova pa je bila tvegana. Sporazum arabskih držav o skupni resoluciji je ustvaril vtis, kot da so Arabci že poravnali vse spore med seboj in da smo tudi sicer na Srednjem Vzhodu že iz slepe ulice. Vendar Pa ni vse tako rožnato, kot je kazalo prve dni po usvojitvi arabske resolucije. Vse kaže namreč, da jordanski kralj še ne misli na Umik britanskih čet in da raz misija celo o tem, kako bi anga-j žiral tudi čete Združenih narodov za zaščito svoje kraljevine. Ameriške čete,' ki so se tik pred zaključkom izrednega zasedanja Generalne skupščine že začele umi' kati iz Libanona, pa so še vedno Vkopane v bližini Beiruta. Ali bo Hammarskjoldova misija upravičila' pričakovanja sveta, zlasti Arabcev? Ali bo Srednji Vzhod sedaj, ko smo zakopali bojno sekiro, prenehal biti žarišče intrig, osišče mednarodnih sporov |n postal sčasoma področje, na katerem bodo odločali le Arabci sami? To je le nekaj bežnih vprašanj. De Gaulle se je že v petek Vrnil iz svojega 20.000 kilometrov dolgega potovanja po afriških deželah, borba za novo ustavo pa se je šele začela. Ne pa za nove odnose med, Franci jo in Afriko. E>e Gaulle je že leta 1944, ko je bil Pariz še v nemških rokah in ko se tehtnica v francoskih kolo-Pijah še ni nagnila odločilno na stran bojujoče se Francije, razložil in tudi predložil idejo fran-cosko-afriške federacije, v kateri bi sedanje afriške kolonije uživale široko notranjo avtonomijo. Toda poznejši De Gaullovi nasledniki niso šli po njegovih stopinjah, nasprotno, Francija se je zapletla v dolgotrajno vojno v Indokini in v Alžiriji. Na tehtnici ni zato samo vprašanje: združitve ali razdružitve (secesija), marveč usoda Francije sploh. Septembrski referendum Pa lahko postane tudi triumf ali Pa tragedija za človeka, ki ga je Predložil in ki je pred vsemi drugimi državniki najprej spoznal, da je rešitev Galije v sporazumu 'z afriškimi narodi. De Gaulle je obljubljal povsod več kot so imeli, vendar pa bo Alžirija dobila manj, kot so vsi Pričakovali. De Gaulle ni sicer v zadnjem času nikoli uporabljal besede integracija — te besede se je celo skrbno izogibal — vendar Pa je ostal pri tem, da je Alžirija del metropolitanskega ozemlja. Medtem ko se sedaj v Alžiriji pripravljajo na to, kako bi izvedli in po možnosti tudi zagarantirali izid ljudskega glasovanja, pa leži v Združenih narodih še predlog, da se o alžirskem vprašanju ponovno razpravlja pred Generalno skupščino. Ali ni vse to značilno za današnji čas? Ze teden dni obstreljuje kitajsko topništvo položaje na Kve-moju in Matsuju. To ni obstreljevanje zaradi obstreljevanja, marveč metodično obdelovanje nasprotnikovih položajev. Se prezgodaj bi bilo reči, da imamo pred seboj že desant na ta dva otoka. Vendar pa eno že lahko zapišemo in sicer to, da vesti, ki prihajajo z Daljnega vzhoda, ne smemo niti pretiravati niti dramatizirati. Res DE GAULLE SE JE VRNIL V PARIZ Alžirija slejkoprej odprta rana francoske politike Osnutek nove francoske ustave bo objavljen v četrtek Pariz, 30. avg. (AP) Predsednik francoske vlade De Gaulle, nega osnutka ustave. Če bi se to ki je bil deset dni na potovanju po francoskih posestvih v zgodilo v Franciji, je De Gaulle Afriki — prepotoval je okrog 15.000 milj, se je sinoči vrnil pripravljen takoj umakniti se iz v Pariz. Ob povratku je imel na letališču Orly sestanek s političnega življenja. Negativno skupino svojih ministrov, med katerimi so bili Guy MoIIet stališče nasproti novi ustavi v po Policijski ukrepi v Toulonu Toulon, 30. avg. (AFP.) Francoska policija v departmaju Vare v južni Franciji je sinoči uprizorila preiskave v mestnih četrtih, v katerih so naseljeni Se-vernoafričani, ter je zaslišala več kot 2000 ljudi, izmed katerih jih je 300 ostalo na policiji. Gvineja se bo odločila po svoje Konakri (Gvineja), 30. avgusta. in Antoine Pinay kot tudi zunanji minister Couve de Mur- sameznih kolonijah pa bi ocenil (AFP.) Predsednik gvinejske vla- ville. Danes dopoldne je bila seja'francoske vlade, na kateri kot zahtevo po neodvisnosti in de Seku Ture je včeraj izjavil, da je De Gaulle poročal o svojem potovanju na Madagaskar, v odcepitvi. Predsednik vlade je re- bodo Gvinejci na referendumu Francosko Ekvatorialno in Zahodno Afriko ter v Alžirijo, kel, da je pripravljen zagotoviti glasovali za svojo neodvisnost, če Namen njegovega potovanja je bil, da bi dobil podporo tam- celo uresničenje takšnega sklepa, francoska vlada ne bo upoštevala kajšnjih francoskih posesti za novo ustavo, ki jo pripravlja Negotovost glede značaja re- zakonitih teženj Afričanov in če francoska vlada. V Parizu so sinoči uradno sporočili, da bo ferenduma pa prevladuje izključ- bo v osnutku ustave prezrla afri-osnutek nove ustave objavljen v četrtek, 4. septembra. no glede Alžirije. Čeprav je imel gke predloge. , , ,, —. ,. t — ......De Gaulle V Alžiriji obsežna po- -,Ce Franci in ne bo linfeln urn. De Gaullovi govon na potova- i Alžirijo. Kampanja v Franciji, ki litična posVetovanja, dokončnih ?tevat, teh predlogov c ie nouda- nju po francoskih afriških kolo- se je neuradno že začela, se nam- sklepov še niso obiavili Odobri- " preuiogoi,« je pouda da b0 5a-la_°kr0g. JP-šanja tevn^ve i^taveTeizjavilSe ± Tvinei^ Gaulle pred odhodom iz Alžirije, Francijo, prekomorske' kolonije in da bi največji del pooblastil, ki pridobfstatus polnopravnih Fran- lnhko ■l,?pesno nadaljevala boI za 4 e H c»el el n - - ..... referendum, napovedan za 28. sep- ustavnih ustanov in formiranja Gaulle" pred odhodom izJ Alžirije; SkrSila ^oio^IodoTk^daŽ tember, različnega pomena za takšnega režima v peti republiki, ho izpričala želio večine da si j,reKro'lla =*ojo usoao teko, aa do »J. j jj- j_ hi n,iVečii del pooblastil ki -j c- X I f S1 lahko uspesno nadaljevala boj za da Dl najvecji aei pooblastil, ki pridobi status polnopravnih Fran- emancinaciio in enotnost Afrike « jih je doslej uživala skupščina, Cozov. yjada pa ni objavila no- P I ln enotnost Atnke.c prenesli na poglavarja države in bene alternative za primer, da bi nrafllrrfm netrmnvftpv predsednika vlade. Za kolonije bo Alžirci odklonili takšno odobri- UStaHOVUev arabske dražbe za prevoz pripravljenost volivcev afriških šea "nasproti koloniTam'"srrazTa- posestev, da se vključijo v »fran- gajo v Parizu kot posledico novih Bagdad, 30. avg. (Reuter.) Bag- cosko-afriško skupnost« ali pa, da kompromisov med De Gaullom.in dadski časniki poročajo, da je nadaljujejo politično kampanjo političnimi voditelji francoskih iraška vlada predlagala, naj bi - . . . za neodvisnost. V obeh primerih kolonistov. Poudarjajo namreč, da arabske dežele, ki so bogate z Peking, 30. avg. (Tanjug). Da- naj se -takoj neha upirati m se je De Gaulle opozoril na posle- so v francoskih krogih v Severni nafto, ustanovile skupno družbo dice morebitne odklonitve vlad- Afriki, zlasti med člani alžirskega za prevoz nafte. Zvedelo se je, »Odbora javne rešitve« zelo hlad- da je iraška vlada po neki šved- PO VELIKEM BOMBARDIRANJU OTOKA KVEMOJ _ __ : alternativa »za« ali »proti« na re- jev Ule sz artilerijskim enotamferpndumu pravzaprav pomemia t3 odmik 0d liberalnega stan-fukienške fronte našnji pekinški časniki poročajo, vrne v domovino, sicer bo popol da je izdalo kitajsko obrambno mi- noma uničena«. V tem pozivu vo- te, naslovljenem komandanta kvemojske garnizije nji teden izbojevale -veliko zrna- Šen Hsiang Kveja je tudi rečeno, nistrstvo včeraj naredbo, s katero jaškega poveljstva fukienške fron- mfocft timaktivni dež! New Delhi, 30. avg. (Reuter). Libanona ter uredi nekatere dru- SKin .ODOrozemn Sli na rukienskl iz oblaka ki Je prihajal iz smeri Em- Prejšnji teden Je terjala epidemija ge probleme v zvezi s srednie-frontl in o protiudarcih, ki Jih vetocka, koder opravljajo Američani kolere v New Delhiju 36 smrtnih žr- P,„ , .. . sreanje zadajajo te sile Oangkajškovim 6V0^e4xiaf0,”slce ^n,s*. Japonski in tev, medtem ko se je moralo 300 ljudi vz“°dno krizo. V okviru tega po-enotam na otokih hlizn ohnle * 1 zdravilikl 1° tak°J ukrenili zateči v bolnišnice. Epidemija Je iz- slanstva bo razen Jordana, Liba- I rija« opozarja na to, da bi bilo £a .?<»™vstveno zaščito po- bruhnila,, ko so. prebivale, NeW Del- nona in ZAR obiskal še Irak in Jordanije, ki je neogiben pogoj za obnovitev miru na tem področju. Današnji kairski časniki ne verjamejo, da vsebuje amansko poročilo ob zaključku prvega Hammarskjoldovega obiska konkretne rezultate, ki bi olajšali delo Generalne skupščine. Časniki ugotavljajo, da je Aman zavrnil predlog o policijskih silah OZN kakor tudi novo skupino opazovalcev ter se vprašujejo, katera druga pot bi lahko pripeljala do ureditve jordanskega problema. Kairski politični krogi ne skrivajo prepričanja, da bi lahko spremembe v jordanski vladi morda najprej omogočile umik čet in rešitev problema. Vladi naklonjeni -Al Gumhu- MEHTKA DEMONSTRACIJE hkrati najostreje obsoja sklep sadke te ladje, ameriškega obrambnega ministrstva o vključitvi sedmega ladjev- j ja v skupne manevre s Cangkaj- škovim ladjevjem v vodah Južne ,j„ a7*iJUPI); v*sreT . . dlšču Mexlco Cltyja se je vnel včeraj Formoze. Kitajski tisk ta sklep in srdit spopad med policijo in demon-akcijo obsoja kot neposredno ogro- »tranti, ki so se zbrali pred poslopjem žanje neodvisnosti Kitajske in kot hija začeli zaradi suše črpati vodo iz , rapuščenih vodnjakov. Zdravstvene rnorda tudi Izrael. Pričakujejo, da oblasti v New DeUiiJu so odredile, se bo Hammarskjold mudil na cepl32nJ1e^ Prebivalstva ter i Srednjem vzhodu še dva tedna, dezinfekcijo vodnjakov ln kanallza- , . _ . _ cije. i Kairo, 30. avg. (Tanjug). Ob ARGENTINA zelo nevarno za mir na Bližnjem vzhodu, če bi skušale nekatere dežele zavlačevati umik čet. -Al Saab« pa zahteva, naj se tuje čete čimprej umaknejo, sicer se bi zaključku prvega"dela Hammars- utegnil položaj znova poslabšati. SNEG i kjoldove misije v Amanu ugotav- I Buenos Aires, 30. avg. (TAS). v1 ljajo politični krogi v Kairu, da I POLJSKA da 1,1 pozdravili skupine delavcev, ki Argentini so nas’tal”e v zadnjih dneh s. 1e nokazalo da le naloea ki io i ^ MRTVIH RUDARJEV povzročanje napetega položaja na so z gladovno stavko protestirali pro- močne ohladitve, v Mar Del Plati Je ? pokazalo, aa je naloga Ki JO Varš 3o. avg. _ Poiuka gaso_ področju Formoze. I a..k,01ru,>c33t nekaterih sindikalnih vo- dva dni snežilo, na področju Mendo- Hammarskjoldu zaupala Gene- pjsna agencija poroča, da je nesreča . , i dlteljev. Policija Je proti demonstran- se pa so snežni zameti visoki do dva ralna skupščina OZN, kočljiva in v rudniku Makošov terjala že 12 London, 30. avg. (Reuter). Pe- j tOM nastopila s solzilnim plinom in metra. Argentinski živinorejci so za- prav n(č lahka Politični krogi in smrtnih žrtev med rudarji, požar, ki kinški radio je sinoči pozval Cang- t?niS2 i* gasilskih cevi, rad; nenadnega mraza utrpeli veliko E . vztraiaio Dri zahtevi do ta- 3e izhruhnl' P» eksploziji, so ome- kaiškovo carni7iio no Kvamnin 2 i3 3 ? I dve uri uspelo, škodo. Prekinjen Je bil tudi promet tlsK vztrajajo pri zantevi po ta J)n vladna anketna komisija Je uved- KajSKOVo garnizijo na Kvemoju, da Jih Je razgnala, v zadnjih 24 urah med številnimi kraji. i kojšnjem umiku čet iz Libanona in ia preiskavo. Kamorkoli^ se ozreš, se oko ustavi na tem napisu. Na velikih trakovih čez cesto, na pročeljih hiš, na tramvajih, vsa izložbena okna so aranžirana v znaku Saffe. Na vseh dohodih v največje švicarsko mesto Ziirich ti Saffa želi dobrodošlico. Saffa — Scheizerische Austellung' fiir Frauen Arbeit — je bila odprta v Ziirichu 15. julija in bo trajala dva meseca. Raz- BRANKO BABIC: SAFFA, SAFFA... BELEŽKE RAZSTAVE terja vedno nove poklice, v katerih se ženske lahko zaposle, zato se mora že zgodaj usmeriti in pripravljati za poklic. »Popolno zadovoljstvo ni več pri delu, marveč v delu samem, kjer si ženska lahko ustvari enakopraven položaj v družbi, dosežena je večja harmonija med moškim in ženo ter dosežen koristen učinek za ekonomski dvig dežele in blaginjo prebivalstva«. 'To je os- ženske v družbenem živi lenŠvice Prfa Švicarji, če si ne bi izmislili turistične za- strašev do otroka. Vsekakor važen pedago- -™o3lv propagande za zaposlitev razstava te vrste ie bila leta Od te- n*m3vos(i> hkrati pa s turizmom dobili le- ški problem. Mož mora ženi pomagati in f®nsk:. ^ dvorani nepretrgoma vrte filme, daj je preteklo trideset let in nova gene- pe denarce' Zato so zgradli žičnico, ki je dejansko oba nosita odgovornost za vzgo- kl prikazujejo zensko pri poklicnem delu. racija žensk se je vključila v družbeno spe3iana nad jezerom v loku do višine jo otrok. Občutljivo jih morata spremljati Sledijo razstavni prostori: ženska pri življenje dežele V tem razdobiu ie bil 50 m *n tako nud‘ krasen razgled na jeze- v njihovi rasti in razvoju, postopoma in stroju v industriji, obrti, trgovini, v turiz-dosežen velik napredek v ekonomskem r0 in- P,an.oz\T m,estaj, ^a vožnjo tja in pravočasno jih seznanjati s problemi živ- mu, v javnih službah itd. Prikazana je na-življenju Švice. Razvoj industrije in vseh na»z?J, pla5a^ 3 frvaaka- Tudl 3az ®em S1 pri' Ijenja, biti v odnosu do njih odkrita in vadna delavka, kot tudi vodilna oseba v ostalih področij ekonomske in družbene vo?cl1 voznJ° z žičnico, čeprav bi s tram- razumljiva. Tu opozarjajo na napake, ki podjetju. Ni malo žensk, ki imajo položaj aktivnosti je zahteval da se tudi švicarska Taiem 10-krat ceneje prišel do razstavišča, jih delamo v odnosih do otrok. S tem, da direktorja. Za vsako delovno mesto je po-ženska v večji meri’vključi v ta napre- Razstavni predmeti, slike, grafikoni se ne poglabljamo v njihovo otroško du- trebno določeno znanje ter se je treba za dek in tako pravzame na sebe velik delež opremljeni s številkami ter nazorni- pri- j>9’. da sm? 2 niimi odurni in sitni, jih od- vsak poklic temeljito pripraviti. Zato ob-ekonomske in ostale družbene dejavnosti kaz* nudijo dokaj verno sliko dejavnosti bijamo od sebe, kar jim lahko škoduje v stojajo šole, tečaji, predavanja, knjige in In tej dejavnosti švicarske ženske je po- ličarske ženske. Tri ideje simbolizirajo njihovi duševni rasti. Zaključek: starši strokovni časopisi, ki to znanje posreduje-svečena razstava. *n združujejo osnovno linijo razstave: naj čimbolj obvladajo pedagogiko in me- j°- Za vsako delovno mesto je potrebna Življenje in delo švicarske ženske je Prikazati aktivnost Švicarke v družini, v todiko vzgoje otrok. Temu primerna lite- določena kvalifikacija, brez česar ni delov-tema razstave. Le-ta prikazuje švicarsko različnih poklicih in v javnem življenju, ratura, predavanja in posvetovanja so na nega učinka. Cas na delovnem mestu mora žensko v vseh njenih poklicih in funkci- Delu ženske v družini je torej posve- razpoiago bit, maks.inalno izkoriščen Brez potrebne jah, ženo — mater in vzgojiteljico, javno čen prvi del razstave. In tu jo vidimo pri Prvi del razstave hoče torej prikazati K aniucacije pa m zaposlil e-delavko, predvsem pa njeno udejstvova- vzgoji otrok od rojstva do prvih korakov delo matere pri vzgoji bodoče generacije Vsako delo je cenjeno in relativno do-nje na ekonomskem, socialnem, kultur- v življenje. Negovanju in hranjenju do- do vstopa v samostojno življenje in s tem bro plačano. »Gospodinjska pomočnica je nem, znanstvenem in umetniškem področ- jenčkov je posvečena vsa skrb. Pred očmi njen° važno družbeno funkcijo. poklic, ki združuje sto poklicev,« je napisa- ju, in govori o pomembnem činitelju, ki obiskovalcev dojenčke hranijo in previ- Največji del razstave je razumljivo po- nP.J dvorani, ki prikazuje delo gospodinj-ga ima udejstvovanje žensk v družbenem jajo, zraven pa je posvetovalni oddelek, svečen ženski v različnih poklicih. Na , Pom°čnic. Le-ta mora znati svoje delo življenju dežele. kjer matere dobivajo navodila za nego in vhodu v razstavno dvorano štev. 8, ki je ta“ °P™™, !IJ organizirati, da ustvari Na razstavi sodeluje okrog sto ženskih prehrano dojenčkov. Sledijo otroški vrtci posvečen pripravljanju ženske za poklic, PrlJe3no družinsko okolje in da ji ostane organizacij in društev; političnih, sindi- za manjše in odraslejše otroke. Tu se je napisano: »današnja ženska sprejema cas za ,e 111 SV0J° družino, kalnih, strokovnih, vzgojnih, kulturnih, manjši otroci igrajo, večji pa se razen vedno večje odgovornosti, ker razen tega, Vrtnarica — gojiteljica cvetic je tudi socialnih, športnih itd., ki delujejo v zvez- igre že posvečajo raznemu ročnemu delu. da je žena-mati in vzgojiteljica otrok, je poklic, ki zahteva znanje in okus. Tudi nem ali pa samo v kantonalnem merilu. Tu lahko mati pusti svojega otroka, med- hkrati zaposlena v raznih poklicih. Stati- one imajo svojo strokovno organizacijo, v Pod enotnim vodstvom razstavnega odbo- tem ko si ogleduje razstavo. Otroški vrt- stični podatki govore, da je v Švici 1,640.000 katero je včlanjenih 700 žensk. Ta poklic je ra so vse te organizacije dale svoj delež ci so v Švici tako razširjeni, da ima prak- žena hkrati žena-mati in delavka, kar je sicer šele v razvoju. Pred tridesetimi leti, razstavi^ in tako prispevale k njeni vse- tično vsaka zaposlena mati možnost dati dve tretjini vsega ženskega prebivalstva ko je bila prva razstava Saffe, tega pokli- stranosti in pestrosti. otroka v vrtec. Delo je dragoceno in ma- Švice. Ta činitelj je velike važnosti za eko- c.a še'ni bilo. Dandanes se ta poklic že uve- Razstavni prostori so na zelo lepem teri je treba omogočiti, da se lahko za- nomsko življenje dežele«. Gornji podatek 'javlja in ženska z njej prirojenim občut-kraju vzdolž obrežja ziiriškega jezera, na posli. Otrok ji ne sme biti ovira. Hkrati praktično kaže. da so domala vse odrasle, kom in okusom se mu vedno bolj posveča. Mvthenquai. Čeravno vozijo na razstavi- pa otrok uživa vso skrb in nego, ki jo dela sposobne Švicarke zaposlene. V Švici Njihova strokovna organizacija zelo močno šče tramvaji in avtobusi, sem se iz turi- potrebuje. primanjkuje delovne sile, zato zelo propa- propagira poklic, ki razen tega, da je lep stičnih navdihov odločil, da se tja pope- Poseben paviljon je posvečen družinski girajo zaposlitev žensk in jih usmerjajo v in prijeten, nudi tudi dober zaslužek, ljem z žičnico. Švicarji, namreč, ne bi bili vzgoji. Tu se obravnava problem odnosa razne poklice. Razvoj znanosti in tehnike (NadaljeYanje sledi) Preporod Arabske lige? (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Kairo, avgusta Ali bo Arabska liga doživela svoj preporod? Ali se bo osem v njej včlanjenih dežel sporazumelo, da bi izkoristile redko ugodne pogoje in okrepile svojo regionalno organizacijo, ki bi lahko zdaj, vsaj tako je videti, izpolnila namenjeno ji vlogo? Po iraški revoluciji, ki je sprožila daljnosežno spremembo v razmerju sil na Srednjem vzhodu, sodijo ta vprašanja med najbolj priljubljene teme debat v Kairu. Vrste se izjave, članki in argumenti za in proti (v glavnem za), snujejo se kombinacije o poteh krepitve Arabske lige. KAJ PRAVIJO TISTI, KI SE ZAVZEMAJO ZA OŽIVITEV LIGE? Tisti, ki zagovarjajo trditev, da bo Arabska liga vstala od mrtvih in se vključila v sklop ukrepov za osvoboditev in združitev arabskega sveta, imajo na razpolago pravi arzenal argumentov. Prvi in najvažnejši je, da je iraška revolucija uničila tisto, kar je paraliziralo Ligo, in sicer tekmovalnost med dvema najmočnejšima arabskima deželama — Egiptom in Irakom, ki ju je Zahod gradil dolga leta. Nekaj dni po državnem prevratu v Bagdadu sta se predsednik ZAR Naser in podpredsednik iraške vlade Abdesalam Aref sestala v Damasku in z uradnim dokumentom potrdila ves pomen Pakta medarabske kolektivne varnosti. Ta pakt. ki so ga sklenili leta 1950 in verificirali z raznolikimi pridržki med 1950 in 1953, je ostal po ustanovitvi Bagdadske zveze ter po vrsti dvostranskih in večstranskih sporazumov o skupni obrambi med Egiptom, Sirijo, Saudovo Arabijo, Jordanom in Jemenom, mrtva črka na papirju. Med dejstva v prilog Lige sodi vsekakor tudi resolucija desetih arabskih dežel, izglasovana pred nekaj dnevi na Generalni skupščini ZN, v kateri so vsi osnovni, elementi za odstranitev krize v njihovem svetu. Gledano iz Kaira, je pomembno ne samo to, da so se vse arabske dežele (v . navzočnosti generalnega sekretarja lige Abdel Halek Hasune) sporazumele o celi vrsti kočljivih političnih problemov, marveč tudi to, da sama resolucija neposredno potrjuje tudi več temeljnih načel Ustanovne listine Arabske lige. V določenem smislu so se vse arabske dežele zavezale pred svetom, da ne bodo samo platonsko spoštovale, marveč tudi aktivno uveljavljale načela enotnosti o medsebojnem spoštovanju. Več uglednih politikov arabskega sveta se je že izreklo za aktivizacijo Lige. Njen generalni sekretar Abdel Halek Hasuna je označil cel skupek pogojev kot »vrnitev srečnih dni«. Podpredsednik ZAR, sirski socialistični prvak Akram Kurani, je rekel, da je nastala »v zgodovini Arabske lige nova doba«. Morda je še bolj zanimivo mnenje pomočnika ministra za predsedniške posle ZAR in strokovnjaka zar arabsko problematiko Kamaledina Rifaata. V nedavnem intervjuju je izjavil, -da mora imeti Arabska liga v naslednji etapi natanko določen cilj, ne pa samo splošno idejo arabske solidarnosti«. »In ta cilj,« je nadaljeval, »je konsolidacija temeljev arabskega nacionalizma oziroma doktrine, ki jo je treba uporabiti na političnem, vojaškem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih«. Rifaat je natanko opredelil svoje misli in rekel, da bi samo izpolnitev že veljavnih pogodb v okviru Lige potrdila in okrepila to organizacijo. Takšne pogodbe se nanašajo tako na politične kakor tudi na vojaške, gospodarske in kulturne probleme. »Ligo ie moč refirmirati in okrepiti,« je rekel Rifaat, »toda prav tako važno je, da se v njej včlanjene dežele prepričajo o pomenu vloge, ki naj jo ima Liga v naslednji fazi v zgodovini arabskega sveta.