ra GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE 2. itev. 307 - cana 4,- lire Poštnina plačana v gotovini T gu mp Spedizione ln abbon. postale T TRST, torek, 4. junija 1946 Urednittvo in uprava, Piazza Goldoni it, 1 - L Tel, it 93806 93807, 93808, Rokopisi »e ne vračajo Nriz 2 » ~~ Dane& popoldne te #i*. i v dvorani Društva znan-'tonikov Snel«, Ujahi iz Julijske krajine in Trsta v Parizu za priključitev Julijske krajine k FLRJ Delegacija Iz Julijske krajine je bila sprejeta v Parizu s simpatijo In razumevanjem v Parizu ustanovna .V« iz JK in Trsta 'franotfi' , 0^>rotitu Sonov iniciativno-^ in po nastali diskusiji ■»a Društva »a prijatelj- ic Gorico D«legaci|i JK ▼ Parizu Odbor SIAU za Go- !? ^ Je Yinoln n J_T tl! asi., naslovil delegaciji Ju-krajin« v Parizu slede- Pl*WlO; ? ("ie tktot1 bonskih in ita-. . kih antifalistov te Vam •• odM? *a}'va ljujemo za va-v obrambi j. duhovnih tn gospo- ?#r’k(k interesov naše ***• Zahvaljujemo po- se iso-*® oaSo voljo in sposob-•ofcte •* vetra^ni i« energični Sfui 01 p0 edin° pravični re-ftne.VpraSan'a Juiijske kra- tklasVpraian^ k* mora biti • in° vključeno niofc. L ■'"■'luceno med de-Ht, a ts pridobitve, kate-r, liudstvo ne mo- noet r *® narod- Mscjf • ?*lron» no krvni ple-6J°vanska protifašistična ** *Zivel Trst, VII. re- % t jugoslovanski federa- ^»T°bora to poslali br- *Hi „ e**nem« osvobodilnem« »Dsmofcratsfci in emipranti rojeni v ajo solidarnost in obču-< k Hi,*0 vztrajno borbo VWi(8 t' ttej^^vansko bratstvo in r ^vljenfe obeh narodov sv Trsta kot VII. re-.%* Jugoslaviji*. Italijan-\ *° p antifašistični zvezi L, naslednjo brzojav- vaSe delo za .-<■1- . !tno om*6’ *,a podpisala Moia-. ^1% '>r untifaSističnlh emi-*T 0(*l>or demokratov, in Tmu' «,J*ltiT bo okrepila . franCnoLno Juaoslovansko-j prljatsUstvo 0°'la'ie» ‘ ~~ Ust tNouvelle Kou-^silo jugoslovanskih O »OniJ! t’ranciii- !s objava r, v intervju pisatelja aei*Vlta ln članek dr. Po-v®"!*!, e°al’>v Trsta navzočih M t '*i ^,pf*}eLTfPr'i u*avil’ ** kH**-.9**« (" nenaravni tr‘ "a 4^*’ W b( ekulalt prete-tlo,* a!t Pa odtrgati , »olj0 0ye°a soledja, je na- C0 h°Hin ^*M«oi«va /k, da iv” ^vf* ? konca ta uresni- aSSuS <•••» ST* p ^0Wn* italijanske re-^afo »b, r'ie0 je odgovarjal o dojmih sprejema (o bila sprejeta '''k'’1, °ei i"vpati)o in razume-V9- fci Jrafu>°skega javnega %* ® bil dovolj obve- StmSST-?.J* -N« i««. V**. r„ , krajine k Ju- ^T^l"°Pa*U)ak0'^ v«fc kakor tudi 2!?"^ osebnostih, ki \ Po«ni.0^Mskaii. Jfed pa- X 'f40 (frnt^ fcropi je »e V upr~ 'krajnih branilcev 2X1 brano°*r Nj!, Vi7)0^*n,b stremljenj. k Pr*J ** W ko"fno ^ bodo le bolj o- jaCali tradicionalno prijateljstvo med francoskim in jugoslovanskim ljudstvom. Članek Dr. Pogaesija je jasna obrazložitev poloiaja v Trstu. Tako pravi llanela med drugim tVelike ladjedelnice ter trial ke tovarne imajo danes malo dela in 30.000 brezposelnih; potrebnega dela pa lahko pričakujejo samo iz Jugoslavije. To je Hvljensko vprafa/nje za ljudske mnoiioe, ki odločno zahtevajo priključitev Trsta kot VII. republike k Jugoslaviji. Dclegaci|a JK v BmeDtn Pariz. S. — Delegacija JK je odpotovala danes v Bruaelles. Ci- lj potovanja je, pouHti belgijsko javno mnenje o dejanskem stanju v JK in o težnjah prebivalstva. Ameriibo ljudstvo podpira jugoslovanske zahteve Beograd, 3. Tanjug — Dana-Snfa ItevUka tBorbe* podaja podatke o stališču ameriških demokratičnih stojev, ki podpirajo priključitev JK tn Trsta k Jugoslaviji. r-Ameriški zunanji minister Byrnes>, pravi Markovič, piseo članka, «je pred svojim odhodom na pariško konferenco sprejel trt debele knjige s podpisi 54-558 Amerikancev, všievši Amerikan-oev italijanskega porekla, ki pod- pirajo zahtevo, naj M bilo Trst in JK priključena k Jugoslaviji. To zbiranje podpisov je organiziral Združen odbor Južnih'• Slovanov. Dasiravno je trajdla akcija le kratek čas, so bilS doseženi odlični rezultati. Lahko rečeno, da je vsak Amerikaneo, h kateremu je pristopil član Združenega odbora in mu obrazložil bistvo tega vprašanja, dal svoj podpis, da bi podprl upravičene jugoslovanske zahteve. Ta Tnali plebiscit kače pravo nagnjenje ameriških demokratičnih slojev napram novi Jugoslaviji in še posebno do njenih zahtev za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. VOLITVE V FRANCIJI NISO BREZ BISTVENIH SPREMEMB Porast glasov komunistične stranke In ljudskega republikanskega gibanja. Nazadovanja sociaUstov Uradni rezultati volitev Pariz, 3. APP. — Notranje ministrstvo je opoldne objavilo uradne rezultate volitev za 653 volivnlh okrajev v Franciji ln »everni A-friki. Vpisanih Je Mio 34.676.826, volilo Je 20,322.500, kar pomeni 82,4%. Od tega oddanih glasov 19,805.330, ali 80.3%, kar pomeni 679.237 glasov več kot oktobra 1945. Število glasov posameznih strank in odstotki: francoska komunistična partija ln republikanska zveza odpora: 5,145.325 glasov, 25.98%; InteraactonalUrtična komunistična stranka: 44.915 glasov ali 0.23%; socialistična stranka 4,187.747 glasov, 2144%; zveza levičarskih republikancev, radikalni socialisti, demokratična socialistična republikanska zveza, mladi republikanci, razne levičarske skupine: 2,299.963 glasov, 11.60 odstotkov; ljudsko republikansko gibanje: 5,589.213 glasov, 28.22%; Usta neodvisnih republikancev, republikanski kartel, razne desničarske liste: 1,066.384 glasov, 5.39 odstotkov; kmečka stranka: 160.951 glasov, 0.81%; republikanska stranka svobode: 1,299.537 glasov, 6 57%; razne liste: 11.295 glasov, 0.06%. Komunisti imajo skupno 147 poslancev, ljudsko republikansko gibanje 159, socialisti 116, razne desničarske skupine pa 57. Pariz, 3. AFP — M federalna republika priključi k Ju- goslaviji. Ves delavski razred, 4-talijanslci in slovenski, fci je povezan v borbi in v delu, prosi da Vi, ki ste edini pooblaščen govoriti v imen u tržaškega prebivalstva, objasnite naš položaj. Ponavljamo, kar smo že tolikokrat rekli, to je: edina rešitev, ki jamči mir, delo in blagostanje v tem delu Evrope, je sedma republika v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije*. Brzojavka prebivalcev fe Sfcor-klje tov. Pogassiju pravi: eOsvobodilni svet Vas je poslal o Pariz zato, da obrazložite našo voljo. Da je tržaški osvo-bolni svet edina ustanova, ki je upravičana pooblastiti koga, da predstavlja vse* slovensko prebivalstvo mesita, kakor tudi večino italijanskega prebivalstva, je izvem dvoma. Tov. Pagossi, zavedajte se, da predstavljate večino prebivalstva in da branite pravično stvar, stvar miru in pravice. Bodite zato vztrajen, neutrudljiv in odločen v tolmačenju naše volje, naših želja in končno naše pravice o odločanju naše usode: Hočemo. da se Trst kot sedma republika priključi k Jugoslaviji*. RTa napačnih naslovih! Preiskave policije pri doslednih antifašistih Skvadristl pa nadnllnjejo s svojimi podvigi Civilna policija Julijske krajine je napravila preiskavo v ulici