ZUNANJA TRGOVINA V PRVEM TROMESEČJU
iO-\
15-
10-9-
8-7-6-
5-
-20
-15
-10 -9
8
-7 -6
JPMAMJJASONDJFM Izvoz in uvoz FLRJ v milijardah dinarjev
V proem tromesečju letos se je na.ia zun&nja. trgooina ee naprej ugodno razvijala. Ste-oilo drža.D, s katehmi vzdržu-jemo redne trgovinske stike, se stalno poDečuje v obe sroeri. Tako smo na primer v izoozv. vzdTŽeoaii zpeze z 72 drzava.-mi, to je z 12 državami več, kakor v istem razdobju lani, pri uoozu pa s 60 držanami, to je z štirimi držanami oeč. \ tem razdobju je dosegel skupni izvoz orednost 15 mili-ja.rd 65? milijonoo dinarjev, uooz pa. 40 milijard 414 milijo-noo. V primerjaoi s prvim tro-mescčjem l. 1956 smo izvozili ?a 6 milijard 439 miliionao več, za skoraj prao toliko pa smo blaga tudi r>eč uoozili.
V izuozu pruega tromesečjfi je najpomembnejši delcž indu-strijskih izdelkov: 637 odsiot-ka skupnega itooza ali 16-3 milijarde dinarjet? odpade na fe izdelke. Fse industrijske ve-je razen kooinske industrije so zaznamooafe porasi d razmer-m z enakim r&zdobjem lani-NaJDeč smo izvozili izdelkoo baroaste metalurgije (za nekaj Deč kakor 4 milijarde din), na-dalje lesne industrije (za 5-6 milijarde), tekstilne fza 1.7 mi-lijarde), črne metalurgije (ta !5 miHjarde), kemične indu-strije (za nekaj nad milijardo), nekvDimkih izdelkoo (za 774 miUjonoo). izdelkcm kooinske industrije (za 771 milijonov). \ad)cde\ništoa fza 661 milijo-noo). usnjarske in obutoene industrije  itd.
Iznoz kmptijskih pridelkov je za okrog 400 jnilijonov di-narjcu nižji kakor v istem raz-dobju l. /956. Znižal se je izvoz pridelkov poljedeliitna in do-mače predelave. medtem ko je iinoz proizvodov zivinoreje nečji.
V proem tromesečju je bih najoeč iznoženo reprodukcij-tkega materiala, nadalie blaga Uroke potroinje, medtem ko je
delei inuesticijskega materiala ie oedno precej nizek, čeprao narašča.
Realizirani izvoz v začetku leta ustreza prič&kovanjem ta-ko glede obsega kakor glede struhiure.
Pri udozu. je udeležen repro-dukcijski material z 59.9 od-stotka, blago široke potrošnje s 26,4 in tnnesficijsfco bfago s 1~>.? odstotka. V primerjavi z Janskim letom narašča de-lež reprodukcijskega materiala. Največji del unožcnega repro-dukcijskega materiala so surn-oine in polizdelki za indusfrijo. Pomembno /e, da se r> primer-ja.t>i 2 lanskim letom znižuje uooz hrane. Tako je bilo na primer uooženo za okvog mili-jardo 400 milijonop dinarjev manj pridelkoo poljedehtva in za okrog 130 milijonov manj proizvodov žtDinoreje.
Največji del našegg izooza je bil uzmerjen n eoropske dr-žave, okrog 76 odstotkov. Na prnem mesfu je bila Italija s 5.8 milijarde dinarjeo, na dru-gem pa ZDA z nekaj nad Ire-mi milijardami. Sledijo po po-menu Zahodna Nemčija, ZSSR, Velika Britanija, Francija, Švi-ca, Aostrija, Grčija, Poljska. Egipt itd.
Evropske držaoe ac tudi r> našem uoozu na proem mestu. Na njih odpade okrog 60.5 od-stotka. Na proem mestu pa so le ZDA z 11.4 milijarde dinar-jeo, za njirni pa fledijo 7,ahod-na Nemčija, Italija. ŽSSR. Ve-lika Brilanija. Avtfrija. Češko-slooaška. Poljska. Francija. Bolgarijd. Svica. Grčija in dm-ge držaue.
Iznoz v azijske držaoe je za nkrog 700 milijovon vpčji ka-kor n prnih treh mesecih 1e-ta 1956. v afriške pa za nfcrog 600 milijonov. U007. iz toh držav je prav takn n po-rasiu, in tn za 690 milijnnov dinarjen iz azijskih. a za 119 milijonoo iz afriških držav.