« PRVI CEK IRAKA NA RAČUN ODPLAČILA DOLGOV Tudi nekatere podrobnosti so pomembne. Tako je iraška vlada te dni plačala svoj letni prispevek k proračunu Lige, razen tega pa je poslala tudi prvi ček na račun zaostalih dolgov Ligi. Ce vemo, da je moral biti Irak razen ZAR finančno najpomembnejši steber Lige, tedaj je jasno, koliko je v minulih letih njegovo vztrajno stališče, da ne bo plačal svojih obveznosti, prispevalo k paraliziranju Lige. KAKO OKREPITI LIGO? Med funkcionarji Arabske lige, najbrž pa tudi med včlanjenimi deželami se je izoblikovalo dvoje gledišč, kako okrepiti Ligo. Po prvem ni potrebe po, reformi Lige, pa tudi ne po spremembi njene Ustanovne listine. Njeni zagovorniki pravijo, da uveljav- ljenje koristnih sklepov ne bo problem, če bo le dobra volja. Po drugem gledišču bi bile potrebne v Ustanovni listini znatne spremembe prav na podlagi dobre volje in sedanjega položaja. V prilog tega mnenja govori pravzaprav tudi praksa trinajstletnega obstoja in dejavnosti Lige. Tu je že postala obrabljena ugotovitev, da je Arabska liga praktično izjalovljen kompromis med nasprotujočimi si politikami, "ki so jih že od leta 1945 uveljavljale najpomembnejše arabske dežele. Kompromis je poosebljen v Ustanovni listini Lige, ki so njeno revizijo zahtevali že večkrat. Ustanovna listina je nastala kot sad predlogov, naj bi ustanovili enotno arabsko državo, federacijo, konfederacijo, naj bi določili novo zunanjo politiko, obvezno arbitražo itd. Sekretariat Lige, ki je več let zaman skušal pridobiti včlanjene i dežele za spremembo v Ustanov- 1 ni listini, ima že pripravljen na-j črt o njeni reviziji. Načrt predvideva najprej spremembo volilne procedure. Namesto pravila, po katerem so resolucije za včlanjene dežele obvezne, samo če so sprejete soglasno, naj bi obveljalo pravilo večine. Ta predlog sloni na izkušnjah, ki kažejo, da se je prizadevanje Lige večkrat izjalovilo prav zaradi pravila soglasnosti. Najnovejši primer je sestanek Lige v Bengaziji, ko so vse dežele, razen Libanona, sprejele kompromisno resolucijo v zvezi 'z obdolžitvami proti ZAR (nekatere bistvene elemente te resolucije so vključili v resolucijo, ki jo je sprejela Generalna skupščina). Drugič, načrt sekretariata predlaga ustanovitev sveta ministrov in posvetovalne skupščine. Svet ministrov bi se sestal vsake tri mesece in priporočal svetu Lige razne ukrepe za ureditev tega ali onega problema. Sekretariat je pripravil tudi predlog. da bi okrepili Pakt kolektivne varnosti, tako da bi bile nekatere njegove klavzule natančnejše. Razen tega imajo že več let pripravljen predlog za ustanovitev arabskega sodišča pravde, ki bi bilo regionalna verzija Mednarodnega sodišča v Haagu. K j temu je treba prišteti še predlog, ' da bi sprejeli, iv primeru spora med včlanjenimi deželami načelo obvezne arbitraže sveta Lige. Ni dvoma, da bo vprašanje revizije Ustanovne listirte neposredno odvisno od namenov, ki jih prisojajo raznim arabskim deželam glede uresničenja arabske enotnosti. Zveza med Egip- tom in Sirijo že obstoji in govori se, da bi se ji utegnil priključiti tudi Irak. V doglednem času se bo znašel pred podobnim primerom tudi Jordan, katerega notranji režim se mora razviti v smeri splošnega arabskega narodnega i gibanja. Prav tako je v Kairu | dostikrat slišati mnenje, da bi se utegnila tudi Saudova Arabija v j bližnji prihodnosti pridružiti j Združenim arabskim državam. 1 Delni odgovor na nekatera teh vprašanj bo vsekakor dalo zasedanje Političnega komiteja Lige. Kakor vsako leto, se bo sestal tudi letos 6. septembra. Faik Dizdarevič Sinajski beduini ■mim V, NEODVISNOST KONGA zgodovinska neogibnost (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) VESELA DUNAJSKA ANATOMIJA O, preljubi Avguštin (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Dunaj, zadnje dni avgusta. Nekoč je živel — tako se glasi stara dunajska pripovedka — pevec, pijanec in vagabund po imenu Augustin. Potikal se je od ene do druge beznice srednjeveškega Dunaja, živel na račun soljudi, godrnjal nad samovoljo gospode, prepeval in zabaval meščane s svojimi šalami. Pa se je zgodilo, da je pogledala čez debelo dunajsko obzidje črna kuga, strah srednjeveškega meščanstva. Smrt je zavladala med Ribiškimi in Škotskimi vrati. Na Stefanovem trgu pod komaj dograjenim zvonikom so ležala nabuhla trupla. Beli križi na vseh hišnih vratih. Kdor ni bil mrtev, je bil pogrebec. Skozi odprta mestna vrata so se pomikale majave postave pogrebcev, ki so nosili svojce v množični grob pred obzid-jem. * In pevec Augustin je hodil po ulicah! Pijan, Židane volje in s popevko na ustih: »O du liber Augustin, alles ist hin« — O preljubi Avguštin, vse je pokončano. Spotikal se je nad mrtvaki, padal v luže okužene vode in se norčeval iz pogrebcev — toda njemu se ni nič zgodilo. Preljubi Augustin še živi. Pred trinajstimi leti je bil Dunaj podoben mestu, ki ga je obiskala črna kuga. Vsepovsod so ležala trupla. Bombe, topovski ogenj in onemogli bes premagancev so jih posejali po ulicah. Sovjetski tanki so vozili po Ringu proti zahodu in teptali v tlak krvave madeže. — In v to strahotno podobo smrti se je nenadoma zarezala svetla črta vesele popevke. V edinem ohranjenem gledališkem poslopju, Volksoperi, so izvajali »Figarovo svatbo-'. Sredi vojne, 1. maja 1945. Vesela Figarova popevka je odmevala skozi razbita okna opere, mimo pa so nosili zadnjega mrliča ven iz mesta, na pokopališče Sim-mering, kjer so zevale jame za žrtve Vojne kuge. Preljubi Auguštin še živi. Imenuje se: brezskrbna lahkoživost, malenkostna godrnjavost, obešenjaški humor. Pravijo, da ljubi Augustin ne more umreti. Preljubi Augustin je simbol, in sicer tistega, k čemur se Dunajčan vedno zateka, kadar mu je hudo. Prvo gledališče, ki se je rodilo iz ruševin povojnega Dunaja, se je imenovalo »Gledališče pri ljubem Augustinu«. Kasneje so to gledališče preimenovali in se zdaj imenuje »Gledališče poguma« — Theatre der Courage ... »ES WIRD SCHON WERDEN« »Es wird schon werden« — bo že kako! — pravi Dunajčan, kadar se mu zdi, da bi bilo treba pravzaprav po vseh pravilih obupati. wird schon werden«, je rekel Dunajčan, ko se je nekega jutra zbudil kot državljan šest-milijonske države, medtem ko je šel spat kot državljan petdesetmilijonske države; ko so mu rjavosrajčniki ustrelili kanclerja, malega avstro-fantasta Dollfussa; ko je Hitler zarohnel z enega dunajskih balkonov; ko so njegovo mesto, »biser Velike Nemčije« pokrile saje gorečih stolnic in prah razdejanih gledališč; ko so štirje zavezniki osvobodili in obenem okupirali mesto ob Donavi. »Es wird schon werden« —in res je nekako vedno bilo. Revolucionarnost, kreativna težnja po odločitvi, ustvarjalni napor — te stvari Dunajčanu ne leže. V prvi republiki so dvajset let premišljali in planirali, kako bi napravili, da bi dunajski tramvaj vozil po desni strani, ne več po levi, kot je bilo to za časa kočij in Franca Jožefa. Ko so Nemci zasedli Dunaj, se je ta »revolucionarna sprememba« zgodila v eni sami noči. »MEIN NAME IST POSPISCHIL« Vsak pravi Dunajčan se je rodil v Brnu. To je stara resnica in star pregovor. Ko so pred natanko sto leti podrli dunajsko obzidje (tam je zdaj speljana dunajska »cesta brez konca«, Ring), so bili dani vsi pogoji za razvoj avstrijskega glavnega mesta. Tovarniški dimniki so kot gobe po dežju zrasli okrog Dunaja. Množice so se začele valiti proti rastočemu industrijskemu eldoradu »s trebuhom za kruhom«. Takrat je nastal pregovor: »Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj«: mladi kapitalizem je kot v ogromni retorti začel spreminjati kmečke prišleke v proletariat. Z Dunaja se svet proti vzhodu odpira v ravnino, zato je bilo največ prišlekov iz Slovaške in Češke. Zasedli so vsa vzhodna dunajska predmestja. Eno izmed njih se še danes imenuje Wieden — kar je češko ime za Dunaj. Ce bi danes ugotavljali poreklo 1,7 milijona Dunajčanov, bi prav gotovo ugotovili najmanj dve tretjini Cehov. Ce sl človek ogleduje napise na dunajskih trgovinah, se lahko upravičeno sprašuje, ali ni prišel morda pomotoma v Brno ali Bratislavo. Prebiranje dunajskega telefonskega imenika je zabava zase. Stanujem v 19. dunajskem okraju, na robu Dunajskega gozda, kjer »češka okupacija« ni bila tako temeljita. In vendar: zadnjič sem si ogledal imena, ki stoje na stanovanjskih vratih — in kaj sem ugotovil? Pritličje: Blaha, Krčmar, Rihterček, Huber, ing. Zlamal. Prvo nadstropje: Schadl, Vymla-til, dr. Holaubek, Ružička, Rydlo. Drugo nadstropje: Weghuber, Poliček, Klimša, Soucha, — Pospišil! Naključje? Ampak značilno. Bruselj, avgusta. »Nisem mislil, da je, položaj tako resen,« je izjavil prejšnjo nedeljo mož, ki je bil še nedavno guverner Konga — minister belgijske vlade Petijon, ko so ga naprosili, naj pojasni vzrok in predvidi morebitne posledice demonstracij v Katangi. Da ni bilo Peti jonove izjave in da ni radovednih bralcev, ki niso prezrli kratke vesti pod naslovom v enem stolpcu, ne bi javnost ničesar vedela o zadnji manifestaciji prebivalcev Konga, o najnovejši potrditvi želje kolonialnega naroda, da ohrani svojo enotnost in si pribori neodvisnost. Po 80 letih vladanja v deželi, ki je osemkrat večja od Belgije, je mož, ki bi moral vedeti mnogo ali največ o pravljično dragem črnem demantu belgijske korne, presenečen ali pa trdi, da je presenečen spričo nemirov, ki niso prvi in ki prav gotovo tudi ne bodo zadnji v koloniji, ki je zelo pomemben element gospodarskega bogastva Belgije. V Kongu je videti čedalje pogostejše znake prebujanja narodnih teženj. Kongo izpričuje zaskrbljenost vzbujajočo odločno željo, da izgubi drugi del svojega imena. Petijonc>vp izjavo in priznanje, da ga je razmeroma majhna in bolj kot simptom pomembna manifestacija našla nepripravljenega, je treba sprejeti kot določeno politično izjavo, ni pa izključeno, da se bivši guverner Belgijskega Konga še zmerom ne zaveda resnosti sprememb, ki nastajajo v centralnem delu Afrike. Čvrsto zakoreninjena utvara o »nezrelosti« Konga, o primitivnosti in zaostalosti kot .vzroku »stabilnosti položaja« v belgijski koloniji, pogrevajo, da še. zmerom životari v življenju Belgijcev, kljub čedalje številnejšim in zgovornejšim nasprotnim dokazom. Se v začetku letošnjega leta je belgijska socialistično-liberalna vlada razpisala volitve v občinske oblasti v treh največjih mestih Konga — Leopoldvillu, Elisabeth-villu in Jadotvillu. Po oceni belgijskih strokovnjakov za Kongo so bili razcepljenost in antagonizem med dvema velikima ple- menoma — Bangalas in Bakongo — nadalje nedvomno velik vpliv Katoliške cerkve, ki trdno stoji za administracijo, zaostalost prebivalstva in politika- belgijske vlade, ki gradi stanovanja im šola za natanko toliko domorodcev in prav v tistem duhu, da ne more škodovati koristim in varnosti Belgije v Kongu, zadostno- jamstvo' za uspeh kandidatov na uradnih listah belgijske oblasti. Dejstvo, da je začela politična organizacija Abako v predvolilni kampanji zelo odločno nastopati in da so se razen uradnih pojavili tudi kandidati te organizacije, v Belgiji ni vzbudilo prevelike zaskrbljenosti. Biro Socialistične stranke, ki je predložil .kongresu stranke projekt Inga v bližini izliva reke Konga, katerega izgradnja »ho . dala Kongu trikrat. več električne energije, kakor je ima zdaj vsa Britanija« z obljubo, da bo vlada v prihodnje »posvečala največjo pozornost razvoju Konga« in da se bo prizadevala »razviti vse oblike demokracije v Belgiji in v Kongu«. Belgijski Kongo pa je izkoristil prvo priložnost;. ki ,se, mu je ponudila ;:V' 80-letrii -kolonialni zgodovini, da navdušeno izreče besedo p' svoji narodni'samozavesti. Drugo za drugim šo prihajala v Bruselj poročila s podatki, ki so v enem samem večeru omajali, če ne razbili 80 let živečo utvaro o varnosti belgijskih koristi v Belgijskem Kongu. Vzlic plemenski razcepljenosti, vzlic vsem ostalim elementom, ki so govorili v- prilog belgi jske trditve, so dobili kandidati Abako 75 odstotkov glasov, V Leopoldvillu na primer je dobil Abako od 170 mandatov 130 (kar pomeni 8 izmed 11 občin). To je bil začetek »črnega« vladanja. Da se Belgija zaveda tega dejstva in da je prisiljena seči po strogih ukrepih, potrjuje na videz nepomembna, toda zelo značilna izkušnja in izjava Diomija. enega izmed osmih črncev, ki so na volitvah dosegli položaj predsednika leopoldvillske občine. Diomi se je nedavno mudil v Bruslju. Po nekaj dneh odsotnosti so ga obvestili, da so njegovo stanovanje v domovini preiskali, ker so oblasti domnevale, da j= eden izmed organizatorjev tiskanja in razpečavanja ilegalnega gradiva. Diomi se ni kaj Pr'“? razburjal. Prijatelju, Belgijcu, je stal poleg njega in ki je meni pripovedoval o tem, je glasno re-kel, ne da bi se potrudi, da 8* ostali ne bi slišali, in ne ugotovil* njegovega krivoverstva: »Imenit* no! Zdaj bom še bolj priljublj©11. Kako vesel bi bil, če bi me za en ali dva meseca zaprli!« Vsebinsko bogatejše ocsns razpoloženja v Kongu in boljš® presoje ukrepov, ki jih uveljavljajo belgijske oblasti, si pač n* moremo misliti. V položaju tistih, ki se morajo braniti (izgubiti Belgijski Kongo bi pomenilo izgubiti 80 odstotkov svetovne proizvodnje kobalta, nekaj manj deman-tov za industrijske potrebe, neusahljive rudnike bakra, kositra, zlata, urana in drugih rud), in katerih vsak obrambni ukrep sproži verižno reakcijo revolte in protiukrepov — še nedavno hvaljeno belgijsko politiko v Kongu čedalje pogosteje ocenjujejo z nezadovoljstvom. Tisti, ki se morajo braniti, trdijo, da Belgijci s poli' tičnim položajem v Kongu pre* več tvegajo; Neki socialist'mi j® šablonsko- in brez domišljije navedel kot primer, kako so nedavno’ ustanovili zvšžo' farmarjev iti kako naj bi zvejo enake sestave in ciljev takoj ustanovili tudi v Kongu. Novi ukrepi, ki jih uveljavlja Belgija zdaj na mednarodnem torišču, potrjujejo, da utvara O varnosti Konga ne ustreza več realnosti. Mnogi neuradni razgovori o dolgosti obdobja, v katerem bo Belgija še izkoriščala bogastva Konga, kažejo, da na njegovo neodvisnost čedalje bolj gledajo kot na zgodovinsko neogibnost. Tako neki belgijski politik, ki je še nedavno aktivno sodeloval v snovanju načrta in predlaganju tridesetletnih investicij v izgradnji Konga, zdaj pravi: »Med nami rečeno, v vsej svoji karieri nisem storil nič bolj neumnega. Cez trideset let se mnogi izmed nas ne bodo več spominjali, da se je Kongo nekoč imenoval belgijski.* Slobodan Selinič »RUNTUMATUM« »Runtumatum, runtumatum, hej-sa-sa!« —tako se glasi ena izmed dunajskih popevk, ena izmed tistih, ki jih tujec ne razume, pa čeprav že pet let živi v tem mestu in si domišlja, da obvlada nemščino. »Runtumatum« pomeni »rund herum« — okrog in okrog in je eden izmed klasičnih primerov tipičnega dunajskega dialekta, ki vsako besedo zgladi, zgnete, jo napravi »okroglo« in »šlampa-sto«. »Sclamperei« — površnost, lenobnost — je sploh izrazito dunajska posebnost, in še ponosni so nanjo. »Kam gremo?« »Runtumatum« — po Pratru, starodavnem dunajskem zabavišču, »runtumatum« se človek pelje z »Reisenradom«, orjaškim kolesom, s katerim se je treba peljati vsaj enkrat v življenju, »riintumatum« se gre končno v Grinzingu ali Sieveringu, dveh dunajskih predmestjih, pravzaprav že skoraj dežela, ki ju radi imenujejo tudi »dunajski Montmartre«. Njena posebnost je tako imenovani »heurigen«, kar pomeni »letošnje vino«, pa tudi gostilno, v kateri se to vino toči. Dunajčan se resnično razvedri in dobro počuti samo v »heurigen« Ob dolgih, grobo stesanih mizah sede ljudje, stisnjeni kot sardine, jedo klobase in »buterbrote«, ki so jih prinesli s seboj, pijejo novo vino iz četrtliterskih vrčkov in — pojo. Vsak »heurigen« ima svojega citrarja ali tudi svoj »Šramel«. »Runtumatum« gre iz enega »heurigena« v drugega, od ene vesele »šti-munge« do druge. In kadar se majavih nog odpravi domov — takrat gre šele »nintumatum«! RDEČE IN CRNO VINO Vidite: Dunaj je rdeč, Avstrija pa je črna. To je tako: Dunaj je bil kot Izrazito industrijsko mesto od nekdaj trdnjava socialistov. Tudi danes ima socialističnega župana, socialistično mestno upravo in rdeč tramvaj. Sploh je Dunaj rdeč. Ne tako ostale avstrijske dežele — Spodnja in Zgornja Avstrija, Tirolska, Solno-graška, Gradiščanska in Vorarlberg. Te dežele so pretežno kmečke, torej »črne«, v njih ima prvo besedo katoliška ljudska stranka, OVP. Edina izjema je Koroška, ki ima rahlo socialistično večino in socialističnega deželnega glavarja. Med Dunajem in ostalo Avstrijo, torej med rdečim in črnim, vlada permanenten spor. Dunajčani pravijo deželanom. da so »G’scherte«, »ostriženci« (spomin na fevdalno dobo, ko so morali biti tlačani ostriženi), deželni pa pravijo Dunajčanom, da so »napihnjeni rdečkarji«, ki žive na njihov račun. Tudi »Wasserkopf«, »vodena glava«, pravijo Dunaju. RECEPT PRELJUBEGA AUGUSTINA Kar je res, je res: Dunajčanom se je bolje godilo, ko so bili še okupirani. Amerikanci, Rusi, Angleži in Francozi so navozili hrane za svoje vojake, da' so se skladišča podirala. Američani so z Marshallovo pomočjo preplavili Zahodno Avstrijo. Tisoče lahkih, lažjih in najlažjih deklet je živelo od dolarjev in tudi od rubljev, da o embargoidnih tihotapcih iz ene okupacijske cone v drugo niti ne govorimo. Vsega tega danes ni več. Avstrija je zdaj svobodna, samostojna in nevtralna. Marshallove pomoči ni več, vojaških skladišč ni več; lahka dekleta so morala na delo, lažja dekleta krčevito iščejo ženinov in najlažja dekleta, ki obljudujejo večerne ulice notranjega mesta, so morale občutno znižati cene — da o tihotapcih niti ne govorimo, ki $o sploh resignirali. Razgovor med dvema Dunajčanoma: »Le kako se bomo rešili iz teh večnih depresij in recesij? Cene rastejo! Tramvaj je tudi dražji! In solata! Le kam to gre?