Riccl št. 3 v Trstu. Postopek je bil, kakor je bil že marsikje, nezakonit in tak, kakršen ni v navadi v demokratičnih deželah. Policija se je namenila v stanovanje Alojzije Bratina, kater« pa niso našli doma. Kljub temu so odprli vrata z vitrihi in preiskali vse stanovanje razen kuhinje. Našli jasno niso ničesar, Policija ni intervenirala V petek ob 11. uri zvečer je nekaj desetin heofaSistov prišlo v via Cologna, kjer so s hiše St. 19 sneli troje dvojezičnih napisov. Neovirano so odšli dalje. Policija n( intervenirala. Ponavljamo, policija ni tn-tervenirala, dasi se nahaja skoraj nasproti kasarna ot-vične ln vojaške policije. Bila je pat »e pozna ura — kajne r Kdaj se bo torej policija malo obrnila na one naslove katere je doslej tako trdovratno — hote aH nehote — puščala ob strani t Kdaj bo napravila konec podvigom n*o fašistov na tršatkih »UL cah t V!)mi7P kar so iskali, saj niso Imeli kaj najti. Prišli so na napačen naslov. Ako bi šli tja, odkoder so morda dobili ovadbo, bi morda našli ono, kar so iskali pri Bratini. Predvčerajšnjim zgodaj zjutraj je pridrvela pred zaprto gostilno Spoffort v ulici Rossetti policija. Bili so štirji zavezniški policisti ln častnik, dvanajst Čerinov in trije civilisti. Civilni policisti so proslkočiii zaradi odsotnosti lastnika ograjo in s krampom izpodkopali železna vrata tor prišli na dvorišče. Nato so Sfile šli poklicat gostilničarja, ki stanuje nekje v bl.žinl. Ko je prišel, so z raznimi tehničnimi pripomočki natanko preiskovali vse gostilniške prostore, kuhinjo, vrt ln celo stranišča. No, v nekem kotu je aparat, ki zaznava bližino železa, pričel delovati. Policisti so začeli kopati in kopali, dokler niso potegnili na dan stare zarjavle pouve. Seveda a tem uspehom niso bili zadovoljni ln so iskali dalje. Razkopali so lepo gladko kegljišče in našli velik žebelj. Častnik ki je rodu policijo, je dejal gostilničarki, da so preiskavo izvršili zato, ker so dobili ovadbo, da se v gostilni pogosto sestajajo »tilini* in se nahaja v njej tudi orožje. Po dolgem času so odšli, Val ogorčenja se razliva po vsej deželi, odkar je ljudstvo izvedelo, da se mu pripravlja nova krivica. V kratkem se bo pričel čas birme. Zares, že nekaj let je na Primorskem ni bilo in ljudje bi radi izpolnili svoje verske dolžnosti. Dejansko je mnogo družin po vsej deželi,' ki bi rad>e poslale k birmi svoje otroke. Toda ljudstvo Je pričakovalo, da se bodo nekdanje neznosne razmere spremenile vsaj na cerkvenem področju. Po vseh grozotah, ki mu jih je prizadejal fašizem, po krivicah, ki mu jih je storila višja cerk. vena oblast, ki je bila vsa prežeta fašističnega duha, je ljudstvo računalo, da mu bo dan škof, ki v njem ne bo videlo predstavnika vsega, kar mu je toliko osovraženo in odvratno. Toliko bolj je bilo gotovo te svoje stvari, ko je bil umik sedanjega nadškofa goriškeg* že napovedan. Pa Je prišlo drugače. Kljub esesn zagotovilom, kljub nevzdržnemu stanju, v katerem »t mogel in nikoli ne bo mogel opravičiti svojih nekdanjih dejanj, je nadšliof Margotti os M, še več: je nadaljeval svoje dečc. Kakor bi ljudje s veseljem sprejeli škofa, ki bi čutil z njimi, tako sedaj tudi kljub vsem svojim željam ne morejo, nočejo In nikoli ne bodo zaupali svojih otrok možu, ki Je storil njim ln njihovim narodnim duhovnikom toliko krivic. Prav zaradi tega je val ogorčenja, ki odseva iz številnih dopisov, protestov, resolucij, ki nam kar dežujejo v uredništvo, toliko večji, toliko bo. lestnejši. Ce naj se zavarujejo verski interesi primorskega ljudstva, tedaj dejansko ni nobenega drugega izhoda, kakor da nadškof Margotti Izpolni svojo lansko napoved In se umakne z mesta, na katerega v današnjih časih ne spada *n na katerem je ljudstvu, ta posebej pa cerkvi t« veri samo v škodo tn pogubo. Ne bo nam mogoče objaviti po vrsti vseh porodil in proteartov, ki jih prejemamo. V dokaz razpoloženja, ki je izbruhnilo iz užaljenih, ponižanih ljudi po vsej naši deželi, ki-so bili tudi v tem upeharjeni za vse svoje žrtve, za vso svojo borbo, bomo priobčili vsaj nekaj teh glasov. svetu. Ostro so obsodili poizkus, da M se razkosala nasa dežela ker bi to pomenilo zanjo novo suženjstvo in novo gorje. Dejansko je bil tudi namen sestanka ta, da se ljudje po-razgovore in pred vsem svetom razglase, da nočejo gospodarskega in kulturnega pogina, ki jim iz Pariza spot grozi. Da tega ne bodo nikdar dopustili, eo soglasno izrekli tudi v resoluciji, ki so jo poslali v Pariz tov. Francetu Bevku, vodji delegacije Julijske krajine. Odnor Kobarldcev V soboto so se v Kobaridu sestali zastopniki antifašističnih organizacij. Na seji so razpravljali o splošnih vprašanjih. V debati pa se je načelo tudi vprašanje bližnje birme, ld naj bi Jo opravil sedanji goriškl nadškof msgr. Margotti. Z ogorčenjem so ugotavljali, kako prav spričo njegove oseb* ljudem ni dana prilika, da bi svoje otroke po. slali k birmi, kakor so to želeli po tako dolgih ln nemirnih časih borb in gorja. Skleniti so p oni ati nadškofu protest, ki med drugim pravi: »Do dna srca smo užaljeni, da še vztrajate na svojem mestu — veri in cerkvi v (kodo — pa kljub Vaii lanski izjavi da bo za gor iško nadškofijo imenovan mesto Vas poseben apostolski upravitelj, dokler ne bo rešeno vprašanje pripadnosti Julijske krajine in ne bo imemovan naš škof, kakor si ga želijo vsi tukajšnji verniki in katoličani. Nočemo škofa, ki je iel pohvalo največjih predstavnikov fašistične Italije in samega dučeja, kakot ste je bil deležam Vi. Prevzvišeni, ki so Vas postavili v Gorico, da bi poitalijančevali naš mali, «4firan» 1« teptani narod,. fci ste blagoslavljali topo ve, ulite iz naših cerkvenih zvonov, da so jih naši sovražniki uporabljali za iztrebljenja našega naroda. Nočemo, da bi VI obiskali naše kraje in da bi Vaše roke birmale otroke tistih Staršev, ki so umirali za svoj največjl ideal za narodno svobodo, za. priključitev k Jugoslaviji, ki so padali pod orožjem, ki ste ga vi blagoslavljali.* Pismo krščanske matere V Vrtojbi imajo v Batističevl dru. žinl dva otroka, ki sta ravno prav dorastJa, da bi šla k sv. birmi. In kakor U bilo to materi v veselje, tako se je odločno odrekla tej dobroti ln napisala nadškofu Margot-tlju naslednje pismo: »Podpisana mati dveh otrok, ki bi morala prejeti sv. birmo, ostro protestiram, da bi VI, gospod nad-sJkof, ki ste z dejanjem pomagali fašistični Italiji, birmal moja otro-ka. Zehm, da bi moja otroka prejela sv. zakrament kot otrolca krščanske matere, toda le od takega škofa, ki bi bil vreden časti, da kot pravi, pošteni dušni pastir birma vse slovtmslce otroke. Zato ne dovolim, da bi 1 moja otroka birmali VI, gospod nadškof, ki ste hoteli kupčevati z našim narodom s pomočjo fašista Cavanlja in drugih Mussolinijevih pri repnikov. Prosim da to upoštevate! V Dutovljah na Krasa se js pretekli »večer zbralo v dvorani Ljudskega doma vse domače prebivalstvo. Razpravljali zo o najvažnejših vprašanjih doma ln po l KRATKE RIM. Italijanski ministrski predsednik ln zunanji minister De Ga-sperl in Georges Balay, francoski odpravnik poslov, sta podpisala sporazum glede ladij francoske tr. govske mornarice, ki so v italijanskih teritorialnih vodah. Ko so se tako pogovarjali, se Je oglasil tudi neki vaščan in se domislil: sBirma bo v krat kam. O-trolce bo treba postaviti pred škofa. A mar pred Santinat Pred moia, ki si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi nam nakopal novo nesrečo tn propasti Dovolj je svoje čase odtujeval naš narod, preganjal našo pošteno duhovščino, blagoslavljal fašistična voditelje! In to prav v času, ko se je vsul nad nas največjl plaz njihovega terorja ln njihovih pokoljev. In za to Je še prejemal zahvale ln pohvale fašističnih mogotcev*. Oglasili so se še drugi ljudje, ki lmaio otroke godne za birmo, pa so Jim jihovl najbližji padli v borbi proti fašizmu, ki mu je bil nadškof dr. Santln v tako veliko oporo. »Ne, tega ne bomo nikdar dopustili*, so zaključili na sestanku. »Naši otroci »o potrebni sv. birme in je bodo deležni, toda takrat, ko bomo imeli svojega škofa, ne pa potujčevalca naših ljudi, ali pa katerega preganjalca briških kmetov*. 0 tržaškem škofu Pred kratkim so me zanesli o-pravki v Trst, kjer sem imel pri. liho govoriti ne la s stanovskimi tovariši, marveč tudi s preprostimi verniki v mestu samem. Ko smo načeli razgovor o škofu, so se vsi soglasno — duhovniki in laiki — strinjali v sodbi, da ja tržaški škof ne samo pri Slovencih in Hrvatih, ampak tudi pri večini Italijanov (razen pri fašistih in njihovih pajdaših) tako kompromitiran, da je veri in oerkvi v škodo. V tem {» v naslednjih člankih bom prikazal škofovo delovanje, kar zadeva njegovo narodnostno politiko. Niti zdaltka nimam namena dotikati ss njegove stanovske dosti in oblasti, temmanj njegovo cerkveno delo soditi, ceniti ali kritizirati. Za to nisem .poklican (n mi 'je tako vtikanje zoprno. To jt naloga višje cerkvene hierarhije. Kar me pa kot Blo-venoa zanima, je njegova narodnostna politika v dobi njegovega ikofovanjo. Ta pa ja podvržena javni kritiki. Iz pogovorov, ki sem jih imel s tržaškimi sobrati, sem posnel, da škof dr. Sasitin svoje fašistov-sko duševnosti ni spremenil. Le kjer je nastopila višja, zunanja sila, tam je leaj popustil. Iz lastnega notranjega prepričanja pa ni kar nič opustil: Ostal je zvest besedi, ki jo je dal Mussoliniju v smislu konkordata. Naj navedem danes le nekaj dejstev. Sredi preteklega stoletja so začeli triaškl škofje izdajati mesečnik sFoHum ecclesiasti-oum*. Ker je bil Hst namenjtn slovenskim, italijanskim (n hr-vatskim duhovnikom v tržaški škofiji, so ga vsi škofi urejali v latinščini, Ta jezik razumejo vsi duhovniki in ja bila latinska izdaja najcenejša. Ce bi hoteli škofje izdajati list samo v enem je-siku, v slovenskem, italijanskem ali hrvatskem, bi se ostalim zamerili. Izdaja v treh jezikih bi mnogo veljala. Izdajanje mesečnika v latinščini pa je ustrezale vsem trem narodnostim in bila je hkratu najcenejša. Skoro 80 let je Izhajal eFolium ecclesiasti-cum*. Vsi škofje so ga tiskaTi v latinščini. Prvi škof, ki ga je pisal in ga piše izključno v italijanščini, js msgr, Santin. Meseč-ni k ima zdaj naslov eBollettino*. To se pravi poitalijančevanje tržaške škofije v duhu fašizma. Poleg tega vsiljivega t» nasil nega poitalijančevanja pa je Ifco pokazal še eno svojih Umni, strani.- svojo brezobzirnost d< Starih duhovnikov. Duhovniki s namreč bili prisiljeni naročiti se n ta Ust, ki prinaša cerkvene uka ze, škofijske predpise in odloki Vsak duhovnik jih mora poznat V škofiji pa eo živeli in le Kvtj »fari, sivolasi župniki, rajoni m Kranjskem ali na Štajerskem, k Živijo med tukajšnjimi Slovenc ali Hrvati 3, 4 ali oelo 5 desei leti). Italijanščine sz niso naučil saj je v polni meri tudi njfcol niso potrebovali. Ti reveži bere J, eBollettino* e slovarjem v rofci da bi razumeli ukaze lastnega Škofa. Ali ni to barbarstvo t Ti krivioa škofa Bdntlna vpije d neba. Čeravno je fašistični režim propadel. čeravno so Mussolinija »e zdavnaj obesili in izhajajo listi v vseh jezikih, je škof Santin o«tal fašistični metodi poitalijančevanja škofije zvest. Nenehno izdaja svoj italijanski mesečnik in niti na misel mu ne pride, da bi ga začel tiskati vsaj — v latinščini. Ta aR oni duhovnik ga je že oelo prosil za to. Zaman, — eComan-do iol* Kdaj bo tega nasilja konec T FRANC ŠKRLJ. PRIMORSKI DNEVNIK —■ — ?. Junija 1 ZA KONFERENCO V PARIZU 15. JUNIJA ]\er®£clr^deljivi smo v borbi in ob novi Primorsko delovno ljudstvo, Ita! Jani in Slovenci, na udarniškem deiu v oožaanih vaseh Kogar pot zanese med naše to. variše ln tovarišice, kateri so žrtvovali vsa svoja dmet ja, vse svoje vasi, poleg neštetih življenj, tisti lahko spozna natanko, lahko globoko obduti, kaj je beda. Med ruševinami so si napravili zasilno streho z deskami, katere so jim podarili do-bri ljudje iz sosednjih nepožganih in neporušenih vasi, in jo prekrili s strežno lepenko, za katero so si morali odtrgati od ust še tisti košček kruha, ki jim je preostal. V malem prostoru iivtta včasih dve ali celo tri družine z dojenčki, majhnimi otroki in bolnimi ljudmi. Od živjne, revne kravice ali koze, nekaj domačih zajcev in prašiča jih češto loči samo lesena stena z velikimi Špranjami. Hrane nimajo dovolj. Nimajo o-rodja za obdelavo polj, nimajo denarja za semena, nimajo denarja za oblačila, katera še potrebujejo, kajti vse dosedanje pošiljke so bile premalenkostne. Clovelt, ljudstvo, ki ni bilo navajeno takega žrtvovanja, takih naporov, kot jih je preneslo primorsko ljudstvo v borbi z okupatorjem, takega stanja ne bi preneslo. Toda naši ljudje niso klonili. Ustanovili so zadrugo vojnih oškodovancev. Zavezniška vojaška uprava pa je kmalu nato prepovedala tč zadruge, katere sl je ustanovilo ljudstvo samo. Postavila je Genio civile, ki naj bi skrbel za obnovitev porušenih zgradb. Pred nekaj meseci so marsikateri od teh pogorelcev, ko so prišli v Trst, opazili v javnem vrtu lično hišico, katero so postavili v dyeh dneh. Hišico so fotografirali nekateri časnikarji^ od vseh strani, se razpisali na dolgo in široko o udobnosti, ki jo taka hišica nudi, o praktičnosti, o majhnih stroških in predvsem o dejstvu, da je tako hišico možno postaviti v najkrajšem času. Naši ljudje so pričakovali teden dni, štirinajst dni, nato mesec, itd. Hišica v javnem vrtu v Trstu že danes stoji za reklamo, v Komnu, Rihemberku, Cerovljah, Mavhi-njah in drugod po vseh vaseh Julijske krajine, ki so porušene in požgane, pa ljudstvo bedno životari v vlažnih luknjah, pokritih z deskami, izpostavljenih najmanjšemu nalivu. Beda, beda, beda. Po več kot enem letu, odkar so si priborili svobodo ob strani svobodoljubnega človeštva v borbi za pravico in žrtvovali vse kar je zahtevala borba, živijo