« »Es \vird schon werden« »Nix v-ird werden. Nekaj je treba ukreniti: dobro idejo Imam.« »Kar na dan z njo.« »Poslušaj: napovejmo vojno Ameriki. Angliji, Franciji in Rusiji. Vojno izgubimo, okupatorji s6 spet tu — in z njimi vojaki, skladišča, ameriške cigarete, Marshallova pomoč! Kaj praviš?« »Ideja ni slaba. Toda, kaj bo potem, če vojno — dobimo..Slavko Fra» - -- 1 J Beograjsko pristanišče je ne le naše največje rečno, pač pa eno največjih pristanišč vobče pn nas Ladje na rečnih valovili HECNI PROMET DOPOLNJUJE ŽELEZNIŠKEGA — PLOVNI OBJEKTI NISO DOVOLJ IZKORIŠČENI V potniškem prometu so prevozile rečne ladje do konca junija 412 tisoč potnikov ali za 75.000 več kakor v prvem polletju lanskega J Deset jugoslovanskih podjetij , letu. Prevoz blaga v izvozu je bil ^eta' . ^5®voz se povečal, ker • rečnega in jezerskega prometa _ nekoliko manjši, uvoz pa je ne- smo dobili iz Madžarske nove hi- • — iz Beograda, Siska, Novega j koliko narasel. Tranzit je znašal ° Jugoslovanskem rec- • Sada, Brčkega, Apatina, Ze- j 1,239.000 ton ali za 109 ton več nem prometu menijo, da je ze cas, • nuna in Ohrida — je prevozilo kakor v prvi polovici lanskega začeli graditi celotno pot- jet:a_ niško ladjevje, ker smo z naku- pom hidrobusov uredili probleme STISKA ZA PROSTOR samo delno. Povečanja prometa ni bilo moč Dosežena raven organizacije pričakovati, ker so ostale zmoglji- in stopnje izkoriščanja zmogljivosti rečnega ladjevja nespreme- vosti rečnega prometa v lanskem njene. Se več, letos je bilo čutiti letu je bila višja od stopnje, pla-pomanjkanje prekladalnih zmog- nirane za leto 1961. Tudi delovna ljivosti, pa tudi pristanišča so bila storilnost je na ravni, predvideni dostikrat natrpana z blagom. Z za leto 1961. železniškim prometom še nismo dosegli popolne skladnosti v pre- ~ C/L — JC C J do konca junija letošnjega leta • 1,680.000 ton blaga ali za 18 • ton manj kakor lani v istem J obdobju. Obseg prevoza blaga J se je torej po povečanju za J 800.000 ton v lanskem letu, ki J je bilo najuspešnejše po vojni J rečnem prometu, stabilizi- • ral. O stabilizaciji pričajo tudi podatki o notranjem prometu, izvozu, uvozu in tranzitu. V prvifi Zakon o delovnih razmerjih je tudi sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja vskla-dil z vlogo, ki jo ima proizvajalec v pogojih družbene lastnine proizvajalnih sredstev in sistema samoupravljanja. Delavec, ki vstopi v gospodarsko organizacijo, postane ne le proizvajalec, marveč hkrati tudi upravljalec. Zato ob sprejemu posameznega delavca v podjetje ali pa o razrešitvi delovnega razmerja ne sklepa več le direktor ali kak drug vodilni uslužbenec, marveč delavski svet, v manjših gospodarskih organizacijah, kjer ne volijo delavskega sveta, pa celoten kolektiv. Delavski svet oziroma kolektiv pa lahko izvoli posebno komisijo, ki odloča o sklepanju in razreševanju delovnih razmerij. V komaj nekaj mesečni praksi teh komisij še ni bilo moč docela izoblikovati njihove vloge in dela. Lahko pa že zasledimo nekatere pojave in izkušnje. ZE NEKAJ USPEHOV Člani delavskih svetov v posameznih podjetjih trdijo, da so te komisije omogočile več reda, smotrnosti in tudi pravičnosti pri sklepanju in odpovedovanju delovnih razmerij. Preprečile so že marsikatero protekcijo, samovoljo ali pa nesmotrno kadrovsko politiko. V eni Izmed tovarn je kadrovski oddelek sprejemal v podjetje nekvalificirane delavke, ki so prišle od kjerkoli, predvsem pa iz oddaljenih krajev. Komisija pa je v razgovoru z predstavniki biroja za posredovanje dela ugotovila, da bi lahko enakovredne nekvalificirane delavke dobili iz kraja, v katerem je podjetje. Tako bi si podjetje zmanjšalo stroške za prevoz delavcev, hkrati pa ne bi povečevalo stanovanjskih in drugih komunalnih težav. Seveda je komisija pp teh ugotovitvah odpravila dotedanjo stihijo v politiki zaposlovanja v podjetju. V nekem drugem podjetju je direktor predložil komisiji potrebo po zaposlitvi še 30 delavcev. Komisija je proučila predlog in ugotovila, da bi pri smotrnejši organizac ji dela ne bilo treba zaposliti novih ljudi, marveč bi se bržkone celo pokazalo, da so nekateri ljudje odveč. Zadeva je prišla tudi pred delavski svet. Le-ta je po daljšem proučevanju sklenil, da je treba nekaj desetin delavcev prekvalificirati za delo na drugih delovnih mestih, ker so bili doslej samo drug drugemu napoto. O zaposlitvi še novih delavcev potem seveda ni bilo več govora. Tako nekatere komisije že dokaj vplivajo ne le na gospodarjenje z delovno silo v pod- ZABELE2ENO šestih mesecih ie znašal notranii lvozu' Zaradi pomanjkanja vago-Promet 1,260.000 ton proti 1 mili- n»Wv rečnem prometu Jonu 310.000 tonam v lanskem ^eCKrat zastoj, uspem prevoza blaga po rekah bi bili še večji, če bi se bili izboljšali pogoji za plovbo po Donavi in njenih pritokih. Dogajalo se je, da rečne pomorske ladje niso mogle pluti po neposredni progi Beograd—Bližnji vzhod, ker so morali blago v Pra-hovu ali Brajli spričo nizkega stanja Donave pretovarjati. Kratkovidnost Nekatere kmetijske zadruge, ki Imajo dobro blago in svoj prevoz, so se odločile, da ea same popeljejo v oddaljenejše kraje In tam brez posrednikov prodajajo na trgu. Tako so na primer zadruge v Hočah in še nekatere v mariborski okolici popeljale nekaj kamionov lepih jabolk v Crikvenico, na Reko ln v druge obalne letoviške kraje. Tam so se prijavile tržnim organom In začele prodajati blago na stojnicah. Razumljivo je, da so potrošniki planili po lepem blagu. Vse bi šlo v najlepšem redu, če . .. Ce ne M Imela pri tem Poslu svoje račune tudi občina, ki je hotela k »velikemu- zaslužku kmetijskih zadrug primakniti tudi svoj lonček. Na občini so si mislili, da je najbolje, če zaslužijo vsak nekaj: nekaj zadruga, nekaj občina. In so šli in predpisali takso. Taksa Je bila po različnih krajih različna. V Crikvenici so na primer plačali na dan 15.000 din, na Reki baje celo 30.000 dinarjev. Komu to koristi? Občini? Morda trenutno občinski blagajni. Nikakor Pa ne občanom. Zadruge so namreč uvidele, da pod takšnimi pogoji ne morejo prodajati blaga po ugodnih eenah, zato niso več prišle na trg. Potrošniki v občini »o morali kasneje plačevati več za slabše blago. Občinska blagajna pa je naslednje dni tudi Imela zgubo. Razen tega pa tudi kmetijska zadruga ni mogla odkupiti toliko blaga od pridelovalcev, ker ga ni imela kam prodati. Torej taksa, posebna taksa, ki Jo je moral Plačati potrošnik ln posredno še pridelovalec. Te zadeve bi bilo treba vsekakor takoj urediti. Se bolj pa bi morali Paziti, da se ne bi kje primerilo to, kar se Je lani podjetjem in poslovnim zvezam, ki so nastopile na beograjskem sejmu s krompirjem. Prodajale so ga dan ali dva po realnih cenah (okrog 15 din). Beograjska podjetja so tretji dan spustila krompir na 10 din. Razumljivo Je, da Podjetla in poslovne zveze lz Slovenije, ki so prodajala svoj krompir, niso mogla pod lastno ceno. Ko so zapustila trg, so beograjska podjetja spet dvignila ceno na 20 dinarjev. To niti ni več nelojalna konkurenca. v letošnji dobri letini se zna spet ponoviti tak primer morda drugod in to ne samo s krompirjem. M. St. PREMOSTLJIVE TEŽAVE Vendar pa v Jugoslovanskem rečnem brodarstvu poudarjajo, da bi bila lahko podjetja rečnega prometa prepeljala večje količine | blaga, če bi gospodarske organizacije bolje izkoriščale tovorni prostor na ladjah. Tudi neskladnost tarif železniškega in rečnega prometa omenjajo kot enega izmed negativnih i nekaj ur se bodo činiteljev v racionalnem izkori- morda lesketale ščanju ladij. Tako so na primer v srebrnini železniške tarife na progah prek- i od bogastva rečnih pristanišč višje od tarif, j nalovljenih rib. po katerih opravlja železnica pro- j met, in zato se prevozniki bolj I usmerjajo na železniški prevoz. Stotine metrov mreže drse pod žuljavimi rokami ribičev. 2e čez Domovja pod vrhovi Vrsta naselij po vsej Jugoslaviji leži v višini nad 1000 metrov Posamezna področja Jugoslavije leže precej visoko nad morsko gladino. Nekatere naše gore segajo dobrih 2000 m nad morsko gladino. Najvišje so alpski, dinarski in šarski vrhovi. Vrstni red najvišjih naših gora je Komovih v Cmi gori 2484 m Kara-naslednji: Triglav v Julijskih Alpah džina na pianini Karadžici v Makedo- najvišja točka doseže 1846 m, stoji cnrem‘en'is7e"hi vkiVu- v Sloveniji meri 2864 m, Goleml Ko- nij‘ 2413 m, Koritnik na Koritnika nekaj naselij nad 1000 metrov nad ***,". En™ vrhove ka- ” S.1«!?*-,na morsko gladino. V Kamniških plani- ter',h ^šine so znane. V takšnem Na planini Sari je najvišja vas DraJ- Makedoniji. To mestece s približno Čiči, ki stoji 1200 m nad morsko gla- 4000 prebivalci stoji 1200—1220 m nad dino. Na jugovzhodni strani, v Po- morsko gladino. logu, sta naj višji naselji Vejce (1220 s temi podatki ni izčrpan seznam tpetrov) in Vešala (1270 m). najvišjih točk in najvišjih naselij v ,Cr?‘ttŽŽfJi ‘“22L« Jugoslaviji. Vrstni red gorskih vrhov rab na Korabu v Makedoniji 2764 m, H 2385 m, Golemi kid na nah je 15 naselij V višini nad 850 m, vrVfnem"V^rTi. hT Stnl“v' Karavankah’ ^ • , „ - — -------- -.......- . Makedoniji 2273 m, Crnl najvišji med njimi sta HavdeJ (1200 ^ v navedenem vrstnem reTu na na , ?,*? 2702 m- Mangart kamen na Jablanici v Makdonijl 2259 metrov) in Kriška koča (1500 m). Na J? mestu ne bi bil niti na 44 mestu v Julijskih Alpah v Sloveniji 2678 m. metrov, Galičnlca na isti planini v področju Triglavskega pogorja Je ka- ",estu’ ne J” 611 nltl “ 44 m , Boiislajec na planini Rudoki v Ma- Makedoniji 2255 m, Stol v Karavan- kih petnajst naselij v višini 1000 do . Seznam visokih naselij Jugosla- kedonijl 2662 m, Caravlca na Prokle- kah v Sloveniji 2236 m, Pločno na pla- 1500 m, najvišja pa so naselja Krste- viJe Je z.el° obširen, samo na Pivsk tijah v Srbiji 2650 m, Jalovec v Julij- nini Carsinci v BiH 2228 m itd. nice (1673 m). Klek (1556 m) in Usko- Planini je na primer 6 do 7 naselij skih Alpah v Sloveniji 2643 m. Peri- „„„„„ vica (1480 m). Na planini LJubišni v v*81"* nad 1400 m Razen vasi imajo Dohodki proti izdatki 16:15 Gibanje gospodarstva Srbije v prvih 6 mesecih tega leta Beograd, 30. avg. (Tanjug). — V prvih šestih mesecih tega leta se je znatno povečala proizvodnja skoraj vseh industrijskih panog v Srbiji. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je industrijska proizvodnja v Srbiji v letošnjem prvem polletju povečala za 17 %. Najbolj se je povečala proizvodnja tobačne industrije — za 60 %. Vrednost del v gradbeništvu se je v tem polletju povečala za okrog 20 %. Obseg storitev v potniškem prometu pa se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 13 %. Blagovni promet v trgovini na drobno je bil v prvi polovici tega leta za 14 % večji od lanskega, zaloge blaga ob koncu polletja pa so bile za 20 % večje. Izvoz se je povečal za več kot 42%, uvoz pa za več kot 65% Skupni denarni prejemki prebivalstva so se v primerjavi z lanskim letom povečali v tem polletju za 16,4 %, izdatki pa za 15.1 %. ster na planini Babi v Makedoniji 2600 m, Crnl vrh na Sari v Makedoniji 2584 m, Vrača na planini Vrači v Makedoniji 2582 m, Grintavec v OD 1000 DO 1500 m nad MORSKO (2238 m nad morsko gladino) v Crnl tudi mnoga mestna naselja, predvsem GLADINO gori so najvišja naselja na južni stra- mesteca, znatno višino nad morsko Največ kmečkih in mestnih na- ni Slatine (1550 m), Kolijevka (1600 m) gladino. V tem oziru so zlasti zna- __________ sellj Jugoslavije ne doseže 1000 m ln Kalušičl (1680 m) čilna črnogorska, makedonska in bo- Kamniških planinah v Sloveniji 2558 nadmorske višine. Na nekaterih pla- senska mesteca, metrov, Solunska glava na Jakupici nlnah pa so stalna naselja, katerih NAJVISJE MESTECE v MakedoniiJi 2540 m, Bobotov Kuk absolutna višina presega 1000 in ceio Mestece Zabljak na Durmitoru, ki na Durmitoru v Črni gori 2522 til, 1500 m. Na Suhi planini, katere naj- ima po obsegu in številu prebivalcev Kajmakčalan na planini Nidže v Ma- višja točka Trem (1808 m) v Srbiji sta značilnost vasi, stoji na 1450 do 1475! kedoniji 2521 m, Ljuboten na Sari v najvišji naselji Strbovac in Bogdano- metrov nad morsko gladino. Največjo Makedoniji 2496 m, Kom Kučki na vac. Obe naselji stojita v višini 840 m. pravo mestno naselje Je Kruševo v jetjih, marveč preprečujejo hkrati tudi povečanje komunalnih problemov, ki nastajajo z dotekanjem novih delovnih moči iz vasi v industrijske kraje. OBJEKTIVNE TEZA VE NE SMEJO BITI ZAVESA ZA SKRIVANJE NAPAK Vendar to lahko rečemo za zdaj šele samo za nekaj teh komisij. Marsikatera komisija pa samo formalno potrjuje sklenjena ali odpovedna delovna razmerja. V nekem manjšem podjetju se je direktor hotel iznebiti delavca, ki je grajal delo uprave. Direktor mu je odpovedal, potem pa na hitro imenoval komisijo za sklepanje in odpoved delovnih razmerij (čeprav mora to komisijo izvoliti delavski svet oziroma kolektiv), da bi odpoved potrdila. • Vodilni uslužbenci v mnogih • podjetjih še vedno spreje- • majo ljudi ali pa jim odpo-9 vedujejo mimo teh komisij, • oziroma sprtem ali odpoved © šele naknartrio predložijo v • potrditev, da bi pač formal- • no zadostili predpisom. Taki • vodilni uslužbenci ne upošte-9 vajo, da je načelno vodenje • kadrovske politike pravica in • naloga kolektiva oziroma 9 njegovih organov samouprav- • ljanja in da je komisija za • sklepanje in odpoved delov- • nega razmerja kadrovsko po- • litični organ kolektiva. Nekateri trdijo, da ,bo delo teh komisij toliko časa zgolj formalno, dokler bo primanjkovalo kadra, češ da direktor ne more čakati, kdaj se bo sestala komisija, če ima srečo, da iztakne kakega strokovnjaka, ki je pripravljen, da bi se zaposlil v podjetju, a ga snubijo tudi drugam. Nekaj resnice je v tem, vendar tega ni moč posploševati. Objektivne težave ne smejo biti zavesa, za katero bi se skrivala stihija v kadrovski politiki, pa tudi primeri samovolje in privilegijev. PRIMER IZ VRHNIŠKE USNJARNE Tudi v nekaterih večjih podjetjih, kjer si prizadevajo, da bi uveljavili vlogo organov samoupravljanja na področju kadrovske politike, jim to še ni uspelo. Navadno jih moti tudi to, da imajo zdaj nenadoma kar dve ali celo tri komisije za eno m isto področje: komisijo za sklepanje in odpoved delovnega razmerja, kadrovsko komisijo in morda še komisijo za štipendiranje. Zato se zdaj vrtijo okrog vprašanja, kako razmejiti pristojnost teh komisij. Ali ne kaže presekati ta vozel tako, da bi obdržali eno samo, to je komisijo za sklepanje in odpoved delovnega razmerja? K zoževanju vloge te komisije morda nekatere zavaja tudi naziv komisije. So pa že primeri, da vlogo teh komisij širše pojmujejo. V vrhniški usnjarni, denimo, so v poslovniku te komisije, ki ga zdaj sestavljajo, razločno predvideli naslednja njena področja: sprejemanje in odpovedi delovnih razmerij, politika štipendiranja, perspektivna kadrovska politika. Praksa bo bržkone potrdila, da se z določevanjem takega delovnega področja približujemo pravi vlogi teh komisij. . _________________________ M. Z. Pod Kamniškimi planinami je vrsta idiličnih dolin. V podnožju gorskih velikanov stoje samotne gorske kmetije. »Zlato« močvirje pri Subotici V močvirju pri Paliču je inž. Dušan Bunie našel velika nahajališča odličnega gnojila Subotica, 27. avgusta. — Moralo je miniti veliko let, da so odkrili veliko bogastvo, ki ga skriva v sebi Pališko močvirje. Bržkone bi preteklo še velika vode, če se ne bi za močvirsko “•zlato« pozanimal direktor vinogradni-ško-sadjarske postaje na Paliču pr;i Subotici inž. Dušan Burič. Po daljšem proučevanju terena je našel v močvirju na površini 70 oralov pravi »rudnik« mineralne šote. To je organsko gnojilo, ki je za peščeno področje okrog Subotice nujno potrebno, hkrati pa je to prvo nahajališče te vrste pri nas. Inž. Burič je prepričan, da bo našel šoto v večjih količinah tudi v okolici Pališkega in Ludoškega jezera, dalje v Tavankutu in v drugih močvirnih delih Subotice in okolice. Zdaj so že izkopali okrog 20 vagonov šote. Inž. Burič sodi, da bodo dnevno nakopali po 15 vagonov tega gnojila. Letos nameravajo izkopati najmanj 1000 vago- nov in potem vse to gnojilo raztrositi po vinogradih ,in sadovnjakih in po peščenih tleh, namenjenih novim nasadom. Na omenjenih 70 oralih bo možno dobiti okrog 60.000 vagonov šote. To pomeni', da je to majhno zamočvirjeno ozemlje vredno milijardo 200 miliionov din. Pravzaprav tega bogastva še ni možno oceniti, kar strokovnjaki ' sodijo, da je šote še veliko več in da je globlje v zemlji še boljše kakovosti. Analize so pokazale, da v tej šoti ni nobenih škodljivih snovi. Zaradi visokega odstotka humusa sodijo, da je šota iste kakovosti kakor dober hlevski gnoj. V laboratoriju so ugotovili, da vsebuje šota majhne količine fosforja in kalija. Toda to je možno zlahka j nadoknaditi z dodajanjem teh elementov v obliki umetnih gnojil. Tako zadostuje, če enemu vagonu šote dodajo 300 do 350 kg kalijevih in fosfornih enoiil. Ne formalen * marveč kadrovsko političen organ Iz prakse komisij za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Iz Dravske doline Odmev napredka s hribov in jezer Menda se lahko Dravska dolina ponaša s tem, da je v desetih letih najbolj spremenila svojo podobo. Število milijard, ki so k temu pripomogle, je resda veliko. Če vzamemo stroške za vse elektrarne, vključno z ožbaltsko, nove kamionske ceste, investicije v Industriji, kot je recimo izgradnja nove livarne v Vuzenici, obrata za proizvodnjo elektroko-runda v Rušah, pa še investicije v gozdarstvu in kmetijstvu, potem smemo mirno zapisati številko: 100 milijard. Takšna investicijska sredstva so morala preobraziti nekoč tiho, splavarsko dolino v dolino hidrocentral, slikovitih jezer in industrijskih podjetij. Dela v Ožbaltu tečejo nemoteno dalje, tako v dravski strugi, kjer postavljajo zagatne stene, kot zgoraj na cesti, ki bo na tem odseku spet nova, sodobna, asfaltirana. Novih reči pa je dovolj povsod, začenši pri Radvanju, kjer je letos dobro obrodil prvi gah, na občinskih cestah, stanovanjih za učitelje, šolah, bi lahko rekli, da v Dravski dolini tempo napredka ni popustil, pač pa je celo močnejši. Ni dvoma, da imajo precej zaslug za to občinski ljudski odbori, ki prizadevno rešujejo svoje Tudi v komunalni politiki je predvidenih nekaj sprememb. Občina Podvelka naj bi se priključila k Radljam. Prebivalci Ribnice in Kaple pa pravijo, če že morajo k drugi občini, da bi bilo zanje ugodneje, če bi bila občina v Rušah. Kadar že gredo na občino in si vzamejo čas, da zapustijo svoje hribovske vasi in naselja, je že bolje, da čas uporabijo še za to, da stopijo v Maribor. Tja hodijo kupovat, tam imajo opravke na okraju in drugih ustanovah, tja pošiljajo tudi otroke v šole. Zato so jim Radlje od rok. Nekateri ljudje po občinah pa sploh menijo, da bi bilo dovolj, če bi bili v Dravski dolini dve občini, ena za zgornji del, druga za spodnji. Gospodarsko najmočnejša je občina v Rušah, njej pa sledi občina v Dravogradu, zato ne bi bilo napak, če bi se manj razvito gospodarsko področje srednjega predela radeljske in podvelške občine priključilo k eni ali drugi. No, končno besedo bodo imeli volivci, prav pa bi bilo, da bi upoštevali njihove pripombe in želje. -dV Vseh bodo Iskreno veseli Mozirje praznuje vsako '»to mese- nega praznika bodo povezali s prazno- r.C"'. J~~ ~ ^ l ca septembra krajevni pra^-ik. Praz- vanjem lS-letnlee ustanovitve SNOUB žični nasad hmelja. Napovedal je naloge. Nekoliko negotovosti m nik posvečen zgodovinskemu do- »Slavka Šlandra*. Zato se bodo zbrali Spet vrnitev te rastline v dolino, nazadovanja je le v lesni indu- godku, ko je meseca septembra 1944. 