oni — neustrašni borci za veliki ideal človeštva, tako strašno življenje, ne da bi ZVU po tolikih obljubah pričela ž zadovoljivimi dejanji. Vsi so vedeli, kdaj bo konec temu nevzdržnemu stanju. Toda ljudstvo je dolgo čakalo, mesece in mesece. Vedno znova so zavlačevali na raznih konferencah vpra-žanje našega življenja ali smrti, ko so barantali z nami kot z ovcami. Ljudstvo si Je popravilo enkrat, dvakrat streho nad glavo, toda odrešitve že ni bilo. Na pomoč s strani ZVU niso skoraj niti pomislili več. Sedaj so zagrabili za krampe ln lopate, ker so morali zagrabiti ker tako ne more iti več dalje. Pretekla nedelja Je oživila s prisotnostjo skoraj dveh tisočev udarnikov lz Trsta, Tržiča, Sežane, Opčin, celo iz Kazelj, ki so prav tako požgane, iz Gorižke, vasi Komen, Mavhinje, Cerovlje In Vtžov-lje. Poleg delavcev iz tržižkih ladjedelnic, nabrežinskega kamnoloma, so bili kmetje iz krožkih vasi in predstavniki najvižjih organov ljudske oblasti ter ljudskega tiska. Bili so čeprav že malce zaspani. Kq se Je vlak premaknil, se je iz raznih voz razlegala vesela pesem. Na sesljanski postaji nas je čakalo veselo presenečenje: pričakovali so nas z godbo in zastavami. Da bi bila slika že bolj pestra, Je bilo pri sprejemu tudi nekaj kamionov civilnih policistov, ki jim je načeloval angleški kapetan. V prvem trenutku jih sicer nismo spoznali, ker so imeli nove letne uniforme. Kapetan je umirjeno in dostojanstveno dopovedoval, da mu je zelo žal, da pa ne more dovoliti pričeti delo, »češ da nima ukazov oficirja za delo pri ZVU». Policija je vršila svoj posel z veliko vnemo, saj je že mnogo časa pred prihodom vlaka čakala na postaji. Policija ni dovolila delati Medtem je godba zaigrala mogočno himno in mlada pionirka je spregovorila nekaj besedi o trpljenju domačinov, ki so jiih pognali z domov in jim jih zažgali. Nato so porazdelili vse navzoče v tri skupine ter jim dali potrebno O-rodje. Skupine so se z godbo in zastavami na čelu ter prepevaje borbene pesmi pedale s postaje v požgane vasi. Tam so ožgani, okajeni in goli zidovi žalostno moleli v nebo, toda to bedno sliko je poživilo nešteto zastav, plapolajočih iznad ruševin, in zeleni travniki polni cvetja in sonca. V vaseh so se nam pridružili tudi okoličani in Tržačani, ki so prehodili vso pot peš. Prišli so tudi vozniki, toda dovoljenja še ni bilo. Končno je angleški kapetan po precejšnjem čakanju menil, da bi smeM pričeti z delom. V svoji očetovski skrbi za varnost delavcev pa je dejal, da ne bi smeli podirati zidov «because it is dangerous» (je nevarno). No saj nihče ni imel te- ga namena in vsi navzoči so se vrgli z vnemo na delo. Se prej pa je nekaj nestrpnih skupin, ki niso znale biti {disciplinirane*, takoj pričelo z delom. Toda poheisti so strogo pazili, da ne bi kdo nalomil' ene same lopate materiala na voz: tudi lastniki hiš tega niso smeli*! Kaj se hoče: ukaz je ukaz. « Zapeli so krampi in lopate, kjer teh ni bilo, so si pomagali z motikami ali kar golimi rokami. Pomanjkanje orodja je bilo precej občutno. Skupine, ki so se porazdelile po raznih hišah, so tekmovale med seboj, katera bo prej naložila ru-ševine in jih odpeljala. Ure so tekle; a udarniki so delali udarno. Neprenehoma do dveh popoldne. Do takrat so bile razen ene hiše, očiščene vse ruševin. Ruševine so bile odpeljane za posipanje' ceste. Po kosilu, katerega so pripravile spretne khharice v zasilno pripravljeni, prrrv partizanski kuhinji, so udarniki navožene ruševine planirali. Točnih delavnih rezultatov trenutno še nimamo na razpolago. Po končanem delu so se udarniki in udarnice zbrali na trgu v Mavhjnjah. Z balkona porušene hiše so jim spregovorili domačini v imernu zadruge, tov.‘Zabrič v imenu Enotnih sindikatov, in partizan iz Nabrežine. Ljudstvo je navdušeno pritrjevalo njihovim izvajanjem in vzklikalo FLRJ, slov.-italijan-skemu bratstvu ln maršalu Tiitu. Najt o so se udarniki in udarnice iz drugih krajev ob veselih zvokih orkestra in harmonike zavrteli skupno z domačini. Udarniška nedelja Je bila končana. S pesmijo na ustih so se zadovoljni sami s seboj razhajali na svoje domove In ob slovesu zagotavljali, da pridejo še, kadar koli jrm bo to čas dopuščal. Kako naj sl to tolmačimo? Tov. Čadež Srtbko, roj. 26. 2. 1926. v Kozani, bivajoč istotam na št. 21, nam je poslal v objavo sledečo izjavo: Dne 10. maja, ko se je vršila v Dolnjem Cerovem demonstracija zaradi izobešanja belogardističnih zastav, me je civilna in angleška policija aretirala in odpeljala naravnost v Krmin na FSS. Vzrok aretaciji je bil, da nisem imel pri sebi zavezniške legitimacije. vedal, da ni res, — kar oni trdijo, — namreč da sem izkaznico posodil tovarišu, ki je šel v Jugoslavijo. Pri drugem izpraševanju so zabeli skrajno grobo ravnati z menoj; pretili so mi s pretepanjem, če ne paiznam. Ker sem seveda vztrajal pri svojem, je eden izmed policistov (Anglež) poslal ven ostala dva policaja, me postavil pred zid ter me z vso silo pričel sumiti in pretepati po vseh delih telesa. Kri Se mi je vlila iz nosa in iz ust. Policist je vztrajal na tein, da mu priznam, kar pa seveda nisem napravil. Peljal me je v sosednjo sobo, kjer sem si izpral kri, ki mi je curkoma tekla iz nosa in iz ušes. Ponovno ms je odpeljal v prejšnjo sobo in silil vame, da moram priznati. Ker sem Se vedno vztrajal pri svojih prejšnjih izjavah, me je ponovno pričel z vso silo in surovostjo pretepati. Tudi tokrat sem vztrajal. Ker je policist videl, da tako ne bo dosegel ničesar, me j* odpeljal v sosednjo sobo, kjer je bilo razobešenih vseh vrst bičev in o-rodja za mučenje. Snel je bil in mi zapretil: »če ne boš govoril zlepa, te bomo prisilili govoriti s temle.* Pričel je udarjati z bičem po meni, kar mi je povzročalo strač-ne bolečine. Čadež Srečko, roj. 26.2.1926. Kozana št. 21. Brez barantanja -Jugoslavijo (Prejeto - objavljamo) PNOO-JU ZA TRST IN SLOVENSKO PRIMORJE Odposlanci okrajne Narodno osvobodilne skupščine za komenski okraj, zbrani na svojem petem zasedanju dne 30. maja t. 1., pošiljamo PNOO-ju, kot našemu najvišjemu predstavništvu, svoje borbene pozdrave. Ko rešujemo probleme našega o-kraja, ne moremo iti mimo zahtev našega ljudstva, ki danes upravi, čeno terja, kar je njegovo. Kot naše najvišje predstavnike vas s tem v zvezi prosimo, da poveste svetu, da ljudstvo Julijske krajine ne sprejme nobenega barantanja in tudi ne prizna delitve svojega ozemlja, Jci ima pretežno slovansko večino in hoče k Jugoslaviji. Naj tivi naš najvišji predstavnik PNOO! Naj živi Primorska v FLR Jugoslaviji! Naj živi njen veliki vodja maršal Tito! Cloieli se Biči - dokler |e živ f? Kratek izlet v državno vinarsko in sadjarsko šolo vKop^l Na gričku se sredi vinogradov ob Koprskem zalivu dviga enonadstropna zgradba, vidna daleč naokoli: današnja vinarsko-sadjar- ska šola. Moralo je preteči mnogo let, preden je ta šola začela služiti svojemu namenu, t. j. strokovni izobrazbi in po’itični izgraditvi slovenskega primorskega sinu. Minuli so časi, ko Je Sola služila drugemu namenu, ko je pomagala poitali-jančevatl slovensko primorsko podeželje, ko se je trudila zbrati čim-več slovenskih fantov ln jim da-jati fašistične injekcije. Zato ni čuda, da šola ni dosegla svojega namena. Naša mladina Je raje ostala napol pismena, kakor da bi se prodajala in odtujevala svojemu trpečemu narodu. Danes so drugi časi. Mladina ja ponosna, saj se zaveda, da je sama doprinesla ogromen, levji del za zmago svojih idealov, za pravico, da se uči v materinem, njej doslej zabranjanem jeziku. Zato je tudi njena pesem bolj poživljajoča, mogočna kakor izbruh lave, ki ji je bilo treba 20 let, da se je prebila na površje. Ta mladina je živ dokaz življenjske odpornosii našega naroda. Koliko je bilo žrtvovano za njeno odtujitev In vendar le OD LAVA DO JADRANA Hum v Brdih Načrti za mladinski teden nostajajo stvarnost S pesmijo udarniško obnavljamo Mladina sežanskega ln goričkega okrja ter delavci z Opčin na udarniškem delu v Komnu Sklep, ki si ga Je mladina sežan- zdruZenl kakor v časa barbe 1000 udarnikov v Mavhlnjah, Vitovljah in Cerovljah V nedeljo ob šestih zjutraj je bilo na tržaški glavni postaji vse živo. Od vseh strani so prihajali ljudje, da se odpeljelo na prostovoljno delo v Mavhinje, Vižovlje ln Cerovlje, ki so Jih nemški SS-ovcl skupno z italijanskimi hlapčevskimi četami leta 1944. požgali dc tal. V gručah sl videl na postajni dvorani može in Zeme, fante ln dekleta. Vsi sl bili razigranih obrazov, skega okraja zadala na svoji koo ferenci, je žel velike uspehe. Mladina je praznovala prvi dan mladinskega tedna, dan bratstva in edinstva, z udarniškim delom. 7,e ob štirih zjutraj so se slišale v oddaljenih vaseh budnice s harmoniko. Mladina je naglo vstajala in se udarniško pripravila na pot. Pri tem oi pozabila svoje zastave ne krampov in lopat. Okrog 6.30 so že pričele prihajati skupine iz raznih vasi ter šle skozi Sežano na določeno mesto. Točno ob šestih, je bila že vsa mladina zbrana na zbornih mestih, v Šmarjah, Križu, Dobravljah, Dutovljah, Skopem ln Krajni vasi. Pridrdralf so kamioni in odpeljali mladino na delo. Takega navdušenja sežanski okraj še ni videl. Plapolale so zastave, Igrale harmonike, mlada grla pa so pela v zgodnjem pomladanskem jutru. Ko so kamioni vozili skozi vasi, Jih Je povsod pozdravljalo ljudstvo ln mladina, ki jih je pričakovala. Okrog 600 mladih ln zdravih ljudi, polnih volje do dela, je prispelo la navdušeno pozdravilo porušeno in požgano vas Komen. Tu smo se pridružili mladini goričkega okraja in openskim delavcem. Nestrpno je mladina poslušala navodila za delo, ki Jim jih je dal referent za’ obnovo našega okraja ter en član komenskega. Disciplinirano, pod svojo zastavo, so šle skupine na delo. Zapele so lopate in krampi. Nekateri so kopali, drugi so nakladali na kamione ln vozove, tretji nosili kamenje. Tu pa tam p.a si videl čez cesto vrsto mladink, ki so sl z roke v roko pridno metale težke kamne, da bi tako pospešile delo. Povsod je bila mladinska živahnost ter udarniško razpoloženje do dela. Nemogoče Je označiti katera vas se Je najbolj pokazala, ker so prav vse vasi disciplinirano delale. Naj omenimo mladino iz Kazelj, ki ima doma sama dovolj dela pri obnavljanju svoje požgane vasi. Kljub temu pa se je odzvala to prišla prostovoljno' na čiščenje ruševin v Komen. Točne statistike o izvršenem delu še ne moremo podati, delovnih ur pa Je bilo okrog 2.400. Ob eni popoldne se je delo prenehalo, mladina se je uvrstila v povorko in pod zastavo odkorakala da se malo odpočije in okrepča. Popoldne je prišel komenski orkester in mladina je zaplesala. Nato je spregovoril predsednik openskega okraja, ki je poudaril, naj nam bosta odslej kramp ln lopata orožje pri udarniškem delu pri obnovi naše porušene domovine. Spregovoril jo tudi član komenskega okraja. Izrazil Je priznanje za delo ter poudaril bratstvo ln enotnost. Z vzkliki maršalu Titu ln Jugoslaviji smo se poslovili od goričke mladine ln openskih delavcev ter se s pesmijo na ustih vračali domov s kamioni. S prostovoljnim delom Je mladina sežanskega okraja pokazala In potrdila, da ima trdno voljo skupaj z vso ostalo mladino Slovenije in Jugoslavije graditi srečno domovino vseh jugoslovanskih narodov. V. S. Dobra srca Namesto cvetja na grob Trampuša Vojkota ln Cergol Grozda ne daruje šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar* 300 lir za partizanske sirote. Zahvala ASIZZ kulturnega krožka »Du-golin* se oajlepše zahvaljuje vsem tovarišem ln tovarišicam, ki so pripomogli k uspehu ljudske prireditve, in vsem onim, ki so na Kakršen koli način prispevali za »Teden za vojne sirote*. PIONIRJI SO OBDARILI PARTIZANSKE RANJENCE Pionirke in pionirji s Huma so pred nedavnim obdarili ranjence in bolnike, ki se zdravijo v bolnici Sv. Jušta v Gorici. Da bi to lahko Izvršili, so sl med seboj napovedali tekmovanje v nabiralni akciji. Pridno so pričeli z delom in s svojo otroško samotniciativo nabrali precej hrane, dali speči nekaj peciva, zbrali skupaj vse nabrano blago in odšli v Gorico. Na poti jih je spremljala njihova voditeljica. Dasiravno je bila pot dolga, ni nobeden pokazat utrujenosti. V Gorico so prispeli veselih obrazov. Obiskali so vse ranjence in bolnike ter jih obdarovali s skromnimi, toda lepimi darili. Nabrali so 6 kg peciva, 16 litrov vina in 35 jajc. Borci so jim zelo hvaležni. Se boli pa so bili veseli naši malčki, kajti vedo, da so o-pravlli svojo dolžnost, ko so obdarili tovariše, ki so žrtvovali zdravje za svobodo. Pionirji in pionirke so se od borcev zelo nrisrčno poslovili in obljubili, da jih bodo kmalu obiskali. Opatje selo OBDARITEV BORECV OJA Pred dobrim tednom so briška dekleta obiskala borce Odreda Jugoslovanske vojske na Krasu. Po- nesle so jim 914 kg češenj, 12 jajc in 6 kg zelenjave. Briška dekleta so s tem skromnim darilom izkazala svojo veliko ljubezen do partizanskih borcev, ki so jih osvobodili za ceno krvi. Tovariši so bili tega nepričakovanega darila zelo veseli ln so se jim lepo zahvalili. Bovec OKRAJNA KONFERENCA INVALIDOV V Bovcu se je vršila okrajna konferenca invalidov iz Narodno osvobodilne borbe in iz prejšnje svetovne vojne. Prisostvovale so tudi vdove in ostali svojci padlih borcev. Konference so se udeležili zastopniki vseh vasi bovškega b-kraja. Skupno jih ja bilo nad sto. Navzoči so bili tudi predsednik Pokrajinske zveze vojnih invalidov tov. Vigna, predsednik ZPP za Trst tov. Verglnella, članica okrožnega odbora SIAU za Goriško tovarišica Marinka in predstavnik PNOO tov. Bufon. Tov. Vigna je prikazal potrebo po organizaciji vojnih invalidov. »Velike ovire — jo dejal — ki jih imamo na poti k cilju, bomo lahko premagali samo, ie bomo združeni okoli svojih organizacij. »Dalje je prikazal nerazumevanje ZVU za socialne potrebe naših invalidov in sirot. Prikazal Je stanje v Trstu, kjer poleg natrpanih izložb blaga delovno »Nesebično smo žrtvovali za Jugoslavijo« Komemoracija za 22. žrtvami fašističnega nasilja v Brdih 22. maja 1944 bo ostal v srcih, ci nismo ustrašili, marveč smo vseh Bricev zapisan kot najstotraš- čvrsto kljubovali vsemu, da dose- nejši dan, ki so ga Brda doživela v svoji zgodovini in v času štiriletne borbe za svobodo. 