7 septembra v Mozirju vsi preživeli leta Slandrova brigada osvobodila borci prvih štajerskih enot - savinj- Mozlrje. Letošnje praznovanje krajev- ske, revirske in pohorske čete (I. šta- -------------------------------------- jerski bataljon), borci Zasavskega bataljona, Mengeško-moravske čete, Ra- Prvo zbiralno skladišče za kmetijske pridelke Zgradili so ga na Humu, podobnih skladišč pa bi v Brdih potrebovali še okoli sedem Pomanjkanje skladišč za sadje zadružnem domu na Humu prvo in druge kmetijske pridelke je zbiralno skladišče v tem znanem v Goriških Brdih že vsa povojna vinogradniškem in sadjarskem leta eden najbolj perečih proble- področju. Prej so odkupljene Prl" mov. Pridelki se kvarijo, mnogo delke hranili kar v hodniku za- Pogled na hidroelektrarno Dravograd ki je nekoč okrog Ruš in Radelj premogla lepe nasade. Bistričani so zaključili izgradnjo svojega vodovoda. Šolarji v Limbušu imajo nov trakt šole, da jim ne tesno. Število vodovodnih pip se je povečalo v Selnici in okrog nje. Nad Selnico napeljujejo prebivalci zakotnih naselij ob meji elektriko. Na Lamprehtovem vrhu naglo krčijo kamionsko cesto proti Klopnemu vrhu. Ob Slepni-ci že vozijo kamioni po novi cesti in čez čas bodo lahko nadaljevali pot proti Lehnu in Ribnici. Remšnik je s cesto prvič povezan z dolino. Novemu mostu v Vuhredu se je pridružil enak most v Vuzenici, ki bo enkrat za vselej trdno spojil oba bregova. V Dravogradu imajo nova skladišča za potrebe kmetijstva, novo pekarno in nekaj novih trgovskih lokalov. Vmes pa je po vsej dolini letos spet zraslo nekaj ducatov novih stanovanjskih hiš v Rušah, Ožbaltu, Podvelki, Vuhredu, Muti in Vuzenici. Če bi naštevali še spremembe v trgovskih lokalih in gostinskih, investicije v zadru- striji, ki je bila nekoč značilni Marici se je ustavilo dnevno po-predstavnik doline. Kot protiutež Vprejn0 po 425 ljubiteljev gora. nastaja na pragu doline, pri Lim- V enem tednu 1400 ljudi šiške čete, Kamniško-zasavskega od-»o Ti.iolo.rn I reda - t. j. borči vseh partizanskih1, na 1 rlgiavu enot, ki so delovale na območju Sta- T . . Ob 180-letnici Drveaa vzDona Jerske v treh letih NOV, ln iz ^rea »LjuasKim . „ iemici prvega vzpona katerJh bila ieta 1943 ustanovljena domom« v Porto- na vrh Triglava je bilo zabele- Slandrova brigada. Prebivalci Mozirja roŽu kjer igrajo ženo množično in s tem tudi re- vse zgornje savinjske doline se ,, s_j,nv_ kordno organizirani? tur na Tri- veselijo tega dogodka, ker se borcev meaconsKl sanov Korono organiziranje uu na iri siandrove brigade še toplo spominja- ski turnir, je lepo glav. Od 14. do 23. avgusta se je jo. za Mozirje pa bo to še toliko večje- urejen park, po-povzpelo do Aljaževega stolpa na ga pomena, ker je bila ta brigada mjUavi»n nh Trieiavuvv skunnem 1400 nlanin- i osvoboditeljica tega kraja. Mozirje se"no ™Kaven OD i ngiavu 'V sKupnem 14UU pianm prteakUje, da se ^ tega dne Zbraio v večernih urah z cev, med katerimi je bilo lepo! Mozirju od 6 do 7 tisoč ljudi, nekda- razsvetljenim vo- število tujih turistov, kakor Av- | njih borcev enot, ki so bile med NOV dovodom stri i cev Nemcev Švicariev in 1 Zgornji Savinjski dolini. V priprave j I-u tt ovicarjev in so vkiJučene tudl vse krajevne in ob- drugin. V omenjenih dneh je do-, činske politične organizacije in dru-seglo vrh Triglava po 140 ljudi! štva. Na večer pred praznikom bodo dnevno, kar je vsekakor ogromno in daje priznanje planinstvu, ki postaja vsebolj množično. Pa tudi v nižjih postojankah, kakor v Triglavskem domu na Kredarici, Staničevi koči, v Aljaževem domu, na Vršiču itd. so zabeležili na tisoče obiskovalcev. Samo na Kre- bušu, nov kombinat, ki mu ne manjka mnogo do polnega obratovanja. Ob njem pa bo treba rešiti še probleme lokalne lesne Več tisoč upravičencev brez novih prepustnic V ponedeljek 1. septembra začnejo Mozirju bo slavnostna akademija povezana s telovadno akademijo, ki jo bo priredilo telesno-vzgojno društvo »Partizan« Mozirje. Na sam praznik bo tudi otvoritev dozidanega telovadnega doma »Partizan-«, na katerem _ ______ v*'dan® in odkrita spominska pio- dišč vsako leto tudi propade, šča telovadcem iz Mozirja, ki so padli v-—„ med NOB. Po končanem slavnostnem Kmetijska zadruga V Kojskem delu bo partizansko rajanje. I je letošnjo sezono zgradila pri pa jih zaradi pomanjkanja skla- družnega doma, kar je zlasti i* higienskih razlogov postajalo zmerom bolj nevzdržno. V novem so* dobno opremljenem in urejenem skladišču lahko vsak dan odku* pij o približno štiri vagone pri" Počasna dostava pošte v Brdih ! Kmetijska zadruga je zanj P0" r* . v. ™ .. rabila nad 3 milijone dinarjev i* L večjim razumevanjem ter s pomočjo PTT Slovenije lastnih virov. Brez skladišča bi bi gotovo lahko omogočili, da bi ljudje prejemali pošto letos zaradi obilnega pridelka go- vsak dan in ne samo trikrat na teden t°.Y° prišlo do večjih zastojev pr odkupu. Podobnih zbiralnih skia- Ko smo se ondan mudili v Go- mevanjem ter pomočjo podjetja PTT dišč, bi v Brdih potrebovali S® riških Brdih, so nam ljudje potožili Slovenije. Vasi so resda oddaljene, Okoli sedem, da bi lahko . zaradi počasne dostave poštnih po- toda ne nedostopne. Namestiti bi bilo °dkup hitro in nemoteno poteka • M. D. predelave, ki mora čimprej opu- Stiti staro žagarsko in trgovsko ljene s fotografijami. Z istim dnem tradicijo in preiti na sodobno prenehajo veljati stare prepustnice. , , , T Novi dokumenti veljajo eno leto, lesno industrijo. , potlej pa jih morajo vnovič potrditi . ti jugoslovanski oziroma italijanski pri- Največja ovira za promet, ki sto:|ni organi. ie V dolini vsako leto večji, je Predstavnik TNZ v Novi Gorici je _ ni pojasnil našemu dopisniku, da več Pošto prejemajo vsak dan le na treba le še enega ali morda dva nova samo se neaoKoncana tisoč upravičencev v obmejnih kra- Dobrovem in Kojskem ter v neposred- poštna dostavljalca, ali pa naj bi se- odseku med Selnico in Vuhre- jih goriškega okraja Se ni zamenjalo ni okolici, povsod drugod pa samo danje pismonoše opremili z lažjimi dom. Za industrijo, ki je dokaj fzd!jj0 novtfTdokumentov! Zato°je zdaj trikrat na teden. Tako večina Bricev motornimi kolesi, da bi lahko laže in močna V ruški občini (Tobi, to- pričakovati velik naval prosilcev in zve za razne novosti z dokajšnjo za- hitreje opravljali svoj posel. varna dušika in ostala ^podjetja) mudo ter so zato v tem obmejnem 2e pred pol stoletja so v Brdih „ , , , , kot tudi za turizem v Lovrencu prepustnic niso zamenjali tudi mnogi področju tudi časopisi ln razne publi- prejemali pošto vsak dan ln je zato ’ Se j50 P^alova in na Pohorju, pa bi bilo pripo- upravičenci onstran meje. To sl je moč kacije premalo razširjeni. težko razumljivo, da je zdaj v povsem sodelovanje, med zaseDmKi i *- Ljudje sodijo, da bi bilo dostavo spremenjenih okoliščinah dostava po- kmetijskimi zadrugami, v go kmetijskimi zadrugami v gori-škem okraju začelo najprej razvijati pri setvi visoko donosnih italijanskih sort pšenice. Jeseni na- Prve prijave m setev italijanske pšenice ročliivo čimnrei urediti in asfal- Prasniti s težnjo ljudi Iz obeh dežel rocijno cimprej ureaiu in as>ienujejo čuvaje spanja. Omenjeni primer je bil očitno posledica poskusa — tokrat neuspelega — da bi vnanjo motnjo preobrazili v kavarniški prizor, jo izključili, kar naj bi omogočilo ^daljnje spanje. Tudi mnoge druge sanje kažejo enake značilnosti. Sanje z budilko nam omogočajo, da storimo korak naprej pri obravnavanju bistva sanj. Človek, ki je to sanjal, je postavil budilko zato, da bi ga pravočasno zbudila. To je bil njegov zavestni namen. S sanjami pa se je branil vnanjega dražljaja, zvonenja budilke. Očitno je želel spati dalje. Torej je očitno hkrati hotel eno, želel pa čisto nekaj drugega. Tako v njegovi psihi obstajata ša dejavnost poteka na podlagi trenutno prevladujočih motivov. V nasprotju s psihično dejavnostjo, ko smo budni, ko je ta skladna in determinirana s celotno našo socialno osebnostjo, usmerjena k ciljem, izvirajočim iz naše življenjske usmerjenosti, prilagojena realnim možnostim zakonom in normam družbe, pa v sanjah znatno močneje in svobodneje prihajajo do izraza želje in težnje, nagonski nagibi in marsikaj drugega, kar se človeku, ko je buden, posreči nekako odriniti od sebe, oziroma prilagoditi stvarnosti. Toda niti v sanjah psihično življenje ni docela brez zavornih momentov, izvirajočih iz socialne biti spečega. Ti tudi med spanjem v nekem smislu cenzurirajo misli in kontrolirajo psihično dejavnost. Tako kontrola seveda ni niti zadostna niti po- otroku nedavno kratili njegovo željo glede tort in tako je bila ta želja zdaj v sanjah izpolnjena. Prav tako včasih tudi odrasel človek sanja, kako se mu je izpolnila kaka njegova želja: da je dobil višji položaj, da je opravil izpit ali pa da je imel ljubezenski sestanek z zaželenim partnerjem. Povsem drugače pa je z nedovoljenimi željami. Človek na primer sanja, da stopa po položnem grebenu na grič skupaj s kako znano (ne s svojim zakonskim drugom!) ali neznano prikupno osebo nasprotnega spola. Hribo-lazenje v sanjah je izredno prijetno in ta občutek ugodja čedalje bolj narašča. Tedaj pa se speči zbudi in v njem je jasen občutek še vedno obstoječega spolnega vznemirjenja. V tem snu je cenzura zavesti »spremenila« izrazito seksualno vsebino senj v družbeno dovoljeno in v kritičnem trenutku prekinila spanec. Kljub temu pa je očitno, da takšne sanje izražajo nedovoljeno željo, ki išče izpolnitve. Sanje, v katerih doživljamo strah, ali se zbudimo z občutkom straha, nasprotujejo pojmovanju, da spanje izraža željo in da so sanje čuvaj spanja. Strahu namreč nihče ne želi, posebno ne takšnega, ki ga predrami, namesto da bi poskrbel za mirno spanje. Pa vendar tudi sanje takšne vrste niso v nasprotju z gornjim pojmovanjem. Sanje, ki jih bomo prihodnjič navedli kot primer, bodo pokazale, da je temu res tako. Dr. V. K. Kuhinja - načrtovanje in oprema Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdal pod tem naslovom knjigo, ki je rezultat večletnega dela Zavoda na področju opreme in pripomočkov v sodobni kuhinji. Knjiga je prva te vrste v državi. Hkrati je izšla tudi v srbohrvatskem jeziku. »Kuhinja-« ne bo samo dragocen pripomoček vsem, ki si želijo na novo opremiti staro kuhinjo, ali kuhinjo v novem stanovanju, temveč tudi mizarskim delavnicam in projektantskim uradom, kot stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom. Veseli je bodo učitelji na osemletkah, ki bodo poučevali domače gospodarstvo, kjer je v učni načrt vključena tudi sodobna oprema stanovanj. Knjiga je tiskana na finem papirju na 112 straneh tn ima 200 slik. Vsa oprema in kuhinjski pripomočki, ki Jih knjiga priporoča, so domače proizvodnje. Knjiga je razdeljena v več poglavij, ki obravnavajo: Kuhinjsko delo in oprema, delovna mesta in hrambe, pohištvo, kuhinja v stanovanjskem tlorisu, instalacije in materiali. Knjiga stane 400 dinarjev. Lahko jo naročice ali kopit« tudi v upravi založbe, Miklošičeva 4/IL »Sodobno gospodinjstvo« štev. ? Na 32 straneh prinaša sedma številka »Sodobnega gospodinjstva« ved zanimivih Člankov z različnih delovnih področij v gospodinjstvu. V uvodniku beremo, kako sl je stanovanjska skupnost Stadion v Ljubljani uredila mehanizirano, pralnico, kjer gospodinje same perejo perilo. V tej številki je objavljeno tudi nadaljevanje članka o mehaniziranem pranju, in sicer obravnava članek sisteme In način delovanja sušilnikov (centrifug). S. podroija stanovanjske opreme beremo tokrat o povezavi hiše z vrtom ln o sedežnih garniturah na vrtu. Ped naslovm »Kam s čevlji«, najdemo nekaj zanimivih rešitev, kje naj shranjujemo čevlje v stanovanju. Zanimivo so tudi članki o opremi in oblačilih izletnikov v planine, o kvarjenju kruha, o uporabi polivinilastih vrečk za shranjevanje živil in o škodljivosti salicilne kisline kot konservirnega sredstva. Razen tega prinaša revija navodila za pripravljanje žimnice in recepte za poletne večerje, o ustni vodi, pletenje In kvačkanje in dela na vrtu. Revijo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4/n. Izhaja mesečno. Letna naročnina stane 400 dinarjev. VR T IN VR TN IN E Poletje se bo prav kmalu poslovilo. Zelenjadnlce druga za drugo dozorevajo, jesenske sorte sadja slUjo k obiranju, jesenski podlesek pa Že oznanja pričetek šolskega pouka. Celo sadni ln lelenjadnl škodljivci popuščajo v svojem škodljivem delovanju, ker ie čutije, da si bo treba poiskati varno zimsko zatočišče. hkrati dve diametralno nasprotni tendenci. Obstoj dveh takšnih tendenc v sanjah pa je ena izmed bistvenih značilnosti spanja. Ce pa naše duševno življenje natančneje opazujemo, bomo videli, da je tudi naše življenje, ko smo budni, polno teh notranjih nasprotij, ki niso nič drugega kot enotnost nasprotij, pri čemer na- Hrenovke kuhamo v pari Hrenovk ne smemo kuhati v vreli vodi ampak v pari. V ta namen denemo v lonec primeren luknjičasti (perforirani) vložek, ki se ne dotika vode. Ko voda zavre, položimo na vložek hrenovke, safalade Itd. ter lonec dobro pokrijemo. Tako kuhamo hrenovke v pari samo nekoliko minut. Tako ostanejo sočne in okusne. Kombinirane obleke vsem učinkovita. In tako pridejo na površino tudi takšne zahteve osebnosti, s katerimi se njena družbena zavest ne strinja. In tako so sanje v nekem smislu rezultanta nasprotujočih si sil in teženj, nosilec nezavestnih motivov ln teženj, ki so izmaličene In spremenjene spričo cenzure socialne osebnosti spečega. Zavoljo tega so sanje najbolj uporabne za zbiranje podatkov o najintimnejših in najglobljih nagonskih in drugih interesih ter želja spečega. Analiza sanj je zlasti važna pri zdravljenju nevroze. Pri tem sanje pogosto opozore na stare in novejše komplekse, na konfliktno situacijo, na boj nasprotnih motivov. Zato je pravzaprav možno vse sanje razumeti kot želje oziroma negativne želje — bojazen. Denimo, da je otrok sanjal, da se je do sita najedel tort. Mirne duše lahko domnevamo, da so OCVRTE RIBJE POGAČICE Kuhano ribje me6o posolimo in ga zmešamo s kuhanim, pretlačenim še vročim krompirjem, in mu dodamo peteršilj In poper. Iz mešanice oblikuj erflo pogačice, ki Jih povaljamo razs tepenem Jajcu in kruhovih drobtinah, nakar Jih ocvremo na olju. Ponudimo tople s paradižnikovo omako. MARINIRANE RIBE Očiščene ribe spečemo na razgretem olju, m pečene naložimo na krožnik. Nekaj olja odlijemo, v ostanek pa stresemo precej narezane čebule ln liter vode. Voda naj med kuhanjem počasi vre. Ko ribje oko izstopi in je podobno biseru ali ko meso z lahkoto odstranimo s hrbtenice, je riba kuhana. Kuhane ribe ponudimo lahko hladne ali tople. Ce nameravamo ponuditi hladne ribe, počakamo, da se ohladijo v vodi, medtem ko tople po 10 minutah vzamemo iz vode. Dobro odcejene ribe položimo na krožnik ln jih okrasimo s šopkom peteršilja, jih posipamo z belim poprom, sesekljanim česnom in peteršiljem ter nakapamo z dobrim oljem. IACTRC Je že tako, da morajo otroci Ponositi tudi staro obleko. Ce postane otrokova obleka premajhna, jo boste gotovo same popravile, zdaljšale ali razširile. V primeru, da za to nimate dovolj blaga, obleko lahko kombinirate z drugim blagom. Pri kombiniranju novo blago spodaj ob spodnjem robu ali pod pasom, oziroma v dveh ali treh pramenih preko celega krila. Pri bluzi iri deški srajci lahko naredite iz drugega blaga ovratnik in rokave, če so se stari strgali. Jopico za dečka, narejeno iz blaga, starega krila ali ponošenega jopiča pa lahko kombinirate z volnenimi rokavi. Tako jopo lahko nosi fant v jeseni namesto suknjiča, pozimi pa namesto volnene jopice. Enobarvno dekliško jopico iz volnenega blaga pa kombinirajte, če je premajhna in prekratka, z žametom ali tweedom. M. V životku in krilu kombinirane obleke s karirastim blagom in žametom stare obleke z novim blagom pa morate ravnati preudarno Čimbolj po okusu boste izbrale primerno barvo in kvaliteto blaga, tem lepša bo kombinirana obleka. Ce boste n. pr. kombinirale karirasto obleko z enobarvnim blagom, pazite na to, da bo v karirastem blagu zastopana tudi barva enobarvnega blaga. Lahko pa na- Tweed krilo, podaljšano z žametom, in enobarvna obleka, kombinirana s tweedom pravite tudi obratno in kombinirate enobarvno obleko s karirastim blagom. Razumljivo je, da boste volneno obleko kombinirale z volnenim blagom, bombažno obleko z bombažnim itd. Tweed ali drugo volneno blago pa lahko vedno družite tudi z žametom ali deftinom. Z drugačnim blagom lahko kombinirate domala vse kose obleke za otroka: oblekco, krilo, bluzo in jopico za deklico, srajco in jopič za dečka. Ce je obleka deklici preozka po celem telesu, ji došijte novo blago. ob straneh, v životku in krilu. V životku premajhno obleko kombinirajte z drugim blagom spredaj po sredini ali nad pasom. Pri prekratki obleki ali krilu pa vstavite lahko dejo, zato pa Jim bomo spomladi teže prišli do živega. Vsaka hroščev« samica skriva v sebi milijone nevarnih potomcev, ki prav zaradi te množičnosti ln nedoslednosti pri zatiranju resno ogrožajo naše pridelke. Prav ta-Letošnja Jesen bo zares bogata, osušimo. Toplo septembrsko vreme k0 obstaja nevarnost, da se bodo leto« zlasti če pomislimo, da Je čas neviht privabi lz zemlje veliko število kolo- tual sadnt Škodljivci prekomerno ras-že mimo. Kmalu bo treba pospraviti radsklh hroščev, do katerih smo kar mnoiiU. Ker Je sadja povsod na pre-krompir, zrel iižol ln poletno endlvi- preveč popustljivi, ali bolje rečeno - teki boinemu odpadlemu sadju ne po-jo. Krompir Izkopavamo samo v le- brezbrižni. Letos nam zares ne more- Bvečamo potrebne pozornosti. Vse od-pem in suhem vremenu, nato pa ga jo kdo ve kako škodovati, ker krom- padl0 ervlvo ln bolno sadje moramo pred vskladiščenjem Sp na planem plrjevih gomoljev k sreči ne napa- sprotl pobirati ter predelati, ali pa kako drugače unlčlU. Sicer nam bodo bolezni in škodljivci povzročili mar-slkatero skrb prihodnje leto, ko sadil na letina gotovo ne bo tako bogata. H Zelo bogato so letos obrodile zeli lenjadnice-plodovke. 2al pa še vedno ii srečamo nešteto primerov, ko naši |§ vrtnarji že avgusta paradižnikom ob-g trgajo vse listje. Lahko sl predstavil ljamo, kakšne bi bile posledice pri g človeku, ki bi mu Iztrgali želodec ln § pljuča. Tudi rastlina brez listja ne jH more normalno prehraniti svojih plo-§§ dov, ki so zaradi tega prazni ln le po H sili razmer navidezno zreli. Septem-H bra krompir često počasi zori, zato mu = proti koncu avgusta odščipnemo vrh, g da vsa hrana doteka zorečim plodo-= vom. Vse ostalo zdravo listje pustimo || nedotaknjeno. Ako pa grozi slana, raj-H ši plodove potrgajmo ln jih pozorimo §§ na okenski polici. |§ Endivijo vežemo v suhem vreme-m nu in sicer le toliko, kolikor je lahko H sproti porabimo, oziroma prodamo. = Zimske endivije, praviloma ne veže-|§ mo. Vso zimsko zelenjavo moramo še g pridno okopavati, zalivali ln uničevati g| Škodljivce na njej. Nadležne so predli vsem sovke ln kapusov belin na zel-H nicah. Zdaj Je tudi čas za setev prve-H ga obroka zimske solate, špinače in Š motovilca ter za presajanje zimske =3 endivije. Sejmo vse v vrste, da bo obli delovanje manj naporno. Prav tako g lahko zdaj presajamo rabarbaro in g • številne okrasne trajnice ter dvolet-= nlce (mačehe, spominčice, marjetice, f| nageljne, naprstanee, zvončnice). Za g potonke je druga polovica avgusta §§ sploh najprimernejši čas za presajali nje. Gotovo ste Se sami opazili, da H spomladi presajene potonke nato več |§ let slabo rastejo in ne cveto. Nikakor H pa ne smemo zdaj presajati trajnic, H ki cveto v jeseni (jesenske astre, veli tmlce, helenlje, rudbeklje). Zaželeno H Je, da tudi Iglavca presajamo v Jeseni. = Bolj priporočljivo pa Je presalanje v H septembru kakor v novembru, ket M = Iglavci do zime že ukoreninijo. = • Inž. Miha Ogorevc Jopica za dečka z volnenimi rokavi. Enobarvna jopica ca deklico, kombinirana z žametom. Bluza in srajca z drugačnim ovratnikom in rokavi Jo zarumenimo. Dodamo malo moke, prilijemo nekaj žlic vode. Marinado začinimo še z olupljenim česnom, vejico rožmarina, listom lovorja, koščkom limonine lupino, poprom in soljo. To kuhamo 10 minut, dodamo š« vinski kis ln še nekaj vode. Vode dodamo četrt Količine, kolikor smo uporabili olja. Ko marinada zavre, Jo zlijemo na ribe. K marinirani ribi ponudimo polento. Prav tako pripravimo marinirano ribo v vinu, samo da namesto vode in kisa uporabljamo belo vino. KUHANE RIBE Ribe očistimo, Jim Izvlečemo prebavila, odtrgamo škrge, odrežemo plavuti, skrajšamo rep in operemo, čiščenje najlaže opravimo s škarjami*. Prebavila Izvlečemo skozi škrge. Ce 'kuhamo več majhnih rib skupaj, Je priporočljivo, da Jih povežemo v sveženj. Velike ribe lahko kuhamo tudi razrezane na kose. Majhne sladkovodne ribe položimo v vrelo vodo, medtem ko vse morske in velike sladkovodne ribe položimo v mrzlo vodo. Vodo, v kateri kuhamo ribe, osolimo po okusu ln med kuhanjem blraroo pene. Vodi dodamo celega popra, narezane čebule, korenjčka, korenino peteršilja, lovorjev list ln košček limone brez lupine ln koščic. Limono zamenjamo lahko s kisom, ln sicer 2 žlici kisa na H •uhsnlm ribam serviramo razne majoneze, pikantne omake, koščke limone, narezana, trdo kuhana jajca, srčike solate in narezano opražena čebulo. RIBJA JUHA Na olju ali maslu prepražimo na koščke narezane ribe, narezan koren j ček, sesekljan peteršilj in čebulo. Ko so ribe pečene, Jih zložimo na krožnik, zelenjavi pa dodamo moke, narezan paradižnik, nato pa zalijemo z vodo, v kateri smo skuhali ribje glave. Juho osolimo, popopramo ln okisamo. Kuhamo jo tako dolgo, da Je korenček mehak. Juho precedimo in ji dodamo pečeno ribje meso, ki smo mu odstranili vse koščice. Lahko pa ga tudi v Juho pretlačimo. Posebej opečemo kocke kruha. V tako pripravljeno ribjo Juho lahko zakuhamo riž, v tem primeru je ne serviramo z opraženimi kockami kruha. RIBE S PARADIŽNIKOM Očiščene in dobro obrisane ribe položimo v kozico, v katero smo na dnu že položili: koSčke surovega masla, olupljen paradižnik, sesekljan peteršilj, česen, poper in sol. Na ribe pa spet naložimo paradižnik in začimbe. Posodo pokrijemo in jo postavimo na ogenj. Ribe pražimo približno eno uro. Zravei rib ponudimo pražen riž ali polelto. i Zbiramo za vas ZBIRAJTE | ZA NAS Kafra, raztopljena v žganju, v ka-S terem smo namakali arniko, Je dobra g za mazanje proti revmatizmu. Pernatih blazin ne zračimo na s sencu, ker bi se por j e Izsušilo, poli stalo krhko ln lomljivo. 5 Ruski čaj ne sme nikdar zavreti, H sicer bo grenak — polij mo ga vedno H samo s kropom. = g Flanela bo ostala vedno mehka in H voljna, če jo bomo prale v vodi, H kateri smo pridale nekaj boraksa. V vroči vodi je ne smemo prati, sicer bo postala talca kot letobuftaviaa. KVALIFIKACIJSKI VATERPOLO TURNIR ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO Tudi tokrat nismo uspeli Ljubljana, 30. avg. — Sinoči in danes dopoldne so bile odigrane zadnje tekme na kvalifikacijskem vaterpolo turnirju za vstop v II. zvezno ligo. Rezultati: Spartak — Riviera 14:0 (5:0), »Ljub ljana« — »Vela Luka« 8:7 (5:5), »Ljubljana« — Spartak 5:5 (2:3), Je-dinstvo Riviera 14:0 (8:0). »Ljubljana« bi po porazu proti Je-dinstvu morala zmagatj v 0'beh preostalih srečanjih, da bi osvojila prvo Ali bo objestnost ostala nekaznovana? Pojavi objestnosti med nekaterimi športniki in športnimi funkcionarji proti raznim športnim sodelavcem so v zadnjem času, žal, vse pogostejši pojav. Sem ter tja pa so žrtev tega tudi športni novinarji. Zadnji tak pojav je bil na minulem kvalifikacijskem turnirju za vstop v II. zvezno vaterpolo ligo v Ljubljani. Prolog: Dopisnik^beograjskega »Športa« je ob začetku tekmovanja v petek zvečer pristopil k sodniški mizi in vljudno vprašal, če lahko kontrolira postave nastopajočih moštev z zapisanimi. Tajnik. tekmovanja, Svetozar Hribar, ga je zavrnil, češ da nima kaj iskati pri sodniški mizi. Naknadno pa je še zasmehoval oblike novinarskega dela in'dajal za zgled novinarstvo pred vojno. I. dejanje: Nekaj minut zatem se je z istim namenom oglasil pri sodniški mizi sodelavec »Ljudske parvice« in »Ljubljanskega dnevnika«. Omenjeni tajnik pa se to pot ni zadovoljil z ustaljenimi oblikami občevanja med ljudmi. Brez vsakega pojasnila je nahrulil dopisnika, pri čemer ni izbiral izrazov. Sodelavec »Ljudske pravice« je zapustil omizje in opozoril tajnika, da se tako ne postopa z zastopniki tiska, ki žele le informacij (pri tem je treba poudariti, da so v vseh treh kolih prej člani sodniškega omizja dajali zaželene informacije). To opozorilo pa je spravilo tajnika Hribarja očitno dokončno iz ravnotežja. Pridirjal je za našim sodelavcem in ga začel riniti iz kopališča, pri čemer je vpil, da mora zapustiti bazen in da se ne sme več prikazati na kopališču. To je ponovil tudi dve uri pozneje po končanem tekmovanju. Pri tem osebnem stiku je imel naš sodelavec, kot že tudi 'prej, vtis, da je tajnik vinjen, ker je močno zaudarjal po alkoholu. II. dejanje: Svetozar Hribar pa se ni zadovoljil le z napadom in z izpadom na kopališču, ampak je poskušal z našim dopisnikom fizično obračunati tudi izven kopališča, čeprav zato ni imel najmanjšega razloga. Epilog: Vodstvo takega tekmovanja kot je kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno ligo, bi pač moralo malo skrbneje presoditi, koga sprejme v svoje vrste (Svetozar Hribar je bil že pred tem izključen iz vodstva PK Ilirije in kaznovan s prepovedjo opravljanja vseh funkcij pri klubu!). Obžalovanja vredno pa je tudi to, da nihče izmed navzočih sodnikov ni smatral za potrebno, da bi opozoril vinjenega Hribarja na nedostojno in nerazumljivo početje, ki je vzbudilo zgražanje med občinstvom. Očitno je bilo, da se le-to bolje zaveda vloge športnega tiska in njegovega prispevka pri propagandi plavalnih športov, kot pa nekateri funkcionarji, ki mislijo, da je šport zaradi njih. mesto na turnirju. Zato se Je tudi tekma z »Vela Luko« začela v hitrem tempu z menjajočimi se napadi. Po prvem golu Adlešiča so se bolje znašli gostje in kmalu povedli s 4:1. Domačini so pokazali v tem času visoko borbeno moralo, saj niso klonili in kmalu po Volkarju izenačili na 4:4. Z menjajočimi se napadi so se vrstili tudi goli na eni in drugi strani. Slednjič je »Ljubljana« povedla z 8:7. Sodnik je v tem izključil igralca gostov. Zmaga je bilg že zagotovljena in v zadnjem trenutku igre je poslal K o.si j e v še strel na god. Žoga pa je obležala na goii črti in tako je bila tekma zaključena s prejšnjim izidom. Gostje so se pritožili zo-per sojenje sodnika Koprivnikarja, vendar Je bila pritožba zavrnjena. Odločilna tekma med »Ljubljano« in Spartakom je danes dopoldne nudila podobno siiko kot sinočnja. Gostje so kmaJu vodili s 3:1, vendar je uspelo domačim izenačiti na 3:3 in celo povesti s 4:3. Kasneje je prišlo še do dveh izenačenj in končnega izida 5:5. V tej tekmi, kjer je bila »Ljubljana« za vstop v H. ligo potrebna zmaga, bi njenim igralcem lahko zamerili, da pogosto niso znali izkoristiti prednosti igralca več, niti taktično zavlačevati igre v odločil- nem trenutku, kar bi jim gotovo pri' neslo zmago. Sodniki so tudi to pot opravili svojo nalogo dobro. Izjema je bilo le pristransko sojenje Koprivnikarja na tekmi med »Ljubljano« in »Vela Luko« v škodo domačih. Na lestvici strelcev Je zasedel prvo mesto Maglov (VL) s 17 godi, za njim pa so Volkar (L) 15, Nonkovič (J) 10. Zuvela (VL) 9, sale (J) in Da-docki (S) z 8' goli itd. Med ostalimi igralci so se odlikovali še branilec Petričič (J), krilci N. Separovič (VL), Vitlov in Troskot (J) ter Marc, Ver-gelj (L) in Sanka (S). LESTVICA Spartak 4 2 2 Jedinstvo 4 2 1 »Ljubljana« 4 2 1 Vela Luka 4 12 Riviera 4 0 0 0 24:9 6 1 24:10 5 1 29:19 5 1 28:15 4 4 2:54 0 M. 2. Zmagi naših odbojkarjev v Pragi Praga, 30. avg. Prvi dan evropskega prvenstva v odbojki je naša moška reprezentanca premagala turško s 3:0, ženska pa Za-! hodno Nemčijo prav tako s 3:0. Rezultati - moški: Vzhodna Nemčija-Zah. Nemčija 3:0, Francija—Tunis 3:0, ZAR-Danska 3:0, Albanija-Avstrija 3:0, — ženske: Madžarska-Nizozemska 3:0. Romunija—Avstrija 3:0. Praga, 30. avg. - V Pragi se je danes začelo evropsko prvenstvo v odbojki, ki se ga med 32 reprezentancami - ekipami iz 20 držav udeležuje tudi jugoslovanska moška in ženska reprezentanca. To je že peto prvenstvo Evrope zapovrstjo. Prvo je bilo 1948 v Rimu (CSR - nastopili so le moški), drugo je bilo v Sotiji (SZ -pri moških in ženskah), tretje 1951 -v Parizu (SZ - pri moških in ženskah), četrto pa 1955 v Bukarešti (CSR - pri moškihin ženskah). Od naše reprezentance so izvedle prvi udarec v kvalifikacijskem srečanju z vrsto Zahodne Nemčije. Srečanje je bilo v Čeških Budjejevicah. EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU Naš četverec v finala Poznanj, 30. avg. Drugi dan to uspelo našemu četvercu bicz evropskega prvenstva v veslanju krmarja, so bili tako imenovani repesaži, . ponovne tekm«. čolnov, ki včeraj niso zmagali. Vzlic temu, da je , bilo zelo malo upanja, da bi se kak naš čoln uvrstil v finale, je v ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA »Beograd«-»Ljubljana« 82:56 (37:24) Lokomotiva-Proleter 72:67 (40:37) Svetovno kolesarsko prvenstvo Reims, 30. avg. Danes je bilo v Reimsu (Francija) svetovno prvenstvo v cestni kolesarski vožnji. Prvikrat so tekmovale tudi ženske. V' njihovi konkurenci je zmagala Risy Jacobs (Luksemburg), ki je za 60 km dolgo progo potrebovala 1:50,05 min, pri kateri je dosegla povprečno hitrost 32,3 km na uro. Za njo so prispele na cilj Rusinje Novikova, Lukšina, Belgijka Van Nuf-fel itd. V moški konkurenci je na progi 178,1 km zmagal Gustav Schur (V. N.) v času 4:53,19 ob povprečni htirosti 36.3 km na uro. Drugi je bil Paulissen (Belg.) tretji Volg (Belg.), sledita Martini in Ventueli (Italija). I A-reprezentanca v Mariboru B pa v Ljubljani Trening nogometašev pred zgodnjim srečanjem z Avstrijo Generalni sekretar Nogometne zveze Jugoslavije MUorad Ličanin Je izjavil, da bo Aleksander Tirnanič še nadalje opravljal funkcije zveznega kapetana in je tako napravil konec govoricam, da bo Tirnanič podal ostavko, kar so omenjali tudi mnogi listi. • Te govorice so bile zlasti glasne zadnje dni, ko smo na pragu srečanja z Avstrijo, ki je za našo reprezentanco zelo kočljiv nasprotnik, saj nas Je že večkrat krepko premagala. To pa ne bi bilo prijetno za naš nogomet potem, ko se je morala Avstrija urrfakniti s svetovnega prvenstva, popolnoma poražena. Zvezni kapetan Tirnanič je namreč na dopustu, srečanje pa je 14. septembra na Dunaju. Toda prav glede na Tirnaničev dopust je Nogometna zveza Jugoslavije zaupala skrb okoli Izbire igralcev In priprav pred srečanjem z Avstrijo, članom bivše ko- misije, ki je pripravljala našo reprezentanco na svetovno prvenstvo. Igralci za obe reprezentanci bodo. določeni v ponedeljek. 1. septembra. A reprezentanca se bo pripravljala od 9. septedbra do odhoda na Dunaj v Mariboru, B reprezentanca, ki bo 14. novembra igrala v Ljubljani z B moštvom Avstrije, pa se bo pripravljala v Ljubljani. Mladinci bodo igrali z av- strijskimi nasprotniki dne 13. septembra, verjetno v Leobnu. V okviru priprav obeh reprezentanc bo A moštvo odigralo trening tekmo z Branikom v Mgriboru, B moštvo pa z Odredom v Ljubljani. Obe reprezentanci bo sestavljalo po 15 igralcev. • Beograd, 30. avg. - Na mednarodnem turnirju v malem rokometu v Beogradu je poljski prvak Slask iz Wroclawa premagal Kadnički z 32:23 (14:13). Turnir se nadaljuje. ZAČETEK V DOMAČI CONSKI LIGI Krim: »Ljubljana« 5:1 (1:0) Najdlje je skočila v Stockholmu na nedavnem evropskem prvenstvu v atletiki 19-Ietna Liesel Jakobi iz Saarbruckena in sicer 6,14 m ter osvojila zlato medaljo Ljubljana, 30. avgusta. - Na igrišču Krima se je danes popoldne s srečanjem Krim-»Ljubljana« začelo tekmovanje v slovenski conski ligi. Srečanje obeh domačih rivalov se je končalo s presenetljivo visoko zmago Krima s 5:1 (1:0). Strelci: Kastelic v 18., 78.. Marjanovič v 63., Toni v 87. ter Čretnik (avtogol) v 51. min. za Krim. Častni gol za »Ljubljano« je dosegel Herman Hannemann v 71. minuti. Sodil Gvardjančič iz Ljubljane pred približno tisoč gledalci. Krim: Slevc, Bunc, Rozman, Rezar, Razbornlk, Matos, Bergel, Kastelic, Marjanovič, Slapničar. »Ljubljana«: Toni, Zupančič, Čretnik, Pirc, Vertelj, Sočan, Djuklč, Go- sar, Herman, Kompoš, Bogataj, Hannemann. Igra v prvem polčasu je bila na nizki ravni, vendar Je treba povedati, da so bili igralci Krima nekoliko boljši, igrali so bolj povezano in složno, ven-nar včasih nekoliko preostro. Po odmoru je Krim začel z bolj smiselnimi napadi in pogosto ogrožal vrata'»Ljubljane«. V tem delu je moštvo Krima doseglo štiri gole. Igralci »Ljubljane« so z zelo slabo igro izzvali med gledalci negodovanje. Zmaga Krima je popolnoma zaslužena in so jo simpatizerji tega kluba toplo pozdravili, medtem ko je »Ljubljana« zelo razočarala svoje navijače. M. T. MalmB, 30. avg. (AP). - Na a-" letskem mitingu v Mfjlmou je svetov* ni rekorder, Avstralec Herb pretekel eno miljo v odličnem času 3:58,0,Elliottov svetovn irekord na razdalji znaša 3:54,5, ki pa še ni Prl" znan. Nov rekord Cvetke Klančnik Beograd, 30. avg. - Po neuspelem poskusu, da bi dosegla nov zvezni državni rekord v preletu trikotnika 300 km, se je danes jadralni letalki Cvetki Klančnik-Belin, posrečilo doseči nov Jugoslovanski rekord za ženske s preletom proge 225 km od Vršča do Bečeja in nazaj brez vmesnega pristanka. S tem Je naša poznana jadralna letalka porušila svoj lastni rekord, ki ga Je dosegla leta 1953 na progi Borovo—Slavonski Brod—Borovo, dolgi 160 kilometrov. TEKMOVANJE LETALSKIH MODELOV S 190 km/h danes pod Cekinovim gradom V četrtek, petek in soboto Je bilo v Ljubljani državno prvenstvo letalskih modelov. Dosedaj so tekmovali z jadralnimi modeli kategorije A 2, motornimi modell-penjači in gumenjaki tipa »Wakefield«. Doseženi so bili odlični rezultati mednarodne vrednosti. Le-te Je omogočilo izredno lepo in ugodno vreme. V kategoriji jadralnih modelov A-2 je zmagal Stevo Foulin (Hrvat-ska), ki je dosegel največje možno/ število točk — 900. Drugi je bil Mladen Dujmič. prav tako član hrvat-ske ekipe, tretje mesto pa je zasedel slovenski tekmovalec Stdo Volčič. Z motornimi modell-penjači je zmagal lanskoletni svetovni. prvak Slobodan Babič (Hrvatska) ki Je tudi dceegel maksimalno število točk, to ■ je 900. Drugi je bil Marko Vujič, tretji pa Aleksander Sčepanovič, oba člana srbske ekipe. Izmed slovenskih tekmovalcev je bil v tej kategoriji najboljši Vili Dreher, ki je bil šesti. Včeraj so bili na startu motorni modeli gumenjaki, Zmagaj je naš stalni reprezentant Emil Fresel (Hrvatska). Zbral Je 890 točk od 900 možnih. Drugi je bil Velja Matič (Srbija), tretji Vilim Kmoh (Hrvatska), peti pa Janez Smole iz Ljubljane. V ekipnem plasmaju vodi Hrvatska s 67*36 točkami pred Srbijo 6031, Slovenijo 5845, BiH 5460 in Makedonijo 3506 točkami. Danes, v nedeljo je zadnji dan tekmovanja. Startali bodo še vezani hitrostni modeli do 2.5 cm*, in sicer na teniškem igrišču pod Cekinovim gradom. Borci Slandrove brigade, II. grupe odredov, I. štajerskega bataljona, kamniškega bataljona — aktivisti Štajerske! Udeležite se TOVARIŠKEGA SREČANJA ŠTAJERSKIH BORCEV IN AKTIVISTOV V MOZIRJU dne 7. septembra. Vabi Vas Občinski odbor Zveze borcev Mozirje. -[-Brzojavke— • KSln, 30. avg. (Reuter). — Na atletskem tekmovanju v Kolnu Je za-hodnonemško moštvo izenačilo svetovni rekord - 39,5 v štafeti 4 x 100 m. Rekord Je dosegla reprezentanca ZDA leta 1956 na olimpiadi v Melbourneu. 0 Novi Sad. 30. avg. - Mladinke »Partizana« Novi Sad so postale državne prvakinje v košarki, ker prijavljeni ekipi Branik (Maribor) in reprezentanca Hrvatske nista prispeli na državno prvenstvo mladink. 0 Beograd, 30. avg. - V ponedeljek, 1. septembra bo na stadionu »Tašmajdan« finale mladinskega državnega prvenstva v boksu. Predstavniki Slovenije tmajo tele nasprotnike; Borko Kažiča, Ceh Paviča, Pečnik Isajloviča, Jamšek pa Tomaniča. 0 Budimpešta, 30. avgusta (AP). Romunija Je iznenada umaknila svojo prijavo na evropskem prvenstvu v plavanju in vaterpolu, ki se bo začelo jutri v Budimpešti orez kakršnega uradnega sporočila. Verjetno bo prišlo zaradi tega do nekaterih sprememb pri sporedu tekmovanj v vaterpolu. 0 Praga, 30. avg. (Reuter). - Nogometna reprezentanca SZ Je danes v Pragi premagala CSR t 2:1 (0:1). Priznani plavalni rekordi Budimpešta, 30 .avg. - Evropska plavalna federacija Jo danes, tik pred začetkom evropskega prvenstva v plavanju priznala 18 rekordov, ki so Jih letos dosegli plavalci in 8 rekordov, ki so jih postavile ženske. Najpomembnejši rekordi: 400 m: Black (VB) 4:28,5, 800 m: Black 9:25,5, 1500 m: Black 18:06,2. 100 m prsno: Mlnaškin (SZ) 1:11,5, 200 m prsno: Kolesnlkov (SZ) 2:39.3, 100 m metuljček: Tumpek (Madž.) 1:02,2, 200 m metuljček: Zierold (VN) 2:21, 100 m hrbtno: Christophe (Franc.) 1:02,9, 400 m mešano: Struja-nov (SZ) 5:12,9, 4 X 100 m prosto: SZ 3:47,4, ženske - 200 m: Gastelaars (Niz.) 1:03,9, 100 m prsno: Bejer (VN) 1:20,3, 100 m hrbtno: Griham (VB) 1:11,9. Zmaga »Rijeke« v Beogradu Beograd, 30. avgusta. — V prvem srečanju zvezne nogometne lige v sezoni 1958-59 je pripravila presenečenje »RHeka*. njen novi član, s tem. da Je v Beogradu premagala domači Radnlčld s 3:2 (1:1). PRI OPRAVLJANJU POKLICNE DOLŽNOSTI NAM JE DNE 30. AVGUSTA NEUKROČENA DRAVA PRI OŽBOLTU IZTRGALA IZ NAŠE SREDINE NAŠEGA DOLGOLETNEGA SODELAVCA FRANCA PUKŠIČA GRADBENEGA DELOVODJO IN •PODPREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA S PREMINULIM TOVARIŠEM JE NAŠ KOLEKTIV IZGUBIL ENEGA PRVIH GRADITELJEV HIDROCENTRAL NA DRAVI, DOLGOLETNEGA ČLANA IN PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA, VESTNEGA ODBORNIKA SINDIKALNE PODRUŽNICE TER VZORNEGA IN ISKANEGA DELOVNEGA TOVARIŠA DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA »TEHNOGRADNJA«, VUZENICA OBIŠČITE nad 50.0 VZORCEV NAJBOLJŠIH VRST VINA IZ 16. DRŽAV VSEH CELIN OCENJEVANJE IN ODLIKOVANJE VINA PO MEDNARODNI .KOMISIJI TRADICIONALNA POKUŠNJA VINA Z VSEGA SVETA RAZSTAVA NAJSODOBNEJŠIH VINOGRADNIŠKIH IN KLETARSKIH, STROJEV TER DRUGIH PRIPOMOČKOV' NAJLEPŠA PRILOŽNOST ZA SKLEPANJE TRGOVSKIH ZAKLJUČKOV IZKORISTITE 25% POPUST NA ŽELEZNICI za <&f°. _ sladokusce OGLASNIK »LJUDSKE PRAVICE« prodam službo IS C EM ZENSKO k leto ln pol staremu otroku za dopoldan. Ali dekle, ki je zaposlena popoldan. Možnost stanovanja, Zavrl, Robova ulica 20, IV. baraka. 3260-d PERICO, ki zna lepo prati, sprejmem na dom. Jamova ul. 36, Mirje. 6204-d DOBRA DRUŽINA v Ljubljani sprejme s 1. septembrom dobro gospodinjsko pomočnico srednjih let, zdravo, čisto in poMeno. Ponudbe •na ogl. odd.-pod »Poštena« 6205-d SPREJMEMO ŠOFERJE D n C kategorij« ter -visokokvalificirane razno LEPO DVOSOBNO STANOVANJE V centru Celja zamenjam za podobno v Ljubljani. Vida Glavnik, frizer, Ljubljana, Mestni trg 18. -3256-2 JOŽE NEMANIČ, bivši mizar Iz Bo-žakovega št. 21, preklicujem neresnične izjave, ki sem jih dal o Angeli Kozjan, kmečki delavki iz 2e-lebeja 9 pri Metliki, ln se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona: 326-r MOŠKI SREDNJIH LFT z dobro plačo in ugodnim stanovanjem ob morju išče dekle, dobro/ pošteno in ugled--- no. Ponudbe pod »Ugcidna prilika-. 3264-r CITRE IN KITARO POUČUJEM - Zavrl, Postojnska 14, poleg Tobačne tovarne. ' 3269-r SKROMNO SOBO želi visokošolec, miren, kmečkih staršev. Pomagal bi pri študiju tudi domačim otrokom. Naslov v ogl. oddelku. 3271-r DVE MLADI ZDRAVSTVENI USLUŽBENKI nujno Iščeta opremljeno ali . neopremljeno sobo,. Ponudbe Dod »September-. 1356-r SADIKE VRTNIH JAGOD, prvovrstne, rdeče, dobite pri kmetijskem posestvu Bomžale, Savska 17. 6403 POSESTVO. 6 hektarov, arondlrano vseh kultur, lepa lega, zaradi bolezni ln starosti dam v najem, ali izročim takoj v lasi, če do smrti preživi ln oskrbi gospodarja in gospodinjo. Vse informacije pri Martinu Gašpariču, Rucmanci 7, p. Tomaž pri Ormožu. 6405-r CE SI vZELITE za katerikoli predmet prospekte, cenike, in formacije iz Trsta, pišite tvrdki »Lustra«, Via Crispi 41. Priložite 100 din za odgovor. 2942-r DIJAKINJO I. razreda učiteljišča sprejmem na stanovanje. Pismene ponudbe pod »Pridna«. 3276-r ZENSKO, osamljeno, zdravo ln pošteno, staro okoli 50 let, ki bi imeia veselje voziti avto, iščem. V poštev pridejo Je lnteresentke s pokojnino. Ponudbe pošljite na podružnico »Ljudske pravice« v Kopru pod geslom »Slovensko Primorje«. OPROSTIM SE Zofki Ojsteršek, Volna Laško, za žaljivke, ki sem jih izrekla. Hrastnik Terezija. MIREN, 34-LETNI, z dobrim poklicem in nekaj gotovine, išče življenjsko tovarišico do 30 let. Ponudbe s sliko na podružnico »Lj. pravice« Zagorje pod; »Harmonija«. Neodvisno, SRČNO DEKLE si želim, ali VDOVO do 40 let, k.i ima nekoliko smisla ža slikarstvo - pod šifro »Skupno delo in poštenost«. 6242-r NAMESCENKA srednjih let — razvezana, s svojim lastnim stanovanjem. Išče prijatelja, starega do 45 let zaradi razvedrila: Ljubiteljica narave in planin. Ženitev ni izključena. Ponudbe s sliko poslati na podružnico Ljudske pravice v Mariboru pod šifro -Srečen boš«. 6222-r in kvalificirane avtomehanike. Interesenti naj se Javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Električna cestna železnica. Ljubljana, Celovška 164. 3157 d ZAPOSLIMO KOVINOSTRUGARJA in AVTOMEHANIKA. Javite se v sekretariatu podjetja »Avtopromet« Ljubljana, Savska c. 2. 3244-d ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja, dobro STROJEPISKO in-mlajšega FANTA za kurirske posle ln pomoč v ekspeditu, sprejmemo. Lastnoročno pisane ponudbe poslati na oglasni oddelek pod šifro »Vestnost«. 3236-d TRGOVSKEGA POMOČNIKA takoj sprejme kranjsko trgovsko pod jetije. 'Naslov v podružnici Ljudske . pravice Kranj. . 6229-d 8 kvalificiranih ZIDARJEV in 8 kvali-clranih TESARJEV (samsko stanovanje/preskrbljeno), sprejme kranjska gradbeno podjetje. Naslov v podružnici LP Kranj.. 6228-d 2 'kvalificirana STRUGARJA, kvalificiranega ORODJARJA, visokokvalificiranega STRUGARJA ln 6 VAJENCEV puškarjev' sprejmemo. — Naslov v podružnici LP Kranj. 6227-d 2 visokokvalificirana ln 2 kvalificirana VODOVODNA INŠTALATERJA takoj zaposlimo. Naslov v podružnici LP Kranj. 6226-d DELOVODJA, 2 POLJSKA DELAVCA ln 7 POLJSKIH DELAVK, dobe takojšnjo zaposlitev. Skupno stanovanje je na razoolago. Naslov v podružnici LP Kranj. 6223-d Na območju občinskega ljud. odbora Kranj dobi zaposlitev 5 GOSPODINJSKIH POMOCNIC. Naslov v podružnici LP Kranj. 6240-d VAJENCA ZA ELEKTROINSTALA-TERSKO STROKO sprejmem. — Janez Zupan, Podhom pri Bledu. J 73 KURIM ENO- .ALI DVODRU2INSKO HI S O z nekoliko vrta v okolici Ljubljane kupim. Pogoj vseljivo stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku LP. 6033 KOPALNO KAD, v dobrem stanju, kupim. Kavčič Zalka, Ljubljana, Zitnlkova 3. 6082-k OGRODJE ZA ZENSKO KOI.O, kupim. Ivanka Breznik, Črnuče 145 pri Ljubljani. C400-k POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ z okoroglim čolničkom v dobrem sta-. nju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »LP« pod šifro »Znamka stroja«. 6206-k DIESEL MOTOR, odličen, kupim, Gorenc, Šentrupert. 6407-k dere kupim takoj. Ponudbe s ceno ln opisom avta v ogl. odd. pod »Ekonomičen*-. 6389-k MOTORNO KOLO od SOC do 350 ccm kupim. Ponudbe pošljite v ogl. odd. »Cena«. ■ 6390-k VESPO ALI LAMBRETTO, novo ali mato rabljeno, kupim; ppnudbe na ogl. odd. pod ‘ »Vespa 58«. 6391-k ROČNO STISKALNICO NA kolenčasti vzvod (Knlehebelpresse) pritiska 5 ton kupim, Ponudbe pod »Stiskalnica 5 t* v ogl. oddelku 6392-k NOVEJŠI AVTO do 1200 kupim. Ponudbe pod »Odlič®n 1950 dalje« v ogl. odd. 6893-k RABLJENO LESENO LOPO kupimo. Pismene ponudbe z navedbo velikosti ln cene pošljite v ogl. odd. pod »Lopa*. 6349-k PRIKOLICO ZA VESPO ali lambretto prodam. Telefon ?3-532. 3283-p DVA MLADA, MOČNA KONJA proda »Žito«. Ogled v mlinskem oblatu Vir pri Domžalah. Prednost pri nakupu imajo državne in zadružne gospodarske organizacije. 3285-p PLINSKI ŠTEDILNIK in otroško belo posteljo, prodam. - Franc Vreg, Ljubljana, Slomškova 7/II. 6241,p Prodam lepo belo TEHTNICO — primerna za lekarne. Ponudbe pošljite na podružnico »Ljudske pravice« v Mariboru pod šifro »Tehtnica«. 6221-p MOTORJE znamke »Iso« ln »Sterzl«, nove in rabljene, lahke in težke, od 48 do 250 ccm, nadomestne dele, vse za športnike - po tovarniški ceni izvaža »TECNAISO«, Trieste, Teatro Romano 9. 3183-p KUHINJSKO OPREMO, rabljeno, poceni prodam na radi selitve Ogled po l. septembru. Sefcedin, Ljubljana, Aljaževa 41/1. 3259-p DOBRO OHRANJEN šivalni stroj »Singer« prodam. Naslov: Cadova 5. pod Rožnikom. 6083-p ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, lepo urejeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 6051-p HlSo V LJUBLJANI, s prostori za obrt prodam. Naslov v ogl. odd. 6080-p UGODNO PRODAM sobno kredenco z brušenimi stekli. Naslov v ogl. oddelku LP. 6200-p PISALNI STROJ »OLIVETTI* z dolgim valjem, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled ol 11. do 14. ure. Naslov v ogl. oddelku. 3263-p službo išče „ »Restavracija« Gospodarsko raz-Ljubljana vam nudi dnevno, “rojka, na rajnjU. pečene race, če-“Miče ln ražnjiče. Vsak večer ples. ! ^J^VIZIJA - VSAK VEČER PRENOS. Ples na mikro-plošče. Rezervacije za zaključne prireditve, pobe za nočnine. Piščanci, kozltčl uj ostale dobrote se dobijo ln vl-«Jo v priznanem gostinskem podjetju dom Podutik. “četniki in turisti \ ko pridete v Postojno, obiščite gostilno Turk J« ovinku ceste pri podjetju LIP. Nudimo iibrana topla in mrzla Jedila ter pristna Istrska vina. Na . razpolago senčnat vrt z razgledom na cesto. Ko 177-s ®OSTISCE »JADRAN*, IZOLA vam *akoJ ln solidno postreže s pristnimi domačimi vini, kot refoškom, malvazijo ln burgundcem. Na razpolago svež sladoled. Prenočišča PO zmerni ceni. Pridite In prepričajte sel Nadevane prst, telečja rizo- . Ta, kolentca, pljučka v omaki, razne pečenke,, por in fižol v oma-orehova potica, rolada. Vina: istrsko črno, štajersko in istrsko belo, rebula. Vse to dobite pri “LOVCU« v Ljubljani. ^CENO PRASKO ŠUNKO, kurjo Obaro, ocvrte telečje kotlete, goveji golaž, vampe v omaki in s krompirjem, rebrca s kislim zeljem, ričet z mesom, sveže morske ribe, razne slaščice in turško kavo ter Izborna vipavska in briška vina vam nudi najceneje gostilna »VRHNIČAN«, Tržaška cesta 6. Gostilna NA GRIČKU, Dobrova Pri Ljubljani, vam nudi vsak dan ocvrte piščance, domačo salamo in suhe kranjske klobase. Ob nedeljah tudi zrezke po naročilu ter razno domače pecivo. Izborna vina. Za zabavo bo igra! veseli harmonikar. Pridite na polževo, kjer boste postreženi z dobro kapljico in prigrizki. Ob nedeljah igra odličen kvartet s Šmarja. SLAVIJA PLOŠČA, ovcrtl piščanci, lovska pečenka, domače močnate in druge specialitete. Refošk, rebula, izbrana buteljčna vina v restavraciji »SLAVIJA« v Ljubljani. GOSTISCE »RIBIC«; - Istrska Obala, Koper. - Ljubitelji dobre kapljice črnega in belega domačega 'vina ter ostalih olemenitih pijač, obiščite haše na novo'm-ejeh*. gostišče, kjer boste solidno postreženi. Po naročilu nudimo tudi specialna Je- S,lla’^lv!?e -in. toga. Prepričajte se sami In ne bo vam ial! Ko 175 RAZPIS! ~ 1 Razpisna komisija Inštituta »Jo-«f Stefan« Ljubljana, Jamova 39, Razpisuje na podlagi 33 in 37 člena Zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta: 1. 3 strojne tehnike za konstrukcijski biro, l bibliotekarja; J. 2 ličarja. 1 kieparia, 2 kurjača, 1 zidarja, 1 vodnega, inštalaterja, 1 elektroinstailaterja, 1 rezkaria, 1 ključavničarja, 1 mizarja; 8. 2 polkvalificirana — pomožna delavca, 3 pomožne skladiščnike, 2 gasilca. Pogoji: Ad 1. popolna srednješolska izobrazba. Ad 2. visokokvalificirani In kvalificirani delavec. I Ad 3. polkvalificirani ali nekvaJi-ttclranl delavec. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih oziroma po Uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. , Pismene prošnje z izčrpnim življenjepisom dostavite razpisni koml-MJl Inštituta »Jožef Stefan« Ljublja-ha, Jamova 39, do 15, septembra 1958. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, Večna Pot 30, razpisuje delavno mesto v sektorju za lovstvo. Prednost imajo gozdarski strokovnjaki. Predvidena le stalna ali honorarna namestitev. Prijave do 15. spetembra t. 1. ------------------- ABSOLVENTKA gostinske šole z dveletno prakso kot blagajničarka ln administratorka želi spremeniti službeno mesto. Interesenti naj pustijo naslov v ogl. odd. 6201-1 CRKOSTAVEC s 15-letno prakso Išče zaposlitev kot obratovodja, tehnični vodja ali slično v grafični stroki. V poštev pridejo mesta Maribor, Ptuj in Mur. Sobota. Pogoj: večja soba ali enosobno stanovanje. Ponudbe poslati na podružnico Ljudske pravice v Mariboru pod šifro »Verziran«. 6220-d GOSTINSKO PODJETJE RAZOR-SLA- VEC v Kranjski gori bo razprodajalo na javni dražbi dne 10. septembra 1958 ob 8. uri razna rabljena osnovna sredstva (razno, pohištvo, posodo, jedilni pribor,' posteljno opremo itd.). Prednost na dražbi imajo državne gospodarske organizacije. Kolikor nc bo interesa za nakup od državnih gospodarskih organizacij, bomo prodajali tudi privatnikom. 3265-p FIAT 1100 103 z radijskim aparatom v zelo dobrem, stanju prodam. Informacije v Upravi bolnice Piran. 3270-p HISO, primerno za obrat ali trgovino, v centru Zič pri Poljčanah, z vrtom, po želji tudi gozd in njivo, prodam. Nagode. 6401-p HISO Z VRTOM v Gornjem gradu, prodam. Informacije: Mikuš, Gornji grad številka 71. 6402-p Železno STISKALNICO sadni mlin (kamni), prodam. Informacije v trafiki, Sevnica. 6404-p SREDNJE POSESTVO pri železniški postaji prodam. Marija Berglez, Loče pri Poljčanah. 6406-p RAZNI DROBNI IN PISARNIŠKI INVENTAR proda Vinarska zadruga v Kostanjevici na Krki in to na javni dražbi, dne 31. avgusta ob 8. url zjutraj v prostorih zadruge. Proda se: deli tovornega avtomobila Bergward. kotel za žganjekuho, vinsko črpalko, električni motorček, pisalni stroj »Kontinental« in druge kletne in pisarniške predmete. Prednost imajo zsdružne ln javne organizacije. Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki. 6408-p VINOGRAD IN SADOVNJAK v Orešju pri Gabrovki, 86 arov zemlje, prodam. Novak, Dole pri Litiji. 6409-p NOVO SEJALNICO ln izruvač »Lanz« za krompir, prodam, Črnuče 157. 6410-p MOTO »GITAN« 48, 125, t75 ccm. Novi tipi. Izvaža A. M A. R. Trieste, Via Del Bosco 6. 2940-p ŽELITE IMETI malo rabljeno ve- spo. Lambretto. motor ali avto? Obrnite se na tvdrko MAGIO — Trieste. Via Pascoli 2*. Cene Izredno nizke. 2#41-p RADIO »SIEMENS- 7-cevnl, UKV/ S ln D prodam. Bregar Franjo, Titova 93/111. 3170-p SOL S T V O Ravnateljstvo 2. osnovne šole »Heroja Alojza JSebeta« v Šentvidu sporoča, da bo prva konferenca v torek 2. sept. ob 8. uri. II. gimnazija Ljubljana in 3. osnovna šolia pri Poljanski gimnaziji, Stross-mayerjeva ul. I: Zaradi del v po-sJopju so bo začel redni pouk na obeh šolah 15. septembra. Podrobne informacije bodo objavljene na razglasni deski po 8. septembru. — Ravnateljstvo Ravnateljstvo 7. osnovne Kole na Trgu revolucije, sporoča: Začetek šolskega leta bo 5. septembra. Tega dne naj se zberejo na hodniku v I. nadstropju: učenci. I. in II. razreda ob 8. uri zjutraj, učenci III. in IV. razreda 0'b 10: url dopoldne in dijaki V., VI.. VII. ln VIII. razreda ob 15. uri. Vstop v učilnice je dovoljen samo v copatah. Zato prinesite vsi copate s seboj že prvi dan! Vpisovanje v šolo za harmoniko In kitaro pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana, bo od 1. do 10. septembra med 10. ln IS. ter 16. in 18. uro. na Cankarjevi cesti 5/III, soba 143. RAZPIS za vpis v I. letnik rudarskga odseka Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi v šolskem letu 1958/59 Pogoji: Kandidat mora z uspehom opraviti 6. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno in telesno zdrav. Šolanje traja tri leta. V času šolanja se učenol rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. . Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 dinarjev ter posebni Jamski dodatek, šola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za Izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev ln perilo. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo Ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo ter naslednje osebne dokumente: 1. Zadnje šolsko spričevalo 2. Izpisek iz rojstne matične knjige 3. Potrdilo o premoženjskem stanju staršev 4. Zdravstvene izkaznico, odjavnl-co matičnega uradai Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem vso potrebno oskrbo. Kandidati izven-Zagorja, kr želijo stanovati v Internatu, morajo to navesti v prošnji. - Kandidati, ki se žele vpisati v šolo naj se takoj, a najkasneje do 2. septembra 1958 javijo osebno na Upravi šole. Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi REKtORAT UNIVERZE V LJUBLJANI navodilo za vpis v zimski SEMESTER 195»'59 1. Vpis v zimski semester za novince in vse one, ki prestopajo z ene fakultete na drugo m z drugih Univerz ter za slušatelje višjih semestrov bo od 20. do 30. septembra 1958, in sicer: a) za slušatelje naravoslovne, filozofske in pravne fakultete na dekanatih navedenih fakultet, Trg revolucije 11; b) za slušatelje ekonomske fakultete na dekanatu fakultete, Gregorčičeva 27; c) za slušateilje fakultete za agronomijo. gozdarstvo ln veterinarstvo v prostorih fakultete, Krekov trg 1; č) za slušatelje fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, fakultete za elektrotehniko in strojništvo ln fakultete za rudarstvo in kemijsko tehnologijo v poslopju oddelka za gradbeništvo ln geodezijo, Aškerčeva 11; d) za silušatelje fakultete za splošno medicino in stomatologijo v prostorih fakultete, Vrazov trg 4. 2. Novinci predlože v omenjenih dneh na dekanatih spričevala o višjem tečajnem izpitu, 2 osebna izkaza (1 kolkovan z 30 din), potrdilo o ima-trlkulaciji (kolkovano z 100 -din), Indeks, legitimacijo in 3 novejše fotografije, vse točno in čitljivo izpolnjeno. 3. Na vseh fakultetah z Izjemo fakultete ■ splošno medicino ln stomatologijo ■ vpis brez omejitev. Na fi-,. ul tete za splošno medicino in stomatologijo bo vpis na osnovi natečaja s tem, da znaša število novih študentov, ki se lahko vpišejo v študijskem letu 195S/59 — 130. 4. Slušatelji višjih semestrov pa morajo imeti pred vpisom testirane vse semestre in izpolnjene študijske pogoje, ki jih je fakulteta predpisala za vpis v višje semestre. Ob vpisu predložijo: indeks, univ. legitimacijo in 2 izvoda osebnega izkaza (1 kol-kovanega z 30 din). 5. Prispevek za zdravstveni fond v znesku 200 din se plačuje v gotovini ob vpisu. 6. Vse tiskovine, potrebne za vpis, so na razpolago pri vratarju Univerze, za fakulteto za agronomijo, go-zdrarstvo in veterinarstvo pri vratarju fakultete, Krekov trg 1, za slušatelje fakultete za splošno medicino in stomatologijo pa na dekanatu fakultete, Vrazov trg 4 7. Začetek predavanj bo 1. okto* bra 1958. 8. Navod la za vpis v poletni semester 1959 bodo objavljena na oglasnih deskah fakultet oziroma rektorata. 9. Slušatelji, ki imajo pravico do 75*/» popusta na železnici naj predložijo ob vpisu potrdilo pristojne občine o njihovem stalnem bivališču izven kraja šole (Ljublja.ia) ln 50 din za tiskovino (objavo). Rektorat Univerze v Ljubljani Administrativna šoa v Ljubljani, ravnateljstvo, objavlja da je začetek pouka na tej šoli v petek, 5. septembra. Dijakinje prvih razredov se zberejo v šoli ob 8. uri, diijaklnje drugih razredov pa ob 10. uri dopoldne. rDrugič • „ CHARLES EXBRAYAT VShVILLI Dvanajst let sem imel, ko sem odšel, zdaj se bližam triintridesetim. Ali bom spoznal mojo Sevillo? Kakor ljudje tako namreč tudi mesta menjajo svoj obraz. Odkar sem zapustil Pariz, neprestano drvim. Na meji so me cariniki, ko so pregledali moj potni list: -Josč Luis Morales, predstavnik firme Bigeard et comp., rue des Plantes 127«, ogovorili v španščini. Le malo je manjkalo, da nisem od razburjenja zajokal. Rekli so: -Pariz« in mi pomežiknili; Strnrniki so bili mani ljubeznivi. F (ten me je vprašal, zakaj sem postal francoski državljan. Občutil sem da je jezen, ker sem zatajil svojo rodno domovino. Po obrazu, podobnem rezilu noža, in dolgih, suhih rokah sem sodil, da je Aragonec. Pojasnil sem mu, da sem bil v svojem dvajsetem letu prisiljen sprejeti francosko državljanstvo, da bi laže opravljal svoje delo. Skomizgnil je z rameni in mi obrnil hrbet, V Madridu sem ostal samo eno noč. Kasti-lija — to je Španija, vendar ne moja Španija S polnimi pljuči sem začel dihati šele v Ciudad-Rčal, ko je stala skoraj pred menoj Sierra Morena. Oseminštirideset ur me zopet kličejo sefior Moralčs in poudarjajo zlog, ki ga Je treba poudariti. Se malo in morda me bodo pozdravljali: *Qu6 tal, don Josč?« In bom srečen. Rad bi vsem, ki jih srečtfjem, zaklical: -Jaz sem, vrnil sem se!« Kljub amerikanski civilizaciji, kljub pridobljenim navadam in energiji sem še vedno Josč (Pep<§ za svoje prijatelje) Moralfes, rojen v Sevilli nekega majskega dne v senci San Juana palmskega in pod zaščito Preljube Marije arma-gurške. Visok sem meter in petinsedemdeset centimetrov (kar je precej za stare Andaluzijce), tehtam dvainsedemdeset kilogramov, imam črne lase in oči iste barve, temno polt: zato so me v Ameriki večkrat smatrali za Meksikanca. Na mostu v Alcolei, sem se moral ustaviti, da bi videl, kako teče Guadalquivir. Rad ga imam. V daljnih otroških letih je bila ta reka povezana z mojimi' igrami. Nisem mislil, da jo bom še videl. Da bi prišel iz Washingtona v Sevillo, pri tem pa napravil še ovinek preko Pariza, bi stalo več dolarjev, kot pa sem jih imel na svojem bančnem računu. Zato bi skoraj skočil Cliffu Andersonu okrog vratu, ko me je vprašal, če bi bil zadovoljen, ko bi obiskal Sevillo. Toda Cliff ni sentimentalen. Vedel - sem, da je bilo njegovo vprašanje le gola formalnost: (Pri tem potovanju ni pomislil name zaradi svoje dobrote, marveč zato, ker sem bil eden najboljših agentov F. B. I„ brigade za mamila. Se dvanajst 'kilometrov, pa bom v Kordovi. Vozim počasi, kot da občudujem pokrajino, v resnici pa zato, da bi se čimbolj vživel v svojo novo osebo: v Spanca, ki se po dolgi odsotnosti vrača v domovino na obisk. Pozabiti moram, da govorim angleško, kot da sem iz Brooklyna; na Washington ne smem več misliti. V glavo si moram vbiti, da sem vedno živel v Parizu. Na srečo smo živeli v Parizu dve leti, ko smo zapustili Andaluzijo. Moji starši bi tam prav radi ostali, toda bratranec nam je svetoval, naj pridemo k njemu v New'York, kjer je imel trgovino z me- šanim blagom. V ameriški šoli, kjer sem začel študirati, Sem si izpopolnil francoščino, da jo govorim kot materin jezik. Zato me je Anderson najbrž tudi izbral. Najti je moral namreč agenta, ki zna španski in francoski prav tako dobro kot angleški. Cliff pa ni verjel niti spričevalom niti mojim besedam, sam me je hote) preizkusiti. Pred njim sem moral več kot uro kramljati z nekim pobeglim Madridčanom, nekega večera pa me je povabil na dom na večerjo, pri kateri je bil gost tudi neki Francoz. Dvojni izpit sem dobro prestal. Zato sedim sedaj za volanom Citroena in gledam pred seboj prve hiše Kordove. V Parku zmage bom imel sestanek z Manuelom Ezquarizom. . V Kordovo sem se pripeljal preko rimskega mostu. Kmalu sem bil na Paseu del Grand Ca-Pitan, kjer se navadno ustavi turist, ki je dobro založen z denarjem. Nato sem stopil na kozarček v »-Madrid«, da bi si uredil misli. Manuel me bo počakal. -Kodak« mi je plesal na prsih in bil sem zares podoben radovednežu, ki je prišel občudovat veliko mošejo, ki so jo spremenili v katedralo. Moral sem napraviti nekaj posnetkov — za skoraj neverjeten primer, če bi me namreč opazovali. Konec koncev pa se v zadevo podajam popolnoma na slepo srečo. Naš šef Cliff Anderson se namreč tako boji naprej pripravljenih načrtov, da nas vedno pušča, da se na slepo spoprimemo s stvarmi, ki mu jih moramo razjasniti. .Ob neuspehih tu in tam se moramo znajti sami. Vem samo, da gre za trgovanje z mamili. Zato Cliff že dalj časa slabo spi. Že nekaj več kot dve. leti prihajajo k nam — namreč v Združene države — mamila preko mehiške meje (vsaj tako mislimo), vendar se nam le redko polrečl, da dobimo v roke kako majhno ribo. Človek bi sko- raj verjel, da ima fant, ki vodi ta posel, zveze v Beli hiši, saj se je izmuznil vsem zankam, ki smo mu jih nastavili. Anderson pa kaj takega nima rad. Toda Cliff ima v našem poklicu izredno lastnost: potrpežljiv je, in to tako potrpežljiv kot nihče med nami. Ta hip dela in snuje, kot bi imel večnost pred seboj. Noče iti v pokoj, čeprav bi to lahko storil že pred dvema letoma; našega nasprotnika, ki ga ne moremo prijeti, bi še rad poslal v Sing-Sing ali Alcatraz, da bi tam preživel preostale dni. Prepričan sem, da bo uspel, ker je Cliff Anderson. Ker se je pokazalo, da ne moremo raztrgati mreže, po kateri mamila krožijo, je Cliff sklenil, da bo stvar zgrabil na drugem koncu. Po podatkih, ki so jih dolgo zbirali, sklepa, da začno mamila za Ameriko svojo pot v Španiji. Zato me je poslal v Andaluzijo. ■ - -33 obveščevalec — Manuel Ezquariz, ’ ga bom srečal čez nekaj trenutkov — obve: da je pre- pričan in da lahko potrdi, da vkrcavajo mamila za Novi svet v nekem andaluzijskem pristanišču, ves posel pa se snuje v Sevilli. Drugih podrobnosti ni sporočil. Cliff me je poslal, naj jih ugotovim na kraju samem, našemu agentu pa je naročil, naj me — zaradi večje opreznosti — počaka v Kordovi. Odkriti moram, katpra ladja prevaža strup, in o tem takoj obvestiti V/ashing-ton, ki naj poskrbi, da bodo ladio, pa naj se skriva pod katero koli zastavo, preiskali. To je moja službena naloga. Toda dobro vem. kai od mene pričakuje Anderson: skušam naj rar.biti organizacijo v njenem jedru, oziroma - kar je še važnejše — naj pospravim tihega, ki jo vodi: Kanadčana Boba Lajoletta. Pri tem pa moram paziti, da ne bom vzbudi! po7orno';‘i španske policije, kajti prav gotovo ne bi bila vciela. da se tuji agenti vmešavajo v njene zadeve, in to celo na njenem področju. 10 «JSJ DNEVNE NOVICE Zdravniška dežurna službo ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-CENTEK, Miklošičeva 24 Nočna zdravniška dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure zjutrai, ob nedeljah in praznikih ves dan, Miklošičeva cesta št. 24, teL 39-151. Za obiske otrok ista telefonska številka. Dežurni zdravniki: 1. sept. 1958 dr. Kajzelj Mirko 2. sept. 1958 dr. Namorž Marta, 3. sept. 1958 dr. Vrbico Milena, 4. sept. 1958 dr. Kozak Bizjak Vlasta, 5. sept. 1958 dr. Puppis Hubert, 6. sept. 1958 dr. Kotnik Sonja, 7. sept. 1958 dr. Kajzelj Mirko Vsi Miklošičeva cesta 24, tel. 39-151. ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA - BEŽIGRAD Zdravniška dežurna služba od 30. avgusta do 5. septembra: Dr. Spiller Božidar, Lavričeva 5-a, telefon 31-286. v odsotnosti 30-S00. ZDRAVSTVENI DOM SlSKA-LJUBLJANA Dne 2., 3., 4., 5. septembra: Dr. Voglar Zlatko, Celovška 34, telefon 21-808. ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA - VIC Zdravniška dežurna služba od 30. avgusta do 5. septembra: Dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, telefon 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3. od 8. do 14. ure, teL 21-797. ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA - MOSTE Dežurna zdravstvena služba: 31. avg. ZD Ljubljana-Moste, 1. sept. dr. Debevec Rado. 2. sept. dr. Žitko Marija. 3. sept. ZD Ljubljana-Moste, 4. sept. dr. Stamač Milena, Grablo-vičeva ul. 18, tel. 30-738. 5. sept. dr. Bartol Ivana, 6. sept. dr. Juvan Zlata, 7. sept. dnevna, nočna dr. Juvan Zlata. Vsi Zdravstveni dom Moste, Krekova ul. 5, telefon 31-359. V vseh primerih dežurstva v času odsotnosti zdravnika kličite telefon LM št. 30-300. ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA—RUDNIK ka. Tl tečaji se pridno konec oktobra 1958. Prijave sprejemamo do konca oktobra 1958. Vse Informacije dobite na Upravi Ljudske univerze. Večerni pripravljalni tečaj za višje razrede gimnazije na Poljanski gimnaziji. Vpisovanj« dne *., 9. In 10. septembra 1958 od 17. do 19. ure. Šolnina znaša 6000 din, ki se plača v treh obrokih. Prvi obrok in vpisnina 200 din se plača takoj pri vpisu. Vse ostale informacije boste dobili pn vpisu. SKUD Tine Rožene obvežča vse pevce ;n pevke, da začne z rednimi vajami 2. septembra ob 20 v pevski sobi, Pražakova ulica. Hkrati vabi nove pevce in pevke, ker bo zbor nadaljeval študij večidel z novim programom. — Odbor. Nižja glasbena šola LJubljana-Moste. Obveščamo starše in učence, da bo vpisovanje dosedanjih učencev z opravljenim prestopnim izpitom dne 1. septembra od 9—12 in 15—17 v prostorih Glasbene šole. Prav tam bodo tudi sprejemni izpiti In vp sovanje novih učencev ln zamudnikov v dneh 2. m 3. septembra od 9—12 m 15—17. Redni pouk se bo začel 5. septembra. Pod okriljem Nižje glasbene šole Ljubljana-Moste bo letos tudi tečaj za ritmiko in balet za predšolsko deco. Prijave bomo sprejemali v pisarni od 1,—5. septembra od 10—12, kjer dobite tudi ostala pojasnila. Dopisna šola v Ljubljani razpisuje več mest honorarnih profesorjev in predmetnih učiteljev - korektorjev za nemške in Italijanske naloge. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo službenega mesta pošljite' do 15. septembra na naslov: Dopisna šola, Ljubljana, I/kozarjeva 3. INDUSTRIJSKA SOLA GRAFIČNE STROKE LJUBLJANA, TRG OF 14,'IV sprejme naknadno uč«ace za poklice: ročni stavec tiskal; za knjižni lisk kemigraf litograf reprodukcijski fotograf knjigovez kartonažei Pogoji za sprejem: Telesno in duševno zdravje, 15 let starosti, z uspehom dovršeni 4 razredi gimnazije ali S razredov osemletke. Lastnoročno pisano prošnjo s kolkom 30 din in zadnje šolsko spričevalo je treba takoj predložiti ravnateljstvu šole. TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA prireja v oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje v PARIZ (Vero- CELJSKE VESTI KINO »METROPOL«; amer. barvni film »Artisti ln modeli«. »UNION«: kitajski film »Mati«. »LETNI«: ameriški barvni letni »Južno od Sahare«. IZ ROGAŠKE SLATINE Češki barvni zabavni film »Dobri vojak Svejk«. IZ ŽALCA Ameriški barvni film »Na ovinku reke«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: amer. barvni cinem. film »Belo pero«. »SVOBODA II«: domači film »Poišči Vando Kos«. Predstave ob 16, 18 in 20. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniška dežurna služba: Dr. Tancar Avgust. Z BLEDA Mehiški film »Umiram srečna«. — Predstave ob 14, 16, 18 In 20.30. Ob 10 matineja. bežuma »Hravnijka ci.iiha in na — Milano — Lausanne) in 7-dnevno avgusta do 6 seDtembr* 1958* ' avtobusno potovanje v NEAPELJ in dr Levstek-vlntonla Judita Do- ' RIM (Florenca-Pisa-Pompejl). Pro-lenjska cesta 37., telefon 22-034. V od- ' d™™va^OVpi£>mi ^LTRISTlCNEGA sotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. nmSTvZ i5uS!taSA Sinkova ul. 1/II., kjer se lahko člani društva tudi prijavijo za potovanja. "M SAP TURIST BIRO Vas oabisseboj OBVESTILO Obveščamo javnost, da so z novimi predpisi o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ, št. 52/57 in Ur. 1. LRS, št. 49/57) prenesene mnoge zadeve iz dosedanje pristojnosti okrajnega tajništva za notranje zadeve na občinske ljudske odbore (organe za notranje zade^ ve) ki bodo s 1. septembrom t 1. • n* SVETOVNO RAZSTAVO V pričeli v celo« poslovati po novih 1 BRUSLJU. Naslednji naš izlet uo predpisih. j 25- septembra z vlakom in avtobusom Poleg notranjih zadev, ki so spa- stez Avstrijo in Nemčijo. Poleg sve-dale v občinsko pristojnost že po do- t°vne razstave in mesta Bruslja sl sedanjih predpisih, opozarjamo na boste ogledali tudi Mtlnchen, Frank-nekatere nove zadeve, ki so posebne furt tn Koln. važnosti za državljane in organizaci- ! ® na ENOTEDENSKO LETOVA- je, glede katerih naj se odslej obra- ! NJE v VRSARJU. prikupno Istrsko čajo na občine. Te so: ! mestece ob zahodni istrski obali, Juž- ' 1. izdajanje osebnih izkaznic 1 no 0<1 Poreča, je nadvse Idiličen kraj, 2. izdajanje dovoljenj za pobira- lahko v miru in udobno preži- ranje prostovoljnih prispevkov vite letni dopust. Udobna nastanitev, na območju občine, dobra domača hrana in prijetni izleti 3. prijave prireditev, za katere ne v okolico. Odhod na letovanje Je veljajo določbe zakona o dru- vsak torek z avtobusom. Izkoristite štvih, zborovanjih in drugih Jahko tudi sindikalno objavo, javnih shodih, Vse Informacije dajeta in prijave 4. izdajanje dovoljenj, za prevoz sprejemata poslovalnici Sap-Turist-oseb s tovornimi avtomobili, biroja v Ljubljani na Miklošičevi 6. izdajanje dovoljenj za zažiga- c- 17 tel- 30-646) in na Titovi c. 38 nje kresov, metanje raket, pri- 32-772). rejanie baklad, ognjemetov in RA0I0 LJUBLJANA SPORED ZA NEDELJO DNE 31. AVGUSTA 1958 Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55 6.00—7.00 V c d.' r nedeljski jutranji pozdrav - 7.15 Reklame - 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva - 7.35 Operetni zvoki - 8.0U Mladinska radijska igra — Valentin Katajev: Blešči se jadro mi samotno - 8.44 Klavirske skladbe P. I. Čajkovskega igra Nadja Reisenberg — 9.08 Ponovitev četrtkovega večera z dne 27. VI. 1957 — 10.00 Se pomnite, tovariši ... - Janez Švajncer: Prvi izpod Pece in Uršlje gore - 10.30 Počitniške razglednice — Jagoda Florjančič: Kraji ob severni meji - 11.30 Matineja zabavnega orkestra Radia Ljubljana - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ni pozdravljajo - I. - 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame - 13.45 Za našo vas - 14.15 Naši poslušalci čestitajo .n pozdravljajo — II. 15.15 Veseli zvoki - 15.45 Zdravko Stefančič: Ražine (reportaža) — 16.15 Glasbeni mozaik - 17.15 Radijska igra — VI. Nazor: Boškarina (ponovitev) — 18.00 Prenos zadnjega dela nogometne tekme Odred : Proleter (Osijek) - 18.15 Straussovi valčki - 13.40 Ljubljanski i komorni zbor p. v. Milka Skoberneta | — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Variete na valu 327,1 m - 21.00 Melodije iz filmov in glasbenih revij ; - 21,30 Športna nedelja - 22.15 W. A. Mozart: Godalni kvintet v Es-duru -22.40 Nočna melodija. II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert I — 13.00 Napoved časa. poročila in vre-■ menska napoved - 13.10 Slavni pevci - slavne arije - 14.00 Ljubljanska kro-i nika.in obvestila - 14.15 Lahka glasba 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.15-15.45 Prome- 1 nadni koncert. KIBEMAT088AFI PREDVAJAJO KINO SOČA Premiera amerlS' barvnega \ves terna »ŽIGOSAN« V glavni vlogi Alan Ladd. Predstave ob 15, 17, 19 in 21, Predprodaja vstopnic od 0—11 in od 14 dalje. . podobnih prireditev. Iz pisarne Urada tajnika OLO Ljubljana GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Uprava cest OLO Ljubljana ob- Nedeilja, 3. avg. ob 20: Brecht: »Svejk vešča, da bo cesta in. reda št. 1222 v drugi svetovni vojni«. Gostova-Turjak—Ig in Turjak—Pijava Gorica nje ljubljanske Drame v Izoli, zaprta za ves motorni promet od po- Ponedeljek, 1. sept. ob 20: Brecht: nedeljka 1. septembra 1958 do pre- .»Svejk v drugi , svetovni vojni«, klica, zaradi rekonstrukcije mostu v j Gostovanje ljubljanske Drame v Zedlmljah. Kopru. Zavod za šolski in poučni film | Torek, 2. sept. ob 20: Brecht: »Svejk sporoča, da izposojevalnica ozkih .filmov zopet redno posluje. Avto moto društvo »LJUBLJANA«, krožek »POLJANE«, bo odprl trimesečni šoferski teoretični tečaj združen s praktičnim vežbanjem za šoferje amaterje (moške in ženske). Začetek tečaja 15. septembra. Vpisovanje od 3. do 10. septembra vsak dan od 17 do 19 na Poljanski cesti 52. Tovariši in tovarišice, ljubitelji tega športa, prijavite se! Ob 60-letnici Rožne doline in 55- letnici njenega Olepševalnega društva je napisal društveni predsednik dr. , ,, Fran Vatovec knjižico o »Rožni ; ka« Glavni Sc 20' dolini«. nhsAPa Bfi ctroni ib »ni, fri *^a«, glavni trg zo. v drugi svetovni vojni«. Gostova nje ljubljanske Drame v Piranu. Sobota, 6. sept. ob 20: Cankar: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kostanjevici v okviru Dolenjskega festivala. PRIMORSKE PRIREDITVE KOPER 31. avgusta v Postojni; B. Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni« — SNG Drama, Ljubljana. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Nedelja, 31. av., lekarna »Planin- KINO» UNION«: franc, barvni revij, film »Folies Bergere«. Režija Henri Decoin. Igrata Zizd Jeanmaire in Eddie Constantine. Tednik F. N. 35. samo pri zadnji predstavi. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »KOMUNA«: franc, barvni film »Helena in možje«. Režija Jean Renoir. Igrajo Ingrid Bergman, Jean Marais in Mel Ferrer. Tednik F. N. 35. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! KINO »SLOGA«: madžarski film »Nedeljska romanca«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Samo danes! KINO »VIC«: franc, vojni cinem. film »Grenka zmaga«. Režija Nicholas Ray. Igraja Richard Burton, Curd Jtirgens in Ruth Roman. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »ŠIŠKA«: zaprto zaradii popravil! »LETNI KINO BE2IGRAD«: j lig osi. kriminalni film »Zasledovanje«. — Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. MLADINSKI -KINO LM: amer. film »Nanuk iz severa«. Predstave ob 10, 15 in 17. KINO »LITOSTROJ«: jugoslov. film »V soboto zvečer«. Tednik št. 34. Predstavi ob 18 in 20. Zadnjikrat! KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film dolini«. • Obsega 66 strani, 16 slik in skic. Dobite jo v knjigami Cankarjeve založbe na Tržaški cesti. Praznik Rožne doline. Jutri v ponedeljek 1. septembra ob 19.30 bo v gostilni »Pri Katrci« slavnostni' sestanek Olepševalnega turističnega društva Rožna dolina. Vabljeni Rožno-dolci ln turistični delavci. Ljudska univerza v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da bo vpisovanje v tečaje tujih jezikov od 1. do 10. septembra, vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan ln od 17. do 19. ure popoldan v prostorih Ljudske univerze, Cankarjeva s/m, soba štev. 136. - Za slušatelje izven Ljubljane organizira Ljudska univerza dopisne tečaje angleškega ln nemškega Jezl- Ponedeljek l. sept., lekarn« »Pri gradu«, Partizanska c. 1. KINO »UNION«: ameriški film »Trije za revijo«. I »PARTIZAN«: poljski film »Klobuk gospoda Anatala«. IZ PTUJA Jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«. IZ MURSKE SOBOTE KINO Ameriški barvni film »Daljni horizonti«. Predstave ob 10, 15, 17.30, in 20.30. »KROGLA ČAKA« Tednik. V glavi« vlogi Jean Simmons, Rory Calhoum. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14.30 dalje. Danes zadnjikrat VESTI IZ KRANJA KINO »STOR2IC«: ob 10 Jugoslov. film »Pclšči Vando Kos«. — Ob 14 amer. barvni film »Destri«. — Ob 16, 18 in 20 češki barvni film »Pokorno Javljam«. Zadnjikrat! »PARTIZAN«: ob 20 amer. barvni film »Destri«. »TRIGLAV«: ob 17 in 19 ameriški barvni v ista v. film »Plavolasa zapeljivka«. »SVOBODA«: ob 1» ameriški barv. film »Destri«. — Ob 16, 18 in 20 amer. film »Dama iz Sangaja«. »NAKLO«: ob 16 in 18 amer. barv. film »Destri«. — Ob 20 francoski Cim »Branim svojo ljubezen«. O B V SAKI P R I U KI NARTA KREMA m O 6 VSAK r.M VRE M £ N 'J Sporočamo, da je tragično preminil tovariš FRANC PUKŠIČ višji gradbeni delovodja član upravnega odbora Zvezne gradbene zbornice — Sekcije gradbene operative in proizvodnje gradbenega materiala Slovenije Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo obranili v trajnem spominu. Upravni odbor Sekcije Zvezne gradbene zbornice UPRAVNI ODBOR »Cinkarne Celje« razpisuje delovno mesto glavnega računovodje Kandidati z ustrezno šolsko in strokovno izobrazbo ter prakso naj dostavijo svoje ponudbe sekretariatu podjetja. — Nastop službe 1. januarja 1959. C 184 hud iškim - svud iskrici prvorazredno sredstvo za čiščenje i pranje iskra-tvopnica .kemijskih proizvoda 23QP6l) hemzelova 33 V V' Železarna Store potrebuje za svoje redno poslovanje: tri administratorke z znanjem strojepisja in stenografije dva obračunarja (-ke) za obračun osebnih dohodkov delavcev analitika v gospodarsko-računskem sektorju in več delavcev za dela v obratih — valjarna, transport, šamotarna, livarna in jeklarna Samsko stanovanje je na razpolago. Ponudbe pošljite personalnemu oddelku ŽELEZARNE STORE do vključno 20. septembra 1958. C 183 NE ZAMUDITE PRILIKE! VPIŠITE SE V dopisni tečaj ali nemščine italijanščine pri DOPISNI SOLI V LJUBLJANI Oba jezika se bosta poučevala na štirih stopnjah. Prve tri bodo postopoma posredovale znanje sodobnega jezika v govoru in pisavi, četrta izpopolnjevalna stopnja pa se bo cepila v dve veji: gospodarsko-poslovno, ki bo usposobila kandidate za pismeno in ustno poslovno občevanje ter književno-zgodo vinska in estetska, ki bo nudila dopisnikom pregled celotne italijanske in nemške književnosti ob najboljših umetniških stvaritvah posameznih dob ter najznačilnejših ptruj. Podrobnejše informacije, programe in prijave dobite pri vseh sindikalnih podružnicah kakor tudi pri okrajnih ter občinskih odborih ZB ter tudi v knjigarni -Borec«, Ljubljana, Titova 17. Rok za vpis je 15. september. Člani ZB imajo pri šolnini popust. 3232 V pripravi: Jakov Gotovac: KOLEDA Simfonijsko kolo I!il!ll||,|||l%|# Sl Selite Fiat 600? Naročite takoj Ljudsko pravico Žrebanje oktobra Pogoj — vsaj 3 mesece naš naročniki 1 ŽELEZARNA RAVNE ss fš razpisuje . j na temelju ČL 7, 11 in 27 Temeljnega zakona o štipendijah natečaj za naslednje štipendije 1 NA VISOKIH ŠOLAH: 4 mesta, za študij na tehniški fakulteti — metalurški odsek 2 mesti za študij na tehniški fakulteti — strojni odsek 2 mesti za študij na ekonomski fakulteti 1 mesto za študij na tehniški fakulteti — oddelek za kemijo 2 mesti za študij na višji pedagoški šoli NA SREDNJIH SOL AH: 3 mesta za šolanje na TSS — metalurški oddelek 3 mesta za šolanje na TSS — strojni oddelek 2 mesti za šolanje na TSS — oddelek za kemijo 1 mesto za šolanje na TSS — elektro oddelek 2 mesti za šolanje na Ekonomski srednji šoli 1 mesto za šolanje na šoli za socialne delavce 2 mesti za šolanje na kemo-laborantski šoli v Rušah 1 mesto za šolanje na srednji medicinski šoli Prošnje za štipendije pošljite na naslov: Železarna Ravne, Ravne na Koroškem, komisiji za štipendije, in sicer za srednje šole najkasneje do 10. septembra 1958, za visoke šole pa do 20. septembra 1958. Prošnji priložite naslednje dokumente: 1. Prepis zadnjega šolskega spričevala ali dokazilo o opravljenih izpitih — 2. Potrdilo o vpisu na fakulteto, oziroma šolo — 3. Potrdilo o otroškem dodatku, ali potrdilo o premoženjskem stanju — 4. Potrdilo, da ne prejemate štipendije. 32M Komisija za štipendije Železarne Ravne g S s i I I ŠE : | š RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisuje ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za stanovanjsko zgradba na vogalu Zvonarske in Prijateljeve ulice v Ljubljarii Predračunska vrednost za vsa dela znaša 45,687.111 din. Rok za popolno dovršitev je 1. avgust 1960, v letu 1939 pa mora biti zgradba dovršena do inkl. III. faze. Licitacija bo dne 19. septembra 1958 ob 9. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethov- -nova 11/VII. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po 'čl. 15 in 16 citiranega pravilnika, s prilogami po čl. 17 pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 19. septembra 1938 do 9. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11/VII. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 4. septembra 1958 dalje vsak dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 5000 din v gotovini. rnvestitor: Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana 3272 OBVESTILO , TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA«, Radovljica obvešča vse odjemalce bencina in ostalih goriv, da bo zaradi neustrezajočih varnostnih in drugih prodajnih pogojev s 1. septembrom 1958 prenehalo a prodajo goriv in maziv. t Trgovsko podjetje »ŽELEZNINA«, Radovljica 3251 tuimuiumuiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimaiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimimminiiiniuiimmuiiiiiimiiiiiHi. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta za Glavno filialo Ljubljana: pomočnika glavnega direktorja za bančno-tehnični sektor Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta — zaželena bančna praksa ali praksa v gospodarskih organizacijah. — Prednost imajo bančni uslužbenci v zvanju svetnika. šefa interne kontrole Pogoji: popolna srednja šola — zaželena večletna bančna praksa. strojepisko I. razreda Pogoji: najmanj popolna srednja šola. Službeno razmerje in prejemki so urejeni po določilih zakona o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din, z obširnim' žviljenjepisom, dostavite Glavni filiali Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, Ljubljana, Čopova št. 38. 3273 4i(iiiUHiimiiimiiHiiiiiiniimM»nii*Hit!iiiiiiiii!iHiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiimnii!!!iiiiiiinniiiiitiiiiiN!iuinijiinii|nmniiiiainiiininiiiitHi1i!niinnraiiimmnnniniiiiii!. ...v Oelašujte » »ljudski nraviei!« Upravni odbor GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA razpisuje naslednji delovni mesti za: šefa odseka za komercialo Pogoji: ekonomska fakulteta s,3-letno prakso — ali srednja strokovna izobrazba s 6-letno prakso — ali nepopolna srednješolska izobrazba z najmanj 10-letno prakso v gozdarstvu ali lesni industriji. šefa odseka za vzgojo, varstvo in nego gozdov Pogoji: gozdarska fakulteta s 3-letno prakso — ali gozdarska srednja šola z 10-letno prakso. Plača in stanovanji po dogovoru. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja, dokler se mesti ne izpopolnita. Prošnje za nastop na razpisani mesti' z opisom dosedanjega službovanja pošljite na Gozdno gospodarstvo Postojna. ZAGREB Trg žrtava fašizma 6 TeL: 38-582, 35-292, 34-406 »UNIVERZAL« Podjetje za promet z motornimi vozili, stroji in priborom na drobno in debelo Hitro dobavljamo iz naših velikih, dobro založenih skladišč: tovorne avtomobile: »TAM« — -CSEPEL- — *FAP« — »PRAGA«, bencinske in Diesel avtobuse: »TAM« — »FAP« — »CSEPEL« — »IKARUS« 301 in 601 traktorje: industrijske in kmetijske »ZETOR-SUPER« osebne avtomobile: »WARTGURDE« — »MOSKVIC« — »SKODA« — »GAZ« in druge dostavne in sanitetne avtomobile: »DKW« — »SKODA« — »FRAMO« Itd. tovorne avtomobile za komunalne namene: in sicer: gasilske, avtomobile za škropljenje ulic, cisterne, ter avtomobile za čiščenje in odvoz »meti znamke »TAM« in »CSEPEL« stroje za gradbeništvo vseh modelov in znamk orodne stroje vseh modelov velika izbira rezervnih avtomobilskih delov za ameriška vozila vseh znamk: »GMO — »DODGE« — »JEEP« — , »WILLYS« — FORD« — CHEVROLET« velika izbira rezervnih avtomobilskih delov za evropska vozila: »TAM« — »FAP« — »LETLAND« — -BEDERFORD« — CSEPEL« motoma kolesa znamk: »NSU« — »JAVA« — PANONIA* — »DANUVIA« — SIMSON« — »TMZ* itd. avtomobilske gume: domače in uvožene vseh dimenzij Dobavljamo hitro ves potrošni material za avtomobile, kakor tudi vse avtomobilsko in delavniško orodje.. ZAHTEVAJTE NASE PONUDBE' Laboratorijskega tehnika absolventa oddelka za kemijo Tehniške srednje šole, po možnosti z nekaj prakse, za delo v kemičnem laboratoriju. sprejme »ŽITO« LJUBLJANA — ČUFARJEVA 2 Podrobne informacije v sekretariatu podjetja. 3284 LICITACIJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IZOLA Na podlagi 10. in 31. člena pravilnika o oddajanju In izvajanju gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št 13/57), razpisuje Občinski ljudski odbor Izola drugo javno licitacijo za oddajo gradbenih del glavnega kolektorja mestne kanalizacije Predračunska vrednost za vsa dela znaša 12,345.630 din. Rok ža začetek del je 20. september 1958, rok predaje del pa 31. december 1958. Licitacija bo dne 13. septembra 1958 ob 10. uri v prostorih ObLO Izola. Varščino v znesku 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene s podatki is--15. In 16. člena citiranega pravilnika s prilogami iz 17. člena pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale"na dan lici taci jevnaj kasneje 15 minut pred začetkom licitacije. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na vpogled od 1. septembra 1958 dalje vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih Odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso. , , 3252 Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomlrova 6 takoj sprejme VAJENCE za centralno kurjavo in vodovod za Ljubljano in gradbišče Maribor za elektroinstalacije za ključavničarsko, strugarsko in livarsko stroko • Za vse stroke, razen elektroinstalacij, so potrebni 3 razredi gimnazije (ali 2 razreda in dopolnilni izpit), za elektroinstalacije pa 4 razredi gimnazije (ali 3 razredi in dopolnilni izpit). — Zglasite se osebno ali pošljite pismene prijave na upravo podjetja v Crtomirovi ulici 6. 3274 KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI CENTRALI NARODNE BANKE ZA LRS v Ljubljani razpisuje za Tiskamo Narodne banke FLRJ v Ljubljani delovno mesto računovodje POGOJI ZA SPREJEM: ekonomska srednja šola, srednja šola s prakso ali večletna pratea v knjigovodstvu grafične stroke. Plača po tarifnem pravilniku tiskarne. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje za službo sprejema Centrala Narodne banke za LRS, personalna služba — Ljubljana, TiWfc 11, kjer dobijo reflektanti tudi vse potrebne informacije. NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LRS — LJUBLJANA 3254 UPRAVNI ODBOR ELEKTRARNE MEDVODE razpisuje delovno mesto računovodje Kandidati z ustrezno šolsko odnosno strokovno izobrazbo in s 5-letno računovodsko prakso naj dostavijo svoje ponudbe tajništvu podjetja v roku 15 dni. Vse ostalo po dogovoru. 3249 Avtoturistično podjetje »SLAVNIK«, Koper proda naslednja osnovna sredstva: — osebni avtomobil Fiat 1500 (motor in šasija, brez ka-karoserije) — cena 200.000 din. dva kamiona, znamke Lancia, nosilnost 8 ton, S-8606, S-8629 — cena enega 8,000.000 din, oba 16,000.000 din avtobus, znamke Lancia 3 Ro, 35 sedežev, S-8552 — cena 8.000.000 din kamion, znamke Fiat 6666 N-T, nosilnost 7 ton, S-8585 — cena 7,500.000 din osebni avtomobil Fiat, tip 1100 A, S-8687 — cena 150.000 dinarjev poltovorni avtomobil Bianchi, nosilnost 1 tona, S-9441 — cena 150.000 din tovorni avtomobil OM Taurus, nosilnost 4 tone — cena 3.000.000 din avtomobilsko prikolico, znamke Strafurini, nosilnost 121, S-8821 — cena 1,500.00 din motor MAN, 90 KS, z menjalnikom — cena 500.000 din motorni čoln z 12-taktnim motorjem, tip HR št. 1576, z jamborom, jadrom, vesli, krmilom, sidrom ter pokrivali (cerada) — cena 171.200 din Naročila sprejema pismeno ali ustno direkcija podjetja v Kopru. Ko 212 ;nvw; Bliža se veliko jesensko nagradno žrebanje! Prva nagrada: OSEBNI AVT0MGBIL FIAT 6001 Draga nagrada: HARMONIKA »CARMEN«, vredna 152.000 din Tretja nagrada: RADIO »SIMFONIJA«, v vrednosti 102.000 din Četrta nagrada: PISALNI STROJ »SAVA« (por-tabel), vreden 98.000 din in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser. električna peč -01ympia« itd.) Pogoj za dosego nagrade bo, da boste vsaj tri mesece naročeni na LJUDSKO PRAVICO! Ce želite dobiti FIAT 600 — potem se takoj naročite na LJUDSKO PRAVICO 1 Naročniki LJUDSKE PRAVICE imajo 50 % popusta pri ogla-»ih, osmrtnicah In zahvalah. Mesečna naročnina samo 250 din. 1« din SAAAA^VSA/*AAAAAAAAA*AAAA» List izd»ja ui ilikt DmopIidii taiointfko podjetj* »Ljudako pravica* Ljub Dana Kopitarjeva ulica 8. telefon 39-181 — Notranjepolitična goapodanika rubrika Nazorjeva It/Ti telefon W 5*7 in 22 «21 — Koltoma rubrika Kopitarjeva 8111 telefon 31 35? - Oprava Trubarjeva allra 24 telefon 2* 491 In 28 4M - Naročnlnakl oddelek Petkovikovo nabrežje 25 telefon 22 494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva allca 4 telefftn 31-358 — Poslovalnica oa n to vi cesti 15. telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, ta tujino 500 din — Tekoči račun 600-709—1-1393 Poltn) predal O — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni predal 42 Oarežlt« ui nam potijlM lif UDSKA AVGUSTA Li Majhna »bolha« Bivši pilot dr. Lachmann je izdelal za neko angleško letalsko družbo majhno reaktivno letalo, ki bo omejeno število potnikov prevažalo s prav takšno hitrostjo, kot jo zmorejo veliki reaktivni aparati. Letalo »-HP-113« bo doseglo z dvema reaktivnima motorjema hitrost 850 km na uro in bo lahko peljalo brez vmesnega pristanka 12 potnikov 10.000 km daleč. o sr 'o FIAT 600 IAST0NJ Moderni Robinzon Nov avto Fiat SOB bo žreb v pričetku februarja 1959 namenil enemo Izmed tistih, itf bodo dotlej poslali upravi »Ljudske pravice«* ln »Ljubljanskega dnevnika« v Ljubljani po 15 kuponov v obliki spodnje risbe ovitka RIO z različnimi arabskimi itevllkami (velja za »Ljudsko pravico«) oziroma po 15 prav takšnih kuponov z različnimi rimskimi številkami (velja za »Ljubljanski dnevnik«) ter bkratl s tem še po » Izrezkov rdečega pravokotnika z belim napisom »Čudovit za pranje perila« la originalnega ovitka proizvoda EIOI - Osem let je bil Nakam sredi malajskega pragozda Drobne ZANIMIVOSTI BOJ Z MRAVLJAMI Celih dvanajst mesecev se je Silvia Hikes iz Anglije borila proti armadi mravelj, kakršne so po navadi na evropski celini, veter pa jih lahko zanese čez Rokavski preliv. Mravlje so zasedle vso hišo, nobeno kemično sredstvo ni pomagalo. Iztrgali so parket in razpraskali stene. Sele tako so mravlje lo&il od matice in bitka je bi’.a dobljena. LASTOVKA JE NAJTO-PLEJSA Normalna Človeška temperatura znaša 36,6 stopinje Celzija, vendar ni ves dan stalna, marveč se menja od 36, do 37,3 stopinje. Se bolj zanimiva je temperatura nekaterih živali. Tako na primer znaša normalna temperatura psa 38,3, goel 40,5, goloba 42, lastovke pa 44 stopinj Celzija. MLADI ZMAGOVALEC Dvanajstletni John Free-mcnd je zmagal na letošnji kuharski tekmi v Devonu. Najprej mu niso dovolili tekmovati, ker ni bil dovolj star, nato pa se je le uspešno spoprijel z vrsto gospodinj in s štirimi diplomiranimi kuharji največjih londonskih hotelov. TOVARNA ZA STARE DELAVCE V Angliji imajo nekatere tovarne posebne oddelke, v katerih so zaposleni stari ljudje, ki si z delom preganjajo občutek osamljenosti. Leta 1955 je zgradil zdravnik Hefler s prostovoljnimi prispevki tovarno, v kateri je zdaj zaposlenih no ljudi, in sicer so moški stari povprečno 74, ženske pa 71 let. Njegov zgled je povzelo še 14 drugih tovarn, ki so odprle posebne oddelke. Stari delavci imajo skrajšan delovni čas, plačo pa prejemajo ne g4ede na delovni učinek. Dr. Bruke, šef londonskega zdravstvenega urada, pravi, da se delovni polet na stara leta zmanjšuje, kakovost pa Je zadovoljiva Stari delavci opravljajo lažja dela, predvsem sestavljajo razne lahke aparate. Neki indijski častnik je pred kratkim objavil spomine vojaka bivših britanskih kolonialnih enot: Vojak iz rodu Gurkov je osem let živel kot puščavnik v malajskem pragozdu in ni vedel, da so Japonci premagani in da se je vojna že zdavnaj končala. Ves čas je bil popolnoma sam. Imel je nož, hranil pa se je z divjadjo, ki jo je ujel v zanko, in z ribami, ki jih je lovil z golimi rokami. Narednik Nakam Gurung — tlo čaja in dve škatlici žveplenk. tako mu je ime — živi zdaj kot Edino orožje je bil njegov »hu-upokojenec v neki nepalski vasi. kri«, ukrivljeni nož, kakršnega Leta 1941 so njegovo enoto pre- nosi sleherni Gurka. mestili na Malajsko, kjer naj bi Prve tedne je bil Nakam pre- voda je v večini primerov čistilno sredstvo, v namakalnih prekopih sicer pustih izraelskih pokrajin pa so začeli vodo čistiti s posebno napravo. Pred čol-< nom so velike grablje, ki pobirajo izvode vse, kar plava po njej in kar bi lahko zamašilo prelive ali kako drugače pokvarilo namakalni sistem a? s I ms : ’!itl 1 Tako je živel vse do dneva, ko so se ustavili ob vhodu v njegovo kolibo trije vojaki z brzostrelkami v rokah. »Japonci!« je pomislil Nakam. Tako je bil presenečen, da ni mogel odgovoriti, ko so zahtevali izkaznico. Skočili so nanj in ga zvezali, eden pa je celo predlagal, naj bi ga zaradi sumljive zunanjosti na mestu ubili. Tisti trenutek se je Nakam zavedel, da vse razume in da vojaki govorijo v njegovem jeziku. Potem se je kmalu vse razjasnilo. Vojaki so ga peljali v štab, kjer so preverili njegove dokumente. Poslali so ga v Nepal, kjer je služil še štiri leta, lansko jesen pa so ga upokojili. Zdaj živi v rojstni vasi v Nepalu. w>mm Čudovit GOSPODINJE, ZDAJ PA POZOR! Tovarna »ZLATOROG« ima poleg tega presenečenja še eno novo presenečenje za Vas!!! — to je tekoči detergent pod imenom »CET«. se postavila po robu prodirajočim Japoncem. Po hudih bojih ob reki Slim se je Nakam s 56 tovariši izgubil od enote. Tri mesece so blodili po pragozdovih in se skrivali pred Japonci. Potem je Nakam zbolel za malarijo, tovariši so ga morali zapustiti. Se prej so mu zbili leseno kolibo in jo pokrili s slamo. Pustili so mu zalogo riža, ki naj bi zadostovala za tri mesece, dve vreči za ležišče, kakih deset kilogramov krompirja, dve prazni bencinski posodi za vodo terška- Štiri tisoč novih Britancev Lani je dobilo britansko državljanstvo le 4000 tujcev, od tega* 2962 Poljakov. 465 Nemcev, 219 Italijanov, 117 Rusov in 190 Američanov, ostali pa so raznih narodnosti. V Nemčiji manj prometnih nezgod Odkar so uvedli v nemških mestih in strnjenih naseljih omejeno hitrost, se je občutno znižalo število cestnih nezgod, je rečeno v objavi zahodnonemškega statističnega urada. Motorna vozila smejo voziti po strnjenih naseljih z maksimalno hitrostjo 50 km na uro. Preprosta abeceda Koliko se/ mučijo otroci, preden,, se naučijo pisati in pravilno uporabljati vse črke abecede! Kaj bi šele rekli o Kitajcih, ki poznajo v svojem slikopisu skoraj 40.000 različnih znakov. — Korejski kralj Sedšo je hotel leta 1443 zmanjšati te težave. Sestavil je j abecedo, ki jo sestavlja le 25 j znakov, in sicer črt, kvadratov, križcev in kljuk. Ta pisava še zdaj velja za najpreprostejšo na svetu, kralj pa je takrat dejal o njej: »Pisava je tako lahka, da se je nauči pameten človek v enem I dopoldnevu, najneumnejši pa v I tednu dni.« slab, da bi še hodil. Cez čas je mrzlica popustila. Ko je stopil iz kolibe, je spoznal, da je pragozd nad njim tako gost, da se kotrfaj vidi nebo. Bila je deževna doba. Nekaj sto metrov od njegove kolibe je tekel potok, ki si ga je preuredil kot vir sveže vode, razen tega pa je tam lovil ribe. Zaloge hrane so usihale, zdto je očistil krpo pragozdnih tal in posadil nekaj gomoljev. Potem je vsake tri mesece nakopal nekaj tovorov krompirja. Na potoku je zgradil premično zapornico. Kdaj pa kdaj jo je zaprl in v plitvi vodi kar z rokami nalovil rib. V letih puščavniškega življenja je ujel 33 divjih prašičev, 353 raznih ptičev, 130 zajcev in nekaj velikih kuščarjev. ¥ li Izposojevalnice za vse od igle do slona • Pingvini in Pepelka na plesu Neka premožnejša ženska iz Newporta si je želela za novoletno zabavo tri pingvine. Cena ni bila važna. Natanko opolnoči so se odprla vrata, v plesno dvorano so stopili v črno-beli večerni toaleti nenapovedani pingvini. Veselo razpoložene goste je pre- DoseCi popularnost s vsemi mogočimi sredstvi, to je ena največjih skrbi številnih sodobnih Američanov. Vsi od film* J \ skih zvezd do majhnih poslovnih ljudi bi radi bili priljubljeni v družbi, tako ali drugače želijo zbuditi pozornost Pri tem se zatekajo predvsem k raznim posebnostim, da b‘ napravili videz razkošja. Ce kdo nima denarja za potrebna rekvizite, mu priskočijo na pomoč družbe, ki proti odškodnini posodijo za določen čas to ali ono reč. Pri njih se dobi vse od igle do slona, le povedati je treba, kaj kdo želi. Razkošni predmeti, na primer limuzine, letala, dragoceni kožuhi, izvirne umetnine in podobne reči se dobijo na posodo proti odškodnini, ki znaša le delček vrednosti. NAROČILNICA Podpisani (tre) — ...... ulica polt« naročam »Ljudsko pravico«* »Ljubljanski dnevnik«, ln protina« da mi Jo tačnete • redno pošiljati (neustrezno prefirtajte). r Naročnino bom nakazal po poloZnlei, katero priložite prvi Itevllki, oziroma Jo bom plačal po Inkasantu. Datum senetil njihov mir. Zabava j? stala gostiteljico 2000 dolarjev. Živali, ki naj bi poživile zabavo ali poslovni banket, vednp spremljajo čuvaji, interesent lah- i ko naroči kakršno koli znano ali neznano žival. Slon in velblod sta po 350 dolarjev, konj stane 50, opica pa 65 dolarjev. Ce je gostišče zelo daleč, se najemnina ustrezno zviša. Zadnja leta so močno v modi izposojeni kostimi za dobrodelne plese ali zasebne maškerade. Številni državljani se prelevijo v Robina Hooda, njihove žene v njegovo prijateljico, kraljico Bess. Obleka se dobi pri vsaki izmed številnih družb. Zgodovina skorajda ne pozna osebnosti, katere obleke bi ne mogla posoditi določena družba za najemnino od 15 do 500 dolarjev. Sodobna obleka se dobi že za 15 dolarjev. Primer: Potnica, ki jo izgubila kovček, pa bi morala še tisti večer na slavnostno prireditev, plača 25 dolarjev in se pokaže na plesu v obleki in čevljih prav kot Pepelka. Ce bi si kupila tako obleko, bi plačala več sto dolarjev. Za posebne ljubitelje skrbi newyorška galerija. Za 5—80 dolarjev mesečne najemnine si lahko vsakdo izposodi razne umetnine. Spočetka ljudje po navadi želijo »kaj za na zid«, sčasoma pa postanejo poznavalci in znajo ceniti vrednost slik. Neki psihiater si je izposodil šest abstraktnih slik, da bi pri svojih bolnikih prebudil podzavest. »Na abstraktnih podobah lahko vidite vse, kar želite,« je razlagal. V izposojevalnici dobi naročnik vse potrebno za vrtno veselico. Ce ima denar, lahko nekaj kvadratnih metrov zemlje spremeni v pravljični vrt z mesečino in belimi labodi na jezerski gladini. Na ta način se dobi za denar vse, celo lažniva slika dozdevnega razkošja, ki povprečnemu člO" veku ustvarja kulise za popularnost, kar je tako zelo potrebno v poslovnem življenju... »Stric, ali bi nama vrnili žogo iz strešnega žleba?« KRIŽANKA Vodoravno: 1. tat, 8. Gogoljeva komedija, 9. španski spolnik, 10. tekočina, 11. soglasnika, 12. šarenica v očesu, 13. afriška ptca, 15. srb.-hrvat" ski veznik, 16. posedujem, 18. kratica za »narodna republika«, 19. naloga, predmet, 20. reka v Kolumbiji. 21' enakopravnost, 23. pripadniki umetnostne smeri. Navpično: 1. spametovanje, 2. mu-i za tragičnega pesništva (tuja oblika), 3. rimska 4, 4. ptica, ki živi na Novi Zelandiji, 5. otoki v Atlantskem ocea-| nu 6. prednjaštvo, 7. meriti, zakoličiti, 14. raziskovalec kraških pojavov, I 17. polovica, 22. srediiče vrtenja. podpis —i Odreti ta ta aam poUjtte Angleži preizkušajo nov način graditve stanovanj. V nebotičniku na sliki so združili 56 enodružinskih hišic, ki so jih oblikovali v stanovanjski blok z osrednjim stopniščem in dvema dvigaloma. Stanovalci se bodo naselili v teh hišicah še pred jesenjo Žrtve ognjeniškega izbruha Ognjenik Aso na južnem Japonskem je nenadoma spet bruhnil. Lava in pepel sta zasula dvanajst kmetov, več pa jih je dobilo hude opekline. Po poročilih japonske policije sta se razlila pe- pr~ 2 5“ T 5 ! 6 7 8 9 i! 10 \\ n 12 15 14 <5“ 16 ir w w 21 ii 23 - - - - _____ - ■ RESITEV KRIŽANKE Z DNE 24. AVGUSTA Vodoravno: l. postrvi, 8. ostrost, ' , i ,_________________ .._______ , i 9 TT, 10. Amur, 11. svati, 12. rutenlj, pel in lava na površino nekaj 14 ovira, 15. post, 16. ri, is. odkidan, kvadratnih kilometrov. ao. Tiencin. • -