22. maja 1944 je začel naš smrtni sovražnik veliko ofenzivo v Brdih. Edinlce IX. korpusa pa so mu zastavile pot in ga napadle. Pri tem napadu Je utrpel sovražnik velike izgube. Seveda se je za te izgube maščeval nad nedolžnimi civilisti. Razbežal se je skupno s svojimi biriči in hlapci po vseh briških poteh in nametal na svoja vozila vsako živo človeško bitje, ki mu je prišlo pod roko. Hkrati so Švabi zažgali mnogo domov In zgčadb, med katerimi tudi naselje Peternel. Pred neko hišo v plamenih so biriči pripeljali svoj plen, ki ga je tvorilo doslej ne prav točno dognano število ljudi (po dosedanjih ugotovitvah jih le bilo 22, ki niso Imeli druge krivde kot to, da so ljubili svojo zemljo, d« so bili Slovenci. Med temi nesrečneži so bili starčki, otroci, žene in tudi en dojenček. Vse so pometali v ogenj. Tega nepopisnega gorja in prej še neslutenega trpljenja se ml Bri- šemo »voj cilj, da se rešimo fašističnega jarma in da na tej zemlji dobimo svoje pravice in svobodo v sklopu z ostalimi narodi Jugoslavije. Tu so vidni dokazi, da nismo barantali za svojo svobodo, da smo bili vsak čas pripravljeni darovati vse, tudi življenja, za skupno zmago Združenih narodov. Navzlic slabemu vremenu se je pred pogoriščem — briškim žrtve-nikom — pri Peternelu zbralo dne 30. maja t. I. okrog 1500 Jtudi, da bi se oddolžili spominu teh nedolžnih žrtev. Ljudstvo in zastopniki organizacij so položili več vencev na zidovo požganih domov. Spregovorilo Je nekaj govornikov. Živo smo občutili njih besede, da moramo, doseči končno naše osvobojenje saj smo so skupno borili prestajali trpljenje In žrtve, skupno »mo točili kri, da bo ta zemlja rešena In priključena k FLRJ. To smo povedali tudi v reeulu-cijah namestnikom zunanjih ministrov v Parizu tn tov. Kardelju, katere smo ob tej priliki poslali. KULTURNO PROSVETNO DELO Tedenski pregled kulturno prosvetnih prireditev Prosvetna društva po deieli so imela v zadnjem času več lepih in uspelih kulturno-prosvetnih prireditev. Nastopali so mali pionirji, srednješolci, delavci, kmetje. lene (n ljudski razumniki. Dokazali so, da se kulturno - prosvetno delo med našim ljudstvom vedno uspešneje razvija. Povsem razveseljivo dejstvo je, da naša prosvetna društva tako uspešno dvigajo ljudsko kulturo, da z vsemi močmi pomagajo mladini in vsem ostalim, nadoknaditi to, kar so izgubili v teku petindvajsetletnega fašističnega zatiranja. Strnjeno okrog svojih društev naše ljudstvo nadaljuje pot svojih prednikov, nadaljuje tradicionalno pot po fašizmu ukinjenih prosvetnih društev, ki so bila znana daleč naokrog po svojem delu in uspehih. Prinašamo nekaj poročil g prireditvah, ki so jih imela naša društva v sodelovanju z množičnimi organizacijami. HERPELJE-KOZINA Na obletnico rojstnega dne maršala Tita jo prebivalstvo Herpelj in Ko- zine priredilo slavnostno akademijo. Sodeloval je tudi dramat-ski odsek, ki je uprizoril igro iz ngše osmbodilne borbe *Tz krvi rdeče..ki jo je priredil Zvonimir Sintič. Druga drugi so sledile pesmi Kajuha, Bora, Zupančiča in drugih pesnikov. Ob tej priliki je nastopil tudi recitacij-ski zbor, ki je v splošno zadovoljstvo navzočih recitiral nekaj lepih pesmi. Lepo sta zapela tudi pevski zbor iz Iferpelj in Kozine ter dijaški pevski zbor. Ljudstvo je z burnim ploskanjem nagradilo tudi izvajanja orkestra in igralce, ki so vzorno podali svoje vloge v vseh prizorih. Posamezni prizori so gledalcem obujali spomine iz ječ in internacije, iz partizanskega življenja v taboriščih sredi gozda, iz borb in vseh drugih dogodkov v letih osvobodilnega boja. Igralci so nazorno prikazali odhod kmečke hčerke k partizanom, slovo fanta od dekleta. sinov od matere in od drugih. Posamezne prizore so pove-za'i v celoto recitacljski zbor, pevski zbor in orkester. Cejtrav so prireditev pripravili v zelo kratkem Sasu, je razen nekaterih majhnih pomanjkljivosti kar dobro uspela. Dobro bi bilo, da bi bili odmori med posameznimi točkami nekoliko krajši. To je sicer razumljivo, kajti oder je majhen in je postavljenje kulis povzročalo mnogo dela. Glavni pomen te prireditve je, da je zaktivizirala veliko tovarišev in tovarišio in dokazala, da se s skupnim delom lahko mnogo doseže. Vzbudila je v ljudstvu veselje in razumevanje za aktivno sodelovanje pri prireditvah. kar bo dvignilo zanimanje za prosvetno delo sploh in izboljšalo naše nastope. Tokrat se je pokazala sposobnost posameznikov, njihova priprav1 jenost in nadarjenost. Zato bo delo v bodoče mnogo lažje. Prireditev je poleg tega pokazala, da se lahko z iznajdljivostjo skoraj iz nič marsikaj napravi. Ljudstvo gotovo ne bo več zadovoljno z navadnimi mitingi, ki gledalca ne zadovoljuje. Tovariši in tovarišice so pokazali, da hočejo dvigniti svojo kulturo in izobrazbo. tero je organizirala in vodila u-čiteljica tovarišica Nada Tusulin, je pokazala, da so pionirji zelo napredovali. Naši nadebudni mladini želimo pri kulturno prosvetnem delu največje uspehe. TRZIC. Prosvetno društvo »Tri-glav» je SO. maja popoldne imelo svojo prvo dramsko prireditev. Na sporedu je bila zanimiva igri-oa «Povodni mož*, ki so jo uprizorili mali pionirji. Igrica je zelo lepo uspela. Uspeh je temvečji, če pomislimo, da so naSi najmlajši ravnokar pričeli nastopati v materinem Jesihu. Prireditev, kar TOLMIN. Ob obletnici rojstva maršala Tita so prvič v svobodi gostovali v Tolminu naši bratje Gorenjci. Dramska skupina iz Bohinjske Bistrice je nastopila na ljudskem odru in pokazala vso globino in veličino Cankarjevih del. Skupina je pod vodstvom tov. Grbca uprizorila v Tolminu Cankarjevo dramo •Hlapci*. Igralci so to Cankarjevo delo globoko in življenjsko zajeli. Posebno dobro sta bili podani vlogi Jermana in župnika. Za njima niso zaostajali niti o-stali igralci. Ljudstvo je dogodke na odru spremljalo z največjim zanimanjem in navdušenjem. Dokazalo jo, da razume borbo slovenskega naroda, katero je Cankar v tej drami tako dobro orisal. Na koncu 4. dejanja je dramska skupina poklonila tolmipskemu prosvetnemu druxtvu izbrana dela tCankar v sliki*. Navzoči so igralce za njihovo požrtvovalnost in pomoč nagradili z burnim ploskanjem in jim podarili šopke rol. Luciji ob Soči. Vaščani so Jo rav-notako navdušeno sprejeli kot Tolminci. Igralci so to pot uprizorili dramo sStičmondskl župan*. Posamezne vloge so odlično podati. Ljudstvo je vse igraU oe, ki so dramo res na umetniški način vsricorili nagradilo s ploskanjem. Mladinka jim je v imenu vseh vaščanov poklonila šopek rož. Med odmori je nastopal mešani in moški pevski zbor ter orkester. Mešani pevski zbor je lepo zapel tPesem o svobodi*, moški pevski zbor pa rBuči morje Adrijansko*. Po končani prtreslitvi je skupina gorenjski igralcev odzela v Podbrdo, kjer je še isti večer uprizorila veseloigro ePoprlšarani ženin*. SV. LUCIJA OB SOČI. 7>ra-matska skupina iz Bohinjske Bistrioe Je gostovala tudi pri £lv. GARICA. Pred kra'kim je pevski zbor Odreda JA iz Opa-tjega sela priredil v Ljudskem domu v Gorici pevski koncert. Goriško ljudstvo je napolnilo prostorno dvorano do zadnjega kotička. Spored je bil razdeljen na tri dele. Najprej so pevci zapeli noikaj partizanskih, nekaj narodnih in nekaj italijanskih pesmi, nato pa je mladina iz Steverjana v Brdih nastopila s prizorom iz partizanske borbe v treh dejanjih, katerega je sestavila tamkajšnja učiteljica po resničnem dogodku, ki se je zgodil za časa nemške ofenzive 1944. leta. Igralci in igralke so svoje vloge zelo prisrčno podali. Vsi so popolnoma doživeto igrali, saj ljudstvo trpi pomanjkanjei in bedo. Dejal je, da bomo lahko vse te težave rešili, ako bomo ostali združeni. Tov. Verginella je govoril o nalogi Zveze vojnih invalidov ln o nalogah ZPP. Predstavniki invalidov iz vseh vasi bovškega okraja so nato izvolili v svoj pripravljalni odbor enajst članov, in sicer: štiri Invalide iz Narodno osvobodilne borbe, enega iz prejšnje svetovne vojne, štiri Sene padlih borcev, dve materi in enega očeta podlih partizanskih borcev. Pripravljalni odbor sl je zadal nalogo, pričeti takoj z delom in čim prej doseči postavljeni cilj. Ob zaključku konference so odposlali pozdravno pismo tov. Kardelju in protestno resolucijo sekretariatu zunanlih ministrov v Parizu, v k» berem zahtevajo, da se pri razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo u-pošte-vajo naše ogromne žrtve, in izražajo željo vsega ljudstva Julij, ske krajine po priključitvi k Jugoslaviji. S Herpelie-Kozina LJUDSTVO SI JE ZGRADILO VODOVOD V Herpeljah - Kozini so imeli prebivalci že od kapitulacije Nemčije največje težave z nabavo vode, ker so nacifašisti porušili vodovod. Kmetje so bili vedno v strahu pred sušo. Zgodilo se je tudi, da ni bilo mogoče dobiti v vsej vasi litra vode. Včasih so sl gospodinje komaj mogle skuhati hrano. Morali so jo voziti po železnici lz Divače. Po kapitulaciji Nemčije so vaščani pričeli z delom. V prvomajskem tekmovanju so s pomočjo ljudske oblasti zgradili vodovod, ki je pričel delovati letos 4. maja. Sedaj imajo vodo tudi v dijaškem derau, kjer je bila napeljava le delna. Voda prihaja iz Buzeta. Tako hitra izgradnja vodovoda je bila mogoča le s pomočjo ljudske oblasti. Danes zopet lahko napajajo živino v vaškem koritu. -eo -ek Gorica SAHOVSkl TURNIR V ponedeljek 20. maja t. 1. Je bil zaključen »Uršičev spominski turnir*, katerega »e je udeležilo 14 najmočnejših klubskih igralcev. Turnir je bil z nagradami in je pokazal sledeči razultat: 1. Zdravo Ocvirk; 2. Stanko Zadnek; 3. Franc Uršič; 4. Jože Vičič; 5. Mirko Logar. Turnir se je pričel 2. marca in je pokazal živo zanimanje tako pri igralcih, kakor tudi pri kibl-cih. Delo gorlškega šahovskega kluba je zelo razgibano ln želeli bi, da bi njegovemu zgledu sledili tudi drugi kraji. Vsak mesec se prireja brzopoteznl turnir za prvenstvo in v najkrajšem času bodo odšli najboljši igralci v goste k drugim klubom. so bili priča dogodkov. To dejstvo jo na vse navzoče še bolj učinkovito vplivalo In jih navdušilo. V tretjem delu sporeda so zopet nastopili naši borci, ki so ob velikem navdušenju vseh poslušalcev lepo zapeli še nekaj narodnih in nekaj partizanskih pasmi. Na splošno zahtevo so morali več pesmi ponoviti, nekaj pa dodati k sporedu. Vsi navzoči so izrazili željo, da bi jih pevci Odreda JA kmalu ponovno obiskali. premagala vse ovire in dosegla svoj cilj. Po zanimanju za vpis v šolo, saj so prošnje kar deževale, Je mladina nazorno dokazala, česa Ji manjka in česa si želi: izobrazbe. In mladina željna izobrazbe in politične izgraditve ima pred seboj bodočnost. To željo naše kmečke mladine je doumelo v polni meri tudi naše kmetijsko ministrstvo, ki z ustanovitvijo novih kmetijskih šol vzgaja kadse za Izboljšanje življenjskih prilik slovenske vasi. Sola je sprejela 22 gojencev, ali bolje rečeno: napolnjena je z gojenci do zadnjega kotička, tako da je njih število največje, odkar šola obstaja. Pouk se j« začel 29. a-prila. V učnem rlačrtu Je vsak delavnik izpolnjen z delom od zore do mraka. Dopoldan učenje, teoretski pouk 4 ure, odmor. Popoldan zopet 4 ure praktičnega dela. Gojenci so vedno dobro razpoloženi, tako da zvečer še zapojejo nekaj gromkih partizanskih pesmi »vsemu svetu na veselje*, ki se razlegajo daleč naokrog. Ker do-sedaj še niso imeli prilike se svobodno izobraževati, saj so svoja najlenša leta žrtvovali dosegi svojih Idealov, v borbah, v Internaciji, konfinaciji in v uživanju drugih «pridobitev» fašistične kulture, posvečajo še večjo pažnjo osnovnim predmetom, zlasti slovenščini, saj so tu rane najgloblje. Toda navdušenje, ki ga kažejo gojenci za učenje ln stalra raba materinega jezika bosta kmalu izpolnila to vrzel. Tudi mi smo v letu obnove. Da zadovoljimo znanstvenim potrebam šole in popolnejši izobrazbi gojencev, smo začeli obnavljati pod preizkušenim vodstvom ravnatelja tov. Gortana, s skromnimi sredstvi, a odločno voljo. Higienski svinjak gradimo na izravnanem zemljišču, material dobivamo — pomislite — iz italijanskih bunkerjev. Prejšnja italijanska «scuola pra-tica* sploh ni imela vinske kleti. Verjetno so prejšnji »direttori* imeli toliko sorodnikov in znancev, da se preostalo grozdje ni izplačalo ukletiti. Da se ta pomanjkljivost odpravi že letos, se bo del prostorov v glavni zgradbi preuredil v vinsko klet, tako da bodo gojenci že letošnje grozdje sami ukletili. Sploh moramo vinarstvu posvečati večjo pažnjo. Izb ira trt in tipizacija vin, sta zanimivi vprašanji za smerni, ce znanstvenega dela. Sedaj grade tudi moderno gnojišče 4X8 m s pregradami za zorenje gnoja, da se zadosti zemlji s hlevskim gnojem. Od ene krave se je pod novim vodstvom število povečalo še na pet glav. Tudi kokoši se že h®1!* J* tjo, saj so dobile dva hiSieDr^ dana kokošnjaka in lepo dvo j planiranjem prostora olt0'* .j Kr* tu Hi ki vi n n d O bil 8. i Leto bo tudi živina dobila P1 - , prostori, ker je bila do*le) ^ ljena ostati v hlevu. Z d°š^ toplih gred je že letos šola kn ^ no potrebo po sadikah, h j prezidana silnica je že ključev, ki so jih prejšnje e" gospodinjskega tečaja cep“e> ■ ci pa že posadili v trsnici- ^ . . r .j -ni a bo ie drugo pomlad silil® ključev, ki jih bodo za seda) ntr oh Ir Sc vili od drugod, dokler jih vede naš matičnjak. krtfllklh Uprava se pri merodajnih , prizadeva, da se šoli priki) pa sednje podržavljeno P0843^ se na ta način, glede na vsaj deloma približali osta tijskim šolam. _jm»! Gojenci se praktično j vseh ponogah kmetijstva. » . ob dveh popoldne se skuj« , ., zidejo po posestvu. Eni 0*°^ vinograd, drugi kosijo, i-ie ” j ljejo kose in »Hvalijo* medvo) lo, četrta skupina se z vrivi«> zadeva, da bi v ravne grede dlla sadike paradižnikov. ^ nesljivejši (po mnenju t°vLLjeBi torja) obirajo drešnjfi- " ^ dežurna skrbita za red v kokošnjaku. Nadzirata „t, krmljenje in nesnost kokoši- 11.. _ *__i___1_____- _ -oirl iRlO hej Iti 1|W «v N *o\ rflftd selju, s katerim opravljaj0 , poele, se vidi, da so že davno g ni z zemljo, vendar so tudi ofli POme»Cl°? ^ čeli doumevati kmečkega pregovora: K uči, dokler je živ*. Danes stvo temelji v veliki meri «* , ^ stveni podlagi in tudi ta ® ^ stati vse bolj dostopna . ljudskim ninožicam. Izkoris ^ ramo vsak trenutek, saj je stvo let obnove na dub° ^ , *M materialnem polju. Poveza, rije in prakse bo šele *eda^_Ljil ma skladna, ko bomo Uvi napolnili vse objekte, ko boi in slovenske knjige pri r° L, pač povojno pokorenje PiQa ^ pionirji ne bi bili pionirji ^ imeli vse na razpolago. Gojenci so si sami ustano j krožek ter se vključili v >, menom, da se politično se j Hj gradijo v duhu pridobitev n^i ( osvobodilne borbe, ker se ^ ^ da bodočnost našega narod* V* 1 popolni prisvojitvi teh tako u preizkušenih idealov. Pa še s ^ takšno mladino razdvojiti t ’ mejo, ko Je vsemu svetu N kazala kje so nase meje! t Tam, kjer je mladina, še primorska, žanje nova ne uspehe. Spohotiža. (n Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje bo gostovalo danes v Skednju v rikreatoriju. Uprizorilo bo Borove »Raztrgan-ce», dramo v treh dejanjih iz naše pravkar dobojevane osvobodilne borbe. Začetek ob 21. uri. Cena: sedeži 40 lir Stojišča 20 lir. *ri . vi bodo smeli voziti po ^ v kolikor je nujno Pot ,AjtiL^ če morajo naložiti ali raZ' js ij go v stavbah, ali v primerit to J- A - id je treba pustiti v Stražah- (IJ| edini vhod v teh ulicah, hi 1 ST PETER NA KRASU. Dne 25. maja t. Z. so združeni sindikati proslavili obletnico rojstnega dne maršala Tita s slavnostno akademijo. Kratkemu govoru je sledila zbčrna recitacija Zupančičeve * Kovači smo*. Nastopili so delavci raznih strok, ki so s to živo sliko želi največji uspeh. Zelo lepo so zborno recitirali tudi pesem rTito* im Grudnovo •Minerji*. Tovarišica Ferjančič je lepo zapela Kajuhovo tCtšnjev cvet*. Navzočim je napbolj ugajal ruski soloples, ki ga je izvršila tovarišica učgtcljica Anica Bosič. Sodrloial je tudi pevski zbor železničarjev, ki je u-brano zapel pesem tSlovan na dan*. Ob tej priliki je v imenu vojske spregovoril tudi major komandant posadke. Udeležba je bila polnoštevilna. Prostovoljni prispevki so Sli v korist vojnim sirotam. K. L. Prvi planinski tabor na Nanosu Spored prvega planinskega tabora na Nanosu je naslednji: 1. V nedeljo dne 9. 6. zvečer kresovi in taborcnje pri ognjih. 2. Na binkoštni ponedeljek dne 10. 6. ob pol štirih zjutraj (po sončni uri): budnica z godbo. Odhod na Suhi vrh k sončnemu vzhodu. — Zbori skupaj zapojejo pesem »O svobodi*. 3. Ob pol osmih: maša na kraju taborenja, 4. Godba — partizanske koračnice, 5. Otvoritvena beseda; pevski zbori: »Mi smo ubežniki*, 6. Govori, 7. Razvitje zastave vipavske podružnioe PPD. 8. Pevski zbor »Hej brigade*. 9. Matej Bor — »Raztr.ganci*, Igra Slov. narodno gledališče iz Trsta. 10. Godba — prosta zabava. Tržačani potujejo na Nanos v dveh skupinah: prva v nedeljo z vlakom do Divače, od tam peš preko Razdrtega na Nanos (4 do 5 ur hoda), kjer prenočuje in naslednjega dne se po Isti poti ln na isti način vrne v Trst. Druga, v kolikor Je včlanjena v Enotne sindikate, pa v ponedeljek zjutraj s kamioni ob 5, uri do Razdi^ tega ln popoldne z Istimi vozili nazaj v Trst. Udeleženci ponedelj-skega izleta bodo glede prijav za vožnjo in potnino p-avočasno obveščeni. Ce bodo druge prometne možnosti, bo še pravočasno javljeno. Prireditve, predavanja In sestanki KIB-TURNI krožek »m KRA-L.TIC* Javlja, da bo jutri ob 20. url običajni zabavni večer. V četrtek 8. t m. ob 20. uri bo tov. Saba Imel zanimivo predavanje. Vstop prost! KULTURNI KROŽEK »SKORK-LJA* Ima v sredo 5. t. m. ob 20.20 v dvorani v Vlcolo delVOspedale Milltare 2 članski sestanek s predavanjem. Ples ki Je bil javljen za danes, bo tudi v sredo, 5. t. m. ob 20. uri v dvorani v Vlcolo delTOspedale Militare št. 23. UDRUZENJE ODVETNIKOV IN PROKURATORJEV sporoča, da bo 5. t. m. ob 11. uri v veliki dvorani prizivnega sodišča — sodna palača soba St 173 — skupščina za izvolitev sveta udruženja. Priporočamo vsem odvetnikom ln prokuratorjem naj se skupščine udeleže, ker bt se ob premajhni udeležbi ne mogla vršiti. Razno MASTNO ŽUPANSTVO V GORICI opozarja, da Je prepovedano voziti a kamioni ln vozovi po korzu Roosevelt in korzu G. Verdi od križišča pr lulici Manzano do križišča pri ulici Mameli. Kamioni ln vozo- ^ * - , -o r panstvo opominja tudi, , m r ^ za kršitev pravil o krote0^p’ desetkrat večje kot prel , h mogoče gršitve poravnati \ !■ »rednim plačilom globe, te®^ š do vse prijavili sodniji, J“ ^ nala po določilih čl. 506 o kazenskem postopku. MEZDE OB PRIZNAN1^ RODNIH PRAZNIKIH- urad za delo v Gorici v razna vprašanja zasebni^0’ / skih sindikatov ter sindika dajalcev sporoča da t" , praznike, priznane kot V ZVU, in sicer 25. aprila, 1- V 8. maja, pripada delavce® ^t z dokladami, kakor določa)0^/ ne pogodbe. Izjema so at*vL|W; djetja, katera se morajo te J dnlftriHh IH nolrnadJl® * l določilih čl. 10. naknadne sklenjene 16. 3. 48. Enotni ■indtka^ SINDIKAT GRADBEN® ob * KE javlja, da bo danes sestanek direktivnega Vse organizirane obveJČ* ./ 0“ » je v ulici Zonta 2 na razP° j/| llko število moških. trošklh čevljev, in škornji J rr.iu cevjjev, ru po 1.350 lir par. Nakazila. (14 lir kg) lahko dvign^N Imbrianl 5, »oba 7. KlNOTOEDSTAtgiif NAZIONALE. 16.15: ‘®B ljenja* - A. Nazzari. 0{* ‘ FENICE. 15.30: »Bajna Prešle, F. Gravey. nret SUPERCINEMA. 16: J žine*. .. ) FILODRAMMATICO. ljent kavalir* - W- > Lause. J IT ALI A. 16: »Takšno je ^ ^ D. Durbin. ]eIp ALABARDA. 16: f. * pod glasom* - M. L®1 gf nese. - tfj, IM PERO. 16: »Ljudje ^ V* življenju* - L. Joung. ^pt VIALE. 18: »Vse mesto r N. Taranto, N. Otto. J MARE. 16: »Mavrica*. 0„je MASSIMO. 16: «Sonce, / ce* - T. Goggi, V. ® tr»V GARIBALDI. 15.30: hodnostl*, J. Parker, • { v NOVO CINE. 16: »P1-0 j A. Magnanl. 0j »tf ARMONIA. 15.30: J. Lodge. „. ,r ODEON. 15.30: »V kr«"‘arce» . SAVONA. 16: »Pritajen0 P Noriš, F. Gradey. „revO» ' . MARCONI. 15.30: «Ntc . J Baur, M. Chantal. _ AZZURRO. 16: «"8° J Pomipej* . P. Foster. RADIO. 15.30: »Kapitan s k»vf' C. BrookT F. B^ter-' ADUA. 15.30: »Pot n18** Jj VENEZIA. 15.30: * F. Randall. „ CENTRALE. 15: «No«nl F. Randall. _ VITTORIA. 18: »Po«lea CARDUCCI. 15.30 BELVEDERE. 18: Deni«. ,,-ini ARGENTINA 18: kanova*. »a] LJUDSKI VRT. 21: ‘* o. s dlk* - Wyatt ln Odg. urednik